GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
LETNIK ITI.
CELOVEC, V SREDO 10. ffl. 1948
Posamezni Izvod 80 grošev, mesečna naročnina 1 šiling
V TEH DNEH PRED 100 LETI JE NAS ROJAK MATIJA MAJAR - ZILJSKI KOT PRVI POSTAVIL ZAHTEVO PO
žeditofehi Sloveniji
ŠTEV. 12 (105)
SfoveHci Ut 784-8. teto
Pričujoči članek je odlomek iz knjige, ki jo je napisal namestnik ministrskega predsednika FLRJ Edvard Kardelj pod psevdonimom Sperans. Knjiga ima naslov: »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja« in je izšla pred vojno ter bila seveda zaplenjena.
»Meščansko demokratična revolucija 1848 leta je imela rešiti dve glavni vprašanji: na znotraj jc imela strmoglaviti fevdalni sistem v vseh njegovih oblikah, ■to je likvidirati fevdalne odnose, vzpostaviti demokracijo, zediniti nemški in. osvoboditi ter zediniti vse ostale narode avstrijske monarhije, na vzven pa je bila njena naloga zlomiti do kraja sistem »svete alianse« in pomagati vsem zatiranim ljudstvom, da.se rešijo jarma absolutizma. Zlom ruskega samodržtva je bil predvsem eden prvih vprašanj evropske demokratične revolucije.
V tej luči moramo ocenievati tudi gibanic slovanskih narodov 1848 leta. Tu, v ognju revolucije, kjer se je bil boj med dvema družbenima sistemoma, med reakclio in napredkom, tu so se šele v vsej globini pokazale posledice družbene zaostalosti slovanskih narodov. V tem boju je tudi panslavizem razkril svojo (reakcionarno vsebino.
Peto 1948. se :p slovipakirar narodom maščevalo. Marca meseca 1848 so se vse tri temeljne slovanske struje v našem narodnem gibanju, konservativna Blei-vveisova, ilirska in revolucionarno-demo-kratična, našle pred čisto novimi, toda Cisto konkretnimi nalogami. Nastopil je trenutek, ko je bilo slovansko vprašana neposredno mogoče rešiti. Treba je bilo torej predvsem odgovoriti na dvoje ■vprašanj: kaj hočemo in kako, po kakšni poti naj dosežemo svoj cilj?
Marčna revolucija je vzvalovila široke ljudske plasti, ki so pričele pritiskati na ^konservativno vodstvo. Te množice, zlasti mestna mladina, so iskale konkretno revolucionarno geslo, ki naj bi nadomestilo splošne platonične želje o pravicah slovenskega jezika. Vse te želje so pri-*He delovati stvamejše, otioljivejše oblike. Ime »domovina« ni več označevalo fevdalne rojstne dežele, marveč domovino naroda, ozendie, ki pripada narodu, težnje po samostajnem gospodarskem in političnem razvoju in celo po lastni državni obliki. Kar čez noč so bile za bio odstranjene panslavistične in iliri-htične iluzije in zdravi narodni nagon je diktiral edino pravilno in zares liudsko geslo zediniene Slovenije, To dejstvo je Značilno: ilirske, jugoslovanske in vseslovanske iluzije se v naši zgodovini po-liavliajo vselej po porazih in v trenutkih politične dezorientaoije, in sicer pri tistih plasteh, ki so bežale pred demokratičnim pritiskom množic, tedaj so gesla rasla iz. slovenstva, iz samobitnosti slo venskega naroda.
Leta 5848. se je prvič pojavilo na ljub banskih ulicah slovensko delavstvo po leg ljubljanskih dijakov in ižanskih kmetov edino, ki je v središču siovenskegn političnega življenja hotelo aktivno podpreti dunajsko revolucijo. Ta majhen nastop delavstva in preplah pred okoliškimi kmeti je bil zadosten, da je pognal 'ljubilanskemu konservativnemu mešča *iu strah v kosti. Ljubljana jo bila v ne varnosti. To meščanstvo se ni zganilo marca, da bi podprlo dunajsko revolucijo, zdaj pa je na mah padla parola: .narodna straža! In v štiri in dvajsetih nrah fe bila na nogah slovenska narod-straža pod pokroviteljstvom vodstva ;®lovenskega narodnega gibanja. Kakšna |*J’onija! Na Dunaju se je — vsaj spoče-— narodna straža na barikadah bo-za svobodo in demokracijo proti re-
ljudska oblast je neporašljiva
Na kongresu splošne zveze delavskih sindikatov v Sofiji, ki je zasedal prve dni tega meseca, je govoril tudi predsednik vlade Georgij Dimitrov in med drugim izjavil: »Po 9. septembru so nastale spremembe v delavskem .razredu Bolgarije, kakor tudi v odnosih med razrednimi silami v Bolgariji. Sedaj se zdrave sile kmetov in inteligence zlivajo z delavskim razredom in delajo skupno za dvig narodnega gospodarstva in kulture. Delavski razred mor/i kot vodihia družbena sila za vedno odstraniti razlike med njimi in raznimi novimi sloji, ki sedaj vanj pritekajo.
Vse to dokazuje, kako globoke spremembe so nastale v delavskem razredu, njegovi vlogi in njegovih nalogah. Danes nenehno povezuje zaščito svojih socialnih in kulturnih koristi z dosled-njo in pravilno zaščito splošnih koristi narodov nove demokracije. Ljudska de mokraciia je mogoča samo tam, k»er ima vodilno vlogo delavski razred. Izvršitev teh velikih nalog bolgarskega delavskega razreda je v veliki meri odvisna tudi od sindikalnih organizacij.« - Nato jo -Dimitrov govoril e mednarodnem položaju in o vlogi bolgarskih delavcev v borbi za okrepitev demokratičnih sil ter v tej zvezi nadaljeval:
»Agenti reakcije v državi in tujini, iz-zivači in spletkarji ne nehajo širiti okrog vogalov vznemerljive glasove o bližnji svetovni vojni ali o napadu na našo državo.
V svoji zlobi in neumnosti iščejo utehe v teh glasovih. Ko so se prepričali, da je ljudska oblast neoorušljiva, računajo sedaj na intervencijo od zunaj. Radi bi povzročili zmedo v vrstah graditeljev ljudske republike in jih prepričali, da nima smisla delati in ustvarjati, da nima smisla organizirati delovne brigade, da nima smisla niti tekmovanje niti udarništvo, niti napenjanje fizičnih in moralnih sil, ker bo jutri ali poiutrišnjem izbruhnila nova svetovna voina in se bodo razblinili vsi napori delavskega razreda. Naš delavski razred, naše ljudstvo ne naseda in ne bo nasedlo tem podlim nagovarjanjem.
So pustolovci, ki hujskaio na novo svetovno vojno in izzivajo našo republiko, vendar je vsakemu pametnemu človeku, ki koliko toliko pozna mednarodni položaj, jasno kot beli dan, da nove svetovne vojne ni na vidiku, in da bo vsako izzivanje proti naši državi v kali zatrto.
Sile demokracije in miru na svetu, ki se vsak dan krope, budnost samih narodov, med njimi tudi našega naroda, so nam zadostno poroštvo, da lahko čvrsto in vztrajno nadaljujemo svojo ustvarjalno delo. Ne bodo nas zmedle nobene grožnje in omalovaževanja, pa
akcionami šoldateski, pri nas se je dva dni pretepala z ljudskimi množicami, ki so želele revolucionarne akcije, in grobo zadušila njihov odpor. Podobno je Pilo po drugih mestih. Povsod je bila ustanovljena narodna straža, kakor pravijo - Novice«, da bi si meščani z njo »... v tako nevarnem času svoje življenje in premoženje ohranili«.
