Največji r V4j« z* v»e leto ... $6.00 ZapoiUt*.....$3 00 I Za fUm York celo Leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 j GLAS NARODA Hm largest Slovenian Duly ki the United State*. lisf islovenskihidelavcev y Ameriki. TELEFON: 0H«1—a 3—8878 NO. 246. — ŠTEV. 245. Entered aa Second Olam Mattor September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y., under Act of Oongreaa of March 3, 1870 and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, TUESDAY, OCTO BEE 18, 1932. — TOREK, 18. OK TOBRA 1932 VOLUME XL. — LETNIK XL. SENATOR NORRIS SE JE ZAVZEL ZA ROOSEVELTA NEODVISNI SENATOR JE POZVAL POSLUŠALCE NAJ NE SLEDE SLEPO REPUBLIKANSKI STRANKI Govornik je v svojem govoru v Philadelphia ugotovil, da je predsednik Hoover sam presedlal. — -V Pennsylvaniji bodo brez dvoma zmagali demokrat je, — Demokratski kandidat bo istotako kot njegov soimenjak, Theodore Roosevelt, ščitil narod pred monopoli. Dr. Vladimir Maček aretiran v Zagrebu MAJNERJI SO PRISEGLI OB GROBU Ob grobu ubitega tovariša so prisegli, da bodo nadaljevali stavko. -Vojaštvo pri pogrebu. Taylorville, 111., 17. oktobra. — Y dvanajst milj dolgi vrsti avtomobilov so majnerji spremili v Taylorville k pogrebu truplo svo-jejra tovariša. Več tiso«" majnerjev iz osred- PHLADELPHIA, Pa., 17. oktobra. — Danes je imel tukaj zelo značilen govor neodvisni republikanski zvezni senator George W. Norris iz Nebia-ske. Zavzemal se je za izvolitev demokratskega predsedniškega kandidata, newyorskega governer-ja Roosevelta. Pri tem je ostro obsojal vlado političnih bosov in , , , - v. . t, . ., | njega in severnga dela clrzave politično mašinerijo, ki se ni nikjer tako razvita niin.»i* se je zbralo v Pawnee in kot bas v državi Pennsylvaniji. j Sangamon okrajih k pogrebu \/ 1*1 • -i • ti .. .v . * I majnerja Andreja Ganis, stav- Volilce je pozival, naj se osvobode političnih |k.irja iz niristiim okraja. Prej- boSSOV, naj glasujejo Za Roosevelta, ČeŠ, da bo nje-| šnji teden je narodni gardist u-gova administracija napravila konec mogočnim mo-! v maj"erskem kraju nopolom, ki kontrolirajo ameriško politiko. | 'Državna policija je bila nastav- — Državo Pennsylvani jo kontrolira v zadnjih l>na«»b ^ti sprevoda, da bi pre- I i. ,v .. p. ¥ ! .. | prečila kake morebitne nemire. \ letih politična masinerija. L>rzava Pennsylvania ( parku hVl7n pokopališča. kjer je bil pokopan Ganis. je bila nastavljenih 450 vojakov. Stavk«rji so izbrali grob za Ga- Itvleau, ki je bil ubit v majner-skih bojih pred 34 leti. Urednik lusta "The Progressive Miner" je r svojem govoru ob prrnbu Ganisa pozival navzoče DVOJNI UMOR PRI ARETACIJI BUTLEGARJEV Prohibicijski agent in de-' puti sta drug drugega1 ustrelila. — Nepoznan črnec je najel kočo. Russellville, Ky. 17. oktobra.— Prohibicijski agent Frank A. Mather in šerifov deputi Klueh Sovam sta bila v rev«»1 verskem dvoboju nsmrčena v koči nekega črnca. Policijski nadzornik O. H. Mc-Andree je rekel, da je kočo pred nekaj tedni najel nek tuj črnec, ki je po njegovem mnenju nadzornik zvez. prohibicijskih agentov. Vsled sporočila, da je v koči velik ropot in prepir, sta šla McAn-dre. Sova rs in še nekaj drugih uradnikov, da zadevo preiščejo. Tam so našli osem mož, katere so zaprli zvezdi agenti. McAndree ni vedel, da »so to aretirani ljudje, toda ukazal je. da ne skušajo iti iz koče. Tedaj pa je Mather skoči k vratom in "ne ico dvojni umor. Mather je bil v službi Louisville prohibicij. urada. Soyars je bil nadzornik vodovoda v Russell-ville in šerifov deputi v Logan o-kraju. BUHARIN BO IZGNAN Bivši tajnfic komunistične internacijonale bo najbrž odstavljen. — Pridružil se je nasprotnikom Stalina. SMRT JUGOSLAVIJE POMENJA SVOBODNO HRVATSKO DRŽAVO' tere se je pogodila prejšnja maj- i nerska unija z lastniki rovov. Oblasti preiskujejo umor in dva častnika narodne garde sta v preiskovalnem zaporu ter čakata na sodbo. je imela svojega Quaya, svojega Penrosa, Vare-a in Mellona. Zadnji je edini mož v zgodovini, ki je služil pod tremi predsedniki. Kako more tako mo- nfe* ha OskHU1 pokopališču. kjer £ ..... ' " ' " ........ i » * • . .i - . i- i ~ i- . i. , 1 \ „ . tSoyar pa ustavi. Takoj se pric gocna država, ki ima tako inteligentne državljane. j« pokopan majner Frank j ^^ .p imrf ^ posledi dovoliti, da jo vladajo politični bossi? Odgovor na " u ' "l * to vprašanje se glasi: — To omogoča duh, s katerim je stranka prežeta. — Ako bo vsak volilec pri prihodnjih volitvah . . , . , r . J »v**^ majnerje, da se pri odprtem gro- deloval soglasno s svojim poštenim prepričanjem,. bu zaprisežejo, da se bodo borili bo brez dvoma izvoljen demokratski kandidat' ,laI>e Proti znižanju plač. za ka-Roosevelt za predsednika Združenih držav. 1 — V naši deželi so tekom let nastale velike po-lit ične stranke, ki so polagoma prešle v roke ljudi, kateri so jih izrabljali v svoje sebične namene. To se da prav posebno v Pennsylvaniji opažati. Ljudska vlada nikakor ne more biti trajna, ako obvladujejo stranke politični bossi in politične mašinerije. j — Abraham Lincoln je rekel: — Jaz sem s sle hernim, ki se zavzema za pravico, toda le toliko časa, dokler pravično ravna. Ko začne ravnati nepravično, se obrnem od njega. — Geslo političnih bossov se pa glasi: — Drži se svoje stranke, pa če ravna pravično ali krivično. Pri tem se ni treba nič ozirati, če gre vlada k vragu. — -Pripadnost stranki večkrat ne pomenja nič drugega kot prikrivanje zločinov in korupcije ter oropa-nje naroda za temelje pravice človeške svobode. Ce je naša stranka krivična, jo moramo kritizirati in obsoditi. — Na demokratski konvenciji v Chicagu je bil nominiran za predsedniškega kandidata možak, ki zahteva vlado za dobrobit naroda, ne pa za dobrobit monopolov. Nekoč smo že imeli v Beli hiši Roosevelta, ki se je zavzel za pravice naroda in je nastopil proti monopolom. Prav nič ga ni motilo stopiti preko črte, ki jo je začrtala stranka, kajti zdelo se mu je, da je to v korist dežele. Smatral se Moskva, Rusija, 17. oktobra. — Sovjetska kampanja, ki ima namen odstraniti vse komunistične voditelje, ki nasprotujejo Stalinu. je dosegla tudi prejšnjega tajnika komunistične internaeijona-j izpod srbskega jarma. 1h Nikolaja Buharina. ki je bil po Dr Maček mu je baje odgovo-zadojili poročilih postavljen pod I rjj . nadzorstvo. — 1'emu bi napadali umirajo- Buharinova aretacija sicer ni Jugoslavija boleha na ne- bila uradno objavljena, toda pri- ozdravljivi bolezni. Smrt Jugo-vatna poročila, ki se drže zelo tr- slavij> p0menja svobodo llrvat-dovratno, pravijo, da mu je bilo ' ske odvzeto- vsako politično delova-1 Se ostrejše se je izrazil v istem nje. Buharin je bil odstranjen od j r.asopisju dr. TruinbiČ, Mačkov osrednjega odbora in političnega j prijateli biroa leta 1930. toda pozneje jej Vlaila je nocoj izjavila, da je b:l zopet izvoljen v osrednji od- j bn (lr Maček po ostrem zašli sabor. Bil je priznan voditelj desne BEOGRAD, Jugoslavija, 17. oktobra. — Veliko razburjenje je povzročila vest, da je bil v Zagrebu aretiran voditelj bivše hrvatske kmetsk^ stranke, dr. Vladimir Maček. Aretirali so ga zara-radi izjave, ki jo je podal nekemu angleškemu časopisu. Casniški poročevalec je vpra- nekega katoliškega lista, ki ščuv*t šal dr. Mačka, če se bodo Hrvat- proti vladi. je ptjtslužili sile, da se osvobode V Tampico je 5000 meščanov 3 gorečimi bakljami korakalo po mestnih ulicah v odobravanju vladnega stališča proti katoliški cerkvi. stranke opozicije. 