lnseratl e« sprejemajo in vilj» trietipua vrst«
ti kr., če se tisku lhrat.
i M	H .. -
:<, ,, ,, „ ., i
P i večkratnem tisk injl ■«« mm primerno zmanjša.
Rokopisi
ne vračajo, nofraiikovana pisma se ue sprejemajo. Naročnino prejema opravniStvo (administracija) iu ekspedicija na Dunajski eesti št. 15 v Medija-tovi hiSi, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narod.
Po DOštl	Dreieman vtfja :
la, vttio ieto	. . :0 gi. — kr.
ta poiieu	.	5 _
ta četrt ieta	. . 2 ,, 50 „
V administraciji velja:
7.» ceio ieto . , S gi. 40 kr ta poi ieta . . i. ,, 20 ., ta četrt ieta	Z ., '0 .,
V Liubiitttu na aom Došil au velia «0 Kr. vat? na !nT.-
Vredništvo Klorijailškf nlice št. 44.
izhaja po trikra na teden iu »icer v torek, četrtek in uonoti..

Minister Konrad.
Od vseh strani so zbira nevihta proti na-učuemu ministru baronu Konradu. Nezado voljni so nemški katoliki, ker jim neče dati verskih, katoliških šol ; nezadovoljni so nemški kmetje sploh, toraj tudi nj h poslanci, ker se minister toliko up.ra skrčenju osemletne šolske dolžuosti; nezadovoljni so Čehi, ker zavlačuje Konrad ustanovo češkega vseučilišča; nezadovoljni so Moravci, ker jim neče dati narodnih srednjih fol, kterih sta ua Moravi samo dve, med tem ko imajo maloštevilni Nemci moravski ednajst srednjih šol v svojem jeziku; nezadovoljni smo slednjič še najbolj mi Slovenci, ki do zdaj nismo mogli od Konrada dobiti niti ene narodne srednje šole.
Kako to pride, da se Konrad ne ozira na državnozboreko večino, na ktero se vlada vendar naslanja in naslanjati mora? Kako pride, da je on toliko protiven tako nazorom nemških katolikov, kakor zahtevam slovansk h narodov, in da se on te svoje protivno3ti še h v a' i naproti liberalcem ? Eiiui uzrok je ta, ker on stoji ne samo z eno nogo, ampak z obema nogama na stališči nemškoliberalcev, v taboru ustavovercev. Pri njegovem izbranji imel je Taaffe nesrečno roko, saj mora zdaj vendar že sam sprevideti, da baron Konrad ne spada v tak vladni sistem, kakoršnega zastopa sedaj na vlada. Čuje se govorica, da ho minister Kourad v kratkem sam odstopi; pametno bi res bilo, rla to stori, kajti sicer bo — pri-ronran odstopiti. Saj ravno glede šolstva se je kopičilo proti liberului vladi največ pritožb; nesmisel bi bila toraj, ko bi
vse zgradbe
liberalizma podirale, samo liberalno šolstvo bi ostalo v veljavi! Čemu so bili uapori slovanskih narodov za dosego ravnopravnosti, če ima pod sedanjo vlado, ki obeta pravičnost vsem narodom, vse pri starih kriv coh ostati ? Čemu b' nemški katoliki tako vlado podpirali, ki jim še nadalje življenje greni in šole kazi z liberalnimi šolskimi nadzorn ki ? Ali zamoremo tako vlado nam prijazno imesovati, ki vkljub našim pritožbam drži Pirkerja in somišljenike, da naše učiteljstvo v nemškoliberalnem duhu dresirajo, duhovstvo sovražijo, narodni čut žalijo ter nam po vseh kot>h nemškutarijo usi-lujejo ? JaBuo je, da Konrad tem ljudem po-tuho daje, in to se nikakor ne sklada s programom Bedanje vlade.
Kar se tiče naših slovenskih zahtev v zadevi šolstva, mora se reči, da niso pretirane. Glede osobstva hočemo imeti uarodue šolske nadzornike, ki ne bodo samo našega jezika zmožni, ampak tudi vneti za napredek šolstva in za duševni razvoj našega naroda na podlagi slovenskega jezika. Mi zahtevamo nadalje čisto narodne ljudske šole, ne samo na Kranjskem, ampak tudi na Štajerskem in Koroškem. Glede srednjih šol moramo pač zahtevati, da se poslovenila gimnaziji v Novemmestu in v Kranji, v Ljubljani pa naj se ustanovi druga, čisto slovenska gimnazija. Na Štajerskem in Primorskem pa naj se nsrede vsaj slovenske pa ralelke. Za sedaj se bomo s trmi koncesijami zadavoljili; prej ali slej jm 8'j",bo pokazala potem še potreba slovenskega vsemMl šča , kajti jasno je, da tako dolgo se pridemo do enakopravnosti pri sodnijub, dokler nimamo sodnikov in advokatov v slovenski terminologiji iz
-rt - -----t— ;
urjenih. Potreba Blovenske pravne akademije v Ljubljani zdi se nam tako očividna, da so prazni in ničevi vsi ugovori proti njej. Pa če na to še nekaj čas a počakamo, naj se nam da za zdaj saj nekaj narodnih srednjih šol. Na novomeški gimnaziji ni nikdar čez deset Nemcev, vsi drugi učenci so Slovenci, ravno taka je v Kranji; kaj toraj brani, da bi se ne mogli ti dve učilnici na en mah posloveniti? Če se nadalje v Ljubljani pusti sedanja gimnazija „Nemcem", ne bodo se ,,dajčkrajnerji" mogli pritožiti, da nimajo učilnic ; poleg nje pa bo sijajno izhajala še čisto slovenska gimnazija, ki bo štela gotovo do 300 in 400 učencev. Na celjski gimnaziji je več ko 100 Slovencev, ravno tako na mariborski, toraj bi se slovenske paralelke splačale. To so zahteve, ki so gotovo pravične. Bi pa tudi države iu dežele skoraj nič ne stale. V Ljubljani so ua nižji gimnaziji že tako paralelke h v vsih razredih, še celo ?a tretjo pHralelko c je sem ter tje dovelj učencev. V Hočevji pa, čemu je nastavljenih toliko profesorjev za 25 do 30 učencev v vsih razredih nižje gimnazije? Le nekoliko dobre, pravične volje in vse bi lahko šlo. Naj bi naši posianci tega ne pustili spred oči!
