—V luči vere ljubim^, svoj domJ RAFAEL Glasilo jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji, Nemčiji. Uredništvo: HEERLEN, Uilestraat 12a, Holandüa. Štev. 3 MARC 1933. Izda jejo: Slovenski izšel j. duhovniki. Leto III. SVETI JOŽEF. Tak tih svetnik: niti besedice ni spregovoril v evangeliju, a zagotovo vemo, da je vsaj pri darovanju v templju rekel „Njegovo ime — Jezus", ker je to po postavi moral. Le to povdarja sveti pisec, da je dobesedno izpolnil vsa povelja božja. V ikatljico nad hišnimi vratmi je vsak Jud spustil listič s svojim življenskim geslom. Jožefovo je gotovo bilo: „Glej, hlapec sem Gospodov." Pa ni bil nizkega rodu, izhajal je iz najslavnejše rodbine, iz kraljeve hiše Davidove v Betlehemu, zato je sam moral iti za časa popisovanja po nalogu cesarja Tiberija, da se je izpolnilo, kar je napovedal prerok Mihej 5, 2: In ti Betlehem Efrata („rodovitna dežela kruha"), majhen si med tisoči v Judu: iz tebe mi pride Gospodovavec v Izraelu, i nnjegov izhod je od začetka, do srečnih dni. — Kraljeve rodbine je bil, najvrednejši, da čuva Jezusa, saj predniki od Salomona da babilonskega ujetništva so bili izvečine pokvarjeni, nevredni. In moral je bežati v Egipet, opolnoči na daljno pot, med rjovenjem levov in šakalov, v tisti Egipet, kjer je pred tolikimi leti o njegovi predpodobi, o egiptovskem Jožefu, prvem ministru faraonovem, ta rekel: „K Jožefu pojdite. Jožef čuva pšenico za ves narod!" Da, Jožef čuva ne samo pšenico za ves narod, Jožef čuva nebeški kruh življenja za ves svet: sveti Jožef je patron katoliške Cerkve :mož z žulji, ki ga je sam sveti Duh postavil za svetnika. In Jožef se je vrnil z Marijo in Jezusom v Nazaret in tu se je pri njem učil dela On, ki je večna Modrost, tu je živela Družina, tista edinstvena, ki bo na veke vzor družin. Take ljubezni ni bilo v nobeni družini in take pokorščine tudi nikjer. Tu je bil skromen dom trdo delo, pa blagoslovljeno; tu preprosta obleka in hrana, pa vendar največja zadovoljnost, saj ti trije so znali prav moliti in so čim več doma živeli. Tu ni bilo slišati kletve, ne nepotrebnega govorjenja. Tri najsvetejše luči v temni noči greha. Ali ves, ti mož, da je tvoja žena, sestra Najsvetejše? In žena, veš, da je sveti Jožef varuh devic? In, dete, veš-li, da je bil Bog, najboljši Bratec tvoj, trideset let pokoren dvema človekoma? Da je sladki deček to-likrat objemal in poljubljal Mamico in krušnega Očeta? Da, ta naziv je sveti Jožef delil s samin nebeškim Očetom: angeli so samo božji sli, apostoli prijatelji, pravični deca, deviške duše neveste. Ubog delavec je rekel lahko tistemu, ki je Lastnik nebes in zemlje: Ti si moji in Ga pritisnil na srce ter Materi izročil...... Najlepša je bila Jožefova smrt: Marija mu je obrisala znoj čela, z eno roko se je oklenil Jezusa, z drugo Marüe, Jezus ga je blagoslovil in v sladkem spanju je odšel domov...... In ko je Jezus šel v nebo, je šel z Njim sveti Jožef. Potem je prišla še Marija in zdaj so dolgo, dolgo že vsi zopet skupaj in tako radi uslišijo, če jih prosimo posebno za pomoč v smrtnem boju, trije Najsvetejši: Jezus, Marija, Jožef. SLOVENSKE KATOLIŠKE MATERE praznujejo vsako leto na dan, ko je Marija Devica mati postala, to je 25. marca svoj „materinski dan". Ga li praznujejo tudi v tujini? Na vsak način bi bilo zelo lepo, če bi «se ta dan vsi otroci — veliki in mali — spomnili svojih mamic in jim napravili kako veselje. Ce je pa naša mati že v večnosti, pa naša dolžnost ni nič manjša, da se je spomnimo v svojih molitvah. » Kakor čujemo, se bodo v nekaterih krajih priredili našim materam v tujini posebni spominski „materinski dnevi". Kje in kako, sporočimo drugič, ker danes baje še ne smemo — tako so nam naročili naši mali, ki hpčejo presenetiti svoje mamice............x Vse naše mamice — in tudi očetje, in sploh vsi, ki še kaj dajo na 4. božjo zapoved, naj pa prečitajo sledeče pismo, ki ga je pisala španska mati svojemu sinu — jezuitu, ko so ga španski rovelucijonariji pregnali iz domovine...... Pismo matere. Ob razpustu jezuitskega reda v Španiji je pisala verna mati svojemu sinu jezuitu: „Dragi sini Tvoj zadnji list sem mnogokrat prebrala. Tolažba je prepojila moje srce, ker mi tako preprosto odkrivaš čuvstva svoje duše in ker imaš trdno voljo, na tem potu vztrajati do konca. Da, tako delaj, moj sini Bodi zvest takim navdihom milosti božje, danes bolj nego kdaj poprej, zakaj v preganjanju je pravi čas, da se skažem,o v ljubezni do Jezusa. Bridka žalost me obide, kadarkoli se spomnim usodnega dne (ko je sedanja protiverska vlada razpustila jezuitski