Tak je bil prvi korak vodstva slovenskega narodnega gibanja v »revoluciji«: udarilo je po svojem lastnem ljudstvu, ki je hotelo do tal zrušiti stavbo tiranije in gladu, medtem ko jo ostal birokratski državni aparat absolutističnega sistema na naših tleh nedotaknjen.
naj sl bi bila še tako vešče prikrojena. Potrebno je samo, da smo budni v službi. Ne dvomim, da bodo sindikati in ves delavski narod mobilizirali vse svoje sile in delali s še večjo odločnostjo in navdušenjem za okrepitev ljudske demokracije, zagotovitev narodne blaginje, za razvoj socializma v naši državi.«
Kongres se je končal z navdušenemi manifestacijami enotnosti delavstva Bolgarije, ki je odločeno, da se loti z novimi silami in z novim poletom izpolnitve dveletnega plana.
Na koncu kongresa je bila tudi proslava 70. letnice osvoboditve Bolgarije izpod turškega jarma. Za to priložnost
je bilo v Sofiji veliko zborovanje, ki se je spremenilo v manifestacijo brezmejnega priznanja in ljubezni bolgarskega naroda do njegovega dvakratnega osvoboditelja — velikega niškega naroda. Na zborovanju sta govorila glavni sekretar Domovinske fronte Vilko Črven-kov in glavni sekretar Zveze delavsk h sindikatov Georgij Cankov in v svojih govorih poudarjala veliki pomen dvojne slovesnosti bolgarskega ljudstva.
Po zborovanju je odšlo na tisoče ma-nifestantov pred sovjetsko veleposlaništvo v Sofiji, kjer so trajale manifestacije ljubezni bolgarskega ljudstva do Sovjetske zveze pozno v noč.
Poljska in Romunija s5a sklen;li pogodbo o bu turnem sodelovanj «
Predsednik romunske vlade dr. Petru Groza je ob priliki svojega obiska v Varšavi podpisal pogodbo o kulturnem sodelovanju med Romunsko ljudsko republiko in Poljsko republiko. Hkrati sta vladi sklenili, da bosta v skorajšnji bodočnosti sklenili pogodbo o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči.
Po svojem povratku iz Poljske je poslala Ana Pauker kot zunanji minister Romunije poljskemu zunanjemu ministru Modzelewskemu pozdravno brzojavko, v kateri med drugim pravi:
»Z razvojem in poglobitvijo sodelovanja ter medsebojnim spoznavanjem stopajo naši narodi odločno po poti obnove in utrjevanja ljudske demokracije, slu-
• ------------------------------
žijo miru In splošni varnosti in zagotavljajo sebi svobodni razvoj, neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost.«
Glasilo romunske delavske stranko »Scanteja« pa v svojem komentarju o pogodbi med drugim piše: »Pogodba o kulturnem sodelovanju je prvi velik korak na poti k zbližanju poljskega in romunskega naroda. Medtem ko se poraia v kapitalističnih državah zapadue Evrope pod pokroviteljstvom Wafl Streela in desnih socialistov fašizem, pa korakajo svobodni narodi ljudskih demokracij stalno naprej in postavljajo nasproti podcenjevalni politiki imperialistov silo svojega neporušnega prijateljstva. V Varšavi podpisana pogodba še bolj utrjuje moč demokratične fronte in predstavlja njeno novo zmago.«
Velik poliiiten piitisk na napredne sile v Rafti
Angleški list »Daily Worker« z dne 3. marca 1948 piše, da se ZDA in Velika Britanija pripravljajo na veliko politično ofenzivo proti naprednim silam v Italiji, da bi omogočile zmago De Gaspcrija in reakcionarjev na bližnjih volitvah. ZDA in Velika Britanija hočejo spraviti Italijo v zapadni blok in v vojaško zvezo, še preden bi lahko ljudstvo izreklo na volitvah svojo besedo. Was hington kar odkrito grozi italijanskim naprednim silam. Na koncu opozarja »Daily \Vorkerc na sedanji obisk britanskega ministra Lorda Jowitta v Italiji, in poudarja, da so mu zaupali nalogo, da vzpodbuja in hrabri italijan ske reakcionarje za borbo proti italijan skini demokratičnim silam.
Po poročilih agencije »Tellepress: iz Washingtona je poslal ameriški veleposlanik v Kirnu Dumi svoji vladi prošnjo sedanje italijanske vlade, naj bi ji 31. niarca poslala večjo količ no vojaškega materiala in orožja, posebno težkih strojnic in letalcev, za oborožitev policijskih enol. Ameriški veleposlanik Dumi in ameriška tajna obveščevalna služba v Italiji sta v svojih poročilih podprla to prošnjo z utemeljitvijo, da je zaradi možnosti zmage Demokratične fronte pri aprilskih volitvah nujna ame riška pomoč in posredovanje.
Agencija pripominja, da so vojaški 'šefi v Wasbingtonu pripravljeni poma gati italijanski vladi. V ta namen bodo ob pričetku aprila v Neaplu in Genovi zbrane ameriške letalonosilke, s kate rili bi se v primeru potrebe izkrcala ameriška pomorska pehota iia italijan ska tla.
Po zadnjih poročilih tiska je že zaplulo v Gibraltar 30 ameriških vojnih letal. Del tega brodovja je določen za italijanska pristanišča. Nič manj zanimivo ni dejstvo, da je Lilo okoli 36.000 ton za plenjenega nemškega streliva, ki 1 ži sedaj v skladiščih ameriškega poveljstva v Frankfurtu, prodanih neki italijanski tvrdki v, Rimu, ki bo prepelja’a strelivo v svoje tovarne v severni Italiji.
List »Republika« komentira gornjo vest agencije »Tellepressa« in piš;*: Ne razpoloženje ljudskih množic zaradi vladine politike in preokrenitev množic na levo, vse to je za vladin tabor neprijetno, kor ne more računati na gotovo zmago svojih sil. Malo jo verjetno, tla bi ta gospoda hotela odstopiti oblast zakoniti večini. Mnogo bolj verjetno je, da se pripravljajo na naibolj tvegane pustolovščino, samo da bi obdržali oblast v svojih rokah.;
Kakor se trhla De Gasperijeva vlada na ta način pripravlja na volitve, na drugi strani v vseh mestih delavstvo 3tavka. Zadnjo nedeljo je nad 300.000 delavcev in nameščencev občinskih ustanov stavkalo in s svojo odločno borbo tudi uspelo, da je bila vlada prisiljena odobriti pet milijard'lir za povečanje plač občinskim nameščencem. Tu li stavka kovinskih delavcev v Rimu se nadaljuje. Stavkovno gibanje se je razširilo tudi na Sicilijo, kjer so stopili v splošno stavko delavci električne industrije v Caltanisetti. Napovedane pa so veliko demonstracije stotisočev vojnih invalidov.
V vladno borbo proti ljudstvu se io (Nadaljevanje na‘2. strani.)
ir. 42
Slovenci v Italiji ne uživajo enakopravnosti
Tiskovni ataše FLRJ v Rimu De Franceschi je v soboto, dne (L 3. 1948 na tiskovni konferenci govoril o klevetah in izzivanjih dela italijanskega tiska proti novi Jugoslaviji. Poudaril jo, da je namen teh klevet desorganizirati prave demokratične množice današnje Italije in izjavil, da to škodi naporom za uvedbo prijateljskih odnosov med italijanskim in jugoslovanskim ljudstvom.
V zadnjih dveh letih je poudaril De Franceschi so fašistični in šovinistični listi in agencije v zvezi s 'klevbtniško in izzivalno gonjo proti Jugoslaviji in njenim voditeljem širili lažne vesti o namišljenem preganjanju italijanske manjšine v Jugoslaviji in številne klevete o etniško-političnem položaju v Trstu in v Avstriji ter o italijansko-jugoslovan-ski meji.
To klevetniško gonjo vodijo odgovorni listi, kakor na primer vladno glasilo >11 Popolo", nato . glasila klerikalnih plasti in političnih strank, ki so na vla-
Na italijanski borzi so zabeležili katastrofalni padec delnic največjih podjetij. Delnice družbe Fiat so padle na 260 lir, kar je manj kakor slane škatlica cigaret, medtem ko so delnice družbe Monte Catini padle na 193 lir.
V Iraku je bil razpuščen, parlaftient. Sklep o razpustu je bil sprejet po napetem položaju v zvezi s podpisom nove anglo-iraške pogodbe in odstopom predsednika vlade Saleliia Džabra.