1 Splošno prevladuje mnenje, da bo najboljše za Grigorija Zinovi-jeva in 21 drugih uplivnih vidi-teljev. ki so bili izključeni iz ko-, munistčne stranke, izgnanstvo v kako oddaljeno provineijrt. I Buharin je bil osumljen, da je bil v zvezi z opozicijo desnice leta 1020. katero so vodili Buharin, I bivši ministrski predsednik Alek- Prohibicijiski agenti so prišli Rykov in Mihael Tom sky. tekom okrajnega semnja, da bi 1 Sumnja je .seveda takoj padla zasledovali kršitelje prohibicije. (na "izpreobrnjene" pristaše Leo-Med aretiranci katere so areti- ( na Trockega. katerih izpreobrnje-rali prohibicijski agenti, sta bila ( nje k Stalinizmu je biloi>amo naliva bela moška, ena črna žena in videzno. Mnogi izpreobmjeni vo-pet črncev. Po streljanju so vsi ditelji so bili vrženi iz stranke, ne-pobegnili. Trije so bili naslednji katerim pa je bil določen čas "podan zopet aretirani. . koreT. Preiskovalni državni pravdnik I Ker osrednji odbor ni hotel iz-•Tohn A. Whitekar je rekel, da so premeniti svoje politike v indu-mestni in okrajni uradniki našli strijski zgradbi in ni popustil pro-i v koči črnce in štiri zvezne a^ren- ti kmetom, so se nekateri vodite-in da je Soyars vprašal Ma- 1.1 i postavili proti Stalinu. Ko je prišlo to nasprotstvo na »lan. Sta-vratom. | lin ni odredil, kot je bilo v sluča- Matlier ni odgovoril. Dognano ju Trockega. da bi bila "zadeva pa ni. kdo je prvi pričel strelja- javno obravnava, temveč so bili OREL ODNESEL PRAŠIČA Bnfallo Hat, 111., Ifi. oktobra. John Mulcahey je videl na dre ve-j su, kako je velik orel držal v nvo- • . jih kremplji!, njegovega prašiča. ther*a- kam ko Je 1,otel ^rotl Hitro .pograbi puško in ustreli. Orel in prašič padeta mrtva na tla. Orel meri z razprostrtimi peruti 7 čevljev in 4 palce. nju začasno izpuščen. Trdil je, da ga časniški poročevalec ni pravilno citiral, ml ločno je pa dostavil, da pomenja sedanji režim v Jugoslaviji pogin za deželo. Vlada je nadalje izjavila, da se bori proti srbskim žandarjem v Liki samo deset hrvatskih vtsta-šev. t.nla iz zanesljivega vira se je izvedelo, da je bilo doscdaj aretiranih najmanj 2.10 takozvanih "zelenih kadrovcev". POGAJANJA MED RUSI IN JAPONCI j Ruski poslanik se tajno pogaja z Japonsko glede Mančukuo. — Japonski poslanik je prišel iz M o« skve. vatskem primorju . baje nad soč vstašev ki so izborilo preskrbljeni z orožjem in potrebščinami. Tokio, Japonska, 17. oktobra. Tz zanesljivega vira prihaja poročilo. da se vrše tajna pogajanja med zastopniki japonske vlade in zastopniki Kusije in Mančukuo. ir_ j Sedanja pogajanja imajo ti- drujrimi ti. Xikdo drugi v koči razun Ma-tliersa in Sovarsa ni streljal. voditelji kratko izključeni iz stranke. STARE SLIKE NA CE5KEM Dunaj, Avstrija, 17. oktobra, izvaredno dragoceno zbirko slik starih mojstrov so našli na gradu Korompa blizu mesta Pihtvany na Češkem. Našli so f>nskim namestnikom zunanjega ministra v Mančukuo Cuiči Ohaši in japonskim poslanikom v Moskvi Koki Ilirota, ki se je pred nekaj dnevi vrnil v Tokio. Teh posvetovanj se bo tudi udeležil zunanji minister Mančukuo države Usieh t'jen-ših, ki ja na potu v Tokio. Glede pogajauj vlada največja tajnost, izvedelo se je, da je imel ruski poslanik Trovanovsky važne razgovore z generalom Araki in da je Boa obiskal ruskega poslanika, ki mu je vrnil posel. Hirot in Ihaši sta se dolgo posvetovala z zunanjim ministrom grofom Fčila in drugimi uradniki zunanjega ministrstva. Hirota je tudi imel več razgovorov z ruskim nadomestnim zunanjim ministrom L. M. Karahanom, predno je odpotoval t .Moksvo in je popolnoma poučen o ruskem mnenju glede japonske politike na Daljnem Iztoku. J>asiravno ni znano, kak namen imajo sedanja pogajanja med Japonsko in Rusijo, vendar m splošno domneva, da skušate oba državi skleniti nenapadaloo pogodbo, v kateri bo vključena tudi nova držav| Mančukuo. Mexico City, Mehika, 17. ok t. Policija je odkrila katoliško zaroto proti mehiški vladi, ko je preiskala neko hišo v predmestju, pri kateri priliki sta bili ubiti dve osebi, je bilo ranjenih več oseb in je bil aretiran en duhovnik in dve drugi <***bi pod obtožbo ščuva nja proti vladi. Policija pravi, da je našla.več listin z vsebino izdajalske propagande; našla je tudi bombe, o-rožje in municijo v hiši nekega duhovnika, ki je pobegnil. Postavodaja države Jalisco je sprejela postavo, ki omejujejo število duhovnikov, v državi na 30,1 raedttun ko jih je bilo prej več sto. Ustreljena moža sta Juan Rin-con Fregoso, "general" v armadi fanatičnih katoličanov tekom krvave vojne leta 1929 in Ascension častnik" isite organiza- Položgj v Guadalajara je zelo napet in policija patrulira po me- katere danes še vendar nisem suh. Zdaj so italijanski knezi poslali v Av- pa hočem tavojo zadevo urediti« ci. Xato je bilo ostale slike lahko strijo. J da ne bom vedno v strahu, pozne-J«tu. Pred javnimi poslopii so moč- najti. j Grofica Chotek ne namerava < je pa se bom zopet vrnil ▼ Cali-1 ne straže, posebno pred zbornico. Najbrže so y tem gradu ob ča- prodati slik. I f orni jo. {Policija je zaplenil* več iztisov - * MEHIŠKI ROPARJI USTRELJENI Guanajuato, M*hiks» 16. oktobra. — Dvanajst roparjev, ki so napadli vlak, ki je vozil iz Gua-dalaparo, ▼ Mexico City, je bilo ujetih in vojaško Kodišče jih jft obsodilo na smrt ter so bili tako^ ustreljeni. • „ _._ ^trvs viiodp NSW YORK, TUESDAY, OCTO BEK 18, 1932 TBS LA&QV8T 8L0VSHS DAILY in U. E Glas Naroda1 Owned and Published by BLOVENIC PtltUSHtNG COMPANY (▲ Corporation) Freak Sak«rr. PrwMent J*. Benedik, Treaa. Place of biialnem of tbe corporation and aridrrsne* of above offU-erw: fit W. 19U» Street, B«ro«fk of Manhattan. New York City. N. "4.LA8 NARODA" (Voice of the People) Turned Every Day Except Sunday* and Holiday* * ga celo leto Telja Kanado fa iNjt leta....... la 5etrt leta .... Ameriko in tt.OO sa/w «1 50 Za New York ra celo leto......$7.00 Za i Kil leta....................$3.50 7-t iiKNCPmMtvo u celo leto......