Sploini irestsiik. Novi vojni minister. Vojni minister Krobatin je odstopil in na njegovo mesto je imenoval cesar generala pehote Stoger - Steiner von Steinstatten. Novi vojni minister je bil rojen leta 1861 v Perneggu na Šiajerskem. Ko je izbruhniia sedanja vojna, je bil poveljnik 4. — brnske dlvizije —, s katero je odšel na severno bojišče. Po izbruhu vojne z ItaHjo je prevzel Stoger-Steiner poveljstvo nekega armadnega zbora ob Soči. Za časa svojega delovanja v goriško-gorenjskem kotu a je stekel mncgo zaslug za interese tamkajšnjcga prebivalstva, ki mu je izrazilo opetovano svojo zahvalo. Občina Bohinjska Bistrica ga je imenovala za častnega občana. Vojašeine oproščeni učhelji. V zadevi oglasitve vojaščine oproščenih učiteljev izda štajerski deželni šolski svet prihodnje dni posebna navodila. Šolske oblasti naj bi skrbele za to, da ostanejo na vseli deških in mešanih šoiah za višja šolska leta rnoške učne moči, ker je le tem mogoče pri sedanji jako posuroveli miadini vzdržati potrebno disciplino. Dobro in potrebno bi bilo, da stori vodstvo organizacije tozadevno primerne korake. Vojaški domovi in slovenski vojaki. Slovenski odbor za vojaške domove poroča: Vsi darovi za vojaške domove naj se pošiljajo izključno le slovenskerau odboru za vojaške doniove, katerega delavni odbor posluje v deželnem dvorcu. Ta odbor porazdeljuje potom centralnega odbora na Dunaju vse darove posameznim oddelkom, pri katerih se nahajajo Slovenci do prvih strelskih jarkov v fronti. Ako se pošiljajo knjigc ali drugc potrcbščinc naravnost na oddelke, se zgodi, da marsikateri oddelek ne dobi ničesar, ker le centrala izve, kako so narodnosti porazdcljene. Ker so pri posameznih oddelkih pomešane vse narodnosti, so slovenski vojaki žalostni, ako drugi dobe, oni pa ne. Centrala ima zapisnik vseh oddelkov, kjer se nahajajo Slovenci, in skrbi, da sc sorazmerno vse porazdeii. Centrala se obrača do nas z nujno prošnjo, da takoj darujemo čim več slovenskih knjig, ker nima sedaj niti ene slovenske knjige več, do nje pa prihajajo prošnje slovenskih vojakov. Darujejo se naj tudi slike. Izstrižejo se naj ilustracije iz starih listov, iotograiije dornačih krajev, zabavne slike, sploh vse se naj pošlje, kar more našim vojakom v ironti narediti kako veselje in ga spomniti, da doniovina inisli nanj in da so njegovi rojaki s srcem pri njem. Prosi se za denarne prispevke, da se potrebno nabavi. Italijanske šole za begunce v Mariboni in Gradcu. Italijanski begunci imajo v Gradcu, v Mariboru, v Celju, v Vagni itd. šole z italijanskim učnim jezikom. Za stotine slovenskih otrok v Mariboru in v Gradcu pa dosedaj še ni ustanovljenja niti ena šola s slovenskim učnim jezikom. Naj se poskrbi tudi za te ubožce, da dobivajo pouk v materinskem jeziku. Zbirka za vojni kotiček. Šolske oblasti so tudi naročile učiteljstvu, da naj zbira pripravne predmete iz sedanje vojne v spomin na svetovno vojsko in za podatke k zgodovinskemu pouku. Take predmete prineso pogostoma vojaki, ki pridejo z bojišča na dopust n. pr. kosce šrapnelov, granat i. t. d. Za zbirko pripravne so tudi slike slavnih vojskovodij in odličnih junakov. Dobimo jih lahko na razglednicah in iz ilustrovanih listov. Junaki domače šolske občine naj se vpišejo tudi v šolsko kroniko, ako so obiskovali domačo šolo. Vpišejo naj se pa tudi vsi tisti bivši učenci, ki so dali na bojišču življenje za domovino! Tudi v letnem poročilu, ako ga šola izdaja, se lahko objavijo s kratkim životopisom. — 1 — Novo imenovanje obeh državnih poiovic. V smislu sporočil obeh ministrskih predsednikov se imenujejo kronovine tostranske polovice oficialno »Avstrija« ali »Avstrijske dežele«, onostranske pa »Dežele ogrske svete krone«. Vsprejem v c .in kr. mornariško akademijo. S pričetkom šolskega leta 1917-18 se bo sprejelo v c. in kr. mornariško akademijo