i if* itd Slovenec ■ : .- i ■ List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 35. ŠTEVILKA. JOLLET, ILLINOIS, 4. AVGUSTA 1911. LETNIK XX urada gl. predsednika K. S. K. Jednote, Članom in delegatom Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote naznanjam sledeče: Vsled dejstva, daje zavarovalnemu departmentu države Hlinois nemogoče izvršiti preiskavo položaja K. S. K. Jed-ttote pred dnem 14. avgusta t. 1., ker so preiskovalci zavarovalnega departmenta države Illinois sedaj po svojih opravkih v Toronto, Canada, in v svrho, da bode poročilo Preiskovalcev pripravljeno za enajsto glavno zborovanje K, K. J.:—se bode omenjeno gl. zborovanje pričelo dne 2. fctobra 1911. Delegatje, izvoljeni za gl. zborovanje nameravano v avgustu, ostanejo isti za enajsto gl. zborovanje v mesecu oktobru 1.1. ANTON NEMANICH, glavni predsednik K. S. K. J. QUIGLEY POSTANE JESENI KARDINAL. of chicaški vsled svojih zaslug za katoličanstvo izbran izmed mnogih. VELIKA ČAST ZA CHICAGO. Uradni razglas po apostolskem delegatu se pričakuje v kratkem. Washington, D. C., 2. avg. — James Edvvard Quigley, nadškof chicaški, se 15la povišati v kardinala po papežu P'ju X. — po sedanjih načrtih — v k°nzistoriju svetega zbora, ki se ima "rs'ti rano jeseni. hva?0 tu^aj sprejetih poročilih je bilo , WnwrRrTWtoet ;,o . Yatifam'r- in-Pjicakuje se, da to izber uradno raz-gJasi apostolski delegat v nekaj da ga papež formalno umesti v °n*istoriju zbora kardinalov, takrat dobi rdeči klobuk, katerega ,n« bo nikdar nosil, ker je njegov J«c šest čevljev širok in ima ogro-. nc čope, a zajedno bo imenovan za '.uP»ika ene izmed župnijskih cerkva v""skih ali za. dekana, ako bo povišan , ardinala-dekana. V tem imenovala bo tičalo bistvo njegove povišbe, Jtl samo kot župnik one cerkve bo Pravičen do glasovanja pri volitvi 'hodnjega škofa rimskega, ki bo se-eJa Papež. t0r reteči utegne leto dni, preden bo ^ nadškof Quigley popolnoma u-biCsctn kardinal. To bi bilo tako, če jj. tu<3> papež umrl med časom letoš-jesenskega konzistorija in ča-Učnega umeščenja, kakor v slu-jj? Pokojnega kardinala McCloskeya Yorka, ki je prejel "berretto" J Papeža Pija IX. in rdeči klobuk od Pap«*a Leona XIII. Ko • ad,v"ca iz Washingtona o izboru t, škofa Quigleya za člana svetega je bila sprejeta z veseljem v ]ey'caKi- Počastitev nadškofa Quig-8am Smatraj° chicaški katoličani ne *na ° l'04 čast >n triumf za nadškofa, "ad^u^ ,udi zan^e in za lnei5t0- Kot lcar®.'°f chicaški pa vkljub povišbi v vrj , a'a ne dobi nobene dodatne iz- IzTC ob'asti v cerkvi. j„ r^emSi v slučaju papeške volitve j»n'i.VZ<:rn*' nje8°v0 stališče do itali-dej kardinalov, ki žive v Rimu in sleansk0 vodijo ogromne izvršilne po-Sa cerkvene, je stališče kardinalovo častno. go. pomenja to imenovanje mno cae ^menja končno pripoznanje Chi-- kot enega glavnih središč katolika na svetu. Pomenja, da bo 0 Chicago zastopano pri volitvi Papeža rimsko-katoliške cerkve, ^»menja še mnoge druge važne Spojitev odklonjena. Butte, Mont, 29, jul. — Z 200 glasovi proti 95 je "Western Federation of Miners" odklonila sklep, ki je bil za to, da federacija opusti svojo svoboščino in se popolnoma spoji z organizacijo združenih premogarjev (United Mine Workers of America). Predsednik Moyer je izjavil, da bi sprejetje tega sklepa pomenjalo razpust federacije. Pristaši predsednika Moyerja so navdušeni nad odklonitvijo sklepa, katera pomenja zmago sedanjega upra-viteljstva organizacije čez njene nasprotnike, in mnogi delegatje napovedujejo, da bo Moyer zopet izvoljen. Farmarji v Kanadi rabijo delavcev. Minneapolis, Minn., 28. jul. — Kanada potrebuje 20,000 moških iz Združenih Držav, da spravi domov letino tflfl&OTifiUI. . . ako izjavlja F, Heiiley Auid, posebni delovni komisar pokrajine Saskatchewan, ki je dospel semkaj in bo poskušal, nabrati toliko ljudi kolikor mogoče za žetveno delo. Kanadska priselitvena oblastva ne bodo uporabila priselitvenih zakonov na žetvene delavce in železnice bodo računale samo lc na miljo namesto običajnih 3c. Auld izjavlja, da bo od dne 10. avgusta dela dovolj za kacih deset tednov in da bo znašala plača nič manj nego $2.50 na dan. Berger misli dobro. Washington, 31. jul. — Sociališki kongresnik Victor Berger je v poslanski zbornici vložil predlogo, ki je vzbudila precejšno pozornost. Berger, edini sociališki poslanec, zahteva namreč, da naj zavezn^ vlada vsaki osebi, ki je 60 let ali starejša in najmanj 16 let v državljanstvu in ima dohodkov manj nego $6 na teden, plačuje pokojnino od $1 do $4 na teden. Obenem je Berger vlažil rezolucijo, ki odreja imenovanje komisije, obstoječe iz članov "trojih strank, zastopanih v kongresu", v proučavanje vprašanja o pokojninah za starost Živ pokopan. Jpplin, Mo., 30. jul. — Nad sto mož in mladeničev se trudi na vse moči, napraviti preduh do jamskega rova, v katerem je pokopan Jos. Clary pod 70 čevljev debelo plastjo zemlje. Ker bo trajalo več dni, da se dogotovi preduh, vrtajo sedaj luknjo v premeru 6 palcev, da se bo dovajalo skozi to ^zasutemu rudarju, če je še živ, zraka, hrane in vode. Clary in neki njegov tovariš sta se nahajala v rovu, ko so se začele stene podirati. Drugi rudar je bil spravljen na površje, ampak ravno v hipu, ko se je njegova noga dotek-nila jamskega roba, so se stene zrušile z velikim ropotom. Upati je, da je bil Clary po znamenjih nevarnosti še o pravem času posvarjen, da je mogel uteči na varno mesto rovk, ki je 40 čevljev dolg. Joplin, Mo., 31. jul. — Reševalci, ki se trudijo donesti pomoč Jožefu Clary, kateri je bil zasut v nedaleč od tukaj ležečem rudniku vsled žrušenja sten, j so imeli velik neuspeh, kajti spoznali so,, da se Clary ni nahajal v rovu, do katerega so z veliko težavo zvrtali prevrtino, da nesrečnežu dovedejo zra ka, hrane in vode 70 čevljev pod zemljo. Tako je bil ves trud zaman, a takoj so začeli vrtati novo preotlino in upajo priti topot do zasutega moža in stopiti z njim v zvezo. Joplin, Mo., 2. avg. — V White Oak rudniku zasuti rudar Jos. Clary je bil danes osvobojen iz svoje podzemeljske ječe. Zdrav in čvrst je. Ko so reševalci odstranili zadnjo lopato zemlje iz rova, se jim je vrgel Clary jokaje v naročje, med tem ko je gori ob vhodu v rov na tisoče broječa množica prekipevala radosti. ČEŠKA SLAVNOST V CHICAGI, ILL. Spominek slavnega časnikarja Hav-lička odkrit zadnjo nedeljo najslovesneje. UDELEŽENCEV BILO DO 50,000 Guverner Deneen in župan Harrison silno hvalila Čehe. Nekoliko poravnave. Pittsburg, Pa., 1. avg. — Andy Toth, ki je bil meseca marca izpuščen iz kaznilnice, ko je bil tam dvajset let po nedolžnem zaradi umora necega čuvaja Carnegiejeve tovarne v Brad-docku, Pa., je dobil od Andrew Car-negieja mesečno pokojnino $40 za o-stanek svojega življenja. Tothova nedolžnost je bila dognana po izpovedi resničnega storilca, ki je bil prijet na -i-Ogrskesn. Ts>tb odpojtuje n* Ogrsfc* Kare! Havliček, mučenec češke borbe za svobodo v stari domovini, je že davno izdihnil, a njegov duh živi med Čehi širom sveta. V Chicagi, 111., so zadnjo nedeljo odkrili njegov spominek v Douglas parku. IllinoiSki guverner Deneen in chicaški župan Harrison sta govorila, toda pravo navdušenje je sledilo plamteči zgovornosti čeških govornikov. Spominek stoji blizu zapadne meje parka, nekaj jardov južno od Ogden avenue. Sestavljen je iz ogromnega bronastega kipa z ozadjem iz marmorja, v katerega je vdolbeno njegovo ime in delovanje. Vprašanje o pivu. Washington, D. C., 31. jul. — Med današnjo sejo "oblastva za čista živila"-, ki se bavi sedaj z vprašanjem: "Kaj je pivo?", se je vladni kemik Wiley, načelnik oddelka za preiskavo živil, potegnil za žejno občinstvo s tem, da se je pritožil, da se pri nata-kanju piva naliva preveč pene. Rekel je, da bi morale čaše in druge posode za pivo kazati črto, do katere bi moralo segati pravo pivo, dočim bi se pena smela trpeti samo nad črto. John R. Mauff, ki zastopa "National Consumers League", je izjavil, da občinstvo ne dobiva dovolj- piva za svoj denar, kajti če kdo kupi piva v steklenici pod označbo "pint" in "quart", potem v resnici ne dobi "pinta" ali "quarta", nego steklenice vsebujejo piva v razmerju "pet kvartov na ga-lon", kakor je merjenje običajno pri pivovarjih izza špansko-ameriške vojne. Dosedanje preiskave so dognale, da mnogi pivovarji izdelujejo pivo nele iz ječmena, marveč tudi iz koruze, re-pice, ohrovta itd. Seveda rabijo tudi razne kemične tvarine in barvila. Poštna hranilnica v Chicagi. Chicago, 111., 1. avg. — Chicago ima t*- m ULIUl dlljc. t . .. . , . „ Odkritje spomenika je sledilo veli- sedaJ ^ P°stno hranilnico. Otvorje- ' ni ... Kili rvnnliiH.-na nh O ..... k svoji soprogi, katere ni več videl iz za svoje obsodbe. (Kakor smo svoj-čas poročali, je Andrej Toth rodom Slovaka Ur.) 1000 premogarjev zaštrajkalo. Buttler, Pa., 1. avg. — Tisoč premogarjev Great Lake Coal kompanije v mestu Kaylor, Armstrong county, je zaštrajkalo, ker uradniki jamske družbe niso hoteli spet nastaviti dveh stroj nikov, ki nista hotela' goniti poškodovanih strojev. Tudi tide štrajkarji, da je nevarno delati v rudniku. Razsodiiče ali štrajk. Dcs Moines, la., 1. avg. — Skoro 500 sprevodnikov in motornikov, ki so na stavljeni pri "Des Moines City Rail way Co.", je skoraj enoglasno glasovalo za to, da zaštrajkajo, ako se ne posreči, zagotoviti poravnavo potom razsodišča v slučaju sprevodnika, ki ga je družba predkratkim odpustila. Generalni poslovodja Harrington izjavlja, da ni povoda za razsodišče. Vesela ječa. St. Louis, Mo., 29. jul. — Zavezni sodnik Dyer išče v državi Missouri okrajne ječe, v kateri bi bili zavezni jetniki v resnici zaprti. Sodnik je obsodil ponarejalca denarnih nakaznic v šestmesečen zapor, a še ni določil ječe, v kateri se mora kazen prestati, ker se mora šele tozadevna dozvedba dognati. Sodniku je bilo namreč sporočeno, da zavezni jetniki v ječi mesta Montgomery City lahko hodijo po svoji volji ribarit in se morajo vračati v ječo samo k spanju. V nekem drugem slučaju je hotel nekdo obiskati necega tamošnjega jetnika, a je bil presenečen, ko ga je na kolodvoru sprejel "jetnik". Parlament razpuščen. Ottawa, Ont., 29. jul. — Parlament je bil razpuščen. Prvotne volitve so določene na dan 14. septembra in volitve na dan 21. septembra. Razpust kanadskega parlamenta (dr žavnega zbora) donaša pred volivce vprašanje o reciprociteti (napovratni trgovinski pogodbi) med Združenimi Državami in Kanado, in to bo edino vprašanje v volitvenih bojih. Razpust pomenja uresničenje grožnje prvega ministra Lauriera, da se v tej zadevi obrne na ljudstvo, ako se bo opozicija proti reciprocitetni predlogi nadalje vala. _ Lahkomiselna farmarja. Kansas City, Mo., 28. jul. — Neki Morlan, ki jzjavlja, da je eden izmed dveh farmarjev iz Iowe, ki sta svoji farmi obremenila s hipotekami, da odpošljeta $16,000 na "J. B. Hagginsa" v Chicagi, da jih pri dirki stavi na konje in tako pridobi premoženje za farmarja, je prišel semkaj po svojih $8,000 in nanj pripadajoči dobiček. "Gospoda Hagginsa" pa ni bilo najti. Morlan, ki noče imenovati svojega domačega kraja, je pripovedoval, da je "Haggins" prišel pred mnogo časom v njun okraj in se je sprijatcljil z njima, na kar ju je pregovoril, da sta mu večkrat poslala manjše zneske denarja za stave na konjskih dirkah in da sta redno dobivala. Nedavno pa jima je "Haggins" pisal, da ima nekaj 'prav finega' in jima je svetoval, naj mu pošljeta za stavo ves denar, kar ga moreta spraviti skup. Morlan in njegov sosed sta nato izposodila vsak po $8,-000 in poslala denar na "Hagginsa", ki jima je predkratkim pisal, da sta dobila in naj prideta v Kansas City, da vzdigneta svoj dobiček. kanski poulični paradi, ki se je po odkritju ponovila z odkorakanjem v Pilsen park, kjer so se vršile raznovrstne zabave. Nad 250 čeških"društev je bilo zastopanih v krasnem izprevodu, mnoga iz drugih mest. Udeležilo se je parade nad 5,000 Čehovys tremi alegoričnimi vozovi, 50. prapori, 170. kočijami in avtomobili ter 14. godbami. Sokoli in Sokolice v svojih ličnih krojih so vzbujali splošno pozornost zlasti med tujerodci. Tudi šolska de-ca je bila v paradi. Guv. Deneen je v svojem nagovoru rekel, da ta slavnost kaže visoke ideale in visoko politično prepričanje češkega naroda ter da so take prireditve tudi Američanom koristne. Proslavljajoč Havlička, ki se je boril s svojim peresom, je izjavil g. Deneen, da je priprava za končno odločitev na boji-flntvkrat strožja presJcuŠnja načel s/i h«u'twrosti, nego bitka sama. Župan Harrison je rekel med drugim: "Narodi evropski nam pošiljajo svoje najboljše ljudi in izmed vseh teh niso nobeni bolj zaželeni, nego Čehi. Pozdravili bomo čas, ko bo Chicago ne tretje češko mesto na svetu glede prebivavstva, ampak prvo." Nad 50,000 ljudi je prisostvovalo slavnosti. Karel Havliček je živel na Češkem od leta 1821. do leta 1856, torej samo 35 let, a v tej kratki dobi življenja je storil s peresom toliko za svoj narod, na je bila danes dopoludne ob 9. uri brez posebne slovesnosti. Ko so poštno hranilnico ob 4. uri popoludne zaprli, je bilo število vložnikov 359 in skupni znesek vloženega denarja $9,-416, kar je zadovoljiv začetek. Požar v blaznici. Hamilton, Ont., 1. avg. — Najmanj 8, morda pa 10 človeških žrtev je zahteval požar, ki je razdejal eno glavnih poslopij blaznice, ležeče na vznožju gore v jugozapadu mesta. Nad 800 bolnikov se je nahajalo v poslopju, ko je bil ogenj odkrit, in samo dobro iz-vežbanim gasilcem ter hladnokrvnosti strežnic in zaposlencev pod vodstvom dr. Englisha se je zahvaliti, da ni več oseb zgorelo. Moške rešiti je bilo težje nego ženske. Ogenj je nastal baje vsled pokvarjene električne naprave. Maroško vprašanje. Pariz, 1. avg. — Berlinski poročevalec "Matina" pravi, da je od visoke strani izvedel, da je nemški cesar o-gorčen nad položajem, v katerega je spravil Nemčijo baron Kiderlen-Waechter, minister vnanjih zadev, med njegovo, cesarjevo, odsotnostjo, kar bi se bilo preprečilo, ako bi bil vladar prav obveščen. London, 1. avg. — Maroška kriza je takorekoč prestana. Tako misli občinstvo, dasi kaže urad vnanjih zadev na to, da so tozadevna pogajanja za- V AVSTRIJI POMANJKANJE MESA. V državni poslanski zbornici živahne razprave glede uvoza mesovine. V ALBANIJI BAJE SILNO VRE. Turška vlada razočarala Evropo svojimi obljubami. . • . . . . . wa iv, ut da ga imenujejo po pravici ustanovi- mQtana Jn ge utegnejo vleči mesece in telja češkega časnikarstva v sirsem pomenu besede. 8 usmrčenih, 86 ranjenih. Charlotte, N. C., 27. jul. — Z 912. črnci-izletniki zaseden vlak Seaboard Air-proge je trčil skup s tovornim vlakom pri Hamletu, ležečem 60 milj vzhodno od tukaj. Osem oseb je bilo usmrčenih in 86 poškodovanih, 60 iz med njih težko, tako da bo od teh najmanj dvanajst umrlo. Štirje belokož-ni uslužbenci na vlaku se nahajajo med težko ranjenimi. Vzrok nesreče še ni dognan. Zdravilen strah. Hafrisburg; Pa., 28. jul. — Na nenavaden način je bil tukaj ozdravljen svoje hromote Jožef Summers, ki je bil izza svojega rojstva hromak. Ranil je namreč pri čiščenju svojega revolverja neko deklico, kar ga je tako prestrašilo, da je odvrgel svoje bergle in pobegnil na deželo, in sicer s tako hitrostjo, da ga še niso ujeli. Haiti. Port-au-Prince, 1. avg. —• Glavno mesto spreleta strah. Oddelki upornikov so še izven zidov, ampak grmenje njihovih topov je razločno slišati. Predsednik Simon je izdal razglas, v katerem izjavlja, da bodo uporniki šele po njegovi smrti mogli iztrgati meč oblasti iz njegove roke, v katero {a je položil narod. Kolera. New York, 1. avg. — V bolnišnici na Swinburne Islandu so samo še trije bolniki na koleri, ko jih je bilo tam pred dvema tednoma 18. Ostali pet-najsteri so bili izpuščeni kot ozdravljeni. Štrajkarski izgredi v Mehiki. Mesto Mexico, 31. jul. — Poroča se o izgredih štrajkujočih rudarjev v E1 Oru, ki so prešinjeni s sovraštvom proti inozemcem. Tri Amerikanke so bile odpeljane s posebnim vlakom. Za-vezna vlada je bila naprošena odposla-ti čet na lice mesta. Štrajkarji so osvobodili jetnike v tukajšnji ječi, nakar so dospele čete in streljale, da je bilo 14 oseb usmrčenih in mnogo ranjenih. White kot priča. Washington, D. C., 1. avg.