$7.00 Za j Kil leta .................... SubM-rii'tioft Yearly $000 Advertisement on Agreement "(Jlaa Naroda" iihaja vwaki dan IxrzemSi nedelj In praznikov. Itoplal brea potlpi« In o*<*bno«fi xe ue prinbftijcjo. Denar nuj *e bl/iguToll poftlljatl po Money Order. Pri HprenKtnbi kraja nar^-nikor, proximo, da se tudi prejAaje blvaliVe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAHODA", III W. 18th Street. New Yark. N. Y. CHetaea 3—3S78 PREROKBE O IZIDU VOLITEV Prerokovati, kako bodo izpadle volitve, j«1 težavna fctvar. S a številke s<» ni zanesti. Tudi če vvmo, koliko voiii-eev je registriralo. ne moremo zagotovo trditi, da /nia^al ta ali oni. Pole^ tega je t»w4wi tudi vpostevati dej-ft vo, da je v normalnih volilnih letih odri volitvah oddanih neobičajno dosti glasov, na m ret" J N*«jvi*j« vloga J vstevai obresti. POSTNA HRANILNICA Trebalo je finančnega poloma, kot je bil bankrot zavoda "Bank of T'nited States" in njegovih 50 podružnic v mestu New York, da so se neštevilni 'vlagatelji zaveli. da ta zavod je bil privaten in ne vladni. Niti federalna, niti ka- dobiti. Te zadolžniee so oproščene od vsakeiga davka. Zadolžniee so dvojne vrste. Pri "coupon bonds" se obrefct'i dobivajo potom kuponov in so rzplačljive vsakemu. ki predloži kupone. Pri "registered bonds" je ime lastnika ka državna vlada nima svoje last- vpisano in se obresti izplačujejo ne banke. Le v rani zgodovini te J potom čeka na dotičnika. dežele je obstojala neka "Bank of Poštna hranilnica ni bila usta-the 1'nited States". ki pa je bila j novi jena kot konkurenčni zavrni kmalu likvidirana, in bankarstvo: napram privatnim bankam ali je bilo prepuščeno privatnim ro- j hranilnicam. Poštna hranilnica je kam — le pod državno kontrolo ' zavetišče za male. prihranke in /.a oziroma pod federalnim nadzor- ljudi, ki hoče j*» največjo si gor- stvom, bank". kar se tie" "narodnih Federalna vlada nima nikake banke, pač pa je Jeta 1!»1<1 ustanovila poštno hranilnico To hranilnico upravlja poštni department potoni 4!UHHI poštnih uradov široin dežele. Zakon pravi, da vlada Združenih držav garantira za vloge v poštni hranilnici. Vsaka oseba, deset let stara ali več. srne odpreti hranilno v lopo pri najbližjem poštnem uradu s tem. da vloži en dolar ali več. Za nadaljuo vlaganje ni treba iti o-»ehno na pošto, marveč se denar lahko vloži potom Money ordra ali pri poroča n e^a pisma. V potrdilo vloge dobiva vlagatelj pošt-no-hranilne certifikate za gotovo vsoto denarja, ki so izdani na ime vlagatelja in se morejo prenašati na drugo osebo. Ako kdo izgubi tak certifikat, more dobiti nove-je $2500. ne n<»-t. četudi manjše obresti. Naj gre za poštno-hranilne certifikate ali zadolžniee. ves kredit Združenih držav jamči za ta denar. Ker najvišja poštna vloga srne znašati le ."»Oil. vlagatelj more potoni nakupa poštno-hranilnih bondov prekoračiti to omejitev. Poštno-hrnuilne vloge stalno rastejo. Let« 1911 so vlo«»e znašale nekaj čez pol milijona. Leta IDI") so vloge že znašale 64i milijonov. Leta 1J)30 so prihranki v shrambi poštne hranilnice znašali -cz 1 PRI milijonov dolarjev. KIJ S. LJEVANJE TEKOM Ml NULEGA LETA Atlasom podatkov, ravnokar iz danih od priseljeniškega urada. | New York. N. Y. -Na inicijative "Foreign Language Information Service" se vrši dne 29. oktobra t. 1. v dvorani sedmega zveznega polka (34. St & Park Avenue» tradieijonalni "Folk Festival Bali". Namen prireditve je seznaniti ameriško javnost z narodnimi plesi. nošnjami in običaji posameznih evropskih narodnosti. Zanimivo je. da pri tem sodeluje tudi jugoslovanska skupina, ki bo nastopila s kmečkim valčkom, polko in koloni. Nastopili bodo tudi posa-1 merili pevski zbori s .slovensko, j hrvatsko in srbsko narodno pes- j mijo. kot narodni instrument pa bosta zastopana harmonika in tamhurica. Ob poskočuih zvokih harmonike .se bodo vrtele »slovenske narodne noše. oh svirfHiju tamburic ! pa slikovite srbske in hrvatske narodne noše iz pokrajin. Dahua-i cije, okolice Zagreba. Crnegore. Bosne, severne - in južne Srbije. Skoro je ni dežele, ki bi bila tako slikovita in bogata v narodni no- . ši. narodnem običaju in pesmi, kakor je naša domovina, to je ona j karakteristika, ki .-.e močno opaža v našem kulturnem življenju Lepa bo .scena, ko se pojavijo naši fantje ob mesečni noči na vasi in zapojo uspavanko. 1 POZIV NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava 11 Grlas Naroda'' Peter Zgaga NASI V AMERIKI lz Nemčije poročajo, da bo Pa-penova vlada pozvala bivšega kajzerja nazaj na nemški prestol. Kaj/.er .-se bo vabilu brez dvoma odzval. V štirinajstih letih je imel dovolj prilike natančno premisliti. kakšne neumnost i ho Še lahko uganjal z nemškim narodom. ako ga pokliče nazaj. Španija bo zaplenila vso eer-kveno lastnino, j To je zopet skok iz ekstrema v J ekutrem. , Pred revolucijo je hila Npan-j ska najbolj klerikalna država na .svetu, danes pleni cerkveno lastnino. Slii"ne korake, je opazovati v Mehiki, kjer je imel se pred kratkim katoliški duhovnik največjo besedo. Jugoslovanska skupina sc mr- je v minulem fiskalnem letu (od j • zlično pripravlja, da častno in j :t*S.87?>,414. Ljudsko štetje ki se je vršilo dobro leto pn-j .....4.............................. ' , , -•- "ji • j j . jI Vlagatelj more vsak čas zalite-, 1 iuliia PIMU do 30 p^o, . vede k voj program. Sa- Miejie, je ugotovilo tla je v oezeh nad dvamsedmideset mi-;, # ■ „ - , ._. Z .. , - . . - . i * «* c« j i vati iiazai ves vloženi denar ali Ali v Italiji, kjer je >» i I narod Frank Pekol slovenski dijak v za v>e druiro prej zrel kot za !'a-Fenn kolegiju, je dobil priznanje šizem. k«»t prvi Kodelavec in poinočn ikl Ali v Rusiji, kjer je pod car-dr. Lad. A. Pasuita, ki je profe- jem neuki kmet obdeloval zemljo sor kemije v omenjenem rleve- z najprimitivnejšimi sredstvi, do-lan lahko stori o*ch- ki niso glasovale, zanemarilo svojo volilno dolžnost: i no ,,{t *»«»meno ali potom ; upravičene«« zastopnika. Tako^je bilo naprimer fwtnajsi južnih držav, v katerih je glasovala komaj ena j>etina volilccv. T<» se et milijonov zanioree\ doma. Ponekod so tudi ]>osehui jireosohun velika, v ndar bo dosti v<»-lileev, ki ne bodo šli na volišče samo zaradite^a, ker ne bodo zmogli dolarja. j V » i _• • . , . , . . . Pošt no-h ranil ne karte se dobivajo1^*' AlalMtim je postnva, da mora imeti vsak, ki lifM*ei brezplačno I 77(1 Voliti, delo; v Louitiiani hi Rhmle Island mora imeni vsak j __ Hrvati ... . . . ,. ... \ lagatelji poštne hranilnice.se Volilee nekaj last nine; V (.eormjl, MlSMss.ppi, N P wl^ aBPniti del ^oje vloge i kija j napram prebitku v pre j- rz Združenih držav ll* 78t> • n,° l,reko Tis01' oseb h° izvajalo j Ola van. star 51 let. doma iz Skrilj nzemeev. k«»t jih je ^eni"'pri- Pr®Jrran"' evrop. emigracije, ko bo prt Igu. V Ameriki je bival iS j \ prireditvi prisostvovalo par tisoč let. Zapušea soprogo dva sinova I oseb. saj je dvorana 7. zveznega ter pet hčera. jpolka ena največjih v New Yor-' — V Nanticoke. Pa., je bil Fr. ku. June 3. oktobra ubit v rovu. — . ... . Trtil ga je električni tok. " In prireditev je izredne važno- .. ... , t , .. . , . ' , ! Na podlagi podatgov od pnja- t sta zlaWtt za nas .Slovenec, ker nam . ,- , . . , . . , ____________; telja. ki je bil prisoten pri ne- t sreči, je bil Frank •lune v rovu. t ■ i ko je pri vozil motom ik in ustavil vozove. Izmenjala sta nekaj besed. tedaj pa je .June zadel s til- ... , nikom ob golo žico. Par kratkih pride na prireditev. \ ideh pa bo-1 , . . ' , 1 ____________1 1 . sunkov in po njem je bilo. I lenega kadra. H- je »lana odlična rezprezentanea b«»gato vezene avbe in snežno bele peče. Kdor še ni videl oohinj- f skega pastirja v New V'llilua kampaija je v ]>oluem tekli. (V bo stranka, ki bo prišla na krmilo izpolnila le stoti del obljub. ki jih sedaj zadaja, bo živel ameriški narod kot v devetih nebesih. cev in 139.295 ne^priseljeneev blejskega ženina in nevest« gnm„ se vloga prem^e na drugi (inozemcev na ob^k itd.L Odšlo poštni urad brez stroška ali rzgu-• p» je 103.295 izseljencev in be obresti. V Yorku. ali i naj i spodbudo male prišt edn je >e prodajajo poštno - hranilne znamke v vrednosti po deset centov. Te znamke se nalepijajo na po*cbno poštno-hranilno karto in. ko je deset znamk nalepljenih, jih