1073 SONJA DIMIC, PASJA OVRATNICA. SKUC, LJUBLJANA 1982 Pri proznem tekstu (romanu?) Sonje Dimic Pasja ovratnica je najprej očitno, da ne gre niti za pisanje, ki hoče nekaj opisati, predstaviti, pokazati (torej za ustvarjanje nekega kvaziresničnega sveta) niti za težnjo po »čisti« literaturi, reducirani na samo besedno gradivo kot tako. Literarno dogajanje se giblje po posebni, lahko bi rekli sanjski logiki, se pravi po logiki, ki ne pozna racionalnih pravil in zakonov ne-protislovnosti, identitete itd. oziroma jih pozna le toliko, da jih lahko krši. 1074 Igor Zabel Toda kljub temu to je logika, je se zdi, kot da je literarna realnost po- določen sistem in zgrajenost; dogajanje vsem avtonomna; ta »samozaprtost« je neracionalno, vendar je v njem literarne realnosti je torej v tem, ker je metoda. Mogli bi reči, da ta »sanjska« le-ta samo taka, kot je dana, ker ne realnost ustvarja svoje lastne raz- napotuje na noben neizrečeni, so- sežnosti, tako rekoč svoj lastni prostor mišljeni vzrok ali smisel, ki bi jo šele in čas. V tako začrtanih razsežnostih omogočal. dogodki prehajajo drug v drugega, Seveda je treba opozoriti, da je mogoča je hkratnost različnih časov, govorjenje o »sanjski« logiki teksta istovetnost neistovetnega in ncisto- samo govorjenje v prenesenem pomenu; vetnost istovetnega, hkratno gibanje ta logika je namreč eminentno lite- časa naprej in nazaj itd. Ta svet ima rarna, »sanjski« svet je specifično torej vrsto značilnosti, ki so dejansko literarni svet. Ta logika je namreč element sanj. (Zelo očiten primer je tista, ki ustvarja obliko in razvrstitev recimo mrtvec, ki po smrti živi naprej (torej strukturira tekst), ki torej do- tako, kot je do tedaj.) ločene ureja v specifično literarno Druga posebnost tega pisanja je, da formirano celoto, sestavlja literarno realnost samo tisto, V tem smislu je Pasja ovratnica zelo kar je izrečeno. To pomeni, da ni v kompleksno delo. Zanj je značino njej nič utemeljevanja in osmišljavanja, stalno prepletanje in variiranje motivov nobeno dejanje in nobena akcija nista v vedno novih kontekstih, prepletanje osmišljena, nimata motivacije, vzroka, časovnih in prostorskih nivojev, per-realnost je dana vsa in v celoti. Tu spektiv itd., vse to pa ustvarja zelo torej ni oseb, ki bi delovale iz svojega komplicirano, celo heterogeno tkivo, ki karakterja, torej iz »notranjega« bistva, pa je vendarle popolnoma povezano, ki bi osmišljevalo vsako njihovo de- Hkrati tekst kaže velik razpon ob-janje, in ne dogajanja, ki bi po »logiki vladanja jezikovnega izraza, še posebej stvari« izhajalo iz situacije. V literaturi premega govora in dialoga, ter boje taka motivacija, osmislitev, po nava- gastvo metaforike in čutnih, plastičnih di de facto neizrečena; predpostavlja se, podob. Zdi se, da lahko zaradi vsega da jo bo bralec ob branju sam od tega trdimo, da je Pasja ovratnica eden sebe upošteval. Ker pa je tu logika najzanimivejših dosežkov mlade ge-dogajanja avtonomna, »sanjska«, je neracije prozaistov. tudi tako so-mišljenje nemogoče. Zato Igor Zabel