POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXV. — JULIJ 1981 — ŠTEVILKA 7
Od tu v Grižah je štajerski bataljon odšel na znameniti' brežiški
pohod
20 LET HMEZADA
Sejai kolektiva bo IH. septembra v Prebolda
Na 2. seji odbora za pripravo praznovanja 20-letnice Hmezada, ki je bila 18. junija pod vodstvom inž. Vinka Kolenca, so sklenili, da ne bo zbor kolektiva 22. julija, kot leta doslej, ker je bilo zaradi dopustov in številnih obveznosti mnogo odsotnih. Želja pripravljalnega odbora je združiti ob tako lepem jubileju vse delavce SOZD Hmezad in številne poslovne partnerje na prijetnem družabnem srečanju, ki bo v soboto 19. septembra v gaju in ob bazenu v Preboldu. Na igriščih in kegljišču bodo športna tekmovanja že dopoldne, prav tako ogledi DO in TOZD. Tako se bomo srečevali in zbirali že dopoldne, zbor pa se bo začel s pozdravom glavnega direktorja ob 14. uri, nadaljeval s kratkim kulturnim programom in družabnim srečanjem.
Uredite si tako, da boste prišli!	Vy
Program praznovanj praznika občine Žalec v letu 1981
SOBOTA, 27. JUNIJ 1981 ob 18. uri
otvoritev razstave akademskega slikarja Rudija ŠPANZLA v osnovni šoli v Grižah
NEDELJA, 28. JUNIJ 1981 od 8—12 ure
trim kolesarjenje v občini Žalec ob 9. uri
proslava 100-letnice gasilskega društva Žalec v domu SLO Žalec,
lovsko strelsko tekmovanje za prehodni pokal občine Žalec pri lovski koči LD Tabor ob 14. uri
podelitev prehodnega pokala PONEDELJEK, 29. JUNIJ 1981 ob 16. uri
odbojkarski turnir članov v Šempetru SREDA, 1. JULIJ 1981 ob 16. uri
nogometni turnir (mali nogomet j— člani) v Grižah ČETRTEK, 2. JULIJ 1981
pričetek izgradnje trgovskih objektov Savinjskega magazina Žalec
ob 9. uri v Vrbju
ob 11. uri v Vinski gori — Zg. Crnova ob 13. uri — otvoritev prodajalne avto delov in avtomobilov »AVTO CELJE« v Žalcu, Cankarjeva 7 ob 17. uri
rokometni turnir — člani v Grižah ob 18. uri
otvoritev slikarske razstave Leopolda Strnada v likovnem salonu
PETEK, 3. JULIJ 1981 ob 11. uri
otvoritev novih obratov proizvodnje gradbenega materiala NIVO Celje v industrijski coni Žalec ob Savinji ob 16. uri
otvoritev nove tovarne SIP — TOZD tovarne kmetijskih strojev v Šempetru ob 20. uri
razvitje prapora hortikulturnega društva Polzela 'v domu Svobode na Polzeli
SOBOTA, 4. JULIJ 1981 ob 6. uri
pričetek tekmovanja ribičev za pokal »Savinje« v Preserjih ob 12. uri
zaključek s podelitvijo pokala ob 13. uri
pričetek pohoda občanov iz Griž po poteh NOB ob 14. uri
odkritje spominske plošče ob 40. letnici oboroženega napada na Rudnik Zabukovica ob 16. uri
osrednja proslava 40-letnice vstaje v Grižah (letno gledališče)
NEDELJA, 5. JULIJ 1981 ob 6. uri
budnica godb na pihala iz Liboj, Zabukovice in Prebolda ob 8.30 uri
promenadni koncert godbe na pihala iz Liboj pred domom SLO v Žalcu ob 9. uri
svečana seja zborov skupščine občine Žalec v domu SLO Žalec, po seji ogled filma o občini Žalec od 10—14 ure
dan športa v športnem centru Žalec
Vy
Vloga in mesto organizacijske službe
UVOD
Organizacija in organiziranje primata v modemih poslovnih sistemih vse bolj pridobivata na pomenu. V preteklosti smo zaradi nedefiniranosti organizacijo obravnavali kot spretnost in veščino, ki jo bolj ali manj vsi obvladamo (smatram, da smo te dileme odpravili s člankom v prvi letošnji številki).
Ob spoznanju pomena organizacije in priznanju enakopravnega statuse z ostalimi funkcijami v poslovnem sistemu pa se soočamo e problemom opredelitve vloge in mesta ter vsebine organizacijske službe, ki je nosilec organizacijske dejavnosti. Način dela predstavlja naslednji primer, ki naj služi le kot primer, kako obravnavati organizacijsko službo:
ORGANIZACIJSKO NAVODILO O DELU
ORGANIZACIJSKE SLUŽBE VLOGA
ORGANIZACIJSKE SLUŽBE.
Organizacijska služba nastopa v poslovnem sistemu kot nosilec in konkretizator predlogov:
—	organizacijsko-formacijski zamisli,
—	informacijskih modelov,
"— oblike dokumentacije,
—	delitve dela na obdelavi informacij,
—	sistemskih pristopov.
Zaradi teh, za poslovni sistem
bistvenih dolžnosti, nastopa organizacijska služba v okviru ekonomskih služb (linijska oblika) ali pa pri- vodstvu (štabna oblika).
Organizacijska služba mora pripravljati, preizkušati, konkretizirati in legalizirati vse zamisli, ki vplivajo na ekonomičnejše in naprednejše:
—	notranje povezovanje, obdelave podatkov in koriščenje informacij,
—- analiziranje procesov- poslovanja,
—	uvajanje novih metod in tehnik,
ko.municiranje navzven in povezovanje z drugimi poslovnimi sistemi.
OSNOVE ZA DELO
Ker je organizacijska služba izredno kreativnega; - pomena, so vhodne informacije na osnovi katerih deluje:
—	nova znanja in spoznanja s področij organizacijskih ved,
—- nova- spoznanja- vedenjskih znanosti,
—	nova spoznanja s področja motiviranja,
v-— nove metode? im tehnike dela na področjih:
—	obdelav materialov in manipulacije. z njimi,
—	obdelav podatkov in njihove uporabe.
Organizacijska služba mora spoštovati naslednja izhodišča:
. -- zaporedje potreb v poslovnem sistemu,
—	celotno konoeptno zasnovo in njene zakone,
---reflekse sprememb js načinu
dela ene in druge Službe,
—	stopnjo potreb in sposobnost prilagajanja poslovnega sistema,
—	potrebo po utemeljevanju, in priučevanju ljudi, ki morajo sprejeti nov način dela.