—Charles A. White, ki se zdaj zaslišava kot priča pred senatovim odborom za slučaj Lorimer, še vedno trdi, da je bil kot član illinoiškega zakonodajstva dobro plačan za to, da je glasoval za izvolitev Lorimerja za zaveznega senatorja. Ponavljal je isto povest, ki jo je pripovedoval pri prejšnjih zaslišavanjih. Velika mn®ži«a poslušalcev je bila navzoča, da čuje poročilo o grabežu v Illinoisu. White je prosil za dovoljenje, da sme podati neko izjavo. Rekel je, da se boji, da se utegne njegovo politično stališče po njegovih izpovedih videti v nepravi luči. Rekel je, da je demokrat v deželnih vprašanjih, a da pri krajevnih volitvah glasuje za "najboljšega moža". mesece. Od mnogih strani se izraža misel, da bi bila prerokovana vojna z Nemčijo najprimernejša sedaj, ko je Angliji zagotovljena pomoč Francije. Po angleškem mnenju se je Nemčija preveč širokoustila in sedaj se pa umika, ker se njeni nasprotniki niso dali osupniti. Slaven slikar umrl. London, 1. avg. — Edwin A. Abbey, slavni amerikanski slikar, je umrl za posledicami operacije na jetrih, izvršene pred mesecem dni. Abbey je bil eden najbolj znanih ameriških umetni kov. Rojen v Philadelphiji, se je preselil leta 1878. v London, kjer je živel od takrat. Ko je pred nekaj tedni zbolel, je baš dobil naročilo izvršiti dekorativne slike za državni kapitol v Harrisburgu, Pa. Dunaj, 1. avg. — Kolera v Trstu še vedno ne izumira. Spet sta zglašena dva nova slučaja kolere. Zdravstvene odredbe se dalje izvajajo z vso mogočo odločnostjo. Dunaj, 29. jul. — V zaključni seji državnega zbora je bila spet razprava o mesnem vprašanju. Prvi minister, baron Gautsch pl. Frankenthurn, je odločno izjavil, da vlada nikakor ne bo privolila v predlog, odpreti meje za uvoz inozemskega mesa, niti se ne bo zadovoljila, da je dežela navezana na prekomorsko meso in takozvani amerikanski trust za meso. Tej izjavi so sledili odstrani socialnih demokratov ostri ugovori. Pretili so prvemu ministru s pestmi in so imenovali agrarce (veleživinorejce) sleparje in izdajavce. Razprava je bila tudi znamenita zaradi združene podpore, ki so jo nudili krščanski socialci agrarcem glede vprašanja o uvozu mesovine. To pomenja, da je malo upanja, da dobi avstrijski mesojedec od novega državnega zbora več pomoči glede olajšanja stiske za meso nego od prejšnjega. Dunaj, 1. avg. — Ko se je v državni poslanski zbornici razprava o predlogih za pomoč proti mesni stiski med burnimi prizori odgodila, se je ukrenilo vsaj nekaj. Uvoz mesa iz Srbije se ima dovoliti. Predlog Srbije, proti drugim pripustom gospodarske in trgovinske vrste dovoliti neomejeni u-voz mesovine, je bil sprejet; uvoz žive klalne živine pa pri tem ni vštet. Odklonjen je bil po socialnih demokratih stavljeni predlog, dejati pod obtožbo prejšnjega prvega ministra barona Bienertha in člane njegove ,;lade zaradi kršenja ustave. Zbornica se je po zaključku razprave odgodila za poletne počitnice. Razočaranje. Cetinje, Črnogorsko, 1. avg. — Nade," ki so se vzbujale po razglasu, da je turška vlada sprejela 12 predhodnih pogojev malisorskih, pod katerimi so se Malisori hoteli vdati, so splavale po vodi, kajti sprejemna listina, ki jo je turški poslanik vročil vladi, obsega 12 pogojev, ki se bistveno razlikujejo od onih, katere so Albanci prvotno predlagali. Vsled tega je postalo dvomno, ali bo črnogorska vlada smatrala za primerno, svetovati albanskim beguncem, naj se vrnejo v svojo domovino. (Malisori so pleme v severni Albaniji. Ur.) Cesar se ne udeleži manevrov. Dunaj, 27. jul. — Precejšno začudenje je vzbudil uradni razglas, da se cesar Franc Jožef ne udeleži velikih septembrskih manevrov na Ogrskem, nego da ga bo zastopal nadvojvoda-prestolonaslednik Franc Ferdinand. To bo prvič, da se cesar ne udeleži velikih vojnih vaj. Bržkone so mu tako nasvetovali zdravniki iz bojazni za njegovo zdravje. Usodepolna eksplozija se je pripetila v Koeflachu na Štajerskem. Ta-mošnja tovarna za smodnik se je razletela s strašnim ropotom, in štirje delavci so bili na mestu usmrčeni. Konvencija S. D. P. 2. Konvencija Slovanske Delavske Pod pome Zveze se je vršila v Conemaugh, Pa. Trajala je 10 dni in se zaključila dne 20. m. m. Prihodnja konvencija bo Clevelandu, O., leta 1914. Glasilo S. D. P. Z. je "Glas Naroda", New York. Konvencija Kat Borštnarjev. Cleveland, O., 30. jul. — Mednarodna konvencija Reda Kat. Borštnarjev, ki obsega vse podružnice v Združenih Državah in Kanadi, bo jutri tukaj o-tvorjena. Dvatisoč delegatov, ki zastopajo 1100 dvorov, bode navzočih. Konvencija bo trajala teden dni. Panika v gledališču. Budimpešta, 1. avg. — Divja panika, pri kateri je bilo dvoje oseb težko in šestnajst laglje poškodovanih, je napravila žalosten konec gledališki predstavi v Kaposvaru, komitat Somogy. Kacih 20,000 prebivavcev broječe mesto razpolaga s poletnim gledališčem, v katerem je prirejala predstave neka gledališka družba. Po gosto zasedeni hiši je naenkrat zavladal grozen strah, ko se je prevrnila neka svetilni-ca. V divji bojazni je vse bežalo kakor besno proti vratom. Opomini pametnih ljudi so bili brez uspeha, vsakdo se je hotel rešiti, ne da bi se šele prepričal, ali je res nevarnost, in ob vratih se je razvijal srdit boj. Moški so najkruteje teptali ženske in otroke. Čudež je, da ni bila nobena žrtev moške brezozirnosti na mestu usmrčena. Neznatni požar je bil z lahkim trudom pogašen. Jugoslovani svare pred Nemčijo. Dunaj, 28. jul. — V državni poslanski zbornici je bila podana od jugoslovanske strani interpelacija (vprašanje) na vlado glede maroškega vprašanja. Interpelacija ima seveda protinemški značaj, in njeno jedro je: Avstrija se čuvaj pred Nemčijo. (Čisto prav! Op. -^- Avstro-ogrska banka. Dunaj, 31. jul. — Državna poslanska zbornica je končno sprejela bančno predlogo, ki proglaša nadaljnji obstanek skupne avstro-ogrske banke. S tem je uravnava bankovstva postavljena spet na trdno podlago zakona. Vprašanje se je rešilo gladko in hitro. Preklicana novica. — Prva novica jolietska na 2. strani te izdaje je prišla ob veljavo po uradnem naznanilu gl. predsednika K. S. K. J., priobčenem na tej strani. Joliet, 111., 2. avg. — In napočil je končno mesec, v katerem se bo vršilo enajsto glavno zborovanje najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki, slavne K. S. K. J. Sredi tega meseca se prične zborovanje in sicer v Jolietu, kakor je bilo razglašeno iz urada gl. predsednika, in potem nadaljuje v So. Chicagi, 111. Za dostojen sprejem gg. glavnih uradnikov in delegatov, ki se snidejo v Jolietu v nedeljo dne 13. t. m., bodo gostoljubni Jolietčanje gotovo poskrbeli po vseh svojih močeh tako, da se bodo mili gosti počutili kakor doma. — Zadnji ponedeljek je bil znamenit dan v zgodovini tega mesta: pričelo se je z delom za gradnjo zveznega kolodvora (Union station) za vse železnice, držeče skozi Joliet. S srebrnim pikonom in lopaito je župan E. M. Allen ob 11. uri dopoludne 31. julija izkopal prvo zemljo na mestu, kjer se zgradi novi kolodvor, ki bo stal $250,-000 in bo baje tako ličen in lep, da lepšega lVitna nobeno mesto z manj nego 100,000 prebivavci v Združenih Državah. Zgodovinskemu obredu prvega izkopanja zemlje za polaganje temelja novemu kolodvoru so prisostvovali vsi mestni glavni uradniki in stoteri drugi meščani, ki so navdušeno pozdravljali formalni pričetek gradnje zaželenega kolodvora. Seveda ni manjkalo slavnostnih govorov in godbe. Kontraktor Adam Groth, ki je svojčas imel v rokah tudi gradnjo naše slovenske cerkve sv. Jožefa, je prejel vsepolno čestitk na zmagi čez vse mnogoštevilne ponudbenike in med njimi tudi chica-ške; in g. Groth bo gotovo gledal, da se izkaže mojstra tudi pri gradnji kolodvora ter izvrši svoje delo v splošno zadovoljnost, tako da bo novi zvezni kolodvor takorekoč krona ogromnih železniških naprav, ki so zadnja leta prepregle to mesto na vse strani in so v zvezi s takozvano "track elevation" ali povzdigo železniških tirov, držečih skozi Joliet; jolietska "track elevation" stane dotične železnice polčetrti milijon dolarjev. — Gg. Frank Krže* in Anton Mladič člana tvrdke "Krže Mladič Land Co." iz Chicage, sta se mudila te dni v Jolietu. Prišla sta semkaj zadnji petek in sklicala Slovence na shod za nedeljo, da jim razložita namen in pomen Slovenske Zemljiške Družbe chi-caške, edinega domačega podjetja te vrste, ki namerava ustanoviti veliko slovensko farmarsko naselbino v Mi-chiganu in sicer v okraju Wexford. Opozarjamo na tozadevni oglas. Omenjena gospoda sta se jako dobro počutila med nami in bi imela s svojim shodom gotovo velik uspeh, da ni bil takorekoč ves naš Joliet ravno v ne-i deljo na pikniku dr. sv. Petra in Pavla. Sicer sta pa nekaj naših rojakov vendarle navdušila za farmarstvo in dotič-no bodočo naselbino. . Ker sta moža poštenjaka, jima želimo prav mnogo sreče! — Spet je bil požar v poslopju jo-lietskega dnevnika "Heralda" v nedeljo popoludne, že devetič tekom sedmih let. Škode je napravil topot do $11,000, in sicer: na poslopju okoli $4,000; "Heraldu" do $1000, in družbi "Brewster Printing Co." okrog $6,000. Vzrok požaru spet neznan. Bržkone je kriv kak požigalec. — Mrtvega v kanalu ob elektrarni-ci so našli zadnji petek zjutraj izza predzadnjega torka pogrešanega farmarja Williama Walsha, starega 34 let, doma od mesteca Troy, ležečega štiri in pol milje zapadno od Jolieta. Kako je utopljenec prišel v kanal, še ni in menda ne bo dognano. Moža so poznali tudi mnogi Slovenci. Obiskal je bil tudi naš letošnji sokolski pik nik pri Troyu. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Lajec Emerik, Martin Frank, Vukovič Miško, Baft vil le, lil., 26. jul. — Cenjeno u-redništvo A. S.l Kot mi je znano, iz tega okraja ali mesta še ni bilo nobenega slovenskega poročila, akoravno je precej lepo in veliko mesto. Kolikor vem, pa ne more biti dosti Slovencev tukaj, ker sem jaz že četrt leta tu, pa še nisem prišel z nobenim v dotiko. Cul sem pa vendar, da so; zatorej bi bilo dobro, da bi se enkrat združili kot tudi brati Hrvati, da bi ustanovili kako društvo. Prišel sem v dotiko z dvema Hrvatoma. Prašala sta me, zakaj da nosim znamke. Nato sem jima razložil. To ju je tako zanimalo da sta me prosila, da bi se tukaj ustanovilo društvo. Seveda, 4 ali 6 mož ga ne moremo ustanoviti. Rojaki, ako ima kateri kacega znanca tukaj, naj mu sporoči, da naj pride do mene, da kaj ustanovimo. Sporočiti moram tudi delavske razmere. Dela se kot čujem sploh povsod, izvzemši premogarji imajo včasih počitnice. Tukaj je največ pre-mogokopov ter tudi nekaj tovarn. V eni tovarni po imenu "Car Shop" dela do 2000 uposljencev. J. H. Hegeler Co. Zinc works dobro napreduje; ta tovarna je že jako velika ter jo vedno povikšujejo. Je pa še mnogo drugih tovarn. Plača je srednja. Želim, da bi se tudi tukaj'Slovenci kaj naselili. Moram še nekaj omeniti. Pred kratkim sem dobil pismo iz La Salle od enega rojaka ter mi je naznanil, da zopet štrajka tisti salon, ki sem bil jaz v njem. Rojaki, varujte se, da se ne ujamete v zanko kot sem se jaz, ker on je tisti rjoveč let ki išče, koga bi požrl. Mene je zadosti osleparil tisti salon 224 na 1 St.; je že tretjega ob krvavo zaslužene novce pripravil. Torej varujte se salona kakor tudi gospodarja, da se Vam ne bode tako zgodilo kot se je meni. Zdaj pa pozdravljam vas rojake po širni Ameriki, posebno pa La Sallčane Tebi, A. S., pa največji uspeh. Naročnik John Šebot, 1910 Vermillion St. Krain City, 25. jul. — Slavno uredništvo Am. Slovenca, sprejmite mojih par vrstic v svoje predale, s katerimi vam želim naznaniti žalostno novico. V pondeljek 24. julija popoldan je zadela žalostna smrt tukaj na farmi rojaka Janeza Železnikarja, po domače Cesar. Kopal si je nov vodnjak. Opo-ludne po kosilu je šel k vodnjaku, ki je bil 15 čevljev globok, in je zagledal notri miš. Skoči hitro po mačko in jo spusti notri. Potem mačka ni prišla ven in se je spustil po nekem drvu notri, je vzel mačko in splezal na dr-vo. V tem hipu se je pesek sesul skupaj in ubil moža in mačko. Zdaj hiti žena po bližnje sosede in so ga od-kopali ob 7. uri zvečer mrtvega. Tukaj zapušča ženo in dve nedorasli hčerki, na Ely, Minn., 3 brate. Pri društvu ni bil nobenem. Pokojniku bodi Bog milostljiv in mir njegovi duši! Rojaki, zopet en slučaj! Smrt nas najde povsod, bodimo v rudniki ali na farmi. Zatorej preskrbi se, dokler si živ. Marko Bluth. Milwaukee, Wis., 25. jul. — Cenjeni Slovenci v Milwaukee in okolici: — Da bi si olajšali neznosne razmere v tujini in pozabili na one v domačiji in da bi ložje odpravili krivice, doprine-šene nam od tujcev, in druge žalostne razmere družin, katerim so krivi večkrat ljudje sami, ali siromaštvo in premajhna izobrazba, katera je poleg gmotnega blagostanja neobhodno potrebna za ugodno življenje; dalje, da bi si mi Slovenci nabavili vse, kar potrebujemo kot ljudje, narod in delavci velike človeške družbe na zemlji, zato je nam potreba, da bi bili v vsaki naselbini vsaj v gospodarskem oziru vsa društva in drugi Slovenci jedini. Potem st' nam ne bi bilo treba ke-daj tako močno izobraževati v nepotrebnih starokrajskih sabljah iz strahu pred sovražniki, ki se nepričakovano pojavljajo in ljudi mučijo. Glede telesne in duševne skupne potrebe in koristi bi se mi Slovenci mogoče lahko že zdavnej zedinili kakor mravlje, in bi si bili že postavili po slovenskih naselbinah v tujih deželah potrebne pa tudi krasne domove, na katere bi bil lahko vsak Slovenec ponosen in se ne bi oziral na nobeno zasmehovanje od strani drugega naroda, ker bi mu lahko pokazal na veliko skupno zaščito svojih rojakov, katera bi obstajala iz gospodarske, duševne in politične moči naroda. Ker je pa življenje posameznega človeka v sedanjih časih odvisno od tako različnega skupnega delovanja ljudij, da ne more vsak človek vsega dela znati in ga z vsemi drugimi ljudmi jednako izvrševati, zato se mora zadovoljiti z onim delom, kateremu odgovarjajo njegove moči, zato je večkrat nespametno ugovarjati, zavidati in podirati delo sotrudnika, katerega delovanje je potrebno, da se načrt pravilno in dobro doseže. Akoravno smo večinoma slabotni in revni pojedini mi slovenski delavci, ka kor posamezne mravlje, ali če začnemo delati skupno kakor one, si lahko v kratkem postavimo svoj slovenski narodni dom v Milwaukee, ki bi nam služil kot podlaga in vez vsega gospodarskega, duševnega in političnega delovanja in življenja Slovencev v Milwaukee in okolici. Mi Slovenci tukaj v Milwaukee potrebujemo z ozirom na številna in različna društva, kakor se je že precej rojakov izrazilo, dvorano za zborovanja in hranjenje društvenih stvarij. Mi rabim© šolo za slovenske otroke, kjer bi se učili svoj in deželni jezik in druge potrebne stvari za življenje. Mi rabimo prostor za tako trgovino, s katero se še noten tu stanujoč Slovenec ne peča in ki bi koristila ko likor toliko tudi posameznim slovenskim kmetom po Ameriki, to je prostor za prodajo mesa in sirovih pridelkov na debelo, da bi se lahko vsi Slovenci zanimali za tako podjetje in ga tudi podpirali. To bode najbrže prevzelo pred kratkim povito zadružno društvo. Mi rabimo stanovanja in dvorano za naše veselice v zvezi z jedjo in pijačo, da bi se s svojo postrežbo vcdrili otožno srce. Da si ohranimo in pokrepčamo zdravje, rabimo telovadnico in kopa lišče, s čemur pokažemo, da ljubimo razvitek telesa in snago. Mi rabimo sobo za izobraževalno, dramatično in pevsko društvo, kakor tudi za urad gospodarskega društva. Ko bi mi vse to imeli v enem poslopju, ki bi se imenovalo Slovenski narodni dom, potem bi bilo to poslopje, kakor najpriljubnejše zbirali šče, vez in podlaga gotovega stališča slovenskega nafoda v več ozirih človeškega življenja. Ako vlada vfečkrat osnuje postave, po katerih bi bile dolžne celo kokoši dovoljenje iskati pri svojem gospodarju, da bi mu smele nesti jajca, kaj takega naj nas (nikdar ne odvrne od našega dela. I'. J. P. in S.ldruštvo v Milwaukee je vendar za nas Slovence, za vlado in druge narode koristna ustanova, kajti ako mi njo po pametnem postavnem načrtu vodimo, koristimo sami sebi, olajšamo in pomanjšamo delo vladi za obče blagostanje ljudstva in omilimo tudi občevanj" drugih narodov z nami. Sedanji slovenski pevovodja s svojimi pevci zvabi več ljudij v slovensko cerkev. Ko je pri letošnjem korakanju na piknik slovenskega društva sv. Jožefa št. 103 K. S. K. J. v Milwaukee korakal slovenski pevski klub "Zvon" najprej s svojo krasno zastavo, sem si misli!: kaj ko bi se vsa slovenska društva zedinila vsaj v gospodarskem in delavskem oziru in bi korakala v vse boje v tem smislu, vsako s svojo zastavo in godbo naprej, katerim vsem na čelu .naj bi korakali slovenski pevci v geslu pesmi ranjenega bolgarskega vstaša, ko kliče umirajoč ob svitu lune svojim sodrugom: Prost mora biti, prost moj rod — Na svoji zemlji svoj gospod — Tako sem se Bogu zaklel — Prisego zvesto sem prevzel — Trpljenja ran se nisem bal — Da le prostost bi domu dal. Ako bi mi tako vneto delali za jedi-nost, gospodarsko in delavsko svobodo, potem se nam ne bi bilo treba bati, da bi nas mravlje osramotile s svojo priprostostjo a skupnim delovanjem, ki ne poznajo nobenih postopačev, ampak same delavce brez spomenikov, potem bode pot našega življenja lepša v megleno bodočnost, ko bodemo lahko pričakovali mi in naši potomci go-toveje jasnejše obzorje ugodnega življenja v vseh nevarnih slučajih brez starokrajskih sabelj in dvomov o Bogu. Slovenski domi bi bili skupni spomeniki Slovencev1, sotrudnikov za slovenske potrebe in napredek, zapopa-den v različnem delu posameznikov, kakor mravljišča vsem dotičnim mravljam. Potem bodemo socijalizmu ložje v obraz gledali in ga spoznavali. Srčni pozdrav vsem rojakom in rojakinjam v. Milwaukee in drugod po Ameriki! John Hauptmann, 438 So. Pierce St. GEO. MIKAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. * 202 Rnby St. JOLIET, ILL. Pozor Rojaki! Kupite si farme r North Dakoti in Montani potem bodete neod-v.3m v par letih. Pridite k nam. da se pomenimo. M. B. Schuster Young Building. Frank Terlep NOVA GOSTILNA 1134 N. Hickory St, Joliet, 111 N. W. tel. 503. Svojim mnogim znancem in prijateljem naznanjam, da sem otvonl lep moderen salun na vogalu N. Hickory in Ross ulic, kjer me lahko posetite. Postrežem vam z najboljšimi pijačami in smodkami. Vsi dobrodošli! Geo. Lopartz Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. 