Politični pregled.
V Ljubljani 14. novembra
S^s-Žjs vsaa jkIm»1' je pr čel. Klubi se zbirajo iti posvetujejo. O tistem „nemškem i.lubu" ni duha ne sluha. Vendar pa bodo ustavoverci brez dvombt zaletavali ae v Tasf-feja, dokler si rouov ue polomijo nad njegovim trdnim stališčem iu nad edinostjo avtono-_____i..----------————■. - ---,—»——
Flavija.
Prizori krščanskega življenja iz Četrtega
stoletja.
A. Hurel. Pred. Vilinski.
(Dalje.) XXIII.
Et tu lJetblehem Epbrata.
Ker je imel grob Kristusov v samostanu na Oljski gori že svojo stražo, obernilo se je Eusebijevo krdelce k zibeli Izveličarjevi.
Betlehem je bil takrat le še vas, stoječa na višini z drevjem obsajenega griča, ki je bil bogoskrunsko izročen Adonidovercu sramočastju. Ve se, da sta Konstantin pa njegova sveta mati Helena, ta madež sijajno opralo. Veličastna cerkev, ki je v sebi hranila jamo gospodujega rojstva, vzd'gala se je sredi te lesene šume. Stala je blizu pofa, kjer je bila Rahel pokopana, pri petem miljniku od Jeruzalema.
Kako veselo so zapeli naši romarji sto-pivši v to cerkev, v to jnmo, v to vas, ki je bila priča tako preavetih skrivnosti I ,,Bodi po zdravljen, so peli, bodi pozdravljen Betlehem, krušna hiša, kjer je bil rojen sam kruh iz nebes. Bodi pozdravljen Efrata, ti rodovitna
zemlja, kjer je sum Bog rasel I Tukaj je poznal vol svojega gospodarja in osei jasli svojega gospoda. Tukaj v lesu smo ga naši', ker vedeli smo, da je bil v Efrati. B.idi češčena, o votlina, o svete jasli , posvečena alama, na kteri je počivala meso postavša beseda, — slavljene bodite ve plenice, v ktere je Dete Božje povila deviška mati I Tukaj čemo poslaviti naše stanovanje; domovina našega Boga naj bode naša pokojevina. Ond', kjer je bil rojen, bo-demo umrli in njegova zibel naj bode naša rakev."
Zares, ta občutljej je vse navdajal. Stopili so ua zemljo judovsko ne kot potn ki, romarji enega dne. Iz domovine svoje pognani vedeli so ai druge poiskat'. Ktera tla pa so
lim zamogla bolje namestiti domovinska tla, kakor tista, ktera si je aam Bog zr domovino izbral ?
Sedaj so jeli delati uredbe in postavljati nnnrave na betlehemskem griču, ki je obsegal dosti velika poslopja, da sprejme nje in pn nov prirastek, čejim ga previdnost božja pošlje. Sklenili so, da ustanove dvoje aamostanov, ki naj bi bila eden od drugega na toliko oddaljena, da bi se lahko branili napadom ismaelcev. Z
debelimi in visokimi zidovi naj bodeta opasana in Eustbij je celo zahteval, da se na kraju, ki je najbolj oddal,en, ki vso dolino gospoduje, .postavi močan stolp, b katerega bi se opazo-jvalo kretanje napadnikov. Ta naredba, kakor se je pozneje pokazalo, ni bila nikakor odveč.
Prccejne potroške dvojnega tega poslopja pokriti je imela premožnost, Emilina pa Mete-lina. Tudi Pretekstat je hotel zidanja z velikimi troški deležen biti, Eusebij pa je dal svojo .iedovino prodati , ktero je še v Dalma-cji imel. Zidanje se je točno odsedalo, a preden je bilo v poslopju moč prebivati, preselile so se bile ženske v mesto blizo cerkve rojstva, moški pa tudi ne daleč od nje.
Življenje tukaj ni bilo toliko samostansko, ampak bi,o je bolj družinsko. C- lo ta družina je pogrešala nekaj udov, namreč Flavijana, njfgovo sestro Pavlino in njegovo soprogo Leo, ki ao iz Jeruzalema hodili ven na deželo , da si ogledajo kraje in stavbe , ko bi imeli kaj zgodovinske pomenljivosti.
Noben teden m minul, da ue bi ae bila mlada družbica narasla. Semkaj so hodili, ktere je vlekel Eusebijev sloves, kajti po VBcj pravici je on veljal kot tista luč, ki je vshod iu
mistov. Kaj bo z g o spo b k o zbornico? Pravijo, da misli Taaffe še te dni nekaj novih udov imonevati, da pridobi večino za Bebe. Potrebno bi res bilo.
,,Slov. Narod'' je v nedeljskem članku sprožil misel, naj bi se mi Slovenci več brigali za osodo svojih bratov na Korodltcni. Potrebno bi res bilo t O tej stvari smo že in mislimo spregovoriti še v prihodnjem listu.
Sicer pa se v vseh deželah, kjer so bili Slovani do zdaj hudo tlačeni, na bolje obrača ItKoravcI so silno vesele, da se dobili cesarskega namestnika , od kterega pričakujejo, da bo Slovanom v Moravi pod pazduho segel. Zdaj še le izvemo, kako silno so bili tlačeni moravski Slovani; akoravno zavzemajo tri če-trtinke prebivalstva, vendar so bili skoraj da izkijučeui od javnih služb ; vse boljšo službe imajo Nemci v rokah, ki Slovane silno sovražijo.
Tudi $lexiJaiiomee bliža pomoč. Poljski poslanci se bolj in bolj zanimajo za osodo svojih rojakov in hočejo energično zahtevati enakopravnost za Poljake v Šleziji.