NAČIN DELA
Funkcija organiziranja je izrazito kreativnega pomena, zato ni mogoče postaviti in točno definirati načina dela. Zato pa se priporoča naslednja sistematika:
—	spoznavanje »slabih točk poslovnega sistema,
—	spoznavanje z rešitvami, ki so poznane v teoriji in aplicirane v praksi,
—	izbor optimalne variantne rešitve in študij njenih posledic na delo drugih služb,
—	izdelava organizacijskih navodil za nov način dela,
—	obvestiti vse, ki jih. Sprememba tangira,
fH|B§pos veto vanj e in zbiranje dopolnilnih predlogov s- strani izvajalcev,
—	priprava dokumentov in uvajanje izvajalcev,
—	lansiranje novih postopkov in nove dokumentacije,
—	kontrola izvajanja organizacijskih 'navodil in preverjanje funkcionalno s ti.
Posebno - pozornost je pri tem delu potrebno posvetiti:
- — načinu prikazovanja koristnosti in smiselnosti novega načina dela izvajalcem, vodstvu in organom upravljanja,
—	parlamentarizmu v predlaganju in osvajanju ter; prilagoditvam, ki sp pogojene s specifičnostmi,
—	disciplini izvajanja sprejetih rešitev.
PODROČJE DELA.
Kot služba, katere osnovna dolžnost je sistemska, koordinacija vseh funkcij, v poslovnem sistemu ter zagotovitev skladnosti vsebine in oblike njihovega poslovanja, deluje organizacijska služba na naslednjih področjih:
S&gS definiranje! vsebine dela -4-tehnologije —• v vseh- službah, ki obdelujejo podatke,
—	definiranju sistemskih rešitev,- ki povezujejo posamezne službe- ali področja kot
—	sisteme označevanj a--ali šifriranja*
>*=.; sisteme ka-lkuliranj ajj ali obračunavanja,
jafiBBS sisteme-- planiranja in planskega koordiniranja,
-— sisteme zbiranja in analizira? nja podatkov,
gB5§definiranju • razvojnih programov glede ha organizacijske zahteve, I
—	definiranju in. koordiniranju pojmov
t’.“ vodenja,
—	upravl-j anj as
REZULTATI DELA
Rezultati, dela organizacijske službe niso niti hitro-- niti. povsem točn'0 merljivi; vendar pa morajo biti ..vnaprej zajeti v enem od naj-. Slednjih področij : -¡Spij- večji efektivnosti ’ ob isti kot ličini opravljenega dela in vloženih sredstev,
—	progresivnosti v intenzivno,-sti glede na večjovkoličino- vloženega? dela in sredstev. -
'Vsekakor najbolj- točno- merilo sta:
—	uspešnejša poraba časa,
—	zmanjšana, ali uspešnejša poraba sredstev.
STATUS
ORGANIZACIJSKE SLUŽBE
Vsebini in kakovosti dela primeren mora biti tudi status, organizacijske službe.
Prav tako kot tehnologija, organizacija in informatika, ne morejo in ne smejo biti predmet manipuliranja, izigravanja ali samovolje.
Poslovna sistematika predstavlja v poslovnem sistemu zakonik, katerega
—- kršenje predstavlja, disciplinski postopek,
—- sprememba se izvaja z- upoštevanjem vseh samoupravnih, in tehnoekonomskih vidikov.
Vse spremembe, dopolnila, izdaja, novih’ali likvidacija- starih fjjlllgprganizaGijskih. navodil,
— dokumentov,
Sip .sistemskih rešitev, se morajo izvajati preko organi-: nizacijske- službe po standardnem postopku.
Rezultati poslovanja v TOZD Transport so od: začetka obstoja TOZD od leta 1979 do danes zadovoljivi in vzpodbudni. Začetki- poslovanja TOZD so ob reorganizaciji, posebno pa. v začetku stabilizacije zahtevali vrsto sprememb in ukrepov v organizaciji dela, poslovni politiki, urejanju samoupravnih aktov, pravilnikov in programov, s katerimi bi zadostili izpolnjevanju resolucij skih načel in izvajanju stabilizacijskih programov.
Namen in obstoj TOZD Transport je vi DO Notranja trgovina opredeljen jasno. Predstavlja realizacijo prometa v sami DO Notranja trgovina približno 30 odstotkov prometa* ca. 5-r odstotkov v ostalih OZD v' SOZD-Hmezad, ostalo je ustvarjen promet z zunanjimi poslovnimi partnerji. Osnovni cilj naših prizadevanj in- načrtov temelji v obvladovanju odvoza in dovoza tovora ob organizaciji prevozov za SOZD Hmezad Zalee. Kapaciteta nosilnosti in ustrezajoče nosilnosti vozil lastnega avtopar-ka ne ustreza pogojem prevoza žitaric. Razmišljanja v namenske investicije ustreznejših vozil so samo naša iluzija, za katero ni posluha ob večkratnem povečanju prometa blaga v zadnjih letih in to ob dejstvu, da se- milijarde dinarjev izteka iz lastnega prihodka in odvaja različnim špediterjem po celi Jugoslaviji. Enak, oziroma podoben položaj je v celi občini Žalec, saj smo tako mi in »Avto-prevoz« Šempeter več zaposleni izven žalske občine, v občini pa zunanji špediterji. Možnosti za. vključevanje so minimalne zaradi neenotnega nastopanja, neprimernega investiranja in nepravilnega gledanja, na organiziranje in razvoj prometne dejavnosti v žalski občini. Splošna problematika na področju naše dejavnosti je v kratkem opisu- popolnoma enaka problemom, s katerimi se srečujejo
ZAKLJUČEK
Organizacija, organizacijska navodila, postopki dela, nosilci podatkov, podatki, način obdelave* ugotavljanje medsebojne obveznosti, itd., so le nekateri elementi dela organizacijske službe* vendar so tako interdisciplinarni, da od organizacijske službe ni mogoče pričakovati najboljših rešitev zai vsa področja.
Prav tako bi se morali zavedati pravila* da. je organizacijska služba le;koordinator m projektant sistemov in modelov; da pa pred) stavlja.jo m-ikrborganizacijske- rešitve; način dela, pripomočki, za delo, notranja tehnologija* še nas dalje predmet- poznavanja in; znanja. posameznih strokovnjakov- —-specialistov in izvajalcev s- posa-; meznih področij.
. . Zoran Krite*
vse OZD, ki. se ukvarjajo z javnimi prevozi. Hitro naraščanje stroškov, predvsem pri rezervnih delih, gumah in gorivu* lahko vsako OZD, ki se ukvarja s to dejavnostjo, postavi, v zelo neugoden položaji V naši TOZD smo z načrtnim varčevanjem, nabavo vozil in izkoriščanjem vozil uspeli omejiti stroške na minimum. Novi zakonski predpisi o temeljih varnosti cestnega prometa prinašajo nove obveznosti, odgovornosti in probleme. Omejitve kadrovanja, Emitiranja dnevnic itd. so v nasprotju z zakonsko zahtevo Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa in upoštevanje tega pomeni kršitev resolucijskih načel; katera je V teh primerih neizogibna.
