SLOVENSKI LIST CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551 Dirección y Administración: ORAL. CESAR DIAZ 1657, U. T. 59 - 3667 -Bs. Aires. Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878. ASO (Leto) IX. BUENOS AIRES, 19 DE MAYO (MAJA) DE 1939 Núm. (Štev.) 121 NAROČNINA: Za Ameriko in za leto $ arg. 6.—; u pol leta 3J0. Za druge dežele 2.50 CSA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«. Slovenski izseljenci in nov dekret o delovanju tujih organizacij Argentinska vlada je izdala dekret, ki ga prinašamo v podrobnosti na drugem mestu in, ki prepoveduje vsako politično udejstvovanje tujim organizacijam v Argentini. Argentinske oblasti so se odločile za to prepoved, ko so jim nacistične, fašistične in falangistične ter skrajno levičarske organizacije tujcev, ki so bile podpirane iz inozemstva, šle že čez glavo. Odločilni povod za ta odlok pa so dali tukajšnji nemški nacisti, ki so po pisanju tukajšnjih listov že skoro smatrali Argentino za svojo kolonijo. Proces, ki ga je povzročil Jürges in o katerem smo v našem listu že obširneje pisali, še sedaj ni končan. Načelno se mi s tem odlokom argentinske vlade popolnoma strinjajo, in smo v našem listu svoje stališče v tem pogledu že večkrat prej obrazložili, ko argentinske oblasti še niso mislile na dekret o organizacijah. Kdor hoče uganjati politiko, naj to dela doma, v svoji državi, v tuji državi pa izseljenci ne potrebujemo strankarske politike, saj itak ne moremo politično odločevati, ker nismo državljani. Slovenci so v začetku jgJttMMH xDr. Ortiz, arg. drž. predsednik svojega priseljevanja v Argentino zelo velike, nepopravljive napake delali, ker so se pustili politično zavajati od neodgovornih elementov, ki bo sejali samo razdor v skupno škodo izseljenstva. Sedanji odlok argentinske vlade pa slovenske naselbine v splošnem ne doseže, ker med nami Mi organizacij, ki bi se politično u-dejstvovale. Seveda pa dekret ne prepoveduje političnega mišljenja ali simpatizi-ranja posameznika s katerokoli ideologijo. Tako daleč v Argentini še nismo, da bi tudi misli posameznikov dirigirali, kot to skušajo s silo doseči v fašističnih državah. Tu, hva-labogu, še vedno vlada svoboda, kar je tudi predsednik republike dr. Ortiz te dni potrdil in še posebej na-ghsil ob priliki otvoritve kongresnega zasedanja. Da pa Argentina ne bo dovolila da bi priseljenci posameznih evropskih narodnosti tvorili tu kake politične ali rasne manjšine, je čisto razumljivo. Kulturno, socialno in gospodarsko udejstvovanje je torej izseljenskim organizacijam dovoljeno. To pa tudi popolnoma zadostuje za napredek in obstoj izseljenstva in to je ravno ono, kar smo v našem listu vedno priporočali in skoro v celoti tudi dosegli. Argentinska vlada je « prepovedjo političnega delovanja tujim organizacijam napravila nehote veliko uslugo vsem poštenim in delavnim priseljencem ter njihovim organizacijam. Fašističnim "poslancem", ki so posebno med nemškimi, italijanski- Splošni politični položaj MUSSOLINI Spet je govoril Mussolini, ki pa ni povedal nič posebnega. Dejal je, da je italijanski narod tekom fašistične dobe zelo napredoval in da bo šel po svoji od fašizma začrtani poti naprej. Vsled tega in pa drugih evropskih vprašanj, da pa ni treba ravno vojne, ker se da vse tudi brez topov urediti. Mussolini je morda pri tem mislil: Abesinci, Španci, Albanci in vsi, ki vas imava namen s Hitlerjem vzeti v ''zaščito", čemu se branite, ko vendar vidite, da je vse zastonj. Po-fašiznenje Evrope je na pohodu. HITLER Ko je spoznal Hitler, da glede Gdanskega in poljskega koridorja na baltiško morje, le ne bo šlo vse tako gladko, kot je on računal, je pričel tuhtati, kaj naj ukrene, da Čimpreje doseže cilj. Iti nazaj, bi pomenilo odstopiti od namere in izgubiti prestiž pri Nemcih in drugih, a izvršiti napoved bi pomenilo vojno s Poljsko, ki se je odločila, da se bo z orožjem branila. Hitler je zategadelj napovedal svoj ponovni govor, obenem pa zatrjujejo, da se pripravlja za vpad, medtem ko mu že pripravljajo teren nemški nacisti na ({danskem. DRUŠTVO NARODOV Medtem pa se članice Društva narodov, kjer kot je znano niso učla- xx< ,<«•; >ss<.. •:♦>. •:♦>. •;«*, •»:< »sc ,<«•. sok mm m\ V t*< KROJAČNICA "PRI ZVEZDI" Vam nudi najboljše angleško blago (SUPERLAN) Izdelujem obleke po najnovejši modi — V zalogi je tudi velika izbera vsakovrstnega blaga. Cene nizke. Za obilen obisk se priporača rojakom STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59 - 1232 $ $ $ $ S i i« % I V DAR DOBITE na vsakih 6 slik, ld stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelie MARKO RADALJ Facundo Quiroga l'ózo U. T. 22 - 8327 DOCK S U D Poslužujte se PREVOZNEGA PODJETJA "Expreso Gorizia" PRERANA SMRT ROJAKA V ponedeljek 15. t. ni. je po dolgi in ležki bolezni, v stanovanju svoj« matere, v ulici Garmendia na Pater-nalu, umrl rojak Kralj Josip, doma iz Dornberga na Goriški m, stat ko-ma,i Hrt Jot. Pokojni Josip je priš;l Sele pred 2 leti sem v Argentino, kamor sta ga poklicali mati in sestra, da si bo tukaj ustvaril boljšo bodočnost, kakor pa bi jo imel doma. Pomanjkanje in težko delo doma sta pokvarili nje gevo zdravje, katero mu tudi Argentóla ni mogla več povrniti. Komaj je prihodu v Argentino začal delati, že ga je bolezen vrgla v posteljo. Delal je ves Čas samo 4 mesece. t Nesrečni mladenič je dolgo ležal doma. Mati je delala kakor živina, da je preživljala sebe in njega. Bolezen ni popustila, zato je mati iskala rešitve v bolnišnici, toda tudi tu mu zdravja niso mogli rešiti. Vrnil se je z bolnišnice nazaj k svoji materi. Kaj vse je storila ona, da bi njen sin ozdravel, ve samo oni, ki jo jo videl. Vsako prosto minulo je porabila, da je bila pri njem in mu stregla. Drugače pa je morala težko delati, da je zaslužila za zdravila in boljšo hrano zanj ter za hrano sebi in za stanovanje. Zadnje čase pa je nesrečni Josip tako oslabel, da se skoro ganiti ni več mogel. Uboga mati je morala vse dneve in noči prebiti pri njem, da ga je privzdigovala in obračala. Mnogo je pri ten■ delu pomagala tudi njegova sestra Marija, pač kolikor je zamogla, ker jc preveč zaposlena z restavracijo katero vodita z možem Andrejem Vodopjvcam na aPternnlu. Smrt pa je v ponedeljek bolnega rešila trp ljenja, kakor tudi njegovo mater in Slavko Gajer, izselj. učitelj organizator in požrtvovalen društven delavec, radi česar nam bo zar-mogel mnogo koristiti. Učitelju Gajerju želimo mnogo uspeha tu med nami. ŠTORKLJA Prejšnji teden je že drugič obiskala štorklja našega' rojaka Slavka Turk iz Rihemberga ter prinesla njegovi ženi Justini zalo punčko. Presrečnim roditeljem iskreno ča-stitamo! MAŠA ZADUŠNICA C Maša zadušnica za pokojnega Josipa Kralj, se bo vršila v torek 23. t. m. zjutraj V cerkvi sv. Neže, ulica Avalos 250, na Paternalu. ŽENITNA PONUDBA Vdovec, star 38 let z enim otrokom, se želi v svrho ženitve seznaniti z dekletom ali vdovo staro od 30 do 40 let. l e resne ponudbe je poslati pod šifro "Vdovec" na ured-nišlvo Slovenskega lista. Franc Lojk VILLARROEL 1476 U. T. 54 - 5172 — 54 - 2094 ŽENITNA PONUDBA j Dva prijatelja, stara 32 in 38 let, leden iz Ljubljane, drugi iz Zagreba, [katera posedujeta tu lastno zemljišče in hišo in s stalno službo, sc želita seznaniti v svrho ženitve, s prijaznima, dobrima gospodičnama do 32 let starosti. Samo resne ponudbe s sliko je poslati pod W.D.S.N. 634, Excelsior, Victoria 723, Bs. Aires. Rojaki Predno si naročite obleko O B I S C I T E KROJAČNICO Cirila Podgornik ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih. CENE ZMERNE TINOGASTA 5231 Villa Devoto Ana Chrpova Slov. babica dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Ravv-son", se priporoča vsem Slovenkam. Sprejemu penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna. ENTRE RIOS 621 U. T. 38, Mayo 8182 Núm. (Štev.) 121 fcr-T «rj" »M- r—T-'— _'■ SLOVENSKI LIST Str. 3 |WMWinMMHii m* i * isaaB&^aaaaaiEreamaaB^ Vesti iz organizacij i !('>■ r.