J
IIC
PRmnurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » goumnj . >	((w. ■.
Abb. postale I gruppo	^t‘Utl 4UU llf
Lelo XXXVII. Št. 300 (11.122)
TRST, torek, 22. decembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegcv predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1 rnaja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
VOJAŠKI SVET ZA NACIONALNO REŠITEV SE OTEPA S STARIMI TEŽAVAMI
Delavstvo Šlezije in baltskih mest se upira Na Poljskem še daleč do prave normalizacije
V številnih obratih že začeli božične in novoletne dopuste - Pri Katoivicah rudarji zasedli rudnika
Protest poljskih rudarjev
VARŠAVA — Kljub najstrožji cenzuri, tesno zaprtim mejam in represiji vojaških oblasti iz bornih vesti lahko ugotavljamo, da na Poljskem vladata vse prej kot mir in red. Varšavski radio se res na vse kripije trudi, da bi z ugodnimi vestmi ustvaril med Poljaki vtis normalizacije v državi, a po sili razmer mora prej ali slej posredovati tudi podatke, ki so v kričečem nasprotju z geslom «mir in red vladata na Poljskem)).
Varšavski radio je moral tako z enodnevno zamudo sinoči priznati, da v dveh šlezijskih rudnikih stavka 3.000 rudarjev. V Ziemouitu in Piastu pri Katoivicah so se rudarji zaprli v rove in minirali rudniška okna. To vest je prva posredo vala že v nedeljo sovjetska tiskovna
agencija TASS, za katero pa so ru darji «le talci kontrarevolucionarnih sil iz vrst Solidarnosti«, ki so že razstrelile eno rudniško okno in grozijo, da bodo storile isto z drugimi, če bi varnostne sile vdrle v rove.
»Normalizacija« na Poljskem je žc taka, da edine sprotne vesti po-
sredujejo vzhodnoevropske agencije in ne uradni poljski viri. TASS je včeraj tudi sporočila, da stavkajoči
v neki katoviški livarni grozijo, da bedo razstrelili topilne peči, če bi vojska vdrla v jeklarno.
Kljub temu pa TASS zagotavlja, da delo poteka nemoteno v 95 odstotkih vseh poljskih obratov. So-
deč po uradnih vesteh poljskega radia, ki trdi, da so predvsem v baltskih industrijskih obratih že začeli z božičnimi in novoletnimi dopusti, so podatki agencije TASS precej protislovni. Vest o dopustih je prav tako v kričečem nasprotju z določili vojaškega sveta za nacionalno rešitev, ki je ob proglasitvi izrednega stanja ukinil vse dopuste. Položaj je torej vse prej kot «normalen in delaven«, če so vsaj po zahodnih vesteh ugasnili številne topilne peči po livarnah. V takem primeru je treba peči skoraj povsem obnoviti, proizvodnja pa lahko ponovno steče šele po daljšem obdobju od nekaj tednov 1 do dveh mesecev.
Prav tako zgovorno potrjujejo
•lllllllllllllllllllimillMtfMlllltlUIIIMIIIIIIIIIIIINllIllIllltlllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIllllllllUlllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllklllmillfIflllllllllB
ZAKLJUČEK NAJBRŽ V TEKU DANAŠNJEGA DNE
\ poslanski zbornici razprava o ukrepih v prid naši deželi
Resolucija PSI govori tudi o globalni zaščiti slovenske manjšine
RIM — Razprava v poslanski zbornici o ukrepih v prid Furlanije - Julijske krajine se je začela včeraj popoldan in bo najbrž trajala ves današnji dan. Odločilen bo odgovor vlade na resolucije, ki so jih predložile razne poslanske skupine.
Med temi naj omenimo najprej resolucijo, ki jo .je v imenu soda listične stranke predložil podpred sednik poslanske zbornice Luris Fortuna. Fortuna je v svoji reso-,, ■ lueiji podčrtal, da leži Furlanija -Julijska krajina na območju Evro pe. ki je še zlasti občutljivo in da v njej živijo tudi pomembne narodnostne manjšine kot so slovenska, nemška in ladinska, kar ji daje po seben pečat. Poslanska zbornica v upoštevanju dejstva, da sta Furlanijo razdejala huda potresa junija in septembra 1976 leta, da sta goriška in tržaška pokrajina no drugi svetovni vojni bile ozemeljsko močno okrnjene, ob upošteva n ju dejstva, da bremenijo Furla ni io - Julijsko krajino dokajšnje vo jaške služnosti, obvezuje vlado da čim prej zaključi obnovo razdejanega področja, da zato sprosti kreditno politiko, brez katere je obno-,va nemogoča.
Poleg tega mora vlada podpreti globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti ter istočasno podpreti ohranitev kulture in jezika italijanske manjšine v Jugoslaviji, s tem da omogoči dostop državljanov slovenskega materinega jezika k oddajam deželne radiotelevizije in s tem da odpravi absurdne birokratske omejitve za dejavnost koprske televizije v italijanskem jeziku.
Fortuna v svoji resoluciji zahteva najširše izvajanje osimskih sporazumov kar zadeva predvideno industrijsko cono. tudi če bi bilo treba, skupaj z drugimi sogovorniki, določiti alternativne ozemljske rešitve. Prav tako je treba začeti s študijami o izvedbi plovnega kanala Tržič - Drava - Donava. Vlada mora povečati redni prispevek tržaški avtonomni pristaniški ustanovi in podpreti furlansko, goriško in tržaško avtoprevozništvo. V zaključku zahteva Fortuna v svoji resoluciji, da vlada podpre vse pobude, ki vrednotijo furlansko, nemško in ladinsko kulturo ter jezik.
Komunist 'Baracetti je poudaril nujnost ukrepov za obnovo proizvodnega tkiva dežele Furlanije - Ju-liijske krajine. Zahteval je takojšnjo ustanovitev sklada 1.500 milijard za industrijsko dejavnost in 500 milijard 1 za gorske predele. Skratka, komunistični predstavnik je zahteval čimprejšnji poseg in odpravo dolgih birokratskih zapletov, žara di katerih prihaja do zamudnega čakanja. Baracetti je bil mnenja, da je treba izdelati skupen predlog vseli sil demokratičnega loka za u-krep. ki naj prizna vsem jezikovnim manjšinam enake pravice.
S svoje strani je demokristjan Bressani omenil podatke o gospodarski krizi v Furlaniji, vendar pri tem poudaril, da se ne strinja s komunistično zahtevo po novi finančni podpori. Edina alternativa v sedanjem trenutku, je dejal Bressani je smotrna in načrtovana upo raba sredstev, ki jih je država da la na razpolago, kar terja večjo n nančno angažiranost same dežele.
RIM — Najmanj 30. ali pa celo 45 dni bo moralo preteči, da bodo italijanska sodišča uresničila zakon o amnestiji in splošni pomilostitvi. Zato je skoraj nemogoče izračunat) koHko zapornikov se bo vrnilo do-rti^v še pred božičnimi in novoletni ftii prazniki.
Odnosi med sindikati manjšinskih šolnikov
MILAN — Dne 19. in 20. decembra 1981 so se sestali v Milanu predstavniki sindikakiih organizacij Sindikat slovenske šole, Siidtiro-ler Schulgevverkschaft in Syndicat autonome valdotain des travailleurs -Ecole, da bi proučili možnosti za sporazum o skupnih , akcijah in pobudah.
Predstavniki treh manjšinskih "šolskih sindikatov so potrdili odločitev, da še nadalje sodelujejo s konfederalnimi sindikati in okrepijo to sodelovanje, ter izrazili željo, da bi jg>. možnosti prišlo tudi do bolj 'organske povezave med posarii'ezbimi| manjšinskimi sindikati in konfederalnimi sindikati. Istočasno šo ' predstavniki manjšinskih šolskih sindikatov popolnoma soglašali, da je dozorel čas za sodelovanje manjšinskih šolskiii sindikatov pri enotnih pobudah konfederalnih sindikatov. kot so izoblikovanje zahtev za delovno pogodbo in pogajanja na ministrski ravni.
Glede skupnih pobud treh sindikatov so njihovi predstavniki soglašali, da obstaja možnost zanje, čeprav obstajajo tudi nekatere temeljne razlike med posebnimi šolskimi ustroji, ki so namenjeni njihovim manjšinam, in to zato. ker mora italijanska republika zagotoviti vsem manjšinam v enaki meri ohranitev in razvoj narodne in jezikovne identitete, pa čeprav z različnimi ukrepi. V tem pogledu se predstavniki manjšinskih šolskih sindikatov strinjajoj glede potrebe po periodičnih srečanjih in izmenjavi informacij in izkušenj, tudi v predvidevanju skupnih akcij in pobud.
nUHiDnununniniHiiiiiiimiimmmMMiiimuiiiiiiiuiiiiniiiiiililliiiiiinimliiiniiiiiiiimiiiiilTiiliiilllllilimn..
Tuji veleposlaniki pri Pertiniju
poljske težave neprestani pozivi varšavskega radia kmetom, naj zagotovijo mestom nemoteno oskrbo z živili. Radio tudi neprestano navaja sovjetsko pomoč v hrani in zatrjuje, da se police v trgovinah ponovno polnijo z dobrotami, čisto drugačne vesti na posredujejo zahodni diplomatski viri in tujci, ki se vračajo iz Poljske. Za vse te je položaj v državi dramatičen. Strah in beda Vladata v državi, "ki .ječi pod vojaškim, škornjem«. Težko je iz takih apokaliptičnih poročil izluščiti resnico, a po podatkih mednarodnega rdečega križa, ki je včeraj pozval vse svo.ie članice naj povečajo svojo pomoč Poljski, niso zahodne trditve pretirane. Predstavniki rdečega križa, ki so se včeraj vrnili iz Varšave, kamor so pospremili zahodne pošiljke hrane zatrjujejo, da mora Zahod čimorei poslati na Poljsko prevsem hrano za novorojenčke in otroke.
Povsem razumljivo prihajajo iz zahodnih časnikarskih krogov po posredovanju poljske emigracije se srhljivejše vesti o položaju na Poljskem, ki pa jih ni mogoče v nobenem primeru preveriti. Taki krogi vztrajajo pri trditvah, da je vojaški režim generala Jaruzelskega strpal preko 50 tisoč sindikalistov, intelektualcev, delavcev in nasprotnikov v štiri taborišča, kjer niso zagotovljeni niti najosnovnejši življenjski pogoji, da taboriščnikom grozi smrt zaradi lakote in mraza. Predstavniki sindikata Solidarnost v tujini poudarjajo tudi, da se delavski odpor nadaljuje. Posredno potrjujejo take vesti tudi poročila varšavskega radia, ki trdi, da so v številnih vojvodstvih skrajšali policijsko uro. Nespremenjen pa ostaja v Lublinu, Katoivicah, Eiblagu in VVroclaivu, medtem ko so jo v Gdanskem celo podaljšali.
Bolj konkretne pa so vesti',trs poljskih meja. Na Zahodu dajejo izreden poudarek nedeljski odločitvi poljskega veleposlanika v ZDA Spa-soivski, ki je z ženo, hčerjo in zetom zaprašil za politično zatočišče, ker noče biti niti posredno odgovoren za sedanji teror na Poljskem. Za Varšavo je Spasoivski bolehal za »psihičnimi depresijami«, sinoči pa so ga končno ožigosali za izdajalca in odpadnika«. Teh pa kot kaže je v zadnjih dneh kar precej, saj iz vseh koncev in krajev Zahoda prihajajo vesti o Poljakih, ki zapro-sajo za politično zatočišče.
Medtem pa se na Zahodu množijo pobude v podporo poljskega ljudstva. V Franciji je bila tako
včeraj enourna splošna stavka, ki so se je udeležili vsi delavci razen pripadniki prokomunističnega sindikata «CGT«. To je še povečalo polemike med francoskimi socialisti in komunisti. Takih odstopanj pa nimajo ne španski in ne italijanski komunisti, ki obsojajo razglasitev vojnega stanja na Poljskem.
Na zunanjem političnem prizorišču pa lahko ugotavljamo, da je v Italijo prispel namestnik ameriškega tajnika za evropska vprašanja Ea-gleburger, ki bo z zahodnimi zavezniki uskladil pobude glede poljske krize. Sinoči pa je v Vatikan prispela posebna delegacija poljske škofovske konference, ki po tako prvič seznanila Vatikan o dejanskem stanju na Poljskem.
OB PRIČAKOVANJU NOVEGA SPOROČILA ZASTOJ PREISKOV ALNE AKCIJE
šlezijskem rudniku Zabrze so rudarji v znak protesta proti vojnemu stanju zasedli rove (Foto AP)
Vznemirljiv molk ugrabiteljev generala Doziera Karabinjerji prečesavajo cele stanovanjske bloke
Je ameriška obveščevalna služba že navezala stike s teroristi?
VERONA — Ob kronični neučinkovitosti preiskovalne akcije policijskih sil, ki vztrajno, a brezuspešno iščejo «ljudski zapor«, v katerem je zaprt ameriški general James Do-zier, bo najbrž tudi druga poteza pripadla rdečim brigadam. Po sobotni objavi prvega sporočila pričakujejo namreč, da bodo teroristi po že ustaljenem »klišeju« posredovali prvo sliko z ugrabljenim generalom in morda postavili prve pogoje za njegovo izpustitev.
Na koga bodo svoje zahteve naslovili, pa je seveda ,še vedno odprto vprašanje. Ameriška vlada je sicer posredno že napovedala, da se s «tujimi» teroristi ne namerava pogajati, v bruseljskih krogih NATO pa pravijo, da so se RB z Doziero-vo ugrabitvijo grobo ušteli, če pričakujejo, da mu bodo iztrgali katerokoli vojaške tajnost.
In vendar je vedno bolj jasno, da je tudi ameriška obveščevalna služba že na delu. Uradno sodeluje z italijanskimi oblastmi šest strokovnjakov različnih držav, ki jih je imenoval ameriški Pentagon. Ti možje pa lahko računajo na dokaj razpredeno mrežo obveščevalcev in sodelavcev tudi v Italiji. Ameriški preiskovalci so tudi že zaslišali Do zierovo ženo Judith, ki je priso-| stvovala moževi ugrabitvi. V bon-
I ski urad tiskovne agencije ANSA je - včeraj prispel skrivnostni teleks s šifriranim sporočilom o Dozierovi ugrabitvi, ki je med drugim naslov Ijen tudi na ameriško veleposlaništvo ZRN. Gre le za neokusno šalo ali pa morda za prih stik med ugra-bitelii in ameriško tajno službo?
O zapletenih mednarodnih povezavah teroristične dejavnosti (kar še ne pomeni, da so RB tuja tvorba) priča tudi vest, da je izraelska obveščevalna služba baje že pred časom obvestila ameriške in italijanske kolege, da pripravljajo teroristi v Italiji «podvig» proti silam NATO. O tem naj bi se RB domenile s preživelimi pripadniki zahodnonero-ške «rote armee fraktion« na nekem sestanku v Švici. Italijanske oblasti pa sporočilu niso namenile prevelike pozornosti.
Kot rečeno se preiskava ni pomaknila z mrtve točke. Identikita dveh članov «komandosa« ugrabiteljev sta zelo podobna Remu Pan-celliju (ki je obtožen umora generala Galvaligija) in Antoniu Sava-sti. Preiskovalci nadalje upoštevajo možnost, da je Dozier zaprt v istem
nja je namreč predvidena razprava o poljski krizi in o sklepu izraelskega parlamenta, da razširi svojo zakonodajo na zasedeno Golansko višavje.
Avtonomni sindikat železničarjev pretikal stavko
RIM — Avtonomni sindikat že lezničarjev je v zadnjem hipu preklical vrsto razčlenjenih stavk, ki bi se morale pričeti včeraj in trajati vse do jutri, kar bi seveda povzročilo precejšnjo zmedo v že lezniškem prometu pred božičnimi prazniki. V sporočilu FISAFS .je rečeno, da so odločitev sprejeli zaradi napetega ozračja, ki je nastalo na železniških postajah kar je privedlo celo do izgredov, ki so jih povzročili razjarjeni potniki v Forrrii, Messini in Milanu. Res pa bo najbrž tudi. da so se avtono-
mni sindikati zbali strožjih ukrepov vlade in sodstva, ki sta se naveličala njihovih stalnih izpadov.
Januarja podražitev prometnega davka
RIM — Ministrski svet bo danes razpravljal o davčnih ukrepih, s šaterihii namerava vlada obremeniti davkoplačevalce za nadaljnjih 2000 milijard. Med drugim bodo s prvim januarjem najbrž za 30 odstotkov podražili prometni davek, za prav toliko pa tudi koleke za vozniško dovoljenje.
«brlogu», ki so ga teroristi uporabili ob tragični ugrabitvi Giuseppa Tagliercija, katerega so zajeli v zelo podobnih okoliščinah. V obeh pri-tnerih so namreč svojo žrtev ugrabitelji presenetili na domu, se izdajali za delavce mestnega vodovoda in ostale priče priklenili z verigami. Precejšnjo pozornost namenjajo tudi dejstvu, da so teroristi iz Dbzierovega stanovanja odnesli zlata prstana. Gre za krajo, ki je za RB dokaj nenavadna.
Včeraj so karabinjerji prečesali večji del veronske pokrajine. Pre gledali na desetine stanovanjskih blokov, na Gardskem jezeru pa iščejo Doziera v številnih vikendih. ki so v tej sezoni prazni. Območje, katero pregledujejo pa je preširoko, da bi lahko iz tega sklepali, da je obroč okoli teroristov že sklenjen.
RIM — Vodstvo italijanske komunistične partije bo danes po vsej verjetnosti izdelalo poseben dokument o mednarodnih razmerah. Po dnevnem redu današnjega zaseda-
immmimimiiiimiimuMmmiiimniiiinfiimiiiiniiiimiiMiMimnimimmiiiiiiniimiiMiiimmniimmiiraiiNmiiiniiHiimiiimmiiimiMiMmniiiinmiimi«
SERGEJ KRAIGHER OB DNEVU LJUDSKE ARMADE
Jugoslavija obsoja zatiranje, nadvlado in vmešavanje v notranje zadeve drugih
Jugoslovanske oborožene sile so in bodo služile samo obrambi svoje svobode m neodvisnosti
RIM — Za devet milijonov italijanskih šolarjev in dijakov se bodo jutri začele trinajstdnevne Lv žične in novoletne počitnice, ki se bodo končale 5. januarja, ko se bodo morali spet vrniti v šolo. Letošnje zimske šolske počitnice bodo po navodilih prosvetnega ministrstva za dva dni daljše,
BEOGRAD — Na slavnostni akademiji v počastitev dneva JLA, je včeraj govoril Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ. Orisal je razvojno pot ljudske armade ier med drugim poudaril:
»Dogodki v svetu nas vzpodbujajo, da tudi ob tej priložnosti podčrtamo naše, dosledno in neomajno stališče, da so nesprejemljivi Vsaka agresija in vsi poskusi izrabljanja njenih sadov, vsaka grožnja s silo ali spodkopavanje suverenih pravic drugih narodov, ne glede na sredstva, ki jih agresor uporablja, in ne glede na to, kako svoje ravnanje opravičuje. Naša država
se bo dosledna svoji revoluciji, svojemu -socialističnemu prepričanju, načelom in politiki neuvrščenosti vztrajno bojevala proti vsem tistim težnjam v mednarodnih odnosih.' ki pomenijo zatiranje, nadvlado ali vmešavanje v notranje zadeve drugih.' Sestavina teh prizadevanj pa je tudi utrjevanje obrambne moči naše družbe in še posebej, oboroženih sil. S ponosom poudarjamo, da so naše oborožene sile vedno služile in bodo služile samo obrambi naše svobode in neodvisnosti. Nji novo utrjevanje je potrebno zaradi razmer v svetu, ki niso v naši moči. S svojo politiko pa si prizade-
RIM — Včeraj je bila v Kvirina-lu vsakoletna tradicionalna ceri-monija novoletnih voščil diplomatskega zbora predsedniku republike Pertiniju. Predsednik Pertini je na pozdrav apostolskega nuncija Car-bonija odgovoril v zanj običajno neformalnem slogu in se dotaknil temeljnih tem kot so mir v svetu, zaščita človeških pravic in lakota v svetu.
Obuditev spomina na nedavne a biske v tujini je Pertiniju nudila priložnost za krajšo razpravo o mednarodnem položaju, s posebnim poudarkom na tiste politične poglede, ki so ga vodili na potovanjih, od vloge neuvrščenega gibanja do zavzemanja za utrditev svetovnega ravnotežja in razširitev evropske gospodarske skupnosti tudi na dru ga sredozemska območja. Ameriške, mu veleposlaniku je Pertini obno vil ogorčenje zaradi ugrabitve ge nerala Dozierja, ki potrjuje medna rodne vezi italijanskega terorizma.
Pertini je govoril tudi o drama tičnem stanju pa Poljskem in po novno izrazil bratsko solidarnost s po'iškim ljudstvom.
Na sliki (telefoto AP): Pertini se rokuje ■ poljskim veleposlanikom.
....m......................mini.•m.....,.,,,,,,,,,,.,......iiiiiiiiiIiihiuhiiii...no....................».—...n.»m..
Ohladitev med ZDA in Izraelom zaradi Golana
Izraelski laburisti demonstrirajo proti Bcgiuovi odločitvi o aneksiji Golana
(Telefoto AP)
JERUZALEM — Po ostrih obtožbah izraelskega ministrskega predsednika Begina na račun Reaganove administracije, ki je začasno prekinila veljavnost sporazuma o strateškem sodelovanju med državama, kot odgovor na izraelsko aneksijo Golanskega višavja, so se odnosi med državama še poslabšali.
To so včeraj ugotovljala vsa izraelska sredstva množičnega obveščanja, ki so obenem tudi poudarjala, da so se odnosi med ZDA in Izraelom tako ohladili kot še nikoli od ustanovitve židovske države leta 1948. Mnogi komentatorji so se spraševali zakaj je Beginova vlada vsilila zakon o razširitvi zakonodaje na Golansko višavje, lcar je dalo povod številnim protiizrael-;kim reakcijam. Nekateri med njimi so omenjeni sklep posredno povezali z dogajanjem na Poljskem, Begin naj bi namreč računal, da bo svetovna javnost usmerjena pred-
vsem na poljsko krizo in da ne bo večjih reakcij na njegovo odločitev. Drugi pa navajajo možnost, da je Begin nameraval preizkusiti reakcije egiptovskih oblasti preden bo Izrael zapustil Sinajski polotok.
Ne glede na ta ugibanja so se včeraj tudi odnosi v sami izraelski vladi poslabšali in med številnimi ministri je opaziti nezadovoljstvo nad aneksijo Golanskega višavja, kol tudi nad Beginovimi obtožbami na račun Washingtona. Zato je razumljivo, da vlada v Jeruzalemu veliko pričakovanje za današnje zasedanje kneseta, na katerem bo na dnevnem redu glasovanje o zaupnici ne Beginovi vladi, ampak Be-ginu samemu.
Tudi včeraj so se na Golanu na daljevale protestne manifestacije Druzov. Nekaj doset voditeljev te narodne manjšine naj bi izraelske o blasti v zadnjih dneh pozaprle.
varno, da bi razvoj v svetu in na našem območju šel v svetlejšo smer. Zato si. močno prizadevamo za ne-’ nebno krepitev prijateljskih odnosov m sodelovanja z našimi sosedi, evropskimi. ih vsemi drugihit državami. V takšnih odnosih in sodelovanju — enakopravnem in na enakih 'načelih — z vsemi vidimo tudi hioč-no oporo naši lastni vamošti:« (dd)
Po Šchujcvtrn samomora
BEOGRAD - Uradi« Tirana še vedno ni pojasnila okoliščin, v katerih je predsednik vlade, Meiimed Šeiiu »v trenutku bližnje krize naredil samomor«. Po prvem sporočilu državnega partijskega vodstva, ki ga je tiranski radio objavil polnih 12 ur po Šehujevem »samomoru«, albanski radio ni objavil niti ene novice, ki bi govorila o dogodku ob zori 18. decembra. V programu tega radia, ki'oddaja običajne-glasbene oddaje, kot tudi v tisku ni videti, da je iz političnega življenja te države odšla »druga osebnost Albanije«. Kot poročajq za-nodni viri, v Albaniji ni žalnih srečanj, zastave niso spustili na pol droga, niti niso cdprli knjig žalosti, kar je običajno, kadar umre ugledna državna osebnost.
Zaradi pomanjkanja uradnih informacij iz Tirane zahodna sredstva informiranja izražajo dvome o šehujevem »samomoru« in poudarjajo, da je bil šehu «drugi človek Albanije«. «desna roka Enverja Hoxe». Kaže, da celoten albanski sistem temelji samo na osebnosti šefa partije, piše zahodni tisk. Francoski časnik »Liberation« piše, da utegne «šehujev samomor« morda pomeniti «prvi element vojne za, nasledstvo v državi, ki je zadnji branilec ortodoksnega stalinizma.
(dd)
ZAKLJUČKI DRUGEGA DEŽELNEGA KONGRESA KPI
Komunisti potrjujejo vse svoje obveze da bi prispevali k premostitvi krize
Kongres je sklenil član državnega vodstva stranke Achiile Occhetto - Sprejeta sta bila dva politična dokumenta - Obsodba dogodkov na Poljskem - Izvolitev deželnega komiteja in nadzorne komisije
Sindikalni shod pristaniščnikov
sebna avtonomija, po duhu in črki ustave more in mora v celoti va lorizirati različnosti, značilnosti in originalne posebnosti Furlani je - Ju lijske krajine in njenega prebival stva, kot skupni zaklad vsakogar Resolucija se končuje s ooudar kom, da komunisti potrjujejo vse svoje obveze, da bi resnično prispevali za premostitev deželne in državne krize in zagotovili pozitiven razvoj vloge prijateljstva, mednarodnega sodelovanja in miru v naši deželi.
Dokument o poljskih dogodkih, na predvsem obsoja uvedbo vojaškega režima in dramatično represijo, ki .je v teku. KPI zato zahteva, da je na Poljskem treba preklicati represivne ukrepe, osvoboditi za-
prte sindikaliste in da se mora proces demokratizacije države na dal.jevati. rešitev krize pa je treba iskati v sporazumevanju med glavnimi političnimi, družbenimi, kulturnimi in verskimi silami. V dokumentu je nadalje poudarjeno, da deželni kongres komunistov iz F-JK potrjuje nujnost, da se procesi gradnje socializma odvijajo v svobodi in v demokraciji, opirajoč se na odobravanje prebivalstva.
