yu issn 0040-1978 leto xxxvi., št. 6 Ptuj, 10. februarja 1983 cena 8 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega uudstva Beseda o besedi (stran 3) Kaj je s ptujsko čistilno napravo? (stran 4) Pletarstvo v zatonu (stran 5) »Radijska gostija" v Lancovi vasi (stran 6) Življenje je podaril odru (stran 7) Dobitniki Oljenk — priznanj Kulturne skupnosti občine Ptuj. Foto: M. Ozmec Plakete in pismena priznanja Zveze kulturnih organizacij je prejelo 21 amaterskih kulturnih delavcev. Foto: M. Ozmec A- " ' ' ■ . ' . ■ I • ■ S Prešernovo Zdravljico, — je kot z uvodnim pozdravom začel fHjnedeljkovo proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku mešani pevski zbor PD Podlehnik pod vodstvom Filipa Ma- učiča, ki je nato izvedel še kratek praznični koncert, s katerim smo Ptujčani počastili le- tošnji slovenski kulturni praznik m se z njim spomnili velikega sina slovenskega naroda — pesnika Franceta Prešeriia. Vsakoletni slo- venski kulturni praznik pa je tudi priložnost za oddolžitev vsem tistim, ki so s svojim osebnim delom in vzgledom veliko prispevali k razvoju in delovanju ljubiteljske kulturne dejavnosti. Po sklepu skupščine kulturne skupnosti ob- čine Ptuj je njen predsednik Jože Glazer podelil Oljenke Pihalnemu orkestru prosvetnega društva Bukovci, Jožetu Vrbnjaku in Dušanu Kožarju. Izvršni odbor in zbor delegatov Zveze kulturnih org,anizacij občine Ptuj pa sta letos sprejela tudi sklep o podelitvi zlatih, srebrnih in bronastih plaket ter pismenih priznanj. Zlate plakete so prejeh: DPD Svoboda Ptuj ob 60- letnici delovanja, režiserka Milica Lopamik iz Biša, heiiks Bagar iz Ptuja in Anton Brglez iz Cirkovc, srebrne: Jože Dernikovič iz Cirkulan, Maks Kampl iz Hajdine ter Marija in Mirko Vaupotič iz Grajene, bronaste plakete ZKO občine Ptuj pa Anica Kostanjevec iz Vitomarc, Peter Horvat iz Muretinc in Mira Mijačevič iz Ptuja. Poleg tega pa so podehli še deset pi- smenih priznanj za dolgoletno in uspešno delo na Kulturnem ^dročju, ki so jih dobih Rarei Robinščak in Anica Vidovič iz Hajdine, Ale- ksander Mrevlje, Ivan Kvas in Drago Klein iz Ptuja, Stanko Bezjak iz Muretinc, Nežka Vršeč in Jože Belšak iz Cirkulan ter Ivan Robin in Ignac Kekec iz Roeoznice. Gledališče — delavsko prosvetnega društva Svoboda TEATER III pa se je za zaključek slovesnosti pripravil prikaz Tragedije na oce- anu po motivih iz poezije Sreflca Kosovela. Režiserka in avtorica scenarija Branka Beze- Ijak-Glazer je v svojem sodobnem režiserskem prijemu povsem uspela in tako navdušila ob- činstvo, kije lepo napolnilo gledališko dvora- no. Ob tem soji pomagali Davorin Poherc, kije glasbeno opremil predstavo in igral na klavir, scenarist Janko Marmič in s svetlobnimi efekti Stane Pal in Boris Mihelač. Nastopih pa so Stane Horvat, ki letos praznuje 50-letnico gle- dališkega dela, Mišo Damiš, Aleksandra Pal, Sabina Cmila, Darja Potočnik, Dragica Ro- kavec m Beno Kupcič. mš ZBORI SKUPŠČINE OBČINE 0RM02 O PROBLEMIK OSNOVNIH ŠOL Na ločenih sejah zborov skupščine občine Ormož (družbeno-politični zbor seje sestal 28. januarja, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa 31. januarja) so ra^ravljah predvsem o proolemin osnovnega šolstva v občini. Osnova za razpravo so bila poročila: o stanju in problematiki osnovnih šol v občini Ormož za šolsko leto 1981 /82, posebej o stanju OS Stanka Vraza v Ormožu in o delu občinske izobraževalne skupnosti v omenjenem dvele- tnem obdobju. V obširnem gradivu za sejo so bili podrob- neje opisani problemi v osnovnih šolan, kijih bodo morali reševati skupno z vso odgovor- nostjo in preudarnostjo. Ponekod upada šte- vilo učencev, zato razmišljajo, da bi učence raje vozili v večje šole, toda v občini se že sedaj vozi 30,7 odstotka osnovnošolcev, od teh ima le qkoli'20 odstotkov učencev urejeno prehrano. Ce bi na nekaterih, zlasti podružničnili šolah še ukinili določeno število razredov, bi bil pro- blem vozačev še večji, predvsem pa prehrana. Ker so šolske kuhinje nrez subvencij, je cena kosil na podlagi ekonomskega računa tudi do 65 din dnevno, kar predstavlja zlasti za učence iz socialno šibkih družin veliko breme. Povezano z upadanjem števila učencev na posameznih šolah, je tudi problem polne za- poslitve učiteljev, ki povsod ne dosegajo po- trebnega števila ur, zato jih zadolžujejo za poučevanje tudi drugih predmetov, čeprav vsi za to niso ustrezno usposobljeni. Krajevna oddaljenost posameznih šol tudi otežuje mo- žnost, da bi posamezni učitelji določen pred- met poučevaH na več šolah, tu je problem prevozov, zlasti še ob sedanjih omejitvah itd. Na področju šolstva imajo v ormoški občini tudi vrsto problemov glede kadrov, saj je strokovna usposobljenost učiteljev le 85 od- stotna, kar je na repu slovenskega poprečja, pa tudi v Podravju so glede tega na predzadnjem mestu. V osnovnem šolstvu jim primanjkuje tudi pedagogov, psihologov in socialnih de- lavcev. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da v šol- skem letu 1981/82 kar 10,9 odstotka učencev ni dokončalo osemletke. Delegati zborov SU Ormož so na predlog občinskega izvršnega sveta imenovali posebno komisijo m jo zadoIzili, da do konca maja letos pripravi predlog načrta rešitve nakopičenih . proDlemov, zlasti še prostorskih in kadrovskih. S predlogom bodo šh v javno razpravo po šolskih okoliših oziroma krajevnih skupnostih, ker želijo sprejeti le take odločitve, ki bodo v interesu večine občanov. V nadaHevanju so delegati na sejah vseh treh zborov obravnavali še poročilo o izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske pohtike v občini v zadnjih dveh letih. Sprejeli so resolu- cijo o pohtiki izvajanja drtift)enega plana v občini Ormož v letu 1983 in program dela občinske skupščine za leto 1983, kije tudi us- klajen s programom dela republiške skupščine. Potrdili so tudi ribiško gojitveni načrt za or- moški ribiški okoliš za cas do leta 1985 ter sprejeli nekaj drugih odlokov, sklepov in ime- novanj. Pred sklepno besedp o gradivu za 6. sejo CK ZKS OK ZKS PTUJ V sredo, 16. februarja bo Občin- sW komite ZKS Ptuj sklenil javno razpravo o aktualnih vprašanjih in nalogah pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenosti in or- ganiziranosti ZKS, to je o vpraša- njih, o katerih bo na 6. seji razpravljal Centralni komite ZKS. Razprava o teh vprašanjih se je začela že v obdobju priprav na 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ. Zlasti poglobljena pa je bila v pri- pravah na 7. sejo občinskega komiteja ZKS Ptuj, ko je komisija za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko v Zvezi komu- nistov pri OK ZKS Ptuj, dala v jav- no razpravo gradivo o organizira- nosti, akcijskem delovanju in idejnopolitičnem usposabljanju komunistov v občini Ptuj, v kate- rem so bile prikazane razmere v občinski organizaciji ZKS. O teh vprašanjih je razpravljal OK ZKS Ptuj na 7, seji, 10. decem- bra, na 8. seji, 27. decembra 1982 pa je sprejel konkretne sklepe v obliki akcijskega programa, ki so obj^ivljeni v glasilu občinske or- ganizacij'e ZKS ,,Vesti", Pristop k obravnavi gradiva za 6. sejo CK ZKS je zato imel dvojen namen: prvič, konkretizirati naloge v osnovnih organizacijah ZKS, ki so jasno opredeljene v sklepih OK ZKS Ptuj, in drugič oblikovati pri- pombe, ,stališča in pl-edloge k gradi- vu za 6. sejo CK ZKS. Poleg razprav v osnovnih or- ganizacijah ZKS je Občinski komi- te ZKS Ptuj organiziral na ravni občine štiri specializirane razprave: o akcijskem p)ovezovanju komuni- stov in osnovnih organizacij v delovnih organizacijah; o delu komunistov v institucijah politične- ga sistema socialističnega samo- upravljanja ter o idejno-političnem usposabljanju in informiranju v Zvezi komunistov. Skozi vse razprave je bila prisot- na zavzetost, kako v praksi uresničevati sklepe OK ZKS Ptuj in usmeritve, ki izhajajo iz gradiva za 6. sejo CK ZKS. Sklepno oceno bo sprejel Občinski komite ZKS Ptuj ter pripombe, stališča in predloge osnovnih organizacij ZKS posredo- val CK ZKS. Živa in poglobljena razprava je zelo dobra osnova tudi za vsebinske priprave letnih programskih konferenc, ki bodo v vseh osnovnih organizacijah ZKS v tem mesecu, na njih pa bodo spre- jeti tudi akcijski programi na- daljnjega delovanja komunistov. FB Kulturno srečanje vojakov in mladincev V počastitev slovenskega kulturnega praznika sta občinska konferenca ZSMS Ptuj in odbor za kulturno-zabavne aktivnosti v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju pripravila v torek, 8. februarja v prostorih lokala Rdeča vrtnica, kulturno srečanje. Kot gost je so- deloval pesnik Dušan Mevlja iz Maribora, vojaki in mladinci pa so recitirali in brali odlomke iz poezije dr. Franceta Prešerna, Jacquessa Preverta in Pera Zubca. Za spremljavo je skrbel orkester doma JLA iz Ptuja. Na srečanju so podpisali tudi listino o sodelovanju med vojašni- co, Srednješolskim centrom, do- mom učencev in osnovno or- ganizacijo ZSMS iz KS Olga Meg- lič. -OM Sindikat sredi obilice nalog v tem mesecu bodo sindikati vodili vrsto aktiv- nosti. skozi katere bodo dokazovali svojo mobiliza- cijsko vlogi) in moč subjektivne sile delavskega razreda. Do srede februarja morajo osnovne organizacije sindikata izpeljati članske sestanke i)sno\nih organizacij, zatem pa vsd . aktivnost usmerili v akcijo zaključni račun 82. Letos je zelo pomembno, da se teh razprav lotevamo odgovor- no. pri tem pa vse sile še usmerimo v izpt-lnjevahje letnih načrtov dela. Posebno nalogo ima tudi delavska kontrola, ki mora priložiti svoje poročilo k p prv)gramom izobraževanja za sindikalne delavce. Na seminarju hi« govora o metodah dela, \ logi in n.:logah v samoupravnih organih, delova- nju delegatskega Nislema, akciji ZR 82 in gospodar- jenju v občini Ptuj v le>u 1983. MG Spored kurentovanja v Ptuju Nedelja. 13. februarja 1983 'Ob 10- uri nastop etnografskih skupin na Titovem trgu 1. Pozdrav pustnih pokačev iz Podlehnika in Markovec 2. Ples »kopjašev« iz Markovec 3. Ples »vil« iz Zabovec pri Ptuju 4. Oranje oračev iz Podlehnika — Haloze 5. »1- ASANGE« iz Draža pri Osijeku — SR"Hrvatska 6. Nastop plesačev iz Pobrežja pri Ptuju 7. »PERCHETENLAUF« iz Spitala — Avstrija 8. Srangarji iz Obreža pri Ormožu 9. Nastop oračev iz Lancove vasi — Dravsko polje 10. »PUSTNA BABA« FS Oljka, Šmartno ob Paki 11. »BLUMARJl« — Beneška Slovenija — Italija 12. »STELJARAJA« FS Šentanel — Koroška 13. Orači iz Markovec — Ptujsko polje 14. »ZVONCARI« Rukovac pri Opatiji — SR Hrvatska 15. »Pustovi« iz Drežnice pri Kobaridu 16. »Klada« iz Sp. Polskave 17. »Borovo gostovanje« Beznovci pri Murski Soboti 18. Kopanjarice iz Markovec — Ptujsko polje 19. Piceki in kokotiči iz Markovec — Ptujsko polje 20. »MAŠKURE« izTurnišča pri Cakovcu — SR Hrvatska 21. Riisa, medvedi in drugi pustni liki iz Markovec 22. Ploharji iz Cirkovc — Dravsko polje 23. Koranti iz Ptuja in okoliških vasi Ob 14. uri etnografska in karaevalska povorka po ptujskih ulicah, v kateri sodelujejo: poleg gornjih skupin še mažuretkeiz Ljubljane; mali orači iz Lancove vasi/pustne šeme osnovnih in drugih šol. Iliri, Rimljani, ter Šloveniiz njihove dobe ter motor- na in druga vozila delovnih oiganizacij, društev in posamezni- kov ob spremljavi maskiranih pihalnih orkestrov. ZBIRALIŠČE ZA UDELEŽENCE POVORKE: vozila na Muzejskem trgu in Prešernovi ulici, pešci v Dravski ulici in na Hrvaškem trgu. • OBHODNA POT POVORKE: Dravska ulica — Trg svobode — Krempljeva ul. — Trg MDB — Lackova ul. — Trstenjakova ul. — hotel — Osojnikova ul. — Gregorčičev drevored — Potrčeva ulica — Srbski trg — Titov trg — Mikloši- čeva ulica — Trg MDB — Krempljeva ul. — Trg svobode — Dravska ul. — razhod. PARKIRIŠČA: za obiskovalce, ki se pripeljejo iz smeri Krapina. Slovenska Bistrica. Majšperk in Maribor, so parkiri- šča na desnem bregu Drave; za obiskovalce, ki se pripeljejo iz smeri Lenart, Radgona, Ormož, Varaždin, so parkirišča na levem bregu Drave. VSTOPNINA: — vstopnice za odrasle 30 din, za otroke 20 din. V prodaji bodo tudi spominske značke, ki pa ne veljajo kot vstopnice. PRIREDITELJA: lolklorno društvo Ptuj in Turistično društvo Ptuj. KARNEVAL TUDI V ORMOŽU Turistično društvo Ormož je že tradicionalni organizator karnevala v Ormožu, ki je vsako leto na pustni torek. Letos se bo karneval vil po ormoških ulicah v torek, 15. februarja od 14. ure dalje. Prijave za sodelovanie sprejema komunalno podjetje Ormož; k sodelovanju pa vabijo vse izvirne maske oziroma maske iz domačih logov. Za najboljše skupine so pripravili tudi nagrade. Tako bodo razdelili več nagrad in sicer po 5000, 4000, 3000, 2000, 1000, 900, 800, 600 in sedem nagrad po 500 dinarjev. MG 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 10. februar 1983 ~ TEDNIK KMETUSKI KOMBINAT PTUJ Iz leta v leto večji pridelovalec hrane v kmetijskem kombinatu Ptuj so lani pridelali 5 tisoč ton pšenice, 8 tisoč ton koruze, 2 tisoč ton sadja, vzredili 40 tisoč prašičev, 3 tisoč govejih pitancev, konzervirali 5 tisoč ton vrtnin, predelali nad 17 milijonov litrov mleka, vkletili nad 5 milijonov litrov vina. Jeseni so pravočasno posejali vse ozimine na 1152 hektarih. Kmetijske temeljne organizacije so opremili s težko mehanizacijo, v dveh letih .so v to vložili nad 65 milijonov dinarjev. S tem so pripravljeni tudi na manj ugodne vremenske pogoje, ki so v minulih letih povzročali pri poljskih opravilih precejšnje težave. Obnovili so tudi polovico po- zeblih vinogradov, obnovili 17 hektarov hmelja, končali so z izgradnjo tovarne močnih krmil z letno zmogljivostjo 60 tisoč ton krmil, zgradili so nove silose za 10 tisoč ton koruze, žitaric in ostalih krmnih sestavin, zgradili so tudi drugi del vinske kleli s polnilnico, pa objekt trsnice s hladilnico in dvorano za proizvodnjo. Lahko govorimo torej o izjemnih dosežkih in kot je dejal glavni direktor kmetijskega kombinata, Branko Gorjup, je to gotovo zasluga usmeritve na področju zelenega plana kot strategije v pridelavi hrane, na drugi strani pa je potrebno vse te uspehe pripisati prizadevanju vseh delavcev in strokovnjakov kmetijskega kombinata. Potrebnoje dodati, daje Kreditna banka Maribor dokaj uspešna pri naložbah in pri tem kmetijski kombinat ni imel težav, čeprav sredstev za razvoj kmetijstva še vedno ni dovolj. Mnogo težja je situacija na področju republike, saj je bilo zagotovljenih le dobra polovica sredstev za načr- tovane razvojne akcije. Pomanjkanje sredstev, ki bo prisotno tudi letošnje leto postavlja pod vprašaj uresničitev programa o 85 odstotni samooskrbi s hrano. Pri tem so izrednega pomena tudi melioracije, torej pridobivanje novih obdelovalnih površm, na katere so v precejšnji meri vezani omenjeni načrti. Lani so bile tudi na teh področjih precejšnje težave. Naj prej ni.so bili rešeni kriteriji financiranja, precej časaje vzela tudiiz^ielava dokumentacije. Kljub pravočasno vloženim zahtevkom gospodarska banka Ljubljana še vedno ni zagotovila sicer že v lanskem letu odobrenih sredstev. V kmetijskem kombinatu so morali zato z lastnimi sredstvi, ki pa so nujna za nemoten potek proizvodnje, pričeti izvajati melioracije. Najeli so tudi premostitvene kredite po 12 odstotni obrestni meri, kar pomeni dnevno 10 tisočakov obresti, kar pa novopridobljena obdelovalna zemlja ne more poplačati. S takimi ukrepi so v kombinatu uspeli lani izvesti melioracije na polovici planiranih površin, zaostanek pa bo potrebno nadoknaditi v letošnjem letu. Na območju Polskave imajo v planu izvesti melioracije na 672 hektarih in odkupiti prek 500 hektarov zemlje. To je izredno velika naloga, poleg tega izvajajo skupaj s kmetijsko zadrugo Ptuj melioracije tudi v pesniški dolini. Za letošnje leto planirajo še naslednje naložbe, zanje so že izdelani projekti, zatika se pa pri zagotavljanju sredstev: pričeli bodo z izgradnjo nove prašičje farme za 45 tisoč prašičev, dogradili bodo novo govejo farmo na Pragerskern, za 2200 govejih pitancev, enako farmo bodo zgradili v Sobetincih. Obnovili bodo preostali del pozeblih vinogradov, ter zgradili silose za farmo v Kidričevem. Tudi v mehanizacijo bodo morah vložiti prek 20 milijonov dinarjev, saj jo je potrebno nenehno obnavljati. Obnovili bodo tudi okoli 20 hektarov hmeljišč, v ptujskih toplicah bodo pričeli z izgradnjo bungalovov, prek 80 milijonov dinarjev bo potrebno vložiti v opremo in druga investicijska vzdrževanja. Poleg vsega tega morajo sovlagati v izgradnjo tovarne umetnih gnojil v Kutini in sicer 25 milijonov dinarjev. Medtem ko je bilo tudi finančno poslovanje v letu 1982 sorazmerno ugodno, napovedujejo v letošnjem letu velike težave z likvidnostjo: za enkratno polnjenje silosov potrebujejo 180 milijonov dinarjev, za pro- izvodnjo ene sezone v Petoviji potrebujejo 120 milijonov dinarjev, za pripravo zemlje in setev potrebujejo nadaljnjih 45 milijonov, za vsa spomladanska dela potrebujejo 65 milijonov dinarjev in tako naprej. Gospodarsko leto 1983 torej tudi za delovne ljudi kmetijskega kombinata ne bo* lahko. Ker pa so že doslej znali premagati številne težave bodimo optimisti in zapišimo, da bodo z napori, ki so jih vajeni, tudi v bodoče prispevali pomemben delež k prehrambeni bilanci Slo- venije. Seveda jim bodo morah ob tem stati ob strani vsi, ki tega doslej niso storili, ali pa v premajhni meri. JB OBČINSKO TEKMOVANJE KOVINARJEV BO APRILA Občinski odbor sindikata delavcev proizvodnje in predelave kovin, ki ga vodi Avgust Ivartnik, se je prejšnji petek sestal na izredni seji, da bi določil osnovne usmeritve^za letošnje tretje občinsko tekmovanje kovinar- jev, ki bo meseca aprila. Odbor je določil tudi organizacij.ski odbor tekmovanja, ki ga tudi letos vodi Zvonko Zuran iz DO ,,01ga Meglič" Ptuj. Glavne aktivnosti v pripravah na tekmovanje morajo biti izvedene v It-bruarju in marcu tako, da bo v aprilu mogoče v organizacijskem, v5.ebinskem in tehničnem smislu tudi izvesti tekmovanje kovinarjev. Občinsko tekmovanje pa je tudi baza za republiško tekmovanje, k"i bo 27., 28. in 29. maja na Jesenicah. V vsebinskem pogledu se tekmovanje ne bo bistveno spremenilo, dodana pa bo po vsej verjetnosti nova panoga tekmovanja — kovaštvo. Organizacijski odbor bo letos morai več narediti tudi pri vključevanju delavcev, ki delajo pri zasebnih obrtnikih. Lani jih je sicer povabil, vendar odziva ni bilo. MG Novo dovoljenje za vožnjo traktorja Po prvem aprilu bo potrebno imeti za vožnjo traktorja v cestnem prometu posebno vozniško dovoljenje. Tako zahteva lani sprejet zakon o varnosti cestnega prometa. Vozniki, ki imajo vozniško dovoljenje B, C ali D kategorije, tudi tisti, ki imajo pripis, da velja za kategorijo F, morajo pridobiti posebno vozniško dovoljenje, sicer traktorja ne bodo smeli voziti. Na odseku za promet, oddelka za notranje zadeve in v vseh krajevnih uradih sprejemajo do 30. aprila vloge za izdajo omenjenega posebnega vozniškega dovoljenja. Poleg veljavnega vozniškega