pKdrave za soomlad Bolgarski cai- na Dunajn. Iz glavnega avstrijskega rvojnega stana, kjer ,|e imel sestajnek z marš.alom Friderifcom in generalaiiB polkovnikom Konradom, je pri&el bolgarski car Ferdinand v ponedeljek, dne 14. febr., na Dunaj, da ¦nibdšče in pozdravi svojega cesarskega prijatelja y Šenbrunu. Duna.jsko prebiivalistvo je priredilo bolgarstoemu carju izredno prisrčen in slavnogten sprejem. ILoder se je vozil, sn siale nepregledne množice, ki ,m ga navdušeno pozdravljale. Izražale so mu s tem sahvalo, da se je s svojim hrabrim bolgarskim narodom v težkih čatsih postavil ob našo stran ter s tem pomnožil in okrepgal naš odpor proti sovražnikom. Cesar je svojega gosta v Senbrunu sprejel sila Ijuibeznjivov Oblekel ;|e gala^uniformo avstrijskega mar¦šala ter odičil svoja prsa z bolgarskini redorn sv. Cirila in JMetoda. Tudi bolgarski car je nosil uniforino «gvstrijskega maršala,, Oba vladarja sta se prisrčno poz'dravi)a in poljubila. Opoldne je bil car Ferdinand cgost pri cesarjevi mizi. Po obefclu je obiskal bolgargkj car našega prestolonasiednika, M je potem darja .?g)remljal v njegovo dunajp'so pala^o, Tudi ob tej priliki je ljudstvo po ulioab : , dušeno pozdravljalo obe vigoki osebi. Avstrijsld narodi so B .igarom hvaležni za njih ?)omo5 na krvavih. bojiščib, Kar izražajo sedaj s pri-*rSnostjo, g katero sprejemajo in pozdravljajo njiho^iega vladarja. Francoski ministrski predsednik v Rirnu. Francoski ministrski predeedirik Briapd je pri.šmi v petek, dne 11. febr., v Rim na obiske, iTam se je posvetoval z italijainskimi ministri ter se ž njimi ^ostil in popivaJ. Godilo se mu je na vsak način yeliko boljše, nego irancoslkim in italijanskim vojakom v; strelskih jarkih. Pri slavnostnih obedih je bilo tej visoki laški in francoski gospodi labko govoriti o tem, da se naj nadaJjuje vojska do ldončne zmage, kajti $& ^ospoda ne trpi nifi, le priprosti francoski in lašk3 vojak trpita in umiraDa;. Francoisfei in italijan^ki mrnisltrski predsednik ¦sta se dogovorila pri posyetovanjih, da se bo odslej voje^anje na vseh frontah četverospprazuma vršilo !>o enotnem najčrtu. V to svrho se .bo sestajal v Parizu zbor poveljnikov in diplomatov iz vseti feetverosporazumovih držav. Vse četverosporazumovo vojaštvo, ki ne bo potrebno za obrambo lastne fronte, bo na mzpolago poveljniškemu zboru v Pa,rizu, Na ta način M bilo mogoče zbrati na ieni toftki velikansko število vojaštva in poskuslti predreti naše in nem&ke ironte, kar se dosedaj četverospcrazumu ni nikjer pogrečilo. iToda pom;a.n,ikljivo je v tem sklepu, da odločuje vsaka država sama za-se, koliko vojaštva je za lastno fronto potrebno. Tako ima general Kadorna še nadalje možnost, da se bo branil pošiljati voja^tvo na tuje fronte. Dogovorilo sc je tudi, da si bodo četverosporazumove dežele medsebojno poraaeale s topovi in strelivom. Briand tsie je poklonil tu!di kralju in poveljniku Kadorni v glavnem italijansTcem vojnem statin v Vidmu. Kadorna je imiel ob tej priliki zopet veliko smolo. Kakor se uradno poroca, |e v nefleljo, dne 12. t. m., peljal Kadorna