• Nabrežinsko županstvo sporoča, da bo do 14. januarja 1982 veljala popolna prometna zapora na občinski cesti, ki povezuje naselje Praprot (spodnji) s pokrajinsko cesto za Komen, da bi omogočili dela na vodovodnem omrežju.
TISKOVNA KONFERENCA NA TRGOVINSKI ZBORNICI
Zaskrbijiv obračun letošnjih ekonomskih gibanj na Tržaškem
Predsednik Mediano in člani vodilnega odbora orisali poicžaj na posameznih področjih - Zaupanje v interes, ki ga za tukajšnje probleme kaže predsednik ministrskega sveta SpadoEini
S posegom člana strankinega državnega vodstva Achille.ja Occhet-ta, odobritvijo političnih dokumentov in izvolitvijo novega deželnega odbora in nadzorne komisije, se je v nedeljo v tržaškem avditoriju zaključil drugi deželni kongres KPI.
Ob prisotnosti 250 delegatov iz vse F-JK, ki so v obširni razpravi zaobjeli problematiko naše dežele v njenih poglavitnih značilnostih in posebnostih ter se dotaknili tudi sedanjega mednarodnega trenutka s posebnim poudarkom na poljske dogodke, je štiridnevni deželni kongres komunistov najprej v tajniko vem poročilu in nato tudi v razpravi predočil predloge KPI za izhod iz sedanjega kriznega stanja.
Tudi Achiile Occhetto je v svojih zaključkih posvetil veliko pozornost poljskem dogodkom in podrobno razčlenil stališče stranke do njih. Dogodki dokazujejo, je dejal, da ko se od zunaj vsiljuje določeni sistem, bo ta sistem prej ali slej pokazal vse svoje napake. Če se je delavski razred uprl, se vpisal v Solidarnost, pomeni, da gotovo ni bilo vse v redu; kadar nekdo ni več kos nalogam, mora prepustiti oblast, saj vendar nismo KD, je dejal in v odgovoru nekemu videmskemu delegatu, ki se med razpravo ni strinjal s stali ščem stranke pristavil, da je blatenje idealov socializma reakcionarno in izven teh idealov so se postavili tisti, ki so jih poteptali, ne pa tisti, kot KPI, ki so te dogodke obsodili.
Velik del svojega posega je Occhetto namenil predlogu KPI o demokratični alternativi, ki naj bi v okviru enotnosti levice zamenjala obstoječi sistem oblasti, ki ga je vzpostavila in še drži v rokah KD; kot je ponovno podčrtal, ne gre za kakšno alternativo koalicij, ampak za alternativo zdravih in naprednih sil na osnovi konkretnega programa; ravno tako ne gre za taktično potezo v pričakovanju, da bi se KD prenovila, saj ni mogoče vedeti, na kakšnih stališčih bi se usidrala ta njena transformacija v primeru, da bi se res lotila reševanja moralne krize; gre torej za strateški, ne pa taktični predlog Potem ko .je potrdil odločno opozicijo sedanji vladi, ki še sama ne verjame vase, .je Occhetto prešel na deželno problematiko in nakazal pot, katere se morajo komu nisti držati, da bi dosegli zastavljene cilje.	-	jer
Pred izvolitvijo 50-članskega de želnega komiteja, v katerem je pet slovenskih predstavnikov in kateremu bo ponovno načeloval potrjeni deželni tajnik Rossetti, ter 15 članske nadzorne komisije (z enim slovenskim predstavnikom), je deželni kongres odobril dve resoluciji: prva povzema zaključke kongresa, druga pa govori o poljskih dogodkih.
V prvi resoluciji .je predvsem re čeno, da se kongres strinja s tajnikovim poročilom in da poziva stranko k veliki in izredni mobilizaciji v okviru pobud in naporov za uresničitev smernic in platforme, ki si jih je stranka zastavila-v Furlaniji - Julijski krajini. Poljska drama, ki .jo je kongres globoko občutil, zaskrbljujoči položaj v mednarodnih odnosih, politična, gospodarska in družbena kriza države in dežele zahtevajo največji napor s strani sekcij, konfederacij in deželnega komiteja, da ni z najširšim in odkritim soočanjem, v spoštovanju avtonomije vsakogar, s političnimi demokratičnimi sila mi. s predstavniki kulture, znanstva, gospodarstva in delavstva, prišlo do oblikovanja velikega gibanja za mir, razvoj, enotnost in prenovitev dežele. Prvi pogoj za dosego teh ciljev, je rečeno v resoluciji, je enotnost levice pri grad nji take politike in takega deželnega vodstva, ki naj bi bilo alternativno sedanjemu in bi odgovarjalo nujnim potrebam m specifičnim problemom, ki označujejo različne aspekte in značilnosti dežele.
Osnova in izhodišče za tako politiko so pozitivne izkušnje demokratičnih uprav v deželi, v katerih je levica enotna in je z dejanji pokazala zmožnost novega načina upravljanja. Sedanji položaj v de želi, interesi prebivalstva, delavstva in delavnih slojev ter Italijanov in Slovencev potrjujejo, da smo tudi v F-JK v ključnem trenutku in pred neodložljivo potrebo za utrditev deželne avtonomije. Po-
Lepa godbena koncerta v Križu in Dolini
Navdušujoč nastop izolske godbe Božični kontert spodbuda za naprej
i\a pomoi ski postaji so se včeraj popoldne zbrali na sindikalnem sko-du tržaški pristaniščniki. Predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL -CISL - UIL in področnih sindikatov luškega osebja so številnim prisotnim pristaniščnikom predočili najnovejši razvoj dogodkov kar zadeva pogajanja z luško ustanovo in predstavništvom koristnikov luških storitev za reorganizacijo dela v pristanišču. Delavci so po daljši razpravi potrdili pravilnost stališč, ki jih zagovarjajo sindikalne organizacije, in poverili svojim predstavnikom nalogo, da na tej o-snovi nadaljujejo pogajanja z luško ustanovo in predstavniki njene zunanje klientele. Štirje zainteresirani partnerji (luška uprava, sindikati, kompanija pristaniščnikov in zunanji klienti) so se sinoči ponovno usedli za pogajaino mizo
CKLENJEN OBISK UGLEDNIH GOSTOV IZ JUGOSLAVIJE
Pozitiven obračun tridnevnih srečanj delegacije ZSMJ s Slovenci v Italiji
V središču pozornosti zlasti sodelovanje med Mladinskim odborom SKGZ in mladimi iz matične domovine - Srečanje zastopstva ZSMJ z deželnim vodstvom ZKMI rn z dolinskim županom Švabom
Delegacija zvezne in republiške konference ZSM Jugoslavije je v nedeljo sklenila svoj obisk v naši deželi, kjer se je v prvi vrsti seznanila s položajem in z vprašanji slovenske narodnostne skupnosti. Kot vidimo torej, ni šlo za zgolj formalni obisk, ampak za bogato izmenjavo informacij in izkušenj o udejstvovanju mladine v vseh treh pokrajinah, kjer živimo Slovenci.
Sodelovanje z mladinskimi orga nizacijami iz matične domovine, predstavlja namreč za nas zamejce dodatno moč pri angažiranju mladine okrog naše problematike. Pri uresničitvi tega načela je bilo storjenih že več korakov, med katerimi omenimo samo sodelovanje mladih zamejcev na mladinski politični šoli v Vikrčah pri Ljubljani
Predsednik trgovinske zbornice Modiano je včeraj sklical posebno tiskovno konferenco, da bi skupaj s člani vodilnega odbora ustanove predstavil časnikarjem nekakšen o bračun gospodarskega dogajanja na Tržaškem v letu, ki se pravkar izteka. Slika, ki jo je podal dr. Modiano, je v resnici precej temačna; demografsko stanje se je v letošnjem letu še poslabšalo, na našem območju nismo zabeležili niti ene same pomembnejše investicije, za pristanišče je bilo letošnje leto «dra matično*, v industriji prevladujejo še vedno težave, zlasti kar zadeva ladjedelstvo in železarstvo, mala in srednja podjetja so brez sape zaradi pomanjkanja kreditov, gradbeništvo se nikakor ne more premakni ti z mrtve točke in tudi v nadrobni trgovini položaj polagoma popušča. K vsemu temu je treba dodati, da prehaja Trst v novo leto z vrsto np rešenih vprašanj, med katera sodi jo zlasti gradnja novih prometnih infrastruktur, dograditev zidanega doka v Tržaškem arzenalu ‘-'‘Sv? Marka in uresničitev drugih po-
Danes solidarnostne manifestacije s poljskim ljudstvom
»Na strani poljskih delavcev* — pod tem geslom bo potekala današnja solidarnostna manifestacija za Poljsko, ki jo prireja »Komite 24 oktober*. Manifestacija se bo začela ob 17.30 na Trgu Goldoni, kjer bo zbirno mesto, nakar se bodo udeleženci v sprevodu podali po mestnih ulicah, da bi se potem spet zbrali na Goldonijevem trgu, kjer bo zaključno zborovanje. Na zborovanju bo spregovoril slovenski dijak. Zaenkrat so zagotovile svojo prisotnost na manifestaciji sledeče organizacije in politične stranke; Democrazia Proletaria, Mladinski odbor SK GZ, Univerzitetni svobodnjaški kolektiv, kolektiv fakultete političnih ved, radikalni združenji «13 maj* in «Vittorini», slovenski in italijanski študentovski odbori za mir. Zveza komunistične mladine Italije, LCR, PDUP in kolektiv za zdravje ženske.
O Poljski bo govor tudi na današnji seji deželnega sveta, saj so posamezne svetovalske skupine predložile šest resolucij. Tudi KPI ima predvideni dve manifestaciji, na katerih bodo razpravljali o položaju na Poljskem. Tako bo manifestacija oziroma javna skupščina v sekciji KPI v Naselju sv. Sergija, na manifestaciji na sekciji KPI za Opčine in Bane pa bo spregovoril Stojan Spetič. Obe javni skupščini se bosta začeli ob 20.30.
membnih javnih del. In končno pre baja Trst v novo leto tudi brez izvoljenih uprav na občini in po krajini.
V tej temačni sliki pa je le neka svetla poteza, in sicer je to zanima nje, ki ga je predsednik Spadolini pokazal za tržaško problematiko. Spadolini med svojim nedavnim obi skom v našem mestu ni ničesar o bljubii, je pa pozneje z dejanji po kazal, da upošteva potrebe našega mesta. Dokaz za to so nevo financ no nakazilo za odpravo posledic po tresa. podaljšanje do le,a 1985 ve Ijavnosti olajšav v zvezi z davkom 1LOR, zagotovljena podvojitev pon-tebske železniške proge, speljava novih prometnic do avstrijske me je in odprava zaprek, ki so doslej zadrževale začetek gradnje nove ceste v predoru pod prelazom Mon-te Croce Carnico. K temu je treba dodati, da se prav v teh dneh na pristojnih mestih razpravlja o nujno sti izravnave razvojne .stopnje v ppr sameznih pokrajinah’ naše dežele', kar seveda predpostavlja večjo za vzetost za premostitev krize v trža ški in goriški pokrajini.
Sliko, ki jo je podal predsednik Modiano, so nato izpopolnili posa mezni člani vodilnega odbora zbor niče Maurel (notranja trgovina), Audoly (pristanišče), Vatta (zunanja trgovina), Parisi (pomorstvo). Volk (kmetijstvo), Rustia - Traine (tudi kmetijstvo), Randone (zavarovalstvo) in Zappi (ladjedelstvo). Pro-' štor nam žal ne dopušča, da bi podrobneje navajali njihova izvajanja, ki so bila mestoma tudi precej zanimiva. Iz vsega navedenega naj povemo le, da se trgovinska zbor niča živo zavzema za to, da bi na področju Sv. Pantale.imuna uresničili središče za trgovino na de belo, pri Fernetičih pa trgovski cen ter za potrebe jugoslovanskih turi stov. Pripravo takšnega centra narekuje že samo dejstvo — je bilo poudarjeno na konferenci — da je jugoslovanska klientela v letih 70 zagotovila tržaški nadrobni trgovini od 2 000 do 3.000 milijard lir čiste ga prometa, se pravi prometa po odpisu stroškov, ki so jih imeli tu ka.jšnji trgovci za nabavo blaga pri proizvajalcih v notranjosti države
SDD obdarilo učence slovenskih šol
Kot vsako leto je Slovensko dobrodelno društvo v Trstu tudi ob letošnjem nrklavževanju in božičnih praznikili obdarilo potrebne u-čence slovenskih osnovnih šol na Tržaškem z oblačili, obutvijo in šolskimi potrebščinami in to tako kot so si prizadeti sami želeli.
Ob tej priložnosti se Slovensko dobrodelno društvo zahvaljuje vsem donroiniiiom ki ,<:o mu s svojimi prispevki omogočili izvedbo te pobude. Piav laKo se zahvaljuje didaktičnim ravnateljem in upraviteljem slovenskih osnovnih šol na Tržaškem za sodelovanje pri zbiranju podatkov za obdarovanje.
VČERAJ URADNA PREDSTAVITEV NOVE B0TTERIJEVE KNJIGE
Zanimiv zgodovinski prerez o razvoju prevozov v Trstu
V Novinarskem krožku so včeraj zjutraj predstavili knjigo «Prevozi v Trstu, od družbe Tramway do Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT)», ki jo je napisal znani tržaški novinar Guido Botteri v sodelovanju z nekaterimi izvedenci in zgodovinarji prevoznega sektorja. Publikacija, ki je od včeraj v prodaji v mestnih knjigarnah, predstavlja zgodovinski prikaz razvoja prevozov v Trstu od leta 1876, ko so začeli voziti prvi tramvaji s konjsko vprego, pa vse do današnjih dni, ko zasebna vozila poplavljajo mestne ulice in trge in tako ovirajo vožnje javnih prevozov. V Botterijevem delu se v bistvu zrcali zgodovina Trsta zadnjih desetletij, jasno pride do izraza gospodarski razcvet v prvih letih tega stoletja, boleče pa se cbčutijo tudi prvi znaki propada, ki spremlja pomembnejše dogodke od konca svetovnega spopada do danes.
Posebno zanimivi sta poglavji o zgodovini openskega tranvaja in o parniku, ki je nekoč povezoval Milje z mestom, pravi dokument pa predstavljajo lepe fotografije iz ar-
in na mladinskih delovnih akcijah širom Slovenije in Jugoslavije. Na obmejnem pasu pa se mladi zamejci redno srečujejo z OK ZSMS iz Sežane, Kopra, Nove Gorice in Tolmina.
Omenjeni obisk pomeni še en korak naprej v tej smeri, v njem pa so seveda izstopali bilateralni pogovori med gosti in gostitelji. Mladinskim odborom SKGZ. Na teh srečanjih so naši mladinci izrazili željo po nadaljevanju in krepitvi dosedanjega sodelovanja na republiški in tudi na zvezni ravni, gostje pa so s svoje strani poudarili važnost, da so mladi Jugoslovani informirani o položaju Slovencev v Italiji.
Delegacija ZSMJ se je v nedeljo zjutraj srečala z deželnim vodstvom ZKMI, ki se ga je udeležil tudi član vsedržavnega vodstva te organizacije Domenico Costa. Na sestanku je tekel pogovor o vprašanjih medsebojnega sodelovanja in o žgočih mednarodnih problemih, pri katerih sta izstopali problema tiki miru in razorožitev. V tem o-
kviru je prišla na dan zamisel, da bi se prihodnje leto odvijala v Trstu mednarodna manifestacija za mir z udeležbo mladih iz Italije, Avstrije in Slovenije. Delegaciji sta si nato ogledali Rižarno ter obiskali dolinsko občino, kjer jih je župan Švab seznanil s položajem v občini.
Na koncu obiska so gostje iz matične domovine izrazili zadovoljstvo nad rezultati srečanj v naši deželi, kjer so se lahko seznanili z najrazličnejšimi aspekti življenja slovenske narodnostne skupnosti in zlasti z delovanjem organizirane zamejske mladine, (dan-i.v)
Bivši kolegi ADIT Sežana izrekajo Robertu Sovdatu globoko sožalje ob hudi izgubi žene Marije. Sožalju se pridružujejo uslužbenci ZTT.
Učno osebje in združenje staršev otroškega vrtca v Lonjerju izrekata iskreno sožalje družinama Čok in Poropat ob bridki izgubi sina oziroma brata Edvarda.
hivskih in zasebnih zbirk, ki so tokrat prvič objavljene.
Knjigo in avtorja je predstavil j Paolo de Gavardo, predsednik u- ! pravnega odbora ACT, ki je dala pobudo za to publikacijo in jo | skupno z nekaterimi javnimi usta- j novami in bančnimi zavodi tudi finančno podprla. O vsebini dela pa je spregovoril sam Botteri, ki je med drugim naglasil, da je obrav- ] navana tematika dostopna ne samo izvedencem, ampak vsem, ki se zanimajo za preteklost in sedanjost Trsta. Ob tem naj navedemo samo podatek, ki priča o razvoju javnih prevozov v našem mestu: Trst je dobil svojo redno tramvajsko linijo že leta 1876, to je kar štiri leta j pred Milanom in tudi več kot deset1 let pred ostalimi večjimi italijanskimi mesti. Že v tistih letih je tramvaj s konjsko vprego vozil s povprečno hitrostjo 10 km na uro, v j sedanjem mestnem vrvežu pa vozi- ! jo nekateri avtobusi s hitrostjo 4 km na uro. Na predstavitvi Botte-rijeve knjige je na kratko spregovoril tudi deželni odbornik za prevoze Rinaldi.

tiliiiliiiniiiiiiiiiin ii iiiiiiiiiiii n Hlinil iihiiii m nitiii nun u mi m iiiiiiiiii mi iiiiiiiin n 11111111111111111111 m I1UI5MII iii mil iiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRAVO ZIMSKO RAZPOLOŽENJE TUD! V NAŠIH KRAJIH
t. . .. . *	. :_J	.	i	'JJ
Sneg je včeraj odel Kras v belino
Snežiti je začelo okrog poldan • Večerna otoplitev preprečila poledico Zastojev v prometu ni bilo ia avtobusi so normalno vozili
Človek si vedno predstavlja božične praznike v snegu, z belimi smrekami in strehami, s sneženimi možmi, ki so veselje otrok ir. strah ozeblih vrabcev. Taki prazniki so se r.am obetali, ko je začelo včeraj okrog poldan po vsem Krasu močno snežiti, sneg pa je naletavalo tudi v mesto. Sneženje je ponehalo šele proti večeru, ko je zavejal južni veter in malce segrel ozračje, saj je bila v Trstu temperatura ob 19. uri 3,5 stopinje Celzija. Prava zimska slika torej, ki pa se je šoferji in pešci niso veselili, saj je bila vožnja močno otežkočena in nevarna. Samo v okolici Opčin je zapadlo skoraj deset centimetrov snega, pa tudi drugod se je obdržala tanka snežna odeja.
Ponekod se je sneg spojil z ledom, kot na primer okrog Bazovi-
llllltlHHMIHIIHHmiHIHIHHnHHHHHHIIirilllKHHIHIIIUHIlHIIIIIHIIHHHHnHHHIIIIIIIHIIHHIimiHHHHin
PO TREH SOBOTNIH ARETACIJAH
Sodnika nadaljujeta preiskavo o protizakonitem izvozu valute
Dr. Drigani in dr. Coassin pregledujeta obsežni sveženj zaplenjenih dokumentov
Namestnika državnega pravdnika dr. Oliviero Drigani in dr. Claudio Coassin nadalju.jeta preiskavo o protizakonitem izvozu valute v tujino, ki je privedla v zapor trgovca s kavo 36-Ietnega Alessandra Poloja-za, znanega tržaškega notarja 0-scarja Sandrinellija in njegovega
Drugi jesenski koncert, ki ga je v občinskem gledališču v Boljuncu v nedeljo priredilo kulturno društvo Valentin Vodnik, je v primerjavi s prvim tovrstnim koncertom izpred dveh let pokazal ve lik kakovosten skok. Letos sta se koncerta udeležili Godba na pihala iz Ricmanj, ki jo vodi Enio Krizanowski in ki je svoj bogat in raznolik pro gram solidno zaigrala. Drugi del programa so izpolnili nadvse dragi gostje Pihalnega orkestra iz Izole, ki ga vodi Bogomir Babič. Pihalni orkester iz Izole spada med najboljše godbe na pihala v Sloveniji in je svoj sloves v nedeljo v Boljuncu po polnoma upravičil. Občinstvo je Izolčanom navdu šeno zaploskalo, kajti igrali so sveže, zanosno in temperamentno. Poseben vtis pa naredi že samo dejstvo, da je orkester povečini sestavljen iz mladih fantov in deklet, ki se predano ukvarjajo s priljubljenim konjičkom.
Člani Pihalnega orkestra iz Izole so bili s sprejemom zadovoljni in so se že domenili za iz menjave z nekaterimi predstavniki sosednih godb M pihala, ki so bili prisotni na koncertu, (ris)
Po nekajletnem premoru se je kriška godba na pihala Vesna v soboto zvečer v domu Albert Sirk spet predstavila domačemu občinstvu. Mladi godbeniki, ki jih vodi požrtvovalni kapelnik Herman Sulčič, so s prijetnim in svežim izvajanjem božičnega koncerta jasno dokazali, da so preboleli zna ne težave in da sedaj lahko optimistično gledajo v prihodnost. Kot je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru predsednik godbe Darjo Košuta, je upali, da se bodo pihalnemu ansamblu sedaj pri ključili še drugi mladinci in mladinke, ki jih veze ljubezen do glasbe in do godbene tradicije.
Uspeh prvega božičnega koncerta potrjuje, da bo morala godba iz Križa nadaljevati na poti kva litetnega glasbenega izražanja, ki mora biti tudi pri godbah stalno vodilo in spodbuda za nastope Kot gost je na sobotnem koncertu v Križu nastopal dekliški pevski zbor Vesna, ki je pod taktirko Pije Cah - Širca lepo zapel venček narodnih motivov. Koncert na noro ustanovljene godbe pa je pozdra vil predsednik KD Vesna Ljubo Košuta ter zaželel godbenikom obilo uspehov v bodoči dejavnosti.
zeta. odvetnika Mariana Preara. Kot smo že poročali, .je Polo.jaz (ki nima nobene poslovne zveze s predsednikom Tržaške kreditne banke) obtožen, da je pred poldrugim letom izvozil na protizakonit način dve milijardi lir v tujino, Sandrinel-li in Prearo pa naj bi mu pri tem »osebno in stvarno pomagala*.
Sodnika sedaj pregledujeta obsežne svežnje dokumentov, ki so jih bili zasegli v notarjevem uradu in ki so po njihovem «izredno za nimivi* za nadaljevanje preiskave. Šele potem, ko bosta »preštudirala* gradivo in zaslišala obtožence, bo mogoče točneje izvedeti, v katero smer se bo preiskava zasukala. Ni izključeno namreč, da se bo razširila na vsedržavno raven, saj naj bi bile v afero vpletene osebe, ki so že znane zaradi nezakonitega iz voza valute. Zasliševanje obtožen cev, ki so si medtem izbrali svoje zagovornike (Alessandra Polo jaza branita odv. Vinciguerra in Amigo ni. Preara odv Frassini in Roma no. Sandrinellija pa odv. Vinciguerra in Romano) je predvideno za pri hodnje dni.
ce, kjer je bila vožnja z osebnimi avtomobili zares tvegana. Da bi preprečili hujše, so takoj stopili v akcijo delavci podjetja ANAS, ki so posipavali ceste s soljo in gruščem, tako da ni prišlo do večjih zastojev. Pa tudi avtobusi so dokaj normalno vozili, saj so nataknili verige samo tistim, ki so vozili na progah 43, 45, 46 in 51. Skratka, zaskrbljenost je počasi upadala, kljub temu, da je bila vedno na preži nevarnost poledice. Ob vsem tem pa je treba pripomniti, kot so nam povedali na poveljstvu prometne policije, da ni prišlo do nesreč, lahko bi rekli, da niti do trkov.
Včerajšnji dan je bil torej pravo nasprotje nedeljskemu, ko je sijalo sicer blago sonce. Lepo, jasno nebo je kar vabilo v bližnja zimska središča, kjer se je veliko Tržačanov predalo smuki. Kljub soncu pa moramo reči, da je bilo pošteno mraz,, saj je bril nadležen veter, tako da se ledena skorja marsikje ni odtajala in mnoge je zeblo v roke in nos. Ob takem vremenu je le malokdo zapustil svoje stanovanje, tako da ni bilo navala v mestne trgovine, ki so bile včeraj odprte zaradi bližajočih se praznikov. S toplega ognjišča niso privabili niti sezonski popusti, ki so za ta čas prava redkost, če ne že senzacija.
Solidarnost socialistov s poljskim ljudstvom
Včeraj se je sestal pokrajinski izvršni komite PSI in razpravljal o poljskih dogodkih, predvsem pa o pobudah, ki jih bodo tržaški socialisti sprejeli v podporo boju za svobodo poljskega delavstva in prebi valstva. Potem ko je v imenu tržaških socialistov izrekel solidarnost
no pritisku in vmešavanju SZ na poljsko vlado, Pittoni je odločno podčrtal, da je treba takoj osvoboditi vse tiste, ki so iz političnih razlogov v zaporih ter istoča sno ponovil zahtevo, ki so jo socialisti iznesli ob drugih priložnostih, da je treba na Poljskem takoj vzpostaviti normalno stanje.
Spregovorili so tudi ostali člani pokrajinskega izvršnega komiteja, ki so se podrobneje zaustavili ob nekaterih točkah tajnikovega poročila. Sklenjeno je bilo, da bo tržaška federacija PSI v prihodnjih dneh t j iredila javno razpravo o poljskih dogodkih na sedežu krožka Salve-nmi, odprl jo bo član pokrajinskega tajništva Carbone.
V tem tednu bodo v gledališču Rossetti še zadnje ponovitve Goz-zijeve glasbene pravljice «La aon-na serpente», ki jo v okviru abon- j majske sezone Teatra stabile uprizarjajo gledališčniki iz Genove. Za radi božičnih praznikov pa bo ur- ; nik predstav nekoliko spremenjen |
Prispevki
Paolo Sgubin daruje 45.000 lir za KD Kolonkovec.
V	spomin na drago tovarišico Olgo Gorjupovo daruje Minka Pahor
5.000	lir za Združenje aktivistov o-svobsdilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
Ob obletnici smrti Josipa Rebule se ga spominja svakinja Ivanka in daruje 5.000 lir za Skupnost družina Opčine..