O enotnosti Nemčije naj odloči plebiscit. Tako zahteva resolucija, ki jc bila sklenjena na drugem narodnem kongresu za enotnost in pravičen mir v Berlinu. Kongresa se je udeležilo 670 odposlancev vseli strank.
Zaplembo premoženj Habsburžanov v Madžarski je sklenil vrhovni gospodarski svet, ki je izdal tudi sklep, da 9e takoj izvede podržavljenje tega Imetja.
Portugalski kolonizatorji izkoriščajo delavce v portugalski koloniji Angoli v Afriki v taki meri, da je že na tisoče Angolcev propadlo zaradi prenapornega dela in neugodnih klimatičnih razmer.
Yr Bubeuhauseuu pri Tiibingn so francoski organi ujeli nekdanjo voditeljico nemških nacističnih žena Gertrudo Scholz-Klink in njenega moža, SS-gene-rala Ileias Mayerja.
Albanski zunanji minister je izjavil, da je v januarju in februarju bilo- 57 obmejnih incidentov po grških monar-ho-fašistili.
Kitajska narodno osvobodilna vojska je v Mandžuriji obkolila si’ediščc premogovne industrije mesto Bensihu.
VELIK POLITE EN PRITISK NA NAPREDNE SILE V ITALIJI
(Nadaljevanje s I. strani.) vključila tudi cerkev, kakor kažejo številna pastirska pisma, v katerih škofje zahtevajo od vernikov, da glasujejo za eno stranko in to za stranko, ki še zdaleč nima večine med italijanskim ljudstvom in katero program nasprotuje interesom ljudstva. Hkrati pa so nekateri škofje dali svojim duhovnikom instruk-cije, naj ne dajo odveze onim, ki so člani Komunistične ali Socialistične stranke. Vatikan je sicer moral v zadnjih dneh preveliko ofenzivnost svojih škofov karati in nekatere stvari celo demontirati, toda kljub vsemu jo jasno, da se jo tudi on uklonil povelju zapada in se vključil v borbo proti naprednim silam.
Zato je sekretar KPI Togliatti na velikem zborovanju demokratične ljudske fronte v Civita Vecchfa ožigosal to oo-litiko, ki zlorablja cerkev v politične namene in poudaril: »Demokratična ljudska fronta je že cesto javno izrazila, da želi verski mir v državi. Če pa proti cerkvi nevarnost,- prihaja to samo odtod, ker so vsi cerkveni klerikalni krogi lesno povezani s sovražniki napredka.*-
Ves pritisk in vse zlorabljanie verskih čustev pa ne bosta preprečila, da se bo italijansko ljudstvo 18. aprila id točilo zn resnično demokracijo.
di.‘ Vsa ta. dejstva kažejo, da med uradnimi plastmi vlade ni vedno odkrite želje po prijateljskih odnosih med obema državama. Pri. tej gonji' so sodelovali tudi nekateri, tuji novinarji.
De Franceschi je nato govoril o ugodnosti in enakopravnosti Italijanov na Reki in izrazil obžalovanje, da. z italijanske strani ne ravnajo enako s Slovenci, ki so ostali v Italiji. Do sedaj jim niso povrnili premoženja, ki jim je bilo zaplenjeno za časa .fašizma. Razen tega grozijo Slovencem še vedno protidemokratični elementi.
De Franceschi je zaključil z izjavo,, da. bo Jugoslavija napravila vse, da pride do zbližan ja z. italijansko republiko. Prenehati pa morajo klevete in laži p roli Jugoslaviji.
Položaj Slovencev v Italiji je torej popolnoma podoben stanju našega ljudstva na'Koroškem. Isto izjavo bi lahko prinesli o položaju koroških Slovencev. Sičer pa se temu ni treba čuditi: v Avstriji kot v Italiji so ostali na krmilu isti imperialisti, l<i jim je slovenski narod pri njihovih težnjah za razširitvijo v napotje.
Letos obhajamo dve veliki obletnici
Slovenska prosvetna zveza je razposlala le dni okrožnico, s katero zaradi važnosti seznanjamo tudi širšo javnost.
V začetku opozarja na občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki bo v petek dne Y2. marca 1948. Na ta občni z,bor, ki, bo posvečen stoletnici zahtev Matije Majarja- Ziljskega po enakopravnosti in svobodi koroških Slovencev in svečanemu spominu 40. letnice Slovenski' prosvetne zveze ia na katerem bodo odlikovani zaslužni kultumopro* svetni delavci; poziva SPZ svoje članice, da naj pošljejo obvezno vsaj eneg% delegata, ki ima, glasovalno pravico. Predloge za občni zbor je treba poslati
najkasneje do četrtka dne 11. marca 1.1. na tajništvo SPZ Celovec, Salmstr. 6. Na koncu pravi okrožnica:	Letošnji
občni zbor slovenske prosvete je še prav posebnega pomena. Vsa slovenska prosvetna društva in vsi kulturno prosvetni delavci se naj zavedajo, da moramo veličastno praznovati velike jubileje letošnje pomladi.
Samo ako bomo smisel 40 letnih naporov naše kulturne organizacije znali povezati pravilno s stoletno borbo slovenskega ljudstva na Koroškem za pravico in svobodo, bomo uspešno gradili napredno ljudsko kulturo in lepšo bodočnost koroških Slovencev.
TRŽAŠKO LJUDSTVO VARNOSTNEMU SVETU
V četrtek, dne 3. marca 1948, se je sestal v Trstu mestni plenum Slovan-sko-italijansko antifašistične unije. Po referatu tovariša Vilharja, ki jo podal politično organizacijsko poročilo, se je razvila živahna diskusija, v kateri so obravnavali med drugim tudi visoke davke.
Člani plenuma so po diskusiji izglasovali resolucijo Varnostnemu svetuj v kateri obsojajo protidemokratično ravnanje policije . v anglo-ameriškem področju tržaškega ozemlja. Prav tako obveščajo Varnostni svet o nasilju proti predstavniku tiskn ravnatelju lista ' H Lavoratorec
Resolucijo končajo z besedami: /Kot tolmač čustev in volje demokratičnega tržaškega prebivalstva je ta svet prisiljen, da se obrača na Organizacijo zdru-
ženih narodov in zahteva od nje, naj napravi činiprej konec nezakonitosti in neredu, ki žalita demokratična načela in osnovne človečanske pravice. Hkrati poudarja nujnost imenovanja, guvernerja, kar bo edino lahko normaliziralo življenje na tržaškem ozemlju.
NASILJE V KOLONIJI ZLATA OBALA
V zadnjih dneh je prišlo v angleški koloniji Zlata obala do mogočnih demonstracij, pri katerih je bilo 14 oseb ubitih in 140 ranjenih. Guverner Crea-sey je proglasil izredno stanje v koloniji in napovedal, da hoče ^kontrolira ti, kar objavljajo časopisi, da prepreči varanje prebivalstva«.
Policija in vojska sta. posebno ostro nastopili proti domačinom, ki se odločno borijo za boljše delovne pogoje. Predsednik dijaške zveze Zapadne Afriko Koliina jo izjavil, da zahteva
Teden TEHNIKE v Sloveniji
O pomenu in nalogah tedfca tehnike je napisal ing. Jože Valentinčič v Ljudski pravici daljši članek, ki v njem med drugim piše: Novi pogoji nase družbene ureditve zahtevajo od tehničnih kadrov vedno novega, nenehnega udejstvovanja pri vseh delih, ki so za nemoten in mogočen razvoj našega gospodarstva potrebna in nujna.
Naraščanju industrijske proizvodnje in rudarstva, vedno večji produkciji gradbenih kolektivov, mora nujno slediti vse večja produkcija kmečkih gospodarstev. Ta pa ne bo prišla sama po sebi, zato ne sme biti več odvisna samo od vremena, ne sme sloneti na zaostali obdelovalni tehniki ob minimalnem izkoriščanju znanosti kot ju bilo to v stari Jugoslaviji. Zaostalost kmetijstva, ki smo jo podedovali, je bila v kapitalistični državi nujna posledica takratnega gospodarskega .sistema, kjer so bile škarje med industrijskimi in kmečkimi proizvodi lia široko odprto. Naš kmet je takrat zelo malo vedel o tehniki, se zelo malo posluževal traktorjev, kmečkih strojev in modernega -rodja, - ker jih ni bilo.
