\
AMSTERMM
^,tMna V**™ w	V	ors.nli.clll	|«	moC,
Leto X., št. 33.	V	LfiiblJanl,	16.	avgusta	1923.	*o»nor	mo«	-	toimo	pr.v§c.
f« **?oUaY
t j <j \yj~ - Jt»
8
vsek Četrtak.
itev. 1 Din, Din 3-—. celoletno — Za Člane izvoi do 60 para.
>1 po dogovoru.
uopisl morajo biti frankiran! In podpisani, ter opremljeni a štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine
Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokrajinski odbor CDSJ.)
Uredništvo In oprtvs: Ljubljana, .Saknburgova ulica št. 6/11.
Ob dvanajsti uri.
Tri stroke: mornarji, rudarji in že-rfezničarji so stopili v akcijo, da zboljšajo svoj položaj. Njihov položaj je bil tak, da se z akcijo ni moglo več odlašati.
Mornarji so zaslužili pred stavko mesečno komaj po 500 Din, rudarji se za plače, ki jih druge stroke že imajo, šele bore, železničarjem se pa plače niso zvišale že od 1. 1920., čeprav je draginja od takrat narastla za več kot 200 odstotkov. To se pravi, da plačaš za tisti predmet, ki te je veljal takrat 10 dinarjev sedaj 30 Din. In če je imel železničar takrat 25 Din dnevno, bi jih moral dobiti sedaj 75 Din, če bi njegova plača hotela dohajati naraščajočo draginjo.
Kapitalisti so na te opravičene zahteve odgovorili s kolom. Da zmanjšajo vpliv mornarske stavke, so militarizirali dve ladji, ki vzdržujeta promet. Zadnje čase pa dovažajo stavkokaze iz — Italije, čeravno je to proti veljavnim zakonskim predpisom. Na zahteve železničarjev so odgovorili z — orožnimi vajami, in v premogovnih revirjih zapirajo vse iiste delavce, v katerih opazijo vodilne -posobnosti.
Udar kapitalizma rodi lahko dvojne posledice: Ali bodo li udarci delavstvo bolj združili k enotni obrambi, ali bodo pa povzročili malodušje v delavskih vrstah. Kaj želimo mi, mora biti vsakomur jasno. Mi želimo, naj bi bili ti udarci jasen opomin, da je treba prenehati z razdiralnim delom v delavskih vrstah.
Tri leta že govorimo in svarimo. Tri leta pripovedujemo, da je cepljenje delavskih vrst v korist le kapitalizmu. Tri leta smo napovedovali zle posledice razdiranja, vendar jih je bilo mnogo, ki našim besedam niso verovali. In sedaj so posledice tukaj. Železničarji in rudarji, ki bi pomenili velesilo v delavskem pokretu, če bi bili enotno organizirani, so izpostavljeni največjemu preganjanju in terorju.
Grenko nam je pri srcu, če se spomnimo kako so leta 1920 nekateri blatili našo takrat še enotno organizacijo. Kako so blatili naše sodruge s ^socialpa-iriotk, kako razdirali zaupanje v orga-
nizacijo in kaj so vse obljubovali članstvu, če se spremeni taktika organizacije. Zaman so bile naše besede, zaman smo pripovedovali, da je naša taktika že v desetletjih preizkušena. Oni so trdili svojo,-povdigovali so moskovski radikalizem do nebes toliko časa, da se jim je posrečilo dobiti vodstvo organizacije v roke. Od tedaj je šla pot železničarjev navzdol. Na isti način se je delalo pri rudarjih in še pri nekaterih dragih strokah.
Ni treba, da na dolgo in široko utemeljujemo, da je tisti, ki je razbil enotne organizacije in upeljal moskovsko taktiko, zakrivil današnje gorje. To vi-vidimo že iz tega, da se je pred razdorom delavstvu boljše godilo kot se danes, in da smo imeli takrat tudi več svobode.
Tudi v tem se varamo, če mislimo, da je kapitalistični pritisk že dosegel svoj višek. Prave batine bodo šele prišle, če se delavski pokret nujno ne ozdravi. Kajti kapitalisti so s svojimi agenti zato razcepili delavske vrste na dvoje, da bodo najprvo pobili eno grupo in potem še drugo, proti delavstvu kot celoti bi se pa njihov naval ne posrečil.
Mi se teh dejstev jasno zavedamo, zato smo cel čas, kjer smo le mogli stremeli, da ublažimo medsebojen boj. Žali-bog, da so to našo širokogrudnost neza-visne organizacije prav mnogokrat izrabile. Vendar še nismo obupali nad možnostjo zedinjenja. Še vedno verujemo, da bodo tudi oni delavci, ki se nahajajo v nezavisnih organizacijah, prej ali slej spoznali, da cepitev delavskih vrst delavstvu škoduje. Prej ali slej bodo tudi spoznali, da je treba zopet upo-slaviti stare enotne organizacije in uvesti taktiko, kakršno zasledujejo naše organizacije.
Če bi prišlo to spoznaje kaj kmalu, potem bi se dalo še marsikaj rešiti. Ni še vse izgubljeno, le brzo bi bilo treba delati.
Zato priporočamo vsem našim so-drugom, naj zastavijo svoje sile v tej smeri.
13. avgusta 1913—13. avgusta 1923.
Marks, Engels, Lassalle, Liebknechl, bebel... cela vrsta jih je, ki jih ni več med nami, da bi nam še dvigali bakljo visoko v zrak v teh temnih nočeh, ko ne vidimo v bodočnost niti za korak.
Tudi Bebel je med njimi, tisti Bebel, ki je do svoje visoke starosti kopal strugo socialističnemu gibanju v Nemčiji. Ne-le socialističnemu gibanju v Nemčiji] temveč njegovo delo se je poznalo v mednarodnem javnem življenju.
Bil je triinsedemdeset let star, vendar ni bilo na njem ničesar, kar bi spominjalo na to visoko starost.
Praznik nemškega in mednarodnega proletariata je bil, ko je govoril Bebel na tribuni nemškega državnega zbora, ali na strankinem kongresu.
To je najvažnejše: delo Avgusta Be-ela ni raztezalo svojega vpliva le do mej nemške države, to Beblovo delo je > ago ejno vplivalo tudi na socialistično gi anje vsega sveta. Bil je slučajno le sin tistega naroda, ki je imel zgodovin.
sko nalogo, da prebudi delavni razred Evrope in delavski razred onstran Atlantskega in Tih >.ga oceana.
Preveč je vezana zgodovina Bebla z
zgodovino nemškega in mednarodnega delavskega gibanja, da bi jo opisovali podrobneje.
Po tisti ledini, kjer je hodil Bebel, je danes najrodovitnejše polje, kjer seje in žanje nemški proletariat svoje uspehe.
Bebla vidimo v zgodovini predvsem kot politika in govornika v javnih zastopstvih, kjer je vedno in predvsem branil interese proletariata.
Toda ne le kot politika, tudi njegovo delo na polju strokovnega gibanja ni ostalo brez sledu. Razumevanje za strokovno gibanje in povzdigo delavskega razreda kaže Bebla tudi kot strokovni-čarja.
Da pa proletariat ne bo izvršil svoje zgodovinske naloge brez strokovne in politične, gospodarske in kulturne organizacije, o tem tudi Bebel ni nikdar dvomil. Nasprotno je v tej veri utrjeval vse, ki so bili količkaj v stiku s tem ali onim delom velikega delavskega gibanja. Saj je dovolj jasno izjavil v svoji znani »massenstreikrede«.