V	spomin na Guština Kralja daruje Srečko Grgič 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Albina Filippija daruje družina Gomizelj (Fernetiči 3) 20.000 za ŠD Polet in
20.000	lir za ŠZ Jadran, poljskemu ljudstvu, je pokrajinski Namesto cvetja na grob tete Filo tajnik Arnaldo Pittoni ugotavljal,. mene Urdih darujeta Pepi in Voj da je treba pripisati avtoritarno in ko Rebula 30.000 lir za pevski zbor volucijo varšavskega režima izključ- I Fantje izpod Grmade.
«Premraženi» tatovi
Tatove, ki so v nedeljo Dopoldni obiskali 28- letnega Davida Vergno je očitno zeblo: iz stanovanja na Rebri za Greto 17 so odnesli «le* plašč iz svižčevega krzna (vrednost 5 milijonov lir).
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
MARIJA GUŠTIN por. S0VDAT
Pogreb bo danes, 22. decembra, ob 15.30.
Žalujoči mož, sinova, oče in drugo sorodstvo
Sežana, 22 decembra 1981
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
EDVARD ČOK
(CLAUDIO)
Pogreb bo danes, 22. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Nabrežino.
žalostno vest sporočajo: žena Eldi, hči Erika, starši, sestra, svakinja, svaki in vsi sorodniki
Trst, 22. decembra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Učno in neučno osebje, učenci ter starši III. razreda osnovne šole Virgilij šček iz Nabrežine Izrekajo družini Čok globoko sožalje ob tragični in prerani izgubi moža oziroma očeta
EDVARDA
Za vedno nas je zapustila naša draga mama in nona
ROZALIJA K0ZMAN vd. JAK0NCIG
Pogreb bo jutri, 23. decembra, ob 13.30 iz cerkve v Šem-polaju.
Žalujoči; hčerka Neva z možem Clau-diom, vnuk Fabio, sestra Marija in drugo sorodstvo
Trst, Praprot, 22. decembra 1981 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
Dne 20. decembra nas je zapustil naš dragi
GIUSEPPE ŽNIDARČIČ
Pogreb bo danes, 22. decembra, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo žena Rosina, sinova Dario in Dušan, hčeri Paola in Nerina, snahe, zetje, vnuki in drugo sorodstvo
Trst, 22. decembra 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
+
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
MARIO REBEC
Pogreb bo danes, 22. decembra, ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na Opčine.
Žalujoči; žena Stefania, hčerki Maria in Berta, zet, vnuka Maurizio in Paolo in drugi sorodniki
Trst, 22. decembra 1981 (Pogrebno podjetje. Ul. Zonta 3)
Sporočamo žalostno vest, da je nengdoma v 37. letu starosti umrla
ANA ROŽA BABUDER
Pogreb bo jutri, 23. t.m., ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Trstu.
Užaloščeni sošolci
Trst, 22. decembra 1981
GORIŠKI DNEVNIK
V soboto v Bol juncu tradicionalno «lučanje»
Kot vsako leto bo tudi letos v Boljuncu na dan sv. Štefana praznovanje, ki se bo pričelo ob 14.30 z običajnim «lučanjem» na Gorici. «Lu-čanje» je star vaški običaj in zato bodo boljunška dekleta napolnila tudi letos svoje koše z jabolki, da ostanejo zveste tradiciji, ki ne sme zamreti. Ko pa bodo po «žegnu» odzvonili boljunski zvonovi, bo na trgu oživelo; dekleta se bodo začela obmetavati, pravzaprav «lučati», z jabolki, ki se bodo raztreščale po tleh. Ko pa ne bo ostalo celo več nobeno jabolko in bo po njih le še dišalo, se bomo vsi zbrali v občinskem gledališču «France Prešeren*, kjer se bo ob 17. uri pričel kulturni program.
Najprej bo skupno s tamburaši nastopil domači mešani pevski zbor. ki bo pod vodstvom Draga Žerjala zapel nekaj pesmi. Dramska skupina pa se bo tudi letos predstavila
z novo komedijo v domačem narečju «Teta Karlota», ki jo je napisala in režirala domačinka Tatjana Turk. Komedija obravnava problem, ki .je vedno aktualen — odnos med starši in otroki. Igra se med nesporazumi v družini stalno zapleta, dokler ne pride teta Karlota in ... Sami si pridite ogledat, kaj bo naredila teta Karlota! V tejikomediji bodo nastopali: Miran Klun, Ingrid Žerjal, Nevia Švara, Minam Antodicola, Miki Glavina, Laura Kofol, Tatjana Turk in Marina Benčič. Sceno je pripravil Demetrij Cej, razsvetljava Evgen Maver, ispicient Loris Zobec, maskerka in lasuljarka Neva Gombač, glasbo je sestavil Giorgio Guštinčič, pomagajo pa še drugi sodelavci.
V soboto. 26. decembra, ste torej vobljeni na ^Štefanovo* v Boljunec. Obljubimo, da vas ne bomo razočarali.
DANES, TOREK,
22. DECEMBRA 1981, OB 20.30
vabi odbornike, člane, znance in prijatelje na
SREČANJE
Pogovorili se bomo o delovanju SK v letu 1982. Pridite s predlogi in željami, postregli vas bomo z vinom in pecivom.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
Q(hxmce ezmelm F. PREŠEREN BOUUNEC	BOLJUNEC
Sobota, 26. in nedelja, 27. decembra, ob 17. uri
«ŠTEFANOVANJE»
SODELUJEJO: mešani zbor F. Prešeren in tamburaška skupina pod vodstvom Draga Žerjala; domača dramska skupina z veseloigro - v narečju «TETA KARLOTA« — tekst in režija Tatjana Turko.
Vabljeni!
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK
ZA LETO 1982
CELOLETNA............ 59.000	lir	+	kolek	500	lir
POLLETNA............. 43.000	lir	+	kolek	500	lir
MESEČNA............... 8.000	lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 59.000 + 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30."dprila, Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 96.000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE'..„	, V. - wrmtM. r wg.fn. -i-,-* -
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. februarja 1982 bodo udeleženi pri tradicionalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382 Raznašale) Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 22. decembra DEMETRIJ
Sonce vzide ob 7.43 in zatone ob
16.24	— Dolžina dneva 8.41 — Luna vzide ob 3.40 in zatone ob 14.16.
Jutri, SREDA, 23. decembra
VLASTA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 3,6 stopinje, najnižja 2,6 stopinje, zračni tlak 100«,1 mb. pada, veter 18 km na uro vzhodnik, vlaga 80-odstotna, padlo je 0,8 mm dežja, nebo oblačno, morje malo razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Verdiani, Jasna Leghissa, Giulia Di Rocco, Enrico Cerovac. Alessia Acerbi.
UMRLI SO: 82-letna Carolina Pa-cor vd. Goruppi, 82-letna Maria Peruzzi vd. Klančnik. 67-letni Um-berto Candotti, 69-letni Mario Mar-setti, 81-letna Cristina Maria Moretti vd. Rismondo, 69-letna Anna La-macchia por. Chieppa, 68-letna Mi-chelina Saba. 84-letna Maria Cetin vd. Giorgi, 75-lelna Amalia Clima vd. Furlan, 79-letna Concetta Busa vd. Sangermano, 75-letna Bruna Hollas vd. Tremul, 95-letni Ezio Marftinolli, 61-letni Alessandro Morgan.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulic 2, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Dante 7 in Ul. DellTstria 7.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Dante 7 in Ul. DellTstria 7.
Razna obvestila
SKD Tabor - Opčine «Silvestrova-nje 81». Vsi, ki so se prijavili za novoletni ples so naprošeni, da dvignejo vabila s številko sedeža danes, 22. t.m., od 16. do 19. ure v Prosvetnem domu.
KD Vesna priredi v četrtek, 24. t. m., v mali dvorani doma A. Sirk v Križu družabni večer s tombolo. Začetek ob 20.30. Vabljeni.
ŠD Breg vabi na silvestrovanje 1981 v gledališču France Prešeren. Rezervacije lahko dobite pri mlekarni Laure Kofol v Boljuncu. Zabavali vas bodo simpatični Aries. Pohitite!
SKD Tabor - Opčine pripravlja silvestrovanje 81. Rezervacije sprejema odbornica Lucija Hrovatin. Ul. Ginepri 5 ■ tel. 211 161 do doseženega števila razpoložljivih mest. Pohitite s prijavami.
f Čestitke
MILKI GRGIČ (Tagurnjevi) iz Pa-drič voščijo vse najboljše za 76. rojstni dan mož Stanko ter Silva, Tatjana, Sonja in Igor.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8 ure tel. 732-627. predpraznična od i4. do !1. ure in praznična od 8. do 20 ire. tel 68 441
LFKARNF V OKOLICI
Boljunec: tel 228 1Z4; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel 211 (Kil; Prosek: tel 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina tel 200121; Sesljan: tel 209 197; žavlje' el 213137: Milje: tel 271 124
Gledališča
KULTURNI DOM
Do 15. 1. 1982 je v času predstav na ogled razstava «Fran Levstik v ilustraciji in v gledališču*,1 ki jo v sodelovanju s Stalnim slovenskim gledališčem v Trstu predstavljajo Cankarjev dom, Društvo slovenskih likovnih umetnikov in Slovenski gledališki in filmski muzej.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red torek), gostuje Stalno gledališče iz Genove z delom C. Gozzija «La donna serpente*. Rezervacije pri glavni blagajni. V abonmaju odrezek št. 4.
Najavljamo točen urnik predstav: jutri, ob 16. uri (red sreda), v četrtek in petek — počitek, v soboto ob 16. uri (red prost in ob
20.30	(red druga sobota), v nedeljo 27. t.m., ob 16. uri (red druga nedelja), zadnja predstava.
Kino
Cappella Underground 18.00 «Picco-le donne*. E. Taylor, J. Leigh, R.
Brazzj
Ariston 16.00-18.00-20.00-22.00 «L’as-soluzione*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Ritz 16.30 «Cometti alla crema*. E.
Fenech, L. Banfi.
Eden 17.00 «Red e Toby nemiciami-ci». Walt Disney.
Grattacielo 16.30—22.15 «Delitto al ristorante cinese*. Tomas Milian, Bombolo, Enzo Cannavale.
Fenice 16.30 «1997 - Fuga da New York». Režija J. Carpenter. Cristallo 16.30 «Nessuno e perfetto*.
R. Pozzetto, O. Muti.
Nazionale 16.00 «Dammene ancora*.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.30 «Car Crash*. J. Tra-volta.
Moderno 16.00—22.00 «1 predatori delfarca perduta*.
Filodrammatico 15.00 «Gambe cal-de». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «Questa e TAmerica*. Drugi del. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.30 «Taxi-driver». Robert De Niro.
Mignon 16.30 «Quella folle estate*.
Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.30 «Veronique, una mogiie porno*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 — 20.00 «H massacro di Forte Apache*. 18.00—22.00 «Pugni, pupe e pepite*.
Razstave
V Prosventem domu na Opčinah -do 30. decembra razstava «DRUGI TRŽAŠKI PROCES*. Urnik: ob delavnikih od 16. do 20. ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 20. ure. V jutranjih urah po dogovoru ogled za šole.
KD F. Prešeren sporoča, da je razstava Atilija Kralja odprta vsak delavnik od 18. d,o 20. ure, V soboto, 26. in v nedeljo 27. decembra, pa bo odprta od 16. do 19. ure.
SKD Tabor - Opčine in Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici vabita na ogled razstave Drugi tržaški proces v Prosvetnem domu na Opčinah, ki bo do 30. t.m. Urnik: vsak dan od 16. do 20 ure, ob nedeljah od 10. do 12. in od 16. do 20. ure.
Izleti
KD Rovte Kolonkovec priredi 27. t.m. izredni izlet v Matulje, predor Učka, Buzet, Poreč in Pazin. Prostih je še nekaj mest. Vpišete se lahko po telefonu štev. 811614 od 12. do 13. ure ali v soboto, na sedežu društva, Ul. Monte Semio, od 20. do 21. ure.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/213059.
NAŠLI smo nemškega ovčarja starega približno dve do tri leta na cesti, ki pelje od Domja proti Dolini. Prosimo lastnika, da se javi pri družini Grižon, Krmenka 242.
DRVA za kurjavo m akacije za vinograd prodam. Tel. 0481*78043.
ZAPOSLITEV iščem kot prodajalec ali uradnik. Imam višjo srednjo šolo in dokončan vojaški rok. Telefonirati v jutranjih urah na štev. 040/212200.
PRODAM giulietto alfa romeo 1300 -letnik 1978, prevoženih 45,000 km. Telefon 0481/31072.
PRODAM vespo 150 sprint v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na 0481/30-179.
UGODNO prodam otroško posteljico (za otroke do 7 let) v zelo dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. štev. 228-236.
NA PRODAJ je mlekarna (tudi zidovi) v predmestju Trsta. Informacije na št. 040/62953 ob delavnikih od 9. do 13. ure
IŠČEM zidarsko podjetje za obnovitev prostorov in pročelja v mestu. Telefon (040) 571326.
KORŠIČ - pohištvo v izredni prodaji. Telefon (040) 54390.
Prazniki so tu, čas daril in nakupov
Prijazno in lepo darilo je knjiga, so plošče, slovenski folklorni predmeti ali pisalni pribor, ki bodo trajno spominjali na vašo rahločutnost.
Vse to in pa dobro postrežbo lahko dobite v
TRŽAŠKI KNJIGARNI - Ul. sv. Frančiška 20
ki ima na zalogi marsikaj, da ustreže vašim željam in potrebam.
POGOVORI OB SKLENITVI FILMSKEGA FESTIVALA
Film, še zadnja muza, s katero smo obogatili naše kulturno delo
Svoja mnenja ob sklenitvi tedna slovenskega filma so nam posredovali predsednik ZSKD prof. Milko Rener, pobudnik manifestacije prof. Darko Bratina in kritik Sandro Scandolara
ODPRLI JO BODO DANES OB 18.30
V Kulturnem domu ruzstuvu slovenskih goriških slikarjev
Na razstavi v spodnjem preddverju sodelujejo Bevčar, Faganel, Jussa, Klanjšček, Košič in Saksida
Ob sklenitvi tedna slovenskega filma smo se pogovarjali z nekaterimi protagonisti tega, za nas novega poglavja in s predstavniki naše kulturne ustvarjalnosti, da bi izvedeli za njihova mnenja, za o-cene, da bi nam skratka povedali, kakšno sled je ta kulturno - umetniški dogodek zapustil v našem življenju in kaj nameravajo zgraditi na njem.
«Slcvenski film je za .nas razodetje, ne samo za nas, Slovence, ampak tudi za Italijane. Razodetje je po svoji kakovosti in po vsebini* je rekel prof. Milko Rener, predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev. ^Odkrili smo čudovito govorico, ki zanjo nismo vedeli. To je za nas presenečenje. Videli smo nekaj, kar je šlo preko našega pričakovanja. Vrednost tega dogodka je pokazalo tudi občinstvo s svojo udeležbo. Filme je gledalo pozorno, toda ne vseh od kraja, ampak jih je izbiralo. Gotovo je, da vsem filmom, če nisi poklicno za to zadolžen, ni bilo mogoče prisostvovati. Je pa občinstvo pokazalo kulturno pozornost, iz česar izhaja, da je treba misliti na redno predvajanje našega filma*, je menil prof. Rener.
Film je zadnja muza. ki je obiskala nas, zamejce. To je nekaj, kar se nam je zdelo nemogoče. S tem se .je obogatilo naše kulturno izživljanje,* je sklenil svoje vtise ob tednu slovenskega filma predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev prof. Milko Rener.
Pobudnik in organizator tega slovenskega filma prof. Darko Bratina je ob sklenitvi manifestacije dejal, da se je odprla nova možnost, da se italijanski svet začenja seznanjati s slovenskim filmom. Ne z nečim, ki ima značaj folklore, ampak s kinematografijo, ki ima vse pogoje, da se uveljavi v Italiji. Festival .je bil pomemben zato, ker smo pri italijanski filmski kritiki vzbudili radovednost in zanimanje za slovenski film. Začelo se je spraševati, kaj zgodovinsko pomeni slovenski narod, kakšna je njegova literatura, njegova umetnost. In na zastavljena vprašanja smo ji dali nekaj odgovorov, ponudili smo jim nekaj gradiva.*
Na vprašanje, kakšne izpeljave nudi ta iztočnica, je prof. Bratina citiral, kar ‘ je dejal kritik Pešce, Po njegovem mnenju naj bi priredili posvet italijanskih š stdvfen skimi in morda tudi z jugoslovanskimi kritiki. Prof. Bratina je na dalje navedel besede režiserja Klopčiča, da sicer v Jugoslaviji bolje poznajo italijanski film ket v Italiji jugoslovanskega vendar, da pa .je posebno v zadnjih letih nastala v Sloveniji občutna zamuda.
«Kako ocenjujete vlogo novega Kulturnega doma v tej manifestaciji?* smo vprašali.
«Po svoji večnamenskosti in po svoji naravnanosti je postal Kulturni dom kraj menjave vrednot in si je v tej smeri že zagotovil določene prednosti,* je dejal prof. Bratina. «Teden slovenskega filma je potekal v znamenju sodelovanja dveh večinskih narodov, italijanskega in slovenskega, in dveh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. V petek je bil namreč prisoten tudi urednik časnika I-a Voce del Popolo z Reke Giacomo Scotti. Če naj nadaljujem s svojimi razmišljanji o povezovalni funkciji te pobude, potem naj omenim trditev Lizzanija v predgovoru kataloga, da .je film tista oblika kulture, ki najbolj združuje ljudi. To smo dosegli s simultanim prevaja njem*.
Kot razlog za posebno zadovoljstvo je udeležba osnovnošolske in srednješolske mladine na predstavah, kar je hkrati pomenilo tudi ogled Kulturnega doma, objekta s široko odprtimi vrati.
«V Sloveniji so zelo kritični do vsakega novega filma, do takšne mere, kot smo slišali na posvetu, da so mu v drugih republikah bolj naklonjeni*, je dejal Bratina «Toda prerez skozi ves slovenski film .je pokazal zadovoljivo kakovost.*
Na vprašanje, kako od tod dalje, je prof. Bratina de.ial, da je najprej potrebno zbrati vse podatke in ocene, jih kritično pregledati in spoznati tudi napake.* Možnosti za razvijanje te pobude so številne, najbolj verjetno pa bodo šli v smer poglabljanja in spoznavanja slovenskega filma v okviru slovenske kulture in družbe. Imamo možnost prirejanja filmskih premier z udeležbo nastopajočih in proizvajalcev, lahko prirejamo filmske razstave pd avtorjih, ali preglede kratkih filmov, na katere nas je izrecno o-pozorila slovenska filmska kritika. Seveda pa ne bomo zanemarjali drugih filmov. S Sandrom Scan-dolarom, ki je pomagal Dri tej pobudi, se pogovarjamo o vrtenju dveh furlanskih filmov: «Gli uiti -mi», ki ga je v začetku 60. let izdelal David Maria Turoldo, in po TV predvajani film «Maria Zeff* režiserja Vittoria Cottafavija,* je svoja izvajanja sklenil prof. Bratina.
Za nekaj bežnih ocen smo vprašali tudi Sandra Scandolaro. filmskega kritika »Nekatera dela so absolutne vrednote, (Pavlovičevi in Go-dinovi filmi). Prvič jih je videla italijanska kritika in jih visoko o-cenila. Sicer pa je potrebno manifestacijo gledati v celoti in upoštevati poleg filmov, tudi razstavo plakatov in literature. Vse. kar smo videli, predstavlja dobro o-snovo za . kritično obdelavo Ulma v
letih 1945 - 1981 in za opredelitev njegovega mesta v družbenem razvoju. Za kriterij se ni jemalo razmerje lepo - grdo, dolgočasno -prijetna, ampak vlogo filma v kulturni zgodovini Slovencev. Ob koncu obžalujem, da je za tako redko priložnost italijanska publika pokazala premalo zanimanja in da tudi italijanski tisk ni pokazal stalnega interesa za ta dogodek,* je dejal Scandolara.
BLIŽA SE KONEC LETA
Živahna dejavnost v občinskih svetih
Leto se izteka, zato je v teh dneh opaziti živahnejšo dejavnost v skupščinah in upravnih telesih krajevnih in drugih ustanov. Drevi se bo tako sestal goriški občinski svet. Seja bo ob 18.30. Prav tako drevi pa je napovedana tudi seja občinskega sveta v Sovodnjah. Zadnja seja goriškega pokrajinskega sveta v tem letu bo 28. decembra.
Po obilnih snežnih metežih v gor skem svetu, je včeraj sneg pobelil tudi ravninsld del naše dežele. V Gorici je sneg pričel naletavati v opoldanskih urah, popoldne pa ga je zametlo že kakšna dva centimetra. Pobelil je ceste, strehe, polja. Največ težav je povzročil v prometu. Avtomobilisti so upočasnili vožnjo, povečini so bili previdni, pri vsem tem pa brez trčenj ni šlo, sicer manjših trčenj, v katerih je nastala samo materialna škoda. Težave niso nastale samo v mestnem prometu, ampak tudi na pokrajinskih cestah.
Božičnice po vrtcih in osnovnih šolah
Pred nastopom božičnih in novoletnih počitnic, bodo danes skoraj na vseh šolah in v otroškiJi vrtcih tradicionalne prireditve. Otroci slovenske osnovne šole v Ulici Vittorio Veneto se bodo predstavili ob 11. uri
v prostorih zavoda Lenassi. Ob istem času bo prireditev tudi v novi šoli v Ulici Brolo. Ob istem času vabijo na prireditev tudi otroci osnovne šole v Podgori, medtem ko bodo otroci v otroškem vrtcu v Pevmi imeli božičnico že ob 10.00.
Tradicionalne prireditve bodo danes tudi v osnovnih šolah in vrtcih na področju sovodenjske občine, kjer je občinska uprava, tako kakor že lani in prejšnja leta, poskrbela za obdaritev vseli otrok in osebja. V Štandrežu so božičnico pripravili že sinoči.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84-879.
Novi Kulturni dom v Gorici je, kot je bilo pričakovati, sprostil fantazijsko sposobnost kulturnih delavcev, animatorjev, z zamislimi bogatih ljudi, ki svojih ustvarjalnih sposobnosti doslej niso uspeli izpeljati. Sedaj, ko so pogoji za to podani, se vrstijo in se še bodo vrstile prireditve, razstave, dejavnost, ki bo dokazovala našo živost in našo sposobnost prosto zaživeti v nekem okolju, ki mm ni vedno mklonjeno.
Po tem uvodu naj povemo, da smo danes pred novim kulturnim dogodkom, da danes ob 18.30 v spodnjem preddverju Kulturnega doma Zveza slovenskih kulturnih društev odpira razstavo z naslovom Slovenski goriški slikarji in da m njej sodelujejo Silvan Bevčar, Robert Faganel, Hijacint Jussa, Vladimir Klanjšček, Andrej Košič in Rudolf Saksida. O tej razstavi, ki bo odprta do 22. januarja, vsak dan od
17.30	do 20. ure, je predsednik ZS KD in kritik prof. Milko Rener zapisal, da gre za prvo skupinsko likovno razstavo v Kulturnem. domu in da je prav, da se prvi predstavijo prav domačini in povežejo v skupen prikaz svoja mjnovejša u-stvarjanja. Božične razstave so v mši družbi postale tradicija, piše prof. Rener, in mi bi radi, da oi takšne razstave zrcalile vsakoletno bero domačih slikarjev, skratka, da bi takšne razstave predstavljale kulturni dogodek, s katerim bi zaznamovali razvojno pot naših ustvarjalcev in spodbujali mlade talente k ustvarjanju.
ŠOLA GLASBENE MATICE GORICA
priredi danes, 22. t.m., ob 20.30 v predavalnici v Ulici della Croce 3
PRODUKCIJO
GOJENCEV
Vabljeni starši in prijatelji
Razna obvestila
Silvestrovanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah. Vstop z vabili. Prijave in informacije pri Vilkotu Fajtu, Janku Cotiču, Zlatki Pelicon, Davorinu Peliconu in Vilmi But-kovič.
Silvestrsko družabnost pripravljajo tudi pri KD Oton Župančič v Štandrežu. Prijave in pojasnila vsak dan od 19. do 20. ure v domu Andreja Budala, pri Marti.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško vabi v nedeljo, 27. t.m. na družabnost v predavalnici v Ul. della Croce 3. Pričetek ob 16. uri. Na sporedu družabne igre in srečo-lov z bogatimi dobitki. Prijave do 24. t.m. na sedežu v Ulici Malta 2.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, jutri, ob 20. uri, I. Or-keny: Totovi. Predstava za abonma S sreda in izven v gledališki dvorani v Solkanu.
Kino
Gorica
VERDI 18.00-22.00 «Scontro di Titani*. U. Andress.
CORSO 18.00—22.00 «Chi trova im amico trova un tesoro*.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «11 tango della gelosia*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Fontamara». Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Za nas dvoje*. Francoski film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Pasji vojaki*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Furie». Ameriški film.
tiiiiiiiiiiiiMiitiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiimiiiiiiimmniiiiiiiiiiiittiiiitiiitiiimfiiiiMiiiitiiiiiiiiimttiMiiiiiiiiiiiiii
OB DNEVU ČLANOV POSOJILNIC
Proslava 50-letnice smrti politika Luigija Faiduttija
Furlanske kmečko-obrtne posojilnice počastile svojega ustanovitelja
«Članski dan* so letos kmečko-obrtne posojilnice Goriške posvetile 50-letnici smrti duhovnika in politika Luigija Faiduttija, pobudnika ustanovitve pred prvo vojno zelo razpredene mreže posojilnic in drugih kmečkih zadrug in društev v furlanskem delu dežele. Na panoju v avditoriju, na plakatih in na vabilih smo sicer brali da gre za pobudo posojilnic nekdanje Go-riško-Gradiščanske grofije. Povejmo še, da medtem ko so bili plakati in vabila tudi v slovenščini, ni bilo tako s panojem v avditoriju. Pa tudi iz nekaterih pozdravov ter govorov je izhajalo, da si niso diskutanti na čistem z zgodovino naše dežele, kajti metati v en sam koš furlanske in slovenske posojilnice, ki so delovale pred prvo svetovno vojno je zgodovinsko absolutno zgrešeno. Danes delujeta namreč v Goriški pokrajini tudi dve slovenski posojilnici, v Sovodnjah in Doberdobu, obe ustanovljeni v letu 1908, ki nista takrat imeli ničesar skupnega s Faiduttijevo

ŽUPAN OBČINE GORICA

Obvešča, da je na ogled, na osnovi zakona st. z dne aprila' 1962 pri občinskem uradu (Urbanistika - soba št. 1), skupaj z akti in načrti overovljena kopija dekreta predsednika deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine št. 0508 Preš. z dne 19. oktobra 1981, s katerim je bila odobrena Varianta št. 1 Okrajnega načrta za zgodovinsko četrt mesta Gorice — teritorij Ulice Baiamonti, ki jo je sprejel občinski svet s sklepom št. 128 dne 16. aprila 1980. Zgoraj navedeni dekret je bil objavljen v deželnem uradnem vestniku št. 113 dne 12. novembra 1981.