red). Dnevi tolike bridkosti, trenutki tolike tuge, ko so vas pognali iz samote, ven iz celic, stran od duhovnih vaj, proč od skupnega življenja, ko so vas iztrgali iz naročja sladke matere Duržbe Jezusove. Ubogi! Kaj si moral vse pretrpeti I Pa blagrujem Te, moj sin, da je Jezus toliko mero svoje ljubezni razlil nate in Te osrčil, da greš za Njim, da se boriš ob Njegovi strani, da trpiš sovraštvo in preganjanje radi tega, ker si Njegov, Kristusovi Ostani pogumen, dragi sin! Kot zvest jezuit junaški izpolnjuj voljo poglavarja; s ščitom pokorščine in z geslom: „vse k večji časti božji" stopaj strumno v pregnanstvo......za rešenje duš. Bojuj se odločno. Jaz Ti bom nudila pomoč svojih slabih molitev, da bi Ti Jezus podelil vztrajnost v milosti in zvestobo v poklicu. Moj srčno ljubljeni 1 Ne razžali nikdar Jezusa, goreče ga ljubi in molče trpi. Daj, reci Jezusu, naj okoristi Tvoje trpljenje, da se bo čim prej povrnilo v Španijo kraljestvo Kristusovo, da bo sv. Cerkev spet svbodno zadihala, da bo zavladal spet mir ,v tolažbo in v varstvo Družbe Jezusove. Bodi zvest, vzoren, „svet" jezuit. Ne prezri nikdar mojega sveta: „skrbi za čisto vest in bodi slepo pokoren." Če boš tako ravnal, Te Tvoja že priletna mati v imenu Jezusovem zagotovi, da boš srečen, da boš vztrajal v dobrem. Ko prinašamo Jezusu žrtev naše ločitve, darujmo se mu brez obotavljanja kot skrite spravne žrtve. Obnovimo vsi trije (misli še na svojo hčer karmeličanko) zdaj našo daritev; z ljubeznijo in z veseljem trpimo za sveto stvar, pripravljeni pretrpeti tudi mučeništvo, ako je božja volja. Radi mene se ne vznemirjaj. Zagotavljam Ti, da se počutim srečno, odkar si se izvil iz mojega objema, da se daruješ Bogu. In ne dvomi najmanj, da sem vprav zdaj v času preganjaja, bolj kot sem bila kdaj poprej, srečna in ponosna, obenem pa nevredna, da imam sina „jezuita". To mi je v čast, in v duhu se veselim, da trpiš za tako sveto stvar! Izročam te z zaupanjem vsega svojega srca v naročje moje Matere, presv. Device, in božjega Srca Jezusovega. Naj te spremljata, varujeta, branita. V duhu Te bo Tvoja mama spremljala vsepovsod in bo stala zmerom ob Tvoji strani. Tisti dan, ko boš zvedel o moji smrti, na žaluj, ampak moli „Te Deum" v zahvalo za milost, da me je Jezus imel za vredno, izpolniti mi mojo srčno željo, da se zedinim ž Njim. O nebesa, kdaj boste moja last!...... Dokler pa še živim, moli zame vsak dan, naj mi Gospod podeli milost svete smrti. V to molitev vključi tudi svojega očeta in svoje sestre. — Če Bog dopusti, da boš odpotoval .preden Te bom videla...... nagnila bom glavo in prevzeta od boli in ginjenosti bom vzela sveto razpelo in ga poljubljala govoreč: „Moj Jezus, sprejmi mojo zadnjo žrtev!" Več bi Ti še povedala, pa sem tako slaba in iznemogla. — Zbogom......do nebes ,kjer Te bom čakala, da Te bom za vekomaj objela. Blagoslavlja Te Tvoja mati Frančiška. DOŽIVLJAJI SLOVENSKEGA DELAVCA V RUSIJI. Draginja. Kar človeka v sovjetski Rus\ji posebno osupne, so sila težke prehranjevalne razmere, slaba hrana in pri vsem tem velika draginja. Gotovo še niste pozabili, kako slabo se je živelo med svetovno vojno, ko so vsled pomanjkanja živil upeljali karte. Od ranega jutra so stale dolge vrste ljudi pred raznimi pro-dajalnicami in čakali ure in ure, da so nazadnje dobili kako štruco kruha, v kateri je bilo vse drugo le moke ne. Kaj naši otroci, ki se iz dobrega belega kruha norčujejo, vedo, kako smo tedaj si želeli zopet enkrat se nasititi z dobrim kruhom. Hvala Bogu, ti časi so že daleč za nami in si jih ne želimo nazaj. In glejte, kar je pri nas še pozabljeno, to v Rusiji še danes, 1 4 let po svetovni vojni, obstoji. Tujec se čudi, ko gleda dolge vrste slabo oblečenih ljudi, kako čakajo potrpežljivo s kartami pred prodajalnami, da dobijo nekaj slabega črnega kruha in drugih za življenje potrebnih stvari. To se godiv miru in v deželi, ki bi bila lahko žitnica za celo Evropo in še več. Ali se v Rusyi ne pridela več žita? O, pač, ampak, kar je boljšega, se izvaža v druge države, da dobijo sovjeti denar za komunistično propagando po svetu. Z ruskim denarjem se drugod oznanjajo komunistične nebesa, doma pa trpi ljudstvo pomanjkanje. Za primer življenja na karte naj naveden nekaj cen, ki so bile lansko leto v Rusiji ob mojem ondotnem bivanju. Za umevanje teh cen ne pozabite na dnevno plačo, ki je bila 3 do 4 rublje. I kg sladkorja rubljev 1.29 1 kg surovega masla rubljev 5.80 1 kg mesa rubljev 3.20 1 kg slabega kruha rubljev 0.45 1 kg prekajeno meso rubljev 7.50 Eno jajce rubljev 0.40 25 cigaret rub. 0.65 do. 2. škatlja sardin rubljev 4.40 Buteljka slabega vina rubljev 4.50 Vi 1 žganja rublj. 