>Nikdar nisem zastopal neodvisnosti strokovnih organizacij od političnih, temveč sem le izjavil, da ne smemo smatrati strokovnih organizacij za privesek politične stranke, ker je potrebno, da združijo v svoji sredi vse delavce, ki jih pa ne smemo loviti
na politična veroizpovedanja. Strokovna glasila in govorniki se morajo čutiti dolžne, govoriti svojim članom:	Vi	ste delavci in
kot taki državljani, in kot državljani ste in-teresirani na vseh vprašanjih države in njene zakonodaje. Ako delujemo na ta način, potem sem prepričan, da je možno voditi strokovni list celo leto tako, da besede socialist sploh ne bi bilo slišati, a bi bili čitatelji vendar-le socialisti...«
To je bistvo globine Beblovega razumevanja za harmonijo delavskih organizacij.
Tudi strokovno gibanje ima v Beblu enega svojih največjih, najmočnejših in neutrudljivih borcev.
Zato kličemo danes s svetovnim proletariatom, ki se klanja duhu Avgusta Bebla: Slava mu!
Rudarska stavka.
Tudi v stavki rudarjev postopa vlada pristransko. Vkljub temu, da stoji za delavskimi zahtevami enodušno vse delavstvo, študirajo po Trbovljah posebne komisije, ali ima stavka gospodarski ali politični značaj, obnašujoč se pri tem tako, da dajejo družbi potuho. — Žen-darmerije po Trbovljah kar mrgoli. Na vsakem koraku te ustavi mož postave.
Vkljub vsemu temu se drži delavstvo mirno in se ne da izzivati h korakom, ki h; jih vlada in družba radi izzvali, da bi mogla pognati oblast nad štrajkujoče žendarmerijo in vojaštvo.
Tako postopa vlada. Ob enem pa prihajajo med rudarje emisarji vladu-joče stranke in pravijo: to je zato, da boste padli na kolena pred reakcijo. Ako pa bi to storili, bomo skušali, da dobite drobtinico z naše mize 1
O	ljubi emisarji, kako slabo poznate duše naših rudarjev! Črno na belem vam damo vsem: Zdaj stavkamo za kruh — in zahtevamo, da nas pri tem vsak podpira, brez vseh zahrbtnh namenov !
Toliko moči bomo pod vsakim pogojem še imeli, da bomo pometali vse hijene, ki čakajo na meso ranjencv, ki bi padli v našem težkem boju, v črno vodo, ki teče črez Trbovlje.
Slavka pomorcev.
Štrajk pomorcev traja dalje.
Brodolastniki so skušali vporabljati za svoje namene vojno mornarico. Stavkovno vodstvo pa je to namero preprečilo.
Nato so odpustili vse nastavljence in razpisali službena mesta na novo. Vkljub veliki brezposelnosti, ki vlada med našimi pomorci, je ostala tudi ta nakana brez uspeha.
Sedaj se brodolastniki trudijo, da bi dobili stavkolomce v Trstu, Istri in na Reki.
Naše stavkovno vodstvo je ukrenilo vse, da se tudi ta namera prepreči. Ono pričakuje, da bo preprečila že »Italijanska federacija pomorcev« pobiranje stavkolomcev.
Obrnilo pa se je, sklicujoč se na Zakon o zaščiti delavcev, tudi na Ministrstvo za socialno politiko in zahtevalo, da se priseljevanje tujih pomorcev v državo ne dovoli.
Ministerstvo za socialno politiko je dalo stavkovnemu vodstvu zadovoljiva zagotovila, tako da je upati, da se tudi ta najnovejša nakana brodolastni-kov ne bo posrečila.
Vkljub temu, da traja stavka že osem tednov, se je posrečilo dobiti bro-dolastnikom izmed mornarjev, ki prej kot za službo manj sposobni, niso dobili službe, le par stavkolomcev, toliko,
da so mogli spraviti na progi Split — Bakar mali parnik »Petko«.
Ko je prispel ta brod v Bakar, ga je sprejelo tamošnje meščanstvo, ki stoji s svojimi simpatijami na strani štrajkujočih pomorcev, z ogorčenimi protesti, tako da parnik ni mogel pristati v luki.
Pa kaj se je na to zgodilo? Minister notranjih del Vujičič ie odposlal na Bakar posebnega komisarja z nalogom, da z vojsko in žpndarmerijo in eventuelno s streljanjem na mesto za-sigura stavkolomcem svobodno bivanje v Bakru. G. Vujičič veli: ne samo proti stavkujočim, ampak tudi proti prebivalstvu se bo uporabilo orožje, ako bi izražali z žvižganjem in demonstracijami svoje nerazpoloženje napram stavkolomcem.
Namera vlade je jasna:
Ker solidarnost stavkujočih in primorskega prebivalstva ne dopušča, da bi v stavki brodolastniki zmagali, se mora razbiti ta solidarnost s krvjo.
Stavka rudarjev.
Stavka rudarjev v revirjih Trboveljske družbe traja že četrti teden in pričakovati je, da še ne bo končana. Delavstvo se drži strogo disciplinirano ter se red in mir ni nikjer še kalil. — Večina delavstva je odšla iz revirjev, da si poišče zaslužka in kruha na kmetih. To pa ni všeč gospodom pri Trboveljski družbi. Na vse načine se ti gospodje trudijo, kako bi stavko zlomili, ter tako delavstvo zopet zasužnjili. —
A delavstvo se tega dobro zaveda, da se bije sedaj boj delavstva za biti ali ne biti in da ta boj ni le boj rudarjev s Trboveljsko družbo, temveč je to v prvi vrsti boj med Zvezo industrijcev in delavstvom cele Slovenije oziroma Jugoslavije. Od tu pravzaprav prihaja tisti pritisk, da se družba poslužuje sredstev za dosego svojega cilja. Dne 26. julija je izdala družba razglas, v katerem pravi, da se smatra vse delavstvo za odpuščeno, ako v 48 urah ne pride na delo, ter da družba ne prizna niti tistih treh dinarjev poviška, na katerega je že pristala. Ob enem pa si družba pridržuje pravico, da bo po sprejemu delavstva nazaj v delo, odpustila iz službe vse njej neljube elemente. Kmalu za tem razglasom je začela nasilnim potom deložirati delavske družine iz stanovanj v Kočevju; isto je nameravala tudi v trboveljskih revirjih, kar se ji je pa ponesrečilo. Dne 6. avgusta je izdala družba zopet razglas, v katerem pravi, da se ima prvih osem dni stavke smatrati kot neopravičen >blau« ter se za te dni odtegne delavstvu od plače kot kazen pri izplačilu dne 11. avgusta. Kazen za *blau« znaša za kopača 15 Din dnevno. In v resnici je družba dne 11. avgusta to tudi izvedla, tako da je delavstvo, ki je še imelo dobiti izplačano 4—6 delovnih dni, dobilo prazne plačilne listke. Zadnji čas je obljubila družba delavstvu, da dobi tisti odtegnjeni denar nazaj, ako gre 13. t. m. na delo. Med tem časom so pognali zopet nekoliko sodrugov iz Trbovelj v celjske zapore. Vendar je na vsa ta izzivanja Trboveljske družbe delavstvo ohranilo hladno kri, ter se ni dalo zapeljati, da bi dalo družbi in političnim oblastem možnost, da bi te uničile s silo stavko rudarjev. Ostalo delavstvo Slovenije in Jugoslavije naj ima za vzgled, kako trd in neizprosen je sovražnik kapital in na kaj se ima delavstvo zauašati, kadar je v boju ž njim: le na svojo moč in na ničesar drugega!