íi ¡ >', ^ Društvo "Slovenski Dom" Odbor Slovenska doma sporoča svojemu članstvu, da se bo vršil v nedeljo 28. t. m. ob 5. uri popoldne zelo važen sestanek, zato je dolžnost vsakega člana, da se ga gotovo udeleži. Obenem odbor poziva tudi člane in članice, da pismeno ali ustmeno sporočijo svoj natančen naslov: ime in priimek, poklic, starost in stanovanje. Vse to je potrebno radi odloka, ki ga je te dni izdala argentinska oblast. Vsemu članstvu sporočamo, da lahko to store brez kaké' bdjazni in pomislekov, ker je društvo vedno pravilno postopalo, ter je v očeh tukajšnjih oblasti najbolje zapisano. Te potrebne podatke zamore podati že sedaj, najlepšo priliko pa boste imeli na društvenem sestanku, ki bo, kakor zgoraj omenjeno, v nedeljo 28: maja ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih, ulica Gral. Cesar Diaz 1657. IZ ROSARIA ŠOLA ZA SLIKANJE IN RISANJE (Dibujo y pintura) Rojaki v Rosario, izkoristite to redko priliko. — Gene zelo znižane za otroke naših rojakov. Zavod č.č. šolskih Sester Cor doba 1646 — Rosario VSEM ROJAKOM V ROSARIU Opozarjamo na današnji oglas naših čč. šolskih sester v Rosariu, Calle Córdoba 1646. Starši dajte svoje otroke izobraziti v slikanju, risanju, petju in glazbi ter v glazbi sploh. Lahko jih vpištete v Slov. šoli na Saladillu — Laprida 575 ali pa v Zavodu na calle Cordoba 1646. Šolo toplo priporočamo. PLESNA ZABAVA Društvo Triglav priredi v dvorani Soc. Socorro Mutuo Argentino dne 21. maja ob 5 uri pop. v ul. 1 de Mayo 1159 veliko plesno zabavo. Vstop-! nina za nečlane je $ 1.—, za člane pa j $ 0.50. Čisti dobiček te ples. zabave gre I v prid obzidave društvenega, zeui-! Ijišča. zato pričakujemo, da se bo- ste v polnem številu odzvali. Torej na svidenje v nedeljo dne 21. maja. Zadnjič je bilo pomotoma poro-čano, da se vrši v Slov. domu. F. Mezgec. tajnik. "SLOVENSKI DOM" Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59- ( Paternal) 3667 — Buenos Aires ! DRUŠTVENA KNJIŽNICA Slov. D. D. "Triglav" ima na razpolago mnogo knjig, najboljših domačih in tujih pisateljev. Knjižnica je odrta vsem članom in članicam, vsako nedeljo popoldne v "Si o v. Domu", ulica Gral. Mitre 3936. S prispevki, ki jih bomo dobili od knjig, pa bomo naročili novih knjig iz Ljubljane. Knjižničar "KULTURA DELAVSTVU NI POTREBNA" je mnenje nekaterih pri G.P.D.S. v V. Devoto VSESLOVANSKA PRIREDITEV V nedeljo 21. t. m. ob 9 uri zvečer priredijo na Avellanedi ulica Choele Choel 2048 vsa slovanska društva: češkoslov., bolgarska, ruska, poljska, kakor tudi jugoslovanska veliko vseslovansko akademijo. Sokol Dock Sud-Boca bo nastopil s štirimi točkami. Za to prireditev vlada veliko zanimanje. PROSTORI: odprti za članstvo vsak dan od 7. ure zvečer naprej, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. PEVSKE VAJE: vsak petek in nedeljo. DRAMATIČNE VAJE: vsak ponedeljek in sredo. GODBENE VAJE: vsak torek, četrtek in soboto. DRUŠTVO PRIREJA: domače zabave in večje kulturne prireditve ter nastopajo zbori in solisti od časa do časa na jugoslovanski radio-uri. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s kakimi 900 knjigami ter se prečita letno okrog štiristo. DRUŠTVO RAZPOLAGA: s krogljiščem ter drugimi igrami za moške, ženske in otroke. POSTANI ČLAN tudi ti ter sodeluj in poslužuj se v društvu onega, za kar čutiš največ veselja! STARŠI, ki želite, da bi se vaš sin ali hčerka, izučila v glasbi bodisi violine ali klavirja, prijavite jih v društvu. Pouk brezplačen. G.P.D.S. v Villa Devoto izdaja od časa do časa svojo publikacijo "Naš dom", z namenom, da obrazloži članstvu in somišljenikom društva svoje delovanje in cilj. To bi bilo v redu, a je nekaj drugega za kar smatramo za našo dolžnost, da opozorimo; namreč na gorostasna protislovja, ki se vsled pomanjkanja kulture in izobrazbe največje zlo naše naselbine in še posebej prej omenjenega društva, kar je v treh izdajah javno potrdilo. A mi se bomo to pot omejili samo na zadnjo, kar bo popolnoma zadostovalo. Že v naprej pa povemo, da nimamo namena s Yein društvu škodovati, marveč koristiti, da se v bodoče skuša otresti vsega, kar more napredku društva brezdvoma samo škodovati. Prepričani smo tudi, da bo ne samo naša javnost, marveč tudi velika večina čjatjutva G. P. I). S. na šega mnenja. Že uvodni članek omenjene publikacije je eno samo veliko protislovje; mešanje pojmov, da pri najboljši volji ni mogoče razumeti, kaj je člankar hotel povedati. Članka "Gospodarstvo in društva" ter "ligo-izem in samoljubnost" in za zabelo še nekate.ri utrinki, med katerimi je najznačilnejši: "Vero prepusti vrabcem, kulturo burgežem, politiko vzemi za šport in oprimí se gospodarstva"; pa dokazujejo višek ne-pojmovanja. Bistvo "zlatih naukov" je: smo za gospodarstvo, ki nam more prinesti zboljšanje našega položaja, a smo proti kulturi in izobrazbi, ki nam ne more dati ničesar ma-terjalnega. Ko bomo enkrat denarni, bomo lahko kulturo, izobrazbo, celo ljubezen, umetnost in vse take in podobne "buržujske potrebe" kupili. •Ali si je mogoče misliti večjih goro-stasnosti? Mi smo bili vse do danes, dasi po pisanju omenjene publikacije v veliko pohujšanje in zavajanje naše Naselbine, prepričani, da je temelj vsakemu napredku kultura in izobrazba. Kar ne gre nam v glavo, da l>i se dalo tudi brez kulture in izobrazbe dobró shajati, oziroma celo bolje. Tega tekom zgodovine človeštva ni še nihče prerokoval; pač: ta-kozvani "burgeži" ko bili vedno "menja, da delovnemu ljudstvu popolnoma zadostuje kramp in lopa-*-a> kajti če si sam pomaga priti do kulture in izobrazbe, bogve če bi bili še tako nespametni, da bi bili voljni stradati in garati za druge. Ni dolgo tega, ko so se bili tako nekako izrazili Španski "rodoljubi", kar smo bili v našem listu zabeležili ¡P Povedali naše protimnenje, a nismp "iti namanj slutili, da ne govorimo y imenu vseh slovenskih izseljencev in da imajo španski 'burgeži" celo med nami svoje somišljenike. Mi smo torej mnenja, da je kultura in izobrazba ključ do vsakega napredka in seveda tudi do gospo- darskega. Ko bodo poedinci, organizacije, države in človeštvo spoznali in znali ceniti vrednost kulture in .izobrazbe, tedaj bomo dosegli tudi socialno in gospodarsko zboljšanje. Sicer sta kultura in izobrazba dva različna pojma. Kulturen je lahko vsak človek, četudi nima višje izo brazbe, kajti visoka izobrazba vsakemu človeku niti neobhodno potrebna ni in tudi ni vsak za učenje dostopen in razpoložljiv, a vsaj nekoliko kulture je potrebno vsakemu človeku, celo zapuščeni Indijanci so tjjga mnenja. Dobijo m pa tudi ljudje, ki se smatrajo za izobražene, a so zelo malo kulturni. V širšem pomenu pa sta kultura in izobrazba tesno povezana pojma. Gospodarski napredek ni vedno in povsod tudi socialen. V takozvanih kapitalističnih državah je gospodarstvo precej na višku, a-večina ljudstva vkljub temu živi v pomanjkanju in bedi! Kjer pa resnični ljudski zastopniki pripravljajo ljudstvo za gospodarski napredek, imajo pred očmi socialen položaj vsega ljudstva. Tu pridejo prav tako v poštev izobraženci kot neizobraženci: kmetje, delavci, pisatelji, pesniki, umetniki, filozofi, teologi, pedagogi in sploh vsi, ki se na ta ali oni način v svojem poklicu trudijo za svoj obstanek in za boljšo bodočnost in napredek vseh. Najbrže pa ne bomo nikoli vsi enaki ne v kulturni višini, ne v izobrazbi in niti po imetju. A je za socialno pojmovanje človeškega napredka vendar predpogoj spoznanje Neverjetno! Prva Slovenska krojačnica v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za zimske obleke, suknje in površnike NE ODLAŠAJTE V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga — Priporoča se DANIEL KOSIČ Villa Devoto ül. Calderón 3098 ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ de Falicov in DR. FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 vrednot kulture. Mi namreč onih naših izseljencev, ki slučajno nimajo lastnih hiš, ne smatramo za manj vredne od onih, ki jih imajo. Mnogo od teh "revežev", ki nimajo svoje hiše, še višje cenimo, ker so se žrtvovali za nas. Ne govorimo tu o za-pravljivcih. In prav tako tudi cenimo one, ki imajo manjšo plačo, kot one, ki imajo večjo. Kajti za splošno korist so mogoče več žrtvovali oni brez lastnih hiš in brez kapitala, kot pa oni z velikimi plačami in lastnimi hišami.