12. To so cene na karte. Brez karte, kar se sploh dobi, je neprimerno dražje. V Moskvi sem dal za kg. grozdja rub. 5, za kg. jabolk rub. 4. V tem mestu sem se šel kopat. Nad blagjno je bil napis 1.50 rub. Dali so mi košček mila in dve brisači. Po končani kopeli hočem oditi, a tu me ustavi sluga in zahteva še 3 rublje. Ko se izgovarjam, da sem že plačal pri vhodu, mi pojasni, da je bila to le vstopnina. Torej bi moral celi dan delati, da bi si privoščil preprosto kopelj. — Kaj šele pijača! Če pomislim, da smo imeli v Franciji z lahkoto v kotu cele zaboje steklenic vina in piva in zato nismo nič stradali, šele čutim veliko razliko med ruskimi delavskimi nebesi in razmerami drugod. Lahko si mislite, kako sem bil vesel, ko sem po teh žalostnih skušnjah zopet prestopil mejo ruske države. Ozdravljen sem bil popolnoma in boljševiški bacili mi ne bodo mogli več škoditi. Da bi se tudi drugi moji tovariši ne dali premotiti po sladkih obljubah, sem zapisal te svoje doživljaje v Rafaela i njih bom ustmeno povsod in vedno pripovedoval, kjer bom delal, da bom obvaroval pred. žalostno skušnjo tiste svoje sotrpine, ki še verjejo in sanjajo o boljševiških nebesih. BOLJŠEVIŠKI RAJ. Warsava, januarja 1933. Danes smi imeli časnikaji veliko senzacijo. 2e dalje časa se namreč sliši, da se vozijo skozi Varšavo proti Berlinu razni inozemski inženjerji, ki so bili v začetku petletke pozvani v sovjetsko Rus\jo in so sedaj, ob zaključku petletke, odpuščeni iz službe in se vračajo domov. Po informacijah na komisarya-tu varšavskega kolodvora jih je potovalo zadnje čase vsega 159. Za danes je bil napovedan nov transport. Lahko si mislite, da je bilo vse, kar spada k časnikarstvu, na kolodvoru. Posebej taka stvar zanima še Jugoslovana, ki navadno nima prilike videti avtentičnih potnikov iz sovjetske Rusije in se rad vdaja ali pravljicam propagande ali pa poletöm svoje bujne fantazije. Celi dan smo čakali na ta vlak, v pričakovanju, da bomo te inženjerje — kajti topot so bili inženjerji — videli in za-časa, ko vlak stoji na postaji, mogli izleči iz njih nekaj novic „od očividcev" o sovjetski Rusiji. Ves zmrznjen je slednjič prišel vlak in že smo dirjali po peronu. Slednjič smo jih iz-taknili v berlinskem vagonu, i 2 jih je bilo, med njimi 10 Nemcev in dva Amerikanca. Toda Bog pomagaj, kako so izgledali! Vsi poviti v vrečevino, mesto obutve noge zavite v cunje. In kakšne cunje! Po varšavskik ulicah je neznosno mnogo beračev, ki silijo skozi vsa vrata in okna, toda takih tipov, kot so bili ti inženjerji iz Rusije, med njimi ne najdeš. Nobeden ni maral sprva govoriti. Plaho so se ozirali okrog sebe in se časnikarjem umikali. Šele polagoma so se odvezali jeziki. „Da, domov se vračamo," je začel govoriti eden, ki je bil „od stroke" in ki je svoje dni iz navdušenja do komunizma pobegnil v Rusijo. „Tu je ves naš kapital!" — in pokazal je 100 dolarski bankovec, ki ga je pretihotapiil čez mejo in s katerim si bodo pomagali dalje do Berlina in domov. „Kako je tam?" — „Kakšne so prilike?" — „Delo?" „Zaslužek?" — V prašanja so kar deževala! Pokazali so nam hleb črnega sovjetskega kruha. Strašen je ta kruh in Bog ne daj, da bi ga naši ljudje morali enkrat jesti! Črn in trd, da ga moraš razmehčati v vodi! Za okus, rajši ne govorimo! „In na ta kruh smo morali čakati vsak dan po več ur," nam razlaga Amerikanec s plavimi očmi. Ko smo gledali njihove cunje, nam pravi drugi: „Te cunje v sovjetski Rusiji nič ne značijo. Tam je človek zadovoljen, če ima kaj jesti." „Stalin?" — „Oh, da," se oglasi zopet eden, „jaz sem delal v Kremlu in sem videl Stalina večkrat. On je napol hrom. Pa to v Moskvi ni nobena tajnost!" „Najnovejši Stalinov dekret se tiče delavcev in določa, da vsak delavec, ki izostane en dan od dela, zgubi s tem pravico do vsake karte za živež. To jih je že mnogo nagnalo v brezup. Koliko jih je, teh nesrečnikov, ne vemo, ker poznamo samo kraje, kjer smo delali." „Boljševiški raj!" je uvrgel poljski časnikar. „Bog nas varuj takšnega raja," je odgovoril inženjer-cigan, ko so nas podili iz vlaka, ki mora iti naprej proti Berlinu. Ko smo mahali v pozdrav tem obledelim in izstradanim inteligentom, se me je polastila globoka melanholija. Ali je to Rusija? Ali so ti mladi inženjerji slika dejanskega pola-žaia v deželi onstran brezmejnih ravnin Volinije? In to so bili avtentični sotrudniki toliko opevane petletke! Dr. Kuhar, bivši izšel j. komisar >v Parizu. HOLANDIJA. Lutterade. Društvo sv. Barbare si je izvolilo na svoiem občnem zboru sledeči odbor: preds. Ivan Pouh, tajnik Martin Bobek, blag. Gašper Solin, Aloiz Knez, F. Koprivšek, Fr. Reber-šek. zastavonoša Vine. Mesojedec, knjižničar Al. Knez. Naslovi glavnih funkcijonarjev: predsednik Napoleonbaan N. 69., tajnik Napoleonbaan Nord 71., knjižničar Timor-straat 1 3. V Jugoslavijo sta odpotovala Henrih Pantner in Ivan Tkavc. Koncert se je vršil za vse Slovence na pustni torek pri g. g. Francu Kapel. Nove knjige je dobila naša knjižnica. Pridite po nje! Brunssum. Umrl je dne 25. februarja zvesti član društva sv. Barbare g. Stefan Grešak. Pokojni je bil rojen 25. 