Omenjena varianta bo na ogled od 22. decembra 1981 za celotni rok njene veljavnosti.
Gorica, 12. decembra 1981
ŽUPAN
ŽUPAN OBČINE GORICA
Obvešča, da so na podlagi čl. 28 zakona št. 457 z dne 5, avgusta 1978 akti in elaborati, ki zadevajo načrt za sanacijo (R.E.) občinske zgradbe v Gorici, v Ul. Pascoli 5/5A/7 na ogled v občinskem uradu (Urbanistika - soba št. 1) od 22. decembra 1981 do 11. januarja 1982. Načrt za sanacijo je bil sprejet s sklepom občinskega sveta št. 300 z dne 16. novembra 1981 po predpisih, ki jih predvidevata čl. 27 in 28 zakona št. 457 z dne 5. avgusta 1978.
Interesenti si bodo lahko ogledali Načrt za sanacijo in povprašali za vse nujne informacije zgoraj navedeni urad ob delavnikih in praznikih od 10. do 12. ure v zgoraj navedenem roku.
Morebitni ugovori in pripombe o načrtu samem se lahko predložijo Občinskemu protokolnemu uradu v roku 20 dni od 12. januarja 1982 dalje.
ŽUPAN
Gorica, 12. decembra 1981
ŽUPAN OBČINE GORICA
Obvešča, da so na podlagi čl. 28 zakona št. 457 z dne 5. avgusta 1978 akti in elaborati, ki zadevajo načrt za sanacijo (R.E.) občinske zgradbe v Gorici, v Ul. Ascoli št. 1, na ogled v občinskem uradu (Urbanistika - soba št. 1) od 22. decembra 1981 do 11. januarja 1982. Načrt za sanacijo je bil sprejet s sklepom občinskega sveta št. 268 dne 2. oktobra 1981, po predpisih, ki jih predvidevata čl. 27 in 28 zakona št. 457 z dne 5. avgusta 1978.
Interesenti si bodo lahko ogledali Načrt za sanacijo in povprašali za vse nujne informacije zgoraj navedeni urad ob delavnikih in praznikih od 10. do 12. ure v zgoraj navedenem roku.
Morebitni ugovori in pripombe o načrtu samem se lahko predložijo Občinskemu protokolnemu uradu v roku 20 dni od 12. januarja 1982 dalje.
ŽUPAN
Gorica, 12. decembra 1981
ŽUPAN OBČINE GORICA
Obvešča, da na podlagi veljavnega zakona o urbanistiki št, 1150 z dne 17. avgusta 1942 in čl. 39 ter naslednjih deželnega zakona št. 24 z dne 13. aprila 1978, so akti in načrti, ki se nanašajo na varianto št. 1 in norme za izvedbo generalnega regulacijskega načrta v veljavi za občino Gorica — ki je bil odobren z dekretom predsednika deželnega odbora št. 0202/Pres. dne 5. maja 1981 — sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 288 dne 16. novembra 1981, na ogled pri občinskem uradu (Urbanistika - soba št. 1) od 22. decembra 1981 do dne 11. januarja 1982.
Interesenti si lahko ogledajo omenjeno varianto št. 1 in povprašajo za vse nujne informacije pri omenjenem uradu ob delavnikih in praznikih od 10. do 12. ure v navedenem roku.
Morebitni ugovori in opombe načrta samega se lahko predložijo pri Občinskem protokolnem uradu v roku 20 dni od 12. januarja 1982 dalje.
ŽUPAN
zvezo furlanskih zadrug, v kateri pa so bile včlanjene posojilnice v Ločniku, Turjaku, štarancanu in Vi-lešu, ki so danes, skupno z že omenjenima slovenskima, skupno včlanjene v deželni zvezi kmečko-obrt-nih posojilnic.
Tudi ta proslava je pokazala, da so furlanski katoličani preboleli leta fašistične in nacionalistične prevlade, kajti sedaj častijo Luigija Faiduttija, ki je bil osovražen od fašistov in prenapetih nacionalistov, ker je bil zvest in prepričan podanik avstro-ogrske države.
V imenu občinske uprave je pozdravil odbornik Ciuffarin. Prof. Agostinetti iz Padove je podal zgodovinski oris Luigija Faiduttija ter njegovo delo na zadružnem in političnem področju. Luciano De Cil-lia pa je prikazal knjigo razprav s srečanja o furlanskih katoličanih v začetku stoletja, ki je bilo letos januarja v Gorici ter dejal, da bodo morali italijanski zgodovinarji preučiti slovensko prisotnost v naši deželi, na kar so jih opozorili na že omenjenem januarskem srečanju nekateri Slovenci.
Prof. Tavano pa je napovedal, drugo srečanje, na katerem bodo preučili stanje na Goriškem v času med dvema vojnama. To bo 29. in 30. januarja. Prof. Tavano, ki je govoril v imenu petih ustanov in društev, ki so pobudniki tega zborovanja, je napovedal tudi govornike in teme, ki jih bodo ti na zborovanju razvili. Med temi bosta nastopila tudi Slovenca prof. Kazimir Humar, ki bo govoril o goriškem nadškofu Sedeju in Alojz Rebula, ki bo govoril o delovanju slovenskih katoličanov med dvema vojnama.
Za profesorjem Tavanom pa je o vlogi posojilništva v sedanjem času govoril še predsednik deželne zveze posojilnic Delser (mvv).
PO PREDVIDEVANJIH TRGOVINSKE ZBORNICE
V
Cez deset let na Goriškem samo 143 tisoč prebivalcev
Vsak peti občan bo starejši od 60 let Drastičen padec števila šoloobveznih otrok
Ob koncu leta 1991 bo prebivalstvo goriške pokrajine komaj doseglo število 143.000. Tako izhaja iz predvidevanj goriške trgovinske zbornice, na podlagi analize demografskih gibanj v razdobju 1972 -1980. Torej se bo število prebivalstva ,v primerjavi z današnjim stanjem, znižalo za približno tri tisoč enot. Tako izhaja iz projekcije, ki je bila pripravljena ter vključena v študijo o gospodarstvu na Goriškem ter o krizi zaposlovanja, ki jo pripravlja, po nalogu trgovinske zbornice, vseučiliški profesor dr. Luigi Frey. Po podatkih iz omenjene projekcije izhaja tudi, da bo število starejših občanov (preko 65 let) krepko poraslo, saj bo v tej starostni dobi že vsak peti občan. Starostnikov naj bi čez deset let bilo nekaj nad 27 tisoč, medtem ko jih je bilo pred desetimi leti le okrog 19 tisoč.
Še izrazitejši razkorak pa bo, zmeraj po predvidevanju, pri deležu mladih, v starosti od 5. do 14. leta. Od okrog 19 tisoč oseb, naj bi se
število leta 1991 znižalo na okrog 11 tisoč, ali skoraj za 40 odstotkov. Pri tem ne gre posebej opozarjati, da so v omenjenih starostnih skupinah zapopadeni v glavnem šoloh obvezni otroci.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. C. Cosulich. tel. 72-480.
POGREBI:
Danes, 22. t.m. v Gorici, ob 11. uri Amina Mučič vdova Mauri. iz mrliške veže glavnega pokopališča, na pokopališče v Štandrež.
Delovni tovariši iz uprave in u-redništva Primorskega dnevnika se pridružujejo žalovanju Janka Ger-goieta in svojcem ob izgubi očeta Ivana.
Ob smrti očeta Ivana izrekajo člani kulturnega društva Jezero Janku Gergoletu in družini iskreno sožalje.
Gorica, 12. decembra 1981
Užaloščeni javljamo, da je umrl naš dragi
IVAN GERG01ET JOVANEŽEV
Pokopali ga bomo danes, v torek. 22, decembra, ob 15. uri. Pogreb bo Iz cerkve v Doberdobu na domače pokopališče.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Otroci z družinami
Doberdob, 22. decembra 1981
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
*	'	t '* I	.	.• " .	'
Podeljevanje značk OF na Proseku Ne s svečanostih oh Drugem tržaškem procesu
5 f v— n
&■ .ir .;£*
asi
V kulturnem domu na Proseku je bilo v soboto zvečer podeljevanje spominskih značk bivšim aktivistom
Osvobodilne fronte s Proseka in Kontovela
r. “Tl
Poleg domače godbe in zbora (Vasilij Mirk« je nastopil tudi otroški zbor
Odprtje treh likovnih razstav
Sl :
I&V-Jd JS, siftSs IH*	1
V foyerju kulturnega doma Albert Sirk v Križu je na ogled razstava slik domačina Mirka Dovška
V Gregorčičevi dvorani v Trstu je bila v torek otvoritev razstave Borisa Zuljana in Dezlderija Švare

v Ji
Božičnica v Devinu
V nedeljo popoldne |e bil v občinskem gledališču «F. Prešeren« v Boljuncu drugi jesenski koncert, na katerem sta nastopili godbi na pihala iz Ricmanj in iz Izole (na sliki godba iz Ricmanj)
V soboto je bila na osnovni šoli v Devinu prisrčna božičnica, na kateri so otroci nastopili z Igricami in deklamacijami
Jubilej miljskega zbora
V občinski telovadnici v Nabrežini je
v nedeljo popoldne imela tradicionalni koncert nabrežinska godba
nn nlhnln
Slovensko stalno gledališče je v počastitev Pina Tomažiča in tovarišev uprizorilo Mermoljevo spominsko lepljenko
V nedeljo proti večeru je bila na sedežu Društva Slovencev mi!|ske občine proslava 4-letnice ustanovitve pevskega zbora Jadran, na kateri je govoril predsednik društva Kiljan Feriuga
V soboto zvečer je v kulturnem domu Albert Sirk v Križu domača godba priredila koncert za pritegnitev novih mladih sil v godbo
V prostorih Slovenske prosvetne matice v Ul. Machiavelli je v soboto oživljal spomine na Drugi tržaški proces udeleženec in obsojenec na procesu odv. Avgust Sfiligoj
Nastopi pihalnih orkestrov
Predavanje na liceju «F. Prešeren»
PRIMORSKI DNEVNIK 5
22. decembra 1981
Ljubljanska televizija snema Voraneevo «Borbo na tujih tleh»
Voranca kot pisatelja smo spoznali že kot otroci v Solzicah, kasneje pa se nam je njegov svet odkrival preko Samorastnikov, Po-žganice in Doberdoba.
Pisatelja poznamo tudi kot odločnega komunista, ki je že takoj po razpadu avstrijske monarhije vodil delavstvo v Mežiški dolini. Zaradi političnega delovanja in naprednih idej je bil preganjan in mnogokrat zaprt.
Scenarij za telezivijsko dramo Borba na tujih tleh je prirejen po nekaterih resničnih Voranče-vih pripovedih. Napisal pa ga je Franček Rudolf. Dogajanje je postavljeno na božično noč, leta 1932 v Celovcu, kjer naj bi se Voranc po več kot dveh letih sestal s svojo družino. V drami bo prikazan heroizem žene in matere, ki se odpravi na pot z deklicama. Mejo prekoračijo skrivaj, 14 ur gazijo sneg po gorah, da bi po več kot dveh letih srečale očeta na božično noč. Toda prav ta večer Voranca aretira policija.
Poleg žrtev in trpljenja družine bo v drami prikazano Voran-čevo politično delovanje in napredno prizadevanje. Policija ga je zato stalno preganjala. Zaprt je bil na Češkem, v Pankracu, kjer je presedel tri mesece med roparji, ženitnimi goljufi, samomorilci.
Delo režira Lado Troha, dramaturg in urednik je Saša Vuga.
OBISKALI SMO IZRAEL ■ DEŽELO MITOV IN KONTRASTOV
Na obmejnem pasu z Libanonom v gornji Galileji, že v dometu katjuš
0 napetosti, ki vlada tod, se prepričaš šele, ko živiš tu - Počasi si utira pot mišljenje, da bo treba najti pot iz zagate ■ Kaste in uničena področja
Nekdo, ki je v nevzdržnem prometnem kaosu prisluhnil nasvetom »predpostavljenih* in medicinskih strokovnjakov, pustil svoj avtomobil doma ter sedel na bicikel, da bi pravočasno prišel v službo, je ob zaključku dela obstal. Čeprav je bicikel dobro privezal, mu ga je ostalo le del — eno samo kolo. Zgodilo se je to v Milanu o	(Telefoto AP)
Priznam, da sem komaj dočakal dan odhoda. Potovanje smo dolgo časa pripravljali, a smo ga morali iz enega ali drugega razloga še in še preložiti. Pri tem si nikar ne zamišljajte pustolovskih namenov bajronovega tipa ali verskih razlogov. Nihče izmed nas ni bil Jud ali gorečnež kake druge vere. Tja nas je zanesla samo komercialnost, združena kvečjemu z malo profesionalnosti. Skratka, bila je to odprava, ki naj bi si u-stvarila kar se da prepričljivo sliko o izraelskih dosežkih na področju sončnega ogrevanja stanovanjskih in javnih zgradb, ki bi jih lahko uporabili doma.
Družba tehnikov torej, ki se zadnje čase ukvarjamo s temi stvarmi, in pa trgovca, uvoznika, ki sta ekspedicijo pravzaprav omogočila. Tovarna, ki nas je gostila, je bila v kibucu v zgornji Galileji, pet kilometrov od libanonske meje. In tu je bil vzrok nekajkratne odgoditve potovanja: obmejni pas je v dometu palestinskih katjuš in na lastne oči smo si lahko ogledali, da tisto, kar prinašajo časopisi, ni noben novinarski «scoop»:
■lllllllllllllllllllllllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllllllUlllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII|lnilllllllllllll||||||||||||||ii|||||||||||||||||||UUI|||lllllllllllllllllllllllllllll|||||||l|||||||||||||lll|||||||||
RAZGOVOR Z DALJNJIM SORODNIKOM FRANZA LEHARJA
Avtor lepe operete «Vesela vdova» je nekaj let preživel tudi v Pulju
Prof. Gustav Lehar zbira v naših krajih zgodovinski material o svojem sorodniku - Morda se ho iz tega rodil film o znanem skladatelju
Gustav Lehar, oddaljeni sorodnik enega najbolj znanih skladateljev operetne glasbe Franza Le-harja je pred dnevi zaključil svoja raziskovanja v Pulju, kamor je prišel, da bi proučil dokumente in kraje, kjer je veliki glasbenik začel svojo posrečeno kariero. Gustav Lehar je profesor glasbe in skladatelj. Po rodu je Madžar in tri desetletja je poučeval na glasbeni akademiji v Budimpešti in na Dunaju. V svojem glasbenem u-stvarjanju je precej sledil svSjer
sorodniku, vendar ne v ustvarjal5' _________________
ni, pač pa v poustvarjalni pofi, ... -	ažitkX!~*ačetku
Gustav Lehar je v desetih letih, odkar se temeljito ukvarja s tem problemom, zbral glavne podatke iz življenja velikega sorodnika za biografsko delo in morda celo za film, ki ga baje nameravajo prihodnje leto snemati tri filmske družbe in sicer neka bu-dimpeštanska, neka dunajska in neka rimska filmska družba o skladatelju «Vesele vdove* in številnih drugih popularnih operet in skladb.
V Pulju je Gustav Lehar prebil nekaj tednov. Medtem je nekajkrat «skočil» še v Trst, na Reko in v Zadar, da bi zbral čimveč podatkov in pričanj o svojem sorodniku. Njegov obisk v Pulju je, kot kaže, bil ploden, ker je našel veliko dokumentov, beležk in fotografij, celo osebnih pričanj. Po podatkih, ki jih je zbral Gustav Lehar, je Franz Lehar živel v Pulju le nekaj
let. Tu pa je živel dolgo let gradbeni tehnik Leopold Matekovič, ki je polnih 40 let zbiral najrazličnejše podatke in dokumente, tudi hotni material, recenzije in fotografije o velikem skladatelju Franzu Leharju. Ob zaključku svojega o-biska v Pulju je Gustav Lehar rade volje spregovoril o svojih naporih in uspehih na tem področju. Med drugim je rekel:
«Predvsem sem hotel ugotoviti,
Leharjevi 'biOgrafi govo-
našega stoletja in da je tu začel ustvarjati «Veselo vdovo*. Na račun dnevnika, ki ga je pisal Leopold Matekovič, in raznih stikov, ki sem jih imel na primer z Vit-toriom Jesom in Giuliom Padovg-nom, sem ugotovil, da so nekateri podatki, ki sem jih zbral v arhivu na Dunaju, v Leipzigu, Budimpešti in Trstu, ustrezajo resnici. Franz Lehar je živel v Pulju v letih od 1894 do 1896 in je bil tedaj kapelnik godbe avstro - ogrske mornarice. V Pulju je prispel zelo mlad, imel je kakih 24 let in se je kmalu uveljavil ne le kot kapelnik, pač pa tudi kot skladatelj. Že po nekaj mesecih je skomponiral nekaj koračnic in valčkov, ki so jih avstrijski častniki v Pulju kaj radi sprejeli. Lahko trdim, da so mu te skladbe služile za utiranje poti. Iz Pulja so ga za kratek čas premestili v Trst, nato pa v Bu-

Iz umetnostnih galerij
Furlanijeva in Beninijeva razstavili v krožku Carso
V likovni stvarnosti širom po svetu pričenja odmevati tudi najnovejša struja in njene ustvaritve: gre za tako imenovano vneio ima-ge* ali po naše «novo sliko*. Je to radoživ in barvno pester skupek ali bolje zvarek likovnih izkušenj preživelih tokov, ki naj nam odpravi dolgočasno vzdušje konceptualne in podobnih zvrsti likovnosti. Ne prav izključno v znamenju te nove struje vsekakor pa nekakšno novost za Trst so prijetno razpoloženje vzbujajoča dela na razstavi v tržaškem kulturnem krožku M Carso*. Katalog označuje razstavo kot «doživeta in umišljena domačnost* u-metniških predmetov Mirelle For-tunate - Benini in Renate Marie Furlani.
Naj povemo takoj, da so ti predmeti v svojem bistvu estetsko oplemenitenje gospodinjskih odpadkov, raznih vrst steklenic in tekstilnega blaga. Vse to bi sicer končalo na smetišču, ko bi jim umetniška iznajdljivost avtoric ne omogočila trajnejše obstojnosti celo m likovni ravni.
te na letošnji ei-tempore slikarskih tekmovanjih se je Furlanijeva uspešno predstavila z nenavadnimi deli, ko je na prosojno etaminsko tkanino naslikala ozadje pokrajine in le-to prekrila z drugo podobno tkanino, na kateri pa je naslikala ospredje, kar je ob rahlem valovanju tekstila povzročalo prijetne optične učinke. Dekoravitno pa Furlanijeva ovre dnoti tudi že izprane brisače in tudi plavkasto rjuho, ki 'jo ke mično obeli, da na njej našla nejo nekakšni zvezdnati vzorci. In ta rjuha nato na steni učin kuje kot večerno nebo. S tako
obdelanimi in poslikanimi kosi blaga sešite blazine pa se zdijo že kot razkošni izdelki.
Takšen videz dobijo tudi razne steklenice, ki jih s posebnimi barvami dekorira Mirella Fortuna-ta - Benini. To so kakor precioz-ni izdelki znamenitih steklarn iz secesije ali iz davne orientalske preteklosti. Prefinjeni smisel za lepo pa prihaja do izraza na kamnih, okrašenih z raznimi liki, ko jih domiselno dopolnjuje z nanašanjem barv v razpoke in iz-grebotine ali med nje. Njena domišljija nekako zasluti pravilno figuro, na primer ptico, cvetico ali kaj drugega v igri razpok, ki jih je morje v stoletjih vrisalo v večje in manjše okroglaste kamne in to nato pričara s tem, da te konture okrepi z barvami, tako da imamo pred seboj prave umetnine. f osebnost pa so njeni krožniki iz žgane gline, ki jim vtisne čipkasto površino, da se zdiio kot rah lo pecivo. Velik smisel za kiparstvo kažejo njene male figure za jaslice, ki so mojstrsko modelirane v svoji anatomiji ter v baročni razvejanosti oblačil.
Razstava je polna tudi drugih predmetov iz narave.
M. B.
Jutri zvečer se bo v Miljah, v Centro internazionale d'arte zaključil prvi del kolektivne razstave z naslovom «40 umetnic za mir*. Hkrati bodo razobesili na stene galerije slike drugega dela razstave. Ker se je na pobudo Zveze žensk Italije (UDI) odzvalo veliko slikark, so morali razstavo razdeliti na dva dela. Drugi del bo trajal do konca meseca.
Franz Lehar leta 1913 v Pulju kot Julij Cezar
dimpešto in končno na Ddnaj, kjer je prebil najdaljši čas svojega življenja ip dosegel izredne rezultate. Njegovo ime je Ferenc Lehar, ker je madžarskega porekla*.
Nekateri biografi menijo, da je Franz Lehar začel svojo prvo opero skladati v Pulju?
«Po najnovejših podatkih, ki sem jih odkril v puljskem in tržaškem arhivu, drži, da je Franz Lehar leta 1895 ustvaril v , Pulju opero «Kukuska», ki jo je pozneje preimenoval v »Tatjana*. Le kako leto pozneje so to delo postavili na oder v Leipzigu, vendar ni »Tatjana* doživela nikakršnega rezultata. Franzu Leharju je bolj »ležal* lahek žanr, torej opereta, saj je na tem področju postal eden največjih ustvarjalcev v svetovnem merilu*.
Leharjev biograf Karl Dexstret-ter zatrjuje, da naj bi bil veliki skladatelj začel pisati strani »Vesele vdove* v Pulju. . .?
»Težko je odgovoriti na to vprašanje. Zelo verjetno je navdih za delo dobil v Pulju in kako stran partiture že sestavil v Pulju. Toda Franz Lehar je pretežni del svoje najbolj popularne in zato tudi najbolj veljavne operete skomponiral v Budimpešti in nato na ji P i ne ' ■ o ieio pozneje, torej 1905 so delo postavili že na oder in je »Vesela vdova*
C.Giu»v.—u —x •. w..
•or?*"1 tol v pozn^jšto letih. vs° do današnjih dni. In to ne samo v izvirniku, pač pa v prevodih v najmanj en ducat jezikov. Vendar Di se upa’ trditi, da je Franz Lehar dobil navdih za to delo med svojim bivanjem v Pulju, kajti ne smemo pozabiti, da je lepa vdova — Črnogorka*.
Po sedanjih raziskavah, ki ste jih opravili v Pulju in drugod, ali bi nam mogli povedati, katera dela je Franz Lehar skomponiral v času svojega bivanja v Pulju?
«Polcg že omenjene «Tatjane* je ustvaril v Pulju zelo znan valček, ki ga še danes igrajo marsikje. Gre za skladbo z naslovom »Valček, posvečen lepim Puljčankam*. Je to lepa melodija, ki jo je Franz Lehar poklonil lepim ženskam Pulja, ki jih pogosto omenja v svojih pismih in tudi v svojem dnevniku, ki sem ga odkril pred kakimi desetimi leti na njegovem nekdanjem podeželskem domu v okolici Dunaja* .
In kaj sle izredno zanimivega od krili med svojim hivunjem v Pulju?
«Odkri) sem njegovo stanovanje na številki 6 sedanje ulice Jugoslovanske narodne armije v strogem središču m^sta V zvezi s tem bi rad omenil, da je pred nekaj leti bogat dunajski tovarnar izrazil
željo, da bi kupil vse poslopje in ga spremenil v Leharjev muzej. V bogatem arhivu, ki ga je zbral Leopold Matekovič, pa sem našel nekaj not in fotografij. Ena izmed tofografij izhaja iz leta 1913. Franz Lehar je bil tedaj za nekaj dni v Pulju, kjer je pripravljal koncert. In tedaj so mu nekateri puljski umetniki in glasbeniki pripravili veliko slavje: preoblekli so ga v rimskega cesarja Julija Cezarja in ga vodili po puljskih ulicah.	E. O.
Primorski dnevnik je takoj po volilnem premirju, ki je vladalo tisti teden v juliju, ki smo ga hitro (in modro) izrabili za obisk, prinašal sliko razdejanega supermarketa v mestu Kiryat Schmona. V tem supermarketu smo mi nakupovali tri dni prej, saj je bil to glavni kraj občine, v kateri smo prebivali, pet minut avtomobilske vožnje od kibuca Hagoshrim kjer smo bivali.
Moran reči, da je način življenja in napetost, ki vlada v tem severnem delu Izraela, deset kilometrov od gore Hermon, tromeje s Sirijo in Libanonom, resničnost, o kateri se človek prepriča najboljše na lastne oči. Kibuci so pa edinstvena tvorba te dežele. Čeprav niso več direktno izpostavljeni napadom, ker so Izraelci meje preložili po lastni iniciativi (vojaški) za dvajset kilometrov v notranjost sosedne države, nato še z napalmom očistili nadaljnjih pet kilometrov, tako da lahko kontrolirajo vsako najmanjše premikanje iz vseh smeri.