Slednjič bo tudi na koroške Slovence vrsta prišla, da se jim osoda olajša. Te pa morajo v prvi vrsti naši slovenski poslanci pod svoj zaščit vzeti.
Ob enem pa ncanekolibcralci stav-ljajo vedno bolj predrzne tirjatve. Zdaj za-zahteva celo vladni „Fremdenblatt", naj se nemščina proglasi kot državni jezik. Nasproti tej nadležnosti ne bo slovanskim poslancem druzega ostalo, ko staviti predlog, če že mora kak jezik državni jezik biti, uaj se sprejme kot tak francoski jezik, katerega se morda tudi Madjari ne bodo branili; ob enem pa bodo tudi Nemci občutili, kako je prijetno, imeti v uradnijah tuj jezik, ter bodo meje državnega, francoskega jezika kar mogoče skrčili, kar bo tudi nam prav. Toraj ž vila francoščina kot državni jezik!
Nek poljski list hoče vedeti, da bo grof Taairc od desnice zahteval, naj ga krepko podpira. To je vse lepo, pa grof Taaffe naj bi se tudi nekoliko več oziral na želje naših poslancev, kar do zdaj ravno ni v preobilni meri storil.
zahod razsvetljevala. Tudi zato so zahajali semkaj, da občestno žive s plemenitimi go-spemi, ki bo obdajale učena duhovnika iz Ogleja, puščavnika halkidskega. — Vendar novi ta narasljej prebival je odločen v drugi liiši, dokler se ni dovršilo poslopje.
Med temi došleci sta bili pa dve dve osebi, ki Bta se precej od kraja prikradli v zaupanje Eusebija in Flavije.
To je bil nekidiakon, imenom Luskij, pa neka diakonisa, Rufina po imeni. Jeruzalemskega škofa pisma so ju priporočala. Luskij je zagotavljal, da hrepeni učiti se pri Eusebiju, kajti njegova topla želja je, da si pod takim in tolikim učiteljem obsežnega svetopisemskega znanja pridobi. Ponudil se mu je bil celo, da Če biti njegov tajnik in ako treba, njegov pot. Trditve njegove, kako da bode vesten, iskren in udan, bile ko čudovite. Eusebij je hvalil božjo previdnost, da mu pri tolikih opravilih in učenih prepirih, v ktere je bil zamotan, pošlje pomagavca, človeka, kteremu sme zaupati, ki mu bode bolj prijatelj, kakor pa učenec njegov.
stvom nikakor ne brani, da ostane naša s papeževo vlado v popolnem porazumljenji.
Hiislja je izrazila srbski vladi svojo nezadovoljnost ZBradi postopanja proti patriarhu Mihaelu. Pravijo, da bodo Mihaela v Ru sijo poklicali.
Govori se, da bo ganeral Črodjev (Crnja-jev) zopet stopil v aktivno službo.
Izvirni dopisi.
las Novomcsta, O nov. (f Prošt Simon Wilfan.) Nemila smrt je pobrala iz vinograda Gospodovega zopet jednega naj-iskreuejših duhovnih pastirjev. V dan 4. novembra dopoludne je izdihnil svojo blago dušo velečastiti g. Simon vitez pl. Wilfan, infulirani prošt in župnik Novomeški, za mertvoudom. Kolikanj je vse čislalo blagega moža, pokazal je pogreb 7. novembra. Sešlo se je 35 duhovnikov od blizo in daleč, 17 redovnikov, zastopniki raznih uradnij in velika množica druzega občinstva, da skažejo ranjemu slednjo čast. Na rakvi je bilo videti med druzimi tudi venec mestnega zastopništva in kmetiške poddružnice Novomeške. Pogreb je vodil prč. g. Janez Vertin, škof iz Amerike, ki je bil ravno tu nazoč na svojem popotvanji v svoj rojstveni kraj, da obišče svoje znance. Pogreb je bil tako sijajen, da ga znabiti novomesto še ni videlo tacega.
Narodil se je raujki 20. oktobra 1802 v Loki; v mašnika je bil posvečen 27. oktobra 1825. leta. Kot duhovni pcmočnik je pastir-jeval v Smledniku, Šmartnu pri Kranji in Trebojem. Pozneje je služboval nekaj let kot vojaški duhovnik na Laškem in v Ljubljani. Zapustivši to službo je šel za župnika v Kranjsko goro, kjer je marljivo delal v vinogradu Gospodovem celih 28 let, kar njegovi nekdanji farani naj bolje vedo, katerim je gotovo še v blagem spominu. Leta 1867 je prišel v Novomesto za kanonika, in dve leti pozneje je postal prošt in mestni župnik Leta 1875 je obhajal svojo zlato sv. mašo. O tej priliki je zasluženega moža odlikoval tudi presv. cesar za njegove zasluge; podaril mu je red železne krone 3. reda ter mu podelil plemstvo.
če tudi je bil uže pri letih, vendar je bil ramki do zadnjega vedno bistrega duha in jako dobrega spomina. Letošnje leto 3. aprila je ranjkega napadel mrtvoud prvikrat. A njegova
Rutino. kar njo zadeva, ta je pa djala, da je tako ginjena od Flavije dogodeb in o božjih namenih z njo vred tako prepričana , da je ne-prestauo koprnela videti jo, slišati jo iu če bi trebalo, služiti ji. Toliko navdušenje in za-tajenje, to se ve da gotovo ni bilo brez nasledkov na Emili o in nje hčer, ki sta jo z veseljem sprejeli.