Stavki trajata dalje! Prva v rudarskih revirjih, druga na Jadranu.
Pomagal rudarjem in mornarjem!
Zakon 1154 b.
(Zaupnikom v ravnanje.)
Vsled spremembe drugega odstaviva tega zakona, ki je bila objavljena v Uradnem listu štev. 105, I. 1922 iu katerega si danes delodajalci, kakor tudi delojemalci vsak po svojem razlagajo, nastajajo vedno spori, pri katerih je seveda delavec listi, ki zakona ne pozna in radi tega tudi malokedaj svoje stališče uveljavi.
Zakon, čigar drugi odstavek je bil, kakor že gori omenjeno, spremenjen, se glasi v sedaj veljavnem besedilu: tj 1154 b. Službojemalec obdrži svojo pravico do plačila, če je po najmanj štirinajstdnevni službi zaradi bolezni ali nezgode za razmeroma kratko, vendar ne nad teden dni trajajočo dobo zadržan od dela, ne da bi bil to zakrivil sam namenoma ali iz velike malomarnosti. Isto velja, če je zadržan od dela iz drugih važnih, njegove osebe se tičočih vzrokov, ne da bi jih zakrivil sam.
Zneske, ki jih prejema nameščenec v času, ko je zadržan, in sicer na podstavi javnopravnega zavarovanja, sme delodajalec v celoti odtegniti od plače*.
To je besedilo zakona.
Kako naj si delavec tn zakon razlaga?
Ta zakon ureja službeno razmerje tako, da ima delavec v gotovih slučajih tudi takrat, kadar ne dela, pravico do svoje plače. Pogoji za to so sledeči:
1. Delavec mora biti že 14 dni zaposlen v podjetju.
2. Zapreka je morala nastati radi bolezni, nezgode ali drugih važnih vzrokov, ki se tičejo delavca samega.
3. Zapreko ne sme delavec povzročiti namenoma ali iz malomarnosti.
4. Zapreka sme trajati le razmeroma kratko dobo in ne sme presegati dobe enega tedna.
Vsak delavec, ki je že 14 dni zaposlen pri kakem podjetniku, ima torej pravico do enotedenske plače, ako je od dela zadržan bre/. lastne krivde, radi bolezni, nezgode ali radi druge važne zapreke. Vsakoršni odtegljaji od plače so radi tega izključeni. Neutemeljene zamude delovnega časa »o seveda izvzete. Vsekakor se bo pa moralo ozirati na zamude delovnega časa, ki so utemeljene. V slučaju, da je delavec sam bolan, v slučaju, da njegova žena, otroci ali bližnji sorodniki nenadoma obolijo (ponesrečijo) in on radi tega z dela izostane, bi se mu moralo zamujeni čas plačati.
Kavnotako se ne bi smelo delavcu odtegniti od zaslužka zamujenega časa. ako je vabljen kot priča ali stranka k sodniji ali k naboru, če je zadržan pri vršitvi javnopravnih funkcij, kakor na primer kot prisednik obrtnega sodišča ali davčne komisije ali vršitve svoje volilne dolžnosti.
Na drugi strani bodo pa odtegljaji dovoljeni, ako je delavec po lastni krivdi od dela zadržan. Če je delavec radi
pretepa ali radi pijanosti nastale bolezni od leta zadržan, mu seveda ne pripada nikaka odškodnina. Ravnotako ne, ako bi bil delavec obsojen na kazen, ki jo mora prestati v ječi.
Ako dobiva delavec v slučaju zadržka iz službe kako podporo iz kakega javnopravnega zavarovalnega zavoda, mu sme delodajalec istega odtegniti od zaslužka. To se pravi, ako delavec zasluži tedensko Din 200.— mu mora delodajalec diferenco na Din 200.— to je v tem slučaju Din 100.— doplačati.
S tem smo opisali v kratkih obrisih razlago, ki pa gotovo ne vsebuje vseh slučajev, ki se dnevno dogajajo. Kadi tega opozarjamo vse člane naših organizacij, da se v slučajih, v katerih si niso na jasnem, obračajo po informacije na svoje organizacije, katere bodo v takih slučaih dajale potrebna navodila in nasvete.
Določba § 1154 1) ne pomeni nespremenljivega prava.
Ta določba torej tam ne velja, kjer se je v službeni pogodbi delavec zavezal, da ne bo zahteval odškodnine po paragrafu 1154 b.
OOrino-nadaijevaine Sole.
Kadi nedostajanja sredstev se je moralo lansko leto 1922/23 šolski pouk za vajence prekiniti in sicer radi nepokritega primanjkljaja za šolsko leto 1921/22, ki je znašal 69.000 dinarjev, medtem ko bi proračun za šolsko leto 1923/24 znašal najmanj 145.000 dinarjev.
Ali se bo pouk sploh pričel, je danes, še odprto vprašanje. Za pouk je potreben kredit 145.000 dinarjev, od kje dobiti ta denar? Država sama bi morala kriti dve tretjini učnih stroškov. Toda v letošnjem proračunu je država odpovedala vsak kredit mi obrtno nadaljevalne šole in ga iz proračuna enostavno črtala. S tem je zadan obrtno-nadaljevalnemu šolstvu smrten udarec, ki bo imel za razvoj obrti in industrije kakor tudi za naše tehnične srednje šole, ki je mimogrede omenjeno edina v naši državi, da-lekosežne posledice.
Anketa o tem vprašanju se je vršila dne 21. maja t. 1. v magistratni dvorani pod vodstvom župana dr. Periča in kpje so se udeležili zastopniki vlade, trgovske zbornice, Zveze industrijcev iu južne železnice ter načelniki ljubljanskih zadrug.
Na tej anketi so se posvetovali omenjeni zastopniki ter sklenili, da je treba ustvariti za prehodno dobo, dokler so radi ukinitve državne podpore tudi obrt-no-nadaljevalne šole ukinjene, z razpoložljivimi sredstvi kako >nadomestilo< za šolski pouk vajencev.
Zasopniki gospodarskih korporacij in zadrug so s tem zagotovili malo podporo, zahtevajo pa, da tudi občina ljubljanska iu pa država storita svojo dolžnost. Z državo ni nič, ker v letošnjem proračunu ni kreditov — le občina je
■ tukaj, da poseže v blagajno. Zadruge v Ljubljani pa predobro poznamo, da nimajo denarja — zato je potreba nujna, da vsak podjetnik in mojster plača za vsakega vajenca, ki se uči pri njem letno po 50 dinarjev za vzdrževanje obrt-no-nadaljevalnih šol po sistemu, ki je bil uveden pred vojno po strokah. Celo po deželi mojstri prispevajo za šolo vajencev in do tega mora priti tudi v Ljubljani, ako hočemo dobiti obrtniški naraščaj.
Upoštevanja vreden napredek.
Med delavske zadruge, ki so vršile v zadnjem času svojo veliko nalogo za delavstvo s tem, da so realno uresničile stremljenje delavstva po zboljšanju svojega položaja in ga moralično dvignile v pravem smislu zadružništva, spada brezdvomno tudi lansko let# ustanovljena Prod. zadruga kleparjev in drugih kovinskih strok v Ljubljani.