Ne morejo pa si pomagati pred katjušami, raketami, ki so montirane na vozilih, in ki imajo domet do 20 kilometrov in jih ni mogoče lokalizirati. Zato pa vemo, kakšni so povračilni ukrepi. Na eni in na drugi strani plača za ta brezizhodni položaj civilno prebivalstvo. Zadnje volitve so sicer pokazale, da si tudi tu, čeprav po polževo, utira pot miselnosti, da je treba najti rešitev za probleme, ki se vlečejo že desetletja in ne najdejo rešitve zaradi brezkompromisnih in radikaliziranih pozicij na obeh straneh, kjer ima vsak po svoje prav, ne more pa današnjost trajati v neskončnost. Mislim, da danes ne more več obstajati vprašanje Izraela kot takega, po drugi strani pa sem na lastne oči videl diskriminirane Arabce, ki tvorijo tretjino prebivalstva, so pa v resnici drugorazredni državljani: imajo obvezne državne šole. ki so a-rabske, kjer je hebrejščina samo neobvezen predmet (medtem ko je v hebrejskih šolah arabščina poleg angleščine obvezna), ne smejo služiti vojaškega roka, ki traja v Izraelu za moške dve leti, za ženske pa eno in ki'živijo v neprimerno slabših razmerah, ker niso v ničemer integrirani v družbeno tkivo, razen morda v okolici Naza-reto„ki srap ga obiskali, kjei.se u-kvarjajo, kot Judje, s poljedelstvom, organiziranim z nam&khl-
so Sa-’
mariji, kot ji pravijo uradno v Izraelu, ne toliko v okolici Nablu-sa, kjer je življenje skoraj normalno, pač pa v dobni Jordana, podobne bojnemu polju, prepreže-nem z bodečo žico in tanki.
Mi smo prepotovali dolino reke Jordan, od Tiberijskega jezera skoraj do Mrtvega morja, ker smo malo prej, pri Jerihu, zavili desno proti Jeruzalemu, po poti torej, kjer se je arabska legija kralja Huseina tolkla od hiše do hiše in reševala čast svojih ostalih bratov. Tu ni več nikogar, vasi so zapuščene, ker so uničene, vse je zbežalo V Nablus in okolico ali pa čez mejo na jordansko stran in kar smo
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
srečevali so bile samo patrulje in vojaški cestni bloki.
Na tem potovanju smo sicer spoznali, kako so sami Izraelci razdeljeni v kaste, česar bi nikdar ne verjel, vsaj ne v taki meri. Na enem izmed cestnih blokov nas je ustavila patrulja in črnooka in črnolasa deklica v uniformi in bojni opremi je prosila, če jo vzamemo na naš kombi do Jeruzalema češ, da je končala svojo vojaško obveznost (15 dnevni vpoklic po potrebi, ki traja do 40. leta). Z veseljem smo jo sprejeli, čeprav nas je malo razočarala, ker je govorila hebrejščino in arabsko, angleščine pa ravno toliko, da smo iz nje izvlekli prav to obrazložitev strukturnih slojev izraelskega naroda, o katerih smo sicer že zaslutili v pogovorih v galilejskih kibucih: najvišji sloj so SABRE, to so Izraelci rojeni v Izraelu, ki se imajo za nekaj več, kot bi bili oni edini čistokrvni sinovi svetopisemskega ljudstva. Za temi pridejo Judje, ki so se priselili iz zahodnega sveta, nato tisti iz vzhodnega, zadnji pa so priseljenci iz arabskih držav, ki so to, kar so pri nas «kabibi». Mimogrede, med te zadnje je spadalo tudi dekle - vojak, ki se je peljalo z nami.
Tudi strukturno je država razdeljena na tri različne dele: obalni pas od Jafe do Tel Aviva na jugu in Hajfe na severu, v globino kakih 50 kilometrov, do nekakšne črte Nablus — Jeruzalem, ki je podobna klasični kapitalistični državi, tudi na zunaj, sredozemskega tipa: država, vsaj v obalnem pasu, s precejšnjo industrijo, modernimi pristaniškimi napravami in visokokvalificiranim poljedelstvom, z bogatimi mestnimi središči in neskončnimi revnimi predmestji, ki prehaja na jugu v puščavsko področje Negev, na vzhodu v okupirana področja Cizjorda-nije, na severu pa v biblijsko Galilejo, ki je nekaj samosvojega in je ne bi mogli priključki enemu ali drugemu področju. To je pravzaprav zibe1 k a države, kjer so nastali prvi kibuci.
Kibuc je edinstvena tvorba vredna, da jo človek opiše: to je komuna, samoupravna skupnost enakopravnih članov brez osebne lastnine. Prvi kibuci so nastali že pred 50 leti z namenom, da ustvarijo judovske otoke v arabskem sicer redko naseljenem in puščanvskem svetu in so se bavili s poljedelstvom. Moram reči, da so ustvarili čudeže. Galileja je danes ena sama velika zelena površina, kjer raste vse, tudi bombaž v velikanskih plantažah. Zdelo se je, da smo v filmski Luizijani. Videli smo slike, kakšen je bil ta svet takrpt, ko so začeli, in videli smo tudi, kako novi kibuci nastajajo danes, na zasedenih ozemljih, ko smo se peljali vzdolž Jordana, v popolnoma puščavski pokrajini. Z bu’do-žerji so odstranjevali kamenje, za njimi so pa gradili 80 centimetrski vodovod iz Tiberijskega jezera v namakalne namene, nekje v o-zadju so pa postavljali barake. Ni mi bilo dano, da bi izvedel, kdo so ti ljudje, ki delajo v vročini 40 stopinj (v senci), v depresiji skoraj 250 metrov pod morsko gla-d’no, sa.i nas .je peMala pot od Tiberi iškega jezera (-200 m) v smeri Mrtvega morja (400 m).
D. JAGODIC
(Konec jutri)
...................................................kihih....m.......
ZDRAVNIKOVO MNENJE
V času pubertete in odraščanja je zdrava hrana izredno pomembna
Puberteta in obdobje adolescence predstavljata zaradi nagle rasti in razvoja, tako telesnega kot duševnega, v človekovom življenjskem ciklusu še posebno občutljivo obdobje.
Spreminjanje iz otroka v odraslega pa ima za posledico tudi specifične prehrambene potrebe. Kritična vloga prehrane pri pubertetni rasti in razvoju ima pravzaprav svoje osnove že v obdobju malega otroka. Opaža se namreč, da večji in močnejši otroci hitreje vstopajo v puberteto kot pa manjši in slabotnejši.
Nepravilna prehrana v tem obdobju pa lahko bistveno zavre rast in in celo moti normalen razvoj. Za pubertetno obdobje je značilna nagla rast in pridobivanje na teži. Pri tem so med obema spoloma določene razlike. Pri dečkih se začne puberteta na našem področju okrog 12. leta z največjim vzgonom rasti pri 14. letu. Pri deklicah je začetek zgodnejši, že med 8. in 10, letom, z maksimalnim vzgonom rasti pri 12. letih. Porast teže gre pri dečkih predvsem na račun povečanja mišične mase, pri deklicah pa v veliki meri tudi na račun nabiranja maščobe, zlasti na nekaterih delih telesa kot so boki, stegna, trebuh. Zaradi tega se deklice v puberteti pogosto zde same sebi predebele in se zatekajo k drastičnim shujševalnim dietam, kar pa ima v tej starosti lahko še posebno kvarne poslfdice
S hrano vnašamo v organizem potrebno energijo, pa tudi vse snovi, ki jih organizem potrebuje za svojo rast in razvoj. Potrebe po energiji so odvisne v veliki meri od fizične aktivnosti mladostnika.
Neaktiven mladostnik se bo pretirano redil že ob vnosu energije, ki je bistveno nižja od energetskih potreb za njegovo starost, zelo aktiven pa bo ob enaki prehrani hujšal.
V povprečju se priporoča za mladino med 15. in 18. letom starosti 2800 kal. dnevno za dečke in 2100 kal. za deklice. Za kritje energetskih potreb se priporoča sledeča sestavina hrane: 12 - 14 odst. beljakovin, do 30 odst. maščob in 55 - 65 odst. ogljikovih hidratov.
Pomembnejše od kvantitete je kvaliteta prehrane, ki mora poleg osnovnih sestavin vsebovati še zadostne količine mineralov, zlasti kalcija, fosforja, zinka in magnezija, katerih potrebe so še zlasti velike v obdobjih pospešene rasti. Izrazito se poveča tudi potreba po železu, zlasti pri deklicah, ki izgubljajo železo tudi med menstruacijsko krvavitvijo. Poleg tega pa mora vsebovati prehrana mladoletnika tudi dovolj vitaminov, zlasti D, A, C, E in B skupine.
Danes je nedvomno dokazano, da so degenerativna obolenja v o-drasli dobi, zgodnje staranje, visok krvni pritisk, sladkorna bolezen in še bi lahko naštevali, vzročno povezana z nepravilno prehrano v mladosti, zlasti z uživanjem vse bolj rafinirani oblik ogljikovih hidratov. Na žalost pa še vse prepogosto mislimo npr da je bel kruh znrk blagostanja in tako zavržemo prav tisto, kar je pri pšenici vir zdravja.
S prehrambenimi navadami naših mladostnikov ne moremo biti zadovoljni. Ljudje na sploh posvečamo prehranjevanju čedalje manj pomena. Medtem ko se pri
prehrani dojenčka še držimo nekih pravil, pa kasneje vse bolj pozabljamo na pravila zdrave prehrane. Predvsem je v naši prehrani premalo mleka in mlečnih izdelkov. Z naraščanjem cene tem izdelkom pa bo seveda poraba le teh še padla. In vendar vsebuje mleko skoraj vse snovi, ki jih naš organizem potrebuje, saj v prvih mesecih življenja celo povsem zadovolji potrebe otroka.
Tudi sadja in predvsem presne zelenjave naš mladostnik večinoma ne uživa dovolj, zlasti velja to za mestnega otroka. Še vse preveč je tudi slabokrvnosti med mladino.
Vse preveč pa použije naš mladostnik tako imenovanih »praznih kalorij*, ki sicer napolnijo želodec, organizmu pa nudijo bore malo tega, kar potrebuje. Sem sodijo praženi lešniki, grisini, pražen krompirček, sladko in slano pecivo, vse tisto, kar nekateri otroci po ves dan grizljajo, ker tako prijetno hrusta. Saj nas celo reklame na televiziji spodbujajo k tem gr-d.m in tudi nezdravim razvadam.
Največje spremembe v načinu prehranjevanja v sodobnem svetu prinaša spremenjen način življenja v družini, vse večja zaposlenost žena izven doma, ob tem pa še povsem neurejena družbena prehrana, kar se negativno odraža še zlasti v prehrani mladostnika, za katerega imamo po navadi najmanj časa. Bo že sam poskrbel, si mislimo in pri tem pozabljamo, da sicer res ni več pravi otrok, pa tudi odrasel človek še ni, ampak je celo v fazi največje rasti in razvoja in potrebuje zato temu primerno hrano.
dr. R. R,
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Svetovni pokal v smučanju
12.30	Kinoteka: Iz arhiva Centra za. študij in raziskave
13.00	Italijanske kronike
13.30	DNEVNIK
14.00	La caduta delle aquile
14.30	Danes v parlamentu
14.30	Zakaj skrivate glavo?
15.00	Pomembne pridobitve
15.30	Svetovni pokal v smučanju
16.10	Mister Fantasy
17.03 DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Direktni prenos preko tvoje antene
17.10	Tom story, risanka
17.30	Pustolovske poti
18.50	Happy cireus: Fonzijeve nasprotnice
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Politična tribuna
21.35 Življenje na Zemlji
Spet smo na področju znan stvene oddaje, ki govori o življenju na Zemlji. Doslej smo spremljali razvoj od pr vetne amebe do visoko raz vitih plazilcev in sesalcev. Danes pa je oddaja posvečena najrazvitejšemu živemu bitju — človeku. Kdor je pred kakim desetletjem zahajal v srednjo šolo, so mu pripovedovali, da je človek star poldrugi milijon let. Sedaj govore že o treh, nekateri znanstveniki pa celo o petih milijonih let. O izvoru človeka na afriških tleh govorijo najdbe, ki so stare tri milijone let. Seveda tedaj ni živel človek naše «vrste», pač pa imamo tedaj še o-pravka s človekom - opico. Nato je šel razvoj v začetku zelo počasi, nato pa se je krivulja naglo povzpela, da smo prišli do sodobnega človeka, ki je ustvaril znanost in tehnologijo, ki pa pogosto ne zna obvladati samega sebe . . .
22.25	Mister Fantasy
23.10	DNEVNIK
23.30	Kako naj se otrok rodi zdrav
Drugi kanal
12.30	Opoldanski spored
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	ZSSR: Prihodnost se imenuje Sibirija
14.00	Popoldanski spored
14.10	Ana Karenina, L. Tolstoja,
2.	nadalj.
15.25	Pišimo s slikami
16.00	Program za mladino:
Gianni in Pinotto - TV film Tom in Jerry, risanke
16.55	Vesolie 1999
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Šport - Iz parlamenta
18.05	Srečanje s filmom
18.50	Mali angleški svet, 2. nadaljevanje
Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 - Poročila
20.40	Kralj kraljev, film
Igrajo: Jeffrey Hunter, Robert Ryan, Siobhan McKenna Smo v predprazničnih dneh in v tem smislu pride nocoj na spored tudi dvajset let star film z naslovom »Kralj kraljev*. Gre za Kristusovo življenje, ki ga je snemal ameriški režiser Nicholas Ray, ki ga spoznamo tudi po dveh zelo znanih filmih, saj je Ray režiral tudi filma «Johnny Guitar* in »Gioven-tu bruciata*. Glavno vlogo v filmu igra Jeffrey Hunter, katerega nastop v filmu so ocenili kot nekakšno tradicionalno ikonografijo Kristusa. kot ga poprečen človek pozna iz svetega pisma. Gre
za velik film. vendar pa m z umetniškega vidika, pač pa gre bolj za odlično tehnično delo
23.20	Filmske novosti
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vest.
Tretji kanal
16.20	Božične tradicije
16.50	Deželni program za Sicilijo
17.20	Koncert, film z Ange.orr. Branduardijem
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželni pro grami
20.05	Zemlja, na kateri cvetejo limone
20.40	Torkov koncert
21.40	Delta. Monografije: tednik znanosti in tehnike
22.30	DNEVNIK 3
23.05	Moskva: Hokej na ledu
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 15.45 šolska TV
Morda smo v rilmu že sledili sceni, ko operirajo bolnika. Na zelenem zaslonu se ri šejo njegovi srčni utripi, ki postajajo vedno počasnejši, počasnejši . . . Scena je dra matična. V tej oddaji pa ne bomo govorili o bolniku in zdravnikih, pač pa le o ze lenem zaslonu, ki kaže utrip srca ali tudi delo motor ja, glas pevke, zvok violi ne itd. Ta zeleni zaslon, ki more vse pokazati, se ime nuje katodni osciloskop.
Med naravne geografske de javnike, ki močno učinkuje jo pri oblikovanju zemelj skega površja, spadajo tudi vulkani. Poznamo več vrst vulkanov in' različno njihovo aktivnost. Že najstarejša ljudska izročila govore o u-ničevalni moči vulkanov. Vul kanskega izbruha človek še ni mogel napovedati. Bo sploh to kdaj možno?
17.15	Poročila
17.20	Potovanje škrata Spančko lina
17.30	Praznični dnevi slovenske folklore
17.55	Nihče kakor jaz, mladinska serija
18.30	Obzornik
18.40	Oddaja za madžarsko na rodnostno skupnost
18.55	Knjiga
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	DNEVNIK in Vreme
20.00	Pod Titovo zastavo svobodi
21.00	Ženske z. obale, francoska nadaljevanka
22.30	Poročila
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
Med današnjo Odprto mej obodo na sporedu naslednji prispevki: Trst - Obračun volitev na slovenskih šolah in Trst - Glavni odbor Zveze slovenskih kulturnih dru štev v Italiji.
16.00	Koncert pihalne godbe voj ne mornarice
16.30	Kinonotes
17.00	Rezervirano za najmlajše
18.00	Ponovitev filma
19.30	Obzorja
20.00	Risanke
20.15	Stičišče - Dve minuti
20.30	Napačna krsta, film Igrajo: John Mills, Ralph Richardson ...
22 00 Dnevnik danes
22.10	Vrnitev odpisanih, nadalj. Dnevnik danes Zagreb
17.45	Pustolovščina
18.45	Obramba in samozaščita
21.00	Tanka nit, ameriški film
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi: 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?; 10.10 Koncert; 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo - Beležka: 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin; 16.00 Slovenci v miljskem okolišu (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: zbor »La polifonica udinese* iz Vidma, ki ga vodi Giuliano Medeossi; 18.00 Andrej Hieng: »Krvava ptica*.
KOPEP
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30, 15.30, 16.30. 17.30
18.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.32 Muratti mušic; 9.15 Knjiga na radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...;
10.10	šola, otroštvo, vzgoja; 10.32 Horoskop; 10.45 Mozaik; 11.00
11.32	Made in Italy; 12.00 Na prvi stremi; 12.05 Glasba po željah;
14.33	Lestvica popularnih popevk;
15.00	Kantavtorji; 15.45 Poje zbor Ermes Grion; 16.00 Glasovi naših dni: Luciano Morandini; 16.15 Plošče; 16.32 Crash; 16.55 Iz sveta kulture in umetnosti; 17.00 Jugoslovanska pop scena: 17.32 Poje ansambel The Stylistics; 17.45 Radijski oder; 18.45 Nasvidenje jutri.
KOPER
(Slovenski proaram)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za' dobro jutro; 6.05
Jutranji koledar; 6.37 Kinospored;
7.15	Najava sporeda; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov:	De
bussy: Iberia; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.35 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00
Poročila; 6.03 Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45 Glasbena kombinacija; 9.02 in 10.03 Radio anch’io; 11.10 Vrnem se takoj; 11.42 Candido, 2. nadalj.; 12.03 Ul. Asiago Tenda, oddaja z občinstvom; 13.25 Koči-, ja; 13.35 Master; 14.28 Giuseppe, Giuseppe; 15.03 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 II Paginone, zvočna rubrika; 17.30 Operni tednik; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 Programi pristopanja; 19.30 Jazzovska zgodba; 20.00 Tragedije in farse; 20.47 Srečanje z...; 21.03 Folklorna glasba; 21.30 Kronika nekega zločina; 22.00 Dva na odru; 22.30 Avtoradio flash; 22.35 Audiobox; 23.03 Telefonski poziv. RADIO 2
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.06 - 8.00 Dnevi;
8.57 Zaročenca, A. Manzonija; 9.32 in 10.13 Radio 2 - 3131; 11.32 0-trok in zdravje; 11.56 Tisoč popevk; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.48 Kaj ie ljubosumnost; 13.41 Sound - Track, glasba in kino; 15.00 in 15.42 Radio 2 • 3131, 2. del; 16.32 šestdeset minut: gledališče, kino, radio, televizija .. .;	17.32 Eneida; 18.45
Sončni krog; 19.50 Mass-music;
22.00	in 22.50 Mesto ponoči: Milan.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 8.08 Z glasbo v dober dan: 8.30 Glasbena šola Lirska Bistrica; 9.05 Z ra diom na poti; 10.05 Rezervirano za . . .; 11.05 Z našimi opernimi umetniki; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti: 12.40 Po domače: 13.00 Danes do 13; 13.30 Priporočajo vam .. .; 14.05 V korak z mladimi; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba 15.50 Radio danes, radio jutri!
16.00	Vrtiliak; 17.00 Studio ob 17.
18.00	Sotočie; 18.45 Glasbena med igra: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Radiiska igra: 22.30 Tipke in godala: 23.05 Lirični utrinki: 23.10 S popevkami po Jugoslaviji.
SMUČARSKI SKOKI
SVETOVNI POKAL
SLAVJE NORVEŽANOV ITALIJANI ODLIČNI
fiuud prvi, Saetre drugi - Jugoslovan Irpeš devetnajsti
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
GORTINA D'AMPEZZO - Z dvoj no zmago Norvežanov se je začelo tekmovanje za 3. svetovni pokal v smučarskih skokih. Na tem domačem tekmovanju sta se odlično izkazala Italijana Rigoni in Tomasi, ki sta obtičala na odličnem 7.. oziroma 8. mestu.
Jugoslovani so tokrat ostali brez točk. Tepeš in Izjtrič pa sta se le uvrstila med prvo dvajseterico, kar .je za začetek sezone spodbuden uspeh. Ob vetrovnem vremenu so presenetili nekateri mladi skakalci, kar napoveduje še bolj zanimivo nadaljevanje.
Tokrat so bili prikrajšani tisti skakalci, katerim manjkajo skoki na snegu. V petek zaradi novoza padlega snega ni bilo mogoče tre nirati, ker organizator ni utegnil pripraviti skakalnice, v soboto pa je bilo za nameček še slabo vreme. Tekmovalci so opravili samo dva skoka za trening in v nedeljo popoldan je bila uradna tekma z dvema serijama.
Obenem pa velja poudariti, da karavana skakalcev še ni popolna, ker so manjkali skakalci iz SZ. ČSSR, Poljske. Kanade in ZDA. Norvežani so prišli s štirimi ska kalci. ki so vsi osvojili točke. Finci so poslali drugo ekipo z vereta-nom Ylianttilo na čelu. ker so imeli domače tekmovanje v Lah-ti.ju. Tako sta bila Ruurl in Sartre prepričljivo najboljša in poznejši zmagovalec si ie pridobil odlično prednost že v prvi seriji. Avstrijci so končali kar s šesterico med prvimi etna istimi Odličen tretii je bi) Japonec Akimoto. Od Jugoslovanov ie bil Lotrič po prvi seriji enajsti, vendar je bil v drugi seriji prekratek. Tepeš je solidno skočil v obeh serijah. Ulaga je ostal za pričakovanji kot tudi Bajc. VRSTNI RED
1.	Ruud (Nor.)
242.0	točk (89 + 85 m)
2.	Saetre (Nor.)
241,6 (87.5 + 85)
3.	Akimoto (Jap.)
235.0	( 84 + 85)
4.	Yliantil)a (Fin.)
228.9 ( 84 + 84)
6.	Steinei (Av.)
227.5	(82 + 84,5)
7.	Rigoni (It.)
228.9 (83 + 85)
8 Sumi (Švi.)
223.6	(82 + 85)
9.	Grever (Av.)
223.5 (85 + 79)
10.	Bcrgerud (Nor.)
222.1	(83 + 82)
11.	Tomasi (It.)
221.7	(82 + 84)
19.	Tepeš (Jug.)
204.4	(79 + 79)
20.	I.otrič (Jug.)
203.5	(82 + 74)
KOŠARKA
PRVENSTVO A-l LIGE
Skansijev Scavolini jivo vodi
Benetton - Sinudyne	81:88
Cagiva - Bil)y	63:60
Latte Sole - Berloni	88:85
Jesus - Recoaro	81:80
Bartolini - Carrera	90:87
LESTVICA	
zaneslji
Scavolini Pesaro 26: Squibb Can-tu in Berloni Turin 22; Acqua Fa-bia Rieti in Sinudyne Bologna 20; Latte Sole Bologna in Recoaro For-li 16; Billy Milan in Cagiva Vare-še 14; Bancoroma Rim in Benetton Treviso 12; Carrera Benetke, Je-siis Jeans Mestre in Bartolini Brindisi 10.
CSKA premočan za Mladost Monter
ZAGREB — Jugoslovanski od bojkatski prvak Mladost Montei iz Zagreba je izločen iz tekmovanja za pokal prvakov.
Odlična ekipa iz Moskve je zmagala tudi v prvem srečanju s 3:1 (prvič 3:0) in tako izločila jugoslovanskega prvaka.
Fiorentina sama na vrhu lestvice
Doma je premagala Napoli - Derbi kola brez zadetkov - Udineseju točka
Po 12. kolu italijanskega prvoligaškega prvenstva je stanje na lestvici jasnejše. Fiorentina je dokončno dokazala, da je resen kandidat za končno zmago. Po nezanesljivem začetku igra De Sistijeva ekipa vedno bolje in je, čeprav nekoliko s težavo, zasluženo premagala Napoli. Sedaj je tako sama na vrhu lestvice. Čudno, vijoličasti so še najbolj uspešni, odkar je Antogncni odsoten... To pa je dokaz, da je j ekipa zelo uigrana zato lahko njeni navijači upravičeno «sanjajo».
Inter in Juventus sta po predvidevanju igrala neodločeno. Tekma je bila zelo dolgočasna, ker sta obe ekipi «ciljali» na delitev točk. Vsekakor se zdi, da doživljata Inter in Juventus težko krizo, saj oba občutita odsotnost nekaterih poškodovanih igralcev.
Roma je brez težav premagala Como in je trenutno na drugem mestu lestvice s točko zaostanka za Fiorentino. Roma pa je igrala tekmo manj, zato ni izključeno, da bi se lahko po zaostali tekmi s Catan-zarom povzpela na vrh lestvice.
Udinese je imel precej težav z Bologno, saj bi lahko bile napake vratarja Videmčanov Borina usod-
! ne. K sreči pa je Udinese trenutno v najboljši formi in mu je dvakrat uspelo nadoknaditi zamujeno.
Nedeljsko kolo je bilo usodno za Milan in Torino. Oba sta izgubila (Torino celo na domačem igrišču!) in dokazala, da je njihov izredno slab položaj na lestvici popolnoma realen in jih moramo sedaj uvrstiti med najresnejše kandidate za izpad.
Posebne pohvale je vredna ekipa Avellina, ki se je z zadnjo zmago nad Milanom povzpel na sam vrh lestvice. Nedvomno je to najlepše presenečenje tega prvenstva.
IZIDI 12. KOLA
iiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiMimiHimiiiiHMiintMMiiiiiiiniimiiutimiimmitMimnmiiiiiiitiiiHiitmiiiiiimiiiiiiiiit
PO ANKETI «SPORTSKIH NOVOSTI»
B. Petrič in Dubravčičeva najboljša športnika SFRJ
V ekipnih športih najboljši nogometna reprezentanca in ženska mladinska rokometna reprezentanca
Po tesni, toda zasluženi zmagi v derbiju kola proti Squibbu je sedaj Scavolini iz Pcsara, ki ga vodi jugoslovanski trener Petar S an-si, zanesljivo v verstvu. Prednost Kičanoviča in tovarišev na lestvici sedaj znaša že štiri točke.
Po skoraj katastrofalnem nasto- j pu v pokalu pokalnih prvakov v ' Zagrebu proti Ciboni si je v nede ljo opomogel tudi Nikoličev Sinu-dyne. ki je v gosteh premagal moštvo Benettona.
Od ostalih srečanj naj omenimo zmago Cagive nad milanskim Billy-jem in zmago po podaljšku bolonj skega moštva Latte Sole proti tu-rinskemu Berloniju.
Prihodive kclo bo na sporedu že jutri. Vodilni Scavolini pa tx, b. val v Brindisiju.