12. 1891 pri Celju, zanušča žalujočo ženo in dvoje otrok. — Pogreb, ki se je vršil 28. febr., je bil naravnost veličasten, kakor ga mogoče še nismo videli v Rumnen. Pred hišo žalosti je zar>el pevski odsek „Gozdič je že zelen." Sprevoda se je udeležilo zelo mnogo ljudi. Društvo je bilo častno zastopano z zastavo, člani so mosili uniforme. Navzoč je bil tudi p. Teotim, g- Oberžan, se je takrat mudil v Nemčiji. Ob grobu mu je zapel pevski odsek „Vigred", godba mu je zaigrala še zadnjo v slovo, nato se je zvezin predsednik poslovil v prav ganljivih besedah. Za vdovo pokojnega so nabrali blagi ljudje znesek 31.40 fls. Javna zahvala. Najlepše se zahvaljujem preč. duhovščini iz Rumpen, kakor sestram zelenegakriža, ki so tako nesebično tolažile in pomagale mojemu pokojnemu možu. Hvala tudi slovenskemu društvu sv. Barbare, njenemu god-benemu in pevskemu odseku, hvala za vse vence in darila v denarju! Najlepša hvala tudi blagemu patru Teotimu, ki nas je tolažil s svojo navzočnostjo ob smrtni postelji in ob Pogrebu. Hvala vsem spremljevalcem pri pogrebu! Neža Grešak. Družabni večer smo priredili društveniki dne 26. febr. Nastopil je dramatični odsek z burkama: Prevarani hišnik in Konvencijalne laži. Med odmori je svirala domača godba. Nad vse nas je zabaval g. Franc Selič s svojimi kupleti. Navzož je bil tudi č. p. Teotim. Drobne novice. Seja Zveze se je vršila 5. marca. Iz zapisnika povzemamo tela važnejše sklepe: 1. „Katoliški dan' prirede katoliški Holandci dne 5. junija ti. (Binkoštni pondeljek). Tudi naša društva so povabljena. Udeleže se katoliškega dneva vsa društva z godbo iz Brunssuma in z vsemi zastavami. Tudi bo poleg skupnega zborovanja za Slovence posebno zborovanje. 2. Za „razmnoževalni aparat", ki si ga nabavi uprava „Rafaela" prispeva Zveza znesek 25 gold. Sme pa potem tudi Zveza uporabljati ta aparat. 3. Podpore se priznajo: vdovi Grešak iz Brunssuma znesek 5 gold., Jožefu Gričar iz Nieuwenhagen 10 gold., Gašparju Solin iz Lutterade 1 0 gold. 4. Službe božje v Nieuwenhagen in Hoensbroek ostanejo do nadaljnega ob 9. uri. Mohorjeve knjige naročite čimprej. 20. marca je zadnji dan! Javite se pri predsedniku društva! Težka nesreča se je pripetila dne 26. febr. slovenskemu šoferju Ivanu Cerjak iz Hoensbroeka, ko je vozil neko družbo iz Holandi je v Aachen. Takoj, ko je prispel z avto preko meje, mu je privozil proti drug avto, ki pa ni ugasnil luči, tako je izgubil g. Cerjak orijentacijo in zavozil z vso silo v neko ograjo. Pri tem se je odtrgal del avta, vse notnike oa je vrelo ven. Smrtno se je ponesrečil Friderik Križnik, ki je nekoi ur pozneje izdihnil, težko ranjena sta bila tudi žena Ceriakova in g. Pintarič iz Heerlerheide; slednji se zdravi v bolnici V Aachenu. Naše Poslanstvo v Haa»u je s 1. marcem ti. prenehalo poslovati. Tako prinade Holandija zopet pod Poslanstvo v Londonu, kakor je bilo isto pred 1. aprilom 1930. Kr. Konsulat v Heerlenu iavlja, da zadniih 1 4 dni ni odposlal potnih listov v podaljšanje na Poslanstvo, ker je Poslanstvo v Haagu prenehalo, ono v Londonu oa se ni prevzelo uradnih noslov za Holandiio. Oni, ki so oddali potne liste, naj počakajo, da bodo njihova imena javljena v Rafaelu in še le potem naj pridejo po potne liste. Kdor mora nujno potovati, lahko dobi, če ima veliaven potni list, vizum na našem Konsulatu, če pa nima potnega lista, pa more istotam dobiti provizorni pasavant. Poročila sta se v Heerlerheide Simon Veršnik, stanuioč v Keekstraat 1 5. in Tnlka Križnik, doma iz St. Vida pri Planini, dne 27. febr. ti. Bilo srečno! Dekliški krožek so osnovala naša slovenska dekleta pod vodstvom učiteljice gdčne Ažmanove. Dva sestanka so že imela, tretji se vrši v nedeljo 12. marca. Pridite vse! Čas za velikonočno spoved se začenja s 4. postno nedeljo t. j. 26. marca in konča s trojiško nedeljo 1 1. junija. V Heerlerheide se bo spovedovalo v soboto 25 marca zvečer ob 7. uri in v nedeljo pred sv. mašo. V Chevremontu bo spovedovanje 