Od tega dne se je gostom v Betlehemu pričelo življenje, kakoršnega se nadjali niso. Iz svoje samote v Halkidi in že preden se je bil tjekaj odtegnil, izdal je bil Eusebij številne učene spise, v kterih se je udeleževal verskih prepirov tedanjih časov, braneč svoje stavke, nasprotne pa spodbijajoč, naj bi se bili tikali oseb ali naukov; povBod bo imeli ti njegovi polemični spisi uplivno veljavo. Prepisavali so jih in razširjali; vzburjene duhove so potolažili, spravili, ukrotili; omahujoče potrdili m z zaupanjem navdali; razvnete strasti ubr-zilali iu umirili. Vendar niso premogli razorožiti vsako sovraštvo in zadušiti vse pojave samoljubja. Nasprotniki, ktere je poznal in zoperniki, kterih ni poznal, branili so se proti
jeklena natora je kmali zopet okrevala, če tudi od onega časa skozi 20 tednov ni mogel maševati zavoljo bolnih nog, pričel je bil zopet 21. avgusta, in potem vsaki dan — slednjikrat na vernih duš dan. Nnjegova vroča želja, kojo je čestokrat med boleznijo izrazil, bila je, naj bi zamogel le še jedenkrat pridgovati. Bil je namreč vedno goreč pridigar.
Sploh je bil ranjki kaj ljubeznjiv starček, v resuici vzor dobrega dušnega pastirja in sprednika. Sosebno pa je ljubil mlade duhovnike, jih videi rad okoli sebe, ter jim dajal lepe nauke zadevajoče dušno pastirstvo in obnašanje do ljudi. Zlasti jim je priporočal, naj se ne preaaglijo v nobeni reči.
Tudi kot mestni župnik si je pridobil vrlo mnogo zaslug. Pod njegovim vodstvom je dobila cerkev kapiteljska takovo lice, ka-koršuega ima dandanes. Zvonik z bakrom krit sme se prištevati najlepšim na Kranjskem. V cerkvi so bili pa postavljeni novi stranski oltarji in lep križev pot. Prezbiterij je dal popraviti cerkvenemu slogu primerno.
Ker je bil ranjki znanstveno jako izobražen mož, znal je ceniti vrednost knjižnic in arhivov. Zategadel je skrbel, da se je kapi-teliska knjižnica uredila in zdatno pomnožila. Tudi kapiteljski arhiv, ki je bil zaradi raznih nezgod (zlasti za časa Francozov) v največjem neredu, pustil je urediti, ter tako otel marsikaj za zgodovino važnega. Kajti nahaja se v njem čez 500 listin pričenši z začetkom 14. stoletja in naprej. V njih se najde dokaj gradiva za povestnico Šmihelske, Mirnopeške, St. Rupert8ke, Stopiške fare itd.
Bog daj ranjkemu večni mir in pokoj, kapiteljnu pa vrednega naslednika!
S Pohorja, dnč 11. nov. (Svoji k svojim. — Vreme.) „Slovenec" je že večkrat trdil, kako nespametno ravnsjo Slovenci, ko že enkrat spoznavajo kdo jim je prijatelj, in kdo ne, ako nevrednim delč kruh in zaslužek, ter jih tako v njih napačnem mnenji, češ Slovenca spoštovati ni treba, še vtrjujejo. Mnogi naši ljubeznjivi nemškutarji v trgih in vasčh .nosili bi manj ošabno glave po konci, ali vsaj prenehali tč svojim ruvanjem proti nam, ako bi jih kot trgovce, krčmarje, ali štacunarje naše ljudstvo popustilo, ter zahajalo le edino k onim, kateri spoštujejo jezik in pravice naroda, med katerim živč. — Tudi pri nas sicer nismo v tej zadevi doBti na
samotarju m napadali ga z vsimi pomočki, ktere zvijača izoaide in obrekovanje izumi.
Ti navadno temni in brezimni spisi, ki so tako lisčje Be plazili v naročju cerkva in kristjacskih občin, nikdar niso prišli vsi do Eusebijevega znanja. Njegovi dopisniki in do-govorniki so mu bili nektere poslali in izročili in te bolj zmernega zadržaja V Betlehemu si je bil pod nekim gričem jamo poiskal, o kteri je rekel, da mu je raj in va-njo je bil postavil svoje še precej množne bukve. Tukaj ga je čakala cela poplavina knjig , spisov in knj žur, ki so ga prepričavale, napadale, sramotile in skoro pobalinski zdelavale. Malo da ni mislil, zvedena roka mu skrivoma nosi v stanico in skrivoma pod liste podtika. Hujši in občutniši mu je pa delo to , da so te ne-sramue in brezznačajne knjižurine prepisane po Betlehemu okoli trosile in tudi njegovim blagim prijateljicam v roko prišle, kakor po čudu. Zabavljice so se raztegale do dni, ko je obstajala še domača cerkev, dolžene in kri-vičene so bile osebe, imenovane s pridevki in podtikane so jim bile podle uloge.
Vnanje države.
fjalii 80 se že potolažili zaradi izjav v avstrijskih delegacijah. Popravki vladnih organov bo jib pomirili. Zagotavlja be pa od druge straui , da prijateljstvo z laškim kralje-
boljem, pa žalibog da je narodna zavest sedaj še premalo razvita in ljudstvo na svoj izvor premalo ponosno, da bi se biio vže brzo pre-drugačbe nadjati. Vendar pak imajo naši nemškutarji š» to zalo prednost pred drugimii da kmetsko ljudstvo ne psovajo samo z „dumme bindische", marveč je le „kmečki trotelj'1 nekako bolj v navado došel. Zastonj se toraj še Nemci bahajo, da so edino le oni olikani, kajti takšne psovke so še zmiraj črne pike za nje, ako sploh naše odpadnike že prištevajo k svojim.