Rtfzvoj industrijo in rudarstva napreduje- pri nas s tako mogočnim korakom, da moramo nujno ustvariti ravnovesje in utrditi zvezo med industrijsko jn kmetijsko proizvodnjo. Industrija. naj zalaga kmeta s stroji, orodjem gnojili itd., kmet pa industrijo s svojimi vedno številnejšimi pridelki. Pri nas ne smemo pustiti, da sc ponovi slika kapitalističnih dežel, kjer zveze med Industrijo in kmetom ni, kjer je bil industrijski proletariat slabo hranjen, kmet pa kulturno najnižje stoječ sloj družbe.
Kapitalistična družba je kmeta samo izkoriščala, kot je to delala tudi z de-
lavcem. To izkoriščanje pa ima za posledico ne samo zaostale obdelovalne metode, temveč marsikje tudi izčrpano zemljo. Kajti od zemlje ne smeš samo jemati temveč ji-moraš tudi dajati.
Da odstranimo to podedovano zaostalost, moramo postaviti vprašanje ubogali Ive kmetijske proizvodnje med najvažnejša. Kmetijsko proizvodnjo je treba oborožiti z novim načinom dela, po-magati ji v borbi s prirodo. Dali ji moramo moderno orodje, vedno več krnelijekih strojev, traktorjev, pomagati izkoriščati pridobitve znanosti, naučiti jo maramo uporabljati gnojila, pravilno izbirali tla za posamezne posevke, z izkušnjami in preiskavami ugotavljati kakovost zemljišča, iskati možnost namakanja itd.
Jasno je, da ne bomo uspeli znatno dvigniti kmetijske proizvodnje čeprav nam danes industrija že daje nove kmetijske obdelovalne stroje, čeprav imamo traktorske postaje, — če bodo tehnični kadri stali ob strani in ne bodo skušali dvigniti nivo obdelovanja tehnike in tehnične znanosti — in to prav na vasi sami.
Tehnični kadri ne smejo stati ob strani ter se zanimati samo za svoje« naloge tej- ozko gledati le na vsakdanje težave svojega vsakdanjega dela. Tehnični kadri bodo morali, ako hočemo izpolniti naše naloge; sodelovati tudi pri vzgoji ljudstva v vsej širini.
Danes sc pred nas postavlja naloge ki bodo središče napredka na vasi. Gradnja zadružnih domov ni samo naloga delovnih ljudi kmečkih gospodarstev, ni samo. naloga mladinskih organizacij ter organizacije Osvobodilne fronte, temveč zahteva tudi tehničnih kari rov, da store svoje. Ne smemo pa
*
ljudstvo samovlado in da Angleži nisd držali obljub, ki so jih bili dali povratnikom iz vojne in da draginja vedno bolj narašča.
List Daily AVorkei ugotavlja, da angleški tisk ničesar ni poročal o nasilju na Zlati obali, iločim nadaljuje % objavo pretresljivih poročil o novi češkoslovaški vladi, kjer pa ni bila nobena oseba, ubita.
GRŠKI M0NARH0FAŠIST1 IZZIVAJO ALBANIJO
Monarhofašistične enote so v zadnjih dneh izvedle ofenzivne napade vzdolž albanskogrške meje proti silam demokratične armade, ki so južno od ceste Ginokastro in proti Leskoviku, tik ob albanski meji. Napadi monarhofasistič-nih enot na kopnem podpirajo akcije iz morske obale.
Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da glavni cilj teh operacij ni borila proti manjšim silam grške demokratične armade, ki so na tem sektorju,, temveč sistematično izzivanje nasproti Albaniji. Grška vlada bi rada vlovilal nekaj albanskih vojakov in jih odpeljala v Atene da bi pokazala javnosti, dai se tudi Albanci bore v vrstah grških, partizanov.
Taka izzivanja so potrebna grškim monarhofašistom posebno sedaj, ker je moral velik dol reakcionarnega tiska, 'predvsem tudi v Ameriki, priznali, dai so bore v grški demokratični armadi iz« ključno Grki, pobijajoč na ta, način indirektno vse laži, ki so se širile iz Ateni o takoimenovanih mednarodnih brigadah; in sodelovanju sosedov, zlasti Albancev, v vrstah grških partizanov. Ker monamofašisti niso mogli pokazati fa-koimenovani balkanski komisiji • in, svojim ameriškim pokroviteljem nobenega. tujca, bodisi ujetega bodisi mrtvega, se pripravljajo na omenjene akcije, kol jo kršitev meje, neoziraje se na resne posledice, ki jih lahko povzroče tako akcije. ____________
Na ozemlju nekdanjega koncentracij* skega taborišča v Mathausenu so odkrili spomenik generalu Dimitriju Kavbi Sevu, heroju Sovjetske zveze, ki so ga hitlerjancf divjaško umorili. General Karbišev je prišel ranjen v roke Nemcem. V noči od 17. na 18. februarja 1945 so hitlerjevci izpostavili generala Kar-btševa ostremu iprazu in ga polivali z vodo, da se je spremenil v leden steber.
se omejevati ie na več ali manj uspelo projektiranje, temveč moramo pomagati pri celotnem delu. Pomagali moramo pri gradnji sami.
Pomagati moramo pri izbiri zemljišča, pri organizaciji produkcije in nabave gradbenih materialov, pri organizaciji gradilišč.
Nenehano moramo pomagati pri mobilizaciji rezerv vseh operativnih sil na terenu samem, ter resnično sodelovati pri izvajanju vseli gradbenih in obrtniških del, ne samo kot strokovnjaki, ki dajejo nasvete in nadzirajo delo, temveč tudi kot ljudje, ki so sc živo in z vsem svojim bistvom vključili v to delo.
Nadalje moramo prevzeti skrb za kvaliteto dela in strokovni nadzor nad gradnjo.
Le če se bomo resnično vključili v to delo, bomo zadostno sodelovali pri ustvarjanju zadružnih domov. Pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti na dvo.ie važnih vprašanj, ki jih moramo reševati istočasno z gradnjo: Na kadrovanje in vzgojo kadra ter prednašanje tehničnega znanja širokim delovnim slojem.
Kot v tovarnah, rudnikih in na gra-diliščih vzgajamo vedno nove in novo kadre, tako moramo tudi pri gradnji zadružnih domov, pri katerih množično sodelujejo mladina in široke kmečke množice poiskati nadarnejše in naprednejšo kadre in jim nuditi možnost razvoja. Moramo jih učiti no samo potrebnega strokovnega znanja, temveč tudi pravilnih organizacijskih prijemov ter jim kazati pot k nadaljnemu delu za osvojitev tehničnega znanja.
Gradnja zadružnih domov mora dati kmečkim gospodarstvom ne samo zgrajene objekte, temveč tudi nove kadre, ki bodo več ali manj sposobni samostojno izvajati ta tehnična dela. ki nas v nadaljni izgraditvi gospodarstva na vasi še čakajo, ter kadre, ki bodo organizirali naprednješo obdelavo zemlje.
Organizirana Wurfkomanda spet na delu
■USPELA MIK LOV A KALA V DOBRLT VASI
Nova vMiklovn Zala r, s katero gostujejo Glinjčani na raznih ocfHh Slovenske Koroške, je tildi v Dobrli vasi doživela velik uspeli. Okoli 500 ljudi, predvsem mladine, se je zbralo v dvorani Narodnega doma, da spremlja resnično živi jensko dogajanje na od m. Nova Mi klovn. Zala, ki je, kakor smo v zadnji številki pisali, simbol zvestobe in borke našega ljudstva, je kljub svoji starodavni vsebini verna slika življenja in borbe koroških Slovencev v današnjih dneh. Kot na eni strani kaže svetli lik narodne zvestobe v Zali in je oče Se rajnik tip zavednega koroškega kmeta, ki pozna le svojo narodno čast in se z Vsemi silami bori za. svobodo svoje zemlje, tako vidimo na drugi strani prihuljenega tujca, ki mu je iz ljudskih solza zrastlo premoženjem in ki brez sramu izdaja in prodaja najsvetejše — zvestobo — Zalo še zlobnejšemu tujcu. Nadalje vstaia pred našimi očmi tudi no-'d"ba neodpornega slabiča, Te« iz selvč-m‘h razlogov noče sooznati potrebe borbeno skupnosti in zaradi svoje nebuli nosti dovede v najliuišo stisko svojo domovino in tudi svoj lastni dom.