26. marca pred sv. mašo. V Lindenheuvel se bo spovedovalo v soboto 1. aprila ob 6. uri, in v nedeljo 2. aprila pred sv. mašo. V Hoensbroeku se spoveduje istotako v soboto 1. aprila ob 6. uri zvečer, in v nedeljo 2. aprila pred sv. mašo, obakrat v Gezellenhuis Emma. Slovenske službe božje v marcu ostanejo, kakor je bilo javljeno v februarski številki našega lista. Naš blag pater Teotim nam sporoča, da je vsak dan do 9. ure dopoldan doma ter na razpolago, da lahko Slovenci opravijo sv. spoved. Ob nedeljah je seveda na razpolago po posameznih kolonijah, kjer pač opravlja službo božjo za Slovence. NAŠ UREDNIK NA POTOVANJU PO BELGIJI. (Nadaljevanje.) Zwartberg. „Ta je pa fejst, ta je pa res kar za cajtenge", tako sem si govoril, ko sem slišal tako novico, da sem se kar za glavo prijel. Samo en dan še le sem hodil po Belgiji, pa sem zvedel — čudite se! —, da so poslali iz Holandije vse, da prav vse Slovence nazaj v Jugoslavijo. Nobenga ni več tam v moji ljubi Holandiji. Kar sapo mi je vzelo. Še le, ko sem prišel malo k sebi, so mi razodeli, da se to ni zgodilo včeraj in danes, odkar sem jaz v Belgiji, temveč da se je to zgodilo že pred nekaj meseci. No. zdaj sem se pa potolažil. Nak, Jaka, zdaj me pa ne boš! Pred nekaj meseci — in celo pred dvema dnevoma — sem bil pa še jaz v Holandiji. pa vem, da je bilo preteklo nedeljo še več sto naših dobrih Slovencev pri slovenski službi božji. O, vi holandski Slovenci, naj vam ne vstaiajo lasje, kakor so meni! Sedaj se tudi nič več ne čudim, če jo mi tostran Maa=a včasih kako nametno pogruntamo. Našim bratom v Belgiji pa bodi v tolažbo povedano, da sem našel, ko sem se vrnil v Holandijo, vseh svojih dobrih 3000 (beri tri tisoč) Slovencev prav zdravih na holandskih tleh. Le mene se je — naibrž zaradi te „strašne" novice — lotila hripa...... pa to je bolj maleca pomena. Tri dni sem pa imel potem čas v nostelji premišlievati: kolikokrat smo si Slovenci že sami škodili s takimi in sličnimi „novicami"...... Obisk na slovenski šoli. Precej smo ze pomenili z našimi možmi in skrbnimi nami-cami, a tudi naše male sem želel videti. Našel sem jih krog njihovega blagega učitelia g. Štovička. O, ti slovenska šola! Kakor kruh si potrebna naši deci! Kakor kruh, ki ti ga z znojim čelom reže tvoi učitelj! Kakor kruh, ki ti ca reže ljubeča roka....... ki ne išče sebe. temveč tebe, narod ubog, narod trpeč, narod krvaveč dostikrat na tujih tleh! Ni mogoče razumeti, kako težka je služba izselieniškega učitelja, ki se ie odrekel skoro vsemu, odrekel svojim domačim, odrekel tolikim usodnostim, odrekel lepim krajem domovine, pustil takorekoč vse in šel, da reši ono našo mladino, ki se še rešiti da — ni mo«oče razumeti teca, pravim, tistemu, ki tega sam ni okusil. Kdor ie pa doumel to veliko misiionsko poslanstvo v vseh njegovih dimenzijah in ga ie zcrabil z vso svojo dušo, ta pa tudi sme računati na uspeh. Izvzameno tu sicer vsako pohvalo šolskega nadzornika, recimo tudi priznan ie katerekoli unrave, plačilo takega idealista je v zaveoti: delam za najpozablieni del svojeca naroda! Zavest tihih žrtev, ki so poznane le malokomu, ki niso zabeležene v „dnevniku" ali „tedniku", ki so pa tako dracocene, ta zavest je nlačilo vseh plačil...... in v tej luči gleda tudi naš dober učitelj svoje delo. Vsak teden se vam vozi trikrat v 11, 1 4 ali celo 1 9 km, oddaljene kolonije — in to vse s kolesom, in ob vsakem vremenu, kjer prebije potem vse dolge popoldneve med našimi malimi, ne da bi pri tem večkrat mislil na kosilo. Ves izčrpan se potem v poznih nočnih urah vrača nazaj v Eys-den. In vendar je vesel in navdušen. Prav tako! Prav zanimiv je njegov „materijal". Nekateri njegovih govore francosko, drugi flamsko, tretji poleg tega še nemško, dobro slovensko zna le malokdo — vsaj v nekaterih kolonijah. Tako si mora tudi učitelj vedno in vedno pomagati s tujimi jeziki, da more dovoljno razložiti deci slovenske izraze. O napredku se more reči, da je prav dober, posebno še, če se upošteva okolnost, da je moral delati cele tri mesce brez vsakih knjig. Zanimanje otrok za slovensko šolo je zelo veliko. Eno dejstvo je tako zelo razveseljivo: otroci se hočejo naučiti materinskega jezika. Posebno jim je pri srcu slovenska pesem. Znajo že prav lepo zapeti: Naprej zastava, Lepa naša domovina, Kje so moje rožice, Bog daj srečo, Sveta noč in eno Marijno pesem. Zvezki so prav čedni. Tudi čitanje je že kar dobro, le da zelo moti nemška, francoska ali flamska izgovarjava ,ki so je vajeni iz drugonarodnih šol. Učitelj pripravlja tečaj za mlade vijoliniste ter igro „Po-vodnji mož", ki