402 Ohio Street JOLIET, ILL O. W. MOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th fl Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Od nekod. — Memento, societas Baragae, bil je zadnji klic v vašem listu. K temu hočem nekaj pripomniti. Tiče se nas slovenske duhovščine. Res, društvo "Baraga" se je ustanovil,o z namenom, da podpira uboge, potrebne slovenske dijake, ki se pripravljajo za duhovski stan. Ni se pa ustanovilo iz tifega namena, da bi podpiralo lenobo teh gospodov med počitnicami. Nekateri mislijo, da jih duhoven m o-ra podpirati in v tej domišljiji živijo. Ne pomisli pa, da si tekom počitnic lahko z delom — in v Ameriki ni delo nobena sramota — lahko prisluži toliko, da se preživi čez počitnice in mu še ostane nekaj drobiža za tobak itd. Med letom pa tako skrbi škof za njega. Gospodje, ki se hočejo o počitnicah edino le zabavati, to pove vsak župnik, kateri je še dijaka — bodočega duhovna imel na počitnicah. Izjeme so bile, to tudi pripoznam; a ni vse zlato, kar se sveti. Ako se drugorod-ni dijaki prežive z delom svojih rok, čemu bi se ne slovenski? Tako življenje je edino le razvada; poznejšega trpljenja in zatajevanja, morda tudi pomanjkanja — koliko so trpeli trpe duhovni po siromašnih župnij3*1 — potem prinašati ne zmorejo. Marsikateri teh gospodov si misli: Vsaj me mora ljudstvo zdrževati. Je resnica. A le toliko, kolikor se potrebuje. Zato je se pa treba privaditi temu prejp. Poglejmo na amerikanske dijake in, naj si študira to ali ono: Ko pridejo počitnice, prime za to ali drugo delo; poznam pa tudi slovenske duhovne, ki so ravno tako delali; *at0 pa ta klic: Memento... odločno odklanjamo in svetujemo, da bi si do-tični gospod raje svoj kruh drugače preskrbel, kakor nas zbadal. X. V. Z. Velike in majhne noge. Prišli smo zopet do neke nove zna-nosti, kateri bi rekli lahko nogoslovjč-V Parizu sta dva proučavala moške in ženske noge ter iznašla, da so tisti moški najzdravejši, kateri imajo ifJ" večjo nogo. Izmed sto moških sta jih dobila le 18, ki so imeli majhne noge. Pri ženski je pa baš nasproti. Normalno je za zdravo in razvito žensko, da ima majhno nogo, kot je pri moškem za veliko. Za moške bode lahko pomagati, da bomo veljali v javnosti za zdrave. Kupiti si je treba največje črevlje, pa bode dobro. P" ženskah pa bode stvar malo težja. Tam je nemogoče zmanjšati velikost sedanjih obuval, ker ima že itak vsaka ženska za eno številko manjše čevlje ko nogo. Nagli pretrgi. Opravilo in zabava se dostikrat naglo pretržeta vsled napada glavoboli, ki rada pokvari ustroj in izpodkoplje zdravje, ako se ne prežene ali če se ponavlja. Ko nastopa napad, zaužijte nekaj Severovih Praškov zoper glavobol in kar idite za svojim delom, kajti glavobol vam kmalu izgine, škatlica dvanajstih praškov za 25c. Na prodaj v lekarnah. Pazite, da nosi škatlica ime: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ana Vogrtn Izkušena babica 210 Ruby St, N. W. 1727, JoBet, 111 FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street t novi hiši Joliet National Bank«. ^JIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIllllllllllllllllllllllllllllllll A. NEMANICH, preds. M. GRAHEK, tajnik. S. OLHA, blag. šil, -fHI GLAVNICA $50,000.00. Ust&n. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. . Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žga-| nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaše pa bodi: Svoj k svojmul M _ Mt - Ilirija Grenčica v steklenicah iti Baraga Zdravilno Grenko Vino. ?iHiiiiaiaiiiiaiiiiia»i»aiii»iiiiiiiiiiiimiHi»»iiMiiiiiHiiimaBi "ojni i nik, ka 4voru i lik ust deželn« S | Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za £ starost, začnife hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital m rezervni sklad —< $400,000.00. ROBT. T KELLY, pred«. CHAS. G. PEARCE, k.iir Rešiti utegne življenje! Bolečine v drobju, ščipanje, trganje, pogostno tekoče blato, črevesne težave so navadne v tem letnem času. Nevarnost je tu, a pomoč blizu, ako imate pri roki Severovo Zdravilo zoper drisko Olajšba, udobnost in hitro okrevanje sledi uživanju istega. Odlašanje u-tegne pomeniti smrt. Na prodaj v lekarnah. Dvoji steklenici: 25c in SOc. Če želodec potrebuje pomoči, vam to naznanjajo sledeči znaki: slasti do jedi nimate, prebava je pomanjkljiva, pojavlja se glavobol, gorečica, napihovanje, bolečine in dušljive občutke imate. To stanje zahteva Severov želodčni grenčec To je zdravilo in tonika. Povrača slast do jedi. Krepča želodec. Pospešuje prebavo in pretvorbo. Vedno Vam poživi zdravje in moč. cena $1.00 Na prodaj skoro povsod. Zahtevajte samo Severovih Zdravil in recite "NE", če Vam hoče trgovec dati kaj druzega. Zanesljiv zdravniški nasvet pismeno zastonj vsem. W. F. Severa Cc CEDAR RAPIDS IOWA IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. .v vwna) i | datov so prestali maturo vsi: 7 z od-' liko in 18 z dobrim uspehom. — KurjavaJz oljem na progi Jes^ni-~ V Ameriko z ljubljanskega juž-' ce-Gorica. Pred par tedni so upeljali nega kolodvora se je odpeljalo dne 11. I P® vseh tunelskih progah alpskih že-iilija 1« Slovencev. — V Ameriko jo ' lez»ic kurjavo z oljem. Ker se je ta )« hotel dne 17. julija popihati še pre-Jj ^(Je ugodil vojaški dolžnosti leta ftj Črnomlju rojeni in tjakaj pri- * itojni čevljarski pomočnik Jožef Plev-"It, katerega pa je na južnem kolodvoru v Ljubljani službujoči nadstraž-"'k ustavil m ga aretoval. Oddali so ga delnemu sodišču. Toča je napravila v nedeljo 16. '"j- zopet precej škode v župnijah Me-''■ka in Suhor. Sreča je bila, da je pa-med dežjem brez vetra. — V Se-""cu je treščilo v dve poslopji, ki sta ^goreli. — Toča je občini Toplice na . otranjskem napravila za 11,000 kron 'bde. Strela povzročila nesreče. V Sp. gjlobrovi je dne 16. jul. treščilo v ko-Franje Kalan št. 10. Kozolec je apolnjen z žitom in deteljo. Ko-?olec je pogorel do tal. Škoda se de-0nia krije z zavarovalnino. — Z Dolskega se poroča: Dne IS. jul. je ®«arija zvečer strela v vezan kozolec jjatona Žitnika na Jančem pri Sv. vre dar. eSOrju. Pogorelec, previden gospo- je bil zavarovan. Z grozo smo opazovali od nas ob istem času tudi Va druga požara. — Iz Logatca piše-J0; Strela je udarila-dne 16. jul. v gozdarsko poslopje Ostermanovo v olenjem Logatcu. Naredila je zelo *Kko škode. Ubila je 4 govedi, eno Sv'njo, vrednost čez 2000 kron. Moč-je poškodovala gospodinjo in 81et-r,eKa sina. Sreča je bila, da sta ostala Pri življenju. Požara ni bilo. — Tre-je dne 14. jul. pop. ob pol 1 uri v olec Jožefa Kastelic iz Vinevasi št. 5> okraj Novomesto. Gospodar je s Sv°jo ženo in sinom ob istem času sPravljal mrvo na kozolec. Strela ni poškodovala, pač pa je kor 2.0lec Pogorel do tal. Pogorela sta tu-fosednja kozolca Franceta Staniša ?!-.12 in Jožefa Cimermančiča št. 16. ^ trije kozolci (doplarji) so bili nameni s senom, ki je vse zgorelo. ,, — Žetev na Kranjskem. Ljubljanski Slovenec" z dne 15. julija poroča: Ze-,ev "a Kranjskem se je splošno priče- la; Po nekod na Dolenjskem je strn že kurjava dobro obnesla, bodo kurili železniške stroje na celi progi Jesenice-Gorica z oljem. — Vladni svetnik je postal ob svoji vpokojitvi višji računski svetnik in načelnik računskega oddelka kranjske c. kr. deželne vlade Jožef Modic. — Hudnik in Jošt prestaneta kazen v kaznilnici v Mariboru. V nedeljo 16. jul. sta ju tja odpeljala clva civilno oblečena jetniška paznika. Odsedela bosta svojo kazen v samotnih celicah. S tem se jima kazen skrajša: Hudniku na 25 in Joštti na 17 mesecev. — Žaloigra v "Glavni posojilnici". Pod tem naslovom piše ljubljanski "Slovenec": Prvi akt je končan. Sodniki so govorili, torej o tem ničesar več. Vsled sklepa sodišča preložil se je konkurz ha mesec avgust. Zakaj, nam ni znano. Tedaj pa pride drugi akt žaloigre, to je jamstvo upravnega in nadzorovalnega sveta za konstati-rani deficit "Glavne posojilnice". Ali imajo ti možje kaj premoženja, ali ne, nam ni znano, vzelo se jim bo, kar imajo, da se deficit kolikor mogoče pokrije. V tretjem aktu pa pridejo zadružniki na vrsto, in to je najbolj žalostna točka v celi žaloigri, kajti mnogo je takih, ki bodo popolnoma po nedolžnem trpeli. Zaradi tega je treba v prvi vrsti konstatirati članstvo, kdo je član. Zakon zahteva za članstvo, da podpiše član pristopno izjavo, plača delež in pa da člana sprejme ii-pravni svet v svoji seji in se tudi sprejem člana zabeleži v zapisnik sej u-pravnega sveta. .Ako niso ti pogoji izpolnjeni, je članstvo po izreku najvišjega sodišča izključeno, tako da. če ni kdo sprejet v sklepčni seji upravnega sveta, ni tega smatrati za člana zadruge in torej tudi ne zavezanega neomejeno jamčiti za obveznosti zadruge. Konstatirati je treba tedaj, pri koliko članih so ti pogoji izpolnjeni, koliko članov je smatrati brezpogojno obveznih neomejeno jamčiti za obveznosti zadruge. Ko se to konsta-tira, se lahko izračuna, koliko je dobiti od teh članov in če ni pokritja, izgube upniki, v tem slučaju denarni za- dne 17. jul. in sicer v Kamniški Bistrici. — Zadet od strele. Dne 15. julija zvečer je bil od strele ubit Valentin Železnikar. posestnik na Pancih pri Lipoglavem. Zapušča ženo ter dva nedoletna otroka. — Utopljenca našli. 8. jul. so iz Ljubljanice blizu Fužin potegnili truplo 651etnega vpokojenega rudarja Tomaža Brvarja, ki je bržkone namenoma šel v vodo. — Sama sebe sežgala. Poroča se tale zanimivost: Neža Konc, kajžarjeva žena v Goričah nad Kranjem in mati četverih otrok, katerih najmlajši je šele nekaj mesecev star, si je v soboto dne 8. julija na grozen način končala življenje. Neža Konc je bila 30 let stara. V četrtek dne 6. julija je bila pri izpovedi in obhajilu, v soboto, dne 8. julija zjutraj — nekaj ur pred sa-moumorom je bila zopet pri izpovedi in obhajilu. Prišla je nekako ob 9. domov in v peči zakurila grmado kakor za kruliopeko. Njen mož je jbil na košnji na travniku, oddaljen kakih deset minut od hiše. Neža Konc je svoje starejše otroke odpravila od doma k očetu, malega,, šele nekaj mesecev starega otroka, pa je nasitila, ga oprala in lepo položila v posteljico. Potem se je Neža Konc slekla popolnoma, zložila obleko na stol. na katerem je stala stekleničica tinte in pero — pisma ni nič zapustila — in je, zlezla na gorečo grmado v peči. Okoli pol 1. popoldne so jo našli sosedje vso pečeno, deloma do kosti sežgano, in moleče noge iz peči. Ogenj je še z ,'so silo plamtel okrog trupla. Ljudje so pogasili ogenj in pustili truplo še do 6. popoldne v peči; potem so jo spravili v krsto in odnesli v mrtvašnico. Neža Konc je sama za svojo smrt pripravila vse, kar je potrebno. Na mizo je postavila mrtvaško svečo in skodeljico z blagoslovljeno vodo ni škropilcem. očima je pa aretiral. Došli zdravnik ni pa mogel drugo, nego konstatirati smrt Viktorja Kneza. —Smrtna kosa. V Ormiožu je umrl posestnik in vrli narodnjak Jos. Trop, brat mariborskega kor-vlkarja č. g. Franca Tropa, star 43 let. — V Oplot-nici je žena Štefana Založnika umrla za srčno hibo. — V Št. IIju pri Mariboru je umrl krčmar Suedmarkhofa Konrad Sparovetz. ?Sj} streho. Pridelek je povoljen, mar- ,. ,. . P ...... , ,. , cel« prav sa^L^Tkl 8~° vla«ah hra" "obro i, ,wiL,a r-} „,k-olik-n «!nhšn i, ^S vloge v "CMf, 'poSWJtiW lro je uspela rž, nekoliko slabša je Pseniea. Mnogo kvara so na strni na-?ravili hudi nalivi in viharji meseca JTUn,ja, sicer bi bila žetev dokaj boljša. 'Pa strn je v ljubljanski okolici in v inJskem oknajnem glavarstvu. Tudi ^a Notranjskem so z letošnjim pridel-0,n vobče zadovoljni. Končne uspehe Pa bo mlačev pokazala. Jugoslovanska strokovna zveza aki zadnji čas izvršila krepko odporno ClJo proti brezvestnim napadom ka-'alistov na delavsko starostno in in-jk . tetn° zavarovanje. Prvi del te se je končal 16. jul. s celo vrsto Po uspelih shodov, ki so sledili dru-111 prejšnjih nedelj. Najsijajnejši r°tfcstni shod se je vršil v Ljubljani. Postojnsko prostovoljno gasilno j ,tv° prire(ji povodom 301etnice Ustvenega obstanka dne 20. avgusta • v Postojni veliko slavnost. '"" Velika mednarodna plavalna dir-tla Bledu bo 20. avgusta in kakor 2e zanimanje med športnimi krogi, Največjih letošnjih serij. Nemški, •'rski, češki, hrvaški klubi bodo 'a'i mojstre prve vrste. " Letošnji katoliški shod slovenske . rvatske mladine v Ljubljani se bo ,orsi1 dne 24., 25., 26. in 27. avgusta, t teden pozneje, nego se je name-Va'o od začetka. Mi Ml adcniški shod za novomeško anijo n se je izvršil v nedeljo 9. jul. , ')r'čakovano sijajno. Iz petih fara ;^°meške okolice se je zbralo 600— ,lr. "'ladeničev. Govorili so na shodu: k,?avn' poslanec Jarc, I. Podlesnik, ^ *} Kastelic in vikar Supin. Vsi T. So sprejeti z navdušenjem, tijj kamen mladeniški organiza- Hii. nov°meške okolice je položen. Na v0 ,n'škem shodu v Ljubljani bo no-e'ka okolica častno zastopana. v Škofji Loki. Škofjelo-Sokol" jc dne 9. julija razvil svoj j,, °'Rki prapor. Razvitja prapora so 7«l«žilo okrog 300 bratov v kroju, tSlCer od gorenjske sokolske župc in 'oveljsicega društva koroških "Sb- 0v ■ ter nebroj gostov iz vseh kra- j. s'oven»ke domovine. — "Sokol" v ^»iku. Kamniški "Sokol" je pri lat 'C'nc j"1' javn0 telovadbo, pri tr' je nastopilo nad 100 sokolov. I, !*oiil> Pa je bilo ,v kroju nad 300 ratov. slava Knezoškofijski zavod sv. Stani-Itj:'f. v Št. Vidu n. Ljubljano je za- «est ' ic9t0 folliko let0- Zavod je imel rj s gln>»azijskih razredov in se otvo-V„ Pf'liodnjim letom že sedmi razred. n*m i<8Q-encev bil° 256 Po rojst- •?a jih je bilo 246 s Kranjske- s f. .s Štajerskega, 1 s Koroškega, 1 2 iz^A etJa' 2 s Hrvatske in Slavonije, du .^"terike. Poučevalo je na zavo-14 Profesorjev. izrc i ^lalUra kranjski gimnaziji je Ufto dobro izpadla. Od 25 kandi- razdelno po odstotkih. In to je četrti akt te žaloigre, da bodo morebiti vlagatelji precejšnje svote izgubili. — Toda žaloigra se bo še nadaljevala. .V Kočevju bodo kmetje izgubili okoli 100,000 kron, dnevi Agro-Merkurja so šteti. Kaj prinese ta konkurz, se bo šele videlo. Umevno je. da bo na stotine rodbin potegnjenih v ta vrtinec, katerega ju povzročilo edino le laliko-mišljeno liberalno gospodarstvo. — Spomenik rodbine Ivana Majdi ča. Na mestnem pokopališču v Kranju je bila predkratkim dodelana krasna grobna kapelica, podobna mavzoleju,- na grobu umrlega veleposestnika in veletrgovca Ivana Majdiča. Na Kranjskem sta le dva večja mavzoleja kakor je Majdičev,' namreč oni Jože fine Hočevar v Krškem in oni Anastazija Gruena (grofa Antona Auersper ga) v Thurn am Hardtu. Vse tri je napravila ljubljanska tvrdka Feliks Toman. -J- Smrtna kosa. Dne 15. jul. je umrl vlč. P. Ubald Bergant, kapucin v Krškem, star 69 let, rojen v Stari Lo ki. — V Dramljah je umrla Frančiška Leben. — V Orešju pri Šmarjeti j umrl hlapec Jožef Vrtačič. — V Kropi je umrl veleindustrijec g. Jurij Magu-šar. — V Ljubljani je umrla gdč. Ženi Seunig, učitelji,ca, stara 22 let. — Isto-tam je umrla ga. Amalija Vrhovec profesorjeva vdova, stara 43 let. — I.stotam je umrl Ivan Dolenc, hišni posestnik, star 88 let. — Utopljenca. Dne 13. julija zvečer se je šel pri Ljubljani v Gruberjev prekop pri zatvornicah kopat ključar-ski vajenec Tomaž Selan, rojen 1895 v Podgorju ter pristojen v Sv. Jakob v Rožni dolini na Koroškem. Ko se je začel potapljati, mu je priskočjl na pomoč kleparski pomočnik Ivarol Jane. Potapljajoči Selnn se je Janca oprijel in bi se ga bil kmalu oklenil, a se mu je ta še pravočasno izvit in splaval na suho. Na vpitje očividcev mu je nato prihitel na pomoč Martmcev tesarski pomočnik Ivan Čeh, rojen 1884 v Trnovskem Vrhu pri Ptuju. Selan se je moral tudi tega oprijeti, vsled česar sta izginila oba s površja in postala žetev'vode. V teku pol ure so potegnili oba nesrečneža iz rvode, a je bila vsaka poizkušnja obuditi jih k živi j nju brezuspešna. — Samdtlmor. Oženjeni delavec Jurij Bernik, rojen 1853. v Tehovcu, pristojen v Medvode, je šel dne 14. jul. v vodo *a deželno bolnišnico in je uto nil. Truplo so našli. —Ustrelil se jc v Gorje pristojni de lavcc Jakob Kunčič, ki je bil zadnji čas brodar na bleškem jezeru.. Pri gostilničarjih je pustil mnogo dolgov —Od dne 12, jul. pogrešani trgovški sotrudnik g. Milan Železnikar iz Ljubljane, star 30 let, je bil najden mrtev ŠTAJARSKO — Železnica Maribor-Zeleni Trav- nik. Projektiranje te proge se je skle- nilo dne 3. julija v plenarni seji držav-no-železniškega sveta. — Važna slovenska zmaga na meji. V občini Očeslavci v okraju Gornja Radgona so pri občinskih volitvah zmagale združene slovenske stranke v I. ii^ III..volilnem razredu. Občina je bila do zdaj v rokah štajercijanskih Bračkijancev. — Celje. Celjsko nemštvo je čisto preperelo. Zdaj je na prodaj že zopet 12 nemških hiš, za katere pa ni kupca. Seveda, nemška šparkasa ima tudi lepo število hiš na oddajo, kef se ne obrestujejo. — Nemška šola v Peklu pri Poliča-nah že stoji. Gradil jo je seveda šul-ferajn za slovenske otroke. Nemšku-tarskih je res zelo malo, komaj za eno peščico, a še ti ne bodo vsi deležni šul-ferajnskega blagoslova. "Štram Nemci", kakor je naprimer trgovec Sima, se pridušajo, da se Qtroci v šestrazred-ni slovenski šoli več nauče, kar' je u-mevno. No, pa pametna preudarnost pri teli nemškutarjih ne govori, glavno jim je, da delajo zgago. — Strašna toča je pobila'dne 15. julija po spodnji savinjski dolini. Koruza je popolnoma potolčena in hmelj je močno oškodovah. Upati pa je, da si ta savinjski pridelek opomore. i — Toča v Posavju je po nekaterih krajih zelo hudo padala in posestnike občutno zadela. — Hmelj na Štajerskem letos dobro kaže. Ena tretjina vrtov je jako dobra, ena tretjina dobra, ena tretjina pa srednja ali slaba. Mrčesa ni skoro nič, bolezni nobene. — Velenje. Strela je udarila dne 14. jul. v gospodarsko poslopje gospoda Josipa Demšiča, trgovca v Velenju. Velika zaloga trgovskega blaga je po ognju uničena, škoda se ceni površno na 50,000 kron. Zavarovano je za 40,000 K. — Dne 16. jul. je obiskala občino Velenje ponovno huda ura. Treščilo je v hlev posestnika Franca Deberšeka v Podgorju, ki je do tal pogorel. — Osebna vest. Dr. Fran Strelec je prišel dne 18. julija iz Gornje Radgone za notarja v Ormož. — Na moškem učiteljišču v Mariboru je bilo letos 32 maturantov, med njimi 18 Slovencev. — Očim ubil svojega pastorka. Iz Trbovelj: Dne 16. julija okoht 10. ure 45 minut je bil izvršen v gostilni pri "Urški" uboj: očim je ubil svojega pa storka. Uršula Brodnik, posestuica in gostilničarka v Trbovljah je pred dv ma mesecema izročila premoženje svo jenut sedanjemu drugemu možu Jožefu Brodniku. Ker je pa pri izročitvi pr^žrla svoje sinove iz prvega zakona in ni vsem pripoznala enacega dela, zato je bil njen sin Viktor Knez zelo, nevoljen. 