- In isto kot za posameznike, velja tudi za organizacije in države. Kdor obratno misli, nima socialnega pojma in čuta in je človeški družbi načeloma škodljiv. S tem pa ne trdimo, da posameznik ne sme stremeti po lastnem gospodarskem zboljšanju. Nič manj kot nekulturno je zaničevati ali prezirati ljudi, ki namesto za svojo udobnost skrbijo za zboljšanje drugih. Taki ljudje zaslužijo spoštovanje. Vsi narodi imajo svoje velike ljudi, ki jih po smrti častijo kot vzor popolnosti, a v življenju so bili preganjani ter so za svoje ideale živeli in umrli v največji revščini. Kdo jih je preganjal? Egoizme posameznikov in nevednost ljudstva. ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ? Veliki zavod "RAMOS MEJIA" Venercas ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvno analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki. ZLATO 2ILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cienrelliju. ŽIVČNE BOLEZNI:' Nevrastenija, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinn. PLJUČA: KaSoij, Šibka pljuča. ČREVA; colitis, razSirjenje, kronična zapeka. GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 6,— NA TEDEN NaS zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJAUSTI je edini te vrste v Argentini. — Letenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in me- plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12 Rivadavia 3070 PLAZA ONCE Če že nismo bili visoke izobrazil, bodisi iz tega ali onega vzroka, vsi deležni; niti oni ne, ki bi si jo želeli pridobiti, vsaj samoizobrazbe in kulture ne zametujmo. Kot med možem in ženo ne more biti sreče brez ljubezni, četudi pri polni skledi, tako tudi si ni ihogoče misliti narodov in ljudstva brez kulture v gospodarskem blagostanju. V Negovanje telesne rasti in lepote je pravilno. Če se nam krave, konji, psi, prašiči in mačke, in katerekoli živali dopadejo če so skrbno negovane in lepo zraščene, čemu bi se nam skrbno negovani, lepo zraščeni dju-dje ne dopadli. Ali smo ljudje manj pažnje vredni kot živali? Žalibog, da je tako. Pravilno pa po zdi'avi človeški pameti to ne sme biti. Vsaka mati in oče želita imeti zdrave otroke, kar je čisto naravno. In še celo k vojakom, ko bi se posebno dandanes lahko imenovalo smrtni poklic, če se sploh smatra tudi vojaštvo za poklic, jemljejo zdrave in stasite fante. In sploh imajo povsod prednost postavni ljudje. Ponekod se celo bavijo z mislijo, kar smo v našem listu že večkrat* natančneje opisali, da je treba vse telesno šibke, abnormalne, pohabljene in ljudi neozdravljivo bolne v težjih slučajih spraviti v krtovo deželo in v lažjih sterilizirati, da ne morejo imeti potomstva. Da pa bi odpravili vzroke, ki napravijo nesrečne ljudi, to pa malokomu pride na misel. Kako se je treba po modi nositi in še marsikaj nepotrebnega, vse ženske dobro vedo. Niso pa poučene, o-ziroma tudi nočejo vedeti o vsem potrebnim za življenje in mnoge matere ne vedo, kako je treba otroke vzgajati, da bodo čednostne mladenke in krepki mladeniči. In če družba skrbi, da se vsaj do dvanajstega leta o+roei česa naučijo v šoli, potem bi morala tudi skrbeti, da od šolskega leta dalje, do dobe, ko bi mladenka morala postati žena in mladenič mož, ne postanejo žrtev vseh mogočih zablod. V tej dobi, ko bi bili najbolj potrebni telesne in duševne vzgoje, pa so prepuščeni usodi. — Ali veste, rojaki in rojakinje, v kakšen namen so ustanovljene slovenske šole? Ali veste, čemu smo šoli odrasli mladini in vsem odraslim u-stanovili kulturne organizacije? Izgleda, da vsi Slovenci tega ne vedo, čeprav smo že mnogo o tem pisali. Zdrav duh v zdravem telesu, je slovansko geslo. Poleg duševne je nujno potrebno tudi telesne lepote in kulture. Telesna lepota ženske pa nima nič skupnega z ničemurnicami, in s kakimi "Miss Evropa", ki so vse žrtve današnjega degeneriranega pojmovanja o lepoti. In tudi telesno lepo razviti moški, brez razuma, so zelo žalostne figure in niso v življenju nikoli nikogar osrečili in tudi v ničemer odločevali. Nikdo pa ne bo zanikal, da niso telesno lepo razviti ljudje s potrebno kulturno stopnjo in izobrazbo, zaželjeni povsod in pri slehernem človeku. Če pa kultura ne služi vedno in povsod kulturnemu namenu, ni tega ona kriva in v svojem načelnem namenu prav ničesar ne izgubi. In če se smisel telesne lepote zamenjuje z degeneriranimi pojmi, se ji s tem dela načelno krivico. A s tem pa niti najmanj ne delamo razločka med lepimi" in "grdimi", kajti vsak človek je lep in po božji podobi u-s Iva r j en. -Navedemo naj k zaključku še eno protislovje, ki smo ga v nedeljo na devotski prireditvi ob priliki četrte obletnice ustanovitve društva videli. Po pisanju "Našega doma" smo računali, da nam bodo predavali, kako se fižol, krompir in oglje prodaja in sploh nas bodo podučevali o gospodarskih rečeh,. Glejte, nič tega ni bilo. Na programu so bile izključno kulturne točke; kot v zasmeh vsem številnim poset-"nikom, se je nam zdelo. S pozornostjo je občinstvo sledilo izvajanju posameznih točk; kulturi, ki jo prireditelji v svoji lastni reviji javno zasmehujejo. No, za naprej bomo gledali, da nas ne bodo več potegnili. Čemu bi nas po eni strani vabili, pod rugi pa se nam rogali. Pa pustimo šalo in povemo čisto resno: (^ Spoštujte kulturo in tiste, ki se zanjo nesebično žrtvujejo in širijo po svojih najboljših močeh med nami. Spoštujte kulturno in pospešujte izobrazbo tudi zaradi vas samih in vašega napredka, kajti kultura in izobrazba je temelj vsakemu napredku, tudi gospodarskemu in zato tudi vašemu. V nasprotnem slučaju pa ne boste prišli daleč. Tega pa vam nihče ne želi in tudi mi ne, kajti vsak dober namen je treba pozdraviti in ga podpirati, če je dobra volja za to pri vseh. Če pa se boste še dalje rogali in zasmehovali vse ono, kar so ostala društva z veliko žrtvijo širila in u-stvarila, tedaj bomo seveda skušali ugotoviti, koliko je pri vas res gospodarskega in koliko pri drugih društvah obojega. To se nam je zdelo potrebno brez vsake hudobije in škodoželjnosti povedati in smo prepričani, da so vsi 1 rezni in pametni ljudje na naši strani. Dodamo naj še, da je bilo par člankov dobrih, a kaj pomaga enemu graditi, če pa se drugi na vso moč trudi podirati. J. K. 3C30E rano: IO PRVOVRSTNA Restavracija, Bar in Pivnica RIVERA 1999 vogal DORREGO U. T. 54 - 7461 Zračni prostori za društva, bankete in svatbe z rezerviranimi prostori za družine Kegljišče in krogljišče Vsakovrstne jedi ob vsaki uri Za društva dvorana brezplačno Priporoča se lastnik ANTON DEKLEVA :oaoi ione RESTAVRACIJA "PRI ŽIVCU" kjer, boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe. Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal Str. 4 SLOVENSKI LISt Slovenci doma in po Velik gozdni požar na Nanosu Skoraj vse okoliško prebivalstvo je bilo nedavno na nogah, ko je nenadno izbruhnil na pobočju Nanosa velik gozdni požar, ki se je vedno bolj širil na vse strani. Kmetje so takoj prihiteli na kraj požara in z izsekavanjem skušali požar omejiti. Deloma se jim je to tudi posrečilo, še večjo škodo pa so preprečili gasilci iz Vipave, ki so tudi brž prihiteli na kraj požara. Zgorelo je vsega skupaj okrog dvanajst hektarov gozda, ki je bil last Zavoda za a-grarno obnovo treh Benečij. škode je približno 30.000 lir. PREZGODNJI GROB Nepričakovano je umrl v Skriljah na Vipavskem v nalepši moški dobi, star 47 let, tukajšnji posestnik Janez Rustja. Pobrala ga je težka pljučnica. Pokojni je bil dobrega, blagega značaja in zaveden naš mož. Lep pogreb je jasno pokazal, kako je bil doma in v soseščini spoštovan in priljubljen. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim, zlasti bratoma inž. Jožetu in doktorju Lojzetu, naše iskreno sožalje. NOVI GORIŠKI PREFEKT Za novega goriškega prefekta je imenovan dr. Karel Manno iz plemenite rodbine iz Salerna. Rodil se jc L 1885. in je od L 1910., ko je stopil v državno službo, služboval večinoma v nmranjem ministrstvu, kjer je hil 1. 1936. imenovan za prefekta. Nastopil je po velikonočnih praznikih. Na pozdrav goriškega župana je odgovoril s toplim pozdravom,, goriškemu mestu. USODNA POMOTA Težak Marij Batistič, star 29 let, bivajoč v Gorici, je zbolel. Zdravnik mu je predpisal zdravilo. Ko je hotel zdravilo vzeti, se je zmotil in vzel neko drugo steklenico, v kateri je bil strup, in ga popil precejšnjo količino. Kmalu ga je začelo v črevesju zvijati. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec, toda kljub temu je nesrečnež po par urah umrl. DRUŽBA TATOV Iz Št. Vida pri Vipavi poročajo: Tudi naša mirna vas je dočživela srečo, da jo je obiskala družba tatov, ki so skušali vdreti v trgovino g. Franca Premrla. Priti so hoteli v prodajalno skozi malo predsobo, v kateri sta ja k sreči spala domači sin Janko in pomočnik Stanko. Ko so tatovi začeli rušiti okno, sta se mladeniča prebudila in jih odgnala. Potepuhom pa to ni šlo v račun, zato so vdrli v gostilno ge. Marije Vouk. Skozi gostilniško sobo so prišli v kuhinjo, kjer so dobili 120 lir in gospodinjili poročni prstan. Odnesli so tudi nekaj kave in sladkorja. Orožniki se pridno trudijo, da bi izsledili rokovnjače, toda dozdaj še zaman. — Pred dnevi smo pokopali Frančiške» Trošt iz Poreč, rojeno "Duru" iz Manč, staro 58 let. V tržaški bolnišnici "so jo operirali na jetrih. Drugi dan po srečno uspeli o-peraciji se je je lotila pljučnica. Ker je imela slabo srce, so zdravniki obupali nad njenim ozdravljenjem. Na prošnjo domačih jo jc zat« tržaški Rdeči križ pripeljal domov, kjer je že drugi dan izdihnila svojo dušo. Naj ji sveti večna luč! SMRT DIJAKINJE V Bovcu je, vsa vdana v voljo božjo, po daljšem, hudem bolehanju izročila svojo mlado dušo svojemu Stvarniku 20 letna dijakinja Minka Komac. Študirala je v Tolminu in obiskovala drugi razred tamošnjega liceja sedma gimnazija). Bila je vzgledna, značajna mladenka, ki so jo radi imeli vsi, ki so jo poznali. Zato je imela tudi izredno lep pogreb, katerega se je udeležil tudi ravuatelj gimnazije in ravnateljica zavoda, v katerem je stanovala. Naj ji bo lahka planinska ruša tam go- ri pod mogočnim Rombonom! Preostalim, zlasti materi-vdovi, naše iskreno sožalje! ZOPET SO NAŠLI OKOSTNJAK V SVETOVNI VOJNI PADLEGA VOJAKA Posestnik Kožlin iz Podgore je prekopaval na Kalvariji kos svojega zemljišča. Pri tem svojem delu je zadel na zemeljske ostanke nekega v svetovni vojni padlega borca. O svoji žalostni najdbi je obevstil pristojni urad, ki je ukrenil, da so kosti nepoznanega junaka prenesli v znano kostnico na Oslavju. NAŠI POKOJNI V ljubljanski bolnici je 21 marca t. 1. umrl naš rojak Furlan Andrej, študent tehnike, rojen 1. 1892. na Slapu pri Vipavi. Podlegel je vnetju možganske mrene, ki jo je dobil r^-di prenapornega duševnega dela. Poleg obvezanega študija je bilo vse njegovo delo posvečeno nekemu izumu, za katerega je, še predno je bil dovršen, imel nekaj zelo visokih ponudb za odkup. Naj počiva v miru, prizadetim sorodnikom naše iskreno sožalje! KODERMAC ŠTEFAN UMRL Šempas, aprila 1939. — Dne 1 a-prila so našli zlatomašnika Šterana Kodermaca, kaplana v Šempasu pri Gorici, mrtvega v njegovem stanovanju. Pokojnik se je rodil 30 marca 1861 v Pevmi pri Gorici. Služboval ■je ,kot kaplan v Kanalu in Volčah v Zapotoku in v Zg. Tribuši. Končno je prišel v Šempas, kjer je ostal do svoje smrti — nad 40 let kot kaplan. Tu je obhajal 1. 1935 tudi svojo zlato mašo, za katero pa ni dopustil nobenih slovesnosti in počaščenj. Pokojni zlatomašnik je bil blag, dober gospod, skromnega in vedrega značaja. — Sožalje! ŽUPNIK SELJAK IVAN UMRL Sv. Lucija, april 1939. — Umrl je Ivan Seljak, župnik v pokoju. Rajnki se je rodil 1. 1875 v Podmelcu. Služboval je kot kaplan v Tolminu, nato pa okrog 30 let kot vikar v Str-žiščih pod Črno prstjo. Zaradi boleh-nosti je pred nekaj leti šel v pokoj. Najprvo je živel doma v Podmelcu, pozneje se je preselil k Sv. Luciji, kjer je zdaj mirno v Gospodu zaspal. • Sedemdesetletnica slikarja Jakopiča 12. aprila 1939 je praznoval slikar Rihard Jakopič svoj 70 rojstn; dan. Ob tem jubileju zre umetnik z zadovoljstvom na svoje več ko 40-letno umetniško delovanje, ki se je začelo zlasti z razstavo tedanje mlade slovenske slikarske generacije na Dunaju leta 1900. Prehod i/. 19. v 20. stoletje je za slovensko duhovno življenje odločilnega pomena. Tedaj je vstal na vseh podoročjih duhovnega ustvarjanja močan, bojevit rod, ki je hotel postaviti in je tudi postavil tako slovensko upodabljajočo kakor besedno umetnost na nove temelje ter ji dal novo vsebino in obliko. To je rod Ivana Cankarja, Župančiča," Ketteja, Murna, Groharja, Jakopiča in drugih pomembnih oblikovalcev. Jakopič je bil rojen 12. a-prila v Ljubljani. Po srednji šoli je študiral slikarstvo na Dunaju in v Monakovem pri slovitem Ažbetu. Nato se je vrnil v Ljubljano, kjer se je po nekaj presledkih nastanil za stalno. Zgradil je tudi razstavni paviljon, ki nosi po njem ime. V štirih desetletjih plodnega umetniškega dela je Jakopič ustvaril premnogo umetnin, ki zavzemajo s svojo razgibanostjo oblik in bogastvom barv edinstveno mesto v slovenskem slikarstvu. Vendar pa kljub visokemu jubileju mojster še ni prenehal u-stvarjati in iskati, zato smemo pričakovati od njega še mnogo zrelih umetnin. VILJEM ROHRMAN UMRL V Ljubljani je v 77. letu starosti 5. aprila umrl Viljem Rohrman, dolgoletni ravnatelj kmetijske šole na Grmu- Pokojni je znan našim kmetovalcem po svojih strokovnih knjigah, predvsem po "Poljedelstvu", ki ga je izdala Družba sv. Mohorja, in po "Kmetijskem gospodarstvu" ter "Zbirki kmetijskih naukov". Mnogo je delal tudi za povzdigo kmetijskega pouka po ljudskih šolah. 33 let je bil ravnatelj kmetijske šole na Grmu, 40 let je deloval v Kmetijski družbi, 8 let kot urednik "Kmetovalca". Bil je odlikovan z redom sv. Save III. stopnje. Njegov spomin bo živel v njegovih delih. Jugoslovani v Italiji bodo smeli moliti v slovenskem jeziku Slovenci v Italiji so vzeli na ziia-nje izjavo Mussolinijevo o rabi slovenščine v cerkvi in šoli. Tržaški škof Santin je bil namreč nedavno v Rimu v avdijenci pri predsedniku vlade Mussoliniju. Škof je vprašal: 'Ali so slovenske pridige v slovenskih krajih Julijske krajine dovoljene?" Musolini je odgovoril: "Vlada nima ničesar proti slovenskim pridigam". Škof je nadalje vprašal: "Ali se sme v smislu določb konkordata verouk poučevati v slovenščini?" Mussolini je odgovoril: "Slovenski jezik ni prepovedan." Kakšna sreča na Slovence, ki bodo od sedaj naprej smeli moliti v slovenščini. NAŠA DRŽAVA GRADI V SOLUNU SKLADIŠČA V jugoslovanskem svobodnem pristanišču v Solunu je začela naša država graditi moderne hleve za živino in drobnico, katero odtod razpošilja v razni» države ^^hodntem delu Sredozemskega morja. Poleg hlevov bodo zgradili tudi moderna skladišča za shrambo blaga, ki ga izvažamo skozi Solun. V kratkem bo tja odpotoval trgovinski minister Jevrem Tomič in pregledal vsa dela. Obenem se bo sestal s člani mešane jugo-slo-vansko-grške trgovinske komisije. Velika kulturna slav-nost v Beogradu Za binkoštne praznike bo v Beogradu jugoslovanski pevski izlet kot zaključna svečanost proslave 100-let-nice zborovskega petja. Na zletu bo sodelovalo okoli 120 pevskih društev iz vseh krajev naše države z več kot 8000 pevci. To bo največja narodna kulturna in pevska manifestacija, kar jih je kdaj bilo v Jugoslaviji. JUGOSLOVANSKA TRGOVINSKA MORNARICA Po najnovejši statistiki jc znašala lonaža jugosl. trgovinske mornarice v začetku letošnjega leta 413.823 brutto registriranih ton in se je v primeri s prejšnjim letom povečala za 33.881 bruto registriranih ton. Letos v začetku leta smo imeli 187 velikih parnikov, in sicer 81 par-nikov za dolgo plovbo, 14 parnikov za veliko obalno plovbo in 82 parnikov za