Ta zadruga j- vkljub kratkemu obstanku pokazala v vsakem oziru najlepše uspehe. Gospodarski uspeh je tako časten, da se lahko računa, da bo zadruga v nekaj letih eden najmoč-nejšh faktorjev v naši industriji.
Od svojega rojstva se je morala zadruga boriti včasih z velikimi težko-čami, ki so jih pa ustanovitelji z energijo, vztrajnostjo in požrtvovalnostjo premagali.
Največje važnosti je, da se je zadruga tekom meseca julija preselila v svoje večje prostore v katerih bo rno-mgoče zaposlenih najmanj 300 delavcev, ter bo tudi tehnično obrat razširjen na druge panoge in izpopolnila obrat z modernimi stroji, tako da be omogočeno proizvajati raznovrstne predmete vseh kovinskih panog.
Razmah zadruge pa odvisi v glavnem od svojega obratnega kapitala za nakup strojev in surovin; v to svrho je zadruga javno povabila vse trezno misleče delavstvo za pristop v zadrugo, da b tem uresniči cilje, ki bodo vsemu
delavstvu v korist, vzgled in moralno oporo.
Poleg tega pa se delavstvo navadi na lahek način gojpodarskamu realnemu sodelovanju v svojih lastnih gospodarskih podjetjih
Posebno priporočljivo bi bilo, ako bi se organizacije (posamezne podružnice) zanimale za to ter nakupile po svojih močeh deležev ker ki si s tem ustvarile stalno premoženje katero na eni strani koristi delavskemu gospodarskemu pokretu, da se more razvijati, na drugi strani pa lahko dobi vsaka organizacija pri zadrugi kredit takoj za svoje deleže v slučaju mezdnega boja.
Torej ima to dvojni pomen: na eni strani služi denar delavstvu, boreč se v gospodarski organizac:ji, na drugi strani pa zopet vrača gospodarsko podjetje v slučaju mezdnih bojev svojo pomoč na svoj način.
Koliko delavskega denarja podpira danes banke in druge nedelavske ustanove ?
Če bi se ves delavski denar združil v delavskih podjetij, kakšno gigantsko moč bi lahko predstavljali?
Posamezne osebe pa se na ta način hranijo najbolje svoj denar in se tudi obvarujejo pred vsakim padcem denarja ker delež v svoji vrednosti vedno raste; ob ustanovitvi je znašal delež 5000 K, danes znaša že 8000 K!
Upoštevanja vredno je to, da se lahko plačuje v tedenskih obrokih po 25 Din.
Ako pa kdo tudi tega ne zamore, lahko na prošnjo načelstvo še bolj olajša plačilne pogoje.
S tem je omogočeno vsakemu re-snomislečemu človeku pristop in udeležba pri skupnem delu.
Poživljamo vse tiste, ki se zani-mojo za resno in skupno delo v gospodarskih podjetjih, naj pristopijo k zadrugi ker bi s tem dejanjem pokazali svojo pripravljenost in dobro voljo za dejansko ustvaritev boljše bodočnosti v prid proletarijatu.
Odzovite se v polnem številu temu klicu!
Naše organizacije.
Kemična stroka.
Žalostno sredstvo. V Zagorju ob-ldoja steklarska podružnica Osred. društva kemičnih delavcev. Podružnica se je porodila že pred vojno in je v svrtjem dolgoletnem delovanju vzgojila celo vrsto zavednih članov. Komunisti ali sedanji nezavisni se trudijo že cel čas, da bi to podružnico razbili, vendar se jim to ne posreči. Sicer so preslepiti par delavcev, da bi šli k njim, vendar je pa ostala ogromna večina steklarjev svoji organizaciji zvesta.
Ker se jim z dosedanjim blatenjem Osrednjega društva in Strokovne komisije ni posrečilo razbiti podružnice, zato so padli sedaj nad odbor. Iz-
mislili so si perfidno laž, da odbor podružnice deluje skupno z žendarmerijo in da hodijo žendarji celo na seje tega odbora.
Na zadnjem shodu je pa delavstvo odločuo zahtevalo naj se te tatove časti postavi pred sodišče. Odbor podružnice se je tej zahtevi uda! in je poskrbel vse potrebno, da bodo obrekovalci dajali svoj račun pred sodiščem.
Tudi ta zgodbica, med drugimi nam jasuo priča, v kako moralno propast vodi Moskva svoje vernike.
Ruše. V tovarni za dušik se je zboljšala delavstvu mezda za 15 odst. Več pojasnila na prihodnjem shodu. Sodru-gom in sodružicam svetujemo, da vztra-
Podlistek.
flansko gibanje je bilo:
Postanek in razvoj strokovnih organizacij v Avstriji.
(Po Julij Deutschevi knjigi Geschichte der osterreictuschen Gevverkschaftsbe-vegung, sestavil F. U.)
(Konec.)
Številke.
(Na podlagi poročila državne komisije avstrijskih strokovnih organizacij k sedmemu strokov, kongresu. Wien 1913.)
Doba od leta 1866. do 1889. in doba od leta 1889. do 1914. — pomen jata časovno skoro enaki razdobji. Po uspehih pa se druga doba, doba treznega grajenja, s prvo niti primerjati ne da. Težko je povedati z besedami, kaj si je avstrijsko delavstvo v tej dobi ustvarilo. Zato naj govore številke! Par suhih tabel nam bo tozadevno vse povedalo, več nego vse besede:
Leta	društev		podružnic	članov
1892	10	240	474	46 606
1896	17	284	775	98 669
1899	30	24 2	1284	119.334
1902	47	241	1397	135.17b
1904	45	121	' 2108	189.121
19C5	47	100	2064	323.099
1907	49	77	5030	501.004
	osrednjih deželnih			
Leta	društev		podružnic	članov
1909	52	27	4371	415.256*
1910	54	21	4193	400.565
1912	54	23	4220	428.363
Po	narodnosti je bilo 1. 1912 v cen			
tralnih društvih organiziranih:
322.000 nemških del. 90 000 italjanskih > 70.000 čeških
20.0C0 poljskih del. 6.ODO slovenskih »
1 (J09 ruskih »
Statistika po pokrajinah nam podaja te-le zanimive številke:
* Število je padlo vslcd odcepitve čeških separatističnih društev. V čeških sedaratistič-nin društvih je bilo:
1906	34.147	članov	l, 1908	35 052	čl.
1907	37.423	»	1.	1910	45.000	»
Na mesto Dunaj je odpadlo 37.32 odstotkov vsega organiziranega delavstva v državi.
Dunaj in obe vojvodini avstrijski dajeta strokovnemu pokretu okrog 50% '■sega članstva!
To je razlog za strogo centralizacijo strokovnih organizacij v Avstriji, — ne bomo pa se motili, če trdimo, da deloma iudi njena posledica. Zakaj na Dunaju so bila nakopičena vsa duševna in gmotna sredstva za agitacijo.
Najmočnejša osrednja društva so bila kovinarji s 60.977 člani, železničarji s 54.732 člani, tekstilni delavci s 41.533 člani, stavbinski delavci s 30.580 člani, lesni delavci s 30.580 člani.
