LISTEKJAKOB DIMNIK: t Ivan Krulec. Vf,r'-ed sc povrne, vse se veseli, tritica pogrne se s cvetfcami Drobne ptičice pojo ta:n v cvetočem gaju, _' vi -ji.telja k nam nazaj nikda/ več ne bo. Vzor učiteij in vzžojitelj mladine, SKrben oče \n zvesi stprog je legel v prezgodnji grob. Jovarii Ivan Krulec, vadn. učitelj na liubljanskem učiteijišču, je dne 21. aprila po mučni, dolgotrajnl bolezm, Pieviden s svetotajstvi za umirajoče, v 53. letu svoje starosti. mirno zaspal v Gospodu. Hitra jetika, ta učiteljska morilka, je pretrgala nit temu dragocenemu živIjenju. Pokojnik je bil izvrsten in vesten uiitelj, požrtv>vaien in najboljši prijatelj šclske mladine, vrl in ljubeznjiv tovariš ter marljiv pedagoSki pisatelj. Ljubljansko učiteljišče je s Krulčevo smrtjo posebno hiido prizade-y, zakai ta zavod še ni ime! nikdar tako izboniega dementarnega učitelja in tudi bržkone ne dobi izlepa njemu vrednega naslednika. Krulec je bil rojen učitelj in vzgojitelj mladine. Najbolj srečnega in zadovoljnega se je počutil v krogu svojih nedolžnih malčkov v razredu; delal in živel je ž njimi ter si zbiral zakiad spoštovanja, ljubezni in neomejenega zaupanja svoti') učencev. Ko je imel ža kal smrtie fcolezn! v sebi. še je silil v šcic ter iskal utehe. lazvedrila in zdravja pii svojih ljubljenili nčencih. Dne 5. marca }e še pisal svojemu ravnatelju tako-le: ,.\ elecenjeni gosp^vl ravnateljl Ker je dj Vas previsoko, (bil je tako slaboten,  d:i si ni upal priti v 1. nadstropje), Vam tem potom naznanjam, da sem danes  zjutraj svojo službD zcpet rastopil. Težko  g?e. težko! Potem pa šc bolezen v razredu (oslovski ka§2ij, ošpice i. dr.). Danes mi manjka od J-8 učencev 20! Pouk v takem razredu e si'a težaven. Pa naj b'.- kakorkoli! Storiti hočem, kar morem." I.i storil je 'fs, kar je mogel, storil je več. kar mu je v^Ieval stan! Zato )e pa tudi p^polnoma opravičcno pričakoval, da bcdo na višjem meitu priznali njegovo uzorno in ¦•estno delovanje, čeprav nl imel izpita za meščanske šole. In to se pa žal, ni zgodilo! To je rahločutnega moža, ki se je zavedal, da je vzoren učitelj in vzgojitelj mladine, hudo bolelo. To preziranje ie glodalo kakor črv na njegovem rahlem zdravfa ter mu pospešilo prczgodnjo smrt. Navzlic temu si je pa s svojo neumorno delavnostjo pridobil kot učitelj in vzgojitelj mladine častno priznanje v srcu svojih učencev in njih staršev. Kakor je bil pokojnik uzor učitelja in vrgojitelja mladine v §oli, prav tak uzor  je bil tudi kot družinski oče. Težko, ttžko ga bo rogreSaJa njegova blaga soprcga, ki je b;la pckojniku najvestnejša družica m spremllflvalka v življenju. Rojena Dunajčanka, st je iz Ijubezni do svojega moža pop^notjia. naučila slovenskcga jezika in v jlovenskem jeziku tudi v?gajala svoji dve hčerki, stari šele sedem, oziroma 9 let Vsa čast taki ženi! Kako priljublj^n ;e bil pokojnl Krul-3C  v LJubljani, jt* pok_:al njegov veličastni snevod. Poleg učiteijskega zbora doma- čega zavoda, vadnir»ke mladkie ter go- Jei\cev in gojcnk nčiieljišča, je prišla iz- ka2at zaslužnemu šolniku zadnjo čast najcdličnejša gospoda Ijubljanska iz me- ščanskih, -5olskih ur uradniških krogov. Pred hišo žalosti Je zapei pevski zbor Glasbene Matice j>ud vodstvom nad- učitelja-sklada-telja pcsp. Ferdo Juvanca O.',kar Devovo žabsiinko: ..Vigred se povrne". Na to se *e 7ačel premikati dolgi sprevod. Za rrirtvaškim vozom sta stopali pckojnikovi osiroteh hčerki in do skraj- ncsti potrta in užaloščena soproga. Oh, t«žka po*, oh, dolga pot, ko od srca srre se loči  Za sorodniki so šli zastopniki višjega šclskega sveta z gospodom predsednikom prof. Fran Vadnjaiom na čelu in potem pu zastopniki raznih uradov, šol, mešča ncv in nepregledna vrsta prijateljev in nekdanjih hvaležnih učencev njegovih. Pri kapelici na FriŠivovcu so mu pevci zarjeli v slovo: ,,Blagor mu, ki se spo čije". Nekaj p<^greb".cv se je tu poslovilo od pokojnika, velika večina, med n*o tiKli šc:ska mladira, ga je pa spremila do grcba pri Sv. Križu, do jamice tihe, kotička miru, kjer ni ne križev, težav ne joku. Tovariš Ivan Kuilec je bil rojen v Ljubljani dne 24. aprila 1863. 1. V ljudsko šclo je hodil v LjuMjani, in sicer na IL mestno dešLo ljudski šolo, kjer je dovršil 5 razredov. Iz 5. r.izreda je vstopil y Pi ipravljalni -o za učiteljišča y Ljubljani, kjer je dovršil tu-ii štiri letnike učiteljišča. Dne 20. aprila 1&85. 1. je prebil izpit uCne uspos jbljenosi za Ijudske šole s slcvenskim l-i nemš'cim učnim jezikom. L. 1898. je posečal na državni obtrni šoli v Oiadcu risarski tei'ij za ljudskošolske uč;telje, k}er je bil usposoblien za učitelja risanja na cbrtnih nadalievalnih šolah. 1. 1909. je s strok.rvno učiteljico Anico Lebarjevo in učiteljem Ivanom Dimnikom dovršil na Dunaju tečaj za slaboumne otroke. Po dovršenem zrelostnem izpitu. leta 1882. je bil imenovcn začasnim učiteljem na II. mestnl deški ljndski šoli v Ljubljani, kjer je bil 1. 1886. stalno nameščen. Leta 1901. je bil imenovaa vadniškim učiteljem na tukajšnjen učiteljišču, kjer jc tieumorno deloval do prerane svoje smrti. Tu se je izčrpal do zadnje sile ter j^šcl v večnost .,z deia in težc učitelj-trpin". Pa tudi i.ivcn 5ole je bil pokojni Krulec vsestransko cielaven. Sestavil je ,,Mojo prvo eitanko* in spisal ,,Navodilo k Moji prvi čitanki'. Popravil in predelal je Ivan Miklosizhcv ..Slovensko-nemški At-ecednik za obče ljudske šole". Hil je tudi priden sotrudnik naših šolskih listov, de' ven odbornik Siovenske Šoiske Matice. Olasbene Matice, Slovenskega dv-ž. učJteljskega društva in Slovenskega planir:l-'ega društva. Do svoje smrti ]e bil tuči član Ljubljanskega učiteljskega društva. In tega vsestransko delavnega m zcslužnega šolnika ni več med nami . . Kako ga ]e škoda! Vigred se povrne, al* prijatelja k nam nazal nlkdar več ne bo. Na svidenje onkraj grobal