majhno obalno plovbo. UPORABA ELEKTRIČNEGA TOKA V MARIBORU IN LJUBLJANI Mestno električno podjetje mari- borsko je lani oddalo naročnikom 26,955.000 kilovatnih ur toka. Kon-zum se je lani povečal za 2,465.000 kilovatnih ur, to je za deset odstotkov. Ljubljana je porabila lani toka le za 13 milijonov kilovatnih ur, da-si je še enkrat tako velika kakor Maribor. Kakor znano, dobivajo Mestna podjetja tok od falske elektrarne. Doslej je priključenih na o-mrežje že okrog 4400 motorjev z u-činkom več kot 15 tisoč konjskih sil. INDUSTRIJA V SLOVENIJI PADA Agrarno pasivna Slovenija more prehraniti svoje prebivalstvo in zaposliti svoj letni prirastek le z industrializacijo dežele in s povečanim tujskim prometom. Glede tujskega prometa kaže statistika, da narašča ta tako malenkostno in pri tem tako zelo negotovo, da ni računati tem, da bi dosegel tujski promet ."v doglednem času tak razmah, da bi vidno okrepil gospodarsko silo naše dežele. Kot edino resno sredstvo za dvig gospodarstva v Sloveniji preostaja torej le industrializacija dežele. Ta je tudi v povojnih letih znatno napredovala, v zadnjem času pa jc začela občutno nazadovati in vedno bolj se množe vesti o preselitvi te ali one industrije na vzhod ali jug države. ■• * polovica novih skladišč, se bodo po-že pod strého. Ko bo zgrajena prva drla še ostala ter se bodo na njihovem prostoru sezidala nova. HLANILNE VLOGE PRI ZASEBNIH IN SAMOUPRAVNIH ZAVODIH 11.4,78,000.000 din hranilnih vlog so imeli vsi jugoslovanski zasebni in samoupravni zavodi v lanskem letu. Kljub septemberskim političnim napetostim, ki so povzročile pri vlagateljih vznemirjenje in potem dviganje vlog, se je skupna vsota vlog povečala do konca leta za 240,000.000 din. Sama državna hipotekama banka je imela za eno milijardo 441 milijonov din vlog, a poštna hranilnica za eno milijardo in 284 milijonov din. Oba ta dva zavoda sta imela konec lanskega leta za 93 milijonov veČ vlog kot leto poprej. Denarni obtok pá se jé'lani povečal kar za 1 milijardo in 87 milijonov ter je znašal skuaj 8 milijard in 21 milijonov din. Srebrnih kovancev je bilo konec leta v prometu za 507 milijonov, nikljastega pa za 171 milijonov din. tevilke kažejo, da je bil lani naš denarni trg še zelo likviden. V MEUU GRADIJO CARINARNICO V Melju je začela naglo rasti tal mogočna zgradba nove carinarnice. Poslopje bo že maja meseca pod streho, prav tedaj bo dograjena in izročena v promet tudi že prva polovica skladišč, vsa dela na novi carinarnici pa bodo končana do jeseni, ko bo zgradba izročena svojemu namenu. Novo carinarnico gradi mestna občina iz sredstev kaldrminskcga sklada in v okviru velikega 15 mili» jonskega gradbenega načrta, ki bo v svoji popolni izvedbi eno največjih javnih del v Mariboru. Gradnja carinarnice predstavlja prvo etapo tega načrta. Druga etapa do obstojala iz zgraditve stanovanjskih vil za carinske uradnike ined Kopitarjevo, Kresnikovo ulico in Tomšičevim drevoredom. V tretji etapi pa se bodo uredile in tlakovale ceste o-krog carinarnic in se bo zgradila nova cestna zveza, ki bo vezala Melje pod železniško progo z državno cesto v Košakih. Ta cestna zveza bo dobila posebno važen pomen potem, ko bo zgrajen tudi most čez Dravo med Meljera in Pobrežjein, ker bo gotovo prevzela na sebe tudi del tranzitnega prometa, ki bo potekal od severa preko Maribora proti Drtfvske-lnn polju in Ptuju. Načrte za novo carinarnico jo izdelal mestni grad beni urad. Gradbena dela pa vrši tvrdka Just (Jahrijelčič iz Ljubljane. Dela so se že začela preteklo jesen, potem ko je mestna občina prevzela del vojaških skladišč pod Meljskim hribom, v katerih je ime- Ker se Trst neprestano veča, prav tako pa hitro narašča tudi železniški promet, so začeli misliti na to, kako bi razširili tudi glavni tržaški kolodvor, ki skoraj ne more zadostiti več potrebam sedanjega prometa. Izdelali so tudi že načrt, po katerem .morajo biti vsa prenovitvena dela končana v dveh letih. Znatno bo povečano pročelje kolodvorskega poslopja, ki bo baje dolgo celih sto metrov. Obenem pa bodo položili tudi vee novih železniških tirov in na ta način razširili sedanje postajališče vlakov. UMETNOSTNI TEDEN V MARIBORU ZAKLJUČEN 22. aprila je bil zaključen II. U-metnostni teden v Mariboru s predstavo Cankarjeve drame "Potopljeni svet" v Narodnem gledališču. Po predstavi je bil v spodnji kazinski dvorani sklepni večer, na katerem so se zbrali vsi sodelavci Umetnostnega tedna. Ob tej priliki so bili tekmovanja v okviru umetnostnega tedna ter so bile razdeljene nagrade. Nagrajena so bila najboljša dela na področju slikarstva, književnosti, ter zai gralsko ustvarjanje. IZSTOP IZ KLUBA JRZ. Iz kluba poslancev JRZ so ta teden izstopili trije poslanci, med njimi bivši minister dr. Kaludžerčič. Mož, ki je skupaj s svojim bosan- Jugoslovanska rudarska in gozdna proizvodnja Po uradnih podatkih ministrstva za gozdove in rudnike je znašala naša rudarska proizvodnja v marcu 1939 (v oklepajih podatki za februar J939): črni premog 42.882 (35.823), rjavi premog 350.604 (305.840), lignit 114.105 (108.540), nafta 94 (31), železna ruda 54.661 (51.654) kromo-ve rude 2.612 (2.738), boksit 32.649 (28.817), pirit 13.969 (12.871), bakrena ruda 96.668 (86.990), svinče-nocinkova ruda 77.531 (69.220), ma-gnezit 4.365 (4.272), kromovi koncentrati 1.293 (1.365), svinčeni kon-centranti 8.407 (7.421), cinkov koncentrat 6.148, bakreni koncentrat 4.577 (5.013) ton. Topilniška proizvodnja je dala naslednje uspehe v marcu (v oklepajih podatki za februar 1939): žebzo 6 446 (5.517) ton, baker 4.689 (4.025), svinec 663 (496), cink 415 (381) ton, zlato 52.8 (48.03) kg in srebro 3S 85 (10.45) kg- OBRTNA RAZSTAVA V CELJU Leta 1937 so-celjski obrtniki priredili v Celju veliko obrtno razstavo, ki je bila v ponos celjskega obrtništva in visoko dvignila njihov used. Tudi predpriprave za letošnjo razstava v Celju so v polnem teku in obeta biti letošnja obrtna razstava v Celju še lepša in bogatejša. lase, dajal prsi, me spravljal na. noge in na noge postavil. Ne poznam njega, ki mi je dal razum, ki me je za roke vodil in cesto kazal, ki mi je odprl zalepljena usta in velel: "Govori !'' Kdo je ta, ki je Slovake postavil na noge, ni treba poudarjati. V svojem uvodnem članku ob državni osamosvojitvi ("Slovák", 15. marca) je napisalo glasilo sedaj vladajoče sU>-'vaške stranke: "....Nesporno se jim (Čehom) moramo zahvaliti, da so nam v mnogočem pomagali in da si brez njih najbrž ne bi bili pred dvajsetimi leti pridobili svobodo. To je zgodovinsk dejstvo... " Takoj na to pa je pristavilo za slovo od Čehov: "Želimo jim, da bi se kaj naučili od 14. marca. Ni dovolj, da so dobri narodni gospodarji — groši niso vse — — za državno življenje je potrebna tudi politična modrost in zmožnost, v naprej dogledati dogodke!'' Tako priznavajo celo najhujši nasprotniki v trenutku ločitve Čehom neke zasluge pri osvobojenju in izgradnji slovaškega narodnega življenja. Velika plast slovaških izobra- Za zgodovinarje mariborskega mesta predstavlja vprašanje mariborskih j udov v srednjem veku vedno zanimivost, ki še ni povsem pojasnjena. Najdba, ki so jo sedaj odkrili mestni delavci v Strmi ulici, pa bo spet doprinesla svoj del, da se osvetli njihovo delovanje in življenje v starih časih. V Strmi ulici, kjer se nahajajo že skladišča mestnega gradbenega urada, so začela Mestna podjetja z gradnjo velikih modernih remiz in skladišč, v katerih bodo imela spravljen svoj vozni park in orodje, ki ga rabi mesto pri svojihj V tehničnih delih. Pri kopanju teme- " ^ _ ljev za to skladišče so naleteli sedaj j nastopil po" 14."marcu pa je te ljud žencev si morda v samoti skandira verze J. Jesenskega. Položaj, k; je- i iz javnega življenja; nadaljni raz- voj Slovaške ne bo več zavisel od °brfcjaplatali slovaško gospodarstvo v mrežo svojih številnih bank. Naš i delavci nenadoma na okostja. Pro-; za nedogledno dobo skoraj izkbučil ! fesor Baš je ugotovil, da se je na tem mestu nahajalo takozvano "židovsko polje", srednjeveško