poštni urad sprejme kot vlo-^o $1 bodisi za novo vlogo ali dodatno k stari vlogi. Kdor hoče. jih lahko zameni za gotov denar. mo bogato vezane narodne noše j 1S4,3<»2 ne-i^seljeueev (neprise- j »stalili pokrajin naše domovine. I Ijencev na povratku, priseljenev nn obisk v stari kraj itd., Iz Jugoslavije se je priselilo le I malo oseb. Pred nami so statistike po narodnosti. Pri tem se moramo držati čndnega načina, kako priseljeniški urad še vedno klasificira Jugoslovane. Iiolgari Srbi in Crnogorei: Prišlo 1S4 priseljencev, izselilo se 954. Primanjkljaj znaša torej Neka ženska je tožila svojega moža. ker jo je na glavo postavil. Ne vem. kako se je možak zagovarjal. toda zdi se mi. da je re-Pokojni je bil star 45 Id in do- kel. da to ni nikak pregrešek. ker ma iz vasi Laze pri Planini na No- ' dandanes itak vse na glavi stoji. o e \v Hampshire in Pennsylvaniji ne sme nihče glasovati, kdor ni plačal davka; v Alabami, Delaware, Louisiani, Missouri, New ilampshire; New Jesev in v New Yorku ne smejo voliti tisti, ki so odvisni od javne dobrodelnosti. V velikih mestih se bo število volileev zmanjšalo še fcaradi drugega dejstva. Vsaka država zahteva od vol i L ca, da mora biti gotovo dobo v državi, okraju, mestu, volilnem okraju itd. Še nikdar ni prebivalstvo Združenih držav tako Belilo kot se seli v sedanjem easu. Ljudje hodijo za de. loui iz kraja v kraj. Nadalje se vrsi velika selitev iz mest na farme in o-bratno. To so torej dejstva, ki onemogočajo statistikom iu prerokom že saj približno napovedati, koliko volileev se bo udeležilo prihodnjih volitev. in Slovenci: - Priselilo je 2!I9. izselilo 781. Primanj- katerih narodni okraski in pestre i. . . ........ \ .... . i tranjskem. Zapusea žalujočo zeno barve so višek nase narodne u- - ... • , , . v . . m stirt nedorasle otroke. Najstarejša hčerka j<* stara deset let. najmlajši sinček pa dva meseca, j — V Calumet in Hecla bolnišnici se nahajate že več tednov i Mrs. Louis Klobučar in Mrs. J<»n. j metnosti. Z«- narodna vezenina .>a-j ma. je velik zaklad vsakega kili-1 . i turnega naroda, kaj še le narod- | na pesem, ki je priznana zlasti jugoslovanska kot najlepša. Od ostalih narodnosti bodo nastopili tudi Finci. Danci. Norve- Nevesta je hotela preizkusiti zvestobo svojega zaročenca. Pa je rekla svoji lepi prijateljici: — Veš kaj. domov naj te spremi. Med pntoin mil pa reci. naj žaui. Irci, Nemci. Španci. Romuni. < Vhoslovaki. Poljaki, li tisi. •Ko^gari. Francozi in Italijani. Simonič. obe iz ^rs. Klobučar ue poljubi. liedovcdna sem. ali ne. le Povprečna ameriška publika do-J bi najboljše • razumevanje narod-' n ill čustev evropskih emigracij j ravno v taki prireditvi, zato se smatra "Folks Festival P»all" kot alt vso za zadolžnieo Združenih { šnjem letu. držav (J'nited State* registered j Dalmatinei. Bosanca in Herce-or coupon bonds) ki se izdaja jo» govci: Priselilo 51. izselilo 119. v vrednosti $20. $100 ali *500. Tej .Izmed 19.42' vreei operaciji nn kil.i. katera pal 1,1 »*>s J° J«' spremil domov, se ni dobro posrečila* ter je radii — No- kilko .i«* bi,<»* ~ tega Še vedno privezana na po- i vprašala zaročenka naslednjega Steljo. "Mrs. Shnonič pa boluje j— »»» r«-kla. na j te po- na vodenici. jljulii.' — V elevelandski mestni bol- — »i treba nič reči. niči je umrl Frank Sterle. star 40 ^"ljubil me je prej, predno sem let- V Ameriki je bival 21 let. Po- . . kojni je bil doma iz Sodražiee pri eno najpopularnejših prireditev J ^^ kj„,. z:ipnS-;, rnrit,r. V letošne sezone, Ze v izrazanju (Mf>vHamlu s„progo. sina in hčer ter eno sestro v Minne-sot i. DSKASHA NAKAZILA IZVBfiUJEMO BUTvo nr toCho kakor vam poka2e na V ITALIJO 100 ____ _______________% f .75 200 ________$11.40 800 __________$14.00 400 _______$22.— 800 ---------$27.— <— lir 1000 — ................$82.79 t tflnarjlfc aH Ste namenjeni v Evropo? • Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in hitro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street Xtv York, V, T. Prepričan sem. da bo jugoslovanska skupina častno dovršila svoj nastop v ponos celokupni naši koloniji! Marian Pfeifer. BREZPOSELNOST V ITALIJI NARAŠČA Rim, Italija, oktobra. — število brezposelnih v Italiji je znašalo 1. oktobra r»4f>.49f). ali 3527 več kot v septembru. imajo velik uspeh l A. lista odprla. * Nekdo je poslal državni zakladnici štiri tisoč dolarjev, ker ga j«* pekla vest. < "e bi vsi. ki so postali na račun zvezne blagajne bogati, isto storili, bi ne bilo treba nobenih novih davkov za pokritje primanjkljaja. * Življenje se pričenja s kričanjem in se končuje s kričanjem: začetek in konce pa obdaju veliki molk. Sodnik: — Obsojeni ste na pet let ječe in na izgon iz dežele. Ali sprejmete kazen Obsojenec: — Sprejmem in prosim, če bi me najprej izgnali iz dežele, potem pa zaprli. Al fapone. ki je bil obsojen na dRset let ječe, je vložil prošnjo za pomilostitev. Prošnja bo najbrž odbita, nemara ji bo pa tudi ugodeno, kajti je v*e mogoče. Oblasta imajo dokaze, da je bil fapone sokriv najmanj dvajset umorov in da ima na vesti Tiebroj drugih lnmparij. Pa se mu dolga leta ni nič zgodilo. Neovirano je hodil po Chieegu, v Floritki je imel kraHno vilo. No. sedaj je zaprt. Toda ne zaradi umorov in drugih lumparij, ki jih ima na vesti, pač pa za to, ker ni plačal davka od denarja, ki ga je v dobi probibicije zaslužil m prodajo opojnih ptjae. ODA" NEW YORK, TUESDAY, OCTO BER 18, 1932 —————- - ■ ■■ i i ■ ■ — m ■■■ ■ ■ TBI LABQK8T BLOVD1 DAILY b Q. I. ft i: F O ltd F U F A D /.: ivo e je Mižal p )| ie žiinsv, [taleče snupe, na.s. ki smo "•(Hli v ilovnici in m» trapili: i'er je metalo na nas svoje žarke kakor »ulice; ko >mo liili po še«turnem delil docela onemogli; ko .so nam bili odvrcti celo vzdihi in h*--mvIc. ki hi nas hili nnrda olajšali, ker no bila luta izsušena in grlo o kakor dar# Mi-lil setn : Kr«daj dela na.s šest-najst mlajših in starejših mož od šestih zjutraj tu v ilovici. X a d vxakega je prišlo sonce, vsakega trapi. Vsak ima ravno toliko sence kakor njegov drug. V soboto prejmemo v>i enako denarja. P >' din-V n» delu smo si popolnoma j enaki. Ko zjutraj ob š«T*tih zatuli airena. je |w»stalo nas petsto. k! delamo v opekarni, eno. eno samo vccstoglavn bitje ali ne>tvor. In tudi nas šestnajst je eno biti«. V-aki-ga inned na.s trapi .sonce, ta sto police. Ampak čudno je. Itako wakteri izmed nas »»prejema muko. ki nam jo prinaša *nnce. ul» šestih /jutraj. ko je bila od tulila sirena, prehero naša imena.1 in če to ne bi (»omenilo nekaj u-l»ravni>kega. bi m »gb. pomeniti, d t mora sedaj t sti. ki ae imenuje tt-ko in tako. z vsem. kar je v zve/.i z njegovim imenom, nehati biti posameznik, da je »\vje ime /a ta dan 1 odložil, da za ča.sii dela ni nič drii-j »rega več kakor delavec. Da, nas šestnajst mož je im«*b» taisto delo. in to je bilo; Stali mm • šest metrov ghktw»ko v veliki jami. sekali s kopačo ilovico s stene u nakladali vozičke, ki jih je potem, ko so bili nap d njeni. |»oteiruil motor v i:i'»ekarno. In motor je pri-pclj.il prazne viwgove. Te smo n«< -rali do njetrovega povratka \edn» /nova uap>lniti. \ obeden od na.s ni bil na boljšem o« I drugega, nobenemu ni kaK.i dre\o pod»rjalo *etiee; nad nami. šest metrov nad nami. je pihal veter. a noln nega izmed naj* se ni rlo-tekn l. kajti Mali smo v globini, v katero ni našel p »ti. In čeprav -ono bili v delu in trudu eno. čeprav je nas šestnajst prMtilo eno. ne je ven darle vsak izmed na.s ravnal nasproti temu trapečemu aoneii čisto po svoje. France flajer. eden starejših. j.