dovoljenja omenjenih kategorij, je potrebno priložiti upravni kolek za 68 dinarjev, fotografijo velikosti 35 x 45 milimetrov, ki ne sme biti starejša od šest mesecev. Vozniško dovoljenje boste dobili na odseku za promet 30 dni po vložitvi zahtevka. JB Delo obrtnega združenja v letu 1983 Malo gospodarstvo je praktično zastopano v vseh panogah človekovega udejstvovanja in pomeni na eni strani storitve občanom, na drugi strani pa dopolnjuje gospodarske deja- vnosti kot servisna dejavnost ali pa kot proiz- vodna dejavnost posebno tistega izbora izdel- kov. ki ne prenesejo visokih stroškov režije, ki nastopa v velikih delovnih organizacijah, ar- tiklov. ki nastopajo v manjših količinah in so za njihovo proizvodnjo potrebni strokovnjaki z obsežnim znanjem in pa izdelki po naročilu (unikati). Funkcija malega gospodarstva se odraža tudi na popestritvi trga, na zaposhtvi specifične strokovne in poklicne strukture aktivnega prebivalstva in na pospešenem spodbujanju osebne iniciative. Vse to pa pomeni dodatno, usmerjeno mobilizacijo človekovih ustvarjal- nih sposobnosti in s tem pospešeno ustvarjanje večjega narodnega dohodka. Vse aktivnosti v sferi malega gospodarstva pa morajo biti zavestno družbeno usmerjene, njih razvoj pa usklajen s samoupravnimi na- čeli. Vzadnjemobdobjudajemomalemugospo- darstvu vedno večji poudarek. Z resolucijo za leto 1983 smo ga uvrstili tudi med prednostne dejavnosti, med dejavnosli, ki morajo zagoto- viti večji razvoj, večje zaposlovanje in sploh večjo perspektivo za jutrišnji razvoj. Glede na omejitve v zaposlovanju — pa bi naj malo gospodarstvo bilo tisto, ki bi zaposlovalo z večjim tempom. Več pa bi naj v prihodnje naredili pri samem strukturnem razvoju, ker deficitarna obrt še vedno zaostaja in ne dosega tistega, za kar smo si zavestno opredelili. Na- tančneje, programa ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj ne uresničujemo dosledno. Zato SI v obrtnem združenju Ptuj prizade- vajo, da bi v okviru svojega programa dela za leto 1983 realizirali tudi naloge iz programa Zveze obrtnih združenj Slovenije. Te pa so: planiranje razvoja gospodarske dejavnosti sa- mostojnega osebnega dela, aktivnosti na pod- ročju vključevanja samostojnega osebnega dela v ekonomske odnose s tujino, spodbujanje kooperacije in drugih oblik trajnejšega proiz- vodnega, poslovnega in dohodkovnega pove- zovanja samostojnega osebnega dela z OZD, zagotavljanje materialnih pogojev za razširitev dejavnosti, aktivnosti s področja zakonskih predpisov in samoupravnih aktov, aktivnosti na področju politike cen, vključevanje zdomr cev v razvoj, naloge pri pospeševaju dejavnosti obrtnih zadrug, naloge pri pospeševanju av- toprevozniške dejavnosti, naloge s področja gostinstva in turizma, naloge s področja ke- mičnega čiščenja, domača in umetna obrt (predvsem ohranjanje in razvijanje tradicije domače obrti in pospeševanje estetskih in uporabnih predmetov umetne obrti), naloge pri izobraževaju strokovnih kadrov za nada^- nji razvoj drobnega gospodarstva in v 'im okviru samostojnega osebnega dela, sejemska dejavnost, športne prireditve, informativna dejavnost, organizacijsko-kadrovske zade- ve. Posebno odgovorno pa združenje prevzema naloge pri uresničevanju nalog iz programa ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj v letu 1983. ki za- gotavljajo cilje obstoja in razvoja dejavnosti drobnega gospodarstva v občini. Najpo- membnejŠi cilji iz tega programa pa so: mobi- lizacija večjega obsega proizvajalnih in ustva- ijalnih (latentnih)zmogljivosti. mobilizacijain sproščanje osebne iniciative in intelekta, večja možnost zaposlovanja in smotrna zaposlitev posameznih poklicnih profilov, mobilizacija zasebnih sredstev za razširjeno družbeno re- produkcijo. ekonomičnost proizvodnje in sto- ritev. ki ne prenesejo velike režije, popestritev ponudbe na trgu, zadovoljevanje posebnih potreb občanov, vzdrževanje in ohranjanje naprav, ki jih proizvaja industrija in gradbe- ništvo za potrebe občanov in direktna vklju- čitev v mednarodno delitev dela. Posebno mesto v programu ukrepov za po- speševanje razvoja malega gospodarstva za- vzema določitev deficitarnosti obrti, po kateri delimo obrti v dve vehki skupini: prvo skupino sestavljajoizumirajoče in zelodeficitarne obrti, drugo skupino pa servisno storitvene obrti za občane. V združenju dajejo potrebno pozornost tudi sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, saj bi le-te morale bolje sodelovati tako pri progra- miranju, kot tudi pri planiranju razvoja obrti in družbeno-političnega napredka. Na področju kreditiranja je že veliko zapi- sanega v programu razvoja obrti občine Ptuj. Potrebno bo z boljšim sodelovanjem stroko- vnih služb usklajevati že izdelani plan kredi- tiranja po posameznih panogah obrti. V so- delovanju z obrtno zadrugo Panorama pa je doseči pravilno usmerjanje sredstev. S tem pa tudi pričakovani in načrtovani razvoj defici- tarnih obrtnih dejavnosti. V obrti, ki zaposluje večje število zaposlenih je potrebno zadržati nivo'obsega dosedanjega poslovanja. Obrtno združenje sije zadalo tudi nalogo pri zagotavljanju in c^obravanju poslovnih pro- storov. To nalogo bo realiziralo v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo občine Ptv-j. Več pozornosti je potrebno dati ureditvi poslovnih prostorov za obrtne delavnice v starem delu mesta. Pri stanovanjski skupnosti so že naredili evidenčni popis možnih prostorov za te na- mene. Obrtna zadruga Panorama, kot tehnični nosilec razvoja obrti, zagotavlja realizacijo sprejetih nalog iz dogovora o razvoju obrti, predvsem z ustanavljanjem novih obratovalnic z določenimi programi proizvodnje. V tem letu bo potrebno več storiti tudi pri informiranju obrtnikov. Ta^o se bo že usta- ljenim oblikam informiranja, letos pridružil še Poročevalec — po planu bi naj izšle tri številke. V njem pa bomo objavili oziroma poročali o dogajanjih v obrti v občini in republiki. Bolj aktivni morajo postati delegati. Glede na nove prostore, izgovorov, da ni mogoče sestajanje, ne more biti več. Odpasti mora tudi izgovor, daje skupščinsko gradivo preobsežno in preveč učenostrokovno. To pa so izgovori glede tehnične strani delovanja delegatskega sistema; več bi bilo potrebno povedati, kako je z v.sebinskim utrjevanjem dela delegacij, kako se sklepi delegatskih skupščin prenašajo nazaj v bazo in podobno. Za večjo popularizacijo oziroma informa- cijo. kaj vse zmore obrt. bo združenje skupaj z ostalimi dejavniki malega gospodarstva v me- secu septembru pripravilo in organiziralo drugi sejem obrti. Sejem pa bo tudi svojevrstna baza za tradicionalni obrtni sejem v Celju. V okviru Tedna obrti bo tudi srečanje obrtnikov in delavcev v obrti. Srečanje bo obogateno tudi s strokovnimi tekmovanji v raznih panogah obrti in prikazi praktičnega dela. Okrepiti bo potrebno tudi družbeno-poli- tično delo med obrtniki in delavci, zaposlenimi v obrti. V novih prostorih združenja bo imela svoj prostor tudi organizacija delavcev, zapo- slenih v obrti, zato bo njen vpliv in njena or- ganizacijska moč lahko narasla. V okviru sklada za izobraževanje pa bo letos dan večji poudarek raznim oblikam izobraževanja, pri- mer so seminarji. Tudi na področju cenovne politike ima združenje določene naloge. V okviru zakon- skih določil si je potrebno predvsem prizade- vati za uskladitev cen uslug in izdelkov vsaj do tiste višine, ki jo imajo le-te v občinah pod- ravske regije. Ta uskladitev pa ne bo dosegla republiških povprečij. Letos se bo okrepilo tudi sekcijsko delovanje obrtnikov. Sekcija gostinstva bo predvsem nadaljevala z ocenjevanjem kakovosti lokalov; sekcija avtoprevoznikov pa bo stremela, da se v avtoprevozniško poslovalnico vključi čim več obrtnikov — avtoprevoznikov, da se delo boljše in pravičneje razdeli in da se vsem za- gotovi socialna in materialna varnost. Nujno pa je, da se vpliv obrtnega združenja zagotovi tudi pri selekciji izdajanja dovoljenj za popoldansko obrt. Sedaj namreč na dva redna obrtnika pride že en popoldanski ob- rtnik. Samo v letu 1982 je na novo prijavilo popoldansko obrt 18 občanov, 12 pa jih je obrt odjavilo. Poleg tega je obrtno združenje sprejelo tudi naloge iz tako imenovanega B programa, med katere se uvrščajo: ureditev evidence obrtnikov po krajevnih skupnostih, organizacija blagajne vzajemne pomoči, mesečno spremljanje poro- čil KB o odobrenih kreditih, organiziranje srečanj s predstavniki drugih združenj in ostale naloge, pomembne za razvoj obrti v občini Ptuj. Pripravila: MG PROBLEM INVALIDOV V TGA KIDRIČEVO Znani so težki in zdravju škodljivi pogoji dela v elektrolizi, zlasti v dvorani A, zaradi česar je ta tovarna dobila celo naziv ,,tovarna delovnih invalidov". Ta naziv ni nastal brez osnove, saj je od 2.370 delavcev v celotni dekjvni organiza- ciji okoli 300 delovnih invalidov ali fena osmina. V delovni organizaciji si prizadevajo, da bi probleme delovnih invalidov kar najboljše reševali s prernestitvami na ustreznejša dela in naloge. Največ delovnih invalidov so zaposlili v delovni skupnosti skupnih služb, kjer je teh že kar 23 % vseh zaposlenih, seveda pa jih zapo- slujejo tudi v drugih TOZD, Kljub velikemu prizadevanju v delovni organizaciji pa ni toliko delovnih mest, da bi lahko zaposlili vse delovne invalide, ki še nimajo pogojev za invalidsko pokojnino. Rešitev je praktično le v izboljšanju pogojev dela v elektrolizi, kar pa je povezano z veliko investicijo, ki je ne bo moč realizirati v tem srednjeročnem obdobju, vsaj ne v celoti, F. Meško Na podlagi 43. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Sa- moupravne stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1981 do 1985 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 3/81 in 18/81) in 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82) razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ptuj II. javni natečaj za posojila iz združenih sredstev vzajemnosti za leto 1983 za nakup stanovanj v soseski Rabelčja vas — zahod v Ptuju (objekt A—3). 1. Skupna višina razpisanega po.sojila znaša din 80.000.000.— in sicer din 70.000.000.— za nakup stanovanj v družbeni lastnini in din 10.000.000.— za nakup stanovanj v zasebni lastnini (etažni lastnini). 11. Posojila lahko pridobijo 1. Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti če iz- polnjujejo pogoje iz 15. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 18/81 in 22/82). 2. Delavci, delovni ljudje, upokojenci in invalidi: — če nimajo stanovanja ali pa imajo neustrezno oz. neprimerno stano- vanje in niso sami ali njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 50 m^, — če namensko varčujejo za stanovanjsko graditev ali pa bodo s kakšnim drugim načinom sodelovanja z banko pridobili stanovanjsko posojilo in si zagotovili lasino udeležbo. III. Lastna udeležba 1. Osnova za izračun lastne udeležbe organizacije je razlika med po- vprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v organizaciji in povprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v republiki. Ce je v organizaciji povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega manjši od povprečnega mesečnega osebnega dohodka v republiki za leto 1982 znaša lastna udeležba 50 % potrebnega zneska za investicijo (končne prodajne cene), če je povprečni mesečni osebni dohLeniu pisatelju, našemu rojaku Ivanu Potrču izročili listino prvega častnega č ana in se mu ob njegovi 70-lctnici zahvalili za velik prispevek, ki gaje dal slovenskemu narodu Icoi pisatelj in družbenopolitični delavec. Ob tej priložnosti se je jubilant zahvalil za priznanje m nato na svojstven in zanimiv način orisal svoje pi.salcljskodelo. zlasti pa v njem jezik, v katerem govorijo njegovi junaki: »Pisateljeva beseda, pisateljev jezik — to je pisateljeva podoba, je tistapra va in resnična podoba, ki se je tudi za troho ne da požlaktniti. če ni zlahtnoče za to podobo. Saj bodo ti trenutki ali ti zlati časi, ko lahko pišem, še tako srečni zame. moram vseeno povedati, kako nikoli nisem lahko pisal in kako je bila vsaka beseda, vsaka misel, ki sem jo skušal povedati, vsako čutenje, ki sem ga skušal pričarati___— kako je bilo to ter je ostalo vse to eno samo iskanje, znova in znova iskanje, kako za- pisati to, kar si zaznal in začutil s človekom, in zapisati tako, da bi ta, ko hi te prebiral, zaznal in začutil enako kot ti sam. da bi zaznal in začutil z ustvarjenim popisanim • svetom. Doživljal sem ta svoj otroški in mladeniški svet^ ki me je prizadeval in me kda/ tudi osrečil, prave besede za moja prva srečanja z življenjem pa ni bilo tako lahko zajeti. Zgodaj ze, še v šolarskih in zatem v gi- mnazijskih letih sem veliko prebi- ral — to so bila Jurčičeva pripove- dovanja. bi le so Tavčarjeve zgodbe, bila je Cankarjeva beseda, ki me je osvajala in zanašala, bila je močna Aškerčeva pesem, ki je znala biti čustvena, a ki se je znala tudi s tirani bojevati. \'aj me je Aškerče- va beseda prevzemala in naj mi je bila še tako blizu in domače, ali ta moj bajtarski ali kočarski in kmečki svet, ta pa ni zaživel še v nobenem našem v slovenskem pi- sanju tako. kakor sem ga sam čutil in doživljal — za vx je bilo po- trebno najti svojo in svojsko besedo, pripovedovanje. In tako sem začel pisati zgodbe o naših dninarjih in kočarjih—in tudi v naprej vedel, da nimajo slovenske jezikovne domovinske pravice. Bili so tudi trenutki, ko sem hotel lepše po slovensko pisati, tako pač. ka- kor se je io knjigah pisalo (— da, tudi mene je mogla kdaj prijeti za vrat kakršnakoli literatska ambi- cija, ta mladeniška skušnjava in pregreha!) — ali bržčas mi je pri tako književno lepo napisanih straneh začelo usihati življenje, ali pa sem bil tudi za takšna literarna ponarejanja življenja premalo pa- meten. (kajti to je bil čas. ko je nekaj pisateljskega sveta pisalo poseben, danes bi rekli, novacijski jezik: na vsaki popisani strani je bilo nagrmadeno prepolno nekih besed, kijih niste še nikoli x knjigah brali, vendar bile so svojske in vnaprej so razodevale pismarjevo sktotovičeno besedarsko genial- nost.) A li — kar se je mene likalo, jaz sem hotel ljudem pripovedo- vati. pripovedovali o njihovem ži- vljenju, in ti ljudje, ki bi me brali, so morali na teh mojih straneh to moje življenje tudi olkutiti. Moral sem zato pri sebi, pri svoji materini go- vorici ostati. In tako seje že pri prvi knjigi, pri Sinu, trža.ški pisatelj Andrej Budal, ko je to knjigo ocenjeval, lahko napisal, kako pi- šem svoj slovenski jezik, a tudi, da imam svojo slovnico in s tem zad- njim kakor da ni bil povsem zado- voljen. .Mogoče bi me Budalovo oce- njevanje. ki je bilo, kolikor se spo- minjam, pošteno in mi je hotelp kaj povedati, spravilo na jezikovna pota. kakršna je pri meni pogrešal, ko ne bi začel takrat svoje kmečke dramatike pisati. V tej pa so moji kmečki ljudje le takrat zaživeli, ko so svojo slovenščino — a to sem vendar vedno hotel pisati! — po svoje govorili. Govorica v igri je morala biti živa, morala je prina- šati dejanja, morala je ustvarjati junaka in njegov značaj — govo- rica v drami je bila vse, je bila alfa in ornega te moje kmečke dramatike. Da sem s tem, ko sem pri sebi ostajal, svoje dosegel, sta mi pove- dali dve hvali. Prva, ki pa ni bila hvala, je bila povedana v časih stare kraljevske Jugoslavije, ko je ba- novinska cenzura povedala, da v drami sicer ni ničesar za prečrtati, da pa Kmetija ne more bili igrana, ker se skozi in skozi vse moje be- sedovanje čuti. kako rušim stebre kmet siva — torej stebre, na katerih je stara in krivična družba takrat hotela še sloneti. So, drugo hvalo mi je povedal pokojni mojster in igralec Lojze Potokar. Enkrat, ko sem na premieri čakal z njim za kulisami, da stopi na oder in razbije pri svoji poslednji sceni ročko, mi je pomolil to ročko in me vprašal: >*Janez, koliko jih bova še razbila?« Za tem pa me je skorajda okregal: '*Janez, kaj ne pišeš več dram? Vi- diš, začnem prebirati vlogo, pa že živi. Beseda, ki jo pove tvoj kmet, ta kmeta že sama zaživi. Pri drugih pa se silim, pa ni še ničesar, ničesar ne iztisnem ..Lahko simio povem, kako je bila ta moj- strova hvala vredna zame več kot vsako plačilo. Po vojski je bilo pri nas napisa- nih tudi nekaj slabih knjig — pi- satelj je hotel za vsako ceno nekaj povedati, nekaj novega, zvišanega in velikega, kar vse bi naj bilo tudi sociahsiično in hi poveličevalo re- volucijo, pravi človek pa zatem v teh ojnicah ni vselej živel ali člo- veško zaživel. Kar se mene tiče, ne hi zdaj začel te pravde, kdo je bil tod več kriv, ali pisateljska stvaritelj- ska nemoč, ali pa neki čas, kije — zdelo se nam je vselej tako — ne- kakšno pravovernos t terjal, zase se spominjam le lega. da sem za vse to vedel in da sem se hotel takšnemu slabemu zapisovanju ognili. In zato sem se zaradi tega, da bi ostal do kraja, do zadnjega vlakna re- sničen in življenjski, vpregel v oj- nice. prek katerih zalem nisem smel .stopiti, če sem hotel to svojo novelo ali roman, kakor se mi je potem napisalo, do kraja in lepo preorati: a te ojnice so bile: kmečki fant naj sam, s svojo govorico pove, kaj se mu je zgodilo in kako se je godilo z njim. Vedel sem. da me ho tako pripovedovanje obvarovalo pred vsemi naglavnimi grehi ne- kega našega takratnega pisanja. In — še nekaj sem hotel povedati v tistem svojem pisanju Sa kmetih, kar je potem bilo že vrhnje na moji pisateljski sedenci — hotel sem s iak.šnim pisanjem pred svetom iz- pričali, kako je moči izraziti s to mojo preprosto kmečko govorico, lahko hi rekel, tudi z mojo mate- rinsko govorico, vsakršno člove- kovo čustvovanje, radost in hudi dan, a da je tudi moči s to mojo govorico pričarati vsakršno lepoto, kolikor jo le zmore pravo pisatelj- sko pero. Vrh tega sem hotel vselej slovensko pisali, nikoli narečno! Lahko bi mi kdo rekel, kako je bilo nečimrno, da bi se hvalil, kako je bila ta moja pisateljska njiva S a kmetih preorana — ali so bile brazde ravne in ali se je sonce za- svetilo na izorani zemlji — ali čez leta že, ko so to knjigo po svetu prevajali, mi je naš londonski in svetovljanski doktor Lavrin na poti iz Fiese proti Piranu znenada to povedal: »Kolikor sem roman prebiral, vam moram povedati to. česar se sami ne zavedale ne vi. a tudi drugi pri vas ne. Se zavedate se. kako ta naša slo ven.šč i na peša — to va.še pisanje pa ji prinaša novih sokov, prinaša jih s liste slovenske polo- vice, ki je bila doslej tako malo tvorna pri slovenskem pisanju, kajti Aškerc je komaj nekaj — vse drugo piše knjižno slovenščino, ki je pri nas na tako ozkem prostoru naslajala, razen Miška Kranjca, seveda — on je prekmurska svbjost. prinesel nam je zadnji kos domo- vine v literaturo.