Nemški!) strokovnih časopisov so izdajale avstrijske strokovne organizacije 1. 1912. — 53, čeških 34, italijanskih 9, slovenskih 6, poljskih 12, ruskih 2. Ti časopisi so bili deloma trdno fundirani,
—	deloma pa so vsled nizke naklade Uidi komaj živeli. Nemški kovinarski časopis je izhajal v 57.000 izvodih, železničarski v 44.500 izvodih, časopis lesnih delavcev v 2.5.000 izvodih.
Primer za drugo stran slike nam nudijo trgovski agentje, — ki so izdajali list z 800 izvodi naklade, med lem ko je izhajal istočasno list za trgovske nastavljence z naklado 18.000 izvodov.
Razmeroma močno je bilo še češko časopisje. Slovensko pa je životarilo in ni znalo najti za slovenske razmere prikladne organizacijske oblike.
Y	slovenskem jeziku so izhajali takrat sledeči časopisi: >Železničar« v Trstu z naklado 1900; za peke >International« v Trstu z naklado 1100; »Stav-'binski delavec., v Trstu z naklado 1500; Za atavbince: »Kamnarski del.« na Dunaju z naklado 700; Za rudarje: »Rudar- v Zagorju z naklado 900; Za tobačne delavce: »Tobačni delavece na Dunaju z naklado 600.
Denarno gospodarstvo strokovnih on; uizacij je bilo vsa leta v ravnotežji' Organizacije so si nabrale celo prav denarna sredstva.
Leta 1912. so znašali redni dohodki M:,.kovnih organizacij 9,969.831.7! K, redni izdatki pa 9,171.352.34 K.
Skupno premoženje avstrijskih strokovnih organizacij je znašalo 15,064.000
ju jo od prvega do zadnjega delavca v tovarni.
Shodi so se vršili v zadnjem tednu in sicer: delavstva kemične tovarne v Mostah dne 9. t. m. olj polnoštevilni udeležbi, na katerem je delavstvo protestiralo proti terorju, katerega izvaja neki vojaški polkovnik. — Dalje se je vršil v Zagorju strokovni shod steklarjev ob polnoštevilni udeležbi članov, na katerem je poročal preds. strokovne komisijo sodr. Svetek. — Osrednje tajništvo priobči v prihodnji številki »Delavca c razdelitev strokovnih članskih zborovanj in strokovnih sestankov za skupine kemičnih in sorodnih del. v osrednj. društvu.
Kovinarska stroka.
Kontrola centralne blagajne. Poleg mnogih tartarskih vesti razširjajo neki temni elementi po Jesenicah tudi vest, da centrala ne dovoljuje pregledati blagajne. — Ugotavljamo, da je nadzorstveni odbor sklical na preteklo nedeljo o. avgusta revizijo, na katero je bil povabljen tudi zastopnik jeseniške podružnice s. Ambrožič. Reviziji so bile na razpolago knjige in blagajna. Vabilo za to sejo je 'pa sprejel sodrug-Ambrožič že 12. julija. To je resnica in vse drugo je laž, kar bo tudi sodr. Ambrožič potrdil.
Dopisi.
Strnišče pri Ptuju. Šikaniranje delavstva od strani nekaterih gospodov pri (Tičkovih podjetjih se je ponovno pričelo. Nekaj časa je izgledalo, da so se ti gospodje poboljšali, pa ni tako, ker grebenček jim je začel zopet rasti. Odpuščanje delavstva iz malenkostnih vzrokov je zopet na dnevnem redu. Za temi malenkostnimi vzroki se pa skriva nekaj druzega, o tem smo trdno prepričani in gotovi, kakor je gotovo, da bo organizacija proti krivičnemu postopaiiju nastopila s sredstvi, ki bodo gotovo učinkovala. Če Jiekateri naduteži ne vedo, jim bo delavstvo potom organizacije povedalo, kaj je pravica in kje se začne krivica. Ravno tako jim bo tudi pojasnilo mejo, do katere lahko zahtevajo od delavstva izpolnjevanje dolžnosti in pa to, da so tudi gospodje, ki jih imamo v mislih, dolžni delavstvo rešpektirati. Če se oni med seboj ne razumejo, je to njih zadeva, delavstvo pa ne bo dopustilo, da se zaradi njih medsebojnih prepirov in osebne konkurence šikanira in zapostavlja delavstvo, (lospodu podjetniku pa, ki tako rad govori o dolžnostih delavcev, prav resno svetujemo, naj se nekoliko več pobriga tudi za dolžnosti drugih in naj jim pove, da so delavci siti šikan. posebno takih, ki izvirajo iz njih osebnih sporov ali pa iz osebne mržnje do enega ali druzega delavca. Vsi skupaj pa vzemite na znanje, da ho organizacija najodločneje nastopila proti zapostavljanju delavcev iz vzrokov, ki dišijo po nacijonalizmu. In končno še to: Če mislite, da domače delavstvo ni solidarno z inozemskimi delavci, pa naj si bodo ti Čehi, Nemci in magari Tur-k, se zelo molite. Tudi se motite, če mislite, da vam bo šlo delavstvo, do-
mače in tuje, na iim, ki mu ga z intrigami nastavljate. O ne, to se ne bo izhodilo, temveč zgodilo se bo nekaj drugega. Namreč to, da bo organizacija poskrbela, da bo zunanje delavstvo informirano kako je v Strnišču, in da bo zvedelo, da v Strnišču niso sami ' bolj-ševikk — kakor je neki gospod v vulgarnem smislu naziva -boljševile-?, pridigal češkim delavcem, preden so odpotovali iz Češkega v Strnišče — marveč. da je v Strnišču zavedno delavstvo, ki se zaveda dolžnosti, ki pa hoče tudi pravice, in ki od inozemskih delavcev ne želi ničesar druzega, kakor proletarsko solidarnost. To, gospodje, se. bo zgodilo gotovo, kakor amen v očenašu!
Vestnik „Svote®tf£‘ .
Okrožni zlet D. T. K. v Šoštanj dne
9. septembra 1928. Vzpored: od 9. do 10; ure dopoldne sprejem gostov ua ko-lodvoru, sprevod v mesto, slavnostno zborovanje na Glavnem trgu in vaje D. T. E. za popoldanski nastop. Ob 12. uri kosilo. Ob 2. uri popoldne zbirališče pri hotelu »Kunst« in skupen odhod na telovadišče. — Nastop članov in članic 1). T. E. iz Maribora, Studencev, Celja, Trbovelj, Ljubljane, Šiške in Šoštanja s prostimi vajami za olimpijado v Pragi 1. 1921 in nastopi na orodju. Po nastopu veselica na vrtu hotela . Jugoslavija, s sodelovanjem rudarske godbe iz Trbovelj. Na predvečer, dne 8. septembra se vrši pevski koncert v dvorani hotela »Union«; po koncertu prosta zabava. Vstopnina je določena za goste z zletnimi izkaznicami, ki bodo upravičevale polovično vožnjo po južni železnici, na 6 Din za vse prireditve. Za osebe brez izkaznic bo pa vstopnina sledeča: 1. prostor 15 Din, 11. in III. prostor 10 Din, stojišča 6 Din. Pri tem je všteta tudi vstopnina na veselični prostor. Na predvečer pri koncertu bo posebna vstopnina. Vse organizacije naj se obračajo za zletne izkaznice, ki bodo stale 50 par komad ter za vsa pojasnila na zletni odbor D. T. E. v Šoštanju.