Opozoriti pa hočem danes na drugo napako, katera Slovencem v gmotnem obziru dosti škoduje in to je razvada, da se skoro vsako večjo stavbarsko ali drugo podvzetje prepušča poprej vsem drugim nego domačinom, kateri se tako pri nas z zaslužkom rede, domačini pa stradajo. Kakor drugje, razdjal je tudi pri uas časa zob nekatera pohištva, ki so se morale v novič staviti, in kaj mislite, morda bo to storili naši rokodelci? Kaj še? Iz oddaljene Italije bo dospeli sem zidarji Furlanarji, vlagali kamenje, žgali opeko, vse za drag denar, kateri ide na ta način po nepotrebnim iz dežele, naše ljudstvo pa ubožuje. Za tesarje morajo dospeti zopet tujci in sicer Nemci, kar pa ne trdim da so vže po svojem rojstvu, pač pa po duhu. Kedaj se bodemo neki iznebili te sramotivne razvade? Kedaj postane Slovenec na lastni zemlji neodvisen od drugh, ter tako sam svoj gospod? Res da morebiti laški zidarji naglo zidajo, kar jim tudi daja prednost pred domačimi; pa trajnoBt Bjihovega dela je močno dvomljiva in že nestrokovnjak lahko presodi, da v naglici izgo-tovljeno delo je le za oko mikavno videti, obstoječe ja ni, kar bi bilo lahko glavno sredstvo domačinom, svoje tekmevce izpodriniti. Toda žal, da so tudi domače moči toliko razdrobljene, da vsaj pri nas več,e zidarske družbe labko skupaj dobiti, kar nas pač sili pripoznati, da naša lastna vnemarnost nas tudi tli hudo tepe. Dokaj tisočev je že prešlo po inostranc.h v tuje dežele iu čast Slovencev že zahteva, da pričnejo enkrat gledati na to, da bo se brzo vzgojilo dosti domačih obrtniških in rokodelskih rok, kateri pa tudi naj najdejo od začetka zadosti vsestranske podpore? Le tako bomo zamogli potem tujcem kljubovati, in naš denar bo ostal doma.
Naj se reče, kar hoče, vreme letošnje je
eeni
na njivah močno zaostalo in dosti kmetov je, katerim še sedaj snopje ni vse pod Btreho. Zdaj ko to p šem, je snežena odeja sicer preminila, pa stanovitno biti se vreme le ne kaže. Zatorej bo še močno podvizanja treba, da Be pridelki domu spravijo, da bo potem kmet v Btanu prevdariti, koliko čistega dobička mu je lani v novič cenjeno njegovo posestvo vrglo. Marsikateri bo pa vendar še nevoljno z glavo zmajal nad računom, ter si želel, da bi bil svoje njive še bolj z tehtnimi razlogi reklamiral, ako bi smel imeti kaj upanja, da bodo vsaj nekatere prejšne reklamacije ugodno rešene. Če se pa ne meni jemati na nje ozir, čemu potem nepotrebnih pisarij in Btroškov, čemu cenitve in to drage in neopravičene cenitve čistih dohodkov kmetij, kateri so vendar od marsikoga tolikanj odvisni in negotovi? —
Iz Štajerskega. Zastran družbe bv. Mohorja so razposlali mil. gosp. lavantinaki knezoškof okrožnico vsem duhovnikom svoje škofije, v kteri obžaljujejo, da se je število udov te toliko hvalevredne družbe,tudi po naši vladikovini zmanjšalo. Nalagajo toraj vsem dušnim pastirjem naj z vsemi močni, delajo na to, da se število družbenikov kolikor mogoče zopet pomnoži. — (Katoliško podporno društvo v Celji je spremenilo svoja pravila v tem smislu, da Bi je izvolilo vsakratnega la-vantinskega knezoškofa svojim pokroviteljem, da namerava prihodnje skrbeti za ubožne otroke sploh, da se vpeljejo udje tretje vrste z enim nov, kraje, na teden, da zamorejo zunanji udje pri volitvi odbornikov glasovati pismeno po listih. Bog daj dobrega vspehal
I 't, Trsta, 9. nov. (O si a vn osti v Dolini.) Ker je bilo v nedeljo 30. okt. deževno vreme, bila je slavnost preložena na nedeljo 6. nov. A tudi ta dan je bilo nebo s črnimi oblaki prepreženo in nadejali smo se vsaki hip dežja, pa kljubu temu se je bilo zbralo okolo 2000 ljudi od odaljenih in bližnjih krajev. Od daleč proti Dolini dohajajočim so nas mično vabile vihrajoče zastave, prihajajoči v Dolino pa smo se čudili tako lepo okin čanej prijazuej vasi; vse polno je bilo narodnih zastav, posebno lep pogled je bil po vaškem trgu, kjer je bil ličen slavolok z napisom: ,,Dobro došli", in zidan oder, na kojem je ustavljen lepi iz nabrežinskega marmorja narejen, nad 3 metre visok Bpomenik. Na zidu so bili napisi: ,,Slovanom so lepši dnevi bodo ljudje vsekako le dolgo pomnili, jzačeli Be daniti'' »K(le so naše meje" in „Kde
Vsled vednega deževauja v kimovcu in snega v listopadu je delo na polji, ali bolje rečeno;
Od kodi so prihajali ti spisi ? V kterih možganih bo se rodili in č ja roka jih je sestavila? Nekteri bo si bili podobni po obliki in po vsebini in baš ti so bili najsovražneji, tisti, v kterih bo napadi in psovske kar na debelo tičale. Ti ao kazali najočitneje znamenje zavisti in pa tistega posebnega sovraštva, ki se za odejo prijaznosti skriva. To so bili tisti, v kterih je bilo videti natančneje poznanje Eusebijevih razmer iu njegovih varovank. Pri vsaki vrsti je bilo nekoliko čutiti, ki je živel sredi onih stvari, ki so se razpravljale in ki je kazal, da so mu dobroznane.