« Odkrito in skromno moram po- vedali. kako mi je naš londonski profesor razkril nekaj, česar se ni- sem nikoli tako jasno zavedal. A to je storilo: če sem se do takrat za- vedal. kako moram hiti zvest predvsem .svojemu ali našemu člo- veku. kako moram bifi resničen in odktil do njegovih čustev, a prav tako do kraja resničen in pisatelj- sko prepričljiv do njegovih hotenj, naj nastaja to hotenje, ta volja pri belem dnevu, ali naj prihaja sama v sanjah, sem posle j,pri pisanju bil še »•.ve h<)lj skrben do jezika: vedno hočem, da bi hit ta jezik svojski, se pravi, pristno ljudski in ne toliko moj — vedno pa tudi hočem, da bi ostal do zadnjega vlakna slovenski, da bi počival na najbolj svetlih tradicijah našega klasičnega pisa- nja — da, hotenja to .so, hotenja, da hi zatem tudi nekaj ostalo. Mislim pa,^da ima pisateljski svet, kar se jezika in pisanja tiče, velike dolžnosti: beseda in jezik sla vselej tudi odraz pisateljevega ob- ličja, bila bi naj pa tudi odraz ljudstva, ki je v tem pisanju prika- zano. Vsakdo, ki hoče tudi pisariti, pač me svoj obraz tudi iznakaže- vati in pačili, kar vse je stvar, ki se njega samega tiče — nikoli pa nam ne more biti vseeno, ko pisateljska peresa začnejo zavestno kazi t i je- zik; za takšnimi tvorbami se zatem skrivajo še v^e druge nečednosti, a ne samo tiste, ki se jezika tičejo. Kdor za ljudi piše, mora te ljudi, za katere piše. tudi spoštovati, topel človeški odnos mora imeti do teh svojih ljudi. Ko o vsem tem razmišljam, se morem vedno spomnili na našega iMckg. Ta naš k met išk i člo vek se je oblekel v svetešnji gvanl, ko je pri- šel med ptujske svobodaše — in tudi njegova bseda, kije terjala ljudsko fronto, enotni boj, je bila izbrana, naj je bila še tako borbena, ko je terjala človeške, to je globoko člo- večanske in ljudske odnose med ljudmi — samo zaradi njih, teh človeških odnosov, smo šli v revo- lucijo. Ta naša pisanja morajo ho- dili po takšnih ljudskih poteh, po takšnih globoko etičnih ljudskih poteh — iz ljudstva za ljudstvo morajo hiti napisana, pa bodo tudi za druga ljudstva po svetu napisa- na.« Ivan Potrč: o Kdor za ljudi pi5e, mora te ljudi tudi spofttovati.. Fot<»: S. Kerbler Novinarska šola pričela z delom Člani centra za obveščanje in propagando, ki dehije pri občinski konferenci mladih v Ptuju, je v letošnjem letu ponovno organizi- rala izobraževanje za mlade, ki se ukvarjajo z informiranjem v osnovnih organizacijah v vseh sre- dinah. Sola je pričela, z delom že v petek, katere "se je udeležilo 40 slušateljev od 50 prijavljenih. Slušatelje je v imenu občinske konference pozdravila Irena Hun- jet, predsednica centra za obvešča- nje in propagando. Na prvem sre- čanju so se mladi pobliže spoznali s programskimi usmeritvami 11. kongresa ZSMS in ZSMJ, o kate- rih je spregovorila predsednica občinske konference ZSMS Ptuj D.iana Bohak. Nadalje je sekretar Milan Kuri podal delovanje OK ZSMS in njenih organov. Sluša- teljem je predstavil delovanje organov in navedel tudi nekaj težav s katerimi se ubadajo komi- sije in centri. O idejnopolitičnem izobraževanju v ZSMS, pomenu delovanja delegatskega sistema, vloga DPO v našem sistemu s poudarkom na aktualnih nalogah v ZSMS, je spregovorila vodja idejnopolitične komisije Liliana Dilrih. V petek so predavanja po- tekala od 15. ure do 18. ure. Slušatelji so se ponovno srečali v soboto ob 8. uri, ko jim je o družbenim sistemu informiranja v naši družbi, o sredstvih javnega obveščanja in o družbenem polo- žaju in vlogi novinarja prj nas spregovoril Franc Fideršek, od- govorni urednik Tednika. Po tej temi pa so se mladi pogovarjali o informiranju v ZSMS, delovanju centra za obveščanje in propa- gando pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj. Namen organiziranja šole je v tem, da bi mladi bolje obveščali šii^o javnost o delu svoje osnovne organizacije in da bi tudi člani osnovnih organizacij bili resnično pravilno informirani o mladinskih dogajanjih v svojj sredini in na ortcinskem nivoju. Slušatelji šole so se tudi dobro vključili v razpravo, ki je sledila po posameznih predavanjih. V bodoče bodo slušatelji prisluhnili še o temeljnih novinarskih zvrsteh, pogovarjali se bodo z novinarji Zavoda Radio Jednik, obiskali bodo redakcijo in radio P(uj. Torej začetek je kar uspešen. Prvi vtisi so dobri, upamo pa lah- ko, da bodo z dobro voljo, s ka- tero so prišli na prvi srečanji, prihajali na predavanja tudi v bodoče. Jana Hvaleč RAZPRAVA O iDEJNOPOLITIČNEM USPOSABLJANJU v okviru programa obravnave gradiva za 6. sejo CK ZKS o aktual- nih vprašanjih in nalogah pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenosti in organiziranost ZKS, je bila v p{)nedeljek, 7. februarja popoldne razprava o idejnopolitičnem usposabljanju in informiranju v ZK. Ra/prave se je udeležita okoli 100 članov ZK, ki v osnovnih organizacijah skrbijo za idejnopolitično usposabljanje. Razpravo je >odila Slava Sare, članica predsedstva OK ZKS Ptuj, ki je za uvod širše predstavila problematiko na obravnavanem področju. Du- fen Curin. direktor Delavske univerze Ptuj je predstavil oblike političnega izobraževanja v občini in sir5e. Jože Glazer, predsednik komisije OK ZKS Ptuj za idejno in teoretično delo ter idejnopolitično usposabljanje v ZK je navzoče najprej seznanil z rezultati ankete, ki jo je izvedla komisija in na katero je odgovorita 123 sekretariev OO ZKS. Za tem je prWstavil okvirni program izobraževanja v občini in poudaril, da morajo v vsaki OO ZKS pripraviti lastni program idejnega usposabljanja in pri tem izhajati iz potreb lastnega okolja. Franc Fideršek, predsednik komisije OK ZKS za informiranje, agitadjo in propagando pa je predstavil naloge na področju (^veščanja in pretoka informacij v ZK. Več o vsebini te zanimive razprave bomo poročali prihodnjič. ff Praznik krajevne skupnosti Gorišnica v spomin na tragični dogodek — 4. februarja 1945 leta, ko so ob Toplakovi domačiji padli štirje mladi partizani, devet pa so jih Nemci zajeli in štiri mesec kasneje ustrelili kot talce, praznujejo vsako leto v Gorišnici svoj krajevni praznik. Tudi letos so se v petek zvečer zbrali na slovesni seji krajevne skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Zadružni dom so napolnili do poslednjega kotička, krajanom pa je govoril predsednik sveta krajevne skupnost. Lado Fric, ki je na kratko orisal nekaj najpomembnejših uspehov v zadnjem obdobju. Bogatejši so /a številne pridobitve — vodovod, ceste, most prek Pesnice in druge komunalne objekte za katere so tudi sami veliko prispevali. Po kratkem uvodnem delu — posvečenem prazniku krajevne skupnosti so nato združili praznovanje še s slovenskim kulturnim praz- nikom. Pripravili so prijeten večer pesmi, glasbe in recitacij, v katerem so sodelovali otroci iz gorišniškega vrtca, člani recitacijske skupine prosvetnega društva, tamburaši in mešani pevski zbor. j^j Predsednik KK SZDL Gorišnica Ivo Obran začenja slovesno sejo ^upščine in vodstev DPO. Foto: M. Šneberger Živahna in tehtna razprava K.t)t smo že poročali, sta se v četrtek. 3. februarja sestala: zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ptuj. Na seji zK>ra krajevnih skupnosti, kije bila dopoldne, je bila 92 odstotna udeležba, popoldne na seji zbora združenega dela pa je bila 77 (xlstot- na udeležba. Na sejah obeh zborov je bila živahna in tehtna razprava, ki se je glede na zainteresiranost delegatov v posameznih zborih dopolnjevala. V zboru krajevnih skupnosti se je razvila široka razprava že ob pr\ i delovni točki dnevnega reda, to je o predlogu odloka o organizaci- ji. načinu poslovanja in financiianja veterinarsko higienske službe v občini Pluj. Končno je bil predlog tnlloka soglasno sprejet s tremi amandmaji ali dopolnitvami. Tako so v 4. členu predloga odloka črtali obveznost, da so posestniki poginulih živali dolžni »živalska trupla prepeljali dt) prevozne cesie<< (to je v olajšavo kmetovalcem na težko dostopnih hribovitih terenih), v celoti so tudi črtali 8. člen in ga nado- mestili z novim, ki dok>ča katere stroške se plačuje z zbranimi sredstvi in sprejeli šc nekatere druge popravke. V enakem besedilu je bil odlok z amandmaji sprejet tudi na seji zbtira združenega dela. Tudi predlog odloka o spremembah in dopi^lnitvah (xiloka o prepiHcdi in omejitvi reje živali je bil v obeh zborih sprejet z amand- majem. ki je v tem. da se je namesto prejšnjega besedilo »naselje Kidričevo« vpisalo imena novih ulic v Kidričevem. Predlog odloka o dopolnitvi odloka o pogrebnih svečanostih je bil prav tako sprejet z amandmajem, kjer je bilo dodano naslednje besedi- lo: »V primeru, ko gre za pt>grebno svečanost brez verskega obreda, se del teh pogrebnih svečanosti — petje žalostinke — opravi pri odprtem grobu.« V zboru KS je delegacija KS Spuhlja dala tudi fX)budo, da bi se naj to območje obravnavalo enako kot ostala območja na podeželju in ne kol mestno območje. Bistvo te pobude p^> spremembi odloka je v tem. da bi lahko na območju KS Spuhlja. ki je pretežno kmetijska, ležal pokojnik do pogreba doma. Primeri zahtevnejšega postopka sprejemanja predlogov odlokov z amandmaji ofKizarjajo na to, da se morajo tako predlagatelji kot odK>ri in delegacije b hitrem ali krajšanem p>t)stopku. K osnutku odloka o dolo<:i- tvi poprečne gradbene cene in (>dstolku, s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemlji.šče je bil v obeh zborih sprejet brez pripomb. V obeh zborih je bila živahna razprava o razreševanju odprtih vprašarij v zvezi z gradnjo HE SD 2 Formin. V razpravi o tem žgočem problemu je v zboru krajevnih skupnosti sodelovala tudi posebna delegacija KS Spuhlja. V zlx>ru krajevnih skupnosti je prevladovala prcdv>ein problematika dviga p(.xllalnice v območju industrijske cone v Ptuju ter \ KS Budina-Brstje in Spuhlja in ureditev sekundarnega vodov(xlnega omrežja južno od dovodnega kanala, zlasti na območju KS (iorišnica. zaradi znižanja podtalnice. V zboru združenega dela pa jc prevladovala razprava o problemih v zvezi z dokončanjem čistilne naprave v Pluju. Oba zbora sta enotno podprla prizadevanja občinske- ga izvršnega svela za zaščito interesov občine Ptuj in njenih občanov.- PrifToroOila sla. da jc pri leni treba iskati najracionalnejše rešitve, vendar sptirazumno in s problematiko redno seznanjati pristojne republiške organe. Po pstmi /J izvedbo akcije takoj po sporočilu KK o ptUrebi po 30—50 delavcih, ki bi jih pt»ireK)vali v DH Podlehnik za trganje gro7xlja. Na skupnost za zaposlovanje smo povabili 168 prijavljenih nez.aposlenih delavcev in sicer vse upravičence do denarnih nadomestil in de- narnih ™>moči (61) in nezaposlene delavce iz okolice PtHlIehnika. Na prvih sestankih je po poprejšnjem do- govoru s KK Ptuj. da bodo deuvci s pravicami do denarnega nadomestila ali denarne pomoči /a čas trgatve sklenili delovno razmeije za določen čas. bila le-tem ponujena zaposlitev. Ob njihovi morebitni odklonitvi ponujene za- pivslitve pa so delavci strokovne službe ravnali v smislu določb zakona o zaf>oslovanju in zavarovanju za čas začasne brezposelnosti in v smLslu dokKb samoupravnega sporazuma o enotnih kriterijih za ugotavljanje neupravičene cxiklonilve /.aposlitve. Na podlagi lega je štirim brezposelnim de- lavcem. ki so neupravičeno odklonili delo bila ukinjena pravica do denarnega nadomestila oz. denarne pomoči. Več odklonitev ponujenega dela je bilo za- radi objektivnih vzrokov (bolezen, nosečnost, matere z majhnimi otroki), nekaj delavcev pa seje med samo trgatvijo zap>oslilo za nedoločen ča^ I ak«» je končno število brezposelnih, ki so v akciji MKlelovali. znašalo 52 delavcev. IXIali na deloviščih: Dt Podlehnik — «»5 delavcev. Dl Zavrč— 6 delavcev. I delavka v 1)1 L\»mava. \ času akcije, ki je trajala od 4. do 27. 11 1982. .M) ti delavci opravili skupaj 576delovnih dni. Skoraj vsi delavci s pravicami (25), razen tislih. ki so se vmes zaposlili, so sklenili s KK delt>vni> razmerje za določen čas, ostali pa so delali pt> p».>godbi. O položaju nezoiposlenih delavcev s pravicami med trgatvijo, je razpra- vljal ludi odK»r za stKialno f)olitiko skupšAne občinske skupnosti za zaposlovanje Ptuj, kije na svoji 5. redni seji 16/11 1982 skleniL da se !cm delavcem za čas. ko so bili na irgalvi in prejemali osebni dohodek ustavi denarno nadomestilo oz. denarna pomoč, poračun lega pa oprav i pri izplačilu za mesec november. Na lak način poračunavanja denarnega nudomestila in družbene fK)moči je dal vsak udeleženec tudi svoje pismeno soglasje. Sku- pnost za zaposlovanje pa je ves čas, ko je trajala akcija, tesno sodelovala s štabom za odkup in spravilo jesenskih pridelkov pri OK SZDL Ptuj s tem. da je bil njen predstavnik stalni član šlaba. UGOTOVITVE IN ZAKUUČKh Ocena prispevka akciji s strani skupnosti za zaposlovanje Ptuj je dokaj ugodna, kar je ugotovil tudi štab za odkup in spravilo jesen- skih pridelkov pri OK SZDL Ptuj. Skupoosl za zapofsJovanie Ptuj je na račun /ačasm« ustavljenih denarnih nadomestil in piHnoči petiodvaiis^iin delavcem prihranila okoti 100.000 din, pdcg tega pa še znesek naj- manj 27.160 din mesečno, kolikor znaša naj- manjše denarno nadomestilo za štiri delavce, ki jimjje bila ta pravica zaradi neupravičene odklonitve zapo^.lltve ukinjena. l>elavcisohihzasvc^delopriKK primerno nagrajjenL saji so najbolj prizadevni za 16 dni dela prigeli tudi nad 9 000 din osebnega do- htidka Kljub manjšemu deležu upravičencev do DN in DP(ok(i4i 10 %)med vsemi prijavljenimi brezpoK^lnimi je bila njihova udeležba v akciji rebuvno mnogo Tudi njihova disciplina , je bib %~eqa «oia ostrih udeležencev, saj le 30 upravičencem do DN m DP opravilo 382 de- knnih dni. preostalih 27 delavcev pa le 194 deknnih dnL Akcije ob pospravljanju jesenskih pridelkov je pt^lrebno spodbujati s tem. da se tako. kot se je to ^idilo lani. i^pmvijo zapleteni oz. dol- g»Hrajni postopki pri ponovnem uveljavljanju pravKe do denarnega nadomestila ali pomoči. V akcijo je potrebno vključili čimveč brez- potidnih. ki nimajo pravic ^ DN ali DP. tako da bi se morda v bodoče vsak prijavljeni brezpK>Nelni delavec vsaj enkrat ali dvakrat udeležil pobiranja jesenskih pridelkov. Glede na pomembnost kmetijske proizvod- nje v ptujski občinL bi udeleževanje brezfx)- selnih v akcijah ob pospravljanju jesenskih pridelkov mcvali postati sestavni del p>olitike zapiLK^knania. Milan Osterman VniAŠANJA - ODGOVORI Kaj je s ptujsko čistilno napravo? To vpra.šanje smo zastavili .lanezu Belšaku. predsedniku komiteja za urbanizem, gradbe- ništvo in komunalne zadeve pri SO Ptuj in dobili sledeč odgovor: \ letu 1982 so se cxlvijale aktivnosti v zvezi z reševanjem pn>blemov delovanja čistilne na- prave v Ptuju v okviru komisije, ustanovljene na pobudo predsed- nika izvršnega sveta Slovenije že v letu 1981. Komisija je imela štiri seje. na katerih je med drugim obravnavala tudi proble- matiko delovanja čistilne napra- vo. Rok pričetek poiskusnega obratovanja omenjene naprave je bil I. maj 1977. za pričetek rednega obratovanja pa 31. julij 1977. Kljub podaljšanju roka dovršitve na 31. maj 1980 čistilna naprava ni bila dograjena. Sicer je L aprila 1979 naprava pričela s pi>iskasnim obratovanjem, ven- dar je bilo to neuspešno. Da bi se preprečila nadaljna škoda, ki je nastajala zaradi nepravilnega obratovanja, je na zahtevo SO Ptuj bilo 31. januarja to obrato- vanje ustavljeno. Zaradi nastalih zamud pri dokončanju čistilne naprave, je med investitorjem (Dravske elek- trarne Maribor) in občino Ptuj t>Ntal kup nere.šcnih vprašanj. In NiLX'r I. Zagotovitev dodatnih sred- stev /a sanacijo in usposobitev centralne čistilne naprave v Ptu- |U. CVcna stroškov iz julija 82 znaša 24.129.000 din. tnl tega zahtevajo DI:M sofinanciranje s strani SO Ptuj v višini ene tretji- ne sirtiškov. V teh stroških niso zajeti vsi morebitni dixlatni stro- ški za izgradnjo d(xiatnih sušil- nih gred ali lagun. 2. Problem pokrivanja stro- škov bixločega obratovanja čistil- ne naprave, kot posledica visoke pi>rabe električne energije. Celot- ni siRiški obratovanja so v letu 1981 tKenjeni na 16 milijonov letno. Zaradi navedenih spornih vprašanj je komisija poiskušala doseči spt>razumno rešitev za vsa iHlprta vprašanja v zvezi s čistil- no napravo. V dek> komisije sta bila naknadno, na predlog repu- bliškega komiteja za energetiko, vključena tudi strokovnjaka fa- kultete za gradbeništvo in geode- zijo in Ljubljanska banka. Zadnji t>glcd stanja čistilne naprave je bTl 25. dcxembra 1982. Na tem sestanku komisije je s^nieloval izvedenec F.ACiG iz Ljubljane, ki bi> ptxlal končno ixreno stanja čistilne naprave in predlagal strokovne rešitve za usposobitev. Žal se stanje pri razreševanju obeh t>snovnih problemov, od ustavitve naprave ni premaknilo naprej. Ugotavljamo, daje obči- na Ptuj izpi>lnila svoje obveznos.ti pi> i)snovni in diHlatni pogi>dbi za financiranje čistilne naprave in da petletna zanriuda pri dokon- čanju ni nastala po krivdi občine. Zaradi te zamude pa se struški gradnje, oziroma dokončanja objekta naprave nenehno večajo. Menimo, da jih nismo dolžni pokrivati. Znano je ludi stališče i/vršnega sveta in komisije za zaščito interesov občine Ptuj pri gradnji IIF. I ormin. da moraj T)IM prevzeli tudi stroške obra- lov^inja naprave, ki je nastala kot pkisledicj gradnje HE Formin. To je bik> dogovorjeno na več sestankih s predstavniki DEM. Zaradi odklonilnih stali.šč DEM d»> razrešilve problematike v zvezi s čistilno napravo in predvsem zaradi vse večjih zah- tev pt> diHlalnem si>financiranju sinčkov za dokončanje in uspo- s*>bilev naprave, sta komisija za zasč-ito interes4>v občine Ptuj pri gradnji HE Formin in izvršni Nvet SO Pluj sprejela sklepe, da se razveljaviji> obstoječe fH>gtxibe "^^financininju čistilne naprave. Že vkvena sredstva pa se naj izlei]!aj*». — o M Vsedalni bazen ptujske čistAse npcaie je popolnoma prazen RAZPRAVA O NOVEM DELOVNEM ČASU Do 15. februarja hi naj dck>vni ljudje in občani v* široki ja' ni ra/prav i ptnlali pripombe na predlog osnutka (HiK>ka o delovnem času trgovskih, aosiin- skih in obrtnih obratov v občini Ptuj. Nckaj^načel- nih pripomb so /c dali delegati na sejah zbi>ra krajevnih skupnosti in zK>ra združeneea dela skiipščinc občine Ptuj v prejšnjem tednu. Cknovna • misel jc. da jc potrebno razpravo o predk>gu Osnutka odloka |x>vezati z razpravo o družbenem dogovoru o urejanju dcloVnega in obratovalnega čas^a. (Knutck ietia dogovora je bil objavljen", /adnji številki Detavske enoini>sti. l>\)mcnjcno |e. da t>Hlo ra/prav\» vi obeh doku- mentih \ /dru/cncm delu v;hJi1i sindikati, v krajev- nih skupni>slih pa siKialistična /vc/a \ t^rganizaci- lah /dru/cncga dela se morai<> i/vršnT ;xlK)ri sindikat.i ivin^na osnovne orgahi/acije p«'vezati z delegacijami za zK>r združcrcea ki in^-rijo predlog osnutka »nllika ter p^Klati na oba d-ikuniv-iiia pnpoi! no Občinski Si zveze sindika- tov jc opo/onl pr-jds;.