Poslovanje TOZD Transport je v primerjalnih podatkih z-letom 1979 in 1980 izraženo in podkrepljeno z -vzpodbudnimi številkami.
Planske obveznosti v letu 1981 smo. zastavili zelo smelo in jih do sedaj' izpolnjujemo zelo uspešno v celoti. Od planiranega celotnega prihodka 35,015.000 din smo že v prvem trimesečju dosegli 9,730.020. din, planirani dohodek 15,000.000' pa 1,717.468, čisti dohodek 9,496.000 din pa 1,147.821 din.
Ob ugotovitvi, da smo ob prvem trimesečju po dinamiki planirali minimalen ostanek čistega dohodka, smo lahko z doseženim več kot zadovoljni.
Jože Jurak
ZADNJA VEST
Delavci Minerve. so se'na referendumu 17. VI. 1981 odločili za pristop k SOZD Hmezad.
DO Notranja trgovina TOZD Transport Žalec
■lil RAZGOVOR
. V začetku junija so se sestali z živilskimi proizvodi, sovlaganju
■predstavniki SOZD Merx in SOZD v. mlekarno, usklajevanju invesii-
(Hmezad. Uaotovili so, da je so-	m	, ,T
, ,	y , u	7j en, razviicfniu klavnisko predelo-
.delovanje med robema SOZD plod- u J - 7.	-	, g
-no, kar <se -odraža v boljši; pie- val-ne, industrije, enotnih nastopih ■skrbljenosti tržišča celjske regije in , drugod.
Kmetij ska živilska razvojna skupnost Slovenij e
Ukrepi za uresničitev razvoja kmetijstva
Odlomek iz -programa -dela-za 1981. leto
Razvojna politika na področju, kmetijstva, 'ribištva m živilske iindu-.strije v letu 1931 .temelji na -usmeritvah An loikvamrh. nalogah ter ciljih, ki so zajeti v sporazumu o temeljih srednjeročnega! piana razvoja, kmetijstva, ribištva in živilske industrije. To hlkrati 'tudi pomeni nadaljevanje izvajanja sprejete idružib.eno-ekonoms!ke-.:u:smeritve in dolgoročnega programa razvoja kmetijstva.
Nosilci tako zasnovane usmeritve razvoja so 'družbeni '.kmetijski ■obrati, 'kmetijske-zadruge, kot- .nosilci orgareižlrane kmetijske.proizvodnje. pri kmetih ter v skupnostih. Pri tem:.,je združevanje zemlje, dela in sredstev ne samo proizvodni, temveč tudi .družbeno-ekonomski smo-4er nadaljnjega razvoja -odnosov -na vasi.
Ne glede «ra.-težave’, s kate-rirm se borno srečevali pri uresničevanju programa razvoja kmetijstva, ribištva in -živilske industrije, tako pri zagetavljanju-i-nvestieijsMh- -sredstev, -kakor kudi pri rnabavA nstiezne opreme, morajo biti naši napori .usmerjeni v 'to, da izpolnimo sprejete naloge in tako -dosežemo postavljene cilje. Zlasti si bomo morala prizadevati, da bomo kmetijska zemljišča ustrezno .izkoriščena, skladno s sprejetimi programi setve, tako ..v 'družbenih kmetijskih -obratih, 'kakor tudi na zemljiščih. v lasti. (»Kmetje, ki. uživajo sz • ustavo določene lastninske-pravice na obdelovalnem zemljišču, imajo pravico rti dolžnost izkoriščati 'to zemljišče za pospeševanje ¡kmetijske proizvodnje v lastnem interesu in v interesu socialistične 'skupnasti.
Na podlagi' tako opredeljenih ciljev, je treba pri 'razvoju kmetijstva upoštevati naslednja, izho-dišča:
^— 'Pridobivanje obdelovalnih površini, ¡¿lasti pa povečanje zemljišč v družbenem kmetijstvu, z nakupom, .ali, melioracijami, je prvenstveni naloga v tem -srednjeročnem obdobju .(10.000 ha odkupa,. 15.000 ha met ■■Horacij).- Za uresničitev -plana, pridobivanja obdelovalnih zemljišč bo treba nadaljevati z melioracijami, Masti na tistih; območjih1, ko so 'za. krnetijsito proizvodnjo, zla-sbi -pridobivanje «žit, krmnih rastlin, oljnic ih sladkorne pese najpomembnejša.
Kmetijske organizacije bodo, v. sodelovanju s kmetijskimi zemlji* škimi skupnostmi odkupile vsa razpoložljiva zamijijšča za povečanje lastnih zemljiških 'kompleksov,-.kako-r -ibedi za -zdru-ievaflje-zemlje dela in sredstev v, okviru proizvodnih skupnosti, 'oziroma za skupna., vlaganj a ■in praižvodnjo kmetijsko organizacijo in združenim^ kmetoaji. Za naložbe še bodo zagotovila nepovratna: sredstva. Meliaraoije 'kmetijskih zemljišč v lastnini se bodo "izvajale v okviru ..proizvibdrip-melrirtačijiških ska-pnosti, vlaganje nepovratnih sredstev pa šteje 'kot. naložba kmetijske 'organizacije, s katero združeni kmet sodeluje.
■*
■ • — Urejanje -nasadov je treba,- olb ■.upoštevanju leTtadloško-itehničniii. osnov in ustrezne rabe zemllije, usmerjati na družbene kriielrjske obrate, ki imajo to 'proizvodnjo 'organizirano na večjih kompleksih in ustrezne
kadre, ter zagotovljeno prodajo. Na zemljiščih združenih kmetov se irajni,..nasadi' lahko, urejajo,, de sp .na podlagi projekta zasnovana' kot skupili nasadi v okviru posameznih skupnosti. Zaradi, skladnejšega razvoja sadjarstva,. vinogradništva ,an hmelj-rstva -je treba zagotoviti kvalitetni (sortno -in zdravstveno, neoporečni) .sadilni material,iz..proizvodnje, ki so jo kmetijske- organizacije,,dogovorile s .proizvajalci .sadilnega .materiala, v okviru posiovnih skupnosti.
'¿MU
—. V razvoju govedoreje je treba dati prednost vzreji mesnomieč-nih pasem. S tem v zvezi je -prireja mesa in mleka na pretežno lastni priddlani -krmi pogoj in prvenstvena naloga pri nadaljujem razvoju govedoreje.
' Krediti za. naložbe v razvoj govedoreje .združenih kmetov «ih; v skupnostih se lahko odobravajo le,-če gre za prirejo, mesa v hribovitih predelih.