judovsko pokopališče. En skelet je dal dvigniti za mariborski muzej. Skelet je zelo dobro ohranjen. Zanimivo je to, da je imel obe očesni votlini zadelani s kamnoma. To je bila takratna navada, ki se je ohranila celo v naših Slovenski goricah, da ne zatis-nejo mrtvecu oči, temveč mu polože listinah narod. In narod je šel za svojim vodteljem Hlinkom, ki je. vedno zagovarjal pittsburško pogodbo in se boril za našo samoupravo. Če so. Angleži morali dati Ircem home-ru-le, kako je mogla Praga verovati, da bo Slovake odpravila z izkonstruira-nimi teorijami? Ob pravem času bi se bili lahko v marsičem sporazumeli. Sicer pa smo Slovaki imeli vedno več povoda za nezaupanje do Čehov, ki so vodili pri nas kolonijalno politiko... —! Največjo razpoko v odnosih med Slovaki in Čehi — mi je dejal starejši gospod pri kozarcu libochov-skgga vina v neki bratislavski vi-narni — so povzročila kulturna nasprotja. Čehi so se najbolj zamerili našemu kmetu, ko so se povsod obnašali kot " kulturtnigerji" in vedno poudarjali našo zaostalost. Češki profesorji,' učitelji in uradniki so nam hoteli vzeti vero. Slovaški človek izhaja iz skromnih razmer in je bil vedno tesno zvezan s svojo vero,, s cerkvijo, z duhovščino. Čehi so po-' vsod kazali, da so jim protestanti ljubši od katoličanov in celo v vaseh so ustanavljali na videz slovaška prosvetna društva, ki eo odvračala ljudi od katoliške vere ali vsaj pripravljala ljudstvo za versko mlačnost. Čehi so hoteli Slovake po sili prevzgojiti v narod husitskega duha, a tega Slovaki ne marajo. Sku šali so pri nas odpraviti razpelo, mi, pa vidimo v njem svoj največji kažipot in svetinjo. Polovica nerazpo-1 oženja proti Čehom je prihajala odtod. Druga polovica pa iz raznilir predvsem političnih vzrokov. — Čehi si niso umeli, pridobiti simpatij — med kmečkim ljudstvom in pri velikem delu mlade inteligence — je pravil zopet drug gospod. — Preveč so podpirali samo delavstvo,, širili industrijo, industrializirali teh, ki razmišljajo v samoti, _prim.er-' jajo in kritizirajo, marveč od onih, ki bodo umeli voditi in usmerjati po zahtevah novega državno pravnega položaja Slovaške. O odnosu do Čehov sem mogel' govoriti samo z nekaterimi ljudmi( ki sem jih bodisi poznal, bodisi poiskal Is slučajnimi stiki, nanje dva novca. Pokopališče v Str- ¡ _ Cehi s0 zapraviii gvoj položaj mi ulici je že drugo židovsko poko- jna slovaškem — mi je dejal pristaš pališče, ki je bilo odkrito v Maribo-1 sedanjega slovaškega režima — ko ru. Na prvega so naleteli ob priliki zidanja hiš v židovski ulici in pa lansko leto na vzhodnem delu Glavnega trga, ko so kopali jarke za polaganje plinskih napeljav. JUGOSLOVANSKIM TEKSTILNIM TOVARNAM PRIMANJKUJE SIROVIN Znano je da so naše tekstilne tovarne v veliki zadregi, ker ne dobivajo surovin. Surovin pa ne dobe, ker nimajo potrebnih deviz, da bi jih lahko plačali. To je vzrok, da je v +.eh tovarnah začelo primanjkovati £WC xm <«• 5MK X« ;.;<«•.. X»CXIX>»XX»X :>;♦:•. X«< 8 ■ á »X, <♦> X«- X4X X« AKO HOČLTE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA zateoite se k lir. A. G O DE L AKUTNE, KRONItNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI ZA SLOVENCA PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezn" maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične •vi bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE , <■■ Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO OBIŠČITE KROJAČNICO Leopolda Ušaj CALLE CANGALLO FjMMMMKMKftHKK 3BW odnosih do Čehov, so bili »»mero ol>- kjer dobite najboljši "Pera-mus", obleke in obleke za ženske (Traje sastre) da morajo prepustiti Slovaško Slo- "ViT."' ¡«V • """V Vj.1* mn0?.0,.,; ipii 1'nii, / . » n/% • * .vl.i.iit m i*l*il 1 x . \ .In I jeKtivnejsi in vzdrznejsi v svoji Kritiki do Čehov. Videlo se je, 'da bi najrajši prešli h kritiki Slovakov. Toda preden so rekli kakšno besedo, so se trikrat ozrli na vse strani. Očitno je; da so bili to pristaši državnega edinstva, ki so v tekmi strank in v razpletu političnih razmer izgubili igro in se sedaj boje persc-kucij. Z njimi v tistih negotovih i» in napetih dneh ni bilo mogoče odkrito govoriti. vakom, da se v okvirju skupne države sami upravljajo. Tega pa v Pra gi niso razumeli. Namesto tega je dr. Beneš razvijal svoje teorije o popolnem edinstvu Čehov in Slovakov in z njimi utrjeval češko hegemonijo nad Slovaki. Prva državna katastrofa na mje sicer prinesla zaželje-no avtonomijo, vendar je žilinski sporazum nastopil prepozno, da bi se dale uravnovesiti sredotežne in sre-dobežne sile. Razvoj, ki je s tako u-darnostjo nastopil sredobežno smer, se ni dal več zadržati in narod je hotel za vsako ceno doživeti radost svoje popolne osamosvojitve. Očitajo nam, da se nismo nič ozirali na Čehe in njih interese. Toda v zgodovini so večkrat trenutki, ko se narod ne sme ozirati ne nazaj in ne ob stran, marveč moramo premo po | no državno sožitje. Po G. oktobru potr, ki mu jo določa Previdnost. GARMEN-DIA 4947 -.šattrcbla Bs. Aires, Paternal SKLEP Mnenja, ki snio jih navedli, kažejo pač različnost nazorov in interesov na češki in na slovaški strani, zlasti še očitne kulturne razlike, vendar ne predstavljajo tudi tam,, kjer s:o najbolj radikalna, nepremagljiv«* ovire za pošten sporazum in za skup- Drug informator mi je izjavil —Praški centralizem ,ie veroval, da ojačuje državo, in da nas zedi-njuje, v resnici jo je slabil in nas notranje odtujeval. Pittsburško pogodbo so smatrali za cunjo papirja, medtem ko smo trii videli v njej i?8B so imeli Slovaki vse možnosti, tudi lil i likoven',. i}a l>ro7. škode za zunajo moč in edin-jstvo reublike izgrade svojo avtonomijo in izživlja j« tolikanj'poudarjali" narodno individualnost, češki vpliv je l > i I zmanjšan na minimum m pod \ r¡Óe,u slovaški kontroli... Núm. (Štev.) 121 SLOVENSKI LIST Sur. 7 Hiša med palmami Na Čakariti jé-pravi direndaj. Vsekrižem drve vozila in če^ ne ves prav čisto za gotovo, kaj hočeš, pri vséj brezkončnosti omnibuso»', kolektivov in tramvajev čakal cel dan, ne da bi vedel kam kreniti. Iz subteranea teče reka naroda, notri se zliva spet druga brez pre-stanka. Torej kam sedaj ? Prav pri izhodu iz subteranea stoje zeleni vozovi tramvaja Lacroze, ki vozi po tiru PCCBA. Ena linija teče v San Martin, druga pa v Campo de Mayo. Moraš pa točno pogledati, saj je vedno na vozu zapisano. Linea Campo de Mayo. Da, tamle. je. Prvi ima zapisano San Martin, drugi je Lurdes, oni tretji je pravi. Vsak četrt ure gre. Eden se ustavi na "Puerta Dos", drugi gre do konca, tako cel dan. Kar hitro so minile določene minute. Zapiskal je in že smo zbrzeli ■ čez Paternal proti Villa Devoto in do Villa Lynch, kjer se odcepi od glavne proge stranska pot na San Martin, kar pod novim mostom, še ne dodelanim, pod katerim križa Avenido General Paz in dalje. , Tam na levo se že dviga mogočno poslopje lurške bazilike. Kot nekako strašilo stoji tam sredi mnogih hiš. Prav malo prikupna je zunanjost te tako obiskane cerkve, ki pa vsak dan dobiva bolj dovršeno zunanjost. Doslej še ni dozidana cerkev, ni o-metana, nima zvonikov kot so po načrtu zamišljeni. Dva visoka gotska stolpa sta za sedaj še kaj nizko prisekana, vendar zadostna, da označita cerkev. Tudi ni še' dodelana gornja cerkve in tudi spodnja je bolj za silo urejena. Tamkaj se tudi Slovenci velikokrat zbirajo in tudi na bin-koštno nedeljo 28. maja, kakor vsako leto na zadnjo majnikovo nedeljo. se bodo tamkaj zbrali. Moja pot je vodila dalje. Še enkrat se je ustavil tramvaj, na km 9 kjer mu pot prekriža cesta, po kateri hite mnoga vozila iz Liniersa v smeri proti San Martinu in Floridi. Kar naprej Tja na desno vidiš tovarniške dimnike in mnoge skupine hiš. je. uovo. Pi-ed .dvajset ¿eti f-o žabe kvakale. Od tedaj so že ope-karji opravili svoej delo in že porabili zemljo, ki je njihovemu delu mogla služiti. Sedaj so se oni pomaknili že naprej doli proti Martin Coronado. Tam pa, kjer so oni žgali opeko pred leti je zrastel danes Tropezón, naselje ki