-dnika c^n-nnih organizacij in konferenc sindikata, da naj prouia^jjo""uskladitev delovnega časa trgovskih, gostinskih in obrtnih «>biaio\7doltirebno. \ razpravo se morajo rosničiu* vkl|učiii vsi delovni ljudje in občani. O prodloiiu osnutka iH]l»>ka lo razpravljal tudi odbor Mndikau delavcev zap»>srenih v trgovini, ki je že jVKi.i; nokalore prip«imbo. sodaj pa se bt> prav tako J-v-iiK.bljcn«- vkliučil v javno razpravo. K kKiK\nih skupnostih se morajo v razpravo I,,..., kr.iiovno K.(mference socialistične zveze. i p.! ;o pt>tri>šniški sveti v krajevnih skupno- Niih K.I ic /a sprciom t.mcnjenega odloka predla- i:.;-: :i ifa/ni p<^stopok lo pričakovati, da bo dokon- V^od;!. .Hlli>ka vfbiikovdno tako. da ga dalj r..: N r- -:rcbnv >preminjati. Seveda pa je to .■d-.iini' nrodvsom «k1 M>delovania vseh delovnih i .-.čanov v jav ni razpravi, saj bo predlaga- .L ic r..; pt>dljsi njihovih pripomb, pobud m • '.čl :.ihkv> oblikoval dokument, h kateremu N. pi-ifcbno sprejemati dcnlatnih sprememb in ' poiniiov N. Dobljekar Javna razprava o zdravstvenem varstvu \ naslednjih dneh bo v osnovnih organizacijah zveze sindikatov pričela javna razprava o osnutku samoupravnega sporazuma o pravicah in obvezjio- stih iz zdrav^stvenega varstva, saj je potrebno pretehtati zneske predlaganih participacij za zdravstvene storitve ter druga dolix:ila. ki bi naj na eni strani omejila porabo zdravstvenega dinarja, na drugi strani pa povečala skrb slehernega za lastno zdravje. Zakon o zdravstvenem varstvu, ki velja ihI L januarja 1981 je prinesel nekatere noviisli. Gre za obseg zagotovojenih pravic, ki je zamenjal dosedanji enotni program zdravstvenega varsiva in prinesel' tudi možnost za uvajanje doplačil uporabnikov k cenam zdravstvenih stori- tev. Zakon uveljavlja t^idi nekatere drugačne rešitve financiranja zdravstvenih storitev nn pre- prečevanju. tKlkrivanju. zdravljenju in rehanilitaci- |i poklicnih bolezni in nesreč pri delu (49. člen). Npromonjen pa je tudi način zagotavljanja s(x:ialne varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom (nadome- stila OD. potni stri>ški. pogrebnina, posmrtnina). \ olja SI zapomniti, da samoupravni smirazum pt»udarja. da si uptirabniki zagotavljajo zdravstve- no varsivo v obsegu, ki ga zagotavlja ustvarjeni di'hiHlok. Dalje i>>nutek sptirazuma predvideva doU>Oono no\i>sli pri zagotavljanju stx"ialne varno- sti v zvezi z Zdravstvenim varstvom in to pri nado- mestilih osebnega doh(.xlka v času odsotnosti z dola zaradi bolezni. Konkretno višino nadomestil bi morali urediti v OZD. ker bi naj sporazum di-loOal le najnižja možrna nadomestila. Osnutek tudi predvideva, da bi bila nadomestila za krajšo tvistunosi nižja, za daljšo pa višja. Osnutek VM^buje tudi nekateVe spremembe pri doplačilih upc>rabnikov k ceni zdravstvene storitve. Liko bi se naj podv.«!''? zneski participacije pn zurjVNi.cnih storitvah, ki st) pt^sledica poškodb i/vcn uela aii pa p«>škodb zaradi vinjenosti. Pove- .:.iia pa bi iudi p.ifi^cipac^a za obiske zdrav- nikov v mCnem čai.u. Lpt)rabniki pa bi morali p»>krivati rai.Iiko v ceni za opravljeno storitev nad standardom. Pomeni, če btMo želeli uveljavljati r*» drugačnemjM>stopku. binio razliko med standank^m in"iievtandardi>m plačali sami. Občinska zdravstvena skupnost Ptuj — njeno predsedstvo in k(ix>rdinacijski txlbor za razvojne in druge skupne nak^ige sta o o(>nutku sporazuma že raz^avljala na sigi ktxiec januarja in sprejela d»>Ričene pnpombe. ki jih bodo prejeli delegati z »radivom za skupščino obč-inske zdravstvene ^upnotvli. Poleg lega predlagali, da se v razpra- vo d^jnulka spoi~azuma vključijo DPO v občini, v temeljnih organizacijah, prav tako pa tudi samou- pravni orgam v delovnih organizacijah. Nujno in obvezno je. da v organizacijah dosled- no proučijo določila 6.. 7. in II. člena sp)razuma. Po teh čfenih se bodo ptnečali finančni izdatki OZD prek ner«>sredne menjave dela oziroma za nadomestila OD nad 30 dni. ki jih btxlo delavci vzejemiKT m solidarno zagotavljali v prvi fazi v OZD oziroma SOZD in šele ne tao pod določenimi posoji v zdravstveni skupriosti. OZl> in SOZD pa tno^o te iKne matenalne izdatke morale vtkati v švt^ plane. ^ndikal kol nosilec razprave v združenem delu v ptujski občini opozana ludi na 24.. 29. in 44. člen six>razuma. ki je bil objavljen v delegatskern onvešč-evakru republiške zdravstvene skupnosti, ki je izšel I2.januaija letos. Razpravo bi naj v osnov- nih organizacijah zaključih že 12. februaija. kar je »lede na zahtevni>s.{ rirorave odločno premalo m alede na lo. da se je .skor:y povstxl lotili zgolj formalno. Le redkokdaj v zdruzenem delu. pa tudi v krajevnih skupnv»ti i>dgovorno razpravljajo o zdravstvu, njegovih problemih: razprave so običaj- no. ki> «;ne /a plačilo, ko je uporabnik nezadovoljen in podobnoL Osnutek sgv>razum;» ^e dopi>lnito vseaa. kar so viciosiAii >k>\en>ke vkupsčine sprejeli že tonec leia S^JSlT^^nb sprejemu sprememb in dop«.)lnitev zakona i> zdravstv^-aem varstvu. Novi sptirazum predvsem pnttsLa na ur^i-rabnike in njegov odnt>s do zdravst- venih slofitev. ob strani pa pašča zdravstveno siu/Kt Pripravila: MG TEDNIK ~ fobmar 1983 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Pletenje v oddelku v Dobrini i>ep nasad domače zlatice PLETARSTVO V ZATONU Tri vrste šibe: amerikanka, konopljenka in domača zlatica se brez težav upogibajo pod spret- nimi rokami pletarjev in prilaga- jajo zahtevanim oblikam, žal pa pletarjev ni več. Obrat oziroma oddelek v Dobrini še zadržuje tradicijo pletarstva, vendar je vprašanje do kdaj? Delovne sile ni — povedati je potrebno, da nimamo usmeritve, v kateri bi se zainteresirani lahko usposobili za delo in naloge pletarja. V obdobju med letom 1945 in 1950 je v ptujski občini pletarstvo cvetelo. Pletarsko spretnost je o.svojilo čez 800 ljudi. Prelomnica oziroma začetek zamiranja obrti sega v leto 1956, ko se v ptujski občini pričenja intenzivni razvoj industrije. Le-ta je tudi pobrala vse te delavce. V oddelku v Dobrini danes izdelujejo le dva izdelka, včasih jih je bilo tudi do 500 različnih vrst. Spretna pletar- ka oplete v osmih urah do 5 velikih balonov. Pletarstvo se ohranja danes le v domači koo- peraciji — najboljše pletarke opletejo dnevno do 12 balonov. Zaslužek pa je različen — od 5000 do 15 tisoč dinarjev — kolikšna je pač proizvodnja. Okrog obrata v Dobrini, ki je sestavni del TOZD Aspo DO »Olga Meglič<( Ptuj je več šibovih nasadov. Da šiba postane surovi- na za pletarsko proizvodnjo, jo je potrebno rezati enkrat letno ali spomladi ali pa v jeseni. Šibo moramo najprej kuhati, nato jo s strojem olupiti, za tem pa na prostem posušiti preden je pri- pravljena za proizvodnjo. Ameri- kanka je za delo najboljša, ven- dar ji zemlja pri nas najbolj ne ugaja. Vse vrste šib izvirajo iz vrbe. Vrb oziroma šib je veliko; manjka pa spretnih pletarjev in balonov — le dobiva oddelek iz uvoza — iz Češke. Trenutno imajo v Dobrini stekla še za mesec dni, potem pa . . . Naročili so ga. vprašanje pa je. kdaj ga bodo dobili. Anton Korošec, vodja pleiar- skega oddelka v Dobrini bo letos 23. septembra dopolnil 40 let delovne zvestobe pletarstvu. O zgodovini pletarstva je pove- dal: »Pletarstvo v ptuj- ski občini in okolici je nastalo okrog leta 1912 m to na področju Strnišča — današnjega Kidriče- vega. Leta 1921 se je pletarstvo pre.selilo v Ptuj — v prostore pod gradom — v današnjo Pletarsko ulico. V teh prostorih je bilo vse do leta 1945 oziroma do 1941 — med vojno je obstojala t, im. pletarska-obrna šola. Leta 1945 je pletarska delavnica ponovno pričela delati, ki je v svojem sestavu imela tudi pletarsko šolo oziroma industrijsko šolo za pletarstvo v Ptuju. Šola je delo- vala do leta 1948, nato pa se je priključila lesni stroki in je delo- vala do leta 1955. V pletarski zadrugi je delovalo tudi trgovsko podjetje Vrba. ki je na območju Ptuja in okolice izdelovalo ple- tarske izdelke vseh vrst iz vrbe, ličja, komušine in ostalih mate- rialov. Leta 1961 seje pletarna prik- ljučila k zavodu za rehabilitacijo invalidov v Ptuju. Iz Pletarske ulice se je pletarna preselila v prostore ob Dravi, od tam pa leta 1972 v Dobrino. Pletarna je v svojem cvetu — od leta 1945 do leta 1950 — zaposlovala 230 delavcev. Imeli smo tri obrate: vrbov. rogozni in obrat tulcev. Po letu 1956 je začel lazvoj nazadovati iz že znanih razlogov. Ob priključitvi k zavodu se je precejšnji del zaposlenih preus- merilo v kovinske poklice. Danes dela v Dobrini — v oddel- ku pletarstva 6 ljudi, ki so servis in pripravljajo material za doma- čo predelavo. Večje perspektive stroka nima. saj ni za to ustrezne učne dobe. Pletarska šola je izšolala okrog 800 pletarjev. od katerih danes v stroki ne dela nihče«. Kam prodajate izdelke, koli- kor .še jih izdelate v Dobrini oziroma na domovih posamez- nih pletarjev? »Steklovino uvozimo iz Češke — letno od 9 do 10 tisoč kosov. Opletejo jih pletarji na domu — prodamo pa jih na domačem irgii. Izvoza ni. saj bi samo za pinrebe domačega trga potrebo- vali najmanj pet do 6 krat več steklovine, kot je imamo na razpolago. Kot vemo pa te na domačem trgu ni.« Kakšna je bodočnost pletar- stva? Izgleda črno. pa vendar .se da tu kaj naredili? »O lem bi bMo težko govoriti. Povem lahko le to. da za to široko poklica ni. Za priučevanje pa tudi ni izgledov«. Kaj pa ekonomski položaj oddeJka pletarstva? Kaj bi lahko tu povedali? »Perspektiva bi bila. Izdelke bi lahko prodali — le da jih ne moremo izdelali s tako strokovno delovno silo. kol jo imamo«, je zaključil Anton Korošec. MG foto: O M V skladišču je danes le malo izdelkov Anton Korošec Lani pri zobozdravniku 95.453 pacientov V temeljni organizaciji zobozdravstvena služba Ptuj je zaposlenih 96 delavcev, ki delajo v 27 ambulantah, skupaj s specialističnimi službami. Po podatkih službe je zobozdravnika obiskalo lani 95453 občanov ptujske občine, od tega je bilo prvič pri zobozdravniku 13606 občanov. Statistika pove, da je občan ptujske občine bil v povprečju pri zobozdravniku 1,4 krat. En občan pa je za zobozdravstvene usluge v letu 1982 prispeval 487 dinarjev. V letu 1981 je bilo slovensko povprečje 670 dinarjev. Tako je poraba ptujskega občana v letu 1982 dosegla 72 odstotkov slovenskega poprečja leta 1981. V osnovno zdravstveni službi pa pride na enega zobozdravnika 2860 občanov. Kot je povedal dr. .lože Petrovič, vodja TOZD zobozdravstvena služba Ptuj, je temeljna organizacija v letu 1982 dobro poslovala. Čistih finančnih podatkov še nimajo, vendar prvi kazalci kažejo na dobre rezultate. ,,Ne vemo še, če bomo imeli vse sklade pokrite, predvsem zaradi velikih podražitev zobozdravstvenega materiala. Stroški posa- meznih materialov dosegajo indeks celo do 1360. Ocenjujemo, da bodo materialni stroški zato višji za 2 milijona dinarjev, kot smo pla- nirali in v svobodni menjavi dela dogovorili z občinsko zdravstveno skupnostjo. Delovni program smo realizirali z 101,63 odstotka, do zdravstvene skupnosti 101,47 odstotka, do sosednjih občin Maribor 102, Le- nart 152. Slovenska Bistrica 111 odstotka. Že tretje leto pa se znižuje program, ki se realizira s konvencijo (zdomci in sorodniki zdomcev). Plan zdravstvene vzgoje smo v letu 1982 presegli. Vzgoja je bila zelo uspešna. Finančno realizacijo smo tudi dosegli in je nekoliko presežena, ločnih podatkov še vedno ni," je povedal dr. Jože Petrovič. KADROVSKE VRZELI, ZLASTI ŠL PRI ZOBOTEHNIKIH ,,V letu 1982 smo sprejeli dva pripravnika stomatologa; eden letos končuje pripravništvo, drugi pa je trenutno v JLA; že v jeseni pa bo pričel z delom. S tem bomo pokrili največji deficit, ki se trenutno kaže v Majšperku, kjer dela samo en stomatolog in bo verjetno že ko- nec marca dobil pomoč. Posebno bo razveselji- vo — ker bo istočasno tam, — takšna so vsaj predvidevanja — odprta že nova ambulanta. Opremo že imamo, postavljena je v hodnike zo- bne ambulante, vendar stavba še ni tehnično dovolj usposobljena, da bi jo lahko prevzeli. Drugi stomatolog bo pokril ieren v Leskov- cu. Trnovski vasi in delno obratno ambulanto Perutnine. Predvsem smo zainteresirani v Leskovcu, da se čimprej vzpostavijo vsi pogoji za ambulanto, kajti tam je tudi osemletka in ti šolarji niso vključeni v ta preventivni program, kot ostali šolarji, kjer so ambulante oziroma jih obiskuje potujoča šolska ambulanta. Pričakujemo, da bo en absolvent tudi letos zaključil šolanje. Tako, da bodo vsi ti kadrov- ski deficiti, ki so prisotni že dve leti, vsaj s strani zobozdravnikov pokrili. Ne realizjramo pa srednjeročnega programa, po katerem predvidevamo vsako leto aktiviranje še enega novega stomatološkega tima. Zaradi stabilizacijskih usmeritev že tretje leto ne pla- niramo širitve službe. Prav tako si prizadevamo, da bi letos reali- zirali eno specializacijo predvsem iz parton- topatij in ustnih bolezni, kajti te bolezni so z napredkom civilizacije in sodobne prehrane, vedno pogostejše. Tovrstnega specialista pa imamo le v Mariboru. Največji problem je pri zobotehnikih, trenut- no nam manjkajo štirje. Če upoštevamo kad- rovsko za,sedenost po družbenem dogovoru pa bi rabili še pel zobotehnikov. Za šolanje ni pravega zanimanja v občini, čeprav razpisujemo že drugo leto v zdravstve- nem centru štiri štipendije. Zato tudi vabimo vse osnovnošolce, ki bodo letos zaključili osnovno šolanje in jih zanima to delo, da se oglasijo pri nas. Seznanili jih bomo z delom v laboratorju in z možnostmi šolanja," je pove- dal dr. Petrovič. Na zadnji skupščini občinske zdravstvene skupnosti Ptuj je bil sprejet tudi enotni seznam zdravstvenih storitev in samoupravni sporazum o njegovi uporabi v svobodni menjavi dela. Začel pa se bo uporabljati prvega aprila letos. Dr. Petrovič, kako se pripravljale na to v teme- ljni organizaciji zobozdravstvena služba? ,,Na uporabo tega enotnega seznama in sa- moupravnega sporazuma se že od decembra pospešeno pripravljamo. V zvezi s tem so vezani vsi kadrovski normativi, vsi delovni normativi, ki so na novo vrednoteni na eni strani v minu- tah, na drugi strani pa točkovno ovrednoteni, kot osnova za postavitev cene posamezne storit- ve. Seznam vsebuje okrog 9700 storitev in to storitev, ki opredeljujejo vs,o medicino. Na zadnji seji delavskega sveta TOZD pa smo že potrdili ta seznam storitev. Potrditi ga mora še zdravstvena skupnost. Potrjeni seznam pa je osnova za naše nadaljnje planiranje. Z uporabo enotnega seznama in sporazuma se bodo temeljito spremenile tudi evidence, fak- turiranje, statistika. Predvidevamo namreč, da bi že spomladi prešli na računalniško obdelavo podatkov, vendar se kasni pri pripravi potreb- nih obrazcev. Tako, da še danes teh obrazcev ne poznamo in ne moremo dati potrebnih inslruk- cij sestram, kot tudi zobozdravnikom za konkretno uporabo lega enotnega seznama. F^ričakujemo, da bo to še ta mesec rešeno in da bomo lahko skupaj z MlP-om, ki bo prevzel to obdelavo, pripravili do prvega aprila ustrezne programe, ki bodo prispevali k zmanjšanju administrativnega dela v ambulantah in bo tako več časa za bolnika-pacienla," je povedal dr. Jože Petrovič. MG Samopomoč sladkornih bolnikov (3. nadaljevanje in konec) Diabetike, ki se ne zdravijo z injekcijami insulina, temveč samo z dieto, oziroma z dieto in ostalimi zdravili, je možno usposabljati v skupinah tudi ambulantno, ne da bi prebivali v bolnišnici. Potrebna je samo primerna organizacija pouka. Diabetikom je tedaj potrebna pomoč prek samopomoči. Tako vidimo npr. pri alkoholikih in debelušnih, ki so se že po lastnih nagibih organizirali v posameznih društvih, da jim zaželjeni cilji uspevajo prav tako dobro, ali pa celo bolje, kakor pa če bi jih organizirala kakršnasibodi institucija, npr. zdravstvo. Na splosno opažamo, da uspevajo tiste akcije, ki jih ljudje svoje- voljno zamislijo in organizirajo, mnogo bolje in ačinkoviteje. Predpi- sanih, oziroma zahtevanih nalog ljudje ne sprejemajo tako radi, kakor če jih svojevoljno sami spoznajo kot potrebne in se svobodno odločajo zanje. V tem grmu tiči moč klasične demokracije. Zato PRIPADA DRUŠTVOM DIABETIKOV PREDVSEM NA TEM PODROČJU ODLOČILNA IN najučinkovitejša NALOGA. V takem sodelovanju je medsebojno razumevanje med bolniki in zdravstvenim osebjem mnogo boljše, prisrčnejše in prav tako uspešnejše. Dejavnost zahodnonemške Zveze diabetikov, ki je najštevilnejše društvo organiziranih bolnikov v tej deželi, se čedalje bolj trudi orga- nizirali veuno nove poučne centre, seminarje in tečaje za pripravljanje dietne prehrane in skupinska letovanja za diabetično mladino, da tako pomaga pri zdravljenju sladkorne bolezni, ki sedaj zavzema že blizu dva milijona registriranih bolnikov v tej državi. Kljub velikeniu in povsem upravičenemu navdušenju za samopo- moč je vendarle potrebno opozoriti, da je — kakor že omenjeno — hormon insulin močno aktivno zdravilo, ki v rokah nezadostno pouče- nega laika lahko pomeni nevarno sredstvo, ki nepravilno uporabljeno lahko povzroči škodo na zdravju, oziroma celo nevarnost (npr. pri nenamernem vbrizgavanju naravnost v žilo, ali pa premočno doziranje). Pravilno odmerjeno STROKOVNO NADZORSTVO ZDRAVNIKA JE ZATO STALNO POTREBNO, posebno pri znatnejših spremembah količin insulina. Mnoge organizirane skupine za različna obolenja dosegajo s sa- mopomočjo pomembne uspehe; prav tako, da celo več lahko pričaku- jemo na področju zdravljenja sladkorne bolezni. Zelo koristno bi bilo opreti se čimbolj na samopomoč bolnikov in jim prepustili tudi pomembnejše odločitve, celo v nekaterih strokovnih vprašanjih (ugotavljanje prisotnosti sladkorja v urinu, določanje zasi- čenosti krvi s sladkorjem ipd.) Toda direktive morajo slej ko prej ostali v domeni zdravnika. Današnji razvoj že premore sredstva in načine za lako udejstvovanje. Že danes je možno izbranim bolnikom dali ta sredstva v uporabo in njih lastne ugotovitve vključevati v izvide, na podili katerih zdravnik odloča direktive. Za zaključek naj velja bodrilo: vsak bolnik, posebno še diabetik se mora zavedali, da je" potek njegove bolezni po velikem delu v njegovih rokah. Bolniškim društvom pa spodbuda v zavesti, daje v slogi moč — zmogljivost pa je mogoče povečali v skupnosti. (Z nekaterimi podatki dopolnjeno po: Dr. med. V. Joergens, Grue- sser, Kueper in Prof. Dr. med. M. Berger.) Razprava o zaščitenih kmetijah V prejšnjem tednu sta zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela občinske skupščine Pluj med drugim razpravljala tudi o osnutku odloka o zaščitenih kmetijah. Občinska skupščina namreč mora odlok o zaščitenih kmetijah prilagajati po potrebi najmanj pa vsakih pet let resnični situaciji na terenu. Sedanji osnutek je v skladu z določili zakona o dedovanji! kmetij. Predlog je podala občinska zemljiška skupnost, o predlogu so razpravljali po krajevnih skupnostih, vendar javna ra/prava ni bila i/vcdcna v vseh krajevnih skupnostih, vsaj ne tako, kol bi glede na pomembnost teme, morala biti. Oba zbora sta zalo sprejela sklep, da se bo ra/pravii nadaljevala do 5. marca po krajevnih skupnostih, nato na i/vršilncm odboru zemljiške skupnosti, nazadnje bo o tako