IZrDI 16. KOLA
Aqqua Fabia - Bancoroma 103:91
Scavolini - Squibb	89:87	1
ZAGREB — Borut Petrič in Sanda Dubravčič, nogometna reprezentanca Jugoslavije in ženska mladinska rokometna reprezentanca SF RJ so zmagali v 32. tradicionalni anketi »Sportskih Novosti» za najboljše športnike Jugoslavije v letu 1981.
Lovorike je na slovestnosti v hotelu Esplanade podelil glavni urednik zagrebškega dnevnika Zvone Mornar.
Pri izbiri najboljših športnikov Jugoslavije je glasovalo 419 športnih časnikarjev iz 72 jugoslovanskih redakcij. Najboljši jugoslovanski športnik za leto 1981 Kranjčan Borut Petrič,, ki ta »čas služi vojaški rok, je po proglasitvi povedal naslednje:	«Srečeji sem. Priznanje
zame ni tpliko nagrada za uspanitKiuL nastopa na EP v Splitu kot zadoščenje za desetletno trdo treniranje in tekmovalno pot. In seveda tudi spodbuda za nadaljnje delo. Kot vojak živim za svetovno prvenstvo, ki bo avgusta prihodnjega leta v Ekvadorju. Upam. da bom dotlej slekel vojaško suknjo. Pripravljam se predvsem za nastop na 400 metrov, ker mislim, da mi ta proga glede na konstrukcijo bolje ustreza.« Statistiki so ob razložitvi tega velikega priznanja omenili, da je Petrič doslej 550-krat izboljšal jugoslovanske rekorde na raznili progah in v raznih starostnih kategorijah.
Najboljša jugoslovanska športni ■ ca — Sanda Dubravčič pa se mora zahvaliti za ta veliki uspeh zaradi osvojitve 2. mesta na EP v
Innsbrucku in 11. mesta na SP v Hartfordu. Obenem pa velja poudariti, da je mlada drsalka tudi doslej najmlajša dobitnica tega priznanja.
Nogometni zvezni kapetan Miljan Miljanič pa je obrazložil uspeh nogometne reprezentance v letu 1981 — 5 zmag in 1 remi. s čimer so «modri» ob SZ edina nepremagana evropska reprezentanca. To je prav gotovo izreden kompliment nogometu. in to v konkurenci košarke, rokometa, smučanja, kegljanja, vaterpola, namiznega tenisa, v katerih je Jugoslavija svetovna sila.
lermo, Catania 17; Lazio, Perugia, Sampdoria, Cavese, Pistoiese 16; R#giana. Lecce. Foggia 15: Bari. Cremonese, Spal 14; Sambenedette-se, Rimini 13; Brescia 10; Pescara 8.
PRIHODNJE KOLO (3. 1. 1982)
Brescia - Bari; Catania - Palermo; Cavese - Cremonese; Foggia -Perugia; Lazio - Verona; Piša -Lecce; Rimini - Pescara; Sambene-dettese - Reggiana; Sampdoria -Pistoiese; Varese - Spal.
Avellino - Milan	2:0
Cesena - Ascoli	1:1
Fiorentina - Napoli	2:1
Genoa - Cagliari	1:1
Inter - Juventus	0:0
Roma _ Como	2:0
Torino - Catanzaro	1:2
Udinese - Bologna	2:2
LESTVICA
Fiorentina 17; Roma, Juventus, Inter 16; Napoli, Avellino 13; Asco-li, Udinese 12; Catanzaro, Caglia-ri, Genoa 11; Cesena 10; Bologna 9; Torino, Milan 8; Como 7.
PRIHODNJE KOLO (3.1.1982)
Ascoli - Torino, Bologna - Genoa, Catanzaro - Cesena, Como - Avellino. Fiorentina - Inter, Juventus - Udinese, Milan - Cagliari, Napoli - Roma.
2. ITALIJANSKA LIGA
Varese v vodstvu
Po petnajstem kolu drugoligaške-ga prvenstva je ostal položaj na le stvici bistveno nespremenjen, ker je večina vodečih ekip remizirala. Varese ima tako še vedno točko prednosti pred Verono. Na tretje mesto pa se .je povzpela Piša, ki ie premagala Brescio. Za poraženo moštvo pa postaja položaj na lestvici iz kola v kolo bolj zaskrbljujoč.
IZIDI 15. KOLA Bari - Lazio Cavese - Foggia Cremonese - Pistoiese Lecce - Varese Polermo - Sambenedettese Perugia - Pescara Piša - Brescia Reggiana - Rimini Spal - Catania Verona - Sampdoria
LESTVICA
Varese 20; Verona 18; Piša, Pa-
1:0
1:1
1:1
1:1
1:0
1:0
2:1
1:0
1:0
1:1
TURNIR V TURINU
Jose Luis Cierc zanesljivo zmagal
TURIN — Prvi mednarodni teniški turnir Iveco je prinesel zasluženo zmago ta čas najboljšemu Argentinskemu igralcu Jose Luis Clercu, ki .je premagal italijanskega prvaka Corrada Barazuttija s 7:5; 6:4.
V dvojicah sta zmagala Mayer -Purcell (ZDA) ki sta premagala madžarsko - češkoslovaški par To-reczy - Šmid s 6:2, 7:5.
Šibenka zopet ugodno presenetila
Tudi po osmem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je ostala zagrebška Ciborn sama na vrhu prvenstvene razpredelnice. Zagrebčani pa so se morali v Beogradu proti Radničkemu L MK pošteno potruditi, da so iztržili nov par točk. Verjetno so Ciboni-ni košarkarji računali na lahko zmago, potem ko so tako dobro igrali v pokalu proti Sinudgneju. Beograjčane pa so premagali le v končnici srečanja.
Šele v zadnjih potezah igre pa je tudi beograjski Partizan premagal v Tuzli domače moštvo Slobode. Zanimivo je, da so Beograjčani povsem strli odpor tuzlanskih košarkarjev, ko so le ti ostali kar brez petih ključnih igralcev, ki so morali na klop zaradi petih osebnih napak.
V derbiju kola pa je Šibenka zopet ugodno presenetila. Moštvo iz Šibenika je tokrat odpravilo še Zadar in je tako ohranilo drugo mesto na lestvici, že jutri pa bodo košarkarji ši-benke pred zelo težko nalogo, saj bodo v Zagrebu igrali proti vodilni Ciboni.
Liubljanska Iskra Olimpija je tudi v tem kolu ostala praznih rok in njen položaj na lestvici postaja že zaskrbljujoč. Gre pa omeniti, da so tokrat Lečičevi varovanci imeli zvrhano mero smole, saj so v Beogradu proti Crveni zvezdi izgubili le s točko razlike.
Za veliko presenečenje kola pa je poskrbel čačanski Borac, ki je povsem zasluženo v Sarajevu premagal favorizirano Bosno.
Prihodnje kolo bo torej na sporedu že jutri. Poleg derbija v Zagrebu naj omenimo še srečanje v Beogradu med Partizanom in Bosno. I-skra Olimpija pa bo igrala doma proti Budučno-sti. Za Ljubljančane je seveda imperativ le zmaga.
IZIDI 8. KOLA
V	BEOGRADU: Radnički LMK - C i bon a 88:90
V	TITOGRADU: Budučnost - Rabotnički 91:84
V	BEOGRADU: C. zvezda - I. Olimpija 93:95
V	TUZLI: Sloboda - Partizan	91:98
V	ŠIBENIKU: šibenka - Zadar	83:78
V	SARAJEVU: Bosna - Borac	93:95
LESTVICA
Cibona Zagreb 14: šibenka Šibenik 12; Par tizan Beograd in Budučnost Titograd 10; Zadar, Crvena zvezda Beograd. Borac čačak in Bosna Sarajevo 8; Radnički LMK Beograd in Slo-l>oda Tuzla 6; Iskra Olimpija Ljubljana 4; Rabotnički Skopje 2.
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 23.12.)
Borac - Radnički LMK, Partizan . Bosna, Rabotnički - Sloboda, Iskra Olimpija - Budučnost, Zadar - Crvena zvezda, Cibona - šibenka.
V 8. kolu prve B lige je ljubljanski Slovan doma zasluženo premagal moštvo Iskre z 98:76. Zmagala pa sta tudi vodilna Jugoplastika in Metalac.

KOŠARKA
V 16. KOLU PRVENSTVA A-2 LIGE
DERBI GORIČANOM, VISOK PORAZ TRŽAČANOV
San Benedetto zanesljivo premagal videmski Tropic, OECE izgubil v Riminijju
San Benedetto - Tropic 66:53 (22:27)
SAN BENEDETTO: Biaggi 6, Va-lentinsig 2, Turel, Jones 16. Sfili-goi, Paleari 15, Ardessi 12, Pieric 2, Mayfield 13, Delli Santi.
TROPIC: Otello Savio 10, Giam-piero Savio 4, Lorenzon, Dentesano. Walter 16, Gobbo, Lingenfelter 14, Fabbricatore 8, Delle Vedove 1, Rainis.
SODNIKA: Giordano in Pallonet-to iz Neaplja.
PM: San Benedetto 12:15, Tropic 5:8.
V deželnem derbiju proti Tropicu iz Vidma je San Benedetto slavil zmago z neoporečnim rezultatom. Srečanje je imelo dvojno podobo, z neverjetno slabim prvim polčasom in boljšim, mestoma tudi precej le-
HiMiiiiiiiiiminiiniiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiHiiiiiuiMiuiiiiiiiiiiiufiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
v <*- v ^ n » j %	•	____________________ jjrlk "H > * , % t ^	*	*	\|
NOGOMET
« *
V 3. ITALIJANSKI LIGI
Iz Modene praznih rok
Tržačani slabi v obrambi - De Falco strelec - Doto izključen
Modena — Triestina 3:1 (1:0)
MODENA: Minguzzi, Bombardi, Codogno, Tormen, Cresci, Scara-belli, Scarpa, Agostinelli, Vernac cbia, Tosetto, Rabitti.
TRIESTINA: Bartolini. Costanti-ni, Schiraldi (43’ Marlazzi), Leo-narduzzi, Mascheroni. Marozzi (58' Doto), De Falco, Mitri, Dreolini, Zanini, Ascagni.
STRELCI: v 3' Marozzi (avtogol), v 64' Scarpa, v 68' Tosetto, v 81’
De Falco.
GLEDALCEV: 10.000.
V	74. minuti izključen Doto.
Triestina se je iz Modene vrnila
praznih rok, saj je v nedeljo gladko izgubila in s tem precej «za-mrznila« navdušenje svojih navijačev, ki so že z upanjem gledali na nadaljevanje prvenstva. Res je, da je prvenstvo še zelo dolgo, toda upamo si trditi, da v primeru, da bodo Tržačani tudi v nadalje i-grali v obrambi tako nezanesljivo, kot so v nedeljo, je vsako upanje za poseg v boj za napredovanje odveč.
Tudi v Modeni je Triestina domačinom ponudila zmago na zlatem pladnju, saj so le ti prešli v vodstvo že v tretji minuti zaradi napak vratarja Bartolini ja in Maroz-zija. Tako so takoj propadli načrti in taktični triki trenerja Buffoni-ja, ki je ekipo postavil na igrišče z jasnim ciljem, da osvoji točko. Po prejetem golu se je Triestina požrtvovalno, a zmedeno spustila v napad, imela nekaj priložnosti, ki pa jih De Falco ni znal izkoristiti.
V	začetku drugega polčasa je
PO DEVETEM^ KOLU KOŠARKARSKEGA PRVENSTVA V C-l LIGI
Jadranovci sami na drugem mestu
Po sobotni pomembni zmagi proti moštvu Autopifi, so sedaj jadranovci sami na drugem mestu razpredelnice. To .je res lep u-speh za naše fante, ki zastopajo zamejsko košarko tudi izven naše dežele Jadran je trenutno druga košarkarska sila, v Trstu, zanimivo pa .ie, da se sedaj za naše moštvo zanima širši krog ljudi, ne samo Slovenci.
Naši fantje bodo sedaj zasluženo «počivali» do 9. januarja, ko bodo gostovali v Trevisu, proti tamkajšnjemu Vigor.
IZIDI 9. KOLA
Sitip - Interspar	94:70
11 Mobile - Fornaciari	89:104
Jadrati - Autopiu	82:80
Lido - Vigor	64:63
Pachera - Canella	90:83
Vicenza - Fiamma	79:69
Jadranovci m v soboto * zelo pomembnem srečanju zaslnže uo premagali ekipo Arnušu
LESTVICA
Forr.aciari Reggio Emilia 18 Ja dran 14; Autopiu Padova in Pa chera San Bonifacio 12; Pallaca nestro Vicenza, Sitip Čelana Berga mo, Canella San Dona in Fiamrna Bočen 8; Interspar Sarmeola 6: 11 Mobile Cudroino, Vigor Treviso in Lido Benetke 4.
Buffoni sklenil igrati na vse ali nič in zamenjal branilca Marozzi-ja z veznim igralcem Dotom. S tem je nekoliko ošibil obrambo, kar
čini so v protinapadih dosegli še dva
vsako upanje Tržačanov. Igralcem Triestine so popustili živci in Doto je bil v 74. minuti izključen zaradi žaljenja nasprotnika. Kljub temu da so igrali z igralcem manj. so Tržačani spet požrtvovalno navalili na nasprotnikova vrata in tudi dosegli z De Faleom zadetek, ki je omilil sicer prestrogi rezultat. Vsekakor pa je Triestina kljub porazu precej zadovoljila. Tokrat se je posebno izkazal De Falco.
IZIDI 14. KOLA Atalanta - Padova Fano - Piacenza Vicenza - Trento Modena - Triestina Monza - Parma Rhodense - Empoli S. Angelo - Forli Sanremese . Alessandria Treviso - Mantova LESTVICA
Monza 21; Atalanta. Modena 20; Padova 19; Vicenza 18; Triestina, Treviso 15; Trento 14; Rhodense, Fano 13; Forli, Parma. Mantova 12; Piacenza, Alessandria 11; Sanremese 10; Empoli 9; S. Angelo 7.
PRIHODNJE KOLO (3.1.1982) Alessandria - Monza, Atalanta -Vicenza, Fano - Modena, Forli -Mantova, Padova - Parma, Piacenza - S. Angelo. Sanremese - Empoli, Trento . Treviso, Triestina -Rhodense.
4:0
1:0
3:0
3:1
6:1
1:1
2:1
0:0
0:0
pim drugim polčasom.
Prvo polovico so gostje končali v vodstvu, vendar ne zaradi svojih zaslug, ampak zaradi poraznega nastopa Goričanov, ki so bili le bleda senca ekipe, ki zaseda drugo mesto na lestvici. Bili so slabi pod košema, netočni v metu in prepočasni nri organiziranju akcij v napadu, kar je najbolje razvidno iz naslednjega: po 12 minutah igre so zbrali le 10 Dik. v metu iz igre pa so zadeli le 7-krat na 29 poskusov (24 odst.).
To .ie bilo za zahtevnega De Si-stija gotovo preveč: lahko samo u-gibamo, kaj je med počitkom dejal svojim igralcem, treba pa je reči, da je bilo učinkovito, saj so zaigrali kot prerojeni. Igra ie postala neprimerno hitrejša, kar je spravilo v očitno zadrego goste, medtem ko je pri dppjgčih Paleari J* \ izredno točnostjo zadeval s sred-I I nje razdalje.
Z delnim izidom 16:4 je San Benedetto najprej izenačil in potem odločno povedel. V tem sklepnem delu srečanja sta spet prišla do izraza Jones in Mayfield, ki sta bila v prvem polčasu zelo slaba M. M.
Sacramora — OECE 89:66 (44:30)
SACRAMORA RIMINI: Collins 25. Vecchiato 8, Terzini 6, Proccacini
3,	Del Monte 1, Riva 4, Mossali
4,	Cecchini 15, Beshere 23, Beccia-relli
OECE TRST: Abromaitis 14, Ber-tolotti 8, Ritossa 4, Valenti 8, Me-neghel 2, Tonut 6. Scolini 2, Robinson 22, Floridan in Čuk
Tržaška peterka OECE je v Riminiju igrala letošnje daleč najslabšo tekmo. Že sam začetek srečanja je hitro pokazal, da bodo gostje doživeli visok poraz, saj so odšli na igrišče brez potrebne zbranosti in tudi prikazana igra ni bila najbol.i zagrizena. Poleg tega pa niti Bertolotti ni naletel na najboljši dan. tako da je bil visok poraz povsem neizbežen.
Vse te okoliščine so dobro razpoloženim domačim igralcem samo še dodatno olajšale delo do visoke zmage, ki na samem začetku ni o-betala tako hudega razpleta. Tržačani so namreč povedli z 10:6. Potem pa je bila domača ekipa veliko bolj zanesljiva, saj je dosegla 16 točk, OECE pa le skromni dve. Tu je bilo praktično začetek kon-
ca za Lombardijevo vrsto, Id je imela ob koncu prvega polčasa 14 točk zostanka, na koncu pa 23.
IZIDI 16. KOLA
Lazio - Cidneo	65:76
Sacramora - OECE	89:66
Seda - Honky	78:96
San Benedetto - Tropic 66:53 Latte Matese - Stel. Azzurra 110:97 Sapori - Rapident	80:75
Livorno - Napoli	100:88
LESTVICA
Cidneo Brescia 30: San Benedetto Gorica in Libertas Livorno 24; Honky Fabriano in Matese Ca-serta 18; Sapori Siena. Tropic Udi-ne, OECE Trst in Rapident Livorno 16; Sacramora Rimini 12; Lazio in Sweda Vigevano 10; Stel-la Azzurra 8; Napoli 6.
PRIHODNJE KCLO (jutri, 23. 12.)':
OECE - Sapori; Napoli - San Benedetto; Cidneo - Sacramora:. Livorno - Matese; Tropic - Lazio; Stella Azzurra - Sweda; Honky -Rapident.
HOKEJ
Italija — ZRN	1:3
RIM — V prijateljskem mednarodnem srečanju v hokeju na travi jč reprezentanca ZRN premagala Italijo s 3:1. Za domačine .je ta izid dokaj povoljen, saj je bilo pričakovati visok poraz. Poleg tega so bili «azzurri» v prvem polčasu povsem enakovredni nasprotnikom, saj je bilo stanje po prvem delu izenačeno 1:1.
ITALIJANSKI POKAL
Jutri tri tekme
Jutri bodo igrali nekaj četrtfi nalnih tekem italijanskega uokala.
V	Milanu se bosta srečala Inter in Roma (prva tekma 4:1 za Romo).
V	Neaplju bodo odigrali tekmo Napoli - Catanzaro (prva tekma 0:0). V istem tekmovanju bo na sporedu še prvo srečanje med Reg giano in Sampdorio.
Posnetek z nedeljskega tekmovanja v clklokrosu, ki ga je uspešno priredilo ŠD Adria
liiiiiiiiMMiitiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiimHmriiiinuiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiMiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimtiiiiiiirtiiiiiiitiiMiiiuiiiis
CIKLOKROS
V ORGANIZACIJI ŠD ADRIA
Marangoneju trofeja Lonjerja»
Med mladinci je zmagal Vittorino Gobbo - Maks Petelin (Adria) šesti
Na naporni progi in ob izredno mrzlem vremenu se je štirideset kolesarjev ciklokrosistov v nedeljo v Lonjerju potegovalo za osvojitev «trofeje Lonjerja« v ciklokrosu, ki jo je organiziralo domače društvo Adria.
Tekmovalci, razdeljeni v dve ka kovostni kategoriji, so nastopili na približno 2.000 metrov dolgi progi, delno speljani po cesti, večinoma pa po njivah.
Najprej so nastopili mlajši in starejši mladinci, ki so vozili pol ure.
ZIMSKOŠPORTNA OPREMA IN PUHOVKE			
PO IZREDNO		UGODNIH CENAH	
pipica (§)	PO		
BAZOVICA - Ul. Dragotin Kette 2			
premočno pa je zmagal Vittorino Gobbo, član kluba La Pujese iz Pordenona. Gobbo praktično ni imel konkurence, nekoliko se mu je sku šal zoperstavljati le drugouvrščeni Zanatta.
VRSTNI RED
1.	Vittorino Gobbo (La Pujese)
2.	Zanatta (UC Rovere 80)
3.	Paravano (GS Varianese)
4.	Marcuzzi Sergio (SC Candusso)
5.	Bottan (CSC Caorle)
Borbenejša je bila dirka članov
in cikloamater.jev, kjer so morali dirkati na razdalji ene ure. Posebno ostra je bila borba za prvo mesto med Vettorelom in Marangone-jem, saj je prvi dalj časa vodil, nato pa v rinalu popustil. V tej kategoriji je dirkal tudi član Adrie Petelin, ki jp bil v začetnih krogih na odličnem četrtem mestu, nato pa je zaradi dvakratne zaporedne zamenjave preluknjanih zračnic, zdrknil na šesto mesto absolutne lestvice ter na četrto med cikloa materji. Vsekakor je s svojim nastopom zadovoljil in pokazal odlično pripravljenost.
Nedeljska Adriina dirka je velja-
la kot deveta preizkušnja «5. trofeje Al Fogolar«, ki se bo končala v nedeljo v Brazzaceu. V soboto bo na sporedu deseta preizkušnja v Cussignaccu pri Vidmu, finale pa bo dan pozneje z nagrajevanjem najboljših na skupni lestvici.
VRSTNI RED ČLANOV IN CIICLOAMATERJEV
1.	Marangone (GS Ofma) cikloamater
2.	Vettore) (GS Domus Italica) član
3.	Valerio (Pedale Sanvitese)
piklnfl mn tpr
4.	Novell! (VC Cividale Valnatisone) član
5.	Bon (UC Cividalesi) cikloamater
6.	Petelin (Adria)
cikloamater	R. PEČAR
HOKEJ NA LEDU
V	soboto in nedeljo sta igrali hokejski reprezentanci Italije in Jugoslavije pod 20. letom.
V	Meranu je Ttalija premagala Jugoslavijo z 8:2, v Cavalleseju pa r. 9:5.
SMUČANJE
V SMUKU ZA SP V CRANS MONTANI
NOGOMET
V 14. KOLU PRVENSTVA DRUGE AMATERSKE LIGE
VČERAJDVE KOLAJNI ZA KANADO Primorje samo na 2. mestu, Breg spet uspešen
Podborski in Read sta osvojila prvo in tretje, Švicar Muller pa drugo mesto - V ženskem svetovnem pokalu prevzela vodstvo Hessova, po včerajšnji slalomski zmagi v Chamonixu - Ouariova na petem, Zavadlavova na osmem mestu
CRANS MONTANA - Bližina božičnih praznikov očividno prinaša Kanadčanu Podborskemu srečo. Tu. di lani je v istem času osvojil zadnji smuk leta, enako kot včeraj, ko je zmagal v Crans Montani. Sicer pa so kanadski specialisti za smuk prišli povsem do izraza, saj sta kar dva prišla do kolajn, trije pa do točk za svetovni pokal. Podborski je zabeležil poprečno hitrost 102,850 km na uro, njegov rojak Read pa je s tretjim mestom potrdil, da je po hudem januarskem padcu v Garmischu že povsem o-zdravel.
Če izvzamemo Mullerja, so predstavljali največje razočaranje tega smuka Švicarji. Na uradnih poskusnih vožnjah so bili ves čas med najboljšimi, Meli, ki je bil eden izmed glavnih favoritov, pa je sploh osvojil šele 45. mesto. Tudi Avstrijcem ni šlo najbolje, saj je
VVENZLOVA JE «OUT»
EMS — lz Švice je včeraj prišla vest. da je svetovni pokal za leto 1982 verjetno izgubil eno izmed svojih glavnih protagonistk. Poškodba zmagovalke lanskega pokala Ban-ni Wenzel, ki je v petek nesrečno padla med smukom v Saalbachu, je namreč hujša, kot je prvotno kazalo. Žirovniki so zato odločili, da bo treba to slovito smučarko o-perirati, nato pa bo morala imeti nogo šest tednov v. mavčni oblogi.
To pa obenem tudi pomeni, da Wenzlova ne bo mogla sodelovati niti na svetovnem smučarskem prvenstvu, ki se bo začelo 31. januarja v Schladmingu.
Domio — Primorje 0:2 (0:1)
DOMIO:	Barichievich, La Pa-
squala, Crevatin, Neppi, Križman (v 46. minuti Visintin), Ferfoglia, Barnaba, Rauber, Binetti, Maeo-ratti, Gerbec.
PRIMORJE: Štoka, G. Husu, W. Pertot (v 63. min. Rustja), Cahari-ja, Samese, Tomizza, Schipizza, Di Benedetto, De Bernardi (v 74. min. V. Husu), Bortolotti, Novel.
STRELCA: v 11. min. Novel, v 59. min. Di Benedetto.
SODNIK: Sarti iz Trsta. GLEDALCEV: 100.
Proseško Primorje je kar v go steh doseglo svoj enajsti zaporedni pozitivni izid in se tako uvrstilo na drugo mesto lestvice.
Prosečani so s precejšnjo lahko to premagali šibko ekipo od Domja, ki si skozi vso tekmno ni ustvarila niti ene resnejše priložnosti.
Rdeče-rumeni so torej od začetka srečanja pokazali svojo premoč
iiiliiiiiiiriimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiilliiiiB
mestom dosegla svoj doslej največji		17.	Rey (Fr.)	1’43”24
uspeh.		18.	Nansoz (švi.)	1’43”25
Danes bo v Saint Gervaisu	v sve-	19.	Jerman (Jug.)	1’43”35
tovnem pokalu na sporedu še žen-		20.	Serrat (Fr.)	1’43”37
ski veleslalom.				
			SKUPNA LESTVICA	
LESTVICA SLALOMA			SVETOVNEGA POKALA	
L Hess (Švi.)	1’40”40	1.	Hess	133
2. Krobichler (Av.)	1’41”22	2.	Epple	119
3. Konzett (Lie.)	1'41”51	3.	Cooper	76
4. Pelen (Fr.)	1'41”80	4.	Wenzel	72
5. Quario (It.)	1’42"07	5.	Quario	57
6. Cooper (ZDA)	1'42'T9	6.	Pelen	55
7. Tlalka (Pol.)	1’42”36	7.	Solkner	51
8. Zavadlav (Jug.)	1'42”37	8.	Gros - Gaudenier	
9. tVenzel (Lie.)	1'42”60		in De Agostini	45
10. Salkner (Av.)	1'42"63	10.	Konzett	39
11. Frigo (It.)	1’42’86		LESTVICA KOMBINACIJE	
12. Tlakla (Pol.)	1'42”86	1.	Cooper	12,45
13. Fisher (ZDA)	1 ’43”01	2.	Solkner	22,18
14. Zini (It.)	r43"06	3.	Epple	27,14
15. Leskovšek (Jug.)	l’43"t3	4.	Hess	27,43
16. Nelson (ZDA)	1’43"21	5.	Nelson	37,64
Zarja zasluženo osvojila točko, prvi poraz Krasa na domačem igrišču
in že v enajsti minuti prišli v vod- vratarja Micorja in srednjega na-
NOGOMET
V PRVI AMATERSKI LIGI
Slaku igra in imd pomz Vesne
S tako igro Križani res ne morejo upati na dobre rezultate
bil Klammer šele 22.. Resch pa celo 29. in to kljub temu. da sta bila zmagovalca prvih dveli letoš njih smukov za svetovni pokal.