Z namenom, da :pospešimo razvoj v govedoreji, bo treba na podlagi izdelanega programa vzreje plemenskih živali, podpreti prizadevanja za nadaljnjo izgradnjo vzrejnih centrov (s.elokoij, osemenjevanje), ob upoštevanju sodobnih dosežkov na tem področju.
¿K
— Omogočiti, ob enakih pogojih kot za govedorejo, graditev u-strezndh in ekonbmičmh objektov ipotrebnih za razvoj ovčereje ter urejanj e pašnikov;'Zlasti v planinskih in kraiških predelih, tako v družbenih obratih, kakor tudi'na zemljiščih v lastnini združenih v skiipno-'štih,
*	I "
■ • — ¡Prireja .svinjskega mesa borieiiielijlila na povečanju in modernizacij i nekaterih obstoječih in graditvi novah piitaiiišč ter objektov za vzrejo plemenskih svinj.
j .Krediti za,.gradnjo (rekonstrukcijo, adaptacijo’ ali- novogradnjo) -objektov za prirejo svinjskega mesa.se lahko odobravajo le. -v primerili, če je -osnovna krma zagotovljena bodisi iz lastne ali na temelju dolgoročnega povezovanja dogovorjene proizvodnje.
Proizvodnja perutninskega mesa in .jajc se naj razvije v skladu z možno sl mi prodajo, na podlagi izvoza pridobljenih, deviznih pravic Zagotgvljenim uvozom, -r eprodukcijsfcega - materiala, ter-š.-proizvaj alci člo-gbvorjene . diolgoročhe idobave, osnovne .krmeg-Eerutninstvo:.se šteje kot .dopolnilna dejavnost -združenega 'kmeta; ki mu .je kmetijstvo osnovna dejavnost v obsegu, ki je opredeljen v investicijskem •,programu ureditve kmetije, (usmerjenega .praviloma v prirejo -mleka:'.ah - go-vejega mesa.
*
, '-—.¡Vzreji, konj, -pomembnih tako, -z gospodar,skega-fcakor tudi 'narodnoobrambnega (vidika, ztasti 'Za.fipleme)bo .posvečena npoisebna Epo-»zoriroSt. V ta- nameh-..-se':b© zlasti- v programih -za ureditev ¡kmetij Upo-(atevala raba konj.
w — Razvoj .pridelovanja .'«vrtnin, talko.-..-za-porabo- kakor -tudi- za predelavo:; je pomembna .naloga družbenih,-,vrtnarskih »obratov, in orgaiii-ZaiGij-.--združenihk-meitev,: zlasti 'na . Območjih; f-večjih. poitrošnihi-isredišč, v Območjih, z' ugodnimi klimatSkArni■ ¡pogoj«-.-oziroma-,- kjer-so : za .pridelovanje. vrtnin naravni ¡toplotni viri.
: V. ta -namen - bodo- za; 'tovrstno proizvodnjo j -zagotovljena. -sredstva za .potrebno-'Opr,em,b;'in, objekte za vzgojo, sadik 'ter ustrezno .pripravo obdelovalnih . zemljišč.
Razstavni prostor SOZD Hmezad žaleč rta novosadskem spomladanskem sejmu je bil dobro obiskan
ZDRUŽENO DELO
Večje vključevanje kmetov v organizirano tržno proizvodnjo, zlasti z združevanjem zemlje, dela in sredstev med seboj ter v okviru organizacij združenih kmetov, je najpomembnejša naloga na katerem temelji nadaljnji razvoj kmetijske proizvodnje v kooperaciji. Upoštevajoč posebnosti kmetijske proizvodnje pri združenih kmetih, zlasti glede odnosov, Iki naj zagotavljajo materialno sigurnost din pobudijo interes'kmeta za vključitev v organizirano tržno proizvodnjo, je treba povezovanje združenega kmeta prilagoditi tem posebnostim.
Splošna usmeritev kmetijske proizvodnje, ki je podana v.temeljnih ciljih .razvoja, bodo upoštevali tudi financerji investicijskih naložb, Zato se bodo sredstva iz kreditov bank in iz združenih sredstev razvoj; ne skupnosti usmerjala zlasti za nasade in nakup večje kmetijske mehanizacije preko proizvodnih skupnosti, osnovnih v skladu z zakonom o združevanju kmetov. Nosilci kreditov za naložbe v skupne nasade, kmetijsko mehanizacijo in druge naložbe skupnosti so organizacije združenih 'kmetov, katerih del je skupnost. Razvoj govedoreje in svinjere-je pri združenih kmetih lahko temelji le na proizvodnji osnovne 'krme na zemlji, ki jo 'kmet (v skladu s predpisi) lahko obdeluje. Organizacijam združenih kmetov, ki s Skupnostmi kmetov ali združenimi kmeti skupno vlagajo sredstva zaradi skupne proizvodnje, bo omogočeno najemanje kreditov za nakup kmetijskih zemljišč in za vlaganje za druge skupne objekte, kot njihov delež v skupni proizvodnja.
Perutninarstvo in svimjereja se štejejo praviloma kot dopolnilna proizvodnja združenega kmeta. V teh primerih gre za izrabo obstoječih objektov združenega kmeta. Če gre v perutninarstvu in sviujerejd za osnovno dejavnost kmeta ali rejo na podlagi pretežno kupljene krme, se take naložbe kreditirajo le v primerih skupne proizvodnje in vlaganj, dogovorjene z organizacijo združenih kmetov. To ne velja v primerih, ko gre za proizvodnjo in naložbe združenih kmetov na hribovitih ali gozdnatih predelih.
Skupna proizvodnja in naložbe v okviru skupnosti m združevanje v skupno proizvodnjo zadruge z gospodarjenjem na zemlji kmeta (kooperacija s kmetom), temelji na sporazumu-pogodbi o Skupno dogovorjeni (programirani) proizvodnji, vlaganjih in urejenih dohodkovnih odnosih. Nosilci takih odnosov so kmetijske zadruge in druge oblike združevanja kmetov.
Ko doseže hmelj vrh žičnic ali ko se pojavi prvi cvet, je zadnji čas, da osujemo hmeljišča. Nadalje uničujemo plevele in ohranjamo vlago v tleh le s plitvim kultiviranjem. V juniju je hmelj hitro rasel, tudi do 23 cm na dan. Kaže dobro in nadejamo se dobre letine.