16. jul. je vKuez prišel obiskat svojo mater. Prišedši v gostilno, je kakor navaden' gost naročil pol litra Vina. Natočil je in ponudil čašo najprej materi in potem očmu. Kmalu nato sta se pa mati in sin začela prepirati. Med prepirom je mati vstala izza mize, stekla na cesto klicat na pomoč redarja. Med tem je prihitel očim Jožef Brodnik iz druge sobe, v roki je imel kosir (velik nož za sekati steljo) in udaril z njim svojega pastorka Kneza po glavi, da se je isti takoj zgrudil. Prihitel je redar Fran Gro-sar, ki je dal takoj poklical — Brdo na Žili. (Podružnica "Slovenske Straže") se je dne 9. jul. ustanovila za občino Brdo (župnija Mel-viče in Brdo). Na stanovanju gosp. poslanca Grafenauerja so se zbrali naj-zavednejši možje in mladeniči. Namesto zadržanega gospoda poslanca je govoril melviški provizor Urh Hafner, ki je razložil delovanje nemških bojnih društev ("Schulverein", "Suedmarka", ;.'.Gustav-Adolf-Verein", "Alldeutscher Verband") za ponemčevanje slovenskih krajev in nas opominjal na našo dolžnost ljubiti mili naš materni jezik in našo domovino in jo braniti pred potujčevanjem. Nemški "Suedmarki" moramo postaviti nasproti "Slovensko Stražo". Mi nočemo napadati, ampak le braniti, kar nam drugi hočejo ukrasti. — Zanimivost v sadjarstvu. Vrl Slovenec in napreden sadjerejec Florjan Urbane v Kazazah ob Žili je letos maja meseca cepil mladega divjaka z enim jabolčnim in enim hruševim čepom. Oba cepa sta se prijela in te dni je na hruševem pognal lep cvet. — Ponesrečena dijaka v Žlici-Sote-ski, Viljem Kramer in Jožef Messner, sta, kakor se vidi, zelo otežila vest dr. Angererju, pod čegar vodstvom se je vršil tisti dijaški izlet. Nezaslišano je tudi, kako malo se je zanimal dr. An-gerer, kam sta prešla pogrešena dijaka, dokler se ni dognala nesreča. Da bi razbremenili Angererja, so gotovi krogi lansirali v časopisje vesti, kakor da se je šlo v tem slučaju za samomor zlasti Kramerja, ki da je proti svoji volji le na pritisk matere nameraval iti v bogoslovje. Celo K gimnazijskem letnem poročilu je stvar tako opisana. — "Mir" 15. jul. obsoja to postopanje in podrobno dokaže vso neutemeljenost tega natolcevanja. O-brekovanje mrtvih pač ne dela časti nemški kulturi! mogoče progo Dunaj-Trst prevoziti v 7 urah. Dosedaj se je rabilo za to vožnjo 12 ur. — Argentinsko meso. Iz Trsta pišejo: Kakor se poroča iz Buenos Airesa, bomo kmalu dobili novo poši-ljatev argentinskega mesa; parnik 'Atlanta', last parobrodne družbe Austro-Americana, je odplul iz Buenos-Airesa dne 12. julija in dospe v Trst dne 8. avgusta 1911. Poroča se, da je odposlanega mesa 600 ton. Druga pošilja-tev pa dojde v Trst s parnikom "So-fia-Hohenberg" nekako v drugi polovici meseca avgusta. — Na slovenski trgovski šoli v Trstu je poučevalo v minolem šolskem letu poleg ravnatelja gospoda Josipa Ulčarja še sedem drugih učnih moči. Učencev je bilo v pripravljalnem zavodu 25, v I. tečaju pa 5, skupno 30 učencev. Učni vspehi prvega leta so bili povoljni. — Hrvaško učiteljišče v Kastavu se namerava prihodnje leto premestiti v Pazin. Lahi se zoper to pritožujejo, češ, da je Pazin laški. Najbrže pa laški protesti ne bodo nič pomagali. — Smrtna kosa. V Gorici je umrl vitez Kamilo dr. Egger, odvetnik. — V Voloskem je umrl občinski tajnik Josip Vidovič. — Samoumor gostilničarke. Posest-nica gostilne "pri konjičku" na Prose-ku, 451etna vdova Josipina Godina, se je zastrupila. Vzrok samoumora je neznan. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. HRVATSKO. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. Mi imamo v zalogi vsakovrst-aega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ia trdi les, late, cederne stebre, desk in iinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglasi m pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi t« bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LYONS Naš Office in Lumber Yard na vogla DES PLAINES IN CLINTON STS. Urtaaevljena il7z. The Will County National Bank Of Joliet Illinois. Prejema raznovrstne denarae alogu ter poiilja denar na vse dele sveta. — Nov brzovlak na progi Dunaj-Trst. Na progi Dunaj-Trst se je preizkusilo novo lokomotivo, ki lahko doseže hitrost 100 kilometrov v eni uri. Dosedaj je bila resnična hitrost le 80 kilometrov. S temi lokomotivami bo — Hrvaška radodarnost. Dečji dan na Hrvaškem je letos donesel okrog 21,000 K. razven tega je bilo darovanih 11,000 K ' za otroški dom. Narodni blagdan je prinesel okrog 50,000 K za narodno-obrambne svrhe. — Velike vodne naprave v Hrvatskem Primorju. Neka francoska kapitalistična skupina se resno bavi z načrtom, da v električne svrhe izrabi velike vodopade Gačke v Liki. Stop-njevaje bi se zgradilo naprave za 60,-000 do 80,000 konjskih sil ter se tako poskrbelo za električno moč za Reko in vso njeno okolico na hrvaški m avstrijski strani. Razun tega bi se še elektrificirala Ogrska državna železnica iz Reke na Hrvaško. — Dr. Avgust Harambašič — unni. Iz Zagreba prihaja vest, da je ondi v Stenjevcu nenadoma, zadet od srčne kapi. umrl hrvaški pesnik, književnik in odvetnik dr. Avgust Harambašič, Star 50 let. Pokojnik je mnogo trpel za hrvaško stvar. Radi pesmi "Tri molitve", pesmi oduševljenega prava-ša domorodca ga je Khueu vrgel v 15-mesečno ječo in mu vzel meščanske pravice, ki so mu bite vrnjene šele leta 1890. Kapital in preostanek $300,000.ML C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St, Joliet, I1L Prijateljem in1 znancem naznanjam, da sem kupil Mauserjev salun, kjer me lahko najdete vsak cas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! SVOJI K SVOJIMI Važno za vsacega rojaka! Kadar pošiljate denarje v staro domovino ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za parobrodni in železniški listek Cav^/ s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO., 82 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že tbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. tr Kdor Vam drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neče Vam dobro. ^ jS V O J1 K V o J1M i ..................................................... Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge na knjižice in na tekoči /f 1 (fj račun ter je obrestuje počistili Jti2 /O » UVOU » I ' —------1 Jf ~ ----- ----# - Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu belniška glavnica K 5,000.000. Rezervni sklad K 500.000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA, Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. S09. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa še ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in Ame rica. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application Prva in edina slovenska unijska tiskarna. CERKVENI KOLEDAR. 6: avg. Nedelja Gospodova sprem 7. Pondeljek Kajetan, spozn. 8. " Torek Cirijak, muč. 9. " Sreda Roman, muč. 10. " Četrtek Lavrincij, muč. 11. " Petek Suzana, dev. muč. 12. " Sobota Klara, devica. VZEMI IN BERI! (V obrambo temeljnih verskih resnic spisal Anton Sojar.) / (Dalje.) 2.) Lep red v vesoljnem stvarstvu dokazuje, da je Bog. Poglejmo uro! Kolo je pritrjeno na kolesce in vsa ta kolesca se sučejo, nekatera hitreje ko druga, a vsa na tak način in v takem redu, da se kazalci na uri pravilno premikajo in nam naznanjajo pravi čas. Ta red v uri je mogel napraviti le um izurjenega urar-ja. Iz te malenkostne primere mora zdrava človeška pamet sklepati, da vesoljni svet more vladati in urejevati le um neskončno modrega Stvarnika. Žalibog, da imamo mi ljudje tako malo prilike občudovati prirodo in lepi red, ki vlada v njej. Kajti čem bolj bi mi spoznavali prirodo, tem bolj trdna bi bila naša vera v Boga. Nekdaj na zemlji ni bilo ne človeka, ne živali, ne rastline, niti rodovitne prsti. In sedaj! Poglej v jasni noči proti nebu! S prostim očesom se da zapaziti do 5000 zvezd. Z najboljšim daljnogledom so jih dosedaj našteli že čez 70 milijonov. Pa kolike so te zvezde! Naša zemlja je skoraj ena najmanjših. Soln-ce je več kot milijonkrat večje kot naša zemlja, zvezda Sirij pa je dvanajstkrat večja ko solnce. In vsi ti milijoni zvezd se neprenehoma vrtijo bodisi okrog sebe ali okrog solnca ali okrog drugih teles in sicer po natanko določenem redu in tiru. Ali ni ta red v nebeških višavah res nekaj čudovitega? Kateri čuvaj ali paznik skrbi za to, da solnce vedno o pravem času vzhaja in zahaja in da ni nikdar kje kake 'zamude'; kdo suče zemljo okrog solnca v takem redu, da za pomladjo pride poletje, za poletjem jesen, za jesenjo zima in za zimo zopet pomlad? Kdo skrbi za to, da se ta nebeška telesa pri svojem neznansko naglem vrtenju ne zadenejo drug ob drugega? Zakaj se sučejo tako enakomerno, da se da skoraj do minute natanko dopovedati, kedaj se bo ta ali ta zvezda zopet prikazala človeškim očem? Mi pravimo: Kako velik razum ima učenjak-zvezdoslovec, ki študira zvezde in ki računa njihova pota! Če ima velik razum ta mož, ki samo opazuje in računa, ali ni razum Onega, ki je vse tako uredil, neskončen? Naša zemlja nam v svojem kraljestvu rudninstva, rastlinstva in živalstva daje milijone in milijone dokazov, kako vse je na svetu lepo urejeno in vse ima svoj namen ali smoter. Koliko zakladov ima zemlja v svojem osrčju? Kdo drugi Jih je vanj položil kot Bog z namenom, da služijo člove- ku! Kdo vzdiguje velikansko težo vodnih sopar z morja v zračne višave in jo prenaša po ozračju čez najvišje gore v daljne kraje, da pada kot dež na zemljo in namoči polja in travnike? Kdo daje zemlji rodovitnost? Vsi učenjaki morajo umolkniti pred modrostjo, ki nam jo kaže rodovitna prst. Naj jo dežnica še tako dolgo izpira, ne odvzame ji nobene take sestavine, ki jo prst rabi za rast. Nasprotno, prst še samo kar sproti odtegne iz vode in si pridrži vse, kar neobhodno potrebuje za živež rastlin. Rastlinam pa živež ne le rada izroča, ampak celo vabi koreninice, da se stegajo tja, kjer je več hrane. — Učenjaki natanko dobro vedo, kako in iz kakšnih delcev so sestav ljene rastline, a sami ne morejo storiti niti ene. Najbolj učen človek ne more napraviti niti enega grozda. A vinska trta, ki jo je zasadil nebeški vrtnar, to z lahkoto doseže. Globoko in široko po zemeljski prsti pošilja trta koreninice in poišče z njimi, kar je porabilo za les, pero in sladko jagodo. Kje je kak učenjak, ki bi brez o-rodja v temi zemlje razločeval, kaj je za grozd dobro in kaj ne? Kje je kak stavbenik, ki bi mogel dvigati breme v višavo brez zunanjega odra? Trta vse to stori; znotraj po steblu z velikim pritiskom vzdiguje sokove, stavbo zida od znotraj in grozdek pripne na mladiko. Kako čudovito! Modrost Stvarnikova se kaže še bolj v kraljestvu živalstva. Živali nimajo razuma, ?ato jih je Bog tako ustvaril da delajo, kakor bi imele pamet. Karkoli opazujemo na njih, vse je prav urejeno. Opazujte ptice! Kdo jih je naučil graditi giijezda? Kdo jim pokaže, katera hrana je za nje primerna? Kdo jih obleče po zimi v kožušček, ah kdo jim pokaže pot v južne kraje? Občudovanja vredna je v svojem delu čebela. V nobeni tvornici fie vlada tako lep red kakor v ulnjaku. Čebele so lepo organizirane in vse delajo po skupnem in enakem programu. Kako pridno donašajo med, nasrkan daleč proč od ulnjakov in kako brzo najde vsaka svoj dom! Šesrerokotni lončki z voska so narejeni tako, da bi jih glede praktičnosti ne mogel prekositi niti strokovnjak s pomočjo najvišjih računov. Kdo vodi vse to delo čebelino? Ker to delo ni njena zasluga in ker je to delo razumno delo, zato moramo reči, da vse to delt) izvršuje čebela nehote in nevede zato, ker jo je tako ustvaril Stvarnik sam. — Pa čebela je le ena sama živalica, a o čudoviti modrosti božji nam priča vsaka živalica, izmed tisoč in tisoč vrst živalstva. Zato se ljudje dostikrat, ko opazujemo delo raznih živali in živalic, kar naravnost izražamo: kako je pameten ta pes ali ta konj! Kako je prebrisana ta mačka! To pravimo zato, ker vidimo, da je njihovo delo pametno, a živali same niso pametne, le v njihovih delili takorekoč odsevajo žarki neskončnega božjega uma. Modrost Stvarnikova se vidi nadalje iz sestave človeškega telesa. Vse na telesu je skladno in' primerno in odgovarja svojemu namenu, noben človek si ne more misliti boljše oblike ali drugačne sestave za telo, kakor jo je določil Stvarnik. Le ker mi ljudi vsak dan vidimo, zato se nič ne čudimo lepoti in modremu ustroju človeškega telesa. Zdravniki se pri napredku vede čudijo, kako vsak najmanjši delček v telesu odgovarja svojemu namenil; kiparjev slava je odvisna od tega, kako so zadeli svoje modele, ki so posnetek človeškega telesa, s 1 i-k a r j i se kosajo, kdo bo z mrtvim čopičem narisal na platno idealno lepoto človeškega obraza, in pesniki v svoji domišljiji včasih kar obožavajo lepoto telesa, kakor bi pozabili, da človeško telo je pravzaprav samo lepa posoda, v kateri biva podoba božja — duša človeška.-- Kako Bog modro vlada človeški rod, nam na primer jasno dokazuje to, kako se človeški rod hrani in množi. Na svet se rodi približno ravno toliko otrok moškega kakor ženskega spola. Če bi ljudje sami zbirali spol otrok, bi se razmerje v številu moških in ženskih na svetu kmalu predrugačilo v škodo človeške družbe. A to se ne bo zgodilo, ker ljudje — in tudi najbolj sloveči zdravniki — pri tej stvari nimajo in nikoli ne bodo imeli nobene besede. O smotrenosti stvarstva in leppm redu so pisane velike, učene knjige in se bodo še pisale, ker znanost naravoslovja (mineralogija, botanika, zoolo-gija, fiziologija, fizika, kemija, astronomija...) vedno bolj in bolj napreduje. Človek bi moral živeti tisoče in tisoče let, če bi hotel preštudirati samo to, kar vemo do danes. In čim več bi vedel, tem bolj bi občudoval mo drost Stvamikovo in tem bolj iskreno bi vzkliknil s psalmistom: ''Nebesa oznanjujejo slavo božjo in dela njegovih rok pričuje nebes." Anton Sojar. VSAKDANJE SV. OBHAJILO. Nemško spisal Rev. Louis F. Schla-thoelter. Poslovenil John Plaznik. (Konec.) VII. Izgovori. Kar se izgovorov tiče, katere bi morda kdo navajal proti vsakdanjemu sv. obhajilu, se mi zdi, da ima vsak, kdor je dosedanjo razpravo o vsakdanjem sv. obhajilu pazljivo čital, toliko moči v sebi, da se obrani teh satanskih navdihov. Gotovo je ta lepa navada navezana na gotove pogoje. Nekaterim bi bilo ljubo, če bi Zveličar poslal kakega angelja, da bi mu prinesel sv. obhajilo na posteljo. Če po- mislimo, jla je ta lepa navada najgo-rečnejša ielja Zveličarjeva, potem se bomo pa pe malo potrudili. Kdo izmed nas ki svojemu prijatelju ali sorodniku oldrekel njegovo najbolj gorečo željo! četudi bi ga to stalo nekaj truda? Zveličar je pa naš brat, naš najboljši prijatelj, naš Bog in naše vse. Sklepaj, ljubi bralec, sam iz te resnice. Poglej koristi, katere imaš od pogostnega\ sv. obhajila. Zveličar ti pravi, da ostaneš ti v Njem in On v tebi. On telvaruje smrtnega greha in ti daje poroštvo častitljivega vstajenja poslednji dan. Morda porečeš, ljubi bralec, da ne moreš razumeti, kako more Zveličar tako goreče želeti, da ga prejmemo. Gotovo ne moremo tega razumeti, ker nimamo pojma, koliko je duša vredna, katero je Bog ustvaril po svoji podobi. Tudi nimamo pojma o čudoviti lepoti duše, ki je prosta smrtnega greha. Ljubi Bog pa vidi dušo v vsej njeni krasoti, zato je Njegovo "veselje bivati med človeškimi otroci." Morda pa boš rekel: "Saj so tu^i slabi duhovniki, četudi se vsako jutro obhajajo." Da duhovniki padejo, ni nič čudnega, saj so vendar ljudje. Tudi ni čudno, da globoko padejo, ker visoko stoje. Če se pa vsako jutro obhajajo, se zopet vzdignejo. Zgodovina nam kaže, da je le malo duhovnov, za nekaj stoletij sem, odkar opravljajo sv. mašo vsaki dan, zgubilo vero. Če kdo uči krive nauke, tedaj lahko duhovnike na prste sešteješ, ki mu slede. Preje, ko so še bolj po redko maševali, kakor za časa Lutra, tačas je odpadlo na stotine, da, na tisoče duhovnikov. Pa zopet rečeš: "Odkar hodim pogosto k sv. obhajilu, sem ponosen in poln napak." Prijatelj, — ne vidiš li napredka, katerega si napravil s pogostim sv. obhajilom? Preje nisi vedel, da si ponosen, bil si duševno slep, poln napak, pa jih nisi videl. Pogostno sv. obhajilo vzbuja ponižnost v nas, brez katere ne moremo Bogu dopasti. Pri nekaterih izmed pas sta ponos in prevzetnost tako globoko vk'oreninjena, da Bog nima nobenega druzega sredstva, kakor da nas pusti pasti. Če pa še to ne pomaga, pripusti, da pride naša pregreha na dan. Če to ne pomaga, je vse zastonj. Seveda tak človek že davno ni pristopal vsak dan k sv. obhajilu. Sv. Oče pravi v svojem pismu z dne 14. julija 1907: "Pogostno sv. obhajilo (prejem sv. obhajila štirikrat na teden smatra sv. cerkev za pogostno sv. obhajilo) je v resnici najkrajša pot do zveličanja, bodifi za posameznike, kakor tudi za celo človeško družbo." Brez hrane ne more duša živeti, kakor telo ne živi brez hrane. Brez luči bi živeli, brez svežega zraka tudi še, a nikakor ne brez jedi in pijače. Veliko se dandanes piše in dela za rešitev socijalnega vprašanja. Vsakdo ga hoče rešiti. Vsakdo hoče pripomoči k blagostanju človeštva. Sv. Oče je že rešil socijalno vprašanje in nam povedal, kako se mora rešiti. Najna-vadnejša in najkrajša pot je, kakor pravi v pismu z dne 14. julija 1907, pogostno sv. obhajilo. Ali ni to čudno, da katoliki, katerim je sv. Oče Božji namestnik na zemlji, prezirajo njegov glas, četudi govori tako razločno in s tako veljavo? Sedaj pa morda porečeš: "Meni je popolnoma nemogoče iti \vsako jutro v cerkev."" Ne laži samemu sebi in pomisli, če ti je res popolnoma nemogoče, iti vsako jutro v cerkev. Če je v resnici tako, potem si opravičen, pa tudi pomilovanja vreden. Potem pa obudi vsaj vsako jutro duhovno obhajilo. Pojdi v mislih v cerkev, poklekni tam pred svojega Gospoda in Boga