Kot bi doživljali vso veliko tragedijo zadnjih let in zadniib dni, se odigrava La odru trdo življenje našega človeka in njegova borba zn svobodo in obstoj. 'In zato je razumljivo, če ob živlienskili 'Vesnicali zaživi vsa dvorana in z burnim jPritrjevanicm. potrdi:	Korošci s svojo
krvjo ne barantamo!« Tn kakor bi odgovarjalo na razne procese proti partizanom na Koroškimi, v Trstu in tudi na nerazumljivo zadnjo razsodbo v JNiirnbergu naše ljudstvo nasproti be* kedaih petolisca, »lfudje se pač bojijo valptov. Tvoj oče bil je puntar ln kdo* so druži s puntarji, zgubi glavo ln premoženje. Taka je pravica!« odločno postavlja, da to »gosposka« je pravica, ki je ne razume in je ne bo razumelo, temveč se borilo, ker »ga ni med nami, ki ne bi Jiotel braniti koroško ženil ion;
Tako je naše ljudstvo z navdušenjem vToŽivliulo dogajanje vsebine. Toda nav-d”šenie našim nasprotnikom očitno ni bilo po volji, Uot jim ni po volji naše delo sploh, da so že prej organizirano iWurfkomand» poslali spet na plan. Ker se v dvorani zaradi močnega obiska niso upali nastopiti, so od zunaj na vse mogoče načine poskušali izzvati naše Jiudi. Z močnim pobijanjem po vratih oziroma z butanjem vrat so od zunaj motili prireditev in končno v svoji pobalinski .neodgovornosti od zunaj zadelali celo vrata in uri tem niso nič mi« sbli, kai bi se lahko pripetilo v primeril kakega ognja. Zanimivo pa Je, da prisotni orožnik ni nič našel na tem Liti se ni zanimal za povzročitelje tega
pobalinstva. Prav lako dobrJaveški žan-ilarji niso hoteli nastopiti, ko so zvedeli za pobalinski napad organizirane Wurf komande na naše ljudi pred Narodnim domom. Nasprotno so izjavili, da imajo izključno skrbeti le za red v dvorani, da. pa jih dogajanje zunaj ne briga. Izrecno hočemo tukaj poudariti, da žandarma-rijske zaščite ne potrebujemo in se znamo, kadar nas kdo napade, sami brani ti in je to spoznala tudi »junaška Wurf-komanda, ki je takoj odnesla svoje pete, čim so se pojavili naši mladinci. Sploh so ti junaki močni in korajžni samo tedaj, kadar lahko napadejo iz za-: sede ali pa planejo s svojimi iSchlag-ringi< in podobnimi .■miroljubnimi«: sredstvi po posameznikih, kakor so tokrat napravili s tovarišem Janezom Canklom, ki so mu zadali močno rano na glavi. Z zanimanjem bomo spremljali la postopek dobrlaveške žandar-marije in še prav posebno avstrijske justice, kaj bodo ukrenili, ko so krivci znani in je očitno, da je bila vsa stvar
dirigirana in organizirana že vnaprej. Mod številnimi napadalci so se tudi tokrat izkazali znani Wurfkomandoyei. kakor Kranjc Simon in Piček*—- Simonič Friedrich iz Štebna, nadalje Trinkl Franc, Konečnik Eduard in dragi.
Napad organizirane Wurfkomande v Dobrli vasi je značilen tako za delovat nje Wurfkomande kot tudi za pristransko stališče avstrijske žandarmarije. Sedaj dobro razumemo, kako Je mogoče, da Wurfkomanda nastopa iz dneva v dan predrznejše in misli, da se nad Slovenci in antifašisti lahko znaša, kakor hoče. Sedaj ko vemo, da žandarma-rija s takimi stvarmi nima nič ooraviti in da se sama boji Wurfkomande, bomo pač sami z njo. opravili.
»Miklova Zala v Dobrli vasi pa je jasno pokazala tudi, kje je strnjeno Zbrana mladina Slovenske K> »foške ki je vse vabe BHS-a in njenega listič* niso uspele odvrniti od njene odločne borbe za svobodo in neodvisnost naše-Ijudstva. To je pokazala Miklova , predvsem pu naša mladina, zadnjo nedeljo prav v tako Imenovanem BHŠ-ovskem centru.
ga I.
Zala
Z veseliem sprejemamo Mohorjeve knjige iz Celja
/
V
Daši. po ovirah in zaprekah od vseh strani so Mohorjeve knjige le našle pot med nas. Ker so našim bivšim poverjenikom prepovedali, da jih ne smejo deliti, jih razdeljujejo po večini naša prosvetna društva, tako tudi pri nas v Bil-čovsu. Pa kljub temu smo se jih razve selili ln segli po njih, kajti kot mati skrbi za svoje otroke, tako je skrbela tudi Mohorjeva družba skozi dolga desetletja za nas koroške Slovence in nam delila duhovne in kulturne dobrote. Bila je v vseh viharjih kot nepremagljiv steber slovenstva, ves narod Je zajela ln ga vodila kulturno ln narodno do današnjih dni. Skozi vsa leta Je imela številne nasprotnike, ki so z zavistjo gledali njen razvoj in razmah. Take Ima tudi še danes, celo tam, kjer bi tega ne pričakovali. A nič zato! Pravica je samo ena In tudi Mohorjevo družbo sta Einspieler ln Slomšek ustanovila samo eno. Svojčas ie ves slovenski narod spremljal svoj letni knjižni dar iz Celovca, pa se ni teinu drugod po Slovenskem nihče proti vil. Nasprotniki Mohorjeve družbe pa so uspeli, da se je morala preseliti m ima danes svoj sedež v Celju. Z veseljem ugotavljamo, da tudi danes vrši svoje visoko poslanstvo, do druži v veliki družini svojih članov vdfc slovenski narod In tako ostane še naprej naša vsenarodna mati. Odklanjamo vsako cepitev, ki Je v škodo nam ln v korist tistim, ki.hočejo nas in z nami vred Mo horjevo družbo ugonobili.
Pa so prihajali po knjižni dav stari
očanci in mamice in vpraševali: »Ali so to prave Mohorjeve knjige?« Hoteli so povedati: mi hočemo le tiste knjige, katere je izdala prava Mohorjeva dražba, katere člani smo bili že več desetletij mi ln pred nami naši očetje!
Knjižni dar celjske Mohorjeve družbe pa Je tudi lep in poln vsebine. Zato smo Mohorjevi dražbi v Celju prav hvaležni, da na nas koroške Slovence ni pozabila.
BILČOVS
Naši kmetje iz Bllčovsu hi Zgornje ve#ce so sklenili, da zaprosijo Pokrajinski odbor Kmečke zveze za Slovensko Koroško, da v našem okolišu jprlredi kmetijsko-strokovni tečaj. Kmečka zveza je takoj ugodila naši želji in 19. do 20. februarja t. 1. smo se zbrali pri Sramnični ku v občini Zgornja vesca. Zanimanje našega kmečkega človeka je bilo zelo veliko. Že prvi dan se jo zbralo preko 40 udeležencev. Nam že dobro poznani inž. Polcer je lepo po domače in vsem lahko razumljivo predaval o važnosti sadjereje, o skrbi za naša sadim drevesa ln njihovi negi, o cepljenju in drugih važnih stvareh. Tudi praktično so se tečajniki lahko marsikaj naučili, ko smo si ogledali lepi Sramsičnikov sadni vrt.