jo želi s svojimi malimi junaki prirediti koncem šolskega leta. Čista dohodek je namenjen za izlet šolskih otrok v mesto Antwerpen. Nekateri starši zeli dobro umejo pomen slovenske šole za njihove otroke ,pri drugih bi bilo malo več pričakovati. Učitelj bi prav rad ustregel vsakomur po njegovi želji, pa žal ne gre, ker je preveč otrok, ki so tako zelo raztreseni po kolonijah. Želeti bi bilo, da bi prav vsi starši poslali svoje otroke v slovensko šolo. Kako prav jim bo prišlo, če se kdaj vrnejo v domovino. Nihče ne more reči: saj se ne vrnem nikdar več! Prav vesel sem bil, ko so mi Flamci pravili, kako velik „Kinderfreund" je slovenski učitelj. Časten naziv, ki kaže vso ljubezen! Še bolj prisrčno se sliši, kadar beže naši mali za učiteljem, pa ga kličejo „stric, stric!" ali pa še boljše „Onkel, Onkel, počakajte!" Tudi sam sem kaj kmalu postal med temi malimi „stric" — pa so se mi obesili na obe roki...... * * Prehitro so minuli dnevi, tako, da nikakor nisem mogel obiskati še 4. naše kolonije v Winterslagu. Opravil sem v nedeljo 29. januarja dve službi božji, prvo v Eysdenu, drugo v Winterslagu, pa že sem se moral popoldne vrniti, da vidim, je-li so mi res vsi Slovenci odpihali v Jugoslavijo. Med potoma pa sem premišljeval lep izrek, ki sem ga našel zapisanega pri skrbni slovenski gospodinji na stenskem prtu: Več je vredna domača gruda, Kot na tujem zlata ruda! Pripis. V Winterslag po pridem čimprej mi bo mogoče. Razne novice. Smrt v Eysdenu. Dne 8. februarja je po kratki mučni bolezni umrl naš rojak Ivan Jošt. Rojen je bil 1. 1887 v Te-harjih pri Celju. Pred 1 1 leti je zapustil s svojo družino domovino in se preselil v Belgijo, kjer si je hotel pridobiti s svojim poklicem kot „elektromonter" ter s svojo vztrajnostjo zadovoljen kotiček v domačnosti. Njegovo življenje je bilo vssekozi solidno. Bil je dober družabnik in vnet Jugoslovan. Po nekaj lptih neumornega dela v tujini si je že postavil lastno hišo. Neugodne družinske razmere pa so ca prisilile, da je dal hišico v najem, sam na se preselil v drugo stanovanie. — Precej se je že privadil svoiim novim življen^kim prilikam, tu ca pa dohiti močan prehlad in ker se ni pazil, ga iztrga neusmiljena pljučnica i zkroca dobrih mu prijateljev. V petek 1 0 febr. so ga njegovi priiatelii spremili na zadnii poti v tako velikem številu, ki ga zasluži človek, kakor je bil on. Naj počiva v miru! Hripa še vedno močno razsaja v Limburgu. Skoraj je ni družine, kjer ne bi delala ta nerodna bolezen preglavic. — V Waterscheiu so morali celo za nekaj časa zapreti šolo. — Zato je dobro, da naši ljudje to bolezen poznajo in se kar moč proti njej zavarujejo. Nobena nalezljiva bolezen se ne razširi tako hitro in tako daleč kakor hripa. Beseda ,hripa" je slovanskega izvora, ne vem zakaj jo je imenujeio „Šnanska bolezen", kar je pa docela napačno. — Povzročitelj hrine je prav majhen bacil, ki prebiva najraiši v sapniku. Človek se ga nalete navadno iz ust drugega človeka, ki govori ali kašlja ali kiha, pri čemur mu škrope iz ust sline z bacili. Slični bacili pridejo tudi v jedila in z njimi vred v prebavila. Okuženi zboli mahoma. Toži, da ga boli glava in se nenadoma čuti močno oslabelega. V očeh ga tišči in boli. Ne diši mu nobena jed, ne pijača. Po udih ga trga, po hrbtu pa mrazi. Vročina v telesu narašča in spremlja ga suh kašelj in nahod. Vsi ti znaki se pojavijo prav naglo in tudi izginejo že po nekaterih dneh. Hripa ni huda bolezen, včasih pa je silno nevarna, posebno ljudem, ki je prej še niso imeli. Po njej se ramreč zelo rada pojavi pljučnica, zelo rada zapusti tudi dolgotrajne posledice na živcih. Hripe ali influence se težko ubranimo, ker se je silno lahko nalezemo. Kdor zboli na hripi, naj takoj leže v postelj, pije vroč lipov čaj ter da poklicati zdravnika. Močno dovzetni za hripo so otroci, ki jo zelo razširijo, ker žive skupno, kakor v šoli itd. Starši šoloobveznih otrok pazite, da se vam otroci ne prehlade, in naj ne letajo po ulicah, kjer so izpostavljeni še mnogim drugim nesrečam. S. Š. FRANCIJA. Aumetz. Banka Baruch iz Pariza je naklonila g . izseljeniškemu duhovniku Antonu Švelc velikodušen dar 650 fr., za kar ji bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala. Ker je bilo darilo izročeno za slov. mis. knjižnico, je knjižnica izplačala 500 fr. g. izseljeniškemu duh. Kastelicu za povrnitev stroškov. ki jih je imel s kniižnico, 89 fr. za zaboj časopisov od Prosvetne zveze v Ljubljani, ostalo pa za vozne stroške 54 knjig, katere so bile darovane za knjižnico. Pri tej priliki bi vse opozoril, da bi se