pripravljenem predlogu razpravljal šc izvršni svet, šele nalo ga bodo sprejeli v potrditev /bori občinske skupščine. Zaščitene kmetije jc uvedel zakon zato, da bi omejil prehod zemlje v kist tistih, ki zemlje ne obdelujejo, da bi preprečil drobitev zemlje, ter omogočil prevzem kmetij pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo. Cilj /akona je, ustvarili možnosti /a smotrno rabo kmetijskih zemljišč, za krepitev proizvodnega sodelovanja med kmeti ter za .sodelovanje z zadrugami in drugimi organizacijami združenega dela. Kmetu, ki prevzame zemljo, naj bo omogočeno uvajanje moderne tehnologije in zagotavljanje standarda, ki bi bil čim bližji standardu delavca. Na ta način se zmanjšuje odliv kmečkega prebivalstva z zemlje, zmanjšuje se problem ostarelih in omogoča vračanje ljudi nazaj v kmetijsko proizvodnjo. Z dosedanjim odlokom o zaščitenih kmetijah ni bila dosežena preprečitev drobljenja zaščitenih kmetij. Na takšen položaj vpliva tudi politika podeljevanja statusa kmeta in premala kontrola, če so prosilci izpolnili pogoje i/ pridobitve statusa kmeta. Odslej bo potrebno na tem področju poo.striti nadzor, dogaja se namreč, da pridobijo otroci status kmeta samo'zalo, da lahko dobijo od zaščitene kmetije stavbiščc, ni pa zagotovila, da bodo po ostarelih starših prev/eli iudi celotno kmetijo. To povzroča v tipičnih vaških naseljih nekmečke soseske, pojavljajo se mejni spori, nekrtiečko prebivalstvo ne prenaša vonja po gnoju in odriva kmete na obrobje vasi. Sedanji intervent- ni /akon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti poskuša vzpostaviti na tem področju več reda in zavarovali kmetijska zemljišča. Po sprejetju sedaj veljavnega odloka o zaščiti kmetij je nastalo mnogo novih kmetij, ki bi morale biti zaščitene, mnogo je tudi takih, ki jih je potrebno brisati iz seznama zaščitenih. Ko bomo po krajevnih skupnostih razpravljali o zaščiti kmetij na svojem območju, moramo imeti v vidu nujnost, da postane zaščitena kmetija delovno mesto za kmeta in njegovo družino in vir osebnega in družbenega standarda. Postati mora ekonomska proizvodna enota, sposobna pridelovati tržne viške in sposobna sledili družbenim planom na področju kmetijstva. jb Prvo dognojevanje ozimin Letošnje vremenske razmere, ki so zelo nenavadne, narekujejo prilagoditev nekaterih elementov tehnologije pridelovanja ozimnega žila tein razmeram. Ob neobičajno topli in dolgi jeseni so se tudi pozno poseja- ni posevki normalno razvili. Izredne otoplitve v januarju so povzročile predčasno rast in razvoj posevkov, tako da so rano posejani posevki že premočno razviti. Pretežni del posevkov je že v fazi razraščanja. To pa je tisto obdobje, ko se v rastlinah že začno oblikovati klasi. V tej fazi rastline potrebujejo izdatno prehrano z dušikom. V primeru, da se bo razmeroma toplo vreme še nadaljevalo pa priporočamo izjemni ukrep to je, da posevke ozimin že zdaj dognojimo z manjšim odmerkom KAN-a (27 % N) 75 do 100 kg/ha. Ob koncu zime bo tudi tako pognojene posevke treba ponovno dognojili, pri tem pa bomo ustrezni odmerek dušika, namenjen za dognojevanje ob koncu zime zmanjšali za količino, ki bo potrošena sedaj. Če se bo vreme v prihodnjem obdobju ohladilo bo razvoj rastlin prenehal in ne bo lake potrebe po dušiku. V tem primeru bi veljala normalna priporočena tehnologija, to je izdatno prvo dognojevanje ob koncu zime, od zadnje dekade februarja (nižinska Primorska) do sredine marca. Kmetijski inštitut Slovenije 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 10. februar 1983 - fEDNIK Z norčavostjo tudi resnici v brk v občini Slovensica Bistrica se te dni že krepico občuti predpustno razpoloženje. Temu dajejo posebni utrip tudi gostinski lokali, med katerimi prednjačijo predvsem zasebni, kjer so bila preteklo nedeljo že prva predpustna rajanja. Plakatov in vabil je na mestih, kjer je to dovoljeno, pa tudi tam kjer plakatiranje ni dovoljeno, z vsakim dnem več. Seveda nikjer ne manjka pripis, da so maske zaželjene in bodo tudi nagrajene. Ni kaj, prav gotovo dobra zamisel, da se enkrat v letu tudi domislenost za norčijo, pa čeprav le simbolično, nagradi. S tem prav gotovo vključimo marsikatere možgane, ki sicer ,.mirujejo" bolj kot bi bilo to od njih zaželjeno. Naj bo tako ali drugače, v času gospodarskih omejevanj in tudi zategovanja pasu je dan sprostitve v letu prav jgotovo nujno potreben in že kar preveč kratek da bi lahko izpovedali vse kar nam leži ,,na duši".'*'Seveda ne kar odprto, ampak pod krinko kdo ve katere živali ali lika iz mitologije. Tem se ob domiselni in odkriti kritiki današnjega časa prav gotovo ne more nič zgoditi. Pust-no rajanje pa je največje veselje za najmlajše in tudi nekoliko starejše osnovnošolce. Res, da je med njimi na pustni dan največ kav- bojcev, Indijancev, dimnikarjev pa klovnov in še nekaterih likov iz risank. Zamisli so nemalokrat res izvirne in tako za gledalce še posebno privlačne. So pa tudi takšne, ki nas pominja na življensko resnico. Da bi lahko to kar najbolje izpovedali, je že sedaj med otroci in starši veliko načrtovanj pa tudi praktičnih priprav oblek in opreme za pustno parado. V občinskem središču Slovenska Bistrica jo že tradicionalno uspešno organizirajo VVZ Oton Zupančič in osnovna šola Pohorski odred. Pravo veselje pa je vsakoletni obisk kurentov s Ptujskega polja, ki prinesejo delček lepote in kulturnega bogatstva Ptuja in okolice. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Klic na pomoč iz lanskoletne osrednje pustne parade v občinskem središču Slovenska Bistrica bi letos lahko veljal za devize. „Radijska gostija " v Lancovi vasi Zvesti poslušalci oddaj? »Iz vasi v va^i«. se prav gotovo še do- bro spominjajo tistih, ki smo jo posneli v Lancovi vasi. V zadnjem nadaljevanju, ko smo se v imenu sodelujočih že poslavljali, smo pripomnili, da slovo od prijaznih občanov Lancove vasi ne bo dol- go. kajti za nas in naše poslušalce pripravljajo prijetno preseneče- nje s katerim se bodo na valovih Radia Ptuj ponovno oglasili v eni izmed februarskih nedelj. To obljubo so s polno mero odgo- vornosti držali in tudi uresničili. To kar vidite na sliki, se zdi kot prava pravcata kmečka gostija iz . še ne tako davne preteklosti. Pani! Slika predstavlja le sodelujoče na gostiji, ki so jo Lancovljani v or- ganizaciji svoje skupine ljudskih pevk s prizadevno Anico Sven- škovo na čelu. kot igrico pripravili za radijsko snemanje. In to je se- daj tisto obljubljeno preseneče- nje! Dogajanje se, seveda, začne že na predvečer poroke, na de- kliščini. konča pa drugi dan s po- roko in bučnim »eostuvaniem<<. Vse skupaj pa smo postavili v mrzli februarski predpustni čas. kot se za pravo kmečko >)gostuvaje tudi šika«. Vseh na- drobnosti v ceremonialu, se seve- da nismo lotevali, ker bi s tem oddaja postala -predolga in za poslušalca preutrudljiva. Meni- mo pa. da smo zajeli vse. kar je bistvenega za pravo kmečko po- roko nekdanjih dni. ko po naših cestah še niso brzeli avtomobili in ko .še našega življenja nismo me- rili z njihovo hitrostjo. Naposled seje skupina .sodelujočih tudi sli- kala tako kot na pravi gostiji, z v.šemi »gostuvanjskimi« rekviziti: bosmanom, ali štruco, kot pravijo v Lancovi vasi, z litrom janževca in primerno »nacirani« s pušeljci; nevesta, seveda z obveznim venčkom na glavi. Vso potrebno »cirungo« je za to improvizirano kmečko gostijo pripravil domačin .Vliha Koletnik, ki ga kot imeni- tnega izdeloValca pušeljcev po- znajo daleč naokoli. Zelo dobro je Miha znan domala vsem folklor- nim skupinam v občini, ki take pu.šeljce potrebujejo k svojim oblačilom (folklorna skupina Cirkovce). Poleg skupine ljudskih pevk Pepce Kline. Tilike Mlakar. Anice Svenšek. Pepce Svenšek, Marije Kolednik. Rozike Ribič. Tilike Jurgec. Cilike Hentak. Milice Svenšek in Marije Jus, so pri snemanju gostije še sodelovali: Anton Hentak kot starešina, Stanko Hentak kot drugi stareši- na, Jože Grah kot pozvačin, Irena Svenšek kot svaterca, Danica Kline kot nevesta, Janko Svenšek kot ženin. Miha Koletnik kot »šrangar«, Franc Kranjc kot »kelnar« ter Marija Razboršek in Anica Zafošnik kot izvrstni ku- harici. Pevkam seje tokrat pridružila .še skupina pevcev, ki sojo sesta- vljali sami mladi fantje:. Maks Kranjc. Franc Verhovšek. Stahko Bukvič-in Janko Mlakar. Har- moniko je vlekel Jože Voglar. v trobento pa je pihal Hanzek Po- zničirr. Za naše snemanje jih je Anica Sveniikova »uvozila« iz Drave. Prav Anica je bila tista, ki je z veliko dobre volje, prizade- vnosti in žrtvovanjem (med or- ganizacijo soji celo ukradli kolo) pripravila za radijsko snemanje gostije domala v.se: organizirala je igrice in igralke, poiskala besedila raznih govorov in za to priliko primernih pesmi in naposled po- nudila še stanovanjske prostore svoje hi.še za naš improvizirani snemalni studio. Bilo nasje toliko, da smo se komaj gibali. Drug drugemu smo bili v napotje. Anica pa. kot da je bila zadovoljna in vsa presrečna, ker je imela »puno kočo« ljudi. Tudi radijski par, ženin Janko Svenšek. ki je sicer že srečno po- ročen, je ves nasmejan, ker ve, da ne gre za res. no nevesta Danica Kline pa se je kljub namišljeni vlogi zavedala resnosti trenutka. Radijsko »gostiivanje« bo na sporedu na mastno nedeljo, to je 13. februarja ob 12. uri in 10 mi- nut. »Radijska gostija« v Lancovi vasi . . . Besedilo in posnetki: L Ciani Anica Svenšek je bila glavni or- ganizator priprav in izvedbe sne- manja. In tako sta se za Tednik fotogra- firala Janko Svenšek in Danica Kline, namišljen »radijski par« Knako kot se spodobi za pravo kmečko gostijo, so se v I^aneovi vasi pripravili na snemanje »radijske gostije«. Končno hladno, belo in veselo Tako bi lahko v najkrajših be- sedah opisali trenutke dolgo pri- čakovanega snega v preteklem nedeljskem popoldnevu, ko je vso Slovenijo zajei hladnejši val. kije s seboj prinesel tudi beio opojnost, seveda predvsem za najmlajše pa tudi ljubitelje zimskih športov. Če Jie je kdo razvesehi snežne odeje, so to prav gotovo tudi kmetovalci, saj so se te dni že kar zaskrbljujoče ozirali po vremenu. Namesto snežne odeje so pone- kod že zacvetele prve pomladan- ske cvetice. Popki na drevju in na drugih rastlinan so se že nevarno povečali, zato velika nevarnost zimske pozebe. Skrbi za dobro letino je bilo zadnje dni prav go- tovo na vseh področjih dovolj. Nenadno sneženje v nedeljo pa je prineslo olajšanje tako kmetoval- cem kot tudi najmlajšim, ki so že brezupno razmišljali, kako bodo po.spravili smuči in sani. Končno se je le odprlo. Snega sicer ni toliko kot bi si ga želeH. je )a prav gotovo zelo dobrodošel, ^rvič letos so v zimskem razpolo- ženju oživeli tudi bregovi v okolici naselij in ne samo po višjih hribih. Najbolj neučakani malčki so v vnemi pustili smučke in sani kar doma in se na sneg podali brez opreme. Menili so, daje snega še premalo za »mehki smučarski padec« dovolj pa ga je že za ke- panje in valjanje po njem. Prav gotovo bo sedai »manj časa« za učenje, saj bodo dodobra želeli izkoristiti sicer tanko odejo. Kdo ve kako dolgo bo ostala v veselje najmlajših pa tudi kmetovalcev"? Posnetek in besedilo: Viktor Horvat Nedeljski motiv iz Pragerskega. KORANT! ŽE ZVONIJO Po ptujskih ulicah in bližnjih vaseh koranti že oznanjajo norčavi predpustni čas. Tile na posnetku so iz Spuhlje in novozapadli sneg jih ni prav nič pre- strašil. Prepodili ga bodo slej kot prej, saj je od nekdaj znano, da koranti odganjajo zimo in naznanjajo po- mlad. Takšnile pohodi po vasi pa pridejo prav tudi za nabiranje moči. V nedeljo. 13. jebruarja bo namreč na kurentovanju treba skakati ves dan — in za to je potrebno kar precej energije. Fotovest: M. Ozmec Ali bo kdaj bolje? Moram vam opisati težave v naši vasi. Precej velika vas Lovrenc na Dravskem polju s svojo okolico ima zelo slabo založeno trgovino, da o trgovcih sploh ne govorimo. Ti naši tovariši niso niti za strežno osebje v gostilni, ki je na zelo slabem glasu, ne, da hodijo za trgovskim pultom. Vsi dobro vemo, da nekaterih artiklov primanjkuje, če jih v trgovino slučajno dobijo, so jih bolj priljubljene stranke deležne več kot drugi. Zanima me, kje so tržni inšpektorji? Še več, kje so vodilni MIPA? Takšne so naše težave, s katerimi bi rad seznanil javnost, mogoče se bo pa stanje le izboljšalo. Tovariški pozdrav! Milan Kožuh, Lovrenc 102 Prešernov dan za učence MnoRi učenci ptujskih osnovnih .šol slovenskega kulturnega praznika niso počastili zgolj s proslavami in kultur- nim programom. Ob tej priložnosti so obiskali ljudsko in .študijsko knjižnico, kino. gledališče, ogledali so si ptujske kulturno zgodovinske znamenitosti in še kaj. lako so združili prijetno s ko- ristnim. saj so bili mnogi med njimi prvič v knjižnici in v kinu. Prav bi bilo. ko dana.šnji obisk omenjenih ustanov ne bi bil zadnji,pač pa bi postal redna oblika izobraževa- nja osnovnošolcev iz cele ptujske ob- čme. N. D. Kurent iz ptujskega hotela Na nagradno vprašanje NOTRANJOST KATHREGA OB- Jl KlA V PTUJU KRASI KURENT NA FOTOGRAFIJI smo prejeli 25 odgovorov, od tega 20 pravilnih. Torej je bilo tokratno \prašanje trši oreh. Kurent pa krasi notranjost ptujskega hotela Pcit>vio. To je zadostovalo za pravilen odgovor, čeprav so nekateri reševalci dodali še, da je na steni restavracija in da ga je izdelal akademski slikar Janez Vidic. In kakšne so nagrade? Zanimive, tako kol smo obljubili. Namreč, kolektiv hotela, ki je v sestavi TOZD Haloški biser, tri izžrebane reševalce vabi na kosilo v njihovo restavracijo. Žreb je odločil, da so na kosilo vabljeni: MALČKA SLANIČ. ulica Vide .Alič 5. Ptuj. MOJCA REBER- NAK. Tiha pot 5. Ptuj in ANGELA MAJCENOVIČ. Ziherlova ploščad 17. Ptuj. Nagrajenkam čestitamo in želimo dober tek. kolektivu hotela Petovio in vsem reševalcem pa hvala za sodelova- nje! V prihodnji številki bomo objavili novo nagradno vprašanje. Na Ziherlovi ploščadi nova telefonska govorilnica Krajani novega naselja na Zi- herlovi ploščadi v Ptuju so pred kratkim dobili novo telefonsko go- vorilnico, ki so jo delavci tozda za PTT promet iz Maribora postavili na začetku naselja, pri cvetličarni in slaščičarni ob Volkmerjevi ulici. Da je to pomembna pridobitev ni treba posebej poudarjati, pripi- sati želimo le še, daje tudi izjemno draga. Prek 20 milijonov je veljala postavitev. V TOZD za PTT pro- met pa so nam povedali, da imajo z javnimi telefonskimi govorilnica- mi zelo slabe izkušnje. Izjemno veliko škode povzročajo brezbrižni krajani. Tako je že večkrat zmanjkala slušalka ali imenik, po- lomljene so bile že številčnice. V govorilnici na Turnišču so neznan- ci odnesli celo zastekleno okno, večkje pa razbili. Stroški vzdrževa- nja javnih telefonskih govorilnic so tako še večji, «aj so v njih vgrajeni telefonski aparati, ki se povsem razlikujejo od običajnih in so tudi znatno dražji. Zavedati se moramo, da je javna telefonska govorilnica v dobro naši družbi, predvsem pa vsakemu posamezniku, ki doma nima tele- fonskega aparata. Nikakor ne smemo dovoliti, da bi tudi govorilnica na Ziherlovi ploščadi postala čez čas podobna drugim. Občani .so dolžni paziti na vsako govorilnico in vsako nepravilnost tudi prijaviti ustreznim organom. Le tako bomo imeli od tega vsi ko- rist. M. Ozmec Telefonska govorilnica na Ziherlovi ploščadi je že kar precej zasedena. Navodila /a uporabo so ob telefonskem aparatu. TEDNIK ~ ^ebruai^ KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Motivacia učencev in akthnraiie pri Družbeno-moralna vzgoja, (v nadaljevanju DMV) v osnovni šoli je zahtevna toda nadvse pomembna in potrebna. Zahtevna je zaradi izredne razsežnosti, saj zajema vsebino števil- nih znanstvenih disciplin — večina učiteljev, ki jo poučujemo, pa zanjo ni bila posebej uspi.)- sobljena ali pa še vedno ni. Pomembna je, ker naj bi posredovala mlademu človeku temeljna spt)znanja o družbi in morali, mu fx)magala dojeti pomembnost moralnih vrednot in nuj- nost moralnih norm za lastno življenje in družbii kot celoto, mu oblikovala osebnostne vrline in sposobnosti, ki so potrebne za življenje in delo v humani socialistični samoupravni družbi. Prav tako je pomembna za spreminja- nje sodobnega svela ter povezavo šole z ži- vljenjem. oziroma teorije s prakso. Potrebna pa je zaradi dejstva, da dehumanizacija vse bolj prodira na najrazličnejša področja človekove- ga udejstvovanja, na našem področju pa še po.sebej, ker se prek Slovenije križajo najra- zličnejši pozitivni in negativni vplivi. Snov, ki naj bi jo oziroma jo obravnavamo pri ur^ih DMV, je zapisana v vzorcih časovne razporeditve učne snovi za DMV v osnovni šoli. To je teorija, postavljena pred vsakega učitelja DMV z nalogo, dajo čimprej in čim uspešneje prenese v prakso, oziroma posreduje učencem čim bolj zanimivo, dostopno in ra- zumljivo. To pa je precej težko. Napisal bom nekaj svojih izkušenj. Kot učitelj zgodovine in zemljepisa pri izbiri in obravnavi snovi uporabljam štiri osnovna vprašanja: KDAJ? KAJ? KAKO? ZAKAJ? KDAJ je pomembno zato, da izbrano vsebino obravnavamo v najprimernejšem času, na primer: — OZN ob 24. oktobru, dnevu OZN, — Deklaracijo človekovih pravic ob 10. de- cembru, dnevu človekovih pravic, — rasizem ob 21. marcu, mednarodnem dnevu boja proti rasni diskriminaciji, — neuvr&enost v času poteka konference neuvrščenih ali ob njihovih obletnicah. Tako planirana tematika ima prednost pred vzorčno časovno razporeditvijo, ker je v ome- njenih dneh na razpolago obilo gradiva za motivacijo in aktivizacijo učencev na RTV, v časopisih, revijah in na razstavah kluba OZN. Seveda pa imamo na voljo obilo priložnosti in primerov, katerih ne moremo planirati v na- prej. Kaj mi pomaga izluščiti iz množice zapisanih smotrov najustreznejše, oziroma dodati manj- kajoče? Najpomembnejše vprašanje je: KAKO pouku DMV uspešno izpeljali uro DMV? Praksa potrjuje, da sla med drugim, poleg ustreznih oblik in metod, izrednega pomena MOTIVACIJA IN AKTIVIRANJE UČENCEV, saj aktivnost ni samo načelo, temveč tudi najzanesljivejši po- kazatelj uspešnosti. Navadno ni težko pridobili učencev z raz- vitimi delovnimi navadami, ki prihajajo iz urejenih družin. Veliko težje pa je pritegniti liste, ki so prepuščeni cesti in pogosto neuspe- šni ter motijo pouk, oziroma učnovzgojni proces prav zaradi tega, da bi pritegnili po- zornost učitelja, ki bi se jim posvečal. Tu pa je loglavitni problem in od učiteljaje odvisno, ali X) nemirnežem nasedel z represijo, ali jih tako motiviral in aktiviral, da bodo soustvarjali. Uvodna motivacija je dobila ustrezen po- udarek v navodilih za DMV v Programu ži- vljenja in dela osnovne šole, ki ga je izdal strokovni svct SR Slovenije za vzgojo in izo- braževanje kot gradivo za razpravo, kjer piše: »Da bi učenca čustveno pritegnili in motivirali za določeno družbenomoralno problematiko ter ga pridobili za aktivno udeležbo pri pouku, je treba metodično enotno začeti s problemsko tematiko. To je lahko besedilo, film, televizij- ska oddaja ali aktualni dogodek, torej situacija, ki ponazarja problem in zahteva razmišljanje ter akcijo.