ima že gotovo kakih 5000 ljudi. Na daleč so raztresene hiše, a precej jih je tudi na kupu. Voz drči dalje. Predno postoji v Tropezonu, samo eno kvadro preje 1i obstane pogled na lepi zgradbi sredi mnogih palm. Velika veterni-ca za vodo je kakor klic očesu, da tjakaj poglej. Ko sem se pred časom vozil tam skoži je bila zgradba skoro zapuščena, nagnjeni zidovi ograje, razdrti pločniki, viseča okna na hiši... vse je pričalo, da ni pravega gospodarja. Sedaj je pa pogled čisto drugi. Pomladila se je hiša. izravnan je zid, hodna pota so oči vela, in če prisluhneš, čuješ otročji zivžav dvorišča. Torej eno kvadro nazaj bo treba. Če bi izstopil na prejšnji postaji bi imel pa tri kvadre naprej. Kolekti-vo 19 pusti tam, ómnibus 4, ki vozi iz Liniersa v San Maritn pa pusti prav tam, kjer je postaja tramvaja z.n Tropezon, torej nič več kot ena kvadra vstran. Na prav dobri točki torej so si našle to hišo. Kdo pa? Piše tako, kot da že vsak ve. kdo živi sedaj v tisti hiši. A, da, saj res. Treba je še to pojasniti. Pred tremi leti so prišle iz domovine hrvaške usmiljenke, Franciš-kanke, ki imajo svojo glavno hišo na otoku Blato. Po treh letih so morale upomisliti na to, da morajo imeti tudi kako lastno hišo, ker kam bodo mogle s kako sestro, ki bi jim za delo omagala? So pač kakor $ekle* kakor vsako človeško bitje, ki mora misliti kam naj se zateče, kadar ga ninče več ne rabi... Našle so tisto hišo in so jo kupile. Plačalo se bo pa že kako. Saj so mnogi, premnogi, ki so si tako kupili in malo po mal o postaja njihova last. Ko so hišo kupile, so bile stene I dobre in podi tudi, streha že ne več tako, leseni deli pa so bili že docela uničeni. Hiša je namreč že stara zgradba. Menda je bila najprva tam doli Prišla je v last banki, ki pa ni mogla dobiti nobenega kupca in tako je gospodaril le zob časa in pa nek paznik, ki je imel nalogo da podi tatove. Mnogo je bilo stroškov, Stopil sem skozi vrata na glav- Stopil se mskozi vrata na glavnem vhodu, ki je iz vogla od strani železnice. Tam doli je otroški vrvež. Po argentinski navadi so me ob-suli in prosili: padre, una medallita! Kdo bi mogel vsem ustreči. Saj jih je gotovo kakih 200. Tamle so sestre. Vendar ste se spet pokazali. Dol- go vas že ni bilo, tako so me sprejele. Zato imam pa sedaj kaj novega videti. Vaša družina je močno na-rastla. Čez dan je velika. Ves Tropezón imamo tukaj. Posebno najmanjši, tisti, katerih še v državne šole ne sprejmejo. Ali imate že šolo? Tisto ne, ker je ne moremo dobiti tako hitro. Pa tudi nimamo učiteljic. Od nas sester je bila učiteljica samo sestra Miroslava. Med tem se je približala gospodična, ki so mi jo predstavile sestre: Ta je pa naša učiteljica. Seveda Argentinka, tako so pristavile. Sama se nam je ponudila, da nam pomaga, ko je videla, kako lepo delo smo začele v tem zapuščenem naselju in kar zastonj dela vse. Je pa diplomirana učiteljica, toda ne v službi, ker je nikoli iskala ni. Sedaj hoče na ta način biti koristna človeštvu, da nam bo pomagala. Predstavila se mi je ta njihova u-čiteijiea. Dobro dekle, ki je že večkrat imela namen, da bi stopila v samostan, toda vedno ji je kaj presekalo pot. Enkrat smrt, drugič bolezen ali kaj drugega. Sedaj sem pa našla te sestre, ali bolje: one so našle mene in tako sem se odločila, da jim bom pomagala, kar bom le mogla, tako je razložila. In, kako se vam tukaj zdi? Kakšni soo troci in ljudje? Grozno je vse zapuščeno. Menda so edini ljudje, kateri kaj reda poznajo prav vaši Slovenci. Vse je neurejeno. Niso poročeni, niso krščeni, ne vedo ničesar o Bogu, otroci pa razbrzdani, la j egroza. Toda to vsaj vidim, da delo ne bo zastonj, zakaj vidim veliko dobre volje. Tako se je otvorila nova postojanka tam doli, kjer doslej kar nič niso mogli vedeti ljudje o cerkvi, ker daleč nobene ni in tudi šola je samo ena zasebna. Država še ni p?*šla do tega, da bi jo otvorila, zato so pa tudi vsi dobrohoteči % veseljem pozdravili prihod sester,' da imajo sedaj njihovi otroci pri njih čez dan zavetišče, ob nedeljah pa je pri njih v ,kapeli tudi maša, bodo mogli postati kdaj dobri člani človeške družbe. Pridi sem ti mala. je poklicala sestra deklico ! Kako se pa pišeš? "Zgonik", je povedalo plaho dekletce. A, da, saj te poznam. In tamle? sta Franduličevi dve in Kobetičeva. Ameriko! tako sem poklical Pa-horjevega, ki so sestram najbližnji sosedje, ko sem ga zapazil tam med dečki. ., Seveda si ti, tako sem se prepričal, ko je fantek stal pred menoj. Slovenskih družin je tu mnogo. Zares škoda, da nimam podobic podobic ali kaj drugega. Bo pa drugič. Zaenkrat smo si priredili dva prostora za učilnice, pa že mislimo na to, kako zgradimo še več prostorov, da bomo mogle prositi za priznano javno šolo. Toliko imate tukaj Slovencev, tako je nadaljevala sestra. Zakaj pa jim ne bi kdaj napravili tudi mašo, da bi nam malo po slovensko zapeli? In prav to je, kar me je pripeljalo. Za samo binkoštno nedeljo nameravam napraviti tukaj mašo, če vam je prav. To bo pa res nekaj lepega. Da. Ob 10 uri bo tukaj maša na binkoštno nedeljo. Zato da bomo i-meli takrat cel dan na tej strani mesta. Popoldne imamo namreč v Lur-du shod. Bomo pa že poskrbele, da bodo vsi to zvedeli. To bo pa za nas vse lep praznik. Ali bo prišlo veliko ljudi? Tisti, ki bodo hoteli! Kdo ve? Če pridejo vsi naši iz te okolice: iz Tropezona, iz Caserosa, iz San Martina, iz Lurdesa in Lyncha, jih bo gotovo čez 200. Takole smo pa našo kapelico uredile, so mi pokazale prostor, ki je spremenjen v božji hram. Tukajle vrata odpremo na hodnik, tamle pa v sobo zraven. Imamo tudi harmonij, tako, da je za silo tudi cerkvica za druge. Kakih 200 ljudi ima prostora pod streho. Drugi pa so lahko pri maši tudi tukaj na dvorišču okoli oltarja, če je dobro vreme. no je to, da dobro delo vršimo. Mnogim starišem je tako mogoče, da lahko gredo za delom,-ko imamo tu otroke. Živele pa že bomo kako, saj nam je malo treba. TOrej na svidenje 28. maja ob 10 uri, tako sem se poslovil. Janez Hladnik. CERKVENI VESTNIK 21. maja. Maša na Paternalu za Valentina Vuga. Molitve na Paternalu, kjer bo tudi vaja za skupno petje pri procesiji v Lurdu, kamor gremo. 28. maja, na Binkošti. Maša v Tropezonu ob 10 uri. Ob 3 uri shod v Lurdu pred votlino. V Tropezón se pride s temile vozili: Omnibus 4 iz Liniersa, pusti v Tropezonu ali na Km 9. Ima namreč dve liniji. Izstopiti je treba tam, kjer pride do tira Lacroze (FCCBA). Iz Tropezona je ena kvadra, iz Km 9 so pa tri. Na Km 9 pusti tudi ko-lektivo 19, ki vozi iz Liniersa v Florido. Najugodnejše iz mesta pa je iti s tramvajem Lacroze, línea Campo de Mavo, ki ima v Tropezonu postajo, od koder je samo 1 kvadra do hiše, kjer bo maša. Vprašati je za "Las hermanas". Hiša je prav ob tiru Lacroze na južni strani. V Lurdu se zberemo ob 3 uri. če želi kdo krstiti tisti dan kakega o-troka, naj bo tam že ob 2 uri in ga lifij da kar zapisati v knjigo. Jaz bom pa že na mestu ob 2 uri in pol, da bom krstil. Prinesite v Lurdes s seboj one liste z 1 urško pesmijo, če jih še imate. To nedeljo pa pridite na Paternal ob 4 uri, da se bomo učili tudi svetogorsko pesem, da jo bomo tudi zapeli v Lurdu med procesijo. Preteklo nedeljo 14. maja je bi- m . . . . .'