knjižnice pridno posluževali in knjige vneto prebirali. To je najcenejša in najbolj plemenita zabava. Knjižnica se je izoopolnila z novimi knjigami, kar se bo po možnosti se nadaljevalo. Ustanovil se je tudi poseben mladinski oddelek, da bo tudi kaj branja za mlajše. Starši, dajte v roke dobro knjigo Vašim malim. Na ta način se bodo še najlažje dobro priučili materinemu slovenskemu jeziku. Šola. Pouk v slovenskem katekizmu je za šolske otroke vsako soboto in ponedeljek ob 11. za nižjo skupino, ob torkih ob 1 1. pa za višjo skupino. Skrb staršev bodi, do bodo otroci vedno polnoštevilno prihajali, in naj ne bo vsak vzrok dovolj tehten, da kdo izostane. Poleg tega imajo otroci vsak četrtek pevsko vajo v stanovanju g. organista Biščaka. Pevci so nasplošno vsi prav dobri in ker radi Dojo bomo kmalu mogli v cerkvi sem in tja poskusiti z ljudskim petjem, kjer naj bi Poleg odraslih sodelovali tudi otroci. V ta namen so dobili otroci posebno kniižico „Kvišku srca", katero naj skrbno hranijo in se naudušeno iz nje učijo. Tucquegneux. Ob svojem prihodu v Aumetz, sem obiskal tudi šolo na Marini, ki jo jako vzorno požrtvovalno in spretno vodi g. Učitelj Jankovič. Pozdravili sta me jako lepo dve učenki, ena 8 kratkim govorom, druga pa celo s pesmijo kakor sledi: V pozdrav našemu gospodu katehetu. Kadar pa zasveti, s toplim čarom greje in v potrtih dušah spet budi nadeje. Tam od doma, daleč, daleč za gorami iz ljubezni svete prišel je za nami. Bodite pozdravljeni iz srca globine I Z Vami glagoslov naj pride-več ne zgine I V naše težke dneve sonca sije malo, da bi sive megle, skrb in bol pregnalo. In poglejte, danes 2°pet zarja vstaja, v pozdrav nam roko naš gospod podaja. N&ša težka pota 2 nami bode hodil ln k Očetu duše 8Pet nazaj bo vodil. Za sklep so otroci zapeli še nekaj narodnih pesmic s spremljevanjem citer. Peli so tako naudučeno, da so tudi mene brž potegnili sa seboj in sem zraven svoj bas dodajal. Samo slovenščina včasih malo ponagaja. Š. A. V nedeljo 19. febr. so raztreseni drobci Slovencev spet dobili priliko priti skupaj na prireditev v Tucquegneux. Odziv na razposlana vabila je bil precejšen. Tu smo videli mnogoštevilno zastopane slovence iz daljnega Giramonta, iz Ste Marie aux Chène (naložili so se kar na tovorni auto) in iz drugih manjših krajev. Velika dvorana v hotelu de la Gare je bila skoro polna. Za uvod nas je dvignil v slavnostno razpoloženje tamburaški zbor, ki sicer ni mnogoštevilen, a je zato tem bolje izvežban. Sledile so pevske točke. Ženski zbor (10) nam je predvajal „Srce je ranjeno" in „Sem slovenska deklica." Zivobarvani predpasniki pri zboru so skoro vzbujali vtis narodnih noš, kar se je leno prilegalo vsebni pesmi. Prav nič ni zaostajal moški zbor (7). Nekateri so celo bili z moškim petjem bilj zadovoljim, kar pa je splošno znano, ker se moško petje nekako bolj prilega našim ušesom. Moški kvartet nam je pa še za nameček z občutkom zapele „Slovenec sem." Končno so se vsi pevci združili v mešani zbor in so nas razveselili s koroško narodno „Gor čez izaro." Pesem bi učinkovala še lepše, ako bi bilo več moškega zbora. Po mojem okusu bi moralo biti pri mešanem zboru polovico več moških, kakor žensk, da petje ne visi nekako v zraku, temveč vzeni polno in nasičeno. Seveda je radi pomanjkanja moških pevcev tak zbor mogoče sestaviti le v jako ugodnih okolščinah. Smeh in zabava pa sta prišla med navzoče ob petju kuple-tov. G. kantiner Globokar je izzval splošen smeh s kuple-tom Piskrovezec, g. Muhič pa s kuoletom. „Pri oknu deva je slonela." Za kratkočasje je poskrbela še naprej igra „Stari grehi." Na vabilih je bilo, da bodo Stari grehi izzvali salve smeha, pa so ga res. Vsi igralci so prav spretno igrali in so nas popolnoma zadovoljili. Še nekaj sem opazil in je prav, ako omenim. Povsod se pozna spretna roka g. učitelja Tan-koviča in zelo bi ga pogrešali slovenci, ako bi v kratkem moral zopet nastopiti učiteljsko službo v Jugoslaviji. Š. A. Audun le Tiche. Zelo so se že razredčile slovenske delavske vrste v Franciji. Kriza povsod pometa, tako tudi tu. Od prejšnje cvetoče slovenske kolonije so le še ostanki a ne slabi. Po večini so skoro sami primorski slovenci; vsi narodno zavedni in nau-dušeni. Opaziti je ,da vsi slovenci tu jako radi berejo, kar je vredno, da se omeni. K maši ob nedeljah tudi gredo, samo tako pravijo ,da jim včasih časa zrrtanjka. Pa ga bodo našli ker edino časa jim kriza še ni odščipnila, temveč celo prinesla zvrhan koš. Liévin P. de C. Razno. Boljši časi se nam obetaio v naši koloniji. Pa ne mislite, da je delavska kriza že