« To sem preveril tudi v praksi in vselej se mi je potrdilo precei uspešno, .seveda pod pogojem, da sem pri obravnavarn temi za motivacijo uporabil ustrezno oblilco oziroma ustrezno animacijsko problemsko tematiko. Nekaj pri- merov: pri obravnavi teme: poglavitni druž- beni problemi dežel v razvoju sem uporabi! besedilo Pot v Agro, — pri odnosih do drugih narodov in internacionalizmu televizijsko oddajo mednarodna obzorja, pri aktivni ko- eksistenci pa aktualni dogodek, največkrat obiske tovariša Tita v raznih deželah sveta. Omenjenim možnostim naj dodam, da so zelo uporabne tudi slike, pregovori, zapisi in karikature učencev ter razstave kluba OZN. Včasih nam motivacijo naravnost ponujajo učenci sami z negativno dejavnostjo. Izkori- stimo jo, ker je uspešna. Neizpodbitno dejstvo je. da se je treba za vsako učno uro temeljito pripraviti, še posebej to velja za ure DMV. Kot sem že omenil, se je treba zaradi uspešnosti učnovzgojnega procesa tudi prilagajati dani situaciji. Za aktiviranje učencev med uro lahko uporabljamo vse prej navedene možnosti od teksta do razstave. Se posebej pomembno pa je, da dopustimo posameznim učencem, da po- vedo novice, s katerimi učitelj in drugi učenci niso seznanjeni. S tem jih spremenimo v enakopravne sodelavce, ostale učence pa ne- hote spodbudimo za nadaljnjo aktivnostdoma, ker bodo kontrolirali na RTV ali v časopisih, če so novice točne. Zanimive novice bodo sprožile daljše ali celo stalno spremljanje aktualnih dogodkov, lo pa je pomembno tudi zaradi tega. ker gledanje in poslušanje primernih oddaj širi pri učencih znanje in druge sposob- nosti. Ker delam na manjši .šoli. sem prisiljen po- učevati celotno družboslovno področje, to je zgodo\mo. zemljepis, spoznavanje družbe in DMV: poleg tega pa.sem še mentor kluba OZN. ZSMS in poverjenik za poklicno usmerjanje. To je po eni strani izredno težko, zahtevno in odgovorno delo. po drugi strani pa mi daje velike možnosti za korelacijo med posame- znimi predmeti ter pestro izrabo učil, katera, so mi na voljo, kajti pri motivaciji in aktivizaciji je važno, da se gradivo ne ponavlja. Učenci imajo na voljo sveže, kratke in nazorne informacije. Pii aktiviranju učencev mi veliko pomagajo učenci, ki so vključeni v klub OZN. Pri delu v klubu uporabljamo različne oblike. Najpo- membnejši med njimi sta zasledovanje po- membnih dogodkov doma in v svetu s tedert- skim dežurstvom ter priprava razstav. Dogodki se zasledujejo s pomočjo RTV, časopisov in revij, jih zapisujejo in o njih tedensko poročajo na sestankih kluba. Do vsakega dogodka za- vzemajo svoje stališče, ga poskušajo oceniti, kaj je v njem pozitivnega oziroma negativnega. Možnost vključevanja sredstev za motivacijo in aktivizacijo učencev pospešujejo ali zavirajo številni objektivni in subjektivni dejavniki. Med zavirajočimi dejavniki naj omenim samo prostorsko stisko in preveliko število učencev po razredih. V praksi tudi razredih, ki štejejo nad 30 učencev. Pri takem številu pa je zelo težko uporabljati aktivne oblike in metode, na primer skupinsko delo ali sistem okrogle mize, posebno še, če zaradi prostorske stiske ni mo- goče organizirati kabinetnega pouka. Nazadnje naj odgovorim še na vprašalnico: ZAKAJ? Mislim, daje motivaciji in aktivnosti potrebno dajati toliko poudarka predvsem zato. ker le motiviran in aktiven učenec razume vzročno posledične odnose, si preko sodbe ustvari mnenje in gradi nazorni sistem, oziro- ma prepričanje, ki je vir ravnanja. Slavko Feguš, OS Slovenjegoriške čete, Juršinci IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Najstarejšo likovno upodobitev je dobilo mesto ob Dravi z Georga Matthausa Vischera ,,Topographio Ducatus Stiriae", ki je na naslov- nem listu datirana v leto 1681. Vi- scher je bil kartograf in se je svoje- mu prvotnemu duhovniškemu po- klicu odpovedal, da seje lahko po- vsem posvetil kartografiji. Ker je bila Štajerska mejna dežela, je bilo še kako potrebno, da je bila teme- ljito premerjena in označena na zemljevidih. Vischer pa je želel tudi, da bi v posebni knjigi zbral upodobitve štajerskih krajev in gradov. Leta 1649 je takšno topografijo izdal Merian z naslovom ,,Topographia provinciarum austriacarum . . .", najbolj znana pa je J. V. Valvasorjeva ,.Slava vojvo- dine Kranjske" iz leta 1689. Za tako obsežno delo, kot je bilo Valvasorje- vo, je Vischerju manjkalo denarja, pa tudi pravih mecenov ni našel. Šta- jerski deželni stanovi so mu sicer že leta 1676 izdali priporočilno pismo, s katerim je dokazoval potrebnost in namen svojega dela. Vischerju naj bi stroške plačevali posamezni samostani, grajski lastniki in podobni. Pri tem je seveda prihajalo do neštetih zatikanj. Tudi v Ptuju mu menda niso za- upali in legenda pravi, da so nanj streljali z gradu, ko je risal. Tako so v Vi- scherjevi topografiji objavljeni le najvažnejši fevdalni objekti na Štajer- skem. Doslej je znanih 499 listov iz te topografije, od ohranjenih izvirnih izvodov pa je najpopolnejši primerek, ki ga hranijo v graškem deželnem arhivu. Vischerjev glavni namen je bil, kar se le da natančno upodobiti mesto in vse podrobnosti v njem. Tako je njegov bakrorez dokaj verna predstava mesta iz zadnje četrtine 17. stoletja. Vischer je dojel tudi bistvene značilno- sti mesta — njegovo trikotno kompozicionalno zasnovo, vpeto med klju- čne objekte mesta: dominikanski samostan, grad in minorite. Risbo je v baker vrezal Andreas Trost, ki se je na grafiko tudi podpisal. Trost je bil zvest Vischerjev sodelavec. Bil je tudi glavni bakrorezec pri Valvasorju, saj je bil cenjen kot odličen grafik. Po Vischerjevi smrti leta 1696 je t. i.,,Knji- go gradov" dokončal prav Trost, saj Vischerju ni uspelo izpeljati vseh svo- jih zamisli. ,,Knjiga gradov" tako ni izšla leta 1681, kot je zapisano na uvodnem listu, ampak šele po letu 1699, ko so avtorjevi dediči oddali šta- jerskim deželnim stanovom zadnje bakrene plošče. Marjeta Ciglenečki G. M. Vischer — A. Trost: Ptuj, 1681. Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP. Foto Lichtbildwerkstate Alpenland Dunaj. Inv. št. grafike v muzeju G 495 g. ZIMSKI TELEVIZMSKI SPORED ZA DMAKi (87) Jezikovno razsodišče je dobilo dopis ,,V tednih zimskih počitnic ima ljubljanska televizija na prvem programu vsak dan od 9. do 16. ure program z naslovom Zimski spored za dijake. Ta program po- teka v celoti in dosledno v srbo- hrvaškem jeziku, oziroma s pod- naslovi v tem jeziku hkrati s prvim zagrebškim programom. Sele v so- botah dopoldne pride'na vrsto iz- bor iz tega tedenskega programa s slovenskimi podnaslovi, oziroma izvirni slovenski program. Po vsej priliki gleda med tednom ta pro- gram, namenjen deloma tudi pred- šolskim otrokom (risanke), veliko naše mladine, saj imajo zdaj počit- nice in vreme ni ugodno za zimske športe. Program je vsebinsko dovolj ka- kovosten in zanimiv, nekatere od- daje so naravnost odlične. Odkla- njamo pa njih posredovanje v ne- slovenskem jeziku, in sicer iz dveh razlogov. Prvič, srbohrvaščine v zabavnem, še manj pa izobraževalnem delu tega programa ne morejo s pridom razumeti srednješolci (dijaki), kaj šele osnovnošolci in celo predšolski otroci. V srbohrvaščini je, kot je znano, precej besed, ki za uho zve- ne enako, a imajo drug pomen ka- kor v slovenščini. Gre tudi za stro- kovno izrazje, npr. iz naravoslov- ja, umetnostne zgodovine, itn., ki ga obvlada le malokateri naš ot- rok ali mladinec. Tudi naglaševa- nje besed, intonacija stavka in tempo govora v tem sicer sorod- nem jeziku mu otežujejo uspešno sprotno razumevanje. Za predšol- ske in v veliki meri tudi osnovno- šolske otroke ostaja torej pri tem in takem programu dostopni medij le filmska slika in zasilno povezo- vanje kadrov s pomočjo lastne domišljije in znanja. Srbohrvašči- na.torej že kot sredstvo za razume- vanje filmov pri mladem, tudi jezikovno se. šele razvijajočem človeku nikakor ne more nadome- stiti slovenščine kot do potankosd razumljive MATERINŠČINE. Drugič, ta program z jezikovnega stališča odklanjamo, ker je očitno PROTIUSTAVEN. Tu ne more biti nikakršnih izgovorov organi- zacijske, tehnične, finančne in sta- bilizacijske narave (prepričan sem, da v tem času nikjer po Jugoslaviji ne vrtijo-slovenskih filmov brez podnaslovov v svojem jeziku). Boljši bi bil krajši program iz ustreznih in slovensko podnaslo- vljenih filmov in tudi takšnih celo- večernih igranih mladinskih filmov kot pa časovno razsežen program v mladim ljudem premalo razumlji- vi ali docela nerazumljivi srbo- hrvaščini. Odločno smo za politi- čno bratstvo in enotnost naših narodov, enako odločno pa zavra- čamo POSKUSE IN TEŽNJE PO JUGOSLOVANSKEM JEZIKOV- NEM UNITARIZMU (drugače našega programa ne moremo označiti in ovrednotiti), ker ogro- žajo jezikovno in kulturno samo- bitnost Slovencev in ker preveč usodno posegajo v duševni razvoj mladega človeka." S tovariškimi pozdravi! Jože Mahnič, Ljubljana Jezikovno razsodišče se povsem strinja z dopisnikom Porebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JE- ZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu- bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. KULTURNI TEDEN NA DESTRNIKU Slovenski kulturni praznik so le- *os proslavili na Destrniku z več prireditvami, ki so se začele prejšnji petek, zaključili pa jih bodo jutri. Tako so Destrničani v tem tednu pripravili razstavo likovnih izdel- kov Ervina Kralja iz Maribora, ki je že njihov stari znanec in udele- ženec vsakoletne slikarske kolonije, v torek so imelTosrednjo proslavo in kviz o Prešernu, nato pa še kino- predstavi za starejšo in mlajšo skupino šolarjev, literarno uro in srečanje z opernim umetnikom. Na otvoritveni slovesnosti je go- voril Borut Predan, ravnatelj os- novne šole Bratov Reš, ki je tudi organizator kulturnega tedna, na- kar je o umetniku in njegovem delu obširneje govorila profesorica Ge- ma Hafner, ki je dejala, da je Ervin Kralj subtilni likovni ustvarjalec, ki zna prisluhniti zemlji in ljudem, utripu življenja sodobnega vsakda- na, predvsem pa tudi na svoja plat- na ujeti dih starih časov, že izginja- joče arhitekturo, ki prav v Ervinu Kralju ohranja vso svojo podobo in značilnost. Ob tej priložnosti so mu domači- ni izročili spominsko darilce avtor pa eno svojih del Francu Simeono- vu, predsedniku sveta KS Destrnik, ki je prav s svojim prizadevanjem veliko pripomogel k temu, da je Destrnik postal pomemben dejav- nik v spodbujanju in razvijanju kulturne dejavnosti v tem predelu Slovenskih goric. mš Z otvoritve likovne razstave v osnovni šoli Bratov Reš. Zbranim govori ravnatelj Borut Predan, ob njem sla razstavljalec Ervin Kralj in profesori- ca Gema Hafner. BOGATO ARHEOLOŠKO LETO Lansko arheološko leto je bilo /a Ptuj spet izredno bogato in zanimivo, saj so delavci zavoda za spome- niško varstvo Maribor nadaljevali / raziskovanjem pra/giKlovinskih obdobij na prostoru srednješolske- ga centra, kjer izkopišče obsega okoli 1300 kvadrat- nih melrt)v bronastodobne naselbinske plasti, ki leži okoli 1.20 m globtiko v zemlji. Poleg kamnitih sekir se najdbe v glavnem nanašajo na keramične frag- mente. na porušene stene nekdanjih objektov, jam za shranjevanje živil. Kronološko bi lahko obdobje opredelili med okoli 1600 in 1300 pred našim štetjem, to je čas zgodnje in •-lednje brona>te diibc. Najdeni /arni grobovi so bili preprnsii hre/ kakršnekoli grobne konstrukcije, v njih pa le /arne posode, ki se med seboj razlikujejo po obliki trupa in \ ratu. 1 aiiije bila ludi zanimiva najdba na gradu Borlu. kjer so začeli s celovito gradbeno sanacijo zgradb, ki JC pinrebna zaradi pogrezanja zidov in pokanja sten. [)ela\ ei ptujskih gradenj so pri obnovitvenih posegih \ gradu naleteli na zanimivo najdbo, ki skorajda nima primere. V zidu za glavnim oltarjem je bila vzidana plošča iz belega apnenca s kvadratno vdolbino pokrito s pokrovom iz črnega kamna. Pod njini so našli srebrno ploščico, na kateri je v enostav- nem graviranem okvirju napisano, daje kapelo dal zgradiugrof Cjeorg Friderik Sauer Borlski. svobodni baron na Kozjaku. gospodar Velenja. Šoštanja in tako dalje. Temeljni kamen je položila njegova soproga Nlarija Barbara, kapela pa je bila posvečena 30. oktobra 1678. l a dragocena najdba dopolnjuje s svojimi podatki napis nad vhi>dom. ki omenja grajskega gospoda in njegovo ženo in ima v kronogramu letnico 1674. Iz tega je mtK sklepati, da je bil tega leta zgrajen U^ del trakta v katerem je viteška dvorana. mš Življenje je podari! odru Skoraj dve desetleni je že med nami, poznajo ea v Halozah, Slovenskih goricah, na Pttnskem in Dravskem polju. Že leta zahaja v kraje kamor ga vabijo, vedno prijazen in pripravljen, da pomaga tam kjer so pomoči potrebni. Do nedavna je bil Kljub svojim 74 letom še aktivni sodelavec pri ptujski kulturni skupnosti, kjer je skrbel za kulturne prireditve m nenazadnje dal tudi zamisel za ptujska kuhuma srečanja. Niegove predstave v ptujskem gledališču — Ifigenija, Veroni- ka Deseniška, Razvalina življenja, pa komedije Kam iz Zadreg, Triie vaški svetniki, Klopčič ... so naletele na lep sprejem pri gledalcin, videli pa so jih tudi v ljutomeru, Kranju, na stevilmn va^ih odrih. To je Peter Malec. Tisti Malec, kije delal kot poklicni režiser v Mariboru, v Banja Luki, ki se bo kljub svojim letom se enkrat spoprijel s poklic- nim gledališčem v Prijedoru, tisti, ki odhaja skoraj vsak večer k dram- ski skupinam — enkrat v Vitomarce, pa spet vLeskovec, Destrnik, Stoperce, Hajdino . . . Petra poznajo vsi, ki so se v ptujski občini kdaj koli srečali z gledališčem, bodisi kot igralci ali kot gledalci, njegovo ime je tesno povezano s številnimi jubilejnimi prireditvami in prosla- vami, ki jih je pripravljal kot režiser, mlade generacije s katerimi je delal na ptujskem odru, jih z dramsko umetnostjo spoznaval v šolan, na raznih tečajih in seminarjih. Čeprav je že nek^ let upoko- jen, je šele letos s 1. januarjem povsem odložil poklicne obvez- nosti, ostale so mu le še tiste, kijih zmore v svojem prostem času in kot kaže je teh tudi letos v izobi- lju. »Ja, tukaj pa je še veliko branja. Zanima me vsa teaterska literatura, naročen sem tudi na vrsto revij s tega področja. Tako si nekako zapolnim tisti čas, ko nisem na terenu. Poleti se bom morda nekoliko več kopal in šel med naše čudovite planine, v dolino Trente kamor sem že vsa prdšnja leta rad zahajal,« pravi nas sogovornik, ki ima še eno veliko zeljo: »Rad bi še enkrat delal na ptuiskem odru, če ne prg vsaj takrat, ko bom praznoval 75- letnico, to bo prihodnje leto. Takrat igralec Lojze Matjašič praznuje tudi 35 let dela na tledaliskem odru in to bi morda ila tudi priložnost, da na tak način proslaviva svoja jubileja —■ jaz življenjskega, Lojze pa delo- vnega. Rad pa bi se ob tej priložnosti zahvalil vsem. s katerimi sem delal, starejšim in mlajšim, saj brez njihovega truda tudi moje delo ne bi moglo roditi sadov. Zahvala pa velja predvsem za njihov lep odnos, ki so ga imeh do mene, zlasti za tistega — človeškega, zaradi katerega sem tako rad prihajal na ptujski oder,<( je z veliko hvaležnosti sklenil poj^ovor režiser Peter Malec kije marsikateremu izmed nas priljubil odrske deske, nas nanje priklenil in za vse čase zadolžil, da bomo, pa četudi pod najtežjimi pogoji, nadaljevali njegovo delo. ^^ Peter Malec: »Svojo 75-letnico bi rad praznoval na ptujskem odru.« 8 - NAŠI DOPISNIKI 10. februar 1983 - TEDNIK Pisma učencev iz Frankfurta Učenci slovenskega dopolnilnega pouka iz Frankfurta ob Maini v ZR Nemčiji, ki so povezani in sodelujejo z osnovno šolo fone ^.nidarič v Ptuju, so nam opisali, kako so pričakali novo leto 1983. Nekaj teh pisem objavljamo. PRVIČ V SLOVENSKI ŠOL! V FRANKFURTU Zimske počitnice sem preživela pri očetu m materi v ZR Nemčiji. FnjateTiica Bojana Uolenač meje povabila v slovensko šolo. Na ta dan sem radovedno čakala. V sredo sta prišla Bojana in njen oče po mene. Z avtom smo se odpeljali v .slovensko šolo. V slovenski šoli sem se lepo počutila. Tovarišica je zelo prijazna. Zato ji želim še veliko sreče in da bi še dolgo učila. Učenci so bili pridni radi so odgovarjali svoji učiteljici. Pripravljali so se na Prešernovo proslavo. Ta dan v šoli daleč v tujini mi je bil všeč, saj sem spoznala mnogo novih prijateljic in pnjate^ev. Če bom prišla še kdaj v Frankfurt, bom rade volje odšla z Bojano v prijetno slovensko šolo. Sonja Vengušt, Trbovlje PRIČAKALA SEM LETO 1983 Dan, katerega sem se tako veselila, je bil petek, 31. december. Zgodaj sem vstala, saj zadnji dan v starem letu ne bi rada kaj zamudila. Tudi tokrat smo imeli kosilo obenih, kakor takrat, kadar je mamica doma. Popoldan sem gledala televizijo. Sh smo na sprehod. Mamica je pri- pravila slovesno večerjo. Po večerji sem ji pomagala pospravljati kuhi- njo, delo je bilo zelo prijetno. Ob polnoči smo nazdravili novemu letu. Ogledali smo si rakete, ki so švigale po zraku. Zadovoljna sem odšla počivat. Saša Skarlovnik, 5. r. Frankfurt NAJBOLJ ŽALOSTNO NOVO LETO 1983 v celem življenju še nisem praznovala tako žalostno Novo leto kot to leto. Ob pol dvanajstih sem se z mamico in s sestrico peljala v bolnišnico. Ob polnoči smo stopili pred ateka. Zaželeh smo njemu srečno Novo leto in da bi. kmalu ozdravel in se vrnil k svoji družini. Z mamico in sestrico sem se žalostna vrnila domov. Sonja Zalik, 6. r. slov. šola. Frankfurt MOJ NAJLEPŠI VEČER Na prihod Novega leta sva se z mamico odpeljala k moji teti. Veselo so naju sprejeli. Tudi drugi gostje so bili tam. Večer seje začel zelo živahno. Poslušali smo naše slovenske pesmi, gledali televizijski program in se šalili. Mi otroci smo se igrah in si prižigali kresničke. Moja teta nam je postregla z najboljšimi jedrni in pijačo. Vedno smo se ozirali na uro. posebno mi otroci in nestrpno čakali polnoči. Končno smo ugasnili luč in šteli zadnje minute v starem letu. Ko je bila ura polnoč, smo si stisnili roke, se poljubih in zaželeli veliko sreče in zdravja v Novem letu 1983. Vriskajoče smo stekli na ulico spuščat rakete. Naenkrat je zažarelo nebo v barvah. Iz vseh strani seje slišalo glasno pokanje in vriskanje: Nam otrokom so se svetile oči. Bili smo zelo srečni in nihče od nas ni bil utrujen. Več kot pol ure smo ostali zunaj. Potem smo naprej slavili Novo leto. Sele v jutranjih urah smo odšli domov. Pričakanje novega leta je za mene najlepši dogodek v letu. David Klasič NOVO 1983 LETO PRIČAKAL SEM Zopet je prehitro minil čas, ko se moramo posloviti od starega leta. Ta dan imenujemo Silvester. Jaz sem praznoval Silvester z mojimi starši in sestrami, kar doma. Mamica je pripravila obilno večerjo, oče pa je prinesel iz kleti pogače. Vsi smo bili dobre volje. Jaz in mamica sva prepevala pesmi, oče pa je gledal televizijo. Čez nekaj časaje ura udarila polnoči. Vsi smo si segli v roke, se polj ubili in si zaželeli srečno novo leto. Nato sva jaz in oče odšla na dvorišče in spuščala rakete v zrak. Nebo seje razsvetlilo in postalo je obarvano od pisanih raket. Ko sva rakete postrelila, sva se vrnila v hišo. Nato sem legel posteljo, srečen in zadovoljen, saj seje pričelo novo 1983. leto. ROBI OBREHT, 5. r. Frankfurt /M MOJ DEDEK Vesela sem, da lahko opišem mojega zdravega dedka, ker ga večins otrok opisuje samo po spominu. Moj dedek je močan mož srednje postave in temnejše polti. Njegovi la.sje so beli kot sneg in skrbno nazaj počesani. Obrvi ima talco močne, da skoraj zakrivajo oči. Pod očmi in na čelu dedek ne more zakriti gubic, ki nazn^iaio mesovo starosi. Majhne ustnice so podobne tanki, komaj vidni črti. Sledi jim skrbno obrita brada. Kadar dela na vrtu ali v vinogradu je oblečen v staro, modro zguljeno haljo. Ob nedeljah, praznikih in ob raznih prireditvah si obleče svojO najboljšo zelenkasto obleko. Lepo je krojena in moj dedek je v njej najlepši. Z njim se rada pogovarjam. Mnogo mi je že povedal o življenju živali in rastlin. Tudi pravljice mi je znal imetnitno pripovedovati. Ponosna sem nanj in neizmerno ga imam rada. Tanja Kavkler, 5. r. slov. d. p. Frankfurl DA BI BILA MAMICA ČIMPREJ DOMA! Večkrat sem jo srečeval v starem delu mesta Ptuja, raznašala je časopis Večer po Vičavi, Orešju in v novem naselju KS Bratje Reš. Predstavil vam jo bom, to je mala Marjanca Korošec, hodi v 3. raz- red 0§ Tone Znidarič, v Ptuju, kot njen brat Branko, ki hodi v 6. razred iste šole. Njuna mamica je raznašalka Večera v Ptuju, ima 228 naročnikov. Da bi naročniki čimprej prejeli časopis na dom, ji pomagata hčerka in sin. Marjanca hodi v šolo en mesec dopoldan in en mesec popoldan. Časopis raznaša dopoldan samostojno, po- tem gre k stari mami na kosilp, nato pa v šolo, ki jo zelo rada obiskuje, je pridna učenka, med najboljšimi. Zelo rada bere knjige in tudi Večer, najrajši pregleda slikovni del časopisa, rada pripo- veduje, kar je novega in zanimi- vega v njem. Branko pride dopoldan domov, njegova pot je najtežja v Orešje; je tudi marljiv in natančen pri tem delu. Zelo rad igra nogomet, hodi redno na trening med pionirje k NK Drava, kot je nekdaj hodil tudi njegov oče, pleskarski dela- vec, ki ga Ptujčani dobro poznajo kot nogometaša. Tako sta oba aktivna, doma, v šoli in v razna- šanju časopisa Večer, kar so potr- dili sami naročniki. Tako mamica pride čimprej domov k svoji dru- žini. Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč Marjanca, je raznašala Večer (udi v soboto dopoldan. Minili so brezskrbni dnevi počitnic Šolska vrata so se zopet odprla. Živ žav otrok se sliši povsod. Brezskrbni počitniški dnevi so minili. Čeprav ni bilo toliko snega, kot sem si ga želel, sva z bratom iz- koristila lepe trenutke na osojnih straneh bregov. Tam je bilo dovolj snega za sankanje in .smučanje. Vsak dan sva z bratom hodila na smučanje k prijatelju. Pri njem je bilo dovolj snega. Po zajtrku^va si pripravila smučarsko opremo in se odpravila od doma. Tam smo vsi trije smučali do poznega popoldne- va. Po smučanju smo se pozdravili in z bratom sva odšla domov. Doma sva se najedla in utrujena zaspala. Ker pa je bilo vsak dan topleje, je tudi tam sneg skopnel in se nismo imeli več kje smučati. Za- to sva od tedaj večkrat igrala za blokom nogomet. Ko pajebilosla- bo vreme irv zunaj zelo mrzlo, sva se igrala v stanovanju razne družabne igre. Tako je bilo dan za dnem in tudi počitnic je bilo konec. Odpočit in poln moči hodim zopet v šolo. Dejan Bračko, 8. r. OS Leskovec Delo in načrti GD Moškanjci Gasilsko društvo Moškanjci je eno izmed najstarejših GD v KS Gorišnica. Ustanovljeno je bilo le- ta 1905. Na svoji redni letni konferenci, ki so jo opravili v mesecu januarju t. 1., so ob pregledu dela v pretek- lem letu ugotovili, da vseh zastavljenih nalog nalog niso realizirali, predvsem zaradi finančnih težav. ,,Na sestanku vaščanov v preteklem letu, je prišla pobuda, da se načrtovane garaže zgradijo zraven vaškega doma. Pobuda je bila sprejeta. Pri tem pa je bila pomoč vaščanov izredno velika, saj so se zavedali, da tako veliko delo lahko opravijo le z združenimi močmi. Kar 1704 de- lovne ure prostovoljnega dela in 172 strojnih in traktorskih del je bilo opravljenih. Če še te ovredno- timo, znašajo okoli 692.700, dina- jev. Toda to še ni vse. Vaščani iz Moškanjc, Tibolc, Strejac, Cun- kovc in Zamene so za gradnjo pri- spevali večino lesa za ostrešje. Po- sebna pohvala pri gradnji garaž velja predsedniku gradbenega odbora Jožetu Kokotu, ki je s .svo- jim prostovoljnim delom, pred- vsem s strokovno pomočjo prispe- val velik delež. Zahvala je na- menjena tudi vsem ostalim članom odbora. Njihova glavna naloga v letu 1983 je dokončanje gradbenih del garaž in ostalih društvenih prosto- rov — dvorane, adaptacija je bila predvidena že v lanskem letu. Za izvršitev zastavljenih nalog ra- čunajo tudi na finančno pomoč Zveze gasilskih društev občine Ptuj, na dotacijo iz skupnih fi- nančnih sredstev krajevnega sa- moprispevka (del sredstev vaškega dela samoprispevka), prav tako na finančno pomoč vaščanov in pro- stovoljnih delovnih ur vaščanov, predvsem mladine in samih članov društva," je v svojem poročilu navedel predsednik UO GD Mo- škanjci na redni letni konferenci. Vendar to še ni vse. Dokončati morajo še požarno varnostni načrt za njihovo požarno območje, očistiti in poglobiti vodnjake — ci- sterne, strokovno izpopolnjevati člane, opraviti preventivni pregled starejših stanovanjskih in gospo- darskih objektov, nabaviti gasilsko opremo, vključiti v gasilske deseti- ne, čimveč novih članov predvsem mladih in še bi lahko naštevali. Kako aktivni in požrtvovalni pri svojert delu so člani GD pričajo številna priznanja in odlikovanja, ki so jih že prejeli in ki so bila po- deljena tudi na tej letni konferenci društva. Repubhško odlikovanje III. stopnje je prejel Ivan Obran in ob- činsko odlikovanje II. stopnje Franc Trunk. Plaketo gasilskega veterana, ki jo podeljuje Zveza ga- silskih društev občine Ptuj sta prejela Franc Čuš in Alojz Ivanuš, plakete z značko za dolgoletno de- lo v društvu in sicer za 40 let dela je prejel Alojz Ivanuš, za 30 let Franc Vučak, Franc Kolarič in Ja- nez Brec, za 20 let Franc Muhič, Franc Trunk in Janez Sok, za 10 let pa Franc Čuš, Branko Majerič in Jožef Kokot, priznanje pa je prejela tudi ženska pionirska desetina. Vsem iskrene čestitke! -ka- Kako sem preživel počitnice 7. januarja smo zaključili prvo polletje. Imeli smo nekaj ur pouka in zadnjo uro smo dobili izkaze. Potem smo odšli domov in vsak je pokazal izkaz svojim staršem. Za- čele so se počitnice. V sredo smo dobili obvestilo, da gremo 13. januarja veselošolci smučat na Areh. Vsi smo se razve- selili, saj v Ptuju še ni bilo snega. Med počitnicami sem bral knjige za bralno značko in še nekaj knjig, katere sem si sam izbral. Z bratom sva se zmenila, da bi odšla k sestri- čni. Nekega dne pa nama je sestri- čna povedala, da se gremo nasled- nji dan kopat v Ptujske toplice s te- to in stricem. Vsi smo bili veseli. Drugo jutro sva z bratom odšla k sestrični, kot smo se zmenili. Nato smo se odpravili k teti in stricu. V toplice smo se odpeljali z avtom. Ko smo prišli zanaj, smo bili zelo lačni. Teta je skuhala kosilo in smo se najedli. Vsi smo bili utrujeni od kopanja. Z bratom sva odšla do- mov in ker sva bila utrujena, sva šla spat. Ob šestih zvečer sta prišla iz službe ata in mama. Takrat naju je z bratom že kuhala vročina. Ker čez dva dni ni bilo nič boljše, smo mo- rali k zdravniku. Dobila sva zdravi- la in morala sva ostati še ves teden v postelji. Najtežje mi je bilo to, da nisem mogel z veselošolci na smučanje. Ko sva z bratom ozdravela, sva čitala knjige, včasih pa sva se šla igrat k sestrični. Čeprav ni bilo snega in čeprav sva z bratom zbolela, so bile počit- nice prijetne, samo prehitro so mi- nile. Dani Salamon, 3/a, OS Olga Meglič, Ptuj ORGANIZACIJA SMUČANJA NA AREHU Kljub temu, da nas letošnja zima ni obdarila z obilico snega, smo se mladinci OO ZSMS Ivan Spolenjak vseeno odločili, da bomo organizirali skupinsko smučanje na Arehu. Izlet smo organizirali v ponedeljek, 24. ja- nuarja 1983. Ob 8. uri smo se zbrali pred poslopjem ptt, od tu je vsak po- čitniški dan odpeljal avtobus na Areh. Čeprav naša mladinska organizacija ne razpolaga z mnogo finančnih sredstev, smo se odločili,da le nekaj prispevamo. Denar, ki smo ga dvig- nili iz skupne blagajne, smo izkoristili za poravnavo stroškov prevoza, ostale izdatke pa smo mladinci krili sami. Organizacija smučanja je popolnoma uspela, saj je bilo vzdušje na vi- šku in pokvariti ga ni mogla niti gneča na vlečnicah. Trenutki na Arehu so hitro minevali in bližal se je čas odhoda. Domov smo prispeli v dobrem razpoloženju in takih izletov si želimo v bodoče še več. Besedilo in posnetek: Brigita Markovič Pred odhodom z Areha, k^ub utrujenosti smo bili vedrih obrazov. Dejavni v Kidričevem Delavsko prosvetno društvo SVOBODA Ki- dričevo nima počitka in koristi zimske (če le-to sploh so) dneve za svojo dejavnost. Predsednik UO dru- štva Valter Kolarič je sklical sejo UO. Najprej so kooptirali tajnika društva (dosedanji ni več v K S Kidričevo), obravnavali so letno bilanco ter kritično in odgovorno spregovorili o pobiranju članarine in seveda o najemnini za kinodvorano. Po seji so si člani UO ogledali še prenovljene prostore in stavbo kinodvorane. ki bo morda, kol nekoč, spet bolj številčno privabljala obiskovalce z dobrim m izbranim filmskim repertoarjem! V pre- teklosti je bilo glede tega precej problemov, ki jih tudi danes ne manjka in se bo reševanja potrebno lotiti s prave strani in predvsem z združenimi močmi. France Meško 35 LET GD SOBETINCI V soboto, 29. januarja je upravni odbor začel s konferenco in polaganjem računov za delo v letu 1982. To minulo leto je bilo za GD Sobetince res delovno, bilo je kaj slišati in videti na sami konfe- renci. Nekaj minut čez osemnajsto uro je poveljnik društva strumno poveljeval, ,,mirno, ter, pozdrav za prihod prapora." Za tem je podpredsednik društva odprl 35 jubi- lejno letno konferenco. Po zvokih državne himne, ki jo je izvajal mladi gasilec Iztok Kostanjevec, ki ima komaj dvanajst pomladi, a je vseeno izkušen gasilski pionir in ob odlično aranžiranm odru je nastalo izredno slavno vzdušje. Po tem je delovno pred- sedstvo zasedlo svoja mesta in pričeli z delom. Sledilo je poročilo predsednika, ki je povedal pre- cej pohvalnih in tudi nekaj samokritičnih besed. Poročilo poveljnika je bilo izčrpno, saj je v društvu v preteklem letu med ostalim bilo izvedeno republiško tekmovanje v gasilskih in gasilskošportnih disci- plinah, pod naslovom ,,Pokal Slovenje- goriške—Lackove čete", katero ostane prek 2000 delovnih prostovoljnih ur, več sto prevoženih kilome- trov in precejšnje materialna sredstva. V bodoče bo nekoliko lažje, saj je bilo tekmovanje pripravljeno zelo dobro in je dobilo od družbenopolitičnih forumov občine in izven nje pohvalen odmev. Sledila so poročila še ostalih funkcionarjev iz ka- terih je razvidno, da v Sobetincih mladega kadra in sploh pomladka ne primanjkuje. Na sami konferenci je bilo prisotnih 93 odstotkov članstva, predstavniki iz dvanajstih gasilskih društev, med njimi predsednik industrijskega gasilskega društva Novoteks iz Novega mesta, ki jim je prinesel priznanja za sodelovanje in dosežene uspehe. Sobetinčani so mu ^delili v znak zahvale majhnega kurenta, kot siiftol Ptujskega polja. K temu je predsednik IGD Novoteks Novo mesto Danilo Kovačič spregovoril nekaj pohvabiih in mnogo spodbudnih besed, ter orisal pomembnost gasilskih organizacij v naši socialistični samoupravni družbi. Podeljenih je bilo tudi nekaj pohval in priznanj, ter 19 članom značke za službovanje v gasilskih vrstah, in sicer 10, 20 in 30 let. Med ostalimi sta prejela zahvale tudi predstavnika IS SO Ptuj in občinskega odbora ZZB Ptuj. Gasilci Sobetinc so glede orodja, kar dobro opremljeni, manjka jim še nekaj zaščitnih sredstev, pesti pa jih predvsem požarna voda. saj so iim u.sannili vsi naravni viri v^e zaradi nižjega vodostaja oziroma hidrocentrale srednja Drava II Formin, vodovodno omrežje pa še ni speljano in je bilo prestavljeno iz enega srednjeročnega plana v drugega. Zato so prisilie.ii nabaviti avtocisterno, saj imajo nadpovprečno požarno obremenitev na privatnih stanovanjskih in gospodarskih poslopjih in še večjo na poslopjih in hlevih last KK Ptuj enota v Sobe- tincih. Mislimo, da bodo Sobetinčani zadane naloge tudi v celoti uresničili. Jože Bratušek TEDNIK ~ ^^ TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 ZADOVOUNI z AKTIVNOSTJO Ob minulem krajevnem pra- zniku v Gorišnici smo povabili k razgovoru tudi predstavnike tamkajšne osnovne organizacije ZSMS, z namenom, da bi izvedeli kaj več o i.jihovem življenju in delu. V okviru krajevnega sveta ZSMS Gorišnica je povezanih kar 9 osnovnih organizacij. V sami Gorišnici pa je predsednik osno- vne organizacije Andrej Reberc, ki --i o sodelovanju med mladimi iz posameznih sredin povedal: »Precej težav imamo pri pove- zovanju med vsemi temi 9 osno- vnimi organizacijami, saj so so- sednje vasi med seboj kar precej oddaljene. Sicer pa sodelujemo predvsem prek sestankov kraje- vnega sveta mladih, kjer so na- vzoči vsi predsedniki osnovnih organizacij. Tam se dogovaijamo za razne skupne akcije in idejne usmeritve. Razen tega se med se- boj tudi redno vabimo na razne kulturne in športne prireditve, ter tako utrjujemo naše vezi.« Kaj pa aktivnosti vaše osnovne organizacije, ste bili v minulem letu z njimi zadovojjni? »Mladi v Gorišnici smo v mi- nulem letu končno prišli do svoje mladinske sobe. Ta prostor je pr); PTLJ: Beranič 32, Damiš. Vi>lmajer 6, Reš, Marčič 2, Bc- drač 2, Erbus. Cobelj 18. .Miran Kotnik 8. Robert Kotnik 7. I>»brijevič 6. Vučinič; GARANT: Senič. Cizej, Pote- ko 6. Polander 12. Šlefanec 24, Kučar 4. Zmrzlak, Plaskan. M. Tumšek 28, S. Tumšek 4, I). Tumšek. Širše. Članom košarkarskega kluba Ptuj je v scbulo uspelo. V zelo izenačenem srečanju so prema- gali moštvo Garanta iz Polzele in prevzeli vtxlstvo na lestvici vzhtxine območne republiške lige. Srečanje v dvorani Mladika, ki gaje spremljak) blizu 200 bučnih gledalcev, so domačini dobro začeli in si do sredine prvega dela priigrali šest točk prednosti (16:10 v 9. minuti). Vendar je že takrat kazalo, da bodo gostje zelo trd oreh. Z veliko bolj agresivno igro v obrambi od domačinov so prevT^eli pobudo in rezultat ize- načili. V tem obdobju so domači- ni igrali consko, gostje pa posa- mično obrambo. Polčas seje tako končal z neodločenim izidom 36:36. Domačini so igrali prema- lo agresivno. To pol^uje poda- tek. da so v 20 minutah igre naredili le dve osebni napaki. Drugi del so domačini začeli bolj agresivno, povedli s tremi točkami razlike (43:40), vendar jim veqa razlika ni uspiela. Na- sprotno! Gostje so hitro izkoristi- li neuspešne napade domačinov in na polovici vodili s šestimi točkami prednosti (51:57 v 10. minuti). V prvem delu drugega pvicasa so domačini držali rav- nof.žje le z dobrimi akcijami Volmajeija in Coblja. ki je dose- gel kar 12 točk. V zaključku so domačini pred- nost igralcev Garanta znižali, vendar so jim ti znova ušli za pet točk. S takšno razliko sta moštvi začeli zadnji dve minuti. Ponovi- lo se je obdobje boljše igre domačinov, ki so dobro minuto pred Koncem s košem Roberta Kotnika prešli v vodstvo, za tem pa je najboljši strelec srečanja Rado Beranič razliko povišal na tri točke (77:74). 19 sekund pred koncem je bik) že 79:74. vendar so gostje uspeli razliko tik pred koncem znižati na 79:78. Volma- jer je nato odlično podal Dobrije- viču. ki je z zabijanjem postavil končni izid 81:78 v veliko veselje domačih igralcev in gledalcev. Srečanje je bilo pravo prven- stveno. zaradi pomembnosti s precej napakami (tudi sodniški- mi. na srečo se je za domačine dobro končalo) pa tudi uspelimi poiez.ami, kar je značilnost igre, pn kateri je v prednosti rezultat. CuKtje st) se predstavili kot iHlIična ekipa, ugajala sta Mitja lumšek med centri in bek Stefa- nec, ki je brez napake zadeval od daleč. Pri domačinih je bila več kot opazna živčnost zaradi po- membnosti srečanja, zato je bilo več napak kot običajno, kar pa sc nadomestili z veliko borbenosti in želje za uspehom. Garant je »pokopal«, po besedah gostujo- čih igralcev. Rado Beranič, ki ga v drugem polčasu niso uspeli zaustaviti. Domačinom veljajo čestitke za uspeh z željo, da prvo mesto obdržijo. LESTVICA: L Ptuj 9 7 2 753:664 14 2. Garant 9 7 2 684:640 14 3. Dravograd 9 6 3 741:688 12 4.Zlatorog 9 6 3 715:662 12 5. Straža 9 5 4 699:687 10 6. Elektra 9 5 4 701:718 10 7. Pomurje 9 4 5 705:674 8 8. Šentjur 9 2 7 723:772 4. 9. PtHlbočje 9 2^7 619:674 4 10. Kamnik 9 1 8 628:789 2 S .srečanjem Ptuj — Garant je končan prvi del piA'enstva. Z drugim delom bodo začeli že to soboto, Ptujčani pa .se bodo na domačem igrišču v Mladiki po- merili s Pomurjem iz Murske .St>bote. Srečanje se bo pričelo ob 17. uri. 1. kotar Značilni prodor Rada Beraniča, najboljšega strelca ptujske ekipe (foto B. Rode) Ludvik Pšajd tre^ič zapored Po tekmovanjih v strelskih družinah za družinsko Zlato pi^čico je bilo minulo nedeljo v strdišču 'za zračno orožje dvorane Mladika zaključno občinsko tekmovanje. V streljanju z zračno puško se je pomerilo 53 strel- cev in strelk, ki so postavljeno normo dosegli na družinskih tekmovanjih. 2e tretjič zapored je občinsko Zlato puščico dosegel Ludvik Pšajd (SD Jože Lacko), ki je nastrdjal 543 krogov od 600 možnih. Na drugo mesto se je uvrstil David Ribič 533, tretji je Boris Mihelač 529, četrti Štefan Skok 527 (vsi SD Turnišče), peti Franc Muzek (SD MIP) 527 in šesta Tina Perko (Draženci) prav tako s 527 krogi. Ob koncu meseca lx) regijsko teicmovanje (verjetno v Ptuju), 27. mar- ca pa bo v Ljubljani republBko zaključno tekmovanje. Ce bi Ludviku uspelo nastrdjati 15—20 krogov več, potem lahko računa na največji uspeh, kar mu vsi strelci ptujske občine tudS želijo! A. K. Zmaga in poraz v Varaždmu Dve ekipi RK Drava sta v nedeljo nastopili na tradicionalnem zimskem prvenstvu Varaždina v rokometu. Mladinke, ki nastopajo v drugem razredu Clanic. so Z 19:14 prem^ale ekipo Metalca iz Ladanja, kadeti pa so z 11:21 izgubili z mladinci Banfice. 