Toda Eusebij je stvar zastonj preiekaval; ni mogel zaslediti niti roke, ki je psovke pisala, niti trosilcev, ki bo je neprenehoma okoli njega njega razuašali. Unevoljen jih je spod-
so naši bratje"; na onej strani jo podoba, ki predstavlja Trst, na drugej pa Avstrija, in mej njimi grb kranjske dežele. Zares lepo za tako priprosto vas. Mej mnogobrojno odličnim občinstvom sem tudi videl okrajnega glavarja viteza Bosizzia iz Kopra, kateri je vlade zastopal. Vršil se je najprej občni zbor polit, društva „Ediuosti', ker se je nadejalo, da utegne slavnost dolgotrajua biti. Oosj>. predsednik Nabergoj je pozdravil došle ude in se v lepem govoru apomiuial bolnega našega mi-lostljivega gospoda škofa, na kar zbor izrazi voščilo, da bi častitljivi gospod kmalu ozdravil in da bi ga Bog še mnogo let ohranil. Tajni-kovo in blagajnikovo poročilo je radi pomanjkanja časa izostalo. Prešlo se je potem precej na resolucijo do vlade in državnega zbora o železnici ter kazal na konkurenco Reke, in predlagal je, uaj se resolucija odpošlje na viB. vlado in državni zbor, kar ae sprejme in odboru naloži. Potem se je vrš la volitev odbora,
Sterle, uradnik banke comerciale, Slavoj Jenko trgovec Podgradom v Istri, Rajmund Mohorčič, župan v Sežani, Devetak Josip, deželni poslanec v Tolminu, in D namestnikov. Ker se posamezni predlogi niso stavili nobeni, gosp. predsednik Nabergoj s kratkim govorom zbor zaključi.
Precej po dokončanem občnem zboru se prično slavnost in se je tako vršila. Gosp. predsednik Nabergoj predstavi zbranemu občinstvu vladnega zostopnika okrajnega glavarja iz Kopra, goBp. viteza Bosizzia, kateri občinstvo v lepi slovenščini pozdravi, na kar ga občinstvo z gromovitimi živio klici, z grmenjem možnarjev in igranjem cesarske himne odzdravi, nato bo peli dolinski pevci „Želje Slav-jana". G. Nabergoj potem v lepem govoru naznanja pomen spomenika in Be prav živo spominja tabora, povdarja Slovencev udanost do habsburške krone, in koncu govora mej živio-klici, igranjem cesarske himne in grmenjem možnarjev odkrije Bpomenik. Na to so peli tržaški pevci ,,Iskrico domorodca". Gosp. dekan Jan je v jako lepem govoru spodbujal ljudstvo do omike, do ljubezni do naroda in občnej zvezi Slovencev; občinstvo mu je odobravalo iz burnimi živio-klici, tržaški pevci pa so zapeli pesem „Slovan".
Potem se je pričela loterija, ki se je lepo izvršila. Na to pa je pričela že uoč trkati na vrata. Odelek mladine poda se na plešišče, kateri bo bili pa peš prišli, pomikati so se jeli proti domu, drugi pak so se podali v dvorano k večerji, pri katerej bo popevali tržaški pevci, a tudi ti bo se morali posloviti in odrin ti domu, ker vsakedo je imel pred očmi, da je drugi dan delo, in ao bili skoraj vsi delalci. Le obžalujem, da se tem pevcem ne pridružijo drugi pevci, katerih se v Trstu ne manjka, da bi osnovali staluo pevsko društvo, katerega tu zelo potrebujemo. Zelo me pak zopet veseli, oa to malo številce večidel najnižjega stanu goji narodno petje, dasi so zapuščeni od vseh Blrani; ako se ti razkropijo, ne bo kmalu slišati narodnega petja v Trstu. Ali pa ue bo to Bramota mestu, v katerem živi nad 30000 Slovanov. Toraj upam, da Be zadnje ue zgodi in da se pridružijo tudi drugi pevci temu krdelcu iu da dobodo tudi podporo od odličnih Slovencev in Slovanov.	— r.
\i. gBorišhe&u, 10. nov. (Izv. dopis.) Letina in gospodarstvo v trnovskem gojzdu; liberalni pojmi o samomoru in hudodelstvih; §. 19 in njegova hoja rakova pot. — Zopet vidite iz nadpisanega obsega, da se mi je po
bijal ali pa jih je bičal z ostrim peresom, toda:izvoljeni bo bili: za predsednika g. Nabergoj na njegove odgovore so priletele še hitreje za-j za odbornike gospodje: Iv. Gorjup iz Proseka vrnitve. (Dalje prih.) y. Dolenc, Iv. Dolinar, Jan. Jurij dekan --t Dolini, Štef. Nadlišek, mestni odbornik, G.
dolgem času še precejšno gradivo za „Slov." nabralo; žalibog pa kaže isti obseg, da Vam nimam nič kaj veselega sporočati, naj se že lotim spredej ali zadej. Letina po Vipavskem je Bem trtje zlo različna; med tem, ko je bila sred Vipavskega sem trtje še dovoljna letina za vino, se tega podčavenske občine ne morejo hvaliti, le malokteri je imel pičlo srednje letino za vino. Zato pa je njegova dobrota tem veča od drugih let in ker je cena le srednja, od 10—12 gld. kvinč (60 bokalov) ali 12—14 gld. hektoliter, te letos zares dobre božje kapljice, zato so jo je že prav mnogo izvozilo, zlaBti na Kraujsko, iz Brd pa bolj na Koroško. Kar zadeva pa druge jesenske pridelke n. pr. sadju in ž ta, tega je zopet prav malo ali clo nič kakor sadja; koruzo je poškodovala bolj huda burja kakor pa suša, zlasti pod čavuom. tako da je uij sem trtje malo da nič ali le '/i lanske letine, fižola nič, krompirja ga je le semtrtje srednja letina, repe in zelja tudi le pičli pridelek. Sicer naj tu opazujem, da podčavenske občine in tje