Tovariš Prosekar Tonvaž p. d. II a za j na Plešivcu pri Kotniari vasi pa je kot Izkušen čebelar seznanil navzoče z marsikatero skrivnostjo čebeloreje. Ker je tudi ta panoga kmetijstva za pospeh naših kmetij zelo važna, smo predavatelju i« srca hvaležni za trud in nasvete.
KAKO JE NASTALA
NOVA JUGOSLAVIJA
D
Junaško se je danes pokazala Četrta črnogorska. Jakšičeva Sedma je včeraj Ponoči prišla na Sutjesko, ko so Nemci že zasedli Suho. Bnnijci so morali broditi roko. Izstradani, izčrpani, nenava-jeni na hitre vode, so mnogo trpeli ob Prehodu čez veko. Samo iz Sedme brigade se je v narasli Sutjeski utopilo 25 tovarišev. Ko je danes Jakšič prešel veko, bi bil gotovo, razbit, če ne bi Peti bataljon četrte Črnogorske držal Tiso-Vo brdo, tako da se je JakšiČ lahko v K‘j smeri izvlekel. Ta črnogorski bataljon je imel precejšnje izgube — 14 Jnrtvih in 23 ranjenih — vendar položaj je obdržan in Sedma divizija je Prispela Jo nas.
Sobola, 12. junij.
Pri Jablanovem Brdu. - Danes so privedli v Vrhovni štab prve nemške ujetnike. Poslal jih je štab Prve divizije. Stoji pri bukvi Nemec iz Berlina, narednik, plavolas, dobro razvit človek. Stari ropar. Na glavi ima brazgotino, ki jo je dobil, ko so Nemci 1940. leta navalili na Francijo. Prišel je angleški kapitan Dicken z Vladkom in gleda Nemca, ki je izrecno predrzen:
»Vem, da me boste ubili; samo hitro ... strel v glavo in gotovo... Kai čakate?«
Potem se jezi na svojega oficirja:
»Nikdar me ne bi ujeli, toda, oficir je pobegnil in me ni obvestil...
Nemec gleda prezirljivo, kaj mi jemo — košček konjskega mesa.
: v Mi imamo vsak dan bel kruli, klobase, maslo, a vi konjsko meso!«
Ne samo, da tako govori, ampak se nam še smeje. Skočil sem:
»Lahko jc vam jesti klobase in maslo iz vse Evrope, ko ste to naropali... Mi vam pa lega v Jugoslaviji ne damo...
Vladko ga je vprašal, ali je v Nemčiji lakota, a Prus mu je odgovoril:
Hitler je poskrbel za mojo družino, thia danes dobi več, kot tedaj, ko sem bil pred vojno šc v službi...
Zmaga je na vidiku. V slalnih borbah se je Prva protiletalska brigada prebila ilo ceste, do Kalinovih koč. Tretja krajiška vodi pri Govdi šc vednp hude borbe z Nemci. Prva proletarska je pri Rataju razbila Nemce do nog. Cel bataljon Nemcev in legionarjev je uničen. Utrdili so se v nekem gradišču v Rataju, ali Proletarci so ga na jujnš zavzeli. Nekaj ur pozneje so Nemci dobili pojačanjn iz Foče. Več kot 20 ka-minjonov in trije tanki so poskušali zadržati naše napredovanje. Prva Frole«, turska je z bombami ju risalu na kolone, uničila kaminjone z nemško vojsko, a lanki so pobegnili.
Drugi dan pa napije tov. inž. Wemik podal iz svojega bogatega zaklada kmetijskih izkušenj navodila in nasvete zal poljedelstvo, živinorejo, kokošjerejo, svi-njerejo, uporabo umetnih gnojil in drugih panog kmetijstva. Ta dan se je zbralo okoli 50 tečajnikov, ki so vsi z velikim zanimanjem spremljali izvajanja tovariša predavatelja.
Tečaj bi moral trajati tri dni, a ker je bil tov. dr. Sienčnik drugje zadržan, so predavanja iz živinozdravstva za tretji dan izpadla. Sklep in želja vseh navzočih pa je bilo, da se za ta tečaj določi še en dan, ki naj bi bil posvečen živino-zdravstvn in pojasnilu smernic Kmečke zveze za Slovensko Koroško. Sekretariat Kmečke zveze je v to privolil in ho ta tečaj v ponedeljek, dne 8. nun ca 1948 oh 9. uri dopoldne pri Sramsični-ku. Vsi, ki se zanimajo, so prisrčno vab Ijeni, da se tudi ta dan udeležijo tečaja v čim večjem številu. Posebno mladina naj ne zamudi priložnosti, da se seznani z marsičem, kar bo v korist posamezniku in splošim našemu kmetijstvu.
ŽVAB EK
Kljub temu, da smo tako oddaljeni od prometa, je zanimanje za naš zelo veliko. Stalno prihajajo med nas govorniki različnih strank in nas skušajo prepričati o veliki sreči, da živimo v Avstriji in še prav posebno na Koroškem. Tako je tudi dVP sklicala pred 14. dnevi zborovanje, na katerem se je »bralo 9 registriranih nacistov, 13 otrok in 8 ljudi iz Suhe in daljše okolice, medtem ko smo ostali poselili zborovanje le iz radovednosti. Govornik Kariseh se je bavil predvsem s koroškim vprašanjem, napadal na znani način vse, ki niso njegovega mnenja in mišljenja OVP, in izjavil čisto jasno, da bi že zdavnaj bilo prišlo do mirovne pogodbe, če bi bila Avstrija hotela, da pa ne bo prišlo do nje še deset let ne, če Avstrija noče. Za njim je govoril okrajni sekretar OVP Blačba in ponavljal vse znane klevete o Tugosla* vljl, Češkoslovaški In vzhodnih demo* kracijali sploh. Pri tem seveda ni pozabil, da mora napadati ludi Osvobodilno fronto in grozil našim ljudem s ponovno izselitvijo in s še hujšim nasiljem. Temu se ni čuditi, če pomislimo, da je Rlacha sudetski Nemec, ki je moral zaradi svojega nacionalnega šovinizma zapustiti Češkoslovaško In bi rad sedaj tukaj V Avstriji, kjer je v začudenje vsega antt« fašističnega prebivalstva prejel držav« ljanstvo, ponovno sejal nacionalno im* njo in sovraštvo.
Ko srno poslušali govornike, se nismo več čudili razmeram v naši šoli, kjer še vedno poučujeta zakonca Miklin, ki sUl bila oba nacista in nikakor ne obvlada« la pravilne slovenščine, pač 'pa zato otf vsaki priložnosti kažeta skrajno mraijo do vsega, kar je slovenskega.
PLIBERK
Ko smo brali v eni.zadnjih številki o nemški pridigi dekana Thurnerja na pogrebu č. g. Uranska v Žvabeku, se nismo nič čudili. Saj tudi v naši šoli nima nobenega razumevanja za številne slovenske otroke, ki iz okolice obiskujejo pliberško šolo in ki so doma vajeni moliti le v slovenskem jeziku. V Pliberku pa za slovenski verouk po zaslugi dekana Thurnerja ni prostora, ker ie, kakor se kaže,* po njegovem mnenju le nemški jezik edino zveličaven. To je pokazal tudi že v GTebinjskem kloštra in to ne more oprati umivanje v golo vem listu, ker resnica ostane resnica.