* »lejnl : — 1'reklefo življenje! — Tako, kakor je bilo to rečeno, je mo-irel teči le ta. ki mu »e bilo in,« Franc Itajcr. H i hard Mešntk je rekel: — Zv.-%ec po delu pa takoj v f«|n! Rupert Dol in« r je planit iz svojih n isli. dvignil pesti proti nebu in zjusikal: -- Živoder! 1'loveški ii-vod*r. ti! .lože Presavee je z'»|>et dejal: — t i < pod n Trotu se ne gmii sla!x». ta leži v hladni *obi. |>oteguil je *kirpaj za store.... ((Impnd Trot je bil laMnik opekarne.) Martin Pehavee je vprašal: — t'emu ta muka ' Potem pa rorore 4» pravičnosti Janez Rogovila. eden mlajših, je dejal, nemara zato. da bi druge je-lil: — Zame |ta ni nikoli zadosti vroče! Vročina je zdrava! In tako je v»ak na svoj nafta nekaj rekel ali zastokal. A tu je bil eden, t* je zdajci vrgel kapačo iz rok. heM^i. 1'orabil jc zadnjo moč. da je zalučal kopače, in odletela je z veliko silo. Peter .ladrtik je obenem s hrešečim. izsušenim glasom savpil: "Krvavi KriV-! stokrat krvavi ti! — In potem je celo rešto stvari in bitij na kle! in rekel, krvavi Kristus j e Bog teh stvari in bitij, ne pa naš It««. Bofr na«, do kotiti guljenili. &e pred no ga je eden tovarišev,, mladi K*aver \tidev. zavrnil in mil prepovedal boffoklrtstvo, sem mislil, da ima preklinja%ec prav, kajti Bog, o katerem se vedno govori, a »"»j delavci nima nobenega usmiljenja, to je očito. Ne zaradi te*a |»osebnega slučaja, da sonce, ki naj bi 8« Ml tudi on mrt varil,-* ne zaradi tega j »osebnega alučaja, da naa je smelo do krvi in konti trn-piti, tem bil mislil tako; temveč ae vprašal, kako je to, da je kakor smo SANJE O POLDNE jo ni prestajali, na tej zemlji. k;jbe*ed se ni izjiolnila! .Kako iiaj naj bi jo bil ustvaril usmiljeni ljubimo to življenje, to življenje. bog. mogoča. In ker je bil tovariš Peter -lad-ii i k zaničlivo iu kljulsivalno zakii- ki nam daje ča.s komaj za dihanje, kajti zaslužiti nam je za kruh! To. da vemo o tvojem življenju, ni i:;" ca I besed o •*' Krvavi Krwč". sem j drugega kakor t r». da vemo o Trse začel |»ečati .s Kristusovo p.nh - njulčici in princu ali tudi o Ribo. ! j»oštevu. bi rekel. V življenju s Dejal sem : šaj j«* vendar ri'-'tem ni kaj početi. v resničnem živ-lika med danes in tedaj. Leto de-jljenju je vse drugače, in prav tu-\ etnajsto sedem in dvaj.set<» je ven-J ko je, kakor da l»i ti ne bil nikoli dar drugačno kakor leto prvo. Kar j živel ali kakor da bi o tebi ničema«* je bilo takrat prav. to je dane* na- ne vedeli. „ robe: kar je bilo takrat uporabno. | Tako bi mu povedal, sem mislil, je danes kakor stara šara. ki ne v*š i" mislil .sem to v kratkih treiinf-z njo kaj početi. In ker so takratni kili. ki so pretekli, ko je bil eden ljudje živeli v drugačnih razm • - tovarišev. ko je bil Peter Jaduis rah. je potemtakem govoril Kri-' i> Meja I "krvavi Krišč". In .sem bi! drusr* vrste ljudem. Tako .sem .si j mislil to. še preden ga je bil mla-rekel; in potem sem mislil dalje:'di Ksaver Videč zavrnil iu mu \*a.j bi vendar prišel na zemljo j pretmvedoval preklinjanje. danes, če bi mogel. Rad bi videl. ko bi prestrašen obstal pr.'d strojem. Vprašal bi: — Kaj je t< ' — Iu jaz mi mu rekel: — Stroj. — Stroj / — bi vprašal on! — Kaj je to stroj.' In jaz bi dej;': — To je priprava, ki nadomešča človeško moč in doprinese ve<- la, kakor bi ga nemara motr ».i se «ribl.;c. In mi v>i služimo stroju. In ti ljudje poštam jo. ko mu služijo, -a-iiii kakor stroj: Stroj, hi ti bi j?m mogel govoriti, kar lii hotel, tvoj -••a jezika ne bi razumeli: prav tako bi uio»e| govoriti .strirju s-i-uieniu. mogel bi mu pridigovati. h" rekel, pa bi ostal, kar je. ostal !»i ».troj. Ali pa bi mu. če bi prišel, prj powdoval o našem življenju : Zjutraj ob š**>tih začnemo delati. ii: ob šfvtih zvečer nehamo. Kako .notam«! delat*, bi rekel, to vidiš ti; Zvečer pogoltnemo večerjo. >e zv 1 nemo na posteljo, .spimo. Ob .pohotah dobim » liierdo. Tako Po tej zavrnitvi ni nihče več iz pregovori!, kajti govorjenje je bilo muka. Naše kopače so tleskale v ilovico. Moreča vročina je lila na naša tele.sa kakor vri'1 svinec. Tistih par misli, ki sem jih vkljub svoji p'i[iolni izčrpanosti še mogel misliti, so bile,- — Mi smo kopači tla. Kristus, kaj je bil Kristus.' ('isto vseeno, kaj je bil! A kaj naj bi imel / nalili opraviti Brezkončen s«' mi je zd«»l iu sije nam zdel čas. ki je potekel, preden je zatulila sirena. Ko pa je bil i potem slednjič poldan, ko je potem slednjič sirena tulila, siuo izpusti'« kopače i/, rok. In vsi y> drveli proti hišam, v katerih so stanovali. — t 'as je bil kratek in dragocen. Splezal sem čez ilovnati steno, napravil nekaj korakov po vre.-,i. se zlcknil. ko je bila ilovnata .stena dovol j daleč za mano. po tleh. I'e ne bi bil začel vselej takoj je.-t.. bi bil vedno zaspal, in potem bi majhna je. da i*-etjc ne morejo mi- bil moral do večera delati z lačnim sitih otrok. Pokazal ti bom tudi o- želod«-em. Imel sem. kakor vedro troke. če niso to samo ipregibljivi j<>h jasnih dnevih, kosilo s seboj, ok'tstnjaki. kakor je i stroj gib^iv zavito v papirju, in tako sem tedaj ckostnajk. In rekel !»i mu: Xe. to sedaj jedel in pil iz steklenice, ki so otroci, misleči, čuteči ljudje. V sem jo bil zakopal v ilovico, hladno šoli se uče o tebi. VsO Zgodbo t Ve- vodo. j«*ga ižvljenja jim pripovedujejo. I S ince je stalo vhm'c gori. tukaj Tudi s pridigi na gori se seznani- pa. ležeč v vrenju, je veter hhntd jo. bi rekel, in ljubijo te. ker mi-j izmučeno telo. Ujo. da si dober in dobrot I jiv. —} l'»ilo je čudovito, sedaj tnočj za-Tudi /. molitvijo se obračajo k te-i dremati. Muhe in čebele so bren- bi. otrrw-i. Iu če jim duhovnik pripove«l?»j •ale prek mene. Iu sedaj povem, kaj sem satirI. o tviji smrti na križu. s«, zgro/.c kaj sem sanjal tako. kakor da bi njihova srca in ne morejo pojmi-'>e bilo v resnici zgodilo: ti. da so bili ljudje, ki so ti mog'i j liilo mi je. kakor da bi slišal ka.j takega storili, tebi. o katerem ( korake, tihe korake v v res ju : bi-o so bili vendar slišali, da si dober , je tako. kakor da bi bosa noga drill mil in it-mil jen in krotak. In'/ela med napol osehlimi stebli, ne če jim potem pripovedujejo, bi re- (tako. kakor ila bi bil čevelj, ker to kel. kako si se prikazal učencema, j je drugače. Iu mislil sem si v sa-ki sta potovala v Eiuavs. potem s > »njah: Kdo more neki to biti. ki otroci radu je jo. Pa glej. tako bi; gre v tej paleči vrcs'ini j»o neprr-govoril dalje. glej. vprašati se mis S hodnem močvirju proti Hovim i? ram: ('emu to.' ('ciiiii pripo-Mu kdo je. ki luali bos.' vedujejo otrokom te stvari.' O-nu; I In ko sem bil to mislil, me .te jih bili pripovedovali meni in i nekdo, ki je sklanjal nad m.«-vsakimu izmed nas Š»^tiiaj.steril-1 . noj. poklical po imenu. Ta glas. Kaj Maj imčneiu » tem— bi vpra- ki je zaklical moje ime. ni bil pn-šal. Saj je vendar vs*1 drugače. J nego >i ti ukazal, in nobena tvojinj (Nadaljevanje n» 4. strani.) Iz Slovenije. DRUŠTVA <1 NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m Ste rano nk čktnrtvo, pa{ p* m! Slavmd t Wfl okbM, i 11< i, I CENE ZA OGLASE SO SKRNE = Vlomilec Klemen pred sodniki. Težko šepajoč. opiraj«M- se na dve berglji je pred sodnike malega senata pristopil kot "stmho-valec ljubljanske okoliee" poznani vlomile«- Franee Klemen, po poklicu mizarski pomočnik, italijanski državljan, doma iz Zagona pri 1'ostoni. star 47 let. .le prav čedno oblečen in kaže. da da mnogo na svojo zunanjost. Svoja najboljša moška leta je presedel ]io ječah, kajti zaradi raznih velikih vlomov je že prestal v kaznilnicah 1 ."> let. Klemen je drzen iu spreten vlomilec, pohlepen zlasti na denar, pred sodniki pohleven in redkobeseden. Državni tožilec ga je sedaj obtožil zločitistva sedmih vlomov in tatvin. Klemen je vlamljal v za-padni okolici, tako okoli Sv. -Jakoba. Št oži c iu v Dolu. Tudi v Črnučah mu je šlo po sreči. Med drugim je obložen, da je 4. julija ukradel posestniku Andreju .1 urinauu kos kruha za '1 dinarja. Vrednost vseh ukradenih stvari in gotovim* znaša okoli 11(10 dinarjev. Predsednik senata je Klemena mirno vprašal: — Ostanete pri starem zagovoru.' Ali vse priznate.' Klemen je sedeč odvrni: — O"* spod višji sodni svetnik! Ne morem priznati, česar nisem kradel. (V bi jaz povsod kradel, bi priznal. — Predsednik: — V tisti njivi pri Dolu so našli vse ukradene si vari. Kdo naj bi jih tja zanesel.' — Klemen lakonično: — .laz njih nisem nesel na njivo. -le bil kdo drugi! Predsednik je nato navajal, kaj so vse našli v njivi pri Dolu v bližini, kjer s(> našli Klemena obktreljenega v desno nogo. Klemen je tam 14. julija zjutraj spal j detelji ob eesti. l*o noči je bil prišel mimo šole. Šolski upravitelj Niko Einspieler ga je zapazil in za klical : — Stoj! Drugače treljam! Klemen se je spustil v beg. rpravitelj pa je za bežečim oddal 4 i « \ ill verske strele, od ka-katerih ga je eden pogodi! v desno i-tegno tako. da mu je krogla zdrobila deloma tudi kost in je postal zato invalid. Drž. tožilce: — Slabo bo sedaj za njega ! Predsednik : — Veliko težji bo pač sedaj njegov posel. — Zanimivo je. da teče proti šolskemu upravitelju Kitispicleru preiskava zaradi težke telesne poškodbe iz malomarnosti. ker je obstrelil bežečega Klemena. Klemen je priznal samo dva manjša vloma, ki ju je izvršil v Sv. Jakobu, odnosno v Dolu v trgovino Klemene. Drugi* vlome odločno zanika. Oškodovanci so priznali. da so stvari, ki so jih našli v skrivališču ne daleč, kjer je bil Klemen prijet, njih last. Orožnik Baumkirchner je drastično opisal. kako je aretiral Klemena nedaleč od Dola v detelji. Zaklical )im j,.. — Kdo ste.' — Klemen: — -laz selil Klemen »Z Postojne. Orožnik: — Ali ste France Kb»-men. znani vlomilecf — Odgovor: — Da. — Kleijieua so najprej odpeljali z avtom v ljubljansko bolnišnico in šele čez nekaj dni so našli nahrbtnik z ukradenimi stvarmi. Klemen je bil po prav kratki razpravi obsojen na dve leti iu pol ječe in v izgubo častnih državljanskih pravic za pet pet. Državni tožilec je zahteval, da naj bo Klemen po prestani kazni oddan v prisilno delavnico. Senat je to zahtevo odklonil, češ. da Klemen zaradi invalidnosti ni zmožen za prilkilno tlelo. Klemen je sodbo brez vsakega pridržka sprejel. i ii Za storjeno ralngo okraden pretepen. Bred kratkim se je proti večeru pojavil v trgovini Mešička Zvouka v Podb»žu pri Ptujski gori neki Sila k Franc, pristojen v Oorišnico. ter poprosil trgovca za prenočišče. Mešiček je Silaku u-stregel ter mu odkazal prostor na skednju. Okoli 23. p.i ga je pre-, pri čemur mu budilo pauje lajanje in ko je po- Silak je nato gledal skozi okno. je zapazil, da j Ije pobegnil, se popotnik suče okrog trgovine, t orožniki. Ko ga je vprašal, kaj išče tam. mu je odvrnil, da bi šel rajši spat k hlapcu v hlev. kar mu je trgovec dovolil. Ko pa sc je hlapec Itr-gb*z Ivan zjutraj prebudil, je zapazil. da so mu izginili novi hok-sasti čevlji, namesto teh pa je našel stare, raztrgane čevlje, ki jih je popotnik tam pustil. Trgovec in njegov hlapec sta tako napotila na zasledovanje in sta Silaku dohitela. Ko je trgoVee Meei-ček pozval tatu. naj vrne ukradene čevlje ga je Silak vrgel po tleli in ga začel z roko suvati v prsi. je raztrgal srajco, pustivši nove čev-Šilaka zasledujejo TEKMA Z BALONI Mjislili bi. da je po flavi "Zep- pore mora prestati tekmovalec, ki peliiiii" interes za balon odnehal. pta nišla i/ zaraslega gozda pot;. Ž«* sta mislila v gozdu prenoč.-vati. ko prideta dv.i kmeta, ki s';t jima (»okazala pot v vas. Vrednost takih Tekem pt ni I" športnega značaja, temveč je zlasti za znaiistvo važna. Višinski , ri/. tu r Kta n« Piei-ardovi n»* bi mogli Španija. Belgija »-n balon. •Basel so izbrali za start le zato. ker so tamkajšni vetrovi izredno ugodni. Tudi profesor Pic-eard si j«' radi zračnih »ii izbral Švico za izhodno točko v višine. Pri Vsem tcin pa ostane taka vožnja še zmerom — pot v neznano. Belgijski pilot. Demyter. ki j«* bil večkrat zmagovalec pri podobnih tekmah, se je izrazil, da bodo topot gnali baloni padni vetrovi, i/ Ua-I.i proti južni Nemčiji. Severni Avstriji. t*e-lioslovaški. Poljski in eveiitueluo proti Bnsiji. Prva Ciordoii-Bennettova t«*k-)iih je bila leta l!M»i. .|,-im«*s je opremil polarno ekspedicijo "Jeau-nette". ki pa je |»ozn«*je tako žalostno končala. Ta mož je ustanovil nagrado tudi za letalske tekme. Pogoj za C Jordon-Beunettovo, nagrado je. da jo šele država, ki j to nagrado trikrat zaporedoma j dobi. obdrži z.a zmerom. Leta 1!M)li j«* zmagal Amerikanee Lahti, na-1 slednjega tudi. nato pa se je zma- , ga prenašala z države na državo. ( a povsod le po enkrat. Po svetov- i ni vojni šele je zmagala Belgija j buditnpešTauski fotograf poročil > Trikrat zapored. Tako da je nagra- ^M-l.-tnim dekletom. Kmalu po p.» da prešla v last belgijskega aero-jroki je povedal ž*'iii. da >e v B;i-kluha. |diinjM*šti ne more uveljaviti in Leta 1?>:?> je razpisal belgijski pojil«* v Pariz, kjer s«- bo v «;i kralj točno pod prejšnjimi pogo- um«*! nost i še izpopolnil in naš* I moji novo nagrado, da bi vzpodbu- ! g«sV" več zaslužka. Mlada žena dil letalce. To je dobila Amerika.'je n.vjprvo Inulo branila sh»v«->a. a na kar je trgovska zbornica v De-1 ko ji j.- dejal, da jo bo kmalu Decembra lin-seea je ženo poM,-zil in pre«-«*j hud • poškodoval avlji tiek<-ga tvf.rničiirja. *>i|peljali -o je v bolnišnie.^ in o.| tam ,»" prvi po-m«»t'-i poriMlniški «>d«b*|ek. kjer !.- s|»ravila na emune.včlii'; • vorničarja s i ječe. Ženo pa si po treh t> i n ih ««lpiistiii / se j* mož u** Sil-.< .ti-evo neinolotua \ruil i/ Pa-r /a da p!'* bije nekoliko dni «1 Ilia i i j«» p t • -111 v/atne - v l a jllgo^a- ]»oIetl vršiti, če n«* bi bilo pred njim Toliko balonskih preizkušen; Kavno za raziskovanje in«'t«f <»b»šk.h . pojavov ima bal««n v«-liko vlogo. Tudi najmodernejši* višinsko I•■-talo n«* more nadom«--t it i ba'ona. k«-r se balon počasi in mirno «lvi-ga T«*r omogoči človeku s Tem nemoteno opazodvauj«*. Strukturo o-grotnnih oblačnih plahti moremo opazovoti tudi v navpični ^nieri. \'išin>k: zračni Toki. razširjenje elektrit-nih in zv«ičnih valov — >o področja, ki jih ne ni'>r«*nio iru-ga«*e pp*iskavati kaki«r z balonom. Ako so in kaj Ti balonski po- «la tu n pa je n« m«*\ / llto/elil Dva. tri /.»•ii«». ki j« lila sfeelia. « .1 staviti Biuiimie dni m »g».i ni L-: . zii«* ;«• ; • u isio /a ilo doina. ■ -nio i«; zdravnika, ki j«« j«* /dražil v boi-nišuiei. Mož i«* mislil, da gr«* za kakšno ura«ln.> /adevo i:i je od;i-| pisni«.. \ i v.oje veliko začmleu.i je našel \ zavitku račun za 'drav- tjellj«* /.ellllle lsileZU!. «« »ateri I *iič vedel. Takoi je stopi! k / Ira*. -1 niku in ta. ki je tn«*uil. da l.iu pred možem svoje pacient <>' ni t: *-ba imeti skrivu«K-ti. tnu ;, povedai ';,:k in kaj. M ž ni r- ^« l bral j«* >voje stvari iu ni leti odkrili z višinskega >veta. bo-jnemudoim tuo šele zvedeli, ko bodo l«*talei = vV-žil Tožb« poročali V-žil ti bil kot zakonski 1ND1SKRETNA AVTOMOBILSKA NEZGODA P'deti lanskega leta je neki I k na i a i . besi'lb* vrnil v Pariz. Tam j" za b«■ it«*\ zakona, kaj-iim j«* jasn««. -da ni bil ««n. mož. ki j«* bil š-*>t mes«'cev od /- ne. <,«• • otroka. !e prikri-la. da j«* ni d. letela tista nesreča, vrhu t'*tra pa ii je nov /.akon za ta «li ločitpo la.-tni krivdi oiienm-«rfič.'ii. S-«lniki bod« v kratkem i uieli pi-iliko povedati. r«'či. ki j«* .spravila n.i dan njeno nezv«*st«»bo. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA 216 W. J.8th Street New York, N. Y.v POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN U 99 ODA" m LARGEST SLOVENE DAILY talJ. A. VSAKDANJI KRUH ' ROMAN IZ ŽIVLJENJA; Za Glas Naroda priredil I. H. 32 (Nadaljevanje.) Cim dalje je potekal dan, tembolj je gospa stotnikova postajale nemirna. Stokrat je hitela iz sobe v kuhinjo, iz kuhinje v sobo. Mina je dobila toliko naročil, da je bila proti vf-eru že vsa zmešana. Poleg tega pa je čutila v svojih udih težko utrujenot. Ko se obleče v svojo nedeljsko obleko — poleg tega, da je kuhala, je morala še slujfi .pomagati v obed niči — jo obide omotica. Z vzklikom pade na svojo posteljo. Toda že sliši: —- Mina! Mina, kje ste vendar? Spravite vendar otroke v posteljo! ('as je že, da pristavite pečenko. Krompirja še tudi niste olupili. Mina, Mina. prosim vas. malo pohitite! Malo časa se moram še odpočiti, ker sem trudna, da se bom zvrnila! Naglo gre Mina v kuhinjo. Še vedno ji je bilo črno pred očmi, toda ni imela več časa. da bi mislila na svojo lastno utrujenost. Toda vsega ni mogla pozabiti. Ko je nudila jed pri mizi. jo je postavila na napačno stran; nič več ni vedela, kje je desno in kje levo. Vse se ji je vrtilo pred očmi. Ko jo go^pa opozori, skoro o-mahne in drži skledo postrani in že se je mast zlila na obleko gospoda polkovnika. Od strahu bi ji skoro skleda padla iz rok. — Malo priročna iti zelo prijazna, — jo je učila gospa stotnikova ter we je silila k prijaznemu nasmehu. Ko je nrinesla drupro jed, je Mina pričela ponujati: — Prosim, vzemite še en kos. saj so tako majhni. Vzemite vendar. Gospa Smoletova jo prestrašena gleda ter jo opomni: — Mina! Mina pa ničesar ne vidi. ničesor ne opazi. Pred njenimi očmi je vse zvodenelo. Nikakor ni smela pogledati majoneze, kajti takoj ji je postalo slabo. GoMje so se komaj zdržali smeha. Ko jo polkovnik, ki je bil samec, ogovori iu nato še major, .se tudi poročniki niso mogli več zdržati. Prično se glasno smejati. Spočetka je Mina naglo odgovarjala; ko pa zapazi, da se smejejo nji, beži z sobe. se vrže v kuhinji na stol ter si svoj vroči o-braz zakrije z rokami. Hvala Bogu. da je bila pojedina končana! Sedaj je mogla sedeti v kuhinji, medtem ko je v sobi "gospica majorjeva" pela o večni ljubezni, nek poročnik po ja je spremljal na klavir. Okoli poln oni je odšel gospod polkovnik, četrt ure .pozneje major z ženo in hčerjo. Mina jim je svetila po stopnicah. Zdaj je imela že petdeset par. pa ni bila nič kaj vwela. Danes je nobena stvar ni mogla razveselita; sram jo je bilo, bila je žalostna in do smrti utrujena. Samo za trenutek se je hotela odpočiiti, predno je šla po štirih stopnicah v svojo sobo. Ključ je pustila v hišnih vratih ter sede na najnižjo stopnico. Ko uro pozneje priropotali poročniki, so našli Mino na stopnici. Naslonjna je bila na mrzlo steno in je spala. Poleg nje je go-jela sveča in razsvetljevala bolestne ustnice ter temno zategnjenD čelo. — l\t. vidiš, da spi. — pravi tiho prvi. Vsi stoje nekaj časa okoli nje in jo opazujejo. Nato pa ji \*.akdo položi v odprto roko. ki ji je leno ležala v naročju, nekaj napitnine ter s krohotom gredo na ulico. Naslednjega dne je gospa stotnikova Mini odpovedala službo. Kot bi udarila v njo strela. Pa tudi gospa stotnikova je jokala. Da more kako dekle Človeka tako osramotiti! Toliko denarja je izdala, toliko je delala, -in kaj je imela od vsega tega?! Grenke solze ji tečejo po suhih licih in stotnik je bil žalosten. Mina je /. velikim strahom stekla v Kežekovo klet. Zapustila jo je z nekoliko bolj vedrim licem. Režekova je vedno našla pravo leiitev. Ne samo da je vedela za službo — nekaj hiš višje gori je mladi zakonski par pri katerem je služila lepa Avgusta, iskal služkinjo. ne, še jezila se je na lačne stotnikove s štirimi vrstami stopnic, tako da je bilo Mini zopet lažje okoli srca. Svojo zadevo je zaupno povedala pospej Režekovi in ko je bilo prvega, je šla Mina k bančnemu uradniku Bevku v službo. Ve-?ela. mlada človeka, same nove stvari, lesketajoča kuhinja z brez-iteviln imi lonci, z na/obranimi modrimi prti in samo dve vrsti ■topnie. Vendar enkrat je dobila Mina dobro službo. Prvi večer, ko atoji Mina v prijazni kuhinji in umiva jedilno posodo — tukaj niso »koparili. to je takoj videla — pride k njej mlada gi.;an r ^atiiinal Orographic Ma~ gazine. ** "\arara r Surorosti je Redkokdaj Mila" — in suror tobak ninta mesta v cigaretah. 4 f ; V Luckies ni surovega tobaka —zato so tako mile capr Tl.» tnwiiu tiitacc* c*. J^JI kupujemo najboljši in najfinejši tohak na celem svetu — toda s tem Se ni povedan«, zakaj ljudje vsepovsod smatrajo I.ucLv Strike za najmilej^o cigareto. Dejstvo je. -:ii m». ko sem videl na ta način ranjene no«r»*. Zelo sem l>i| želeen. da l>i vi !ei tistega, o katerem sem sedaj že vedel. kdo je. kajti nobenega dvoma ni ni bilo, da je bil Kristus. Ko sem pogledal v njegov t ►bra*:. ko so .se njegove oči. ki bile La k<»r temuo»anje je.sen*.k.» nelm. ii-ho in mirno ozrle vame. tedaj sem postal, na si me je bila še pravkar spreletala plaha gr«za. t»'daj >em postal taki> tih in brez strahu. kakor še u***i» bil nikdar v življenju, kajti .sedaj ni l>ilo v m« -ni več mesta za strah iu nemir. Ciledal sem v obličje tAjra č-lo\e-ka iu vedel, da je bilo obličje Boga; videl sem usta in poslej sem imel vedeti, kakšna so usta ti>:e-ga, ki nikdar ni izrekel laži. ki iun ni nikdar ušla nečedna b«'«eda. Samo to vem povedati, da se je njegovo čelo tako svetilo in blestelo kakor sneženi vrhovi gora. ki >o iz dalje zrli semkaj. Brazgotine sn bile kakor snopi žarkov. — Temni lasje so bili kakor oblaki, ki često vise nad sneženimi gorskimi vrhovi. Ni bilo prostora za strah in bojazen v meni, in vem, da sem vstal, kajti zdelo se mi je, da bi ležal, ko je Kristus stal. — Tako sem se dvignil in sem bil pred njim. a ne tako. kakor je človek pred človekom, kajti sedaj s.^in ga videl velikega; daleč od mene, a velikega. Njegove noge so se dotikale tal in njegovo čelo je bil j višje, kakor morejo biti najvišji g »r.-ki vrhovi, in njegovi temnil lasje >o ležali na njem kakor obh|- ' ki. A nisem se ustrašil, kajti nje gove oči, njegovi tihi pogledi :><"»1 'strah in bojazen izbrisali. Iu spominjam se. da sem hotel gov iriii. l>es«*dovati. da sem poizkušal povedati, kar me je že leta peklo. in kar j-* še vedno t!•-!*» \ m »ji duši iu včasih zubljema šviu-i li lo; in jei-ljal -flu par besed, pal mi zamrle v u>1rh. še preden! -em jih iooj»e| «► v.»?a ale iz mene kakor mehurčki i/, vode iti se ray prša vale. ko naj bi bile prišle če/ ustni-; rarpr-aVide ^e kakor mehurčki. ko ->e dotaknejo v* m lile | m »vrši t|e. Xae»I —lil Veliko l>e>e«l. Veitko >tavkov. in bila je muka. ko se:»i -tal in nisem vedel, kaj naj rečem, in kakor m »ram storiti, da bi mogel kaj pove*lati. < »d vseh teh mnogoterih poizkusov, ki sem jih jMM-el. se m i je nazadnje vendarle [noreči I o pol stavka: — Kak»» je to, da.... — in dalje nisem nioirel. Tedaj sem slišal kakor iz oblu-ka. ki se je bil nagnil nadme. reel : — Moje kraljestvo ni od tega sveta ! In potem nisem ničesar več a i-del ne slišal. Hipno sem se prebudil in sanje so mi ostale pričujoče. Ležal sem. dokler sirena ni dala znamenja za delo. in premišljal, kakor včasih pač vsak premišlja o kakih sanjah. Drugače se nisem nikoli menil za sanje, sedaj pa se jih nisem mogel otresti in mi je bik v mislih, bolj kakor podoba, znašel sanj. Ko je sirena tulila, zatulila, sem skočil kvišku, in se vpregel, kakor ostalih petnajst, ki so skupaj z menoj delali v ilovnici, zopet v ja-Tem muke. Kopače so sekale v ilo. Motor je drdral sem in tja. Xeu- smiljciio kakor dopoldne .i žgalo sonce. Stokaii smo. ječa I i. Nekateri so kleli. Nikomur nisem pravil o t -m. ka še m i je bilo >:injal>. zelo > m premišljeval. Proti štirim j.* postalo ne/no.-! . soi>arno. Sonariea .;•* dri jra -n.i !;..-knr vriM-iiia. Morda je prav. če p;-..-viin. da vročina ra dmrja. ^»par < » pa slabi in mrtvičj. k »_j poni; -ira Morali .-»no voz »ve uapoln! moralj muh za.-lužit:. Peter -I;idn:k. na robu obupa, j • zopet kričal, kakor že in n. ■•_'•!< a? prej: — Krvavi Krišč! — Ju j-poVe»lal. čegav lio^ To. Boj; o« -gatioov. p-»o v. kramarjev.... K.'siiver Valee je Kil pač pre«u»«-nioirel. kajti pustil je preklinja na :n s > ni zmenil zanj. •I i/, pa sem mislil : ("'•■ bi vendi.r ž* /daj j«i>uo ve,i,.| /misel vi. k: sem jih bi! ^lišjil v sanjah, morda !»i t urli Peter dadnik razmišljal KrL«tiisu. človeku, ki je |m>s?;ii Bo-_r. o ISogu, ki j«* postal človek. P:i nič nisem iikvI reči. Ne. življene Minjt* ]»o-zabil. ne. le uspeti mi ni hotelo. !a bi prišel s svojimi mislimi do kri-ja. Kajti Iriidiiost zvečer po debt me je. kak<»r vse druge, ki so s«^ čez dan trudili, zgrudila na p«is*e-Ijo. na slamujačo; lunine Iniuute so veljale boju za življenje. V.-A duhovno, bogomiselno premišljevanje ni preostalo nič časa. K.ijti vsak dan ob šestih zjutraj je tulila sirena. «>b dvanajstih, in I če7, en > uro še enkrat za začetek popoldanskega dela. ČRNA MAŠA NA MORSKI OBALI VSE LINIJE IN PARNIKE zastopa LEO ZAKRAJSEK General Travel Service, Inc. 1359 Second Ave., New York. N. Y. Pišite po naš brezplačni vozni red za vse najboljše parnike. S.t strlečih skalah .-nffotške *rr.. 1'ije v 1 /ti iin; Angliji je hii pred nekaj dne\ i pr« fr»*sljiv mrtvaški obrti. Pred več o leti j,, stala t:> katedr.Ia l>:n\vieh. središče eic najstarejših krščanskih škofij \ An^Ii i. ki je bila že I-ta »vfi usta novljetia. Znn*i«»m f>a so bile sk;i le. na katerih je eerkev stala, iz-. [Mistavljene l»e>:i,'č;ui valovom Se. \i rinila morja. Ti >o neko viharnn um'- iztrgali >k;.l « - eerkvijo vrni in ju pokopa'i v svojo globrN-ino. Hkrati s eerkvijo je izirinil tudi satnostau. ki ni bil daleč od cerkve; tu >o se \ stoletjih vrstili re dovi >M-nediktineev. frančiškanov iu doiuiutkaneev .a danes pričajo o telil le tihi ostanki: prizemni d-' okolnega satnosta-iskega zidu. nekaj negrobnikov. kj»jr so ostali nečitljivi napisi in fundament cerkven*' zgradbe. — Pred šestimi leti so na tem prostoru prvič čitali črno mašo za pokoj duš onih. ki jih je morje žive požrlo s samostanom vred in sploh za vse. katerih grobovi so zginili v morju. Tudi to leto se je to zgodilo. Na najvišji pečini je bilo zasenčjn prastarih dreves pr«*«rrnjeno platno, pod katerim si duhovniki-redovniki peli črno mašo. Nato pa so se zapeljali Še na morje, odkmler so blagoslavljali one, katerih kosti leže na morskem dnu. Saj je molitev edini telefon, po katerem se da o1m>-vati z dušami rajnkih. m^V SHIPPING vi Cf NEWS ^ 19. oktobra: lie* v <;«noa IVrt-i.K.in^ v r*herl»ourc 20. oktotra: He »le Kiarir* v Havre liiciini % Brrmi-n I )hu i.hi Ma ud v Hamburg 21. oktobra: H.. iii- rir v Clii-rlMitirg St. l.miis v llambuitf 12. oktobra: -\iiK"-i>e< v lt"ltrriljui v »ur Mer Vf*-rul;tjii v Boul<>|C>if tur Mer 27. oktobra: .Ww V..rk v Kamlxiltf Cener.tl %.,n Slruben v Krrmen 28 oktohra: 0(>in|»i< v On-rbour® oktobra: SATI IiMA v Trst Kuro|>-. v lirrmm 2. Novembra: Umna v I it-ima Marilia .tan \ Havre A'l'Hi li.tllin v <*lirrbuura i. novembra: , I'ri-wli-.'i v Uirmcn 4. novembra: lUj>"men 11. novembra: l!«.m»-ri. \ i li.rl»..ur(5 l^rliiKi V 1'rr-rilfli 1-arlH v Ilavrr 12. novembra: < tit«- 'ir.iiKlc v r;»-n«.a Vol*-n>l:tui v lU,uI<>Kii<- mr XIt>r 15. novembra: I^r-viutti;i r, v Cliprtmuri tr* Hremer i« novembra: Vuti-arii.i v Tr*t prutM-MiMl v I'lii-rWuri 18 novembra: ' "l> fnj>i< v «"l.»-rt> mrg Kuri'iia v la-r-men 19. novembra: iVtiir tli S.i\..la v <'•*■ n..,t 21. novembra: St. I^.ijih v «"hfrl.onrt: I'ri-« llanlinr v Havre 24. novembra: «:«n v«»n Steuben v V.remten 25. novembra: I- r>r K-ii i.i v CliertM.urj 26 novembra: l'h:itn|ilain v Havre .\iiKii«tuf> v ('.*■ rtoa V'aj»-sti.- C'licrUjuri 2*J. novembra: fir»-nir-ri v l"r»-nifn 10 novembra: \»-w V'«rk v rhi-rlrf>urf Manhattan v II ivtf St.it^n.l.irn v Unubicne mr Mer 1. decembra: Rn \ 'it-ii'-a Sii.ttRirt v |:r»-m-n 2. decembra: il<>m«-rt( v Cl.erl-otjrii 6. decembra: S.ir irr.ia v Trut *. decembra: I 'ur- pit v l?r» mm It"*--« \ H j vre 1. decembra: Ivrlin \ Hr«rni-n decembra: J*.\i:is t BOŽIČNI IZLET) Havre AII..-rt li.illiri v l-.uru 4>1\III|>!.- v Clit-rlH.uric :0. decembra: Kotu.i v tier ma "3. decembra: lla.riburK v <'l»eil»ourg 14. decembra: M:ij»->lii- \ I'herU.iirn i:»-r«ii»j.iri:t \ '5. decembra: fmilr • 11 Sa\ola v Cen »a firemen leviathan v Cherbourg In Utenten 21. decembra: I'i«"* H LrriinK v Havre I "etitM-hlafid * Cht-rboiiri 22. decembra: Iire«>tr-ri v Bremen decembra: f*hani|»':ii!i v II ure >li>in>-ri< v i'l»-rb<>u[( IT. decembra: Kie v I5r«-men *3 decembra: V<"rk v f'hirtioiirf Marifi.itt. n v 11:« v re decembra: 'iliniliir v (Th<-rb«iurf . ADVERTISE IN GLAS NARODA V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Clupresnem Parnuu ILE DE FRANCE 20. OKTOBRA CHAMPLAIN ;7. Suvfmhra — 2G. Xovembra PARIS 11. \ovemhra — ft. Decembra NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila In potno nato vpra-ftajto nato pooblaščene agent« tfreneh, JQjna 19 STATE STREET. NEW YORK METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRASK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE .......................................................