gor do pod Nanosa ne morejo nikdar imeti dobrih letin, ako bi tudi vse lepo kazalo, kajti ako ne pride druga uima, nas vselej obiskuje da burja, ki prihaja od leta do leta močnejša, kar je pa prav naravno, odkar Be je začelo tako neusmiljeno z erarnim trnovskim gojzdom gospodariti in to že več let ečm. Čavenska gora kaže svoje čelo že itak golo, a zdaj jo brijejo tudi že po temčnu, tako da burja, ki izza čavenskih grebenov v vipavsko dolino hruje, naletuje na čedalje manjše ovire. Da pa na tako slabi gospodarski način erarni gojzd, od kterega so pologama vse servitutne pravice podčavenskem kmetom vzeli, tako da zdaj ne smejo niti Buhljadi, malin in jagod brez plačila brati, brezobzirno posekujejo, se pač ni čuditi, kdor pozna preštevilne uradnike gojzd-nega urada. Svoje dni ko so imeli podčavenski kmetje še pravico do drv, ni bilo niti polovici toliko uradnikov, kakor jih ima zdaj gojzdm urad v Gorici in sem trtje po trnovskem gojzdu, in tudi plača uradnikov je bila tedaj po re sničnem zaslužku; a zdaj je vsim od 2-3 krat povišana od nekdaj. Zatorej je treba se ve da, pa čistiti gojzd tako, da če ne mi, pa naši potomci bodo doživeli, da bode iz lepega trnovskega gojzda, ki zastran sedajnega pre-številnega in nepotrebnega uradniškega osebja erarju večidel le ,,minus" a nikdar ,,plus'' ne donaša, postala nova kraška goličava. Potem se bo treba pa tudi podčavenskim prebivalcem kam drugam izseliti, ker zastran posekanja gojzda bo burja vedno močnejša, ter ne bo nikdar več dobrih letin, kakor jih že dolgo zastran iste nimamo. Potem se bo lehko na vrhu Čavna postavil velikanski pa žalostni spominek, zakaj so posekali in kam je potoval; pred tako lep trnovski gojzd in zakaj se vsled ] tega morajo podčavenski prebivalci drugam seliti! — Mar ni res nobenega, ki bi pogledal v ta Augijev hlev*) in ga malo pomčtel vsaj z brezovo, če ne ravno z železno metlo I Naj bi ne b:l moj glas zastonj vpijočega, če ue bo joj našim potomcem še bolj, kakor je že zdaj nam! Videant consules! Tudi pri nas zlasti v Trstu in v Gorici mine malo kteri mesec brez kakega samomora, a o tih Vam nisem hotel naravnost poročati, da se pohujšanja in ta „manija" samomora še bolj ne bi razširjala. Nekteri vražam vdani ljudje govore, da zdaj zato tako pogostoma burja lomasti, ker se dostikrat ravno po kakem samomoru, kakor je bilo nedavno raz?aja. A pravi vzrok vedno močnejše burje sem gor navedel in to so živi ljudje, ki hočejo z vedno večimi plačami boljše živeti, a ne pomilovanja vredni, — v oziru njih duše, — samomorivci! — Kedar pa kak hudoben brezverski Lanon, ali kdor si bodi, koga z nožem zabode, potim zanp'jejo ravno isti brezverski lahonski listi, kakor je nedavno tržaški „Cttadino" o priliki umora nekega 201etnega mladenča zarad pregrešne ljubosumnosti zaupili, , maladetto coitello!'1 (preklet nož!) akoravno je tega navadno le pomanjkanje sv. vere in jiomanjkanje iz te shajajoče nravnosti krivo. Javni listi vsaj katoliški vsih narodnosti, naj bi včasih malo popridgah o veri in nravnosti in potem se bode tudi manj hudodelstev godilo, kakor v sedajni žalostni dobi, ko zlasti v mestih nedelj in praznikov malo več spoznavajo ter jih ali s hlapčevskimi deli skrunijo ali pa le za nasladnostmi mesto v cerkev hodijo. O tempora, o moreš I — Da smo v ravnopravnosti v šoli in v vradu
vedno tam „statu quo" si tudi valed servil-nega obnašanja nekterih kraških županstev lehko mislite. Zato je pa tudi moje mnenje, akoravno Bem bil pred časom v nekterib zadevah bolj privržen ,.Edinosti" nego „Soči", da je imela poslednja prav, ko je v tem oziru preveliko nemarnost, in mlačnost „Edinosti" očitala. Želim si biti enkrat o priliki nazoč pri podučevanju nemščine na Krasu, rajši nego v kterem gledišču, ko se bodo otroci mučili, kakor so nekdaj nas, z že znanim Bklanjanjem: riba r= fiseh idr. Zato pa se tudi ni čuditi ako se naše goriške okr. glavarstva nič na prošnje nekterih slovenskih županstev in vsega ostalega naroda neče ozirati, ampak se je (čujte vi, ki vodite pravico!) predrznilo nedavno odgovoriti nekemu županstvu, da, če ne znata ne župan ne. tajnik nemščine, uaj si pa vdinja nemščine zmožnega tajnika I Našega državnega poslanca dr. Tonklita pa prosimo, da bi o priliki letošnje ali bližnje sesije držav nega zbora v imenu svojih volilcev vlado v tej flagrantni predrznosti gor. okr. glavarstva interpelovati blagovolil in jaz mu bodem potem dotično županstvo imenoval. Ali smo res še vedno Heloti ? Kdo plačuje vradništvo ? Smo ii mi zarad uradnikov lit ali se oni? Vigi-lantibus jura !	Naroden volilec
v imenu slov. naroda na Goriškem.
Telegram »Slovencu."
Z Dunaja 14. novembra.
Dunaj etoski je državnemu zboru predložil Budget, dejicit znaša 34 miljonov, pa bo manjkalo komaj 10 miljonov, ako se sprejmo vladini predlogi. Tudi se je poslancem razdelil nov kazenski zakon pa kupčijska pogodba s Srbijo.
*) To je dohodkov in stroškov tega lopega gojzda; mar je res ta lepi gojzd na svetu le zarad gojzdnih uradnikov in njih mnogoštevilnih družin ?
Pis. —
Domače novice.
V Ljubljani, 15. novembra
(Modrost Štajerskih nemškutarjev.) Vrl« „Cill er Zeituug" p še v svoji n«nuvadni modrosti: „Kje tiči slovenski narod? Nikjer, ker Slovcncev spioh ni! Kar se danes Slovencu imenuje, to je nemškega piemena, pa popačeno iu raznarocieuo ter s tem popačenjem popolnoma nespodobno za vsako izobraženje. S o-venski narod obstoji samo v domišljiji". Takim izjavam nemarno nič dostavit1, ko C ceronov, vskiic: quousque tandem!