Če misli, da v Pliberku ni več Slovencev, tedaj bi bil moral priti zarlno nedeljo na prireditev našega prosvetnega društva, ko so pri Brezniku naši: igralci podajali igro "Glavni dobitek'. Polna je bila dvorana in prav tako polna so bila srca od navdušenja nad uspehom naše mladine. Pri tem seveda ne smemo pozabiti duše našega prosvetnega življenja, tovariša Lovra Potočnika, ki je ob tej priložnosti spregovoril tudi globoke misli o naši ljudski prosveti. '
Se nekaj moramo omeniti. Naš rojak tov. Milan Breznik ie 28. februarja 1948 na eksportni akademiji končal svoje študije /. diplomo. Za to priložnost so se.zbrali pri Brezniku niegovi tovariši in v veselem razpoloženju praznovali važni dogodek. Mlademu diplomiranemu trgovcu kličemo tudi mi: Na mnoga letal
Naš kmet o svojih težnjah
Današnje razmere prisilijo tudi kmeta, da spregovori v javnosti in se .pritoži nad ravnanjem ž njim. Postali $mo pravi sužnji gospodov, ki nas na vse načine izkoriščajo in prikrajšujejo za pravice. Kmet naj uoč in dan dela in gara; kar pa s svojimi žulji pridela, ni več njegovo, temveč last gospodov. Če je že oddal, kar je mogel, še ni dovolj! Razne korpisije prihajajo na posestva in preiščejo vse shrambe da bi našli kakšno zrnce, ki bi mu ga mogli še odvzeti. Ni jim mar, kako naj preživlja svojo družino od lepih besed in obljub. Cene oddanim pridelkom so tako nizke in nikakor ne odgovarjajo težavam, pod katerimi posebno naš mali kmet obdeluje svojo zemljo in skrbi za živino. Če pa kmet ne more več oddati, mu pretijo s kaznijo in izsilijo od njega zadnje za-loge.
Na dragi strani pa kmeta pri dodelitvi oblek, obuvala ali gradbenega ma teriala nočejo poznati. Zaman prosi za gradbeno dovoljenje in dodelitev cementa, apna in dragih potrebščin, ki bi jih tako nujno potreboval za popravo svojih gospodarskih poslopij. Kljub temu pa rastejo razne stavbe po vseh koncih in krajih. Odkod dobivajo ti gospodje dovoljenja za gradnjo? Če si jih bliže pogledamo, vidimo, da so ali veleposestniki ali pa ljudje, ki stojijo v dobrih odnošajih s sedanjimi oblastniki okoli OVP.
Pridelke, ki jih mora kmet oddati, mu plačajo po tako nizkih cenah, da si za ta denar ne more kupiti niti najpotrebnejših stvari. Na eni strani mora oddati svoje izdelke za majhen denar, na drugi strani pa industrijske izdelke plačevati po cenah, ki mu onemogočijo, da bi si gospodarsko opomogel in s svojo družino živel, kakor se spodobi za delovnega človeka, ki gara od ranega Jutra pa do pozne noš. Prav tako ne more primerno plačati poslov, ki mu pomagajo pri težkem delu. Zato nihče noče ostati dolgo na kmetih in je tako silno pomanjkanje delovnih sil. predvsem na kmetih. Potrebne delovne moči odhajajo čisto razumljivo raje v mesto in v tovarne, kjer se da več zaslužiti in boljše živeti. Kmet pa je navezan na svojo grudo in mora sam s svojo družino delati in garati, in često ne zase, marveč spet za gospodo.
Vsega tega takoimenovani kmečki »zastopniki« ne upoštevajo! Brez ozira na težave kmeta določajo cene za kmečke pridelke. Ne ozirajo se na to, koliko truda in napornega dela je potrebno, preden kmet pridela 100 kg žita ali preden si zredi živino.
S temi težavami se mora boriti predvsem naš mali slovenski kmej, ki ga hočejo na vse načine gospodarsko uničiti.
Zastopnike za Kmečko zbornico, ki jih predlaga slovenski kmet, ki bi zastopali naše kmečko ljudstvo, odklanjajo nemški veleposestniki, ki popolnoma obvladajo zbornico. Ti gospodje tudi z vsemi močmi podpirajo prekupčevalce, ki kmečke pridelke kupujejo po najnižjih cenah in jih za visoke prodajajo naprej. Vzemimo primer z volom. Kmet proda vola, ki ga je redil 4 do 5 let živinskemu trgovcu za določeno ceno. Trgovec proda vola mesarju ali dragemu kmetu in dobi zanj skoraj dvakratno vsoto, ki jo je plačal prvemu kmetu. Kmet, ki mora 5 let čakati, da lahko proda vola, prejme smešno ceno, prekupčevalec pa v par dneh s tem volom zasluži dvojno vsoto. Enako je z lesom. Kmet čaka 40 ali 50 let, da ga lahko poseka v svojem
0
gozdu. Kubični meter proda za približno 50 šilingov: Preden les pride do mizarja, je cena zrasla v tako višino, da je naravnost bajno. Takih primerov bi lahko navajali^celo vrstč in vsak primer bi pokazal, kakšna krivica se godi malemu kmetu.
Kmet in kmečki delavec skrbita za prehrano vsega ljudstva. Zato pa tudi po vsej pravici lahko zahtevata, da se tudi njuno delo pirmerno -plača in se priznajo njun trud in njuni žulji. Odločb no zahtevata zastopnike, ki bodo v resnici zastopali težnje kmeta, ne pa samo veleposestnikov in izkoriščevalcev. Kmet zahteva za svoie pridelke take cene, da si bo tudi lahko kupil, kar potrebuje in kar bo izboljšalo njegov položaj.
Na Koroškem nadaljujejo s polivko Heimatbimda in nacizma
Dvoličnost političnih in upravnih oblasti na Koroškem dobiva vedno jasnejšo oblike. Koroškim Slovencem so še živo v spominu dokumenti iz Maier-Kaibi tschevega in Schumyjevega Heimatbun-.da in dokumenti iz nacistične dobe, ki obtožujejo znane osebnosti, ki so še danes na vidnih položajih. Ti dokumenti pričajo o resničnosti načrtov gospodarskega uničenja in iztrebljenja slovenskega naroda na -Koroškem. Čeprav danes vidni in odgovorni predstavniki s svojo potvorjeno velikodušnostjo svetu hočejo govoriti o enakopravnosti koroških Slovencev in z hvalisanjem o širokopotezni popravi vseh gospodarskih krivic zadnjih desetletij slepijo svetovno javnost, ki njih lastno delo in doslednost njihovih trabantov od pisarjev v »Volks-zeitung« in »Neue Zeitc pa do OeVP-jevskih županov razkrinkujeta in prikazujeta njihove resnične namene.
Slovenski kmetje že leta zaman čakajo na gradbena dovoljenja in nakaznice za cement, apno, opeko, obutev in obleko, medtem ko registrirani nacisti, rene-gati in izdajalci ter »dobri prijatelji« SP in VP-jevskih mogotcev po najhitrejši poti dobivajo te stvari. Da pri tem čisto načrtno zapostavljajo koroške Slovence, dokazujejo številni primeri, kakor spremno pismo, katero je s prošnjo tov. Ignaca Trehterja za gradbeno dovoljenje poslal občinski urad Blato pri Pliberku okrajnemu glavarstvu Velikovec, v kate rem »zaupno« pravi:
»Priloženi prošnji se ne ugodi. Imenovani je jugoslovansko usmerjen in ne obstoja povoda, da se mu dodeli gradbeno dovoljenje.«
Prošnji, kateri je bilo to pismo priloženo, še do danes niso ugodili. Okrajno
glavarstvo je prošnjo nerešeno vrnilo občinskemu uradu s pripombo, da se intervencije pri okrajnem glavarstvu brez pristanka občinskega urada ne bodo upoštevalo.
Podobno pismo občinskega urada Blato, ki je prav tako »zaupno« in ki nosi podpis zloglasnega OeVP-župana Pauli-tscha, pravi: »Prošnja za gradbeno dovoljenje se 'ne priporoča, ker se omenjeni ne priznava za Avstrijo in deluje proti Avstriji.«
Navedeni primeri jasno dokazujejo, da so trditve in zagotovitve sedanjih oblastnikov v »demokratični« Avstriji o •enakopravnosti koroških Slovencev podla laž in potvorba. Vse demokratične fraze so na Koroškem le nadaljevanje stare šovinistične in fašistične politike, ki nam je znana dolga desetletja. Ljudstvu, ki je še nasedlo tem frazam in ni verjelo v dvoličnost te »demokracije«, se odpirajo oči. Tako se nam ni treba več čuditi, zakaj s!oven°kl kmet ne dobi cementa, opeke in dragih potrebščin, ki jih tako nujno rabi za popravljanje svojih pohištev In gospodarskih poslopij. Ne čudimo se več, zakaj slovenski človek ne dobi obleke in čevljev.