ter obudi gorečo željo, prejeti Ga. Kako bi se našemu Zveličarju dopadlo, ce bi vsi, t^udi tisti, ki pristopajo vsakdan k sv. obhajilu, obudili večkrat čez dan duhovno sv. obhajilo! Kako hitro bi si pridobili s pogostnim sv. obhajilom oni mir, po katerem vsi hrepenimo, katerega svet ne more dati. Dušno kakor tudi gmotno blagostanje bi hitro sledilo. Saj pravi Zveličar: "Iscite najprej Božjega kraljestva in njegovih pravic in vse drugo vam bo privrženo. Vsakdo hoče dandanes hitro oboga-teti. Tukaj je skrivnost bogastva, ne samo duševnega, ampak tudi gmotnega, pogostno sv. obhajilo. Zveličar nam sam to pravi in kar On reče, je resnica. VIII. Konec. Sv. Oče želi še posebno, da bi vsi udje katoliških družin pristopali vsak dan k sv. obhajilu, in da naj prebero njegovo določbo o vsakdanjem sv. obhajilu vsaj enkrat na leto v vsaki katoliški hiši. Kaj naj še povemo o koristih vsakdanjega sv. obhajila? Vemo, da nas Zveličar pri sv. obhajilu polagoma vpodablja po sebi. Sv. Pavel pravi: "Živim, toda ne jaz, ampak Kristus živi v meni." Priti moramo do zaključka, da so koristi pogostnega sv. obhajila brezmerne in brezštevilne. Plemeiwto srce naj ne gleda le na svoj lasten dobiček. Zadostovalo naj bi nam, da vemo, da zares izpolnimo s tem, če gremo vsakdan k sv. obhajilu, najsrčnejšo željo Zveličarjevo. Sv. Duh, Duh ljubezni Božje, Ga je nagnil, da je postavil to skrivnost ljubezni. Učil, deloval, trpel in umrl je, da je izpolnil voljo svojega Očeta, torej iz pokornosti. Ko pa je prišel čas, da se nam da v podobi kruha, tedaj pa ni govoril o pokornosti, ampak je rekel: "Zeljno sem pričakoval jesti to velikonočno jagrtje z vami." Kdo bi mogel biti torej tako trdosrčen, da mu bo odbil Njegovo najsrčnejšo željo zaradi malo truda, ki ga stane? Kdo bo pa tako neumen, da bo prišel s celo kopico izgovorov, ki jih sam ne verjame? Ne. moj prijatelj, le eden izgovor je. namreč, če pri najboljši volji in če si pripravljen tudi nekaj žrtvovati, ven dar le ne moreš v cerkev. Smrten greh ni nikak izgovor. Tega se lahko spoveš. Sv. Oče pa daje še posebno pravico bolnikom, da lažje večkrat prejmejo sv. Rešnje Telo. Znamenit bogoslo-slovec in jezuit J. B. Ferreres nam razlaga različne določbe, pod katerimi dovoljuje sv. Oče zavživati bolnikom tekočine pred sv. obhajilom. V svoji knjigi "določba o vsakdanjem sv. obhajilu", pravi med drugim tudi tole: "Določba se nanaša na reveže ali vsaj take, ki nimajo toliko, da bi si mogli najeti stanovanje. Vzemimo sledeči slučaj: Če se bolnik vsled kronične bolezni ne more vzdržati jedi pred sv. obhajilom, pa gre lahko v cerkev, ali sme vseeno iti k sv. obhajilu, četudi je zavžil preje kako tekočino? Naše mnenje je, da se tak bolnik lahko po-služi dvakrat na teden predpravic, katere so omenjene v določbi. Mi se sklicujemo na željo sv. Očeta, namreč, da se tem ljudem ne bo treba več dolgo vzdrževati od vsakdanjega sv. obhajila; če gredo, pa taki ljudje v cerkev, se lahko prištevajo tistim, ki imajo doma svojo molitveriico. — Razprava se konča z mislijo, jeli dovoljeno takim bolnikom, ki niso nevarno bolni, pa se ne morejo postiti, pristopiti k sv. obhajilu." Iz teh par vrstic lahko vidimo. kako sv. Oče želi, da bi nihče ne izostajal od sv. obhajila, tudi za nekaj dnij ne. "Pa zakaj toliko pisati," je pred krat kim nekdo rekel. "Ljudje vseeno ne bodo tega storili." O, prijatelj moj, ti se motiš. Take brezpogumne misli izvirajo od satana. Je res obžalova-vanja vredno, da celo duhovniki poslušajo take satanske navdihe. To je tista plašljivost, ne nemarnost ali zlobna volja, ki zadržuje nekatere duhovnike, da ne vpoštevajo te papeževe zapovedi, ki pravi, da naj večkrat in z veliko gorečnostjo opominjajo vernike k vsakdanjemu sv. obhajilu. Duhovniki. ki izpolnjujejo to zapoved, dosežejo vedno velik vspeh,.celo tam, kjer niso sploh nikakega vspeha pričakovali. Jaz sam sem trdno prepričan, da bodo te vrstice marsikomu oči odprle, da bo ta ali oni izpolnil željo sv. Očeta in šel vsakdan ali vsaj večkrat na teden k sv. obhajilu. Večina bo saj trdno sklenila, od zdaj za naprej večkrat iti k sv. obhajilu. Dopada se mi celo misel, da bo morda mnogo bralcev želelo zahvaliti se mi za te vrstice. K sklepu bi te prav lepo prosil, izrazi svojo zahvalo s tem, da prosiš Zveli-čarja, da mi dodeli ono veliko in neprecenljivo milost, katero je dodelil psalmistu. da je vzkliknil: "Moji grehi so mi vedno pred očmi." (Prosim te, dragi čitatelj, če se spomniš pisca teh besed, spomni se tistega, ki ti jih je podal v materinem jeziku.) ke v Bay Side, 'N. V., z letno plačo $2.500. POMANJKANJE DELAVCEV OB ŽETVAH. Chicago je samo tretjina velikosti Londona, vendar ima dvakrat toliko telefonov. Prvo mesto ima nad 250,-000 telefonov. Izmed 1,900,000,000 akrov zemlje v Združenih Državah je 900,000.000 a-krov v farmah, od katerih je 47,000,000 akrov zboljšane zemlje. 500 Američank je v Evropi, ki so zapustile svojo rojstno deželo kot neveste takozvanih plemenitašev. Od tega števila jih je 200. ki so bile že raz-poročene ali drugače ločene od svojih soprogov. Grofi požigalci. Nedavno je zgorel grad grofa Esterhazyja Czekoelyja na Ogrskem. Sedaj je nastala iz tega požara velikanska afera. Grof Ester-hazy je namreč naznanil orožništvu, da so grad zažgali njemu sovražni sorodniki. Posvečenje stolpa svetega Marka, v Benetkah se je vršilo dne 14. julija 1911. Ta dan je preteklo raVno devet let. odkar se je porušil staroslavni "Campanile", ki je bil pravi kras Benetk. Zvonik ima zanimivo zgodovino, in to vedo Italijani, zato so ponosni na novo kamenito stavbo, ki bo nudila obiskovalcem Benetk dokaj užitka. J. Pierpont Morgan je ponudil $1,-000,000 za ostanke necega starinskega prestola v Avstriji.—Ljubljanski "Slovenec" pa poroča o tem takole: Cesarju Francu Jožefu je znani ameriški mi-liarder Pierpont Morgan ponudil 40 milijonov dolarjev, ako mu prepusti zaveso ob prestolu in spomin na Matijo Korvina. Judovski jezik ni občevalen jezik. Tako je na pritožbo galiških Judov, ki so pri ljudskem štetju vpisali judovski za svoj občevalni jezik in bili zato kaznovani', razsodilo državno sodišče. Razsodbo je utemeljilo s tem, da je takozvani judovski jezik le neke vrste krajevni judovski jezik, narečje, ki ga ne govore niti vsi avstrijski judje. Vsakoletni klic po delavcih za žetev se čuje po vsem severozapadu. Samo farmarji v Severni Dakoti so pozvali železniške in službodajne ozir. posredovalne agenture, naj jim pošljejo 8.-<195 moških pomagat pri pobiranju žita, ki dozoreva. Vprašanje, kako dobiti delavcev, potrebnih za spravljanje letine v zapadnem delu Minriesote, postaja resno. Pravtako je bilo lani in bo vedfto #opet tako dolgo, dokler se bodo poljedelci bavili predvsem s pridelovanjem drobnega zrnja. Če se hočejo farmarji ogibati stroškov in neprijetnosti in tudi izgube vsled pomanjkanja delavcev ob žetvah, in to bi morali iz razlogov umnega gospodarstva, se morajo poprijeti preme-njalnega farmarstva. Sedanji način farmarjenja, ki se ga poslužujejo premnogi, premalo uvažu-je vrednost farmarjevega lastnega časa med velikim delom leta. Poljedelci razdeljujejo svoje farmarsko delo tako, da ga imajo več nego ga vzino-rejo med enim delom leta in malo ali nič med ostalim svojim časom. Postavljajo se na milost delavskega trga za časa, ko je gotovo, da je preobložen s povpraševanji. Visoke cene plačujejo poleti, da rešijo svojo letino pogube. Med ostankom leta pa tratijo svoj tas in svoje delo. Gospodarstveni, varčni način farmarjenja je, pripravljati delo na farmi tako, da ga je nekoliko vsak čas v letu. Samo tako je farmarju mogoče, dobiti največjo korist od svojih lastnih trudov in od dela svojih zaposlencev. Nadalje se na tak način zboljšuje kakovost dela, katero opravljajo najeti zaposlenci. Žetveni pomočniki, ki pri hajajo iz mest za nekaj tednov vsako poletno dobo, ne vedo dejansko niče sar o splošnem farmarstvu in malo iz-podbude imajo za učenje. Ako želi farmar dobre pomoči in hoče dobiti največjo korist od plač za svoje za-poslence, mora skrbeti za stalno delo in ne le za nekaj tednov dela vsako poletno dobo. Pomanjkanje delavcev ob žetvah je slaba reč za farmarja ob vseh letnih dobah. ( Rudnine bogate na radiju so odkrili v Južni Avstraliji. Farmska zemlja v Britanski Colum-biji, Kanada, ima najvišjo ceno tam, kjer se goji sadjereja. Neka neomožena ženska je bila izvoljena za blagajničarko National ban- Kapelica v avtomobilu. Neka angleška akcijska družba je katoliškemu nadškofu v Londonu podarila avtomobil. v katerem je prirejena kapelica z oltarjem in dvanajstimi klečalnimi stoli. Tak avtomobil je za angleške razmere zelo pripraven, ker se bo moglo na ta način opravljati mašo v mnogih krajih, kjer biva kaj katolikov, a nimajo cerkve. Sladkor zopet dražji v Avstriji. Odbor sladkornega kartela je zopet zvišal ceno sladkorja za dve kroni pri 100 kilogramih. Meterski stot sladkorja stane fr. Dunaj 41 K. Sladkorni kar-tel je v zadnjem polletju že v petič zvišal sladkorne cene; prebivalstvo je na milost in nemilost izročeno sladkornim baronom, ki čisto samovoljno in o belem dnevu izmikajo konsumen-tom vinar za vinarjem; vlada mirno gleda to brezobrazno rokovnjaštvo in niti z mezincem se ne gane. Dvorna plesalka -— velpizdajalka. V najvišjih krogih na Ruskem zelo priljubljena dvorna plesalka Kšesinska, o kateri krožijo govorice in ljuba vrve anekdote z najvišjimi dvornimi dostojanstveniki, je bila aretirana radi vele-izdaje. Vse vojaške utrdbe v zadnjem času so bile tekom enega tedna ali 14 dni Japoncem ali Nemcem znane. V preiskovalni zapor so vtaknili med tem časom že več višjih vojaških dostojanstvenikov, ki so jih sumili vele-izdaje. Nobenemu pa niso mogli krivde dokazati. Pri hišni preiskavi plesalke pa so našli toliko obtežilnega gradiva, da ni dvoma, da je bila ona izborna vohunka in služila kar dvema državama. Reeling "Fi<" Every Napadi influence, fea-šlja ali bolečin v žlezah vsled velikega dela izginejo, če bodete imeli vedno PAIN-EXPELLERI v svoji hiši in če ga bodete rabili po predpisih. 25c. in 50c. nice v lekarnah, ponaredb. st Čuvajte F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl SI.. NmTi Dr. Richterjeve Congo Pilule ol«l (2dc. ali 50c.) DRUŠTVO PODPORNA ZVE SLOVENSKIH FANTOV. štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kambich, 572. Podpredsednik: Mike Pa*1 Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B.' tesh, Box 625. Drugi tajnik: Johfl tej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: Job11 Kure, Joseph Staudohar, George helich, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Mourin, John Sajnich, John Wei>: John Bohte. Maršal: Andrew Ženko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton J® rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vi tretjo nedeljo v mesecu v italijs1 dvorani na 7 cesti vselej točno o' uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izpla1 svojim članom v slučaju smrti $8$ Za izgubo ene noge $300.00. Za bo ene roke $300.00. Za izgubo efl(' očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H in plačuje svojinj članom v slu# bolezni $1 na dan za dobo šest ffle\ cev, potem pa plačuje S. H. Z. df® šest mesecev $20 na mesec. To 1 edino društvo, ki plačuje tako ro. K obilnem pristopu vabi odbof' SLOVENSKI PRAVNI*' R. F. Kompare, ADVOKAT »je Ml Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL A^ SO. CHICAGO, ILL. Frank Opek« gostilničar Corner State and llth Street, NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najbolj californijska vina. —, Domače hrvaške uradnike o&Pf; šča tovarna cementa "Croatia" v ,422.6u m skupki Stroškov""$24,-726.24, torej ima preostanka $1,696.36. Skupni stroški od dne 26. marca/1894 do 1. januarja 1911 so znašali 24,726.24 'n se delili takole: Jednotini asesmenti, jj $14,536.55; bolniška podpora, $5,148.05; društveni razni stroški, $4,356.21, in darovi slovenski cerkvi, $685.43. George Volk, tajnik, 877 Main St. Chicago, 111., 1. avg. — Cenjeni g. Prednik A. S.! Vas prosim, da mi odstopite malo prostora v glasilu K. S. J-, da pojasnim glede izvolitve de-£gP.tov društva sv. Štefana št. 1 K. S. f™ J- Pričakoval sem od strani odbornikov omenjenega društva, in o da članice ne bojo vzete v poštev, ' Pravila nič razločno o tem ne v0^0r'j° •» ne dokazujejo, Torej pri Sten'-jC d°bil brat Banich 51 glasov, j. a) Pa samo 46 glasov, torej brat ,V.nicl> ostane delegat po pravilih. Tu-®e Pa odstrani nekaterih društve-odh ov govori, da je mene glavni 8tih°r odstranil> t0 se tU(li P<še po li-g .' da so društva sv. Štefana dele-Goj;C oc*vr*eni glavnega odbora. ®vo glavnemu odboru je vseeno, svo' ta on'> samo če je zmožen "aloge. Tako jaz razumem in lan drugače ne more biti. To sem šejo ' za one' W veliko govore in pi-*ad' ^r.epr'čenja pa nimajo. Naj to „j °?'Uje- Ker tega ni storil društve- jj or> sent moral jaz sam. ni„ pozdrav vsem članom in čla- Cam K. S. K. J. Jo.. Steblaj. Ur?H fth' Mlnn-. 29. jul. — Cenjeno Iti 34 tv® A SI . Joliet, 111. V itevil-Vak • vaJega cenj. lista sem opazil, if* čl Jubeenivo so začeli tudi pastirji h T "drihati po glav. uradnikih K. S. • J*dnote, kakor tudi nje članih. Ce malo pogledajo V verske zapovedi, bodo sprevideli, daje vsako obrekovanje in natolcevanje gfeh, in to morebiti samo priprostemu delavcu? Mislim, da ne! Motite se, g. Kastigar! Ako ubogi delavec se kaj poganja za svoje pravo in da bi lažje mogel preživiti svojo družino, mu pravite "socialist", "ne-vernik" in bogsigavedi kaj, a vi, duhovniki, pa j-ečete kar hočete. Ne in nikoli ne' J '^ i pn ne za vse gg. duhovne, amp; oja misel je po izreku Kristusove«- "Dajte Bogu kar je božjega in ce uju kar je cesarjevega." In drugič vas vprašam: kdo je prvi začel vojsko nad gl. uradniki in K. S. K. Jednoto? Ubogi delavci ali drugi gg.? Prosim odgovor, g. K.! In tretjič, ako -previdite, ki ste bolj "smart", da gl. uradniki napačno delajo in zapra^jajo, zasledujte jih postavnim potoni, in ne trobite po ameriških listih! In ako sprevidite, da bo to v prid K. S. K. J. Res nisem nobeden politikar in sc ne vmešavam rad v take stvari, ampak molčati ne morem več, ker je vsa, stvar pretirana, posebno v slovenskih listih. Ali je to za napredek slov. naroda v Ameriki? Vsak pameten Slovenec sprevidi iz tega, da ni druzega kakor nevoščljivost in zavist, katera klije v nekaterih mrzlih Slovencih. Nevoščljivost vodi slov. narod do nazadovanja! Eden bi bil rad več kot drugi: ako ima eden kakšno trgovino, že so/ mu nevoščljivi in pravijo: "Ne hodi tja kupit, naj gre delat kot jaz!" Dragi Slovenci v Ameriki! opustimo enkrat tisto grdo navado in zjedinimo se! Celo pri društvih in Jednoti naj ostanejo osebnosti doma! Slovenskim časopisom bi pa svetoval, da naj vsako stvar prej premislijo kot zapišejo, in tudi naj si vzamejo naprej, da vsi ne bodo glasilo K. S. K. Jednote, ker eden zadostuje. Posebno Cl. Amerika, katera je imela "Edino in pravo' Jednoto in je še isto spravila v večni mir in pokoj, naj nikar ne misli, da bode tudi K. S. K. Jednoto — ako je še kaj dobromislečih članov te Jednote! Zatorej slovenski listi, bolje rečeno: uredniki slov. listov, pridržite si par besedi in pokažite jih pri gl. zborovanju K. S. K. J., če sploh imate pravico priti. Gg. duhovnom bi pa svetoval, da se ne vtikajo v Jednotino stvar, zakaj Gospod je rekel: "Dvem gospodom ni mogoče služiti." Pravzaprav gg. duhovniki bi ne rabili plačevati v dr. in Jednotino blagajno, če sprevidijo, da ni ista pravilna, zakaj so dobfo preskrbljeni in nimajo družine kot mi ubogi trpini. A vsem cenj. bratom delegatom pa priporočam, da vsak svoje mnenje pove in ne glede na zamero enemu ali druzemu. Slov. listom pa, da naj pogledajo na svoje Jednote tudi "enmalo", saj imate vsak list eno ali dve, in prepričajte se malo prej, kako obstanete, in šele po tem poglejte na največjo slov. organi zacijo v Ameriki in to je na K. S. K. Jednoto s sedežem v Jolietu, Illinois, United States of America. Ako pa vi, cenj. poročevalci v slov. listih, ste prepričani, da glavni odbor Jednoto izkorišča, poiščite jih tam, kjer je za iskati, saj imajo poroštva ali ne? Prosim odgovor! Ampak iz-previdelo se bo pri glavnem zborovanju, da tisti, ki najbolj sedaj za hrbtom in pod drugim imenom kričijo, Pittsburg, Pa., 25. jul. — Vsem slavnim društvom K. S. K. Jednote, katera so odkupila tikce za žrebanje zlate ure našega bolnega sobrata Franka Rogina, člana društva Jezus Dobri Pastir št. 49 K. S. K. J., naznanjam, da je bila izvlečena št. 2459. To številko je kupil sobrat Nikolaj Jaketič, član društva Marije Sedem Žalosti št. 50 K. S. K. Jednote. Ker je to društvo kupilo 250 tikcev ter s tem pokazalo, da so člani istega pripravni pomagati trpečemu sobratu, se jim na tem mestu v imenu bolnega sobrata zahvaljujem. Posebno zalivalo zasluži društveni tajnik sobrat F. Mravintz, ki se je tako daleč trudil, da je tako lepo število tiketv razpečal. — Ker je mnogo društev, katera mi niso še po vrnila tikcev, mi je nemogoče objaviti imena onih, katera so kaj darovala. Zatorej še enkrat prosim, da mi se neprodani tikci povrnejo. Med člani naše slavne K. S. K. Jednote bi se dalo na boljši način pomagati v slučajih takih neozdravljivih bolezni, kakor so: jetika, appendicitis i. t. d. Prepričal sem se, da prošnje, katere se pošiljajo na krajevna društva K. S- K. Jednote, prinesejo prav malo podpore, dasiravno oni, kateri jo težko pričakuje, ne ve, kam s? bi obrnil in poiskal si zaželjenega zdravja. Moj namen ni žaliti cenjenih članov s tem dopisom, ampak sem prišel dotiko z nekaterimi člani, kateri pravijo, da je najbolj na društvenih uradnikih ležeče, kar je pa popolnoma nepravilno ogovarjati uradnike, ker oni se trudijo na vse mogoče načine za