Brianda na našo fronto, dabimu pokazal, kako si bodo ifalijfa,nske čete priborile nazaj dne 11, t. m. izjgubljene strelske jarke. '(9 tei naši delni zinagi nam naš vojni poročevalni, urad ni poro6al.) Toda, o sramota, Briand ii Kadorna s'ta se morala vrniti, ne da bi videla izgubljene slrelske jarke zopet v. itsllj.anb|ctl^ rokulr N^v> "¦• vse ^talijanslce napade gladkp odbili. Priprave za spomlad. Bukareštanski list ,,Epoca" piše: Franoija izdela v^ak dan 280.000 krogelj in grapait, Anglija pa 250.000; iz Amerike, se uvaža v Evropo vsak dan 150.000 kriogelj in granat, koliko pa iz Japonske v Rusijo, ni ,znano. V Franoiji izdelaijo vsa|k dan 30 do 40 topov, v Angliji nekfaj manj. Te ogromne gtevilke prav jasno govore o silnih bojih, ki se bodo vršili na spomlad. Cetrerosporazum stavi vse svoje nade na spomlad. Tej nadi so veljali sedaj tudi obisk in pogovori fr^incoskega ministrskega1 predisetinika z la&ko vlado v Rimu. Za spomlad hočejo postopati naši sovražniki enotno. Kako, bodo natancneje določali sk\ipno vse države v Parizu,. Anglešjd vojni izvedenec polkovnik Repington pra/vi,- da posamezna vojna podvzetja nimajo nobenega upljiva na cel položaj. Delna ofenziva samo na eni fronti je po njegoyem mnenju nepotrebno tratenje moči. Zagovarja olenzivo na v- seh frontah, katero naj pripnavi artilerija s tem, da z velikanskim ognjem unifii vse žične in druge obrambne priprave. Papir je pac potrpežljiv za take nasvete. Na vsak način pa je gotoyo, cfei imamonaspomlad pričako^ati velikanskib in strašnih bojev, kakoršnih še nismo videli. Kedaj bo konec vojske? Ruski zunanji minister Sasonov se je v pogovoru z zastopnikom nekega fasopisa izjavil sledcfie: Več let trajajofie vojske bi zlasti Nemfiija iz denarnih ozirov ne mogla vz'držati. Na vsak nai6in moramo biti pripravljeni, da še bo trajala vojska celo poletje, bržčas pa do konca leta.. V najboljšem slufiaju ne smemo priSakovati konoa vojake pred novembrom. Razlika cen in dobiček. Mnogo je dandanes ljudi, ki neprestaiio zabav-? ljajo eez kmeta,: češ, kmet si pri živini in poljskib prideLkih dela premastea dobiček. Malokedaj pa slišimo, da bi raesttii ijudj.9 zabavljali čez prekupce, mesarje, meSetarje in enake ljudi, ki si pri kmečkih pridelkih in živini delajo ninogokrat naravnost ogromne dobičke. Z yladnimi odredbami, ki so zelo stroge, se sicer skuša mešetarjem, ki so si na račun živinorejcev z mastnimi dobifiki mašili svoje žepe, omejili prevelike in neopravičene dobičke pri kupfievanjii z živino, a mnogi prekupcd so še kljub /temu tako premeteni, da vtaknejo pri eni glavi živiine v par dr.eh po 50, 100 in celo po 200 K doUička v žep.. Posebno zanimivo pa je, ako si predočimo razliko med cenami živine in cenami mesa. Ta razlika je bila y mirnem čjasu velika, a je sedaj še veCja.. Let^, 19jl2 so se n. pr. plačevali v naSih krajib dobro rejeni voli po 90 do 100 K metarski stot žive teže.. Mieso pa so mesarji prodajali po 1 K 80 do 2 K 20. Razlika je bila tedaj pri 1 kg 90 v do 1 K 20 v. Ce računamo, da odpade mesarju pri kjanju od žive teže 25 do 30%, še ima