minila; ta se nas stanovitno drži. Pač pa se je pojavila neka prebrisana stareiša ženska doma nekje v Belciji, ki proti mali pro^tovolnji odškodnini — že od 5 fr. dalje — napoveduie našim ženam srečo in obljublja, da jih bo rešila vseh bolezni. Srečo nanoveduie ne iz kart, ampak za spremembo iz so'i. ki io udeleženke nesejo nato domov v nadalno porabo. Glede bolezni prime pacijentko enostavno za roko in že ve. kie tiči bolezen. Uradni dan je imela dosedaj v neki tukajšnji slovnski hiši in že čujemo, da se za to čast poteguje že neka dru^a slovenska družina, kamor v kratkem zopet pride delit srečo in zdravje. Če bo kaj sreče in zdravja, za enkrat še ne vemo. Kar vemo ja to, da omenjena čudodelka odnese vselej lepo svoto naših težko prisluženih frankov, torej bo vsaj sama srečna. Ker priporoča ljudem tudi molitev, bo gotovo zadovoljen tudi naš župnik, ko bo videl odslej slovensko službo božio bolje obiskano. Nauk: Ljudje božji, imejte pamet ,da nas ne bodo imeli domačini v posmeh 1 Nov rekord. Nekemu našemu tukajšnjemu rojaku je žena že petič pobegnila. Da enkrat ujide, nato smo se že nekoliko navadili, a da bi bila katera kar petkrat dezertirala, to je tudi za nas nekaj novega. Bruay-en-Artois. Prieditve. Naše marljivo društvo sv. Barbare nam je zopet priredilo 12. februarja lep zabavni večer. Na sporedu je bila igra „Divji in nedeljski lovci" in več pevskih točk. Predpust je šel skoro neopažen mimo nas. Običajne bale je kriza umorila. Zato je prav, da nam je vsaj naše društvo podalo nekaj poštene zabave. Če se Slovenka v maškoro napravi. Na poseben domislek je prišla neka tukajšnja korajžna Slovenka. Maskirala se je za prav revno beračico in šla pobirat po hišah milodarov. Ker je res prav žalostno izgledala, je našla dosti usmiljenih src, ki so ji bogato napolnili košaro. Ko je dosti nabrala, je nesla vse te darove neki revni slovenski udovi, katere otroci so z veseljem uživali pustne darove naših gospodinj. Ali ste imeli še kje kaj tako pridnih maškar? MED NAŠIMI V NEMČIJI. Pred vojno je veljala Nemčija za naše Slovence, ki so prišli tjakaj, kot neka obljubljena dežela. „Tu se je včasih dobro živelo, mogoče predobro, ker nismo znali tega ceniti", tako slišiš danes tožiti naše ljudi, če prideš med nje, „danes pa ni več tako." In zares, slabo, zelo slabo je danes v Nemčiji za naše ljudi. Ne morem verjeti, da je kie drugje še slabše, kakor tu. Saj najdeš kraje, kier izmed 100 moških komaj po eden ali dva hodita na delo. In če ze voziš tam okrog Essena, kjer se preliva eno mesto v drugo in je celo pokrajina takorekoč Ie "eno samo veliko mesto, vidiš nešteto tovarn in rudnikov, ki so docela ustavili svoj obrat. Velikanska tovarna tam nekie zadaj za Essenom, okrog katere imaš gotovo nad eno uro hoda, in ki je daiala nred leti tisočim in tisočim zaslužka, stoii danes kot nekak žalosten soomenik krivičnega kaoita-lističnega reda. Kako milo stori človeku, ko hodi okrog take tovarne, ki je pred leti izsesala iz našega človeka toliko krvi, ki je tolikim skrajšala življenje, ki ie tolikim vzela živlienie — potem pa lepega dne vse one, ki so še preostali in ki bi radi na svoja stara leta mirno uživali svoi košček trdo za-Res je sicer, da ie za naše brezposelne v Nemčiji poskrblje-služenega kruha, hladnokrvno postavila na cesto, no — glasom pocodbe, ki jo je sklenila naša država z Nem-čiio- pred nekaj leti —, kakor mocoče nikier v drugih evropskih državah, res je. da dobivaio hreznoselni tudi podporo, a ta kruhek je pa le in ostane bridek, ker ie kruh milosti. Naš človek ie navaien delati in mu je kruh, ki si ga je sam zaslužil. najslajši. Sicer so pa tudi te breznoselne podpore tako nizke, da se pač živi, a da se komaj živi...... Oni pa. ki hodiio na delo, so na naivečkrat še na slabšem. Zasluži sicer na šiht do naiveč 8 mark (če dela na akord), sicer ie dnevna plača najvišja 6.70 FVn za kopača in 5 Rm za vozača: a kai pomaga ta še precej lepa dnevna plača, če se pa ne dela več ko no tri dni v tednu, včasih še celo samo po dva dneva. Od celotne mesečne plače se potem odtrga delavcu. ki dela zunaj, MVi%, delavcu, ki dela v jami pa 13'/?% za socijalne svrhe. Bolniška blagaina ima 21 razredov (Lohnklasse), tako dobivaio notem delavci nrav različno svoie bolniške prispevke v slučaju bolezni. Kdor je n. pr. v 10 razredu, dobiva 2.50 Rm dnevno, kdor je ranjen, dobi izplačano bolniško bla«jno vse dneve, kdor je bolan, pa še le počenši s 4. dnem. Če se praznuje najmanj 3dni v tednu, potem priskoči rudariem država na nomoč. ker bi sicer snloh ne mogli shajati. Iz takozvane ..K»