Vendar — do obiranja je še daleč
(D hme(jar
Socialna varnost združenih kmetov
Ob pripravi dokumentov za srednjeročno obdobje 1981—1985 se je Zadružna zveza vključila tudi v javno razpravo o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti^ na področju družbenih dejavnosti, in sicer glede položaja združenega kmeta v nadaljnjem razvoju sistema socialne varnosti. Socialna varnost je sestavni del družbene reprodukcije. Zato mora kmet iskati večjo socialno, varnost v trajnejših in intenzivnejših oblikah združevanja dela, zemljišč in drugih sredstev na podlagi večje produktivnosti in večjega dohodka. Po drugi strani pa sistem socialne varosti vpliva tudi na doseganje boljših proizvodnih rezultatov. Neugodna starostna struktura aktivnega kmečkega prebivalstva, ki se s postopnim odhajanjem ljudi s kmetij še slabša, resno otežuje izpolnitev zahtevnih dogovor j enih. in načrto-vanih nalog v kmetijstvu. Zaradi tega bo v tem srednjeročnem ob-dobju potreben korenit premik v smeri izenačevanja socialnih pravic in obveznosti zduženih kmetov in delavcev. To je tudi edini na- I čin, da bomo zadržali mlade, delovno najbolj sposobne ljudi v kine-tijstvu.
V razpravah je bilo največ pozornosti namenjeno socialni var- ! nosti združenih kmetov v primeru starosti in invalidnosti. Poudarjeno je bilo, da pri odpravi načela »ena kmetija ena pokojnina« i» drugih omejitvenih določb zakona o starostnem zavarovanju kmetov, ne gre za širjenje pravic, temveč ža uskladitev zakona z ustavo in zakonom o združenem delu. Ustavno načelo je, da ima kmet oziroma član njegovega gospodarstva, ki se ukvarja s kmetovanjem [ pravico do socialne varnosti na podlagi osebnega dela in lastnega I prispevka. V zvezi s tem je Ustavno sodišče SR Slovenije že opozorilo Skupščino SR Slovenije na vprašanje ustavnosti nekaterih sistemskih načel starostnega zavarovanja kmetov in z odločbo ugo- ! tovilo, da je neskladna z ustavo zakonska določba, po kateri je pravica zavarovanca do kmečke starostne pokojnine odvisna od statusa njegovega družinskega člana.
Na podlagi teh pripomb ustavnega sodišča je bil sprožen postopek za revizijo celotnega sistema starostnega zavarovanja kmetov.
Stališče Zadružne zveze je bilo, naj bi se združeni kmetje v čim večjem številu vključevali v delavsko pokojninsko in invalidsko za- I varovanje. Zato bi bilo potrebno proučiti možnost obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja združenih kmetov. Seveda je treba pri tem razrešiti vrsto predhodnih vprašanj, zlasti pa odstraniti tiste vzroke, ki že sedaj ovirajo združene kmeta pri večjem vključevanju v to zavarovanje. Tu gre predvsem za vprašanje doseganja ustreznega (najmanj minimalnega) osebnega dohodka, ki bi združenemu kmetu še zagotavljal ekonomsko in socialno varnost. Nadalje predstavlja pomembno oviro za večje število delavsko zavarovanih združenih kmetov dolžnost dvojnega plačevanja prispevkov: v primeru, da živi na kmetiji kmečki starostni upokojenec, | mora združeni kmet, ki se je pokojninsko in invalidsko zavaroval, I plačevati poleg prispevkov za svoje, delavsko zavarovanje, še prispevek za starostno zavarovanje.
Število pokojninsko in invalidsko zavarovanih združenih kmetov v Sloveniji prikazuje tabela:
Vstop v zavar. pred	Vstop v zavar. pa
55. letom starosti \	55. letu starosti
Območna delovna enota (region. skup.)	Še vedno aktivni skupaj	žeupok. skupaj	od. tega borci NOV	še vedno aktivni skupaj	že upokojei skupaj	od tega i borci NOV
Celje	590	99	23	14	212	130
Nova Gorica	401	148	142	18	653	629
Koper	270	250	230	70	485	450
Kranj	406	122	63	6	154	62
Ljubljana	512	260	14	3	271	217
Maribor	184	31	9	10	43	23
Murska Sobota	. 45	3	3	22	59	8
Novo mesto	67	21	14	11	21	13
Ravne	169	60	43	13	101	43
Skupaj	2.644	989	541	167	1.999	1.575
Podatki za	Koper	in Gorico	so po	starem stanju, ker		navili še
nimamo.
Tistim kmetom, ki zaradi Starosti, invalidnosti in podobnih razlogov niso sposobni za intenzivnejše združevanje dela in sredstev in doseganje ustreznega dohodka na tej podlagi, pa naj bi bila socialna varnost zagotovljena na podlagi njihovega minulega dela (in tudi združevanja v zadrugah). Pomembno vlogo pri ugotavljanju socialne varnosti kmetov in ohranitvi kmetijskih zemljišč v proizvodni funkciji bo imelo tudi preživninsko varstvo.
Zadružna zveza Slsvenije j JULIJ — ŠT. 7 — STRAN 4 j
Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi drugega odstavka 2. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih in drugih preiskav v letu 1980 (Uradni list SRS,' št. 33/80 in 236. člena Statuta občine Žalec' (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79; 9/80, 14/80 in 16/80) na seji dne 23. 4, 1981 sprejel
Odredbo
o ukrepih za preprečevanje in zatiranej kužnih bolezni
1.	čl en
Zaradi preprečitve oziroma ugotovitve'v tej- odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora veterinarska postaja Žalec opraviti v letu 1981 ukrepe ugotavljanja', odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni.
22.	člbn :
Veterinarska postaja Žalec mora pripraviti predlog programa preventivnih ukrepov v letu 1981 in ga1 predložiti za veterinarsko inšpekcijo pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
3.	člen: .
Veterinarska postaja Žalec je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih.
4.	člen
Preventivna cepljenja morajo biti opravljena tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene.
5.	člen '
Veterinarska postaja Žalec, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, mora voditi evidenco o datumu preiskave; imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu cepiva, o serijski-in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave.
Veterinarska postaja Žalec mora. spremljati zdravstveno' stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski organ veterinarske inšpekcije.
6.	člen
Preventivno cepljenje psov proti steklini - je obvezno za vse pse stare več kot štiri mesece.
Pse je treba cepiti proti steklini z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega-organa.
7.	člen
Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi mora- biti opravljeno:
—	v perutninskih obratih organizacij- združenega dela, - ;
—- v naseljih, kjer so perutninski obrati’ organizaciji združenega dela ali večje reje individualnih rejcev piščancev, .
„r—-,v obratih individualnih rejcev piščancev, kjer pomeni-reja perutnine pomembnejšo gospodarsko' dejavnost,
—	v obratih individualnih rejcev, ki proizvajajo v kooperaciji z-organizacij0-združenega dela. -
Cepljenje iz- prenjšnjega odstavka mora biti opravljeno z živo. ali mrtvo vakcino proti atipični kokošji kugi.. Vakcina mora biti pripravljena, iz priznanih virusnih sevov po- splošno priznani metodi.' Cepljenje- je potrebno opraviti na način; ki ga za posamezno vakcino., določi proizvajalec.