1 k. Poročila o delu in programi V vseh osnovnih telesnokuhumih org^izacijah morajo do 15. februaija pripraviti poročila o delu v letu 1982 in programe dejavnosti za letos ter jih posredovati Svetu za razvoj, družberto planiranje in svo- bodno menjavo dela TKS Ptui. Prav bibilo. da v OTKO nalogo opravijo pravočasrto, saj čaka svet in ZTKO še veliko dela pri pripravi poročila za ot>cmsKo raven ter predloga programa za letošnje delo. Gre predvsem za finančni program, razdelitev sredstev, kar mora biti opravbeno najka- snde do začetka marca, saj mora nato teči še razprava v delegacijah, ki se konča s sprejetjem na seji obeh zborov skupšflne TKS. j ^ Nastop v Avstriji v okviru tradicionaln^a obmejnega sodelovanja na športnem podrogu so trije predstavniki ptujskega atletskega kluba v soboto in nedeljo sodelovali na tekmovanju v Avstriji (blizu Gradca). Marija in Mirko Vindiš sta nastopila na krosu, Sonja Pajenk pa na dvoranskem atletskem tekmovanju. Mirko je v krosu za člane osvojil drugo mesto za Mariborčanom Kremplom. Marija je zmagala v teku članic, Sonja pa je preskočila 169 cm. nastopila pa je izven uradne konkurence. 1. k. V teniškem klubu so z opravljenim zadovoljni V ptujskem teniškem klubu, ki praznuje 60-letnico, so v lanjkem delu največ pozornosti namenili gradnji novih igrišč v Ptujskih toplicah in v-zgoji mladih igralcev in igralk. Igrišča so pripravili tako daleč, da bodo letos urejena. Za vzgojo mladih pa imajo svojega trenerja. Na občnem zboru, kije bil ob koncu prejšnjega meseca, so se dogovorili, da bo 112 članov (od tega polovica mladih) letos dokončalo gradnjo igrišč, posebno pozornost pa bodo namenili vadbi za mlade. Ta v prihi^dnje potekala tako. kol gre to v drugih športnih panogah — redno in ne le na tečaju. Zima tudi za tenis ni več mrtva sezona. Tako v Mladiki vadijo starejši, mlajši pa se pod strokovnim vodstvom pripravljajo na novo sezono. Toliko za prvo informacijo! 1. k. Regmnalno prvenstvo osnovnih šol v šahu V Podlehnikuje bik) iKliaranoekipno šahovsko prvenstvoosnovnih šol mariborske resije. Boji so Bili i/.enaceni, saj je v vseh štirih kategorijah o prvaku odločbo šele zadnje kolo. Največ uspeha so imele naslednje ekipe: starejši pionirji — Os Bratov Polandc 25.5 točk; OS Gorišnica 23; OŠ Janka Padežnika 20.5; OS Martina Konšaka 20. — stareiše pionirke: OŠ Zg. Ščavnica 20,5 točk; OŠ Gorišnica 19^; OSZetale I7.VOS Fram 16.^ — ml^ši pioniiji: OS Sladki vrh 18,5; OŠ Bratov Polančič 17; OŠ Slovenska Bistrica in OS Gonšnica 15.5. — mlajše pionirke: OŠ Gorišnica 21,5; OŠ Velka 20,5; OŠ Veljka Vlahoviča 19.5; OŠ Z^. Ščavnica 16.5; Prv aki ptujske občine OŠ Gorišnica. so s svojimi uvrstitvami dosegh zelo len us^h. Delno so razočarale le starejše pionirke (prejšnji dve sezoni "udefoenke republiškega prvenstva), ki pa so zasluženo zaostale za bolje pnpravljeno ekipo Zg. Šcavnice. najugodnejšim presenečenjem tega prvenstva. Škoda je le. da se že nekaj let ne udeležujejo regionalnih prvenstev ekipe IZ ormoške občme. saj so s tem mladi šahisti te občineprikraj.šani za prijetna doživetja in prijateljske stike ob srečanjih s svojimi sovrstniki. Kaj delamo člani Aerokluba pozimi Marsikaj. Naš zimski čas traja približno od' začetka novembra do marca. Za^dc nove sezo- ne je odvisen predvsem od vremena. To obdobje je sicer dokaj mrtvo z ozirom na letenje in skaka- nje, in to iz čisto preprostih radogov. Če bi bil sneg, je tako ali tako samo poletanje in pristaja- nje v^ine letal onemogočeno. Zdaj, ko so milej- še razmere, pa je za padalce še vseeno nekcdiko prehladno, saj je na višini 1000 m in več pač šc nekaj hladneje kot na tleh; za jadralce ni ugod- nih termičnih pogojev, motorni piloti pa morajo varčevati z bencinom. Tako letimo in skačemo v zimskem času le toliko, kolikor je zaradi varno- sti teh aktivnosti nujno potrebno. Vsi vemo, da čim več se leti, tem manj je nesreč, saj bolj ko ne- ko stvar obvladamo, manj je možnosti, da bi po- grešili. Vendar v teh mesecih nikakor nismo neaktiv- ni. S polno paro se pripravljamo na prve lepe spomladanske dni. Marsikdo morda misli, da za letenje in skakanje ni potrebna nikakršna tdesna vzdržljivost. Ta v svojem razmSIjanju nadaljuje nekako tako: „Cisto enostavno. Sedeš v jadral- no letalo in poletiš. Malo krmariš in uživaš nad lepotami naše domovine iz ptičje perspekti- ve ... in pristaneš." Ali: „Na hrbtu imaš pada- k), stopiš iz aviona na vgini kakih 1200 m. pada- lo odpreš in nato mirno čakaš in glednš, kako sc ti približuje ljuba žemljica ... in potem degant- no iztegneš noge in se mehko cr»takneš tal." Vsakdo, ki letalstva ne pozna pobliže ali ga ne- kako noče videti z drugih plati, misli verjetno ne- kako tako. V tem spisu .se bom omejila le na športno stran ob predvidevaniu. da va poznamo druge namene in vlogo tega športa v naši širši %u?bi. Ste že kdaj pomislili, koliko svoje^ časa in energije in še česa mora vložid vsakdo, ki se splcrfi ždi ukvarjati s tem športom, še prr-.-.n lah- ko „javnosti" pokaže kakšen športni uspeh. Ste veddi, da so modelarji in padalci sicer razvrščeni v starostne skupine, da pa je tako za uspeh teh dvojih kot za uspeh v jadralnem in motornem le- tenju potrebno zdo aktivno letenje (skakanje), najmanj pet, šest ali cdo do deset let. Za športni uspeh v letalstvu je treba ogromno posvetiti ze- meljskim pripravam — tako znanju in psihične- mu stanju pilotov, padalcev in moddarjev kot njihovi telesni vzdržljivosti. Tekmovati pomeni ostati štiri, pet in cdo več ur na dan v zraku z jadralnim letalom, ga uprav- ljati, skrbeti za varnost v vseh delih leta, hkrati pa rešev-ati tekmovalne naloge, uporabljati pri tem vse svoje znanje in izkušnje z zemlje in s prejšnjih poletov. Seveda moraš že zjutraj letalo pripraviti in zvečer pospraviti. Tekmovanje traja deset do štirinajst dni, dni ko si od jutra do ve- čera na travniku ali v zraku ali na kaki njivi, ko moraš biti pri tem ves čas na nekaj nepričakova- nega oziroma moraš spremljati vse mogoče dejavnike, ki vplivajo na tvoj rezultat. Štirinajst dni tekmovati, pomeni vsak dan znova potrjeva- ti svojo „formo" in biti jjri tem vsak dan izp)o- stavljen vsem okolSčinam, ki so jim drugi šport- niki le dan, dv^i. Podobno je pri motornih pilotih. Pri mode- larjih se sam pomen telesne vzdržljivosti kaže Sc bolj neposredno. Zelo pa je ta potrebna tudi pa- dalcem. Njihovo tekmovanje orav tako traia več dni od jutra do večera. Ocenjujejo jim tri oziro- ma štiri discipline. Morda je manj znano, da je ena teh disciplin tudi izvajanje figur na višini od 1500 do 800 m. Za te zavoje in salte je potrebno poznavanje gimnastičnih veščin in dokajšnja te- lesna gibčnost, za končni skupni rezuhat pa tudi precej kondicije. Seveda je že za udeležbo na tekmovanju po- trebno precej vaje na zemlji in v zraku. Potrebno pa je tudi znanje. Zato v zimskem času organizi- ramo predavanja, posebej za starejše motorne pilote ob ponedeljkih, padalce ob sredah, starej- še jadralne pilote ob četrtkih in posebej za padal- ce in jadralne začetnike ob torkih, petkih in so- botah. Vsak bi naj tudi sam izpopolnjeval svoje letalsko znanje. In kaj še delamo pozimi, poleg tega, da ,,se rekreiramo" trikrat v dveh tednih v telovadnici Mladika (samo toliko nam je na razpolago pro- stor, in sicer vsako nedeljo ob sedmih zjutraj in vsako drugo soboto ob osmih zvečer? Hodimo tudi redno skupaj plavat in še individualno kaj potelovadimo (kakor pač kdo). Delamo v delav- nici, kjer si prislužimo del sredstev, brez katerih bi bilo naše letenje in skakanje onemogočeno. Zdaj imamo novo delo, ki še ni normirano in ovrednoteno, tako da še ne vemo, kolikšna bo naša obveznost v delavnici za prihodnjo sezono. Sedaj tudi vzdržujemo in popravljamo letala, moddarji pa "v tem času izdelujejo nove modele. V en model vloži modelar približno 250 ur svoje- ga dela. Modelarji jih tudi že preizkušajo in z njimi trenirajo, saj bodo prvi iz kluba dokazo- vali svoje sposobnosti že februarja na tekmova- nju v Novem mestu. Milena Cestnik 10 - ZA RAZVEDRILO 10. febniar 1983 - TEDNIK TEDNIK febmar 1983 OGLASI IN OBJAVE - 11 Uspešno delo krožka OZN na srednji družboslovni šoli v Ptuju Na Srednji družboslovni šoli gimnazije splošne in pedagoške smeri Dušan Kveder Ptuj tudi v tem šolskem letu uspešno deluje krožek OZN. Le-ta ima na tej šoli že dolgoletno tradicijo. Ustanovljen je bil že pred 25 leti. 2e vrsto let ga uspešno vodi tov. Vlado Horvat, ki je z njim dosegel že mnogo uspehov. Učenci tega krožka že vrsto let sodeluje- mo na republiškem tekmovanju klubov OZN in dosegamo na njem lepe uspehe. Tako smo se tudi letos (xlločili. da bomo sodelovali na njem. V z.ačetku januarja je bilo občinsko tekmovanje klubov OZN za osnovne in srednje šole. Člani krožka OZN na Srednji družboslovni šoli smo sodelovali s štirimi ekipami, ki so se za to tekmova- nje ziivzeto pripravljale. Temi kviza sta bili »Pale- stinci« in »OZN«. Najboljši rezultat je na občin- skem tekmovanju med srednjimi šolami dosegla prva ekipa Srednje družboslovne .šole v sestavi Breda Voršič. Jožica Ceh in Nevenka Korpič. Te tri tekmovalke se bodo udeležile medobčinskega tekmovanja klubov OZN, ki bo 19. februarja v Mariboru. Krožek OZN na Srednji družboslovni šoli ima sedaj okrog dvajset članov. Program, ki smo si ga z-uciiuii /C na začetku šolskega leta. uspešno uresničujemo. Naša najpomembnejša naloga je bila vsekakor sodelovanje pri izvedbi proslave ob 25. obletnici delovanja klubt^v OZN v Sloveniji. Na tem srečanju smo tudi sklenili mnoga prijatelj- stva in tako še bolj prispevali k uveljavitvi našega krožka. Č lani krožka se sestajamo vsak teden in obrav- navamo aktualne politične dogodke v svetu, ki jih / veliko pozornostjo spremljamo. Vzporedno s tem. pa smo člani tega krožka pripravili že vrsto referatov, s katerimi smo si še bolj poglobili svoje znanje. Najpomembnejše teme, ki smo jih obrav- navali do sedaj, .so bile: Mladinska gibanja v svetu, Ciibanje neuvrščenih, Evrokomunizem, Palestin- sko vprašanje, itd ... V prihodnje pa nameravamo organizirati tudi več predavanj in javnih tribun ter se 5c tesneje povezati z ostalimi krožki OZN na Sk". l-.na ob naših največjih želja pa je vsekakor izdaja glasila. Vendar zaradi pomanjkanja mate- rialnih sredstev lega do sedaj še nismo mogli izvesti. Kljub temu pa upamo, da se nam bo tudi ta želja kmalu uresničila. Nevenka Korpič Kljub novozapadlemu snegu je minuli teden od 31. januarja do vključno 8. februarja, na cestah ožjega območja ptujske občine minil brez tragičnih posledic. Miličniki P M Ptuj in oddelkov so tokrat posredovali v treh prometnih nesrečah in pri tem zabeležili eno hujšo in dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili Izsiljevanje prednosti in neprilagojena hitrost vožnje. Materialna škoda v teh nesrečah je bila razmeroma majhna, precej večja pa je bita v ostalih manjših trčenjih do katerih je prišlo zaradi neprevidne vožnje v dneh sneženja. CKSTE 30 BILE SPLUŽRNE PRAVOČASNO Nedeljsko sneženje tokrat ni presenetilo delavcev zimske služ- be. V TOZD za vzdrževanje in varstvo cest v Ptuju so nam povedali, da so pričeli plužiti takoj, ko je zapadlo vec kot 10 cm snega. Plužna vozila so začela z delom že v nedeljo popoldne, plužili pa so vso noč, in delno še v p»onedeljek zjutraj, res je, da niso mogli splužiti vsen cest naenkrat, sicer pa so svojo delo opravili dokaj solidno. Vse ceste na območju ptuj- ske in ormoške občine so bile torej takoj splužene in posipane, zastojev pa na srečo ni bilo. Nekaj manjših trčenj je bilo kljub temu, nekaj vozil pa je obtičalo ob cestah,"Ker niso imela zimske opreme. Je pač tako, kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Torej previdno na pot in nikakor ne brez zimske opreme! UMRL V BOLNIŠNICI Za posledicami prometne nesreče, ki je bila 6. janua^a v Zavrču, je v četrtek, 3. februarja v ptujski bolnišnici umrl Ivan Petek,"kije bil v nesreči udeležen kot pešec. IZSILJEVAL PREDNOST Do hmše nezgode je prišlo v getek. 4. februarja ob 1(J.15 na »sojnikovi cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Ivan Per- nat iz Kozminc je peljal po stranski cesti proti Osojnikovi. Ko je zapeljal, se ni prepričal, če je cesta prosta in kljub zaviranju trčil v kolo z motorjem, ki je pripeljalo iz smeri CMD. V nesreči se je hudo poškodoval voznik kolesa z motorjem Ivan Mesarič iz Ptuja, njegov sopotnik Goran Tesič pa je" dobil le lažje poškodbe. ZAPEUAL S CESTE V soboto, 5. februarja ob 3ruri zjutraj se je voznik kolesa z motorjem Marjan Kocmut peljal iz Velovlaka proti Pacinju. izven naseda je zapeljal v levo stran cestisča m zatem na bližnjo njivo, kjer je padel. Utrpel je lažje poškodbe, obstaja pa utemeljen sum, da je vozil pod vplivom alkohola. -OM V soboto. 5. februarja je bilo \ poročni dvorani matičnega urada v Ptuju še posebno sloves- no ob razglasitvi za biseroporo- čcnca Jožefa in (iero Meznarič. kmetovalca v Stojncih 8,6. Po 60 letih skupnega življenja sta po- novno izpričala ljubezen in zve- stobo drug do drugega, ponovno sta si stisnila roki in si drug drugemu nadela prstana. Jo/cf Meznarič je bil rojen 9. 2. 1898 v Stojncih. Gera. roj. Petek pa 31. I. 1894 v Muretin- cih. Celo življenje sta delala na kmetiji, kjer danes uživata zaslu- žen prevžitek. V zakonu sta imela 5 otrok, ob biserni poroki pa jima je čestitalo tudi 16 vnukov in kar 20 pravnukov. Ic/ka je bila njuna skupna življenjska pot. ni bilo vedno tako kot sta hotela, toda z dobro voljo in z medsebojnim razumevanjem sla uspešno premagala vse teža- ve. Najtežje je bilo med zadnjo vojno. Jožef je bil kol vojak biv. jugoslovanske vojske od Nemcev ujel in preživel nekaj nad pol leta v ujclniškem taborišču. Ker je bil doma na ozemlju, ki gaje okupa- tor nasilno priključil k rajhu. mu je uspelo priti iz taborišča. Vedno pa je ostal zaveden Slo\encc. Leta 1943 je začel akli\ no sodelovali v OI\ poveza- la ga jc njegova .sovaščanka Mimica Lcgvarl-Nalaša. ki je padla na pragu osvoboditve v Bratisla\cih. Meznaričeva doma- čija \ Stojncih je bila zanesljiva postojanka OI in zatočišče parti- zanov. Jeseni 1944 je v spopadu pri njihovi dumačiji padel parti- /an-domačin Janez Vincek. Iz maščevanja je okupator domači- jo izropal. vse člane družine pa zaprl in jih interniral v različnih taboriščih. Le enemu od otrok se JC uspelo izmuvniti in je ostal skril pri sosednih. Ob pomoči svoje zveste ži- vljenjske tovarišice Gere je bil JožeT tudi aktiven gasilec, dela- ven na raznih področjih družbe- nega življenja, za kar je tudi dobil več odlikovanj in priznanj. Med drugim ga je predsednik SKRJ tov. Tito odlikoval z meda- ljo zasluge za narod. Vsa leta je bil ludi dejaven član Zveze združenj borcev NOV. Pred dobrima dvema letoma je zbolel, za rešitev življenja je moral pj^lvovati nogo, zato od takrat uporablja invalidski voziček. Oba bišeroporočenca sta kljub visoki starosti še bistrega spomi- na in živahna.Želimo jima trdne- ga zdravja in še vdiko let življe- nja v bisernem zakonu! FF Jožef In Gera Meznarič med svojimi najdražjimi v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju.' Foto: Langerholc Še spominski posnetek ob razglasitvi za bišeroporočenca. Foto: Langerholc - Na matičnem uradu v Ptuju so bile v soboto, 5. februarja tri zlate poroke kar zaporedoma, to se zgodi le redkokdaj. Pred pooblaščenim delegatom skupščine občine Ptuj in matičarjem(ko) so bili svečano proglašeni za zlatoporočence naslednji pari: VINKO in ROZALIJA KUMER z Mestnega vrha 31 KS Graje- na. Zlatoporočenca sla za tako visok jubilej še mlada, saj je zlati ženin pred kratkim dopolnih 71 let, nevesta pa bo čez pol leta stara 69 let. Vinko je fK) poklicu kmetijski tehnik, do upokojitve je delal v KK Ptuj, Roz^lija pa je pretežno gospodinjila in vzgajala otroke, kar 10 se jima jih je rodilo v zakonu, sedaj pa sta ponosna že na 18 vnukov in 3 pravnuke. MARTIN in ANTONIJA BEZJAK iz Spuhlja 60. Martin je po poklicu krojač in je že dopolnil 75 let, pol leta mlajša Antonija pa je predvsem gospodinjila in opravljala druga dela doma. Imela sta 7 otrok, danes imata že 10 vnukov in 1 pravnuka. ' ANTON in JULIJANA ŠMIGOC, kmetovalca iz Sp. Gruškovja 7 v KS Podlehnik. Oba zlatoporočenca sta rojena leta 1910 in sta še vedno čvrstega zdravja. Imela sta 4 otroke, ponosna pa sta že tudi na 5 vnukov. Vinko in Rozalija Kumer v krogu svojih otrok, vnukov, pravnukov in drugih bližnjih sorodnikov. Foto: Langerholc Martin in Antonija Bezjak v poročni dvorani matičnega urada v Ptuju ob razglasitvi za zlatoporočenca. Fotoi Langerholc Anton in Juiijana Šmigoc s svojci in drugimi, ki so ju pospremili na slovesnost ob 50-letnici njunega skupnega življenja. Foto: Langerholc RODILE SO: Brigita Korošec-Purg. Sto- pno n. h. — Brigito; Magdalena Grabeljšek. Breg 61 — Niko; Jel- ka Murko. Selce 106 — Dejana; Marija Bombek, Lešnica 59 — Matejo; Adela Panikvar, Kungota pri Ptuju 78 — Leona; Marija Vule, Ziherlova pl. 4 — Brigito; Marta Lipnik, Žvab 17 — deklico; Marija Zakelšek. Podlehnik 37 — Klavdijo; Majda Rimele, Murši- čeva 10/a — Karmeno; Dragica Lamprel. Majšperk 34 — dečka; Frančiška Majcen. Zagorci 5 — dečka; Ida Dodlek, Kvedrova 2 — Mitja; Cvetka Papst, Erjavčeva pot 3 — Leo; Ljudmila Cigler, Skolibrova 6, Ormož — dečka; Jožica Kump. Senčak 5 — Jožeta; Marija Firbas. Grlinci 4 — de- klico; Dragica Janežič. Lešnički vrh 2 — Patricijo. POROKE: ^ , _ Stanko Pignar, Zamušani 16 in Slavica Ceh. Podvinci 30; Miro- slav Lozinšek. Podlehnik 36 in Marjetka Žlahtič. Barislovci 20; Franc Bezjak. Placerovci 6 in Nada Hriberšek. Apače 185, Ma- tija Zoreč. Vintarovci 48 in Kse- nija Napast. Raičeva 7; Dušan Pukšič. Zabovci 28 in Ida Slana, N\>\a vas pri Markovcih 41; Mi- ran Toplak. Maribor. Ulica bra- tov (ireifov 3o in Verica Žlahtič, Zagrebška 54; Jožef Korez, Ko- čice32inSilva Laznik. Strmec pri \ojniku 3: Marjan Verlak. Bu- kovci 8 in Ana Zagoršek. Mure- linci 54; Marjan Pernat. Trnovec7 in Marija Krajnc. Župečja vas 23; .Srečko Zidarič. Kicar 109 in Marija Mohorič, Podvinci 9; Peter Bezjak. Ciajevci 23 in Marija Kovačec, Gajevci 30; Slavko Peršuh. Pleterje 57 in Frančka Peršoh. Pleterje 48; Franc Širo- vnik. Trnovski vrh 16 in Marija lljevec. Gomila 9. UMRLI SO: _ . Franc Brgleez, Mihovce 57, ro]. 1908. umrl 28. jan. 1983; Janez Markcž. Placar 5. roj. 1904, umrl 30. jan. 1983; Ivan Muršič, Pod- gorci 25. roj. 1897, umrl 29. jan. 1983; Ida Pislak, Majšperk 80, roj. 1920, umrla 30. jan. 1983; Franc Olslrak, Paradiž 77, roj. 1926, umrl 31. jan. 1983; Marija Brun- čič. Pacinje 11. roj. 1906. umrla 27. jan. 1983; Frančiška Langerholc, Mariborska 36, roj. 1916, umrla 31. jan. 1983; Marija Cuček, Do- rnava 60, roj. 1899, umrla 3. fe- bruarja 1983; Marija Pihler, Ločič 4. roj. 1905, umrla 2. februarja 1983; Vinko Vedlin, Dragonja vas 41. roj. 1908. umrl 26. jan. 1983; Elizabeta Svenšek, Zakl 30, roj. 1925, umrla 4. februarja 1983; Simon Klinger, Zidanškova7, roj. 1892. umrl 2. februarja 1983; Ivan Horvat. Kicar lil. roj. 1937, umrl 28. jan. 1983; Peter Bombek, Spuhlja 63. roj. 1905, umrl 5. fe- bruarja 1983. izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški ko- legij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 360 di- narjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK ^tuj 52400-603- 31023. Tiska ČGP Večer Mari- bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.