(Pisateljski večeri.) Pri Tavčarju se zbirajo zdaj večkrat nekteri slovenski pisatelji ter se med sabo spodbujajo z znanostnimi predavanj;. To je vse hvale vredno, xer se duhovi po občeuji med seboj razbistrijo in okrepčajo.
(F tukajšnji menažeriji) je levinja vrgla tri mlade, pa je samo eden pri življenji ostal.
g. M. Žolgar, prof. načelnikov namestnik; g. K. Hribovšek, blagajnik; g. F. Majcen, tajnik. Odborniki: Gg. Šah, Krašovic in Lipovšek.
— Mil. škof Vertin bo prišli 10. t. m. iz Bvojega domačega kraja Črmolja tudi naš Karlovac pogiedat. Služili so sv. mašo v frančiškanski župni cerkvi o uri in danes o 4 uri popoludne odrinili naprej v glavno mesto Hrvatske Zagreb, od todi se bodo vrnili preko Dunaja nazaj v svojo blaženo Ameriko. Jako prijazen gospod so , mož po volji božji. Bog in angelj njihovi naj j h srečno vodi na dolgem potovanju.
Sazue reči.
—	Umrl je 8. novembra č. g. Gašpar Zupane, župnik pri sv. Marjeti poleg Laškega za mrtudom. R. I. P.
—	G. urednik ,,Slov. Gospodarja" :e bil pred celjsko okrožno sodmjo pretečem petek v svoji pritožbi zoper razsodbo krajne si dnije v Celji v eni zadevi popolnoma nekriv spoznan. — V drugi zadevi se mu je kazen od 50 gld. zmanjšala na 10 gld. Tudi razlogi prve irštance „da spodkopava veljavo cerkvene oblasti" so kasirani. Castitamol
—	č. g Konštantin, duhovnik ka-pucnskega reda, je prestavljpn iz Olja v Celovec.
—■ V odbor „kat,ol. podporn. društva" v Ceiji so bili pri zadnjem občnem zboru izvoljeni : Načelnik : Gosp. Jožef Ž'čkur, načelnik,
love, priporočila vredne knjige:
Dr. A. Gassner's Pastoral, popolna v o-^mih sošitisih , cena 6 gl. 40 kr., lejio vezana 7 gl. 30 kr.
Linzer tbeol.-praktische Quartalschrift priporoča izšlo pmtirst.vo najtoplejše. Med drugim pravi : Pač strogo ne gič vse v paatirstvo, u. pr. zadevajoče kanon ško iu avstrijsko pravo-•lovje itd., ali knjiga je zato le še bolj rab>-ljiva in sicer ne le za duhovnike sploh v njih službi, ampak zlasti tudi za gg. župnike, dekane i. dr.
Geiler's von Kaisersberg, Ausgewahlte Schriften , od ur. F l. rte Lorenci-a. Z dovoljenjem vis. kongregacije za „Iod x":
I.	zvezek : Geiler's Leben und eehte Schriften : Buch vom guten Tod«, die 12 Friichte dea bi. Geistes. Velja 3 gld.
II.	zvezek : Das Narrensch ff: Der Mensch ein Bsum; Der Baum des hI. Kreuzes. Cena 2 gl. 40 kr.
Nekaj spisov Geiler-jevih je bilo od kon-gregacije prepovedanih, te pa so odločno do-voijene.
P. Georg Patiss societ. lesu: Paulus in sei-nen apost. Tugenden. Velja 2 gi. 88 k'.
Izirsmo podučijiva knjiga. Pisatelj in pred-mesf sto porok za to.
Die Schriftem des englisehen Jiinglings Alojsius von Gonzaga Prevod z opombami od Alojzija Freudbofmajer-ja. Cena 50 kr. Spisi so š" mar^kn* neznani.
Leop Stoff, Priester: Der katholisehe Kiister
Unti-rricht- lituul- und Genethucn. Naj popolniš1 knima o tem predmetu. C- os 1 gl 20 kr.
Dr- J. B. Heinrich, Domdechant, Dogma-tisehe Theologie. I. Bisud, 2. Aufl Cena 5 gl, 52 kr. Sv. oče papež; Leo XIII so delu s posebno prijaznim dopisom apost. blagoslov podelili
Dr. Wilhelm Molitor. Predigten auf Sonn-untl Festtage des Kirchenjahres 2 Bde. Cena 6 gld.
iosef Jungnitz, Priester, Legende der Hei-ligen Ki- Seiini- umi Haus. C."iu I gl 20 kr.
P. Ignatius Jeiler, o. S. Fr. Normalbuch
fiir Biiiier und Schvvestern des dritten Ordens. Mene, gaoz umgcarbeit.ete Aufkge mit Gebets-* Anhung. C;'tia 60 kr.. vezana 81 kr. Nova knjiga jf naipopolniši te *rste.
P. P. Osborne. Altarblumen. Commuoion-buch fiir iuijt-riiche Seelen. C.jna 60 kr., vezana pa 90 kr.
P. Franc Vogel, Bild einer vollkommenerc Ordensfrau oder prakt ,-che Anleitung fiir Or-densjiersonen. Cena 60 kr.
Dalje ima v za ogi: Strossmayr, die .hI Cyril und Method. Uebesetzuug aus dem Croa tirChen. C»om 20 kr.	(4)
Die slavisehe Pilgerfahrt nach Rom. Be-
richt eines Theilnehmers. Cena 10 kr.
Razne k o I e d a r e , kakor: Clerus-Kalender. C na i gl. 50 kr. Regensburger Marienkalender. Cena 36 kr. Einsiedler Kalender s podobo, Ceoa 30 kr. Kalender fiir Zeit und Ewigkeit. Cena 21 kr, Glucksradkalender. Cona 4o kr. Eucharius-Kalender 36 kr.
Po pošti 5 ali 10 kr. več, po velikosti knjige. Za vsa druga naročila se vljudno pripore č
Hnioli^kn bukvama
v Ljubljani.
Iidujatelj in odgovorni urednik Filip ilaiteriap.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubijun