Shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V nedeljo dne 4. junija je priredilo naše delavno »kat. slov. polit. in gospodarsko društvo« svoj IV. shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici v gostilni g. Frid. Wrega, kamor je došlo ob določeni uri lepo število zavednih marjetskih kmetov; tudi iz Jarenine, od Sv. Petra, od Sv. Jurija v Slov. gor. in od Sv. Barbare so došli nekateri kmečki rodoljubi. Shod otvori kaplan Gomilšek z iskrenim pozdravom na vse došle vrle kmete ter žalostnega srca omeni veliko izgubo, ki je zadela društvo istega dne vsled nenadne smrti prvega njegovega zelo delavnega predsednika, vpok. župnika Ant. Fišerja, kateri bi bil sicer z velikim veseljem došel na ta shod. V zgodovini našega društva in sploh obmejnih Slovencev bo zavoljo njegovih velikih zaslug za narodno stvar njegovo ime zapisano z zlatimi črkami. Razloživši zbranim, koliko je rajni storil posebno za to društvo, da besedo poslancu Robiču. Naš poslanec najprej označi politični položaj omenja avstro-ogrske nagodbe ter odločnega postopanja grofa Thuna nasproti Ogrom, ki dandanes pač lahko več plačajo za skupne državne potrebe nego 30%. Thun raje odstopi, nego bi se udal Ogrom. Slovenci zahtevajo le pravično ministerstvo, ki ne bo podpiralo pruskega mišljenja in ne nastavljalo uradnikov enakega mišljenja. Binkoštno nedeljo je zagledal beli dan program nemških strank. Bolje bi bilo, da je prišel na svitlo na pustni torek, tako so nemške zahteve smešne in nespametne. Seveda Schonerer in Wolf sta jim rada pritrdila. Vse te nemške zahteve prešinja golo sovraštvo do Slovanov, posebno še Slovencev. Sicer pa se ta program itak ne smatra za resnega. Na to preide poslanec na naše krajevne razmere. Slov. gorice so se zvale prej vesele, a sedaj so v resnici žalostne. Vinogradi vedno bolj hirajo, mnogokrat pobije vse toča, lepe travnike pa poplavi Pesnica. Vendar nekaj je poslanec dosegel, da se je namreč za 40% znižal davek od goric, in so se tudi nekatere njive in travniki postavili v nižje razrede. Vinograde pa bo treba vse zasaditi z amerikansko trto, druge pomoči ni. Dežela nas v tem oziru podpira. Glede regulacije Pesnice, omeni poslanec, da so se dotični predlogi sprejeli, toda stvar gre strašno počasi, ker ima dež. odbor neki premalo inženirjev na razpolago. Stvar se že vleče 96 let, kajti pisma tičoča se regulacije Pesnice segajo do 1. 1803 nazaj. Ce bi tu bivali Nemci, bi že menda bila struga Pesnice davno obzidana, Slovenci pa lahko čakajo. Pri vzgornjem teku od Sv. Jurija do južne železnice se bo najprej delalo, zato je dala država 40%, dežela 40% in mariborski okr. zastop 20%; potem se misli regulirati struga od Moškanjc do izliva v Dravo. Enake svote je država in dežela dala tudi za ostalo strugo. Na dotične kraje pride le 20%. Stvar je ugodna, da se pa prej izvrši, pa naj vse občine ob Pesnici pošljejo prošnje na deželni odbor. On kot poslanec bo vse storil, da se regulacija tem prej izvrši. Glede letošnjega deželno-zborskega zasedanja omeni poslanec, da se iz vseh razprav lahko spozna, da Slovenci ne dobimo svojih pravic v Gradcu. Povsod treba zraven plačevati, tako tudi za Siidmarko in Studentenheira v Celji. Zato so poslanci slovenski pred sklepom zapustili Gradec in so vsi edini v mnenju, da v Gradcu ni za nas pravice. Torej proč od Gradca! Navdušeni zborovalci pritrdijo tem besedam poslanca Robiča. Na to posestniki Lorber, Mesarec, Baumgartner še povprašajo poslanca v zadevah vinogradniških in glede Pesnice, na kar dobč povoljne odgovore od poslanca. Predsednik zbora povpraša tudi, kako stališee zavzema poslanec nasproti 6 letni šoli, za katero prosijo nemški katoliški poslanci in za katero se vnemajo tudi slovenski kmetje. Poslanec omeni da je 81etna šola za kmeta res neumna, da pa je on za 71etno. Predsednik zbora na to izreče zahvalo poslancu; predlagani zaupnici ves zbor soglasno pritrdi. Sedaj nastopi odvetnik dr. Pipuš, ki v navdušeni, pa v resnici poljudni besedi razloži navzočim, zakaj so za kmeta dandanes tako slabi časi, kaj je carinska nagodba, komu sedanja le koristi, kaj je banka. Omenja, kako se povsod bolj skrbi za mesta nego za kmeta in to v političnem in gospodarskem oziru. Opetovanokrat povdarja, da je kmetu treba več izobraženosti, zato naj bi kmetje več brali, posebno >Slov. Gosp.«, da bl se bolj navdušili za gospodarske zadruge, ki so edina rešitev za slovenskega kraeta. Pomanjkanje izobraženosti je krivo, da kmetje mnogokje prav nič ne napredujejo ne v narodnem, ne v gospodarskem oziru. Ta zanimivi, vseskozi podučni govor so zborovalci z velikim zanimanjem poslušali in izrekla se je želja, naj bi govornik še večkrat došel v našo sredo. Na to predlaga zapisnikar resolucije za ustanovitey slov. vseučilišča in nadsodišča v Ljubliani, za slov. uradnike po naših krajih, za 61etno Solo, za hilrejo izvršitev regulacije Pesnice. Vse so bile soglasno sprejete, splošnim odobrovanjem pa resolucija >Proč od Gradca!« Ko se nihče več ne oglasi k besedi, zaključi predsednik zborovanje z živio klicem na papeža in cesarja. To je bil prvi poltični shod pri Sv. Mnrjeti; obnesel se je izvrstno. Slava torej vrlim Marjetčanom !