vedno dobifika pri 1 kg mesa 40 do 70 v. V sedanjem vojnem 6asu pa so jdobdčki mestnih mesarjev še ye6ji. Najvišja cena za govejo živino je 2 K 20 yin, Ve5innma pa sedaj plačujejo mesarji in njihovi mešetarji govejo živino po 1 K 60 do 2 K 10 y 1 kg žive fože. In meso v mestni mesnici stane 4 K do 4 K 80! i oieg tega pa še mesar spravi drago v denar tudi vso drobovino, kožo, kosti itd. Račimimo! Mesar je dal za dobropitanega vola 2 K 10 v za 1 kg. Vol je živ tehtal 700 kg. Tako je dai mesar za vola 1470 K. Ako odračunamo 30% odpajdka pri teži, je ostalo mesarju še vedno mesa prittližno 490 kp. To meso je megar prodajal recimo samo po .4 K 40 v. Tako '}& dobil zanj nič manj nego 2156 K. Ce pa upoštAramo, da je mesar prodal tudi kožo, drobovino, kosti, rogove itd. za drag denar, lahko smelo računamo, da je dobil za vola vsaj 2200 K. Ako odštejemc 80 K za stroške, davek, delavce itd., je ostajo mesarju še vkljub temu vsaj 650 K čistega ,dobi6ka. So pa slučaji, ko je dobičfek, oziroma razlika mied nakupno in prodajno eeno še veSja. Pri svinjab. in svinjskem mesu sicer raalika cen ni tako visoka, a ra&Unati moramo, da se nasproti temu svinjska mast prodaja za 100% dražje, kot je nakupna cena za svinje. Za pitane svinje se. plačuje danes za mrtvo težo 3 K 40 do 4 K 40. Odpa.de torej tukaj nič več, ker se računa rartva teža. In kljub temu se nekatere vrste mesa, n. pr. riba, prodaja v meatnih mesnicab po 5 do 6 K in mast po 8 K 1 kg. Razlika med ceno, za katero je kmet prodal svoje živinče in -oenami mesa je očividno previsoka. Pred vojsko ta razlika ni bila tako pretirana. Zaniinivo je, kako taka razlika leto za letom raste.^Leta 1913 je znašala razlika med svinjskimi cenami in cenami masti, kakor je iizračunal kmečki list ,,J>, Agrarblatt", 70 v pri 1 kg, Ijeta 1914 že 1 K 90 v, in' sedaj pa znaša v Avstriji razlika med nakupno ceno gvinj in projdajno ceno masti splošno 3 K 80 v do 4 K 10 v- Vse tiste, ki sumijo, da je živinorejec kriv draglnjfi masti, pozivamo, naj si vtakjaejo te številke za klobuk in naj jih malo natančneje pregledajo in priznati nam bodo moralit da ni kimet ali živftnorejec tisti, ,ki dela visoke cene živilom, ampak nekdo drugi. Dan žaj dnevom slišflmo., da se obsojajo živinorejci rad\ draženja. Ali "pa ni mogofie, da bi se tudi tistim, ki po nepotrebnem pri mesu in masti tirajo cene ^kvi1šku, stopilo močneje na prste? Enako je glede žita in moke. Pšjeiiico mora na primer kmet sedaj prodati vojno-žitno-prometnemu zavodu po 34 K 100 kilogr. In fina psenična moka stane celo 1 K 20 v. Za koruzo dobi kmet po 15. ieb. 26 K, a koruzrio moko morftjš placati zdaj domačo po 54 v, rumunsko pa po 74 v. Za fižol se je dobilo samo 40 v za 1 kg, a prodaja se po 1 K 10 vin. 1 kg. Torej razlika v cenah, da ji skoro ni primere! Zanimivo je tudi to-le: Zajdnjo sredo, dne 9. t. m.., se je v komisiji za živila na magisitratu razglasilo, da kanrine zaloge vidno pojemajo. Že drugi dan zjutraj so mnogi mariborski špecerijski trgovci prodajali 1 kg kave za 1 K in še več dražje kot prejšnji dan. Ali to ni draženje?