Zlet v Šoštanj. Organizacije, ki se nameravajo udeležiti zleta v Šoštanj, naj to takoj javijo zletnemu odboru z navedbo, koliko zletnih izkaznic bi potrebovale, da se jim zamorejo te takoj vpo-slati. Te izkaznice se bodo oddajale organizacijam po 50 par komad; vsak gost, ki se bo na zletu v Šoštanju izkazal s to izkaznico, plača pri blagajni 6 Din vstopnine za vse prireditve. Oni denar pa, ki ga bodo organizacije prejele za prodane izkaznice (t. j. 50 par za komad), naj po možnosti še pred zletom obračunajo zletnemu odboru, ali ga pa vsaj prinesejo seboj ua zlet, da ne bo neprijetnih zakasnitev pri obračunih. Tudi naj vsaka organizacija izvoli iz svoje srede potrebno število rediteljev, ki naj gledajo na red in disciplino. Po možnosti naj se poskrbi za rdeče znake, na katerih naj bo razviden kraj iz katerega so gostje došli. Organizacije, ki posedujejo lastne prapore, naj iste pri-neso seboj.
Okrožni zlet DTE, dne 9. sept. t. I. je obvezen za vse enote mariborskega okrožja in sicer: DTE Šoštanj,
Marbor, Celje in Črna. — Načelnik uuribomkega okrožja.
Vprašalne pole za DTE. Vse DTE naj takoj izpolnijo vprašalne poje, ki so jih dobile od Zveze v svrno Statistike ter naj j h takoj pošljejo na S. D. i. Z. »išvobcdo« v Ljubljani, Židovska ul.
Delavski telovadni enoti v Hrastniku. Pred kratkim sta se tudi bri hrastniških »Svobodah« ustanovila telovadna odseka, ki z veliko vnemo že delujeta, da hrastniško delavstvo duševno in telesno dvigneta.
Preteklo nedeljo sta napravili obe enoti i .let v bližnji gozd, katerega se je udeležil tudi tamburaški tn pevski zbor tamošnje »Svobode« 11. V sredini gozda na prijazni zeleni planoti so bile pod vodstvom načelnika ljubljanskega okrožja J. Tomca in načelnika enote s. Wratchuna, vežbe prostih vaj za zlet 9. septembra v boštauj, ki se ga bo udeležilo okoli 60 hrastruških telovadcev m telovadk.
Po končanem vežbanju pa se je razvila s sodelovanjem tamburašev in pevcev prisrčna prosta zabava, ki ostane vsem izletnikom v dobrem spominu.
Obračuni. Vse podružnice, ki še n so obračunale s prispevki za meseca junij in julij s centralo, poživljamo, da to nemudoma store, sicer bo centralni oubor primoran se strogo ravnati po pravilih. — Centralni odbor ,Svobode*.
češki glas o II. vsedel. zletu v Mariboru. V kratkem prinašamo izvleček iz poročila, ki ga je objavil »Telocvičny rueh<, glasilo zveze Delavskih telovadnih enot čehoslovaškili o 11. vsedelav-skem zletu v Mariboru.
>0 telovadnem gibanju v Jugoslaviji smo pri nas zelo malo informirani. Slednje je vzklilo šele po svetovni vojni, po razpadu Avstrije in mi razen pismenih nismo bili v nobenih drugih stikih z buditelji tega gibanja. Slovenski sodrugi so bili kot gostje na naši Olimpijadi in vzpodbujeni nad njenim uspehom so začeli tudi oni širiti to idejo med tamošnjim delavstvom. Lahko trdimo, da je imela naša Olimpijada značilen vpliv na razvoj delavskih enol v Jugoslaviji.
Z radostjo smo sprejeli vabilo slovenskih sodrugov k 11. javnemu nastopu Delavskih telovadnih enot, ki je bil 1. julija t. 1. v Mariboru. Nastop slovenskih enot se je priredil v okviru »Vsedelavskega zleta« kot manifestacije, ki ga je priredilo kulturno središče slovenskega delavstva društvo »Svobo-da•, slično naši Delavski akademiji. — ‘Svoboda«, ima razne odseke: telovadni, pevski, športni, dramatični in abstinenčni. V teh odsekih je združeno slovensko delavstvo brez ozira na politično mišljenje posameznikov, tako. da lahko rečemo, da je bil 11. vsedelavski zlet. ki ga je priredila »Svoboda« res manifestacija slovenskega delavstva.
Delavske telovadne enote niso samostojne organizacije, ampak so združene v imenovanem kulturnem središču »Svobodi«. Dosedaj jih je 8 in to v Ljubljani, v Šiški, v Mariboru, v Studencih pri Mariboru, na Jesenicah, na Javorniku, v Tržiču in Trbovljah. Vsi odseki delujejo le z lastno pomočjo in ni-
majo od nikoder nobene Jinancielne podpore.
V soboto 80. junija je bilo v Mariboru v »Ljudskem domu slavnostno zborovanje vseh »enote, kjer je bil storjen daljši korak v njihovem razvoju. Na predi, predsednika sodr. Živkoviča, lei je starosla tega odseka in načelnika sodr. Tomca je bil sprejet j>oleg poročil posameznih enot pravilnik in pa telovadni kroj za člane, članice in naraščaj. Dalje je bilo sklenjeno, da pristopi Zveza delavskih telovadnih enot« k Svazu D. T. J. C. kot okres. S tem bodo slovenski sodrugi z nami tesno spojeni. Za nas pa je sedaj nastala dolžnost, pomagati jim v njihovem kulturnem delovanju.
Zborovanje je bilo končano ob 8. uri zvečer. Nato ie bil v Gambrinovi dvorani nastop pevskih odsekov, katerih razni zapeti komadi so bili pozdravljeni z velikim navdušenjem gostov. — Najlepši nastop je imel mariborski pevski odsek Svobode« pod vodstvom češkega pevovodje sodr. prof. Hladkega.
V nedeljo dopoldne je bil slavnostni sprevod. Na čelu so korakale Delavske telovadne enote. Na mestnem trgu je pozdravil udeležnike mestni župan sodr. Grčar in nato se je pomikal sprevod na slavnostni prostor v ljudskem vrtu, kjer so bili pozdravni govori. Za naše telov. enotte jih je pozdravil s. Kejzlar.
Popoldne je bila v Ljudskem vrtu javna telovadba. Tam so izvajale telovadno' enote proste vaje deoe, naraščaja, članic in članov. Naraščaj, članice in člani so izvajali proste vaje z naše Olimpijade v splošnem zelo dobro. Prostim vajam je sledila telovadba na orodju. Kakor vrste članov, tako so tudi vrste članic pokazale izurjenost v orodni telovadbi. Zadnja točka programa je bila rokoborba in dviganje bremen. — Telovadba je trajala do 8. ure zvečer in ji je prisostvovalo 8—9 tisoč gledalcev.
Nastop »Delavskih telovadnih enot« je bil v splošnem zelo dober, posebno če še upoštevamo, da so se enote šele pred kratkim ustanovile. V okviru slavnosti slovenskega delavstva je bila telovadba glavni del in je s tem poživela nadaljni raze vit slovenskega delavstva. K temu jim želimo mnogo sreče!
J. Tomc.
Objave.
Vse člane »Slovenske socialne malice« opozarja načelstvo, da je občni zbor zvišal delež na Din 100,— in da je treba plačati razliko najpozneje do 1. oktobra t. L, ker izgube v nasprotnem slučaju vse članske pravice, že vplačani znesek pa pripade na podlagi § 7 matičnih pravil v prid rezervnemu zakladu.