Politika OeVP in hujskanje združene reakcije ima svoje’izvore v dobi nacističnega nasilja; to nam je danes jasno in zato je posebno danes potrebna močna antifašistična fronta vseh delovnih množic, ki se ho odločno borila proti izkoriščevalcem in netilcem nove vojne za pravice delovnega človeka in enakopravnost vseh narodov. Potrebno ie, da sl kmet in delavec podata roke in se skupno borita proti kapitalistom in veleposestnikom, ki izkoriščajo našega malega človeka.
JUGOZA VAM DOBAVI
takoj po zmerni ceni male mlatilnice^ slamotresalce, slamoreznice, rezalnicd za peso, čistilnice, sadne mline, cirkus larje z vso potrebno opremo, brane vsoh vrst, vretena, planinske pluge, rluge za krompir in pluge »Brabant«, vodne cr-i palke, ročne gnojnične črpalke in take na motorni pogon, vo/ove na polnp gm mo, sode za prevažanje gnojnice, domače mline, mline za drobljenje žita, šte-i dilnike, bencinske in Dieselnove motor-i je, sadne brizgalnice, navadne stiskalnice, klepalne stroje in traktorje.
Navedene stroje lahko naročite pri krajevnih poslovalnicah ali pa nepo^ sredno od JUGOZ-e v Dobrli vasi štev. 70 (Ebemdorf).
Opozarjamo tudi na zaloge polje ieli skega orodja, ki ga lahko kupite v vseh naših poslovalnicah. Hkrati pozivamo vse, ki še niso člani JUGOZ-e, da pristopijo. Delež znaša samo pet šilingov in lahko pristopite v vsaki krajevni poi slovalnici.
VABILO
na redni občni zbor »Hranilnice in posojilnice v Šmihelu pri Pliberku, registro-vane zadruge z neomejeno zavezo«, kt bo dne 19. marca 1948 ob 8. uri popoldne pri Šercarju v Šmihelu.
Dnevni red: 1. poročilo načelstva; 2. odobritev računskih zaključkov za leta 1944 do 1947; 3. volitev načelstva; 4. volitev računskih pregledovalcev; 5. slučajnosti.	Načelstvo.
Hov. prosvetna zveza naznani*:
Nova Miklova Zala bo v nedeljo, 14. 3. 1948 ob 14. uri pri Pušniku v Ra* tenčah pri Ločah. Gostuje SPD »Drava« iz Glinj. Zagotovite si vstopnice!
V nedeljo, dne 14. III. 1948 ob 9. url dopoldan bo v »Narodnem domu« v Dobrli vasi občni zbor Slov. prosv. društva »Srce«.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na svoj
OBČNI ZBOR
ki bo v petek, dne 12. III. 1948. ob 9. uri dopoldne v gostilni Roth v Celovcu, Pfarrhofgasse 8.
Starejši mož iz okolice Kofmare vesi išče zvesto živi jensko družico, da mu bo gospodinjila na lepem posestvu.
Ponudbe naj 9e pošljejo na uredništvo »Slovenskega vestnika«.
FRANCE BEVK
Toda nenadoma, ko je bil v največ jem onju, mu je zmanjkalo besed. Spomnil se je svetega Frančiška, ki je zaplesal pred papežem in ga z ritmičnimi gibi svojih udov globlje prepričal, kakor bi ga bil mogel z jecljajočo besedo. Ali naj zapleše? Ali naj zajoče? Imeli bi ga za blaznega. Z bridkostjo se Je zavedel svojega brezupnega položaja. Vse zamanl Trepetal je, solze so mu stopile v oči.
Nadškof se je dvignil in mu položil roko na ramo.
»Upam, da prav razumem vašo gorečnost in sem je vesel,« je rekel z nekoliko spremenjenim glasom. »Potrudili se bomo, da bomo v posameznih primerih omilili vaš položaj...«
Čedermac je čutil le eno: vse do konca je izgubljeno. Polastil se ga je obupen pogum, zagorel je v uporu.
»Prevzvišenostl« je vzkliknil. »Prepričan sem, da niste storili vsega, kar je v vaši močil«
Nadškof mu je nekaj trenutkov zavzet strmel v obraz.
»Vest nam ničesar ne očita,« je rekel trdo, s trepetajočim glasom. »Previdnost nam ukazuje- da ne smemo iti do skrajnosti. Sicer nastanejo ncdogledne posledice.«
»Zgodovina nas uči drugače,« je rekel kaplan, ki je tedaj ves plaval v blazni omotici. »Bismarck je dal zapreti škofa Lichnowskega, ki se je potegoval za jezikovne pravice Poljakov. Papež mu je v zahvalo kardinalski klobuk poslal v ječo.«
»Da, razumem,< je nadškof mirno prenesel udarec in se prizanesljivo nasmehnil. »Toda ne smete pozabiti, da se je to zgodilo v čisto drugačnih okoliščinah.«
Čedermac je bil kakor povodenj, ki prestopa bregove.
»Ne, prevzvišenost. Okoliščine niso bije drugačne. Drugačni so bili možje, ki so tedaj vodili Cerkev...«
»Don Čedermac!« mu je nadškof strogo segel v besedo. »Brzdajte se! Preveč se spozabljate.«
Čedermac se je zavedel kakor iz pijanosti in se zgrozil vase. Občutki so ga bili zgrabili kot deroča reka in ga tirali s seboj.
»Odpustite!« se je priklonil, vendar mu obžalovanje ni prihajalo iz srca. »Zaneslo me je. Če se morete le malo vživeti v naša čustva, boste razumeli. Še eno besedo, ki mi je na srcu. Ne pozabite: edini, ki bo imel od tega škodo, bo Cerkev. Jaz in moji tovariši tega ne bomo krivi. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči. Še več, kot je bilo v naši moči. Mi si ničesar ne moremo očitati. A vi, prevzvišenost, glejte, kako 6e boste opravičili, ko boste stali pred božjo sodbo!«
Poslednje besede so bile izgovorjene vdano, skoraj tiho, a so učinkovale kakor krik. Čedermac jih je bil že zdavnaj pripravil, a ni verjel, da jih bo mogel kdaj izreči; zdaj jih ni mogel zadr-ž.ati. Merjene so bilo v srce, cilja niso zgrešile.
Nadškof je stal nekaj trenutkov kot okamenel, obraz se mu je nabral v stroge gube, a je naglo premagal razburjenje.
»Vsak po svoje bomo odgovarjali,* je rekel s pridržanim glasom. »Bog nam
bo sodnik, a mi si ne lastimo njegove sodbe,« je dvignil desnico. »Zdaj pojdite! Gospod z vami!«
Martin Čedermac mu je poljubil nr-stan.
*
Bila je že pozna noč, ko se’ je Čedermac z zadnjim vlakom pripeljal v Čedad ... Ko je bil stopil iz nadškofije, se mu razburjenost ni takoj polegla, solze so mu venomer silile v oči. V vlaku se je stisnil v kot in gledal skozi šipo na mračno pokrajino, ki je bežala mimo. Bil je skrajno izmučen, polagoma so mu otopevale še misli in občutki. Soj je ve-, del, da se mu bodo še tisti večer znova prebudili, a tedaj mu je bilo dobro tako. Blagroval se je, da ni srečal kakega znanca, ki bi silil vanj z vprašanji. Tako, stisnjen v kot, s pogledom v noč, bi se bil rad vozil v neskončnost, daleč od sedanjosti.
Stopil je iz vlaka, tedaj je občutil lakoto. Zavedel se je, da ta dan skoraj ničesar ni zaužil. Zavil je v samotno ret stavracijo, naglo povečerjal in odšel. Rilo je pozno, ob tisti uri noben avtobus ni več vozil skozi Nadiško dolino. Da bi pa v mestu ostal čez noč, mu ni bilo po *rcu; odšel je peš proti domu.
(Dalje.)