8.	člen
Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v tistih gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj ozil2???a pajmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni morajo biti prašiči, ki se hranijo s pomijami ali odpadki živalskega izvora ne glede na njihovo število, zaščiteni.
9.	člen
Proti slinavki in parkljevki je treba preventivno cepiti osnovno govejo čredo delovne organizacije Hmezad ma- Kmetijstvo Žalec — Temeljne organizacije združenega dela Petrovče — delovne enote Govedoreja.
Preventivno cepljene iz prejšnjega odstavka, je potrebno opraviti s poiivalentno AOC vakcino.
10.	člen
V letu 1981 mora biti opravljena tuberkulinizacija v najmanj 40 odstotkih gospodarstev, ki imajo goveda.
Najprej je treba tuberkulinizirati goveda v naseljih, kjer so bila s. peto splošno tuberkulinizaoijo ugotovljena tuberkulozna goveda ter pozitivni ali sumljivi reaktorji na. tuberkulin.
Tuberkulinizirati je- treba tudi osnovno govejo čredo delovne organizacije Hmezad — Kmetijstvo Žalec ---- Temeljne organizacije združenega dela Petrovče — delovne enote Govedoreja.
11.	člen
Glede na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
—	krave z mlečno obročkasto preizkušnjo v hlevih individualnih proizvajalcev,
—	osnovno govejo čredo delovne organizacije Hmezad — Kmetijstvo ŽaletfjpSj Temeljne organizacije združenega dela Petrovče — delovne enote Govedoreja s serološkim pregledom krvi..
12.	člen
Na govejo levkbzo je treba pregledati krave v hlevu v Založah in v Vrbju last Hmezad — Kmetijstvo Žalec — Temeljne organizacije združenega dela Petrovče — delovne enote Govedoreja.
13.	člen
Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu: (IBR/IPV).
14.	člen
Čebelje družine, ki so, bile na paši v drugih republikah, je treba pregledati na varcatozo. Vzorce zimskega drobirja mora odvzeti veterinarska postaja, Žalec do 31. marca 1981, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1981.
15.	člen
Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki' jih organizacije ali posamezniki vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic rib morajo biti poslani v preiskavo-od meseca julija naprej, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo.
Na virusno hemoragično septikermijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15.. februarja 1981.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1981 preiskati krape iz registriranih rej, ki jih vlagajo, prodajajo in prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1981.
Vzorce rib za preiskave po tem členu vzame veterinarska postaja Žalec.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Jože Jan, L r.
■ V -egipčanskih,.mumij ah. —- starih več tisoč let — so našli ostanke piya:
. Grki in Rimljani pa sp- edini, med 'starimi kulturnimi .narodi,, ki-nisoi poznali piva.-
Vikingi so- pili pivo • kar iz-- volovskih..rogov.
Slovani in Anii pa so prvi začeli slastnemu zvarku iz ječmena dodajati še hmeflj.
Brabantskega kneza Janeza Ir- — Gambrinusa- imajo• mnogi za očeta-sodobnega varjenja pivai
o pivu
Srednji vek je bil-tudi na-področju, pivovarstva mračeni. V: času prohibicije (prepoved .’točenja alkoholnih'. ..pijač)! 1320 do. 1933,so-v ZDA pili naskrivaj. Tedaj je bil baje najveoji' pivovamar- Al G-a-pone.
Najstarejša, pivovarna, ki še obratuje od 1040 letanje W.eitheft-: stephan iz Freisinga.
Največja pivovarna na svetu je ameriški • Auhlauser-Busch v St,-Loisu.
Največje pivovarniško mesto v Evropi je Dortmund.
Najstarejša je znamenita: praška pivnica pri Fleku— 1499.
V muuchensiki' pivnici Mathaser stočijoi na dan okoli- -150.0001 piva. Tu ¡se hkrati lahko odžeja 5.500 ljudi. Avstralsko -mesto -Mihdui-a ima 87 metrski sank z 32 pipami za pivo; ’
Zahodna Nemci: spijejo.:-največ piva .na leto 147.1- na. prebivalca.
. Za. najboljšega.. pivca piva, velja. Londončan Peter Dovfdesvrel, , ki je pognal po grlu 1,51 piva v petih sekundah,
POVPREČNI HEKTARSKI PRIDELKI V SR SLOVENIJI (v stotih)’
leto	pšenica ..	koruza
1970	22,4	31,8
1971	26,4	28,2
1972	21,0	31,4
1973	27,8	36,2
1974	29,0	35,3
1975	25,8	38,5.
1976	30,1	34,1
1977	29,5	38,8
1978	25,7	34,1
1979	25,2	39,8
1980	27,3	37,8/
Vse za proizvodnjo. Delavci skupnih služb DO Kmetijstvo (na fotografiji in SS TOZD Hmezad so pomagali TOZD Kmetijstvo Laikova vas navijati hmelj	\
CMI
PROBLEMSKA
Osnovna organizacija ZKS v DO Celjska mesna industrija je 10. junija imela problemsko konferenco.
Razpravljali so o družbeno-eko-nomskih problemih v DO in nalogah komunistov, ki so: odločno in vztrajno zavzemanje za uresničevanje nalog ZK in sindikata, vključevanje mladih v ZSMS in
KONFERENCA
njih pestro delo, spremljanje gospodarsko političnega položaja, razvoja primarne kmetijske proizvodnje, vzrokov za izgubo v poslovanju, ki že nastaja tretje leto, in številna druga vprašanja. Pri svojem delu pričakujejo pomoč in sodelovanje občinskih, medobčinskih in republiških strokovnjakov in družbenopolitičnih činiteljev. Vy
ŠE JE CAS
Vse za visoke pridelke! če je treba, tudi zob za zob
ZA SMEH
—	Zakaj ni na kmetih več otrok kot nekdaj?
—	Ker imajo namesto hlapcev traktorje.
Vrtna polža, mati in hči, lezeta po poti. Naproti jima pride več lazarjev.
Polževka reče hčerki:
— Ne glej tja! Tam zopet prihajajo nudisti!
MOŽNOST POTROŠNIŠKEGA KREDITIRANJA LETOVANJ V DOMOVIH SOZD HMEZAD ŽALEC
Na osnovi Uredbe o potrošniških posojilih Ur. list SFRJ 5/5-1981 in okrožnice HIP, ter dogovora med Hranilno kreditno službo kmetijstva in gospodarstva Žalec in SS SOZD Hmezad
Delavci DSSS SOZD Hmezad pod Kaninom
Žalec je možno kreditirati letovanje članov kolektiva in združene kmete v počitniških domovih SOZD Hmezad Žalec. Kredit lahko dobijo člani kolektiva in vlagatelji na podlagi izstavljenega in potrjenega računa od SOZD Hmezad Žalec za celotno ceno letovanja za dobo 6 mesev, vendar najdalje do 31. 12. 1981, po 11 odstotni obrestni meri s 40 odstotnim pologom. Vsak član kolektiva, ki želi najeti kredit za letovanje, mora v najkrajšem času vložiti prošnjo za odobritev pri svoji poslovni enoti HKS. [ Vse prejete prošnje obravnava in odobri kreditni odbor Po- f slovne enote HKS.
