IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI MILAN CESNIK
V delu le rekonstrukcija plinovoda
16. septembra je krajevna skupnosl Milan Česnik praz-norala, svoj krajjevni praznik, ki je hkrali spomin na isti dan leta 1941, ko je v sedanji Finžgarjevi ulici 6 zasedal 3. plenum Osvobodilne fronle slovenskega naroda io sprejel pomembne odloke o nadaljnjem razvoju osvobodilnega gibanja v Sloveniji.
Veliko uspehov pa tudi problemov
Krajevna skupnost Milan Česnik sodi po obsegu in prebivalslvu med največje krajevne skupnosti. V njej živi več kot štiri tisoč ljudi, na njenem podroiju je veliko organizacij združenega dela s področja gospodarstva, inš-titulov, šol. S tetn so krajevni skupnosti dane večje možnosli za urejanje posameznih problemov na podlagi
Ob krajcvnem prazniku je krajevna konfcrcn-ca SZOL Milan Cesnik najprizadcvncjšim kraja-nom podelila priznanja in bronaslc značke Osvo-bodilnc fronte. Prejcli so jih:
Feliks Legan, ManojloČulafič, Aleksander Ink-ret, Miljutin Željeznov, Milivoj Hladnik, Alojz Vajngerl, Danica Podmenik, Franc Topolšek, Ivan Razboršek, llcnnh Zehaher, Zinka Ben-kovič, Alojz Bratož, Ivan Simončič in posmrtno Stanc Blatnik.
v_____________s
samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. spričo številčnosti pa tudi vcč naporov za resnično demokratične razprave in sporazumevanje.
Krajani kljub številnim uspehom z doseženim še niso zadovoljni. Krajcvna skupnost, ki je tipično mestna, ima namreč šlevilne odprte probleme tako na področju kornu-nalne urediteve, energetskcga omrežja, tclekomunikacij, prometne varnosti; preskrbe s prehrambenimi artikli, velike so tudi še potrebe po obratnih sloritvah.
Krajani te krajevne skupnosti se zavedajo svojcga po-ložaja in (udi odgovornosti, uspcšni so na številnih področjih, poleg ostalega naj omenimo skrb za starejše občane, skrb za kudurno vzgojo in napredek Solske mla-dine, skrb za urejeno in čisto okolje.
Prevzeli so dolžnosti, sedaj pa...?
V tem letu so v krajevni skupnosti veliko pozornosti posvetili oblikovanju in kadrovskemu usposabljanju čla-nov organov in organizacij, ki tvorijo osnovo samouprav-ne organiziranosti v KS. V delegacijah, v organih in organizacijah krajevne skupnosti deluje ogromno število Ijudi, vendar pa so njihovi uspehi na nič kaj zavidljivi
ravni. Prenekateri se namreč vse preradi izmikajo svojim dolžnostim in odgovornostim, ki so jih sami, prostovolj-no prevzeli. Izmikajo se konkretnemu delu in odgovor-nosti. To dejstvo zal ni specifično le za lo krajevno skupncKt, k sreči pa se v KS Milan Česnik s tem proble-mom soočajo in ga želijo tudi odpraviti, iščejo načine, da bi ljudi aktivirali in zainteresirali. Na področju KS Milan Česnik je preko 400 komunistov, ki vsekakor ne bi smeli dopustiti, da je stanje takšno, temveč bi ravno ti morali biti najaktivnejši in najvzornejši krajani tega ukolja.
Stanovanja so pomemben del družbenega bogastva in prizadevati si moramo. pravijo na krajevni skupnosti, da bodo stanovalci in njihovi hišni sveti kar najbolj sa-moupravno, demokratično in t>dgovorno urcjali vsa vprašanja vzdrževanja in ohranjanja tega bogastva.
Velikih načrtov nimajo
Prav je, da o samem področju krajcvne skupnosti pove-mo nckaj podalkov. Krajevna skupnost obsega okoli 75 hcktarov, predvsem pa jc pozidana in sicer s stanovanj-skimi, poslovnimi in proizvodnimi objckti.
Zadnje najvcčje gradnjc so bilc zaključcnc 1982 leta, ko je bil zgrajen VVO »Milan Čcsnik« in poslovni prostor. Podjetja za urejanje hudoumikov in Vodogradbencga inštituta. Najvcčjo površinu zavzcmajo stanovanjski ob-jekti - kar 35 hektarov, najmanj prostora pa si jc vzela industrija - samo 6 hcktarov. Novih stanovanjskih gra-denj ne bo bistsveno več, Stcvilo prcbivalcev pada.
V  krajcvni skupnosti jc 14 OZD iz gospodarstva, Iri poslovna združenja, sedem trgovin, (rijc gostinski obrati, štiri servisne delavnice, dvanajst inStitutov z raziskoval-no dcjavnostjo, Irije vrlci, (ri fakultete. dve zdravstveni uslanovi, štirjc zavodi, vcliko jc obrtnikov v zascbncm sektorju.
V  krajevni skupnosti jc 28 ulic, ki skupaj tncrijo prcko dcsct kilometrov, več kot dva kilomelra jih jc 5e maka-damskih.
Celotno obmofjc krajevnc skupnosti je priključcno na mcstno kanalizacijsku in vodovodo omrcžje.
V  KS je 1100 telefonskihjinključkov in dve tclcfonski govorilnici.
In kakšni so načrti? V letu 1986 naj bi asfaltirali Idrijsko ulico in urcdili parkirne prostore, leto kasneje pa Hajdrihovo. Ko bomo pisali leto 1990 bosta asfaltirani tudi Vrhovnikova in Teslova ulica. Predvidena je tudi razsvetljava na Groharjevi in priključitev že montirane luči na Volaričevi, ulici (er ureditev štirih telefonskih govorilnic.
NINA ČOŽ