dobrobit društva. Ko pride kak šna prošnja za podpiranje onemogle ga člana oziroma sobrata najsi bode kateregakoli društva, posegajo v žepe uradniki sami, drugi člani se spreha jajo ta čas po parkih; in ko se čita v listih zahvala za enega ali druzega, pa se čuje: "to ali ono društva je dalo se čuje: "To ali ono društvo je dalo več, moje nič, oh, jaz boni prestopil, pri tem društvu ne maram biti." Da je to resnica, mi bode lahko vsaki u radnik oziroma tajnik potrdil. — Bra tje smo vsi, ki se zbiramo pod zastavo naše slavne K. S. K. Jednote. Tudi je naša dolžnost, podpirati našega bra ta, ko si sam ne mere pomagati. Vsaki oni, kateri bi temu ugovarjal, si naj zmisli, da Vsemogočni na njega lahko položi svojo roko. Ker se v kratkem začne XI. kon vencija naše slavne K. S. K. Jednote svetoval bi delegatom, da bi vsi za to dobro delovali in si premislili nataij čno, če je moj nasvet glede bolezni appendicitis, jetika in drugih neozdrav ljivih bolezni, katere trajajo čez eno in več let, vreden, da Jednota ukrene s takimi člani, ter jih podpira. Vsak tak slučaj bolezni naj bi se asesiral na vsacega člana in članico K. S. K. K. Jednote po 5c ali 10c. Prošnje, katere čisto malo prinesejo, naj se ovr-žejo. Mislim, da ga ni člana v Jednoti, kateri bi temu ugovarjal. Če pogledamo na druge slovenske jednote in zveze, smo takoj pri zaključku, da naša najmočnejša slov. organizacija nima kar je najbolj potrebno, to je, pomoči deliti za zdravje. Koliko jih je že šlo v prerani grob le zato, ker jim je uboštvo trkalo na vrata, da si niso mogli preskrbeti dobrega in zanesljivega zdravnika. Upajoč, da ne bode ta dopis razža-lil nobenega čiana(ice) naše slavne K. S. K. Jednote, želim delegatom XI. glavnega zborovanja najugodnejšega uspeha. Amer. Slovencu, glasilu največje slovenske organizacije: le po svojem potu naprej! George Weselich Č. g. A. J. Kastigarju, župniku v La Salle, 111. Naznanjam Vam, č. gospod, da sem pre.el sledeče pismo: "La Salle, 111., 30. julija. — Dragi sobrat Josip Sitar! Zahvalo Vam izrekam za Vaš dopis v Am. SI. o g. Kastigarju, župniku v La Salle, 111. —-Kakor je Vam že znano, da je tukajšnji naš župnik ves srdit se obrnil na glavni odbor K. S. K. Jednote in poleg tega tudi že skoraj ob pamet prišel. — Mi tukajšnji farani in člani K. S. K. Jednote smo istega mnenja kakor ste Vi, g. Sitar, da naj se drži kakor je čital v Vašem dopisu v Am. SI. —Morebiti je Vam znano, kak duhovnik je on. Pod njegovim gospodarstvom je prišla naša fara že na kraj propada. Ljudje kar trumoma od cer-kve odstopajo. Alkohol ga je tako zmešal, da po mojih mislih že on sam nič ne veruje. Koliko sv. maš je zaspanih! Za ta teden je rekel, da ne ve, če bode kaka maša ali ne, razun pon-deljka, ko bode poroka. — Vas pozdravim in ostanem Vam udani N. N." (Polno ime podpisano.) — Torej -tako delate, g. Kastigar, župnik v La Salle, 111.? Če lasallsko faro in katoliško vero razbijate, kaj mislite, da bodete tudi ob enem spravili doli Kranjsko - Slovensko Katoliško Jednoto?! Edina gatroža zgubljenega slovenskega naroda na svetu je K. S. K. J. in Vi. g. župnik, namesto da bi jo lepo okopavali. da bi lepše rastla in cvetela, ji trgate korenine. Nele mrzle •ode na glavo takemu človeku, ampak kropa, in še boljše bi pa bilo, da bi se navezal mlinski kamen na vrat in potopil v največjo globočino morja. Pustite Jednoto pri miru! Saj bodete kmalu znali o vsakem odborniku K. S. K. J., za koliko smo vas ogoljufali in oravbali". Za vsaki cent, ki je bil pri enem ali drugem uradniku K. S. K. J. vzet. bo lahko cela konvencija znala in sodilo se jih lahko bo, kakor bodete videli in znali. To naj bo dovolj za danes. Vaš rojak Josip Sitar, nadzornik K. S. K. J. t-o: Plačajo se vnaprej. Kdor išče dela, za enkrat......$0.10 Kdor išče-delavcev, za enkrat... 1.00 Kdor išče znanca itd., za enkrat. .25 Zahvale ........................ 1.00 Naznanila, od vrste, za enkrat... .10 Oglas—ime, stan in naslov, na leto $5. Oglasi v "A. S." so najuspešnejši. I - POŠTENA, PAMETNA IN PRID-na Slovenka, stara od 30 do 40 let, dekle ali vdova, ima priliko se seznaniti z možem, ki se namerava ženiti. Za nadaljna pojasnila se naj piše na: J. W., Gen. Del., Springfield, 111. It RABIMO NAD 16 LET STARIH deklet. Plača se jim ko se uče delati. Sweet Orr & Co. 4t RABIMO 50 BENCH IN SQUISERS livarjev (moulders). W. Pratt, Malleable Works, Joliet, 111. KJE JE MOJ BRAT JURIJ ŠUTEJ? Pred 6. leti je stanoval na 110 East Park St., Butte, Mont. Za njegov naslov bi rad izvedel njegov brat Matija Šutej, 4819 Blaeberry St., Pittsburg, Pa. NAPRODAJ NOVA 4 SOBNA Hiša pravkar narejena. Lota 40x132, na Cora St., blizu Engals Ave., bli- zu Horseshoe in Gas tovarn. Proda se hitro za $1,000 in gotovino ali obroke. Vprašaj na 720 Oneida st. ali pa telefonaj—1913 J Chicago tel. NAPRODAJ LEPA FARMA 160 O-ralov, z vrtom in sadovnjakom, lepo hišo, 2. hlevi, svinjaki, kokošnjaki in drugimi poslopji. Vse je še le pred nekaj meseci dogotovljeno. Prodam, ker sem k temu prisiljen rkdi gotovih zadev. Zemlja se nahaja 6 milj severno od Doniphan, Mo., 15 oralov je obdelane zemlje, in ograjenih z železno ograjo, drugo pa rabim za pašnik, je dobra hosta za tesanje tajzov. Menjam za hišo in loto v Jolietu, ali pa prodam. Cena za vse skupaj je $2,500. ali pa po $16 na aker. Ig. Legan, 109 Franklin St., Joliet, 111. Naglo ozdravljen. Sloveč zdravnik, ki se je bil vina dobro nalezel, je bil poklican k nekemu gospodskemu bolniku. Ko pride k njemu, se vsede zraven postelje, prime njegovo roko ter gleda na uro, da bi štel utripanje žile. Ker pa zaradi preveč zavžite pijače ne more šteti, dene uro v žep in godrnja sam seboj: "Pijan, resnično pijan!" — Bolniku naroči, naj ostane v postelji in da ga pride drugo jutro pogledat. Pa že na vse zgodaj zjutraj dobi list, kjer mu bolnik piše to-le: "Ljubi gospod doktor, Vi imate prav in ne morem tajiti, da sem bil pijan; toda prosim Vas, da nikomur o tem ne črhnite besedice in da vzamete za plačilo denar, ki je v pismu, 100 kron." Lyons, Iowa, 31. jul. — Prosim, g. urednik Am. SI., da priobčite naslednje vprašanje in moj odgovor. Vprašanje mi je bilo stavljeno v pi-mti. katero se glasi: "La Salle. 24. jul. 1911. Dragi rojak, g. Blaž J. Chulik! Tri reči bi rad izvedel od Vas. Pravila K. S. K. Jednote dovoljujejo predsedniku zborovanje Odložiti na poznejši čas po prvem pondeljku v oktobru i^i premeniti kraj zborovanja "pod pogojem, da je dobil poprej dovoljenje od večine Jednotinih uradnikov." Stran 5 Kraj in čas. Prosim blagovolite mi povedati: 1. Ali-je Vas predsednik, A. Nemanič, kedaj vprašal za tako dovoljenje? 2. Ali ste Vi pred sedniku, A. Nemaniču, kedaj dali talko dovoljenje? 3. Ali bi mu Vi dali tako dovoljenje, ko bi on Vas zanj vprašal? Prosim, zapišite odgovor na drugo stran tega lista in pošljite meni v pri djanem zavitku. Vaš vdani Alois J. Kastigar, župnik in član dr. sv. Družine ter K. S. K. Jednote. Moj odgovor se pa glasi: Cenjeni gospod Al. J. Kastigar v La Salle, 111.! Vam hočem hitro odgovoriti na Vaše nepotrebno vprašanje. Ker vem, da Vam ni moj 'profession' znan, se mi skoraj neumno zdi na kaj tacega odgovarjati, vendar hočem pokazati vrlim članom in članicam naše slavne K. S. K. J. v tej številki, da sem tudi jaz mož svoje besede, čeprav nisem učenjak prve vrste, pa sem farmar in obenem trgovec, ki se zavedam svojih dolžnosti tako v svojih lastnih zadevah. kakor v zadevah K. S. K. J. kot član njenega glavnega odbora. Jaz sem storil svojo dolžnost, in Vi, gospod, pa storite svojo v svojem poklicu, pa boste veliko več koristili sebi in svoji župniji in svojim faranom, kakor pa sedaj, ko nastavljate limani-ce članom gl. odbora. Tudi o meni se zelo motite, gospod, v teh zadevah! Ce pa pridete na 11. glavno zboro/a-nje K. S. K. J., prašajte po Blažu J. Chuliku, da ga hočete videti: to me bo zelo veselilo, ker jaz sem odkritosrčen vitez sv. Jurija št. 3 K. S. J. in nočem z nobenim človekom za njegovim hrbtom prazne slame mlatiti. Vam vselej udani Blaž J. Chulik, načelnik pravnega in prizivnega odbora K. S. K. J. PRIPOROČAMO VAM DOKTOR IVEC (Water Doctor) kot najboljšega in najizkušenejega zdravnik*. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini) 1 To-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju. Njegovi bolniki, katerih je že mnogo ozdravil, ga imenujejo kot "water doktor". On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbtčino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravr 'ški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in oa Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. Pazite na ta label če zahtevate pristen kruh. Pravili smo vam lastnosti Butter Ifaust kruha. Hvala za sprejem naše besede in da ste poizvedeli, da je najyoljse. Kakovost kruha je povzdignila prodajo istega mnogo viije kot smo pričakovali. Mi dobro vemo, če se kupi najbolje za isto ceno kot navadno, potem vsak seže po boljiem, za to pa se višajo proddjo Butter-Krust kruha. Pečen vsak dan v čistej pekarni iz onega dobrega blaga, ki ga sami rabite za to stvar. Zahtevajte take ■ oblike hleb. Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. prečudnici. Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza-nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje. Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta i naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St, New York City. Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. T Ljubjani reg. zadruga z omei. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO 4? % Denar ae samore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vsaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod sa trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem posije NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Lastno Meno premoženje koncem 1.1910 K. 407.520. Stanje branilnib rloe koncem 11910 okoli E 3.156,206.83. '9mmmmmmaamammmmm»mmmmammmmmamammmmmmmmmammmmmmmmmammmammmmmmmmmmmmmmmmmmmMmrnmmmm0 Majorjeva pripovedka. Češki spisal A. E. Mužik. Prevedel Rtv. J. Smoley. (9= i. ' z nam Obiskal sem v trdnjavi svojega bra-tranca-častnika. Mesto siromašno, dve vrsti hiš, vse ostalo pa kasarne, peka-rije, Jcasemate, skladišča, braniki in vtrdbe. \ Celodnevno potjo bil sem se utru dil na telesu i duhu. Bil sem vesel ko smo se zvečer sestali pri "pilzenj skem". Posedli smo kolem mize, jaz jedini civilist, mpj bratranec in neko liko častnikov. Nekaj časa igrali so biljard, a zadnja igra je bila tako pu sta ip dolgočasna, da bi bila sramota o njej govoriti. Vstopil je mlad poročnik, lepa, čvr sta postava sicer, a opitega obraza Pozdravil je, prisedel in si naročil steklenico konjaka. "Bil je že po vsem mestu. Sem pri de yedno na zadnje. Opil se bo," za šepetal mi je bratranec. "Škoda, videti je dober človek." "Dober in zelo premožen, toda pije iz jeze in žalosti. Domače in družin ske razmere...." Poročnik je pil. drugo, pil tretjo steklenico... Pil je tudi pivo, a to le da bi ne rekali, da pije le žganje. Utihnili smo. O čem pa govoriti O manevrih in vajah vpričo civilista ne gre — ker se na to ne razume Politika — odijozna stvar. Ženske — mlajši so bili veseli, da so se vsaj za nekaj časa otresli muh "milostnih", a ti starši — vsak je bil oženjen ali pa že star samec* Najlepše je bil na tem poročnik. Bil je filozof in že imel svojo formulo: pil je. V tem je prišel major. Velika postava. širokih pleč, kakih 50 let, lasje in brke že osivele. "Gospbd major! Sedaj bode pa veselo." Predstavili smo se drug drugemu. "Veseli me, da Vas spoznam," dejal je major. "Kako se Vam dopade naše gnjezdo? Skoro gotovo ne — a ne sramujte se," in pristavil je tiho in zlobno: "Xain tudi ne dopada." Vsi smo se nasmejali. "A kako zdržite vse to?" vprašal sem. "Igrate karte?" "Ne," dejal je major. "Gospod major niti ne ve, kakšna je srčna sedmica," smejal se je bratranec. "Jaz?" rekel je major mirno. "Natakar, podajte mi karte." Razdelil je karte med tri igrale nenavadno izurjenostjo. Pokazal je tri igre, a vsako dobil je on. Zijali smo. "A zakaj nikoli ne igrate?" "Nikoli, in ne bom. Je temu že davno — igral sem, in kako sem igral! Priigral in zaigral sem mnogo denarja. A če hočete, povem vain, zakaj sem prenehal igrati." "Bravo", zadonelo je okoli mize. Izpili smo. Natakar nalil je nam na novo. Poročnik je tudi izpil. a dal si naliti takoj dve steklenici, da bi ne motil in da bi ne prišel — prekratko. Major je pripovedoval. Pripovedoval je v resnici prijetno, srčno a zanimivo. Imel je prijazen glas, izrazo-vit pogled, dve lastnosti pravega pripovedovalca. Škoda, da se njegova povedka ni vjela na fonograf; prepričan sem, da bi še čez leta in leta imela lepše vspehe kakor najkrasnejša moralna pridiga. "Ni nikaka tajnost to, gospodje, kar Vam bom povedal. Slišali ste to od mene že nekterekrati, ali dobro reč ponavljati, mladim ljudem nikoli ne škoduje; a vi gospodje — oprostite — ste še mladi.... Vam pa, gospod (—obrnil se je k meni —) dam vam na svobodno voljo, da to povecfko napišete, ko se vrnete do Prage. Naslikajte me kot starega suhoparneža — vse jedilo. Nočem zabavati, ampak poučevati. Je temu danes kakih 30 let---. Poznate grofa Loewensteina? Je veleposestnik na Mora vi. Imeniten človek: radodaren a varčen, usmiljen a pravičen, mož, ki stori ljudem več, kakor drugih desetero. Bili smo na manevrih na Spodnjem Avstrijskem. Tolkli smo po ravnini že celo dopoludne. Opoludne imeli smo uro odpočitika. Apropos — o-pravljal sem takrat kot poročnik, zastopnik obolelega stotnika — blagajno naše stotnije. Ta dan. o katerem govorim, ostalo je okoli 100 goldinarjev, katere sem vzel seboj. Šli smo v gostilno k pripravljenemu obedu in tako rekoč naglo vse pogoltnili. Imeli smo časa še tričetrt ure. V tem je vstopil grof Loewunstein, takrat hulanski nadpo-ročnik"; njegova sreča prt igri je bila znana. Dal je prinesti karte. "Komu, gospoda, se ljubi na pol ure?" Tovariši pa vsi jednoglasno iti smehom : "Havlena." Sel sem. Svojega denarja sem imel le okoli deset goldinarjev; vedel sem, da igra grof le za visoke svote, a vendar sem šel. Obsedel me je satan. Kakor bi mi vedno nekdo šepetal: "Idi, idi!" Šma tral sem to za dobro znamenje. Kakor tudi okolnost, da me je grof sam k igri zvabil. A to je menda tako, kal^or bi imel človek že pol dobička v žepu. Na to, da bi ne šel igrat, niti pomislil nisem. Smatral bi bil to za sramoto, za zgubo svojega ugleda.... Gledati samo na igro. a - sam bi ne igral, ne to bi ne bilo šlo. Tretji igralec se je tudi oglasil., Igrali smo. Tovariši so nas obkolili. Imel sem res srečo. Ni bilo pol ure in priigral sem 200 goldinarjev. Grof je plačal brez vsake besede. A kmalu se je stvar obrnila. Začel sem zgubljati. Pogledal sem na uro. Še deset minut smo imeli časa. Tovariši so vstajali in odhajali k svojim oddelkom. Mi pa smo igrali dalje, a jaz sem vedno zgubljal. stein obolel. Nilamor ne gre. Kake sem se zavzel, ka mi nekega dne lije-gov sluga prinest listek, s kojim mi grof vabi k večerji v družbi nekateril tovarišev. "Se-li ne motite?" vprašam slugo, "Gospod poročnik Havlena. ukaza' mi je tako gospoc| grof." Ni bila torej zmpta. Šel sem. Pri grofu je bila zbrana že družba častnikov. Po stopnji bil .sem jaz najnižji. "Gospodje." pozdravil nas je grof. "hvala vam, da ste prišli. Današnji soiree je k ločitvi. Odpotujem, a ne vem, kam; a k armadi se ne vrnem £egel sem po denarju iz blagajne stavil sto goldinarjev. Potegnil sem karte a — zgubil. Grof je hotel raz deliti karte še jedenkrat, a v tem se je oglasil zunaj signal, grof je vrgel kar te na mizo in vstal. Drugi igralec je šel z njim. Ostal sem sam. Prijel sem se za glavo... Bil sem obupal... Ostalo mi je jedilo sred stvo: krogija... Spomnil sem se v tem trenotku Bog ve kako, na svojega očeta... Ubogi, starosti oslabeli oče pošiljal mi je vedno denar, vem, da si niti čašice piva ni privoščil... In jaz sem zaigrava! to njegovo pivo..... Kakor bi slišal njegov glas: "Pojdi za njim, pojdi za njim... Divje sem skočil iz gostilne. Bežal sem kakor brezumen za grofom. Za klical sem ga, on je obstal. "Gospod grof," sem vzkliknil, čuteč, kako mi sili kri v glavo. "Za Boga Vas prosim, posodite mi denar. Zaigral sem denar iz blagajne." "Ste nori?" "Pj-osim Vas, gospod grof, ne storite me nesrečneža. Ako mi ne po magate, moram se ustreliti. A to takoj !" "A tako? Igral sem za ukradeni denar?" zakričal je grof. "Fej, kaka sramota! Nočem tega denarja; da veste, nočem ga..." Radost me je obšla, veselil sem se, da dobim denar. yzel je iz denarnice stotak. moj sto-ak in rekel mimoidočemu častniku: "Tovariš,' hočeš smodko?" Podal mu je smodko, stotak zvil in mu smodko zapalil. Častnik se je čudil. Grof pa je odšel docela mirno. "Gospod grof," klical sem za njim koro z jokonf. nevedoč. kaj blebetam. \ došel sem ga in šel vedno za njim. •'Prosim Vas, gospod grof! Govorim fam kakor človek k človeku. Ste bili kedaj boian? Ste videli pri svoji postelji klečati dva starca in moliti za vas? No, glejte, taki starci morda sedaj kleče doma in molijo za mene..." Grof je malo obledel. "Koliko potrebujete?" "Sto goldinarjev." "Tu jih imate." Dal mi je stotak. Kakor bi sanjal, prijel sem ga za roko, da bi mu jo poljubil. Nisem vedel, kaj delam. Grof mi jo je iztrgal, vzel robec in si roko obrisal... Vrnil sem se k svojemu oddelku. Radost in veselje me je hotelo zadušiti. V tem trenotku sem v duhu prisegel...... Prišel sem prepozno, stotnik je grmel in tile znirjal pred vsem možtvom. Stal sem kakor soha in si mislil: "Le še bolj. le še bolj!" Čutil sem. da se mi začenja inovo življenje. Hotel sem za svojo lahko-mišljenost pokoriti.... Dan mi je prešel kakor v sanjah. Zvečer dobim list od