Marija Kroilič
MODROSTI
Čas je stari sodnik.
Svet je oder, kjer igra vsak svojo vlogo.
Kdor ljubi, ni glasen. Doni le prazen sod.
Kjer je volja, je tudi pot.
VREMENSKI
PREGOVORI
MALI SRPAN
Kukavica se do Urha (4. VII.) j oglaša.
Če na Marjete dan (20. VII.) bo deževalo, verjetno seno na trav- j niku bo ostalo.
Magdalenca (22. VII.) rada joče kot otroče.
Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet SOZD Hmezad Žalec — Ureja uredniški odbor: predsednik Tone Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Jože Brežnik, dipl. inž. kmet., Metka Vočko, Jože Sabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo, Vili Vybihal, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabo-
OGLAS
ra 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 17 din — Tisk AERO Celje —
tozd grafika
Kupim dobro ohranjen primež za f seno (grajfer). Ivan Cajhen, 63313 Polzela 88.
Dr. Jože MAČEK
Svetovnogospodarski in narodnogospodarski pomen varstva rastlin
Varstvo rastlin ali fitomedicina je celota vseh prizadevanj za zmanjšanje škode ali slabšega uspevanja gojenih rastlin zaradi ne-parazitskih dejavnikov, bolezni, škodljivcev in plevelov na podlagi ustreznih znanstvenih opazovanj in na gospodaren način.
V varstvu rastlin uporabljamo različne metode: agrotehnične, fizikalne, kemične, biološke in biotehnične. Pri nas in drugod po svetu je za zdaj najbolj razširjen kemični način zatiranja bolezni, škodljivcev in plevelov. V zadnjih letih se zaradi spoznanj, da so človekovi posegi v naravo dosegli že prevelik obseg, čedalje bolj poudarja biološko zatiranje škodljivcev in tako imenovano integrirano varstvo rastlin. Vendar pa ta prizadevanja prav na področju fitomedicine niso nova. Že zdavnaj pred uvedbo kemičnih sredstev so bili znani taki za »okolje prijazni sistemi«. Biološko posebno ugodne kombinacije različnih usmerjenih ukrepov — ob opustitvi ali zmanjševanju nepotrebnih ali celo škodljivih posegov v življenjsko združbo gojenih rastlin — so namreč neredko tudi gospodarne.
Ded in vnuk v hmeljišču. Tako še' prenašajo iz roda v rod znanje, izkušnje in ljubezen ter se ohranja tradicija
Na svetu je znatno pomanjkanje hrane. Pomen varstva rastlin za svetovno gospodarstvo si najlaže ponazorimo s pregledom izgub pridelkov pri različnih vrstah gojenih rastlin zaradi bolezni, škodljivcev in plevelov v primerjavi s potencialnimi (mogočimi), od omenjenih dejavnikov nezmanjšanimi pridelki (razpredelnica 1). Take podatke moramo zaradi številnih težav pri njihovem računanju jemati le kot opozorilo za izjemno velikost obravnavanega pojava in za ohrabritev kaj bi se dalo z varstvom rastlin napraviti v prid povečanja pridelkov.. To je še bolj očitno, če izgube pridelkov pri nekem posevku, npr. pri rižu, primerjamo z njegovimi hektarskimi pridelki v različnih pridelovalnih okoliših na svetu (razpredelnica 2).
Najvišji hektarski pridelek je na Japonskem, kjer so skupne izgube zaradi bolezni, škodljivcev in plevelov najnižje. Povsem drugače je v Indiji, kjer propade 57% mogočega pridelka. Visoka produktivnost na enoto površine v intenzivnih pridelovalnih območjih na svetu ni uspeh le močno rodovitnih sort in obilnega gnojenja z rudninskimi gnojili. Tu je predvsem varstvo rastlin doprineslo k zviševanju oziroma varovanju pridelkov, kar vidimo, če primerjamo skupne izgube oziroma hektarske pridelke na Japonskem z onimi v Indiji oz. Aziji.
Če bi v nerazvitih deželah uspelo zmanjšati izgube pridelkov, bi zagotovili hrano za več sto milijonov ljudi. Po ocenah svetovne organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) še sedaj okoli 60 % svetovnega prebivalstva ni ustrezno prehranjenega. Prebivalstvo se je do letos (1980) povečalo na 4,4 milijarde ljudi. Za zagotovitev sedanje nezadostne prehrane bi bilo potrebno povečanje pridelkov za 50 % v primerjavi z letom 1963, kar pa žal ni doseženo. Pereče prehrambeno stanje kažejo tudi svetovne zaloge hrane, ki naglo padajo. Po drugi svetovni vojni so zaloge zadoščale še za pol leta, sedaj pa le še za nekaj tednov.
Če si ponazorimo še izgube zaradi bolezni, škodljivcev in plevel v rastlinski proizvodnji pri nas bomo videli, da gre za ogromne zneske. Ta naj nam bo spodbuda, da bi te izgube z ustreznimi varstvenimi ukrepi kar se da zmanjšali. Na podlagi desetletnih povprečnih pridelkov v obdobju 1955—1964 in proizvajalnih cen iz leta 1964 smo namreč za Slovenijo pri 40 vrstah najpomembnejših gojenih rastlinah ugotovili 25 milijard starih din izgub letno, za Jugoslavijo pa pri 44 vrstah omenjenih rastlin 278 milijard starih din.
Kakor more varstvo rastlin, kot smo prikazali, pripomoči k povečanju pridelkov, kar je posebej pomembno za nerazvite dežele, pa ima v visokorazvitih državah lahko tudi manj ugodno stran. Pripomore lahko k preobilnim pridelkom (hiperprodukciji) in s tem k zniževanju njihovih cen. S tem bi lahko kmetijstvo kot panoga v celoti iztržila manj kot brez varstvenih ukrepov, kar bi pomenilo, da bi varstvo rastlin lahko sploh opustili. Toda temu ni tako, ker se varstvo rastlin povsod čedalje bolj širi. Na narodnogospodarski (makroekonomski) ravni si vsaka država prizadeva, da bi imela dovolj pridelkov iz lastnega območja in po kar se da nizkih cenah. Tega brez varstva rastlin ni moč doseči. Pa tudi posameznega pridelovalca razmere na trgu neusmiljeno silijo v varstvo posevkov in nasadov. Posamezen pridelovalec dejansko s svojo skromno ponudbo ne more vplivati na cene. Poizkušati mora z visokimi pridelki ob danih cenah doseči za sebe čim boljši pridelovalni uspeh.