Med «azzurri» je bil Mair deseti, kar je vsekakor več, kot so lahko pričakovali v italijanskem taboru.
LESTVICA SMUKA
1.	Podborski (Kan.)	2W22
2.	Muller (Švi.)	2 09”37
3.	Read (Kan.)	2,09,,83
4.	Wimsberger (Av.)	2T0"16
5.	Weirather (Av.)	2T0"48
6.	Heinzer (švi.)	--2T0”56
7.	Walcher (Av.)	■	2T0”57
8.	Makejev (SZ)	2'10"69
9.	Biirgler (Švi.)	
10.	Mair (Tt.)	2'10”94.
11.	6hrli (Švi.)	2’11”01
12.	Verneret (Fr.)	2'11”11
13.	Dalago (It.)	2T1"15
14.	Brooker (Kan.)	2'11”17
15.	Bartelski (VB)	2'H'’29
	SKUPNA LESTVICA	
	SVETOVNEGA	POKALA
1.	Mahre	135
2.	Stenmark	59
3.	Gaspoz	54
	Wenzel	54
5.	Muller	50
6.	Podborski	49
7.	Mahre	38
8.	Resch	1	
	Klammer	34
10.	Stock	
	Wirnsberger	30
12.	Bergler	29
13.	Girardelli	28
14.	Križaj	27
15.	De Chiesa	I
	Read	
	Žirov	26
CHAMONIX - Z najboljšim časom v obeh vožnjah v včerajšnjem slalomu za svetovni pokal si je Švicarka Hess ne le priborila zmago na tem tekmovanju, ampak je tudi prevzela vodstvo na skupni lestvici svetovnega pokala, kajti zmaga v slalomu ji je prinesla tudi prvo mesto v kombinaciji.
Med Italijankami so tri prišle v prvo petnajsterico, najboljša pa je bila (s 5. mestom) Quariova, toda v italijanski ekipi so le računali na nekoliko boljši izkupiček.
Zelo pa so bili zadovoljni v jugoslovanskem taboru, kjer sta tokrat prišli do točk za SP dve tekmovalki, Zavadlalova pa je z osmim
Vesna — Lucinico 1:4 (0:3)
VESNA: Magris, Purič (Cusatel-li), Schettim, Peresutti, Pribac, Pichierri, Bruno, Zucca i.. Košuta, Germani (Zucca II.), Kostnapfel.
LUCINICO: Šanson, Miiotti, Del Zotto, Marongin, Coderma/. bar-tussi, Pussi, FaverO, Moduia. Ne gro (Grattoni), Terpin.
STRELCI: v 9. min. Favero. 19 min. Pribac (avtogol), v 28. min Negro, v 68. min Modula, v 81. min. Košuta.
Vesna ie proti aobdnemu Lučmi cu utrpela težek poraz. c.Plavb so na tej tekmi pokazali izredno sla bo iero. tako da so iih na koncu zvesti navijači ostro kritizirali.
V prid igralcev lahko rečemo le, da .je bilo igrišče poledenelo, tako da so se igralci (Vesne!) premikali izredno previdno. Poleg rega pa lahko dodamo še, da je moral trener Finotto poslati na igrišče več igralcev, ki nastopajo z «un der 20». saj je mnogo standardnih nogometašev poškodovanih.
O tekmi ni kai dosti povedati. •Gmt.ie« s«*	štirimi streli v vrata
dosegli prav toliko golov. S tem nočemo reči, da si niso zaslužili tako visoke zmage, nasprotno! Bo rili so se za vsako žogo in niso se zbali trdega in nevarnega igrišča. S svoje strani pa Vesna ni niti enkrat samkrat streljala v vra ta vse do 81. minute, ko ie Košuta z glavo lepo preusmeril žogo v mrežo.
Na koncu bi lahko omenili še, kaj menijo o taktični razporeditvi «plavih» nekateri navijači, odborniki ter igralci sami. Splošne mne nje je. da se Vesna š tremi napa dalci ne bo rešila. To mnenje bo moral trener pošteno preučiti, saj ni do seHai ta taktika dala zaže lenih sadov,
Fabin
lsunzo si je z zmago (12. v lem prvenstvu) proti Costalungi mate matično že zagotovil naslov zimskega prvaka. Kolo pred koncem prvega dela prvenstva ekipa namreč vodi kar s štirimi točkami prednosti pred Lucinicom in kar osmimi pred tretjeuvrščeno Palmanovo. Na repu lestvice pa postaja položaj za trojico Vesna Fortitudo - Ronchi vedno bolj zaskrbljujoč, saj je Mug-gesana v nedeljo nepričakovano zmagala in s lem pustila za peta mi trojico.
Tudi v nedeljo je kriška Vesna na domačih tleh ponovno doživela visok poraz, za katerega gotovo nosi veliko krivde obramba, ki je bila tokrat nezanesljiva. Prvenstvo bo sedaj prekinjeno do 10. januarja
1982, ko bo na sporedu zadnje kolu zimskega dela prvenstva.
IZIDI 14. KOLA Vesna - Lucinico	1:4
Lignano -	Palmanova	0:1
Portuale -	Torviscosa	2:3
Isonzo Turjak - Costalunga	2:0
Fortitudo -	Ronchi	0:0
Sovrana	Gradese	1:3
Sangiorgina - S. Canzian	1:0
S. Giovanni - Muggesana	0:1
LESTVICA
Isonzo Turjak 23, Lucinico 22, Palmanova 18, Costalunga 17, Torviscosa 16, Portuaie 15, Gradese 14, Sangiorgina. S. Canhan in Sovrana 13, S. Giovanni, Lignano in Muggesana 11, Vesna 9, Fortitudo 8, Ren ehi 7.
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 82)
S. Canzian Lignano, Lucinico -Portuale, Torvisccsa - Fortitudo. Gradese - Vesna, Muggesana - Isonzo Turjak, Palmanova - S. Giovan-
ni, Ronchi - Sovrana, Costalunga Sangiorgina.
B. R.
Avellino - Milan	1
Cesena - Ascoli	X
Fiorentina - Napoli	1
Genoa - Cagliari	X
Inter - Juventus	X
Roma - Como	1
Torino - Catonzaro	2
Udmese Bologna	X
Bari - Lazio	X
Verona - Sampdoria	X
Atalanta - Padova	1
Taranto - Reggina	1
KVOTE
13 — 9.940.500 lir 12 - 374.000 lir
stvo z lepim golom napadalca Novela.
Igra je bila torej bodisi v prvem kot v drugem polčasu vedno v rokah Prosečanov, ki so v nadalje vanju z odličnim Di Benedettom dosegli svoj drugi zadetek. V vrstah Primorja je po dolgi odsotnosti zaradi poškodbe zopet zaigral Rustja, ki je v drugem polčasu zamenjal V. Pertota in z njegovim nastopom smo lahko zadovoljni.
H. V.
Breg — Opicina 1:0 (1:0)
BREG: Micor, Pinzin, Rodella, Peroša, Ražem, Dazzara, Albertini, Vižintin, Samec, Klun, Ciguj.
OPICINA: Sardi. Gaeta, Gherzil, Gerin, Tulliani, Borroni, Castriotta, Venier, Volo, Privileggi. Stradi.
SODNIK: Cossero iz Vidma
TRELEC: Samec v 35. min.
Na poledenelem dolinskem pravokotniku smo bili v nedeljo priča zanimivi tekmi, v kateri so Brežani iztržili celo več kot so pričakovali. Sicer pa .je treba takoj na začetku povedati, da .je zmaga Brega popolnoma zaslužena, saj so igralci v modrih (v nedeljo rdečih) dresih igrali zelo dobro in na trenutke dopadljivo. S to . zmago si je Breg tudi na lestvici nekoliko opomogel in s tem najbrž dokazal. da je prebrodil krizo.
V prvem polčasu so pobudo takoj prevzeli gostje z Opčin, ki so celih deset minut nevarno napadali, tako da so igralci Brega kar dvakrat odbili žogo z gol-črte. Po tej ofenzivi pa so si Brežani opomogli in začeli oblegati nasprotnikova vrata. Enkrat so s strelom Pero-še zadeli prečko, drugič pa ie Samec zadel vratnico. Priložnosti ie bilo še več, napadalci pa so bili netočni. Odločilni gol je padel v 35. min., ko je Samec izkoristil napako obrambe in povedel svoje moštvo v vodstvo.
Vodstvo so Brežani obdržali do konca kljub očitnim težavam. Najprej se ie sredi drugega polčasa poškodoval Vižintin, kar se ie v igri Brega še kako poznalo, nazadnje pa smo bili priča zelo nešportni potezi Kluna, ki se je meni nič tebi nič pobral z igrišča. Breg je igral v desetih, a kljub temu osvojil dve pomembni točki. Tokrat ie treba pohvaliti vso ekipo, predvsem pa
padalca Samca, ki je s svojo borbenostjo lahko vsem za zgled.
Br
Zarja — Čampi Elisi Prisco
1:1 (0:0)
ZARJA: Pucer, Žagar, Tognetti, Franco, Macor, Križmančič, Vojko Ražem, (v 64. min. Fabio Ražem), Benčič, Lenarduzzi, Sossi in Egon Fonda.
ČAMPI ELISI PRISCO: Ra vasmi, Kozman, Ruggetti, Suerzi, Marinel-li, Jurincich, Ritossa, Niozzo, Cri-stofaro. Pugliese, Urizzi.
STRELCA: v 76. min. Urizzi in v 81. min. Franco.
Po treh zaporednih porazih je Zarja prišla do pomembne točke. Tudi tokrat pa bi Bazovci skorajda zapustili igrišče praznih rok. Tekmo sta ovirala močna burja in poledenelo igrišče, tako da je bilo skoraj nemogoče izvesti kako učinkovito akcijo. Zato je trpela predvsem igra,
ki je na tej tekmi praktično nismo videli. Kljub temu sta obe enajsterici v prvem polčasu imeli nekaj priložnosti, vendar sta bila vratarja na mestu.
V	drugem polčasu pa je Zarja igrala z burjo v hrbtu in je že po prvih minutah pokazala večjo prodornost. Lepa priložnost se je ponudila Lenarduzziju, toda vratar gostov je z lepim posegom ubranil. Premoč Zarje je postajala iz mi nute v minuto bolj očitna, toda ni ji uspelo te premoči tudi konkretizirati.
V	67. min. pa hladna prha za do mačine, ki so v enem redkih proti napadov gostov na nereden način prejeli gol. Odgovor zarjanov je bil takojšen in le pet minut nato so s Francom izenačili. Po tem golu so Bazovci poskušali doseči zmagoviti zadetek, toda brez uspeha. Najboljša v vrstah Zarie sta tokrat bila Sossi in Egon Fonda.
Big
n
_
Osrednja tekma 14. kola med CGS in Stock se je končala z zmago Stocka, ki si je s tem 10. prvenstvenim uspehom matematično zagotovil naslov zimskega prvaka. Na tjru-gem mestu je sedpj proseško Primorje, tretje mesto pa si deli trojica CGS, Čampi Elisi in Campanelle.
Spet Je prijetno presenetil Breg, ki je doma premagal Opicino. Odločilni zadetek (tretjič v tem prvenstvu) je ponovno dal Samec. Kljub odločni reakciji gostov pa so Brežani ohranili prednost do konca m s tem zasluženo odnesli obe točki-
Proseško Primorje nadaljuje s svojo pozitivno serijo. Tudi v gosteh ni imelo težav in je spravilo na kolena ekipo Domia, katero je presenetilo z golom Novela že v začetku igre.
Po treh zaporednih porazih so Zarjam vendarle prišli do zaslužene točke, čeprav je ekipa Čampi E lisi prva povedla, se zarjani niso vdali, njihov trud pa je bil kmalu tudi poplačan.
Nepričakovan poraz pa je doma doživel Kras (prvega v tem prvenstvu), sicer proti solidnim Campa-nellam. Porazu je v glavnem botro-
* I 1
vala velika živčnost v vrstah Krasa, ki je seveda olajšala delo gostom.
Prvenstvo bo sedaj prekinjeno do 10. januarja 1982, ko je na sporedu ■zadnje - kolo zimskega dela prvenstva.
IZIDI 14. KOLA
Zarja - Čampi Elisi	1:1
Domio - Primorje	0;2
Breg - Opicina	1:0
Roianese - S. Marco	0:1
Kras - Campanelle	2:3
CGS - Stock	0:2
Op. Supercaffe - Olimpia	(odi.)
Zaule - Libertas	0:0
LESTVICA
Stock 23, Primorje 18, CGS, Čampi Elisi in Campanelle 17, S, Marco 16, Zaule 15, Kras, Zarja in Opicina 14, Breg 12. Libertas in Op. Supercaffe 11, Olimpia 10, Domio 8, Roianese 5.
PRIHODNJE KOLO (10. 1. 82) Olimpia - Doinio, Čampi Elisi -Breg, Opicina - Kras, Stock - Zarja, Libertas - Roianese, Primorje -Zaule, Campanelle - CGS, S. Marco - Op. Supercaffe.
B. R.
HiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiaitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHiimiiiniiiiiiii
BEEEEaHHBHi	F12. kolu prvenstva tretje amaterske lige
TOČKA ZA S0V0DNJE, PORAZ JUVENTINE V DOBERDOBU
Zaradi mraza in poledenelih igrišč so srečanja v 3. amaterski ligi na Tržaškem odložili
Mladost — Juventina 3:1
MLADOST: G. Gergolet, Černič, L. Frandolič, L. Gergolet, Ulian, Mariza, D. Frandolič, E. Gergolet, Kobal, Semolič, Vižintin.
JUVENTINA:	Businelli, Varac-
chi, Russo, Medeot, Casarsa, Tau-čar, Ligovich, Radikon, Devetak, Klanjšček, Lauri, Panico.
STRELCI: v 13. min. D. Frandolič, v 52. min. Panico, v 79. in 85. min. Kobal.
Doberdobska Mladost .ie svojim zvestim navijačem pripravila orav lepo božično darilo, saj je povsem nepričakovano v slovenskem derbiju premagala štandreško Juvenlino.
Kljub razmočenemu terenu je bila igra precej živahna s hitrimi preobrati. Juventina ie startala na zmago, saj bi le tako obdržala stik z vodečimi, na drugi strani pa ie Mladost iskala letošnjo prvo zrna go na domačih tleh.
Igra se je začela s hitrim tem pom in že v 5. minuti se je domačinom ponudila prva priložnost, potem ko je Vižintin prestregel kratko podajo Russa proti lastnemu vratarju, njegov strel pa je Businelli odbil. Odbito žogo je Kobal pri prostih vratih streljal visoko. Gostje pa so skušali priti do gola predvsem s streli izven kazenskega prostora.
Domačini so povedli v 13. minuti: strel Gergoleta izven kazenske-
ga prostora se je odbil od prečke, žogo pa je D. Frandolič v gneči brez težav spravil v mrežo. Tudi po golu je Mladost imela rahlo terensko premoč ter ustvarila pred Businellijevimi vrati številne priložnosti. Na drugi strani oa so gostje s Panicom zadeb prečko: to .ie bila tudi najlepša priložnosti Ju-ventine. da izenači.
V	nadaljevanju pa so gostje le prišli do izenačenja s Panicom. ki je preigral Černiča in z neubranljivim strelom poslal žogo v mre žo. Po izenačenju je igra postala groba, tako da .je sodnik večkrat posredoval in tudi izključila Tau čar ja. Kljub številčni premoči Mladost ni imela večjih priložnosti za gol. nasprotno, orav gostje so večkrat resno z močnimi streli zaposlili vratarja Gergoleta.
V	56. min. pa se ie edinstvena priložnost nonudila Klanjščeku, ki se je znašel sam pred Gergoletom. vendar žoge ni spravil v mrežo V 62. minuti so igralci Juventine zopet zadeli prečko, nakar pa se je v napadu razigrala Mladost, ki je 79. minuti tudi prišla v vod stvo. Kobal ie preigral branilca in z roba kazenskega prostora s ču dovitim strelom ukanil presenečenega Businellija.
Reakcija Juventine je bila šibka in kratkotrajna. Kobal se ie tako zopet izkazal. Po podaji Vižintina
je z diagonalnim strelom tretjič premagal Businellija. V zaključnih potezah pa se .je domačinom ponudila še ena priložnost. Strel Vižintina pa .je šel za las mimo vrat Še ena posebnost tega slovenskega derbija je bil 47-letni vratar Karel Gergolet, pravi Zoff za domačine, saj ie odlično vodil obrambo in večkrat z odličnimi posegi rešil lastna vrata.
D. G.
Italcantieri — Sovodnje 1:1
(1:1)
SOVODNJE: Cabas, Monti, Pa hor, Di Corrado, Marson, Petejan, Šuligoj. Florenin, Butkovič, Milloch, Gomišček, Bensa, Kodrič.
ITALCANTIERI:	Pavesi, Gioia,
Montico, Boscarol, Mania. Pucali,
•iiiMiifiiiimiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHiMniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiimiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiMiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiN
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
Tudi v zadnjem prvenstvenem na stopu v letu 1981 so bili naši odbojkarski ligaši dokaj uspešni. V prvi vrsti bi omenili zmago Sokola proti še neporaženi Spinei, kar je izreden uspeh. Vso polivalo zaslu žijo odbojkarji in odbojkarice Bora. V ženski C 2 ligi so bile spet uspe šne vse tri naše šesterke, med ka terimi je Sloga še nepremagana. V ženski D ligi je tudi tokrat slavil samo Bor. Osrednja tekma pa je bila v štandrežu med goriško O-lympio in Juventino. Po izredno o-gorčenem boju so slavili «gostje» iz Štandreža, ki so izbojevali kar četrto zaporedno zmago.
IZIDI
ŽENSKA B LIGA
Sokol - Spinea 3:2, Nuove Cerami-che - Bor Intereuropa 0:3, Pellicano Fratte - Prata 3:0.
I ESTVICA
Spinea in Sokol Nabrežina 8, Bor Intereuropa 6, Prata Pordenon m H Pellicano Fratte 4, Nuove Cera ttUche Videm 0.
MOŠKA C1 LIGA
Scatolificio 4 S - Solaris 3:2. Bor JlK Banka - CUS Trst 3:2. Intre-Pida Fara - Volley club 2:3.
LESTVICA
Solaris Norcia Trst 12, Scatoli-
ficio 4 S Videm 10, Bor JIK Banka 8, CUS in Volley club (oba Trst) 4, Intrepida Gorian Fara 0.
ŽENSKA C-2 LIGA
L SKUPINA
Agi Gorica - Volley club 0:3, Ri-vignano - Sloga 0:3, AUSA Pav Julia 3:0.
LESTVICA
AUSA Pav Cervignano in Sloga 8, Rivignano 4, Julia Trst in Volley club Trst 2, Agi Gorica 0.
2. SKUPINA
Donatello - Kontovel 2:3, Breg Vivil 3:1, Fontanafredda - Collo-redo 0:3.
LESTVICA
Colloredo Pasian di Prato 8, Breg, Kontovel, Vivil in Fontanafredda 4, Donatello Videm 0.
MOŠKA D LIGA
2. SKUPINA
Olympia Terpin — Juventina
Belca 2:3 (15:10, 6:15, 13:15,
16:14, 12:15)
JUVENTINA:	Orel, Lucijan in
Mavricij Černič, Plesničar, Faganel, Jarc, Mučič, Juren, Mervič, Marušič.
OLYMPIA: Špacapan, Štefan in Marko Cotič, Terpin, Kuštrin, Jarc, Rinaldo.
Pričakovanje za to tekmo je bilo I svojimi sposobnostmi, saj je v prejš-po vsej 'Goriški zelo veliko, ker se njih tekmah prikazala lepšo igro. ekipi doslej nista še srečali. Tik Italcantieri - Mobilcasa 3:1, O-pred pričetkom tekme je v stan-1 lympia - Juventina 2:3, Libertas
drežki telovadnici zmanjkala luč. «Domačini» (doma so namreč igrali olympijci) so takoj poskrbeli za drugo igrišče in sicer telovadnico Kulturnega doma v Gorici. Tako se je tekma pričela s tričetrturno zamudo, vendar pred polno dvorano navijačev.
Že v prvem setu je bila igra zelo napeta in nervozna, saj smo o-pazili napake na obeh straneh mreže. Set so osvojili plavi, toda belo-rdeči so se takoj zbrali in osvojili drugi in tretji set.
V četrtem nizu je bila igra zelo izenačena. Sreča pa je bila naklonjena 01ympii. Peti in odločilni set je bil najlepši, saj sta si bili ekipi vseskozi enakovredni. V ključnih trenutkih pa so belordeči z lepimi kombinacijami spravili v zadrego plave in osvojili set in končno zmago. Omeniti je treba, da je tekma trajala kar dve uri in pol in da je sodnik Totaro iz Gorice zelo dobro opravil svoje delo. V vrstah 01ym-pie se je najbolj izkazal Mirko Špacapan. Juventina pa je igrala pod
Krmin - CUS Trst 3:0,
LESTVICA
Juventina Belca Štandrež 8, O-lyrhpia Terpin Gorica, Libertas Krmin in Italcantieri Tržič 4, Mobilcasa Redipuglia in CUS Trst 2.
ŽENSKA D LIGA
L SKUPINA
San Sergio - Martignacco 0:3, Killjoy - Inter 3:0, Solaris - Breg 3:1.
LESTVICA
Libertas Martignacco in Killjoy Trst 8, Inter in Solaris (oba Trst) 4, Breg in S. Sergio Trst 0.
2. SKUPINA
Pieris - Sloga 3:1, Bor - Lucinico 3:0, Sangiorgina - Italcantieri 3:0. LESTVICA
Bor, Pieris in Sangiorgina 6, Ital--Hntieri Tržič 4. Sloga 2, Lucinico 0.
KJft	".A.*	' Sjf
OBVESTILO
ŠZ Bor
sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 22. t.m., ob 20. uri v društvenih prostorih.
PRIZNANJE
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
V 3. slovenskem derbiju v 3. amaterski ligi na Goriškem je v Doberdobu prišlo do nepričakovanega izida, saj so domačini po dolgi seriji negativnih srečanj zmagali.
Na drugi strani pa je Juventina zaključila serijo dobrih rezultatov (9 točk v 5 srečanjih), ki so jo pripeljali zelo blizu vodečih enajsteric. Po tem spodrsljaju so tako Štan-drežci delno zaostali in njihova naloga, da dohitijo najboljše, bo odslej težja in napornejša.
Srečanje v Doberdobu je sicer nagradilo boljšo ekipo, saj so Kraševci znali učinkoviteje izkoristiti svoje napade (tudi zaradi večje uigranosti na tako majhnem pravokotniku).
DOSEDANJE TEKME Mladost - Sovodnje	1:2
Sovodnje - Juventina 2:0 Mladost - Juventina	3:1
LESTVICA
Sovodnje	2	2	0	0	5:1	5
Mladost	2	1	0	1	4:3	1
Juventina	2	0	0	2	1:5	0
Prihodnji	derbi bo ■	v	Sovod-
njah, kjer se bo domača enajsterica srečala z Mladostjo.
— pr —
Doria. Fucile, Santoro, Ferisin, Al-legra.
STRELCA: Fucine v 8. min., Butkovič v 23. min.
Po prvem letošnjem porazu proti močnemu Isonzu je Sovodenjce spet čakala težka naloga. V nede ljo so namreč gostovali ori solidni ekipi Italcantieri iz Tržiča. Tekma je bila izredne važnosti za slovensko enajsterico, sa.i bi moralo srečanje pokazati, kako je poraz z Isonzom vplival na ekipo. Marso-novi varovanci pa so uspešno premostili oviro in te Tržiča odnesli
točko, tako da so danes na drugem mestu lestvice s točko zaostanka za vodečim Isonzom.
Nedeljska tekma se ni začela na najboljši način za belo-modre, saj so domačini kmalu povedli z zadetkom Fucile ja. To .je seveda znatno otežilo nalogo sovodem-ske enajsterice, ki je morala popustiti vsako obotavljanje in se podati v napad.
Sovodenjci so ustvarili več priložnosti za gol, vendar je do zadetka prišlo šele v 23. min. do zaslugi Butkoviča, ki je spretno izkoristil krasno podajo Millccha in premagal tržiškega vratarja.
Odtlej se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča, tako da je bilo priložnosti za gol boli malo. Vsekakor so Sovodenjci imeli terensko premoč zaradi boljše kondicije in večje homogenosti.
Naj omenimo še, da se ie tokrat izkazal Pahor, ki ie bil brez dvo ma med najboljšimi na igrišču.
3 AL HA CnDltMTM
1
IZIDI 12. KOLA Italcantieri - Sovodnje	1:1
Azzurra - Begliano	1:0
Poggio - Audax	0:7
San Lorenzo - Brazzanese	1:1
Piedimonte - Romana	2:1
Vermegliano - Sagrado 2:3
Isonzo - Capriva	0:0
Mladost - Juventina	3:1
LESTVICA
Isonzo 20, Sovodnje 19, Sagrado 18, Audax 17, Capriva 16, Juventina, Piedimonte 13, Italcantieri, San Lorenzo 12, Brazzanese 11, Azzurra, Vermegliano 10, Begliano 9, Mladost 7, Poggio 4, Romana 1.
PRIHODNJE KOLO (3. 1. 1982)
Italcantieri - Isonzo, Azzurra -Mladost, Poggio - San Lorenzo, Capriva - Sovodnje, Sagrado - Romana, Juventina . Audax, Piedimonte -Vermegliano, Brazzanese - Begliano. STRELCI
Tesolin (Audax), 13 golov, Sam-martino (Isonzo) 9, Klanjšček (Juventina) 8, Butkovič (Sovodnje) 6, Kobal (Mladost) 5.