Zahvala. Podpisani se najprisrčneje zahvaljujem zagorskim steklarjem za naklonjeno mi podporo v času, ko sem bil bolan, a ne član steklarske orgsni-zacije.
Ludovlk Ludovlk, pis r>ono'a v Zagorju.
Zahvala. Podpisani se najtopleje zahvaljujem vsemu delavstvu kemično tovarne v Šoštanju, ki mi je v času moje dolgotrajne bolezni priskočilo na pomoč s -podporo v znesku Din 440.75. — Martin Lešnik.
kron (po današnji valuti nad 1009 milijonov kroni)
Te številke nam kažejo, da so bile avstrijske strokovne organizacije po 20 letih smotronega dela tudi po svoji denarni sili vpoštevanja vreden bojni faktor.
Za primerjavo in merilo pri prizadevanjih, da se vzpostavijo tudi v naših povojnih strokovnih organizacijah zdravo gospodarstvo, naj nam služijo sledeče številke:
LUrAprisp.jevplaM '• 19.12 vsak član :	prispevku
K	Din	Din
pri tiskarjih	99-64	1494'	28	5
kovinarjih	22 48	337	6	5
zidarjih	21 81	327'	6	3
Porcelanski d 21 30	319	o	1
usnja jih	iOSJ	o?«	-.s
l	udarjih	16 93	2S.V0	5-
monopol, del. 1ors	,	č
oblačilnih del.	1535	2287	4 2
strugarjih	15.2S	228 7	42
K temu je prištet;	.	.
, '	1 fu še izcedni prispe-
vek za stavkovne londe, ki je. znašal povprečno na osebo 7 K letno t. j 105 Din letno ali 2 Din ted.
Izdatki strokovnih organizacij so bili med seboj v sledečem razmerju:
I. Redni izdatki (brez stavkovne podpore.)
	rednih iz-	Vzak flsn	¥ sedanji veljavi	
Pradmel izdatka:	datkov v	pri!pe»a		
	odsloikih	letno	letna	Tedeasko
		K	Din	Din
potovalna				
podpora	243	0 52	7 70	0-14
brezposelna				
Podpora	15 30	3-28	49 20	0 94
bolniška				
podpora invalidska	10 76	2 30	34 50	0-66
podpora	3-60	077	11 50	0 22
posmrtnina podpora proti	2 80	0 60	9 -	0 17
nezgodam	5-72	1 22	18-30	0 35
pravno				
varstvo	5'85	0'4u	6 —	011
Strokovna				
glasilo	13 16	2-83	42 45	0 81
izobrazba	2 74	0 59	8 85	0 i7
agitacija in				
organizacij:	1 11 28	221	3315	0 64
stvarni upravni				
stroški (pts,				
kolkovine)	9 49	2 03	30 45	0 38
plačo osobja	IO16	2 48	37 20	0 70
drugi izdatki	10-76		2-28	34 20	066
	"*100	2T40	322'50	16 5
H. Izredni izdatki.
Za stavkovne fonde se je pobiral približno 25% pribitek 105 Din 1. 2 Din k rednemu prispevku.
Konec.
tako prihajamo z našo razpravo h koncu.
Razvoj strokovnega gibanja med vojno dobo je manj zanamiv. V tej dobi ie bilo pravo strokovno, delo nemogoče. Vsi napori so šli za tem, da se ohrani to, kar se je pred vojno ustva-. ilo.
Po vojni so se razvile na teritoriju bivše Avstrije nove državne tvorbe. S tem je izgubilo slovensko delavstvo z avstrijskim strokovnim pokretom neposredne vezi .
Zgodovina avstrijskih strokovnih organizacij poslej ni v toliki meri del našo zgodovin ■ . kakor v predvojni dobi. Zato koncav o svojo zgodovinsko razpravo z letom 1014.
Vojna ju preobrazila duše. Do gotove meje pn se lahko reče, da je duše tudi zmedla. Te zmedene duše se lovijo
po krivih potih, misleč da so to tudi nova pota. Čilalelji te razpravice pa so prišli gotovo do spoznanja, da so videli podobne zmede, kakor jih preživljamo danes, čeprav v manjšem razmahu, tudi prejšnji dobi.
A kakor se je izpolnila v strokovnem gibanju že enkrat beseda pesnikova: Svetlejši iz noči zasije dan, in iz trohnobe se rodi vstajenje — tako se mora zgoditi tudi sedaj. Zgodovina nam je učiteljica in bodriteljica.
Kapitalisti obljubljajo, da bodo uvedli osemurnih še-le takrat, ko bo dosti delavcev na razpolago.
Če bi mogli kapitalisti dobiti milijone slepcev, bi dali sedanjim delavcem najrajši oičurnik: sedem dni prostega časa v tednu. Delavci bodo imeli krajši delavnik takrat, kadar si ga sami skrajšajo iti ne prej. Delavec, zaupaj vase in v svojo moč.
*
Mladina, varuj se železnih srajc!
Zahvala. Podpisana se prisrčno zahvaljujem vsem delavcem in gospodom v tovarni za klej za podporo v znesku Din 191.25 nabrano po predsedniku obratnega odbora.	Jera	Žekar.
Zahvala. Spodaj imenovana se naj-iskreneje zahvaljujem zaposlenemu delavstvu in uradništvu kemične tovarne v Mostah, ki so spremili mojega moža Martina Žekarja k večnemu počitku.
Žalujoča vdova Jera Žekar.
Zahvala. Povodom smrti našega očeta in soproga Josipa Vahtarja se tem potsm najiskreneje zahvaljujem vsem ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti, zlasti pa članom »Unije slovenskih rudarjev« v Zagorju. Žalujoča rodbina Vahtarjeva.
Zahvala. Podpisani izrekam najtoplejšo zahvalo za darovani znesek 337.50 Din vsem sodrugom in sodružicam Tob. iovame v Ljubljani ob priliki smrti moje žene.	Ivan	Fajdiga.
Razgled po svetu.
Tedenski pregled.
Ljubljana, 14. avgusta 1923.
Novi predsednik Zedinjenih držav ameriških Coolidge je po svoji strankarski pripadnosti sicer republikanec, v socialnem oziru pa je baje hud reakcijonar. V sporih s svojimi delodajalci so se delavci običajno obračali na državne oblasti, ki naj bi posredovale. In to je popolnoma v redu. Saj je država za to tukaj, da nudi zaščito šibkejšemu proti nasilju močnejšega. Novi gospod predsednik je drugega mnenja. On misli, da se imajo spori med podjetniki reševati med njimi samimi neposredno in da naj se državne oblasti ne vmešavajo. To se pravi z drugimi besedami, da naj bo delavec izročen samovolji podjetnika oz. delo-dajalca/Omenjamo, da je bil tudi pokojni liarding izrazit zastopnik velikega kapitala, da pa je bila njegova taktika previdnejša. Ker je delavstvo v Ameriki strokovno dobro organizirano, lahko sklepamo, da mu reakcijonarnost novega predsednika ne bo škodila. Sicer pa uživa ustava v Ameriki drug ugled kakor n. pr. v Jugoslaviji in je ne sme kršiti niti predsednik!