POMEN VARSTVA RASTLIN ZA POSAMEZEN KMETIJSKI OBRAT
Varstvo rastlin je od njegove uvedbe dalje najbolj razširjeno v intenzivnih nasadih (vinogradih, trsnicah, sadovnjakih, drevesnicah, hmeljiščih) v vrtnarstvu in pri nekaterih poljščinah, kjer so z njim varovali rastline pred boleznimi in škodljivci in je od njega bil odvisen obstoj posameznih panog npr. hmeljarstvo in vinogradništvo. V zadnjih dveh desetletjih pa postaja čedalje pomembnejši ¡produkcijski dejavnik v vseh posevkih in nasadih, zlasti^ zato, ker se v njegovem okviru zatirajo tudi pleveli. Čeprav je delež stroškov za varstvo rastlin v strukturi lastne cene sorazmerno skromen v primerjavi z drugimi postavkami, npr. stroški za rudninska gnojila, pa vseeno iz leta v leto narašča. Leta 1964 je znašal delež stroškov za varstvo rastlin v strukturi lastne cene pri nekaterih poljščinah
oz. sadja v Sloveniji od 1,5 do 28,9 °/o. Dokler se je v okviru varstva rastlin skrbelo le za preprečevanje pojavov bolezni in škodljivcev so bili varstveni ukrepi sicer zelo pomembni, vendar • vseeno ob robu, ni se jih dalo posebej vključiti v celovito agrotehniko.
S širjenjem delovanja tudi na zatiranje plevelov pa je dobila močne obratoslovne vplive.
V vseh deželah, ki so bodisi že gospodarsko razvite, ali pa žele to doseči, je nujno potrebno pri pridelovanju rastlin zmanjšati porabo človeških delovnih moči, ker jih preprosto ni moč več dobiti ali pa so predrage za menjalna razmerja, kakršna vladajo med kmetijskimi pridelki in industrijskimi izdelki. Zlasti veliko delovnih moči je bilo potrebno za zatiranje plevelov za okopavanjem in plet jem. Temu se da v velikem obsegu odpomoči z uporabo herbicidov. Nekaterih poljščin, npr. sladkorne pese, zaradi velike porabe delovnih moči sploh v sedanjosti ne bi mogli več pridelovati, če ne bi bilo herbicidov in dragih postopkov, ki olajšujejo njeno gojitev. Z varstvenimi postopki neposredno ne povečujemo pridelkov, preprečujemo le njihovo zmanjšanje zaradi bolezni, škodljivcev in plevelov. Na koncu koncev pa je vseeno ali z rodovitne j širni sortami, obilnim gnojenjem in podobno zvečujemo pridelek ali pa ga z varstvom rastlin zmanjšujemo. Važen je ugoden končni uspeh. Tega 'pa v večini primerov ne moremo doseči brez varstva. Ker pa .z obsežnim varstvom rastlin začnemo navadno tedaj, ko so bila opravljena vsa dela s pripravo zemlje, setvijo, saditvijo in podobno, razen spravila pridelkov z varstvenimi ukrepi, varujemo tudi predhodna finančna vlaganja. Zato je varstvo rastlin tudi s finančnega vidika zelo pomembno.
Za zatiranje pomembnih bolezni;« škodljivcev in plevelov so na voljo ustrezna kemična sredstva. Tehten problem pa je zlasti pri zatiranju bolezni in škodljivcev kdaj jih kaže uporabljati, z drugimi besedami kakšni.so kriteriji za odločanje o uporabi omenjenih sredstev, da bodo rezultati najugodnejši. Seveda so pri tem zelo pomembne razvojne faze gostiteljskih rastlin, bolezni in škodljivcev ter ekološke razmere. Zelo dragocene so tudi lastne izkušnje. Kot orientacija za odločanje o zatiranju pa nam lahko zlasti-pri škodljivcih služijo njihova kritična števila (na list, rastlino in podobno), oziroma iz njih izpeljani pragovi gospodarske škode, čeprav oboji nimajo splošne veljave.
Sodobni pridelovalci rastlin, bodisi poljedelci, sadjarji, vinogradniki, so že zdavnaj spoznali, da ;je od varstva njihovih posevkov ali nasadov v veliki meri odvisen pridelek po količini in kakovosti. Zato se trudijo,-da bi rastline varovali kar se da dobro. Kakor je to nujno, ~saj posamezen pridelovalec-ne more'Vplivati na cene svojih pridelkov in si na gospodarski uspeh vpliva le z njihovo količino in kakovostjo — pri Čemer so varstveni ukrepi odločilno udeleženi — pa se' vendar včasih zdi, da pri teh postopkih pretiravajo. To pa je gospodarsko nepotrebno in z vidika varstva okolja nezaželeno. Enako kot je tudi preskromna, je tudi preštevilna izvedba varstvenih ukrepov škodljiva za kmetijske obrate. Najti je potrebno pravo mero.
Razpredelnica 1: Izgube pridelkov zaradi bolezni, škodljivcev in plevelov v odstotkih možnega (potencialnega) svetovnega pridelka
Posevki oz. nasadi	Izgube v'% zaradi			Skupne
	| .. škodljivcev	bolezni’	pleve-- -lov	izgube v °/o
Pšenica	5,0	9,1	9,8	23,9
Riž	26,7	8,9	10,8	46,4
•Krompir	12,4	9,4	13,0	34,8
•Žito skupno	147	8,9	11,2	34,8
«Krompir	6,5	21,8	4,0	32,3
Sladkorna pesa in sladkorni trs	16,5	16,5	12,2	48,3
Oljnice	11,5	10,2 n	10,8	32,5
“Sočivje ‘Sadje, ‘citrusi,	8,9	10,1	! 8,9 1	27,7
vinska trta	5,8	16,4	5,8	28,8
Svetovni pridelek ’skupno	13,8	11,6	9,5	34,9
Razpredelnica 2: Pridelki in njihove izgube v odstotkih možnega (potencialnega) pridelka riža v različnih pridelovalnih območjih sveta
¡Iznajdljivost. Del droga v zemlji je strohnel, nadomestili so ga z
novim delom
Hmeljski inštitut v Bačičem Petrovcu tik pred Otvoritvijo
Pridelovalno
'Območje
■ Količinske- izgube v % zaradi
Tu 5 S škodljivcev
bolezni
plevelov
D
S •«
0
jv bfl° C/5 .S >
teverna in Centralna
-Amerika	32,2	3,4	6,4	11,2	21,0
¡Evropa	46,5	2,0	3,6	10,0	15,0
Azija (brez Kitajske)	18,3	32,5	5,5	10,7	52,7
Indija	16,3	36,1	10,0	11,0	57,0
-Japonska	51,5	1,6	3,4	8,6	13,6