okoli 70 gojencev deloma brezplačno deloma proti plačilu letnega pavšala 1600 K oziroma polovice pavšala v znesku 800 K. Popolnoma oziroina na pol prostih državnih gojenskih mest je 30, od ostalih 40 mest je pa nekaj ustanovnih, tako n. pr. eno popolnorna prosto, eno pa polprosto od deželnega odbora kranjskega. Splošni pogoji za sprejem v I. letnik c. in kr. mornariške akademije so: 1. avstrijsko, oziroma ogrsko državljanstvo aii bosansko-hercegovinsko deželanstvo; 2. telesna sposobnost za inornariško vzgojo in tudi za bodočo vojno službo na morju; to sposobnost je dokazati po »Predpisu za zdravniško preiskavo pomorskih aspirantov in prosilcev za vzprejem kot gojenec c. in kr. mornariške akademije«; 3. zadovoljivo nravno vedenje; 4. izpolnjeno 14. in neprekoračeno 16. leto življenja; 5. dosedanje šolanje, dovršeno z najmanj zadovoljivim (dobrirn) uspehorn in sicer: štirje nižji razreui kake javne tuzemske srednje šole ali ravno toliko letnikov vojaške nižje realke, z nadaljnirn pogojem, da je prosilec dobil v matematiki najmanj red »dobro«. (Tiskane popolne pogoje za vsprejem jc dobiti pri tvrdki L. W. Seidl & Sohn na Dunaju). Do državnih prostih oziroma polprostih mest imajo pravico sinovi častnikov, vojaških, dvornih ali civilniii državnih uradnikov; do kranjskih deželnih ustanov pa sinovi ncpremožnih slojev prebivfclstva vojvodine Kranjske. — Prošnje za vsprejem je vlagati na c. in kr. vojno ininistrstvo, mornariški odsek, Dunaj, in sicer od državnili uslužbencev potom predpostavljene jim oblasti in vojaškega krajnega poveijstva, od privatnih oseb pa potom najbližjega štacijskega aii okrajnega dopolnilnega poveljstva. Prošnje za kranjsko dcželno ustanovo se vlože lahko tudi pri deželnem odboru v LjubIjani. — Prošnje morajo dospeti najkaSneje do 30. junija v vojno niinistrstvo, mornariški odsck, na Dunaju III. Prošnji je priložiti: 1. krstni list; 2. domovinski list (prosiicev); 3. izpričevalo vojaškega zdravnika; 4. izpričevalo o cepljenju koz, če cepljenje ni potrjeno v zdravniškeni izpričevalu; 5. vsa izpričevala srednje šole; 6. izpričevalo o premoženju, potrjeno od županstva in župnega urada. Prošnje je kolkovati s kolekom za 2 K, vsako še nekolkovano prilogo pa s kolkom za 50 h. Prošnje smejo vložiti samo stariši (oče. če njega ni, mati ali varuh). Koliko časa potrebuje strel od goriške fronte, da ga slišimo v Ljubljani. Ako opazujemo vžgani možnar od bližine zapazimo najprej ogenj, ki švigne iz žrela in čez nekaj časa slišimo še le pok. Izračunali so, da glas preleti 333 m v eni sekundi. Zračna črta od Gorice do Ljubljane znaša približno 72 km. Tam zapaIjeni top sliširno tedaj v Ljubljani še le v 'iV-z minutah, ako računimo 72.000 : 333 = 210' ali 3' in 36". Zračna črta od Gorice do Zagreba pa znaša približno 180 km. Iz časnikov smo zvedeli, da slišijo večkrat tudi v Zagreb grom topov; dotja pa potrebuje glas 180.000 : 333 = 540: ali 9 minut. .V tehten premislek riašim Slomškarjem. Tirolska dežela slovi v širni Avstriji po svojih izbornih strelcih in svojih posebnih šolskih postavah. V tej deželi je učitelj ob enem organist in sicer »moraš biti organist«, ali pa obratno. In kakor posledica tej posebnosti je sledeči ukaz: »Št. 493. Gospodu I. S. učitelju v R. Pozivljam Vas, da morate vsako jutro, če sc pripravlja k slani, zvoniti ob 3. uri »slano«, in to zaradi tega, da opozorlte posestnike, ki morajo zakuriti pripravIjeno slamo, da preprečijo z dimom slano,, in da se slednjič ne bodo mogli izgovarjati, da je mežnar zaspal. Odgovorni ste zato, če pozabite zvoniti«. — Priporninjamo, da ima ta ubogi trpin učitelj mežnar letne odškodnine za svojo mežnarsko službo ravno 60 K — ali mesečno 5K. — Francosko učiteljstvo v vojni. Francoskih učiteljev je bilo vpoklicanih 30.000. Od teh jih je padlo 2000, 6000 je ranjenili in 6000 vjetih.