Ko je finančni minister Zedinjenih držav zadji pot pregledoval svoje knjige, je ugotovil, da je velika antanta dolžna Ameriki celih 11 milijard dolarjev, od tega samo Francija 4 milijarde. Mož se je popraskal za ušesi, ker toliko vsoto denarja bo težko izpipati iz bankerotne
Evrope. Evropa sama si ne beli las. Ljudje, ki so vodili in ki vodijo države se kratkomalo proglašajo za insolvente in stopajo v zasebno življenje. Izraz »ljudstvo« jim je znan le še iz slovarja !
Gospod Coolidge je takoj, ko je nastopil svoje mesto, ki ga bo v zmislu ameriške ustave upravljal do prihodnjih predsedniških volitev izjavil, da bo posvečal svojo pozornost premogovnemu vprašanju. Stavke premogarjev hoče korenito iztrebiti. Ako mu delavci ne bodo parirali, zapre premogovnike in si bo pomagal s petrolejem.
Zanimivo je, da se je na lozanski konferenci sklenila posebna politično-gospodarska pogodba med Ameriko in Turčijo. In sicer se je to zgodilo izven okvirja samih konferenčnih pogajanj.
V	tej pogodbi je Turčija Ameriki priznala koncesije, ki jih ni hotela dati veliki antanti. Na ta način bo daljnja Amerika izkoriščala naravna bogatstva Male Azije in drugih turških ozemelj, na katere je Evropa toliko časa brez uspeha prežala.
Pa še nekaj o Kitajski! Redko se naše oko obrača preko naših ozkih mej, ako pa se obrne, se nam zdi vse, kar se vrši onkraj čudno, dasi se razvija in razpleta življenje tamkaj po istih zakonih kakor tukaj. Kitajce v Evropi omalovažujemo, dočim se ločijo od nas le po svojem telesnem sestavu, po barvi in malce po obliki. Ko smo imeli v Evropi nezmiselne verske in dinastične boje, inkvizicijo itd., se je
Kitajska mirno razvijala. Prehitela jo je po kulturi in civilizaciji stremeča nemirna	Evropa, to pa	zopet še	bolj
nemirna	Amerika. Pa se	je	zgodilo	tudi
na Kitajskem, da je zli duh zrevoluci-joniral delovne ljudi. Zli duh se ime-nje po latinsko Lucifer, kar se reče po naše	razsvetljevalec.	In tega duha
sovražijo vsi, ki imajo denar in blago, to so cerkveni in državni (zadnje čase narodni)	mogotci. Toda	k	stvari!	Na
Kitajskem vlada popolna anarhija, vrhovne vlade ni. Ministri so pobegnili. (O, da bi bili tudi naši!) Državna blagajna je prazna. (Tudi naša se je preselila v zasebne žepe!) Vsa dežela je v rokah razbojnikov. (Naša celo v rokah diplomiranih !) Velesile nameravajo postaviti Kitajsko pod posebno kuratelo. S pogodbo iz 1. 1911, ko je bila na Kitajskem zatrta takozvana bokserska ustaja, imajo evropske države pravico, nadzirati javno gibanje na Kitajskem. Zato nameravajo ustanoviti sedaj policijski kader, ki naj bi upravljal kitajske železnice.
Po Evropi ni dosti novega. Kronist je bil svoje čase vedno v zadregi. Sedaj mu pomagajo različni kongresi in velesejmi iz stiske. Ljubljana je s to šaro dokaj oblagodarjena. Novinarski, učiteljski, katoliški kongres itd. Pa velesejem, kjer se bodo kazali triumfi dela izkoriščanih rok in glav pod firmo kapitalizma.
Hkrati z nemško marko je padla dosedanja nemška vlada. Dr. Cuno, dosedanji kancler jo je s svojo politiko polomil ali pa se je morda žrtvoval? Novi kancler bo dr. Stresemann, član nemške ljudske stranke.
Pa še ene ne smemo zamolčati če je sploh res. Čehi, ki so znani kot resni ljudje baje nameravajo prirejati bikovske borbe v Bratislavi. (Ne smejte se! Že vest sama je znak zmaterijaliziranega časa v katerem živimo!) V ta namen so menda že naročili nekaj bikoborcev iz Španije.
V	Jugoslaviji vlada politično mrtvilo1" Ministri in diplomsti potujejo na Bled, kjer biva kralj. Neksteri državniki izrabljajo počitnice v to, da kupujejo z imetjem. Na programu je zopet Belje. Kdo odnese milijone, se še ne ve.
Javni nastop D. T. E. ,Svobode* na Bledu je od politične obiesti prepovedan.
Izlet U.D.R. edinice Marks-Ljub-Ijana se vrši vseeno.
Razno.
—	Raipis nagrade. Rok za prijavo predloga za nov naziv produktivne zadruge inštalaterjev itd. se podaljša na splošno zahtevo do 31. avgusta 1923; istotako se dodajata k prvi nagradi še
2	manjši nagradi v znesku 100 in 50 dinarjev. Prva nagrada znaša torej 300 dinarjev, druga 100 Din, tretja 50 Din. Imena onih, ki bodo nagradeni, bodo objavljena; istotako njihovi predlogi. — Objavljamo na tem mestu pogoje za razpisano nagrado. Podpisana Prod. zadr. kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev, krovcev, ključavniačrjev itd. v Ljubljani r. z. z o. z. razpisuje v svrho skrajšanja svojega naslova (ker je sedanji za javnost predolg) 3 nagrade za najboljše predloge iz ene ali dveh besed sestoječ naziv tvrdke. V nazivu nove tvrdke mora biti razvidno: 1. da je to kovinski obrat, ki združuje vse kovinske panoge, 2. v smislu zadružništva, 3. splošno pojmljivo,
4.	lahko zapomljivo tudi za kmete, 5. da ni podobno imenom sedaj obstoječih kovinskih tvrdk v Jugoslaviji. Pri sestavljanju predlogov naj vsakdo misli tudi na to, da bo obrat v bodočnosti obsegal velikanske dimenzije ter naj se to tudi že sedaj vpošteva, da ne bo treba pozneje naslova šeenkrat spreminjati. Predlogi naj se pošljejo najkasneje do 31. avgusta 1923 na naslov »Prod. zadr. kleparjev itd.« v Ljubljani, Kolodvorska ulica 18. Posebna v to svrho določena komisija bo vse predloge pregledala in najboljše predloge nagradila z razpisano nagrado.
Redka prilika za dobičkanosno udeležbo.
Bolj koristno kakor v hranilnici.
; V •.	'	,	•
Boljše kakor v bankah.
Zvišanje obratne glavnice za 3 milijone Din.
Podpisana prod. zadruga kleparjev, inštalaterjev i. t. d. tem potom vabi za vstop v podpisano zadrugo. Zadruga se bo povečala in razširila v veleobrat in poviša v to svrho svoj obratni kapital na 5 milijonov Din. Pristopiti zamore vsakdo, ki se more pravnoveljavno vezati.
Delež znaša 2000 Din in se obrestuje po najvišjih običajnih obrestih. Delež se lahko plačuje v tedenskih obrokih v znesku 25 Din po položnici, katere izda v to svrho zadruga. Vsak član ima tudi prednost vstopiti v stalno službo zadruge in je udeležen pri dobičku zadruge.
Rok priglasitve je do 31. avgusta 1923. Zadostuje tudi pismena prijava, nakar dopošlje načelstvo pravila in potrebne tiskovine. Pismene prijave na naslov:
Načelstvo
Produktivne zadruge kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev, krovcev i. t. d. v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 18.
V	imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs.	Tiska	tiskarna	Makso	Hrovatin.