-pr —
3. AL NA TEŽAŠKIM
Zaradi mraza in poledenelih i-grišč so vse tekme 12. kola odložili na poznejši datum. Prvenstvo bo sedaj prekinjeno zaradi praznikov vse do 10. 1. 1982. V tem času bodo lahko igrali zaostale tekme. Nogometna zveza je zaenkrat odločila, da bo zaostala tekma 11. kola med Gajo in Chiarbolo na sporedu 3. januarja 1982. B. R.
Kras — Campanelle 2:3 (1:2)
KRAS: Paulin, D. Škabar, Gu-glia, Puntar, stoka, Vascotto (v 85. min. Blazina). Olivo, Viilalta (v 80. min. L. Milič), Ferfolja, Terčon, Lanza.
CAMPANELLE:	Rotta, Pouh,
Grassi, Taddeo, Stokelj, Zulich, Vascotto, Ben, Prada (v 88. min. Ruz-zier), Zorzut, Messi.
STRELCI: v 8. min. Ferfolja, v 38. min. Prada (11-metrovkai. v 43. min. Zorzut, v 53. min. Teičon (11-metrovka), v 74. min. Zulich.
Že drugič zaporedoma je mora'a enajsterica Krasa položiti orožje, vendar je prvič v letošnjem prvenstvu, da se je to zgodilo celo na domačem igrišču.
Na poledenelem repenskem pravokotniku, kjer so bili pogoji /a dobro igro skorajda nemogoči, so krasovci naleteli na črn dan. Igrali so preveč brezglavo in dopuščali nasprotnikom ogromno manevrskega prostora. Docela sta tokrat odpovedala sredina igrišča in obramba. Kljub vsemu je bil začetek srečanja nadvse obetaven, saj je že v 8. minuti Ferfolja v protinapadu s krasnim strelom premagal vratarja gostov. Domačini so bili v tem delu srečanja boljši in so si ustvarili nekaj lepih priložnosti, vendar ni jim uspelo podvojiti. To je bilo obenem vse, kar so pokazali pozitivnega v nedeljskem spopadu s Campanellami.
Gostje so zasluženo prišli do izenačenja v 38. minuti, ko jim je zelo negotovi sodnik dosodil dokaj dvomljivo enajstmetrovko. Pred iztekom prvega polčasa pa je povsem presti Zorzut z roba šest-' na.jstmetrskega prostora drugič u-kanil solidnega Paulina.
V nadaljevanju je sodnik poda-5 ril 11-metrovko tudi domačinom, streljal je Terčon in izenačil. Do zaslužene zmage so gostje prišli v 29 minuti, ko je Zulich iz kakih petindvajsetih metrov s posrečenim strelom neubranihvo premagal domačega vratarja. Skrajno neorganizirani so bili nato poskusi rdfiče-belin, da bi dohiteli nasprotnika. Tokrat so krasovci, z iriomo Ferfol.ie, Lanze in Paulina, igrali daleč pod svojimi sposobnostmi 7 S.
Dorbi kola v Gorici brez zadetkov
Pro Gorizia - Valdagno 0:0
PRO GORIZIA: Colavetta. Comis-so, Marassi, Sabbadin. Lazzara, Bertoia (Modestini), Codarin, Ma-sutti, Truant, Colombo.
Najzanimive.iše srečanje kola (srečali sta se namreč 1. in 2. na lestvici) se je končalo brez zmagovalca.
Resnici na ljubo pa ie treba povedati. da so si domačini zaslu-. žili nekaj več od končnega izida in* to še posebno v prvem polčasu, ko so popolnoma nadigrali goste
Zmagala je Austinova
EAST RUT1IEFORD - Američanka Austin je zmagala na «master» turnirju v East Ruthefordu, kjer je vsota nagrad znašala 250.090 dolarjev. V finalu je premagala Navratilovo z 2:6, 6:4 in 6:2.
V dvojicah sta Navratilova in Shriverjeva premagali Casalsovo in Turnbullovo s 6:3 in 6:4.
1.	—	1.	De vil	2
2.	Spriano	X
2.	—	1.	Pruneiia	2
2.	Groppigna	1
3.	—	1.	Torkosc	2
2.	Merano	X
4.	—	1.	Doncochel	I
2.	Hearst	X
5.	—	1.	Marcovaldo	X
2.	Gelida Pra	X
6.	—	1.	Barberini	X
2.	Levantino	1X2
KVOTE
12 - 44.372.300 lir 11 —	400.000	lir
10 —	33.000	lir

NAMIZNI TENIS
NA DEŽELNEM TEKMOVANJU V TRSTU
Kras ni izkoristil vseh priložnosti
Nedeljsko deželno namiznoteniško tekmovanje v Trstu, ki je veljalo kot druga izmed štirih kvalifikacijskih preizkušenj za uvrstitev najmlajših tekmovalcev na državno prvenstvo, je v globalnem merilu prineslo Krasu manj zadoščenj od pričakovanega.
Dobro so se odrekale deklice; med njimi je izstopala Tanja Ukmar, ki je osvojila kar tri pr.va mesta
in je dokazala, da je v obdobju tehničnega razvoja in napredka. Med posameznicami je Kras zasedel kar prva štiri mesta: v finalnem dvoboju je Ukmarjeva premagala Obadovo, tretje mesto pa si delita Guštinova in K. Marušič.
Tudi v dvojicah je bil slovenski finale, ki sta si ga zagotovili K. Marušič in Ukmarjeva z zmago v dveh setih nad soigralkama Gušti-
4uniochi	A
mport
VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS SESUAN (Center)
novo in Obadovo. V mešanih dvojicah pa je Ukmarjeva imela za partnerja igralca Don Bosca Fro-glio, s katerim je v finalu premagala par Carli.
V kategoriji naraščajmo je N. Marušič v polfinalu klonila Cappel-lettijevi in se je morala zadovoljiti s tretjim mestom. V mešanih dvojicah pa ,je Marušičeva skupno ! s Coljevo osvojila prav tako tretja mesto.
Med naraščajniki pa so bili uspehi dokaj poprečni. Colja se je uvrstil tpec prvih osem in je v četrtfinalu klonil z 1:2 vse prej kot nepremagljivemu Bemardelu. Štoka pa je imel slab dan in je izpadel že v prvem kolu. po krivdi Miana, ki ie slavil zmago z 2:1.
Delno sta se Kraševca »rehabilitirala* v igri dvojic, čeprav sta s( zapravila že skoraj gotovo končno zmago. Colja in Štoka sta namreč v finalnem obračunu za prvo mesto pri stanju 1:1 v setih že vodila v tretjem nizu proti paru Ursich - Do-dini z 20:15, ko se jima je zataknilo in sta nerodno izgubila srečanje.
B.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnino
Mesečno / 000 lir — celoletna 84.000
V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVN
Stran 8
22. decembra 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101 603-45361 «ADIi> DZS 61000 L|utl|ario Gradišče 10/II nad., teleton 2220*
Oglasi	Ob delavnikih- trgovski 1 modul 'sir 1 st.. viS' 43 mulj
27 000 lir Finančni 900 legalni 800 osmrtnice 300. sožaiia 400 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15% Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|Ske krajine- se naročajo pri oglasnem oddelku oli upravi iz vseh rfruaih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja
in tiska V ^
ZTT
Trst
Čtan italijanske zveze časopisnih IM j!. JI založnikov FIEG
/'' i
.' V. .v. ■
Je morda tradicija, praznična vzdušje,
| e.idar je vedno prijetno Slišati glos prija- -dt &
najenostavnejši	.mA
način, da vosctmo vesele orožnike.
b0,Ta°VvS so vsem V A 7t.l nec 1 nr, rnl,,C^ ampak tolefomroimo reZl
86 '1,S°
:■	. A
rijjf
NA KOROŠKEM SE VRSTIJO DISKRIMINACIJE PROTI SLOVENSKI MANJŠINI
ZA OBČINSKI SVET V ŽITARI VAsi SO DVOJEZIČNI NAPISI NEDOPUSTNI
Občinski možje so ukazali odstraniti slovenski napis s pročelja nove dvojezične šole - Prve ostre reakcije obeh osrednjih slovenskih organizacij ISO in NSKS
i CELOVEC — Tik pred božičnimi prazniki koroški Slovenci ponovno doživljajo hudo diskriminacijo. Po incidentu v Velikovcu, ki ga je za krivil vclikovski občinski svet. zdaj podobno pot nadaljuje občinski svet v Žitari vasi. kot smo sicer že po ročali v nedeljski številki.
Na svoji zadnji seji v letošnjem letu je v petek žitrajski občinski svet, kjer ima večino socialistična stranka, po predlogu občinskega predstojništva z glasovi socialistične in ljudske stranke sprejel sklep, da mora šolski ravnatelj Franc Ku kovica v mesecu dni odstraniti dvo jezične napise v poslopju nove o snovne šole.
Kukoviča, ki je hkrati frakcijski vodja enotne liste- 4 Žitari vasi, je namestil dvojezičnafcpznake v novi osnovni šoli po last® iniciativi, kar se mu je zdelo samilmevno, saj je to za dvojezično šokKt^ njegovem mnenju normalno, r« tega so bili taki napisi tudi v starem po slopju in tudi nekaj okoliških šol je tako opremljenih. Novo poslopje šole so otvorili 17. oktobra letos in navzoč je bil tudi deželni glavar VVagner, ki je občinstvo celo dvojezično pozdravil. VVagner se je sredi novembra pri diskusiji s sloven skimi študenti na Dunaju tudi skliceval na to. da je zasluga sociali stov. da so dvojezične oznake v šo li možne. Vendar pa je značilno, da je VVagner vedel tudi za namera, vani predlog sklepa v občinskem svetu v Žitari vasi.
Žitrajski občinski svet je sklep sprejel z utemeljitvijo, da enotna li sta ni honorirala koncesije večine in ni sprejela kompromisnega predloga. da bi dvojezične oznake v no tranjosti pustili, če bi slovenski ob činski mandatarji dali privoljenje k samo enojezično nemškemu zunanjemu napisu na šoli.
Medtem pa sta proti temu ukrepu žitrajskega občinskega sveta že protestirala oba predsednika slovenskih osrednjih organizacij na Koroškem Dr. Franci Zvvitter, predsednik zveze slovenskih organizacij je dejal, da je sklep naravnost neverjetna diskriminacija koroških Slovencev, ki še presega ve-Jjkovsko provokacijo. Posebno nerazumljiv je sklep zaradi tega. ker g -e v Žitari vasi za šolo. ki je po zakonu dvojezična. Hkrati je žitrajski sklep ponovno potrdilo za
pravilnost odklonilnega stališča koroških Slovencev do sedmojulijske zakonodaje, ker ta potiska odgovornost za izpolnjevanje člena 7 dr žavne pogodbe na občinsko raven, kjer pa to z restriktivnimi ukrepi onemogočajo. Nadalje je ta ukrep eden najhujših primerov za to. kako daleč sega trostrankarski pakt in kako skušajo pritiskati na koroške Slovence. Tako naravnost izziva koroške Slovence v konfronta cijo. To je treba poudariti predvsem tudi po zadnji sodbi avstrijskega ustavnega sodišča, ki v določenih zadevah izrecno zahteva prednostno obravnavanje manjšine. Značilno je tudi, da so sklep sprejeli ravno v občini Hansa Steina-
cherja, je dejal dr. Zvvitter.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem bo storila vse potrebne korake in bo najostreje protestirala pri pristojnih mestih, je rekel dr. Zvvitter.
Predsednik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc pa je imenoval žitrajski sklep po velikovskem incidentu kot ponoven dokaz očitne diskriminacije koroških Slovencev. Tako postopanje je samo nadaljnje potrdilo za to, da ha Koroškem enakopravnosti za Slovence ni. Slovenski osrednji organizaciji bosta morali storiti vse, da bosta z incidentom seznanili avstrijsko in mednarodno javnost, je dejal dr. Grilc. (Sindok)
Sistem sodi - lihi v Neaplju
Od včeraj je v Neaplju v veljavi sistem izmenične uporabe avtomobilov glede na zadnjo številko. Policaji so že ustavili prve kršilce	(Telefoto AP)
MIH IIII HI H lllltl 111111HIH HI IIII11 Hill t **l ■( I lllllltfll It IH HIHIIIIIIHIIII lili Hill IIIIIIIIIIIIIttllMIlllltMItMIIItttlltllM* ItllHIlt lili I ItllllltlHIHIIHI lailtltltUUI I IIIHIlltlllllllH||HIIIHIIIM/|||HI IIIIHtllHIIMglMtMI HIIIIIIMIII llllHlllltlH Milili II lllllll llllItllllMIMf llllllll IHIIII1IMH lllll IIIIIIIH
NA VČERAJŠNJI KOLEDARSKI ZAČETEK ZIME
UVOD V RAZPRAVO BO PRIPRAVIL S. KRAIGHER
Sneg in nizke temperature V Mariboru priprave nad dobršnim delom Evrope na Kardeljeve dneve
Dvojni brodolom v Veliki Britaniji - V Italiji in Jugoslaviji ni hujših težav - Padavine tudi za praznične dni
RIM, BEOGRAD — Letošnji za četek koledarske zime .je bil tak. kot se spodobi in v slogu lepih sta rih časov. Sneg je pobelil domala vso Evropo, a hujše nevšečnosti so bile predvsem v zahodni Evropi, kjer ie divjalo nravo neurje. V nedeljo je brodolom irske tovorne ladje »Union Starš pred cornvvall-sko obalo povzročil pravo tragedi jo, saj ie v razbesnelem morju potonila tudi reševalna ladja, ki je priskočila na pomoč. Na obeli la djah je bilo ukrcanih 16 mornar jev, reševalne ekipe pa so do sedaj odkrile le 7 trupel.
Začetek zime pa je povzročil pr ve težave v severni Italiji, saj ie skoraj povsod snežilo. Sneg ie pobelil tudi Liguri jo iti povzročil za stoje celo v letalskem prometu, saj so za več ur morali zapreti leta
»••••MIIIII»MIIMIMUH»llll»lll»»«»M»l»ll»H»l«»*IMII»HIIMMM»*IIIMHKI»IHIMI»«»IIIIIMIIimilllHIIII«»»nillMIUIHI»
PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI
Vloga osnovne šole E. Kardelj v Luciji
LUCIJA — Ko je lucijska kra jevna skupnost predlagala, da bi osnovno šolo v njihovem kraiu poimenovali po velikem revolucionarju. borcu in mislecu Edvardu Kar clelju. so predlog na šoli z navdu šenjem sprejeli. Najprej so se si Cer ustrašili, da so pravzaprav premajhni, da bi nosili tako po membno ime. Ko pa so se spomni li vseh. ki so se v dolgih 70 letih borili za to šolo. so spoznali, da je bil to ves čas tudi del Karde Ijevega boja za boljši jutri. Od u stanovitve v letp 1911 do konca druge svetovne vojne je bila uso da šole skoraj enaka usodi sloven
Zgodovina skozi prizmo razvoja poštne službe
KOPER - Na knjižnih policah z deli o zgodovini Primor ske in Istre bo odslej tudi knjigi dr. Franca Juriševiea, ki razkriva nacionalni boj primorskih Slovencev in istrskih Hr vatov skozi prizmo razvoja poštne službe. Odlikuje jo tudi bogato dokumentarno gradivo, ki obsega številne fotografije, znamke, pečate in žige.
Bralci bodo zagotovo presenečeni nad natančnostjo in kvaliteto podatkov, ki jih je avtor dolga leta neutrudno zbi ral. Prav tako pa bodo v knjigi našli bogato dokumentarno zbirko fotografij in redke filatelistične primerke. Juriše-vič razkriva zgodovino poštne službe prav od njenih zametkov, s tem pa tudi nacionalno zgodovino Primorcev in Istra nov. Najprej oriše'poštne zveze v času Rimljanov in prek srednjega veka prihaja na obdobje pod avstroogrsko monar iiijo. 'la bralce bo še posebej zanimivo poglavje, ki opisuje napore poštne služile, ki je skušala ohraniti vsaj dvojezičnost v času fašizma in pogla vje o partizanski pošti, podrobno pa opisuje tudi današnje dosežke na tem področju. Kot je poudaril avtor dela, išče v knjigi tudi narodne korenine, kar je skušal storiti skozi prizmo poštne službe.
DANIJEL BOŽIČ
skega naroda
V začetku našega stoletja ie bila v Luciji že manjša italijanska šola. Kljub temu. da je avstrijski šolski zakon zahteval, da ie ootreb no vsepovsod, kjer je vsaj 40 šolo obveznih otrok, ustanoviti šolo v narodnem jeziku, pa to reakcionarnim oblastem ni bilo ravno po eo du. Takrat je bilo v Istri okoli la tisoč slovenskih in hrvaških otrok, ki so morali v glavnem obiskovati italijanske šole. Člani družbe Sv. Cirila in Metoda so največ pripo mogli pri ustanavljanju slovenskih m hrvaških šol.
Z nastopom fašizma so začeli zapirati slovenske šole, starše otrok pa so pozvali, da jih vpišejo' v ita li.janske šole. Seveda ie bila slovenska beseda prepovedana. Tako je bilo vse do osvoboditve leta 1945. Jeseni tega leta se ie pouk v slovenščini spet začel, sicer le v enem razredu. Učencev je bilo 28, pa vendar so po dolgih letih obli dili šolski živžav.
Danes ima šola 18 učilnic in še teh je sedaj premalo za program, ki ga želijo izvajati. Seveda, v hitro razvijajočem se stanovanjskem naselju, plačuje svo.i davek premalo načrtnega urbanističnega razvoja kraja tudi močno obremenjena as novna šola. Že drugo šolsko leto si morajo v Piranu izposojati prostor-skfc-ueilnice, ker 628 učencev ne bi mogli spraviti pod eno streho v eni izmeni. Že leta 1976 so junaško in polni optimizma v prve štiri raz rede osnovne šole vpeljali (celo dnevno šolanje. Lani so morali s .celodnevnim šolanjem prenehati v četrtem, letos pa še v tretjem razredu. Tako morajo 166 učencev tretjih in četrtih razredov vozili z avtobusi vsak dan v 6 kilometrov oddaljen Piran samo zato. da utira nijo enoizmenski pouk in celodnev ni pouk v prvih dveh razredih.
Ob sedemdesetletnici ustanovitve te šol ■ in ob poimenovanju osnov ne šole Lucija no EdCaidu Kartic Iju. so iičenc-i izdali svoje glasilo /Jadra*, v katerem so izčrpno pred stavili svojo dejavnost in štev ihte krožke. Človek kar težko verjame, česa vsega se loteva io učenci lucijske osnovne šole. V soboto so ored šolo odkrili doprsni kip Edvin' da Kardelja, v portoroškem Avdi toriin so pripravili razstavo foto »rafij o Edvardu Kardeliu. v svn ji šoli pa razstavo o zgodovini in sedanjem delu te ustanove
BORIS ŠULIGOJ
lišče Cristoforo Colombo v Geno vi. Drugod se je letalski promet odvijal skoraj nemoteno, večje težave pa so bile predvsem v cestnem prometu, hujših zapletov v se verni Italiji pa ni bilo. Povsem razumljivo jc na vseh gorskih cestah obvezna zimska oprema, še največ iežav pa povzroča poledica, sai su izredno nizke temperature marsikje spremenile cestišča v prava drsališča. da jim celo sol in pesek ne moreta do živega. Dovoli zgo voren ie podatek prejšnje noči z mejnega prehoda Rateče (Fusine), kjer so namerili 27 stopinj pod nič lo. Drugod v Furlaniji - Julijski krajini je bilo nekoliko topleje, a povsod pod ničlo. V Trbižu ie ži vosremni stolpec padel na 16 sto pini pod ničlo, na Nevejskeni se dlu so namerili minus 15, v Vidmu minus 6.6 stopinje, v Gorici minus 5, pod ničlo pa je bilo celo v Trstu. Vse gorske kraje je pokrila debela snežna oddeja, da si turistični operaterji z. zadovoli ■itvom manejo roke. sai bodo snežne razmere za	božične praznike
lake, kot iili ni bilo že vrsto let. Se zadovoljnejši so v zahodnih Al pah, kjer so lani zaradi poinanjka nja snega ob božiču doživeli pra vo turistično katastrofo.
Novo sneženje tudi v Jugoslavi ji ni povzročilo večjih zapletov. Odprte so skoraj vse magistralne in regionalne ceste, za tovorni pro met sta zaprta le Gorski Kotar in Lika, zimska oprema pa ie obvezna v Bosni in Hercegovini, severni Črni gori in Makedoniji, gorskih predelili Kosova in v večjem delu Srbi ie.
Kot rečeno ie zima zajela skoraj vso Evropo, še največ težav je na Britanskem otočju, kjer ie .nežni vihar povzročil izpade elek tričnega toka in huje zastoje v prometu. O prometnih zastojih poro čajo tudi iz. Francije, Švice in Av-strije.
Obeti za prihodnje praznične dni vsaj za udeležence v prometu niso
Tema letošnjih dni so ekonomski vidiki mednacionalnih odnosov
najboljši. Nestanovitno vreme z ob časnimi snežnimi padavinami se,bo nadaljevalo. Občutne.jša poslabša nia bodo jutri in za božič, ko bodo Italijo prešle hitre atlantske motnje Seveda se sedanjega snega veselijo tudi kmetje, sai so posevki pod debelo snežno odejo na var nem pred zmrzaljo.
RIM — Rimsko sodstvo je izdalo 25 zapornih nalogov proti .'.grosistom*, ki so dobavljali mamila rimskemu tržišču. Policija je aretirala 13 oseb, osem jih je bilo že zaprtih v najrazličnejših kazenskih ustanovah, suri pa še vedno iščejo.
Preiskave rimskega sodstva, ki so obrodile omenjene rezultate, so se začele po spopadih med dvema sku pinama prekupčevalcev z mamili na območju Ostie in po smrti nekaj namilašev. ki so si vbrizgali doze slabo rezanega mamila.
lllllllltllllllllllJIttIH It II lil lili Rlllllllllllllllll tuf llflfllKIIIIIIIIIIIHt lil Hill Hill lili III Hill HllllllllllUniltllllllllU
NESREČA ALI POŽIG
Požar v obratu Zanussi Dvajset milijard škode
MARIBOR — Ekonomski vidiki mednacionalnih odnosov, bo tema na Kardeljevih dnevih 82, ki bodo v Mariboru 27. in 28. januarja prihodnje leto. Uvod v razpravo bo pripravil Sergej Kraigher, predsednik predsedstva SFRJ. med referati pa so šg Lazar Mojsov, Kiro Gligorov, Hamdija Pozderac in drugi, sicer pa naj bi se na Kardeljevih dnevih zbralo 200 udeležencev.
Kardeljeve dneve pripravljajo Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj ter mariborska in banjalu-ška univerza.
Srečanje uglednih politikov in znanstvenikov bo po plenarnem zasedanju potekalo v dveh delih, in sicer bedo za prvo okroglo mizo o-bravnali teoretična vprašanja ekonomskega sistema mednacionalnih odnosov, v drugi skupini pa bo govor o izkušnjah združenega dela pri medrepubliškem in medpokrajin-skem sodelovanju, nosilec te teme bo Mariborska tovarna avtomobilov.
Po besedah rektorja mariborske univerze Dalija Djonlagiča in glavnega tajnika Francija Pivca, gre za zelo pomembno srečanje najvidnejših jugoslovanskih političnih in znanstvenih delavcev.
E. RUŽIČ
ZAJAMČENE
KVALITETNA IZBIRA
CENA, TAKOJŠNJA DOSTAVA
PRI
%
italpSast
Trg Ospedale 7
PLASTIKA - ŠIRINA 2 IN 4 METRE MOOUETTES - PLUTOVINA GUMIJASTE OBLOGE IN LEPILA
če hočeš obleko znanega kreatorja
BOUTICIUE
Trst - P.zza della Borsa 7 - Tel. 69109
VOŠČI VSEM KLIENTOM VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
PORDENON — Skoraj dvajset milijard lir škode je obračun silovitega požara, ki je zajel eno izmed tovarniških bal družbe «Zanussi» v industrijski coni v Magnagu pri Pordenonu. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da je šlo za nameren požig.
Malo po polnoči je zaradi uhaja nja vnetljivega plina eksplodirala ogromna cisterna z 200 tisoč li tri goriva, namenjeno ogrevanju tovarniških prostorov. Eksplozija je bila zelo silovita, saj. jo je bilo
POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO
TRG LIBERTA 3/A TRST
KONFEKCIJA ZA VSE OD
OTROKA
DO
ODRASLEGA
Po najugodnejših cenah
Ob božičnih praznikih vsak teden
POSEBNA PONUDBA različnih artiklov
TR2IČ
UL. DUCA D'AOSTA
91/93 — TEL. (0481) 44557
moč zaznati daleč naokrog v okoliških vaseh in je v premeru nekaj sto metrov uničila šipe, neonske luči in drugo opremo. Ogenj se je kmalu razširil tudi na 14 tisoč kvadratnih metrov veliko tovarniško ha io, v kateri sta bila skladišče go-v,podaljških strojev in delavnica za popravilo elektronskih delov. V njej je bilo zaposlenih 200 delavcev, od prli pa so jo 1972. leta.
Krajevnim gasilcem, ki niso bili kos silovitemu požaru, so nemudoma priskočile na pomoč enote iz Spilim berga, Trevisa, Conegliana, Vidma in vojaškega oporišča NATO v Avia-nu. Kljub temu pa so visoke plamene ukrotili šele okoli 11. ure.
Za gasilci so na kraj nezgode pri šli strokovnjaki »Zanussi* in , preiskovalci, da bi ugotovili vzroke požara. še zlasti vznemirljivo je dej stvo; da so cisterno in plinsko napravo prav pred kratkim podvrgli temeljitemu pregledu. .Vrhu tejja o-, grevalna naprava sploh ni delovala s polno paro. Prav zato preiskovalci sumijo .da je morda kdo namerno poškodoval varovalko na cisterni in povzročil uhajanje plina.
Marca letos je silovit požar že popolnoma uničil večji del Zanussi-jevega obrata v Rez di Porcia. Takrat .je bilo za šest milijard in pol. lir škode.
VELEBLAGOVNICA T0LENTI™
UL. XXX. OTTOBRE 5 — TRST
Od 14. decembra 1981 do 9. februarja 1982 PROPAGANDNA PRODAJA S POPUSTI OD 10% DO 50% NA
♦ KONFEKCIJI
4 ZENSKI IN MOŠKI PLETENINI
Občinsko dovoljenje od 4. l^j 1981	?	>'