očeta, da je obolel. A da bi ga bil mogel obiskati, nato iti bilo niti misliti. II. Cela dva meseca nisem pil kapljice piva, — pri moji časti. Zaprl sem se dohia. V tem času se je z menoj marsikaj spremenilo. Premišljeval sem vedno. . . . Ko sem dobil plačo, šel sem naravnost h grofu. "Prinašam Vam dolg, gospod grof. vala Vam!" "A, pozabil sem že skoro na to," rekel je on malomarno. "Spominjam se — užalil sem Vas. Hočete dvoboj? Sem na razpolago." "Ne, gospod grof, nočem dvoboja. Ne bodem se bil z Vami. Zahvaljam Vas na lekciji, ktero ste mi dali. Hvaležen Vam boni za to do« smrti." "Se šalite?" "Ne šalim se. — Mi ' to resnoba. Obvarovali ste ime moje preteklosti, obvarovali ste celo mojo prihodnjost. Bog naj Vam to povrnef "Gospod poročnik," rekel je grof mračno, "kar sem storil, nisem storil za kako plačilo. Storil sem to, ker se mi je ravno tako ljubilo in ker nisem hotel kdnipromitovati sebe i Vas. A' zlasti sebe." "Naj bo temu, kakor hoče, gospod grof, srčno se Vam še jedenkrat zahvaljam." Grof me je hladno odpustil. IV. Minulo je nekaj tednov. Bil sem kakor prerojen. Opomogel sem si duševno m gmotno, a kar se dosedaj še ni zgodilo, poslal sem očetu sam nekaj goldinarjev "za piyo", kakor sem pripomnil. Igrati sem prenehal, med tovariše sem r«dko zahajal. Začetkom so se mi smejali, potem se čudili, naposled so gledali na mene kakor na kakega čudaka. Govorilo se je, da je grof Loewen- "Vi, gospod grof, tako mlad mož. kateremu se obeta taka karijera?", čudili smo se vsi. "Je že gotova stvar, gospodje, vojaško življenje me ne veseli." Jedli smo, pili smo, šalili se: na konec prinesel je še šampanjca. Pili smo na zdravje in lepšo bodočnost gostitelja. Grof je bil nekako slabovoljen in čmeren. Bilo je videti, da se šali in smeje, le ker je gostitelj, da se sili k smehu; njegova dobra volja je bila preč. Pozno v noči smo se ločili. Pri slovesu mi naenkrat tiho reče: "Prosim Vas, počakajte tnalo tukaj." Stori! sem to pod nekako pretvezo. Ko so vsi odšli, je grof globoko zdihnil. Stopil je k meni in rekel: "Oorostite, da Vas nadlegujem. Imam do Vas prošnjo." "Gospod grof, vse kar mogoče, rac! storim." "Hvala. — Torej poslušajte. Ta večer je bi! v slovo z vami in — celim Svetom. Življenje se mi studi. Ustrelim se danes." "Vi?" "No, seveda jaz. In to še danes. Hočete mi li storiti prijateljsko uslugo, oskrbite moje stvarf po smrti, oddajte te listine na pristojno mesto in tam naznanite. Sicer je vse v redu, dolga nimam nikakega. Mi to obljubite?" V tem se je zaslišal zunaj nekak ropot. Vstopil je sluga in rekel: 'Zunaj je neki stari gospod in hoče govoriti z g. poročnikom Havleno." "Moj oče," zaklical sem radostno. Vrata so se odprla, moj oce je vsto-pil. "Gospod grof. odpustite ubogemu starcu," zašepetal je oče tresočim glasom. "Prišel sem k sinu, a nisem ga mogel dočakati. Zato sem prišel sam po njega." Objeli smo se in se poljubili. Grof je pozdravil očeta, podal mu roko in jo gorko stisnil. "Oče," rekel sem, "glejte, gospod grof ohranil Vam je sina, rešil moje življenje." Začudeno ga je pogledal oče, .-topil h grofu; prijel ga za roko in jo jel po 1 j ubijati. . . , "A kaj delate, stari gospod? To lie^ gre. da bi Vi poljubljali roko." A pristavil je žalostnim glasom: "Ako hočete, molite na mojem grobu." "Gospod grof se hoče uštreliti, oče," zaklical sem jaz. "Kako? Vi? Tak mlad mož? To ni mogoče!" "Ljubi gospodje, vse ima svoj vzrok. V.šak ve za svoje najbolje... Svet se mi studi, življenje za mene nima cene. . ." "A kaj vaši stariši?" "Nimam jih." "A Vaši prijatelji in sorodniki?" "Ah. ti bodo veseli, čakajo na ded-ščino." "A Vaš poklic?" "Kaj to? Na moje meslo pride dm- iino na njej, jaz in moj oče kot jedini prijatelji grofa. Nevesta je bila v resnici mlada, krama. dobra kakor podoba svetnice... Novoporočenca sta odšla na pose stva v Moravi. V. Moja pripovedka je pri koncu, gospodje, navadna, priprosta, a resnična in poučna. Še nekaj: ko je čez leto moj oče umrl, prišla sta na njegovo rakev z Morave dva krasna venca. Veste od koga. A jaz grem do Morave, kadar imam dopust, a tega imam kadar grem za botra otrokom svojega prijatelja. Imajo — pomislite — sedem otrok. Pred tednom pa mi je pisal, da bi se pripravil, da bi kmalu prišel zopet k njemu. No, kadar sedimo potem skupaj pri mizi in govorimo o starih časih — pa pride partija piketa. A to je jedina igra. katero igram, radi katere moram celo na Moravo. Tako je, gospoda, v življenju. A nočem moralizovati. Major je končal. i Trenotek bilo je vse tiho. Prišel je uatakar, nam z nova nalil, a tudi ljubitelj konjaka, gospod poročnik, si ga je dal še prinesti. yina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna /ina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal, vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c ?al., staro belo vino 50c gal., drožnik tli tropinovec ?2.50 gal. Vino pošiljam do 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov ta naročila: Hill Grit Vineyard" AVSTRO -AMERIKANSKA ČRTA Nfajpripravnejša in najcenejša paro brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkoro Trstom in Reko. Brzi poštni tn novi parobrodi na dv. ■/ijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ol sredah ob 1. popoldan in Trsta ob so botah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško. Za nadaljne informacije, cene i> vozne listke obrnite se na naše zastop nike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York. JOSIP KLEPEC JAVNI NOTAR Izdeluje vse v notarsko delo spadajoče tistim looo n. chicago st, JOLIET KADAR POTREBUJETE caj lesa za stavbo ali drugo, vpraša j t* za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG— Oba telefona 17. Washington St., JOLIET, ILI* Ko se mudite v So. Chicagi, ne pozabite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK Emil Bachman 1719 South Center Avenu«. CHICAGO. ILL. g'- "A vaše dolžnosti...?" "Nimam nobenih." "Nimate jih? Kako to? Vsak človek jih ima. A če mislite Vi. da jih nimate, najdete jih. Vsak si jih lahko najde. Ttrtli Vi jih bodete našli. Naredite Vi koga srečnim človekom in tudi Vi postanete srečen. Naložite si kake dolžnosti — oženite se!" "Hatha, jaz naj se oženim!" "Cemu se smejete?" razvnel se jc oce. "Je to resna reč. A, ako hočete, povem Vam, s kom. Pri nas je nevesta, mladi kneginja X. Morda je Vam znano ime? Bil sem njen oskrbnik, poznam celo rodbino do dobra. Prišli so ob vse. A to ni moja krivda. Služil sem pošteno, nisem se obogatil z njihovim im.tjem —, dokaz, da sem reven, kakor oni... A ona je poštena, ponosna, krasna, dobra! Je ravno taka kakor svetnica na našem altarji. a ravno taka sirota. Hoče v samostan. Molil sem. da bi ji Bog dal srečo; >" Vi, gospod grof, ji morete dati ?rečo." Nastal j'e molk, mučen molk. Naglo je stopil grof k očetu. Česar do sedaj nisem videl, se je zgodilo: v.grofovih očeh zalesketale so solze. "Stari gospod, hvala Vam. Tega Vam nikoli ne pozabim. Kedaj P°j" dete domu?" Vprašaje je pogledal oče na mene. "Veste kaj, oče; pojdemo jutri, ako niste preveč utrujen. Vzemem si dopust in pojdem z Vami domu. Gospod grof g?e pa na svojo graščino." Radosti se je oče razjokal. A ko sta si stala z grofom nasproti, bila je to slika častitljivosti, pobož-nopti. "Dovolite," rekel je grof, podavaje očetu roko. "Ne tako, ampak kakor oče sina." Poljubila sta se z očetom. Drugi dan šli smo X-si "k nam". Čez teden vrnila sva se z grofom, jaz zopet kot opuščen mladenič, grof kot srečen ženin. Grof je stopil iz vojaške službe. Za četrt leta je bila svatba. Bili Stefan Jakše, lastnik. Box 657. Crockett, Cal. ClTAJTE! Ukažem Vžm cestu k žtastiu. Dokfaal Bom to tislcel'udom a dokažem to aj V6m, ako nado-budnvif šfastia. Odpište mi svoja adreesu a pošllte 2c štemp-Ifk a ja VSm pošlem tiplny nfi-vod a tajnosti, z čoho sa bukete radovaf. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51st St., CHICAGO, ILL. slovenska gostilna mesarija in grocerija. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Pri meni dobite vse kar želite. Po* strežba točna, blago najbolje, a cene najnižje. B st m Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Jos. Steblaj PRODAJALNA smodk, diihana, slaščic in mešanega blaga ZAVARUJEM PROTI OGNJU. Tajnik Slovenskega Stavbinskega društva. •o J, 1840 W. 22 St., CHICAGO. ILL. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB. se priporoča rojakom v i naklonjenost. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pošilja denar v staro domovino, hitro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLII 3501 E. 95th St So. Chicago, III Veli in »i Pa jj^k ^Ak HIT* nr mr hr? nr HR* nr nr nr fgp * * i Zgodnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravlj iva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pra-Prvo znamenje jetike je vem času. bleda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri r i v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le če se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: , Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavali vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj le bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. i i I « l i « « % t J JOS. TRINER. kemični lnhoratorij, * 1333-1339 S. Ashland Ave._CHICAGO, ILL. Izguba teka Nepravilno prebav-ljatije Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bolezni Izbruhi so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevega Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seatt|e leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu in Bruselju 1911. line iajt» ILL »o za- K Straka vam, očisti in pogledi obleko. Čistimo razno brago iz kože 'n dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst. Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes. $ Oba telefona 488. Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass Street Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets. Albert Weiss Land Co. Red River Y alley Fftrme. v slavnoznanih Richland Co., North Dakota in Wilkin Co., Minn. Najlepše fame i sveto. In se prideluje vsevrste žito, pšenica, oves, koruza, ječmen, lan, itd., ter imamo farme v Woodsdae, Colo.; Rock Creek, Wyoming in San Antonio, Texas in nekatere teh farm so jako pod ugodnimi pogoji. Torej rojaki pridite in vprašajte. Tudi lote in hiše imamo na prodaj v Jolietu. ' L. EBERHART, glav. zastopnik za sev. države Illinois. Sobi 1 in 2, Fargo Bldg., Joliet, 111 Slovenski zastopnik, Anton Zelnikar Bray-eva Lekarna ^(priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. cene 104 jefferson St > blizu mosta) joliet III Po- j čic h ržB. , bi-dke- Itt H i i i i i pozor, rojakinje! veste kje je dobiti n&jboljie me 10 Po najnižji ceni? Gotovo! V mesaic J. & A. Pasdertz !' dobijo najboljše »veže is prek* klobase in najokusnejie meso Po najnižji ceni. Pridite toraj it Okusite Bale meso. Nizke'cene in dobra postrežba i« V* geslo. N® pozabite toraj obiskati nas ▼ *isej mesnici in groceriji na voga-ln Broadway and Granite Streets. Phone 4531. N. W. Phone 1113 STENSKI PAPIR •lika zaloga vsakovrstnih barv, olje* ® firnežev. Izvršujejo se vsa bar **rska dela ter obešanje steaskegi ^P'rjs po nizkih conah. Alexander Harass *»Chi. Phone 376. U N. W. 927. ----- KirinčicBros 9 i i i i i 9 9 9 9 Cor. Columbia In Chioago Sls. j^^cimo izvrstno pivo, katero izde w 8lpVnoinana Joliet Citizens Bre-Rojakom se toplo priporočamo. T&0ST &KRET2 u. — izdelovalci — avANA in domačih smodk Posebnost so naie n u- s." 10c. in "Meerschanm" Sc * drobno se prodajajo povsod. hlf, na debelo pa na ■•»•on Street. JoUet, U ali pi lite po |*avo zdravilo v ffavi prostor •U. mm Dmco. ^ lekarnarji. Bluff ud Exchange Streets Ifi^ JOLIET. ILL. "Polnimo naročila vseh adravnikov ^^ na pravi način. *°hn Grahek ^O-ostilničar... 'jsko V*dno 8veže P'v0' fino kali" H>o]'- vin°. dobro žganje in tržim J3e smodke. lJam tuc'i trdi in mehki premog. TELEFON 7612. H. , JOLIET, ILL. N rl8t°'laki' naročajte in priporočajte V «. ®v°jim znancem in prijateljem V S v edini sIov- katoliški list v J,-' ki nai bi zahajal v vsako v Ameriki. Le $1 na leto. National Studio (R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, I1L Edina slovanske fotografija v Jolietn. Zmerne cene. Najboljše delo. pozor, rojaki! Moderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše pot terjevo pivo, izvrstno žganje, domsi-viuo in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. ANTON T. TBRDICH, 303 Ruby St N. W. Phone 835 Joliet, Vb WAWWVVWVWVVWWVVW Oscar J. Stephen Bobe 201 ln 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuj« ln prodaja s»*n]jiiča v mestu in na deželi. Zavaruje hiie in pohištva proti ognju, nevihti ali «trngi poškodbi Zavaruje t trd- življenje proti nezgodam m boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko si, oko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleško. VWWWWWWWWWWW I Z a kratek čas.% ♦ooot Iz spiritistične seje. V ozadju dvorane se pojavijo nekam nejasne črte poklicanega duha. S tresočim glasom vpraša vdova: "Ali si ti, Avgust?" "Da, jaz sem.'' * "Ali si ti srečen, Avgust?" "Da, prav srečen." % "Si srečnejši, kakor si bil takrat, ko si živel z menoj?" "No, to se razume." "Kje pa si, Avgust?" "V peklu." leto. General se zahvkli in vpraša čuvaja, koliko je dobil lansko leto napitnine. "Nič," odgovoj-i ta. — "Torej," reče general, "naj pa tudi letos ostane pri starem!" Nesporazumljenje. Berač pride h kmetu prosit vbogaj-me rekoč: "Krompir pobiram". Kmet: "Kdo ga pa raztresa?" Dva različna. Janezek: "\Te verjameš, Francelj, kako zelo me je bilo strah sinoči na svislih, ko je tako strašno grmelo m se bliskalo! Bal sem se, ker sem spal sam." Francelj: "Mene pa ni bilo prav nič strah, pa sem tudi sam spal; saj mi ni nihče pomagal." Samostanska pokorščina. Nemški cesar Henrik II. bi se bil rad znebil vladarskih skrbi in je zato hotel iti k menihom. Pa nikjer ga niso hoteli sprejeti. Ko pa le še v enem samostanu poprosi, mu reče o-pat: "Menih torej hočete biti? Dobro! Menih mora svojega opata ubogati. Zatorej Vam ukažem, da morate še zanaprej cesar ostati!" Premalo kazni. Potepuh: "Vedno slabejši časi! Samo štiri tedne sem dobil! Nazadnje bomo prišli tako daleč, da bo moral človek koga ubiti, če bo hotel celo zimo sedeti!" Zakladi srebra. Iz Galvestona, Texas, poročajo: V zapadnem delu Brewster County sta našla lovca Paul Larkins in Frank Hil lings zapuščen rudnik, v katerem so Indijanci kopali srebrno rudo. Rudnik je bil 75 let zapuščen in ima zelo bogate žile srebra. Imenovana lovca sta sama kopala in odkrila rudnik. Vhod je bil skoraj popolnoma zaraščen in zadelan. Ko sta izkopala precej globok ror, sta zadela na srebrne žile, ki so bile do enega palca debele. Organizirali so družbo, ki bo izkoriščala rudnik, ki ima baje bajno bogastvo. Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na MelMer & Weill® Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, I1L Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan. N. W. telefon 577. Nick Skrtich gostilničar 1014 N. hicago St. Joliet, 111. Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat Stefaniču če» treko. Tam dobim dobro pivo, igo nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt« se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-u, 400 Ohio Street Joliet. Hb Metropolitan Drog Store N. Chicago ft Jackson Sta. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil ali pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. Mirovni sodnik ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS Ju(jge Murphy 222 Jefferson St. nad Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo. Ozdravljen. "Gospod doktor, mrzlica me je pustila, hvala Bogu!" je rekel bolnik zdravniku. "To sem jaz že iz Vaše govorice spoznal," mu odgovori zdravnik. "Kako to?" vpraša bolnik. "No, ko ste bili v največji nevarnosti, ste mi rekli: 'Predragi gospod doktor'. Ko Vam je bilo bolje, ste dejali: 'Ljubi gospod zdravnik!' in sedaj mi pravite le 'Gospod zdravnik!' Že ve, kaj bo. Francek: "Oče, mati pravi, da brž v hišo pojdi!" Oče: "Kaj pa bo?" Francek: "Jaz ne vem, ampak mene je že natepla!" Glavna stvar. Tonček: "Kozel je pa vendar grda žival!" Pestunja: "Ne smeš po zunanjem soditi; da je žival le pridna in da ima dobro.srce, to je glavna stvar!" Kako ljudje mrjo? Slikarja je objela smrtna senca. — Stražnik je "prestal". — Rudarja so Spustili v jamo. — Lončarja je zakrila črna prst. — Gorski vodnik je odpotoval v večnost. — Lenuh je zaspal v miru. — Gostač se je preselil na oni svet. — Jetniku je zasvetila večna luč. — Kralja je Bog -sprejel v nebeško kraljestvo. — Kosca je pokosila smrt. — Utrujeni kmetovalec se je vlegel k večnemu počitku. — Krčmar je izpraznil kupo življenja. — Trgovcu je smrt prekrižala račune. — Prognanec se je vrnil v svojo domovino. — Krojaču je prestrigla smrt nit življenja. — Knjigovodja je zaključil knjigo svojega življenja. — Svečarju je ugasnila življenja luč. — Urarju so se iztekle ure. — Cerkveniku je odbila zadnja ura. — Kolesar je dokončal tek svojega življenja. — Zrakoplovec je zapustil svet in se dvignil v nebeške višave. — Me haču je zmanjkalo sape. — Mornar je priplul v srečno pristanišče. — Spre vodnik leži v "zadnjih cugih". — Roparja je ugrabila nemila smrt. — De lavec je prejel zasluženo plačilo. — Penzijonist je dosegel večni pokoj. — Hišnik je dal račun od svojega gospo darstva. — Nad grobokopom pa se izpolnjujejo besede: "Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade". Hvaležen tet "Gospod sodnik, jaz Vam obljubim, da bom zanaprej pošteno živel, če me milo sodite," je govoril tat pred sodiščem. In res je to sodnika bolj ganilo, kakor če bi bil tatu zagovarjal kak učen odvetnik. Dobil je le malo kazen. — "Sodnik je pa vendar dober človek," pravi tat sam pri sebi, ko je šef iz sodne dvorane, "jaz mu moram nekaj nazaj dati!" In res je drugi dan dobil sodnik svojo uro, ki mu je bila pred par leti ukradena. Dvojčka. Neki Dunajčan je imel dvojčka, dečka in deklico, ki sta si bila tako podobna, da ju je celo oče zamenil, če sta bila v postelji. Ko je bil nekoč s svojimi znanci v gostilni, jim je dejal, da stavi sto kron, da ju nihče ne bo ločil, če bota imela oba kratko pristrižene lase in enako obleko. Eden izmed njegovih prijateljev je stavo sprejel in še pristavil, da ju bo ločil v eni minuti, kateri je deček in kateri deklica, ne da bi kaj spregovoril ž njima. Stava je bila sprejeta. — Drugo jutro pride prijatelj ob določeni uri in dobi otroka žensko oblečena, sedeča zraven matere. Natihoma položi na mizo majhno punčko m puško. Kar naenkrat skoči deklica in vzame punčko, fantek pa puško. Smeje se gleda oče na zgubljeno stavo in še tisti dan so zapi-sto kron. Rojaki in rojakinje! Kadar kaj kupujete v prodajalnah, ki imajo oglase v našem listu, povejte trgovcu ali pa klerku, da ste za to prišli v njegovo prodajalno, ker ste videli njegov oglas v Amerikanskem Slovencu. Če boste to storili boste vedno bolje postrežem, ker bo trgovec vedel, da ste izobraženi človek, ki čita liste in premisli vsako stvar. Na ta način bodete nam koristili, ker bo trgovec vedel, da ima oglas v našemu listu vspeh. —Vsi za enega — eden za vse! Antonija Knaus izučena in izkušena BABICA 512 N. Broadway JOLIET, ILL. Garnsey, Wood & Lennon Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET, ILL J. C. Adler & Co. priporoča rojakom svojo Mesnica Tel. 101 Joliet, 11 Naj ostane pri starem. General Vrangel je bil znan skopuh. Nočnemu čuvaju ni ob novem letu nikoli nič dal za njegovo voščilo. Ob letu mu čuvaj zopet vošči veselo novo Vabim rojake da me obiščete kadar se mudite v na šem mestu v moji lepi gostilni, ker imam na razpolago vsakovrstnih dobrih pijač ter najboljše žganje, domača kalifornijska vina in lepo dišeče smotke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam Josip Bozioii 1011»dl»n» St. N. W. Phone 384 JoUet,111 Popravljamo Delo jamčimo klobuke kupljena pri nas urejujemo brezplačno najboljši |2»00 klobuki v mestu. Brennan & Olander 30S Jefferson St, Joliet, Illinois Gostilno, ROJAKOM Priporočam svojo .Phoenix Buffet ejer M toči vedno sveže pivo, žgaai ter najboljše Tjna. Tržim tudi domače smodke. Ant. Slcoff N. W. Phone M*. dS7 Hickory 8fc. loHe J. P. KING-* Ob» telefon M. m. T • stev. s Lesni •»•»♦♦»trgovec. Clinton in Duplaines Ste. Joliet RABIMO 50 RUDARJEV. (Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma! WENONA COAI, CO., Wenona, 111. ^mmmmmm immmmmMt Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogetali pa za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank Cor. Chicago and TanBnren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. ^*fmmmmmmmf*mmmmatmmmm*mm*m*m*mam*iim*mmmmmmmm*mmmmmmm**mMmmmmmmmmmmmm*mmmm*mtrt. Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenih držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vse druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIMI ., Za obila naročila se priporočam, SIMON ŠETIJTA SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. oooooooooooeoooooooooooeooootoooooocoo+ooooooooooooc | Joliet Citizens Brewing Co | North Collins St., Joliet, 111. 1 Fi1t© EjIIsl Brand" pivo Izdelovalci nsgboljšega piva sodčkih in steklenicah. ►ooooooo+ooooooooooooooooooooooooooooooool SLA.VNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljnbi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PIYO To so naši domači čisti pridelki, kole izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111. Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. W. 344 JOL.irr.ju_ FINO PIVO V STEKLENICAH Bottling Dept Cor. Scott and Clay St Both Telephones 31 Boji na Balkanu. Mladoturki še slabše vladajo, kot je vladal odstavljeni sultan Abdul Ha-mid. Mož je znal z zvijačo, z denarjem in s spletkami krotiti upornike Pod mladoturško vlado pa vre na vseh koncih in krajih mlade Turčije, poseb no pa v Albaniji, kjer je Turčija uved la pravo pravcato strahovlado O bojih na Balkanu poroča ljubljan ski "Slovenec"' v svojih zadnjih nam došlih številkah naslednje Črnogorska vlada je podala daljšo izjavo, ki naglaša, da so Črnogorci podpirali vsak spravni poizkus med Turki in Malisori. Črnogorci pa ne morejo biti odgovorni, ker Malisori ne verujejo turškim obljubam. Iz člove koljubja Črna gora ne more Maliso rov s silo izgnati iz Črne gore. Albanski voditelji Fasi paša, Tofan in Hjazin, poveljniki nekdanje Abdul "Hamidove telesne straže, so poizkusili 16. jul. povzročiti vstajo v Valoni Razširili so govorico, da nameravajo vstaši napasti Valono. Turki so za pirali prodajalnice in bežali. Oblasti so pomirile prebivalstvo. Zaprli so dve -osebi, ki sta razširili govorico. Agita torji so poizkušali tudi zapeljati vstaji turški bataljon, ki straži oro žarno, a se jim to ni posrečilo. Iz San Giovanni di Medua se je odposlala v Valono torpedovka, nadalje je priplu la v Valono tudi križarica "Assar y Tewfik". V okolici Peči se bijejo ne prestano boji z vstaši, ki so razdeljeni v čete 50 do 100 mož Skopeljski vali poroča, da so na padli Albanci med Pečjo in Djakova rom skupino častnikov. Ustreljena sta neki poročnik in trobentač, ranjen pa neki turški major. Oblasti nujno po zivajo pomoč proti grškoalbanskim vstaškim četam. Vojaki, odposlani na kraj, kjer so bili napadeni častniki med Skopljami in Djakovarom, so zadeli na močne albanske vstaške čete, ki so se umaknile, ko so izgubile 4 osebe. Turka sta padla dva, štirje so pa bili ranjeni. Na Epiru se strašno hitro razširja vstaško gibanje. Grki podpihujejo vstaše. _ Požar na Balkanu. Rim, 18. jul. — "Stampa" objavlja pismo nekega italijanskega prostovoljca v Albaniji, po katerem so vstaši z orožjem in z živili jako dobro preskrbljeni. Italijanski prostovoljci so celo, dasi s težavo, vtihotapili čez Ja-kin v Albanijo kovčeg dinamita. Di-■namita je dovolj, da se poženeta v zrak dva turška armadna zbora. Pismo končuje: Mi hočemo zmagati, če pa to ne bi bilo mogoče, poženemo sovražnika v zrak, ne da to povemo Albancem. Rim, 18. julija. — "Tribuna" poroča iz Korfua: Po Epiru se dele oklici, ki napovedujejo, da izbruhne v Albaniji splošna vstaja. Teslovi čudeži Časopisi so poročali, da je izumitelj Tesla, rodom Srb, družbi amerikan-skih elektroinženirjev izjavil, da bo kmalu v stanu voziti tramvajske vozove v Dublinu (na Irskem) z elektriko, ki se bo proizvajala v Long Isfan-du (Združene Države). Zanimivo je, seznaniti se podrobnejše z izvajanji Tesle. "V mojem sistemu," pravi Tesla, "sem popolnoma uničil pojem oddaljenosti. Zrak bo moj medij in Omogočeno mi bo električno »nergijo v poljubni moči pošiljati na poljubno točko na svetu. Pošiljal bom v svet besede, ki bodo prišle na dan iz tal Sahare ter se bodo morale čuti 15 milj v okolici. Upam napraviti tudi brezžične telefonske centralne postaje in mnogo sto jih bo lahko istočasno in ne da bi se motili, govorilo." Za uporabo aeropfanov je iznašel tudi mal parni stroj, turbinski tip, ki ima 10 konjskih sil, a tehta le en funt. Ta stroj -sedaj preizkušajo v New Yorku. V prihodnjih sejah zveze elektroinženirjev bo Tesla nekaj svojih iznajdb praktično pokazal._ S parnikom "Martha Washington" se je odpeljalo dne 29. julija iz New Yorka v Trst 208 Slovencev, pod vodstvom g. Johna Agnicha iz Eveletha, Minn., a skupnih potnikov 1206. John W. Gates. Pariz, 1. avg. — Bolezen amerikan-ekega jeklarničarja Johna W. Gates-a je zelo resna. Tekom dneva je bil večinoma napol nezavesten. Vnetje obeh pljučnih kril se ni razširilo, in če prične do jutri pojemati, potem utegne g. Gates okrevati._ Zapuščeni in izgubljeni rojaki. Iz države Washington nam piše znan rojak v zasebnem pismu tudi naslednje vrstice: "Ako bi bil zmožen pravilne pisave v slovenskem jeziku, bi kaj napisal, kakošno življenje se zapazi med tukajšnjimi Slovenci, kateri so že po 25 let v tej deželi in so za sv. cerkev in narod popolnoma izgubljeni; kaUo se je njihovo življenje razvijalo, tako da so postali methodisti, baptisti, episkopaljani — ali sploh nikamor ne spadajo." Naznanilo! 10 odsto jamceni prvi mortgage vrednostni bondi Človek, ki se sam goljufa, ne premišljuje in ne povprašuje o vrednosti 10 odsto zlatih bondov. PRODAJO SE HITRO.= i p« Ki Ti Houston Post, z dne 30. julija piše: ČITAJ PAZNO! Še ni 30 dni odkar so se začeli ponujati bondi sadovnjaka, ki nosijo 10 odsto interesa za 10 let, ki se plačuje vsacega pol leta. Stari prijatelji družbe in zastopniki so vzeli na svojo oskrbo vso izdajo vredno $150,000.00. Ko smo prvokrat naznanili o ponudbi prvih mortgage bondih, ki jamčijo 10 odsto obresti za 10 let, šo nam nekateri rekli, da 10 odsto bo SPLAŠILO KUPCE, da ne bomo nič bondov prodali. Kupci dandanes sami stvar pregledajo in se prepričajo o njej predno kupijo, da vedo, če je stvar dobra ali pa ne. Visoke obrestrmfso'škodile, ker se je vsak prepričal, da so iste dobro zasigurane. Uspeh je poka- < zal, da je to resnica. Denar v jugozapadu je vreden 10 po sto, ker tam je ogromno mnogo urejevanja pri roki. Zahteve regulirajo vrednost, to je za denar in za drugo. Tam kjer se dosti denarja rabi, so tudi obresti višje. Ravno sedaj in tekom bodočih 10 dnij imate priliko vložiti svoj denar za 10 per cet vrednostne bonde. Kdor prvi pošlje prošnjo s čekom za te bonde, bb prvi na vrsti in vse izdani bondi se bodo nemudoma razposlali kupovalcem. Vsi čeki, drafti in denarne nakaznice za te bonde se naj naslovijo na Harris County Bank & Trust Co., Trustee, Houston, Texas, ali se pa izroče našim agentom. Vsi bondi po $500.00 donašajo obresti polletno — 1. januarja in 1. julija. Kdor hoče kupiti te bonde naj se oglasi prec, ker to je zadnja ponudba teh bondov v tem okraju. Alvin Sun, Alvin, Texas, z dne 7. julija 1911 piše: $30,000.00 prodaja delnic SAN LEON, NAJLEPŠI KRAJ V TEXASU. Stockwell Nursery Co., čegar glavni prostor je tukaj, je podpisala pogodbo z Western Land Corporation iz Houston, Texas, zadnji petek, da ji pripravi 63,000 pomorančnih in figovih dreves. Pomarančna drevesa bodo No. 3. balled, in njih se rabi 31,500 in potem se rabi še 31,500 figovih drevesc, ki so 3 čevlje visoka, Magnolia vrste. To je največje naročilo drevesc, podpisano še dosedaj za Texas in pogodba je za $30,000.00. Stockwell Nursery lastuje več takih prostorov, za to bo drevesca lahko spečati. Da je vsakdo poln upa, za še večji napredek tega okraja, se sklicujejo na poročila družbe, ki kažejo vse velik napredek in uspeh. Drevesca se naročajo od Western Land Corporation še predno so vsaj ena. Vsako leto se naročila skoro podvoje. Napredek je gotov, ker tu imamo toplo solnce, dolgo letno sezono in dovolj dežja za mokroto, ki je glavna stvar. ob st« R vi: tal za Pa ga pš, zaj «e ob dn ko sta ste vp Ob Pamet, zmožnost in predglednost severnih in vzhodnih ljndi, je vedno prvo ker se posluže zlate prilike. LOKALNE REFERENCE O TEM. — Ljudje, ki so videli zemljišče in poznajo družbo: Mr. Frank Kiep, Mr. Amos Harrison, Mrs. C. H. Talcott, Mr. Geo. W. Shear, Mr. P. Kelly, Mrs. Geo. W. Shear. Vprašajte jih kaj oni vedo o tej stvari, ki so bili tam. Rojak M. Grahek vam da pojasnila. Večina navedenih oseb, so znane upravništvu našega lista, kot zanesljivi ljudje. TO SO LE NEKATERI JOLIETČANJE. ALI STE ČITALI NAŠ OGLAS ZADNJI TEDEN? ČAS, JE DA SE ZDRAMITE. PIŠITE TELEFONIRAJTE, PA NE POZABITE OMENITI, DA STE ČITALI OGLAS V TEM LISTU. The C. S. WOODS, President, 602 Main Street, Houston, Texas Western Land Corporation Glavnica $250,000 polno vplačana. GEO. W. SHEAR & CO., lokalni agent, Jeffe3rs207nst. ze bit, >a ma 1 Pic let, za. pri čet kal > no, -i« ie 1 Sla ko, kri ii Sia dfj Državno zavarovanje življenja je najnovejša pridobitev države Wisconsin. Guverner McGovern je podpisal predkratkim po zakonodajstvu sprejeto predlogo za ustanovitev tako-zvane "State Life Insurance Commission", ki je upravičena izdajati življe-njezavarovalne liste v znesku od $500 do $3000. Premije ali zavarovalnine se bodo preračunjevale na temelju statistike o pomiranju, katera daje zavarovanje po čistih stroških. Tekoče poslovne izdatke itd. bo plačevala država sama kot taka. Vrednost farm večja za 118 odst. Washington, 24. jul. — Po pravkar izdanem poročilu cenitvenega urada se je vrednost farm v Združe.nih Državah pomnožila za 118 odstotkov v zadnjem desetletju; povprečna vrednost na aker se je povečala za 108 odstotkov; farmska poslopja so se podražila za 77 odstotkov in farmske priprave za 68 odstotkov. Število farm je 11 odstotkov večje nego leta 1900. Zahvala. Štejemo si v dolžnost se najiskre-nejše zahvaliti slavnemu društvu Vitezov sv. Jurija št. 3 in K. S. K. Jednoti za tako hitro izplačanje usmrtni-ne po najinem očetu oz. soprogi, g. Ant. Vogrin. Priporočamo to društvo in Jednoto rojakom širom Amerike, kot najboljše zavetje za vdove in sirote. Joliet, 111., 1. avg. 1911. Ana Vogrin in sin Anton. Funt sena lc. Kansas City, Mo., 21. jul. — Timo-tejevo seno ali travniški svinjski rep na izber v voznih nakladih so danes tu plačevali po lc funt ali $20 ton. To je najvišja cena, ki je bila kdaj zaznamovana na senenem trgu v Kansas City. poletne težave, ga je Severovo zdravilo zoper drisko izlečilo in rešilo iz krempljev smrti. Na ta lek se lahko vedno zanašate v slučajih drobove ne-prilike, driske, griže, ščipanja, kolere, in poletne težave. Na prodaj v lekarnah; cena 25c in 50c. Pazite da dobite pristno, ki je izdeluje W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1-3 Kanarček za 2000 mark. Posebne vrste darilo je pripravilo mesto Norwich angleškemu kralju Juriju V. za njegovo kronanje. Norwich je daleč preko angleških mej znano mesto zaradi gojenja kanarčkov. 4000 prebivalcev tega mesta se peča z gojitvijo kanarčkov ter ekspor-tirajo vsako leto nad 40,000 pevcev, od katerih jih pošljejo najmanj 20,000 v New York Norwiški meščani so seveda sklenili, da podare kralju ob njegovem kronanju kanarčka. Lepega tiča, ki ga bo doletela visoka čast, je izbrala komisija strokovnjakov. Kralju ga bo izročila v pozlačeni kletki, ki je okrašena z grboma kralja in mesta Norwich. Vrednost kanarčka se ceni na 2000 mark; najlepši je, kar ga premore mesto in je bil eden njegovih vrstnikov iz istega rodu že prodan za 1400 mark. Najprej poskusiti. "Nikdar ne hvalim nobenega blag^, dokler ne poskusim njegove kakovosti," pravi g. Andrej P. Furman, Stru-thers, O. — "Sedaj poznam eno dobro reč, ki zasluži najboljše priporočilo in ki želim povedati drugim o njej. Ko je bil naš otrok že kraj groba vsled Možje jedo svoje žene. Da ljudožerstvo obstaja v Kameru-nu, nemški koloniji afriški, dokazuje uradno poročilo, izdano ondan v Bero-linu glede nedavne kazenske ekspedi-cije proti domačinom južnih okrajev dežele, znanim kot rodovi Maki. Ljudožerci v polnem smislu besede, žive Maki predvsem o človeškem mesu in, v nasprotju z večino divjih rodov v Afriki, ne spoštujejo niti svojih lastnih mrtvecev, nego jedo svoje očete in brate, žene in sestre, prijatelje in so- rodnike, brez najmanjšega obotavljanja. če zaloga mrličev med njihovim lastnim rodom poteče, si kupijo sužnjev od drugih rodov in jih pitajo, dokler niso primerni za klanje. Potem jih pobijejo in pojedo. Vsled kazenske ekspedicije, odposlane po nemški vladi, da zatre ljudožerstvo, bo vpri-hodnje vsaka oseba, ki se ji dokaže je-danje človeškega mesa, obsojena na smrt. Mehikanska devica Orleanska. V mehikanski državi Sonora se je pojavila neka ženska voditeljica, vdova senor Talamantcsa. Maščevati se je hotela, ker so ji usmrtili vladni vojaki soproga in dva sinova. Stara je 45 let. Oborožila je več sto delavcev, ki jim sama poveljuje. Na glavo polkovnika Chiapasa, ki je pustil ustre liti njenega moža in sinova, je razpisala visoko nagrado. poročati prijatelju, ki trpi vsled želodčne ali drobove neprilike. Spoznali boste, da je zelo izdatno pri zapeki, medli in živčni glavoboli, pri napadih revmatizma in nevralgije, pri boli v hrbtu, pri ščipanju v trebuhu, pri prebavnih nerednostih in pri krčih. Vaš predsodek izgine. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland avc., Chicago, 111. Iz New Yorka v Chicago v zrakopl« Washington, 24. jul. — Harry Atwood, ki je predkratkim preletel Bostona v Washington, je danes P** pisal pogodbo za polet iz New Yor' v Chicago. Pravi, da poleti prihod"1 mesec. —Smrt na lovu. Iz Trsta poročajo, da se je po nesreči na lovu ustrelil trgovec Edvard Lampe iz Trsta. Predsodek. Človek s predsodkom proti kaki stvari, ki noče preudariti dokazov in tudi ne dejstev, je fanatik ali prcnap»et-než. Predsodek ni nikdar ničesar dokazal, nikdar nikomur koristil; človeka udarja s slepoto. Najnavadnejši predsodek je proti zasebnim zdravilom, izdelovanim v velikih množinah. V nekaterih slučajih je upravičen, toda v gotovih slučajih zelo krivičen. Vzemite n. pr. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Denite na stran svoj predsodek in prepričajte se, da obstaja ta pripravek iz čistega rdečega vina, popolnoma dozorelega, in iz izbranih zelišč, tako da ga smete pri- zemlja NAPRODAJ. v Mli nitim la irotii Slmisti Raste vse. Pogoji lahki. Zemlja je izvrstna. Cene nizke. Pišite po list, katerega dajemo zastonj. Postanite samostojni. Poskrbite za stare dni. POŠTENO DOMAČE PODJETJE. Za vsa potrebna pojasnila se obrnite na lastnike. Krže Mladič Land Co. 2616 So. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL- J, Si ■ sk„, 4at C ni0. Par] % Ma, vzi «r * i t 'a y* >or Pra, »e , "jej G Jko *o Pov, ?>ot Joče