-a prideditev "Dos Madres", Bila Tukaj na desno je sedaj ena učil-: jc l8po obiskana in je tudi dobro ' uspela. nica, na levo imamo pripravljeno za spalnice notranjim gojencem sirotišnice. Namenile smo se, da bi bila sirotišnica samo za naše ljudi, za jugoslovanske otroke, toda kaže da bomo morale to misel opustiti, ker ni kar nikakega odmeva. Ni otrok in tudi nihče nam nič ne pomaga. Stvar je treba razglasiti, če pa ljudje za vas in vaše delo nič ne vedo. ni mogoče, da bi se kaj storilo. No, bomo že kako. Za sedaj je glavno dnevno zavetišče, nekateri plačajo, nekateri pa pravijo, da ne morejo, tako da gospodarskih težav | ne bo kmalu konec, če bomo morale ! preveč dajati zastonj. Sicer pa, glav- Janez Hladnik. i FOTOGRAFIJA Ú i "LA MODERNA" I 0 ™ 1 VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU | Ne pozabite FOTO "LA MODERNA" £ S. SASLAVSKY ■< Av. SAN MARTIN 2579 I § Telefon: 59-0522 - Bs. Aires ú ZGODOVINSKI ROMAN Caričin ljubljenec Nadaljevanje 139 In on se izproži v svoji postelji po možnosti čim bolj daleč od svoje žene in začne računati, koliko goveda bo lahko gnal na prihodnji sejem in koliko bo pri tem zaslužil, če bo prodal kilogram mesa po toliko in toliko. Druge a dne Barjanski ni mogel dočakati, da bi videl, katera deklica je postala žena njegovega sluge A-praskina. Zato že zgodaj zjutraj vstane, četudi je vedel, da sedaj ne bo mogel videti uilade žene, ker zakonca po prvi skupni noči navadno dolgo spi-ta. Ko pa je stopil na vrt, je zagledal Apraskina, ki je rezal najlepše rože. — Ah, — zakliče Barjanski — rože za tvojo ženo, ali ne? Le vzami jih, kolikor želiš! V tem trenutku .se odpre okno na vrtni hišici. Barjanski opazi obraz mlade žene s svetlimi lasmi in modrimi očmi. Barjanski je obstal kakor okame-nel. £> široko odprtimi očmi je strmel pred sebe. — Mi — Mi — Mila, kaj je to? Kaj se je zgodilo — ali so se hiše prestavile na drug prostor — ali je vrtna hišica levo, naše stanovanje pa desno T — Včeraj še — Mila — kaj delaš na tem oknu — takoj pojdi iz hišice — v tej hišici se nahaja mlada žena, ki se jd-'Se le nocoj poročila. — Ali jih hočeš motiti t — No motim nikogar, — odvrne smeje se Mila. — Mlada žena je pravkar vstala. — Že vstala, — vzklikne Barjanski, budna je. že? —- Da, gospod Barjanski, — reče sedaj Apraskin, — vstala je in takoj jo boste videli. — Te rože bom poklonil svoji ženi, ona pa se mi bo zahvalila s poljubom. Apraskin stopi k Mili, ki se je sklonila skozi okno. Nato ji izroči kito cvetja, ona pa ga je srčno poljubila na usta. Barjanski je bil presenečen. Zdajci pa se strese, z obemi rokami se prime za glavo in si začne puliti lase, nato pa se nasmeje, kakor da ne more verjeti kar je ravnokar videl. Nato odhiti v hišo. — Žena — žena — žena! — je kričal. Njegova stara žena je ravnokar vstala. Imela je razpuščene lase. in napol oblečena je skrbno gledala svojega moža, ki je kakor brez pameti prihi-tel k njej. — V božjem imenu, človeče, kaj se je zgodilo? Kaj razgrajaš že na vse zgodaj? — Žena, kje je naša Mila? — ,Kaj vprašuješ tako neumno? Kje naj bi bila? — v svoji sobi vendar! — Pojdi z menoj, — pravim ti, pojdi z menoj! Barjanski odhiti k Milinim vratom in odpre njeno sobo. On in njegova žena pogledata na posteljo, ki je bila sicer odgrnjena, toda poznalo se ji je, da še ni nihče spal v njej. — Sveti Bog,:— vzklikne žena, — kje je moj otrok? — Nocoj ona ni -spala v svoji postelji! — Ni, — odvrne Barjanski, — ni spala v svoji postelji, ker sem ji jaz postlal drugo. — Ti» — Da, jaz — ali pa ti I — je kričal kmet. — Ali nisi tudi ti z menoj vred pripravljala posteljo za Apraskina in njegovo ženo? — To sem storila, ker si mi dejal, da bo Apraskin lokavo potegnil naše sosede za nos. — Toda ta lopov je mene speljal na led! — Mene in nikogar drugega. Barjanski potegne ženo k oknu in ji pokaže Apraskina in Milo, ki sta se pri odprtem olinu vrtne hišice še-vedno poljubljala. — Barjanski, pojdi po njo, pripelji jo sem — ona ne sme s tem človekom niti besedice več govoriti! — Žena, ti si neumna' — vzklikne kmet. — Premislil bi si, da bi šel sedaj po njo. Sedaj morava biti lju-beznjiva in pozdraviti morava Apraskina kot svojega milega zeta, ker sva sedaj v njegovih pesteh. — Hlapcu boš torej dal svojega otroka? — je kričala starka. — Ali sva jo zato vzgojila? — Ali sva zato porabila toliko denarja, da postane izobražena? — Vse to sem izgubil nocoj, — vz klikne Barjanski. — Oh, jaz bedak, — jaz pa sem jima še svetil! Starki nikakor ni šlo v glavo, da se je poročila njena hčerka, ki je bila po njenem mnenju tako izobražena in elegantna, z navadnim hlapcem. Poroki sami nista mogla ugovarjati. Duhovnik ju je' zakonito poročil, še važnejše pa je bilo to, da je sam Barjanski pripravil za novoporočen-ca vrtno hišico in ju odvedcl v njo. S tem pa je po ruskih zakonih dokazal, da je dovolil poroko in zato ni smel pokazaati v svoji oporoki nezadovoljstva s svojo hčerko. — Lopov! — zamrmra Barjanski, — prevaral me je — ogoljufal me jel — Oh, jaz pa sem mu sam na-svetoval, kako me naj prevaral Toda le počakaj, to mi boš še plačal! — Poslušaj, Barjanski, — če bova lokava, bova zopet dobila svojo Milo. Pred svetom bo tudi v bodoče deklica, četudi je že Apraskinova žena. — Ali hočeš celo stvar meni prepustiti, da jo uredim? — Seveda, — odvrne Barjanski. — Vidim, da sem napravil neumnost! Stara, sedaj mi pomagaj, če moreš! — Dobro torej — pojdi v klet in prinesi najboljšega vina kar ga imamo. — Jaz pa bom medtem pripravila malo prigrizka. Nato se obleči v najboljšo obleko in tudi jaz se bom slovesno oblekla — nato pa boš že videl, kaj nameravam. Barjanski je imel navado, da je vedno prepuščal slične stvari svoji ženi. Ona pa je napravila premeten in zmagonosen obraz, tako da on ni dvomil, da bo žena vse prav uredila in da bo vse zopet v redu. Medtem pa sta se poljubovala in milovala v vrtni hišici Apraskin in Mila in sta uživala srečo prvega jutra svojega zakona. Jutranje solnce sije novoporečen-cem popolnoma drugače — prvo jutro je nebo moderjše in zrak čistejši — vsak zvok, ki pride do njihovih ušes, ima svojo posebno melodijo. Apraskin in Mila sta sedela pri oknu in vdihovala opojni vonj cvetja. Nenadoma pa je nekdo potrkal na vrata. Mila se osvobodi iz objema in za-šepeče: — Moj Bog, — to sta oče in mati! — Sedaj bova morala dajati račun 1 — Oh, Apraskin, zaščiti me! -— Ob-jami me, dragi moj in ostani pri meni. — Pomiri se, draga moja žena, — odvrne mladi mož. — Kakor mi ne morejo iztrgati srca iz prs, ravno tako naju ne morejo več ločiti. — Motiš se, Apraskin, — odvrne mlada žena. — Ljudje trgajo več- krat srce iz prs in ne vprašujejo če more človek še živeti ali ne. — Odprita, draga moja otroka, — vzklikne sedaj gospa Barjanski. — Odprita svoji materi! — Kaj pomeni to? — se začudi Apraskin. — Glas tvoje matere ne grozi, ni jezen — nasprotno, zelo ljubeznjiv! — To me zelo čudi! Ali so se tvoji starši tako hitro sprijaznili z najino poroko? — Ah, najbrž sta uvidela, da jima ničesar drugega ne preostane. Odrpriva ji! Apraskin odklene vrata. Ko je videl, kdo je vstopil, je naravnost ostrmel. Na pragu je stal zakonski par Barjanski. Žena je bila oblečena v staromodno obleko iz črne svile. V eni roki je držala veliko kito cvetlic, v drugi p¡¿ je nosila veliko potico. Oče Barjanski je stal poleg svoje žene in nosil v rokah dve steklenici vina. Tudi on se je oblekel v svojo nedeljsko obleko. — Mati — Oče! — zakliče Mila. — Ali sta res vidva? Ali sta res prišla, da nama zaželita srečo? — Prišla sva vaju blagoslovit — vzklikne starka in razširi roke, da bi objela svojo hčerko. — Želim ti v zakonu srečo in blagoslov. Stari Barjanski pa si je medtem prizadeval, da pritisne Apraskina na srce, kar se mu pa ni posrečilo, ker je nosil»pod pazduho steklenice. — Oprostili ste nama torej, dragi starši! — vzklikne Mila. — Oprostili v$te nama, kljub temu, da sva se «a skrivaj poročila brez vaše vednosti* — Brez vaše vednosti? — odvrne gospa Barjanski, ki je sedaj postavila cvetje in potico na mizo. — Toda, otroka moja, ali res mislita, da sta delala brez naše vednosti? — Ne, moj dragi Apraskin, Barjanski je takoj vse razumel, takoj y SLOVENSKI LIST List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ MATERIN GOD Približal se je materin god. Verica si je zaman belila glavo; kako bi ta dan razveselila mater in kaj bi ji dala. Prazne so bile njene dlani, srce pa je bilo polno ljubezni. Bila je neizkušena deklica, zato pač še ni mogla vedeti, da je za mater največji in najrazveseljivejši, najlepši in najdražji dar — ljubeče srce. Pa se je zgodilo nekaj čudovitega. Ko se je Verica nekega dne vračala iz šole domov, je našla na cesti ler po, še skoraj novo denarnico. V njej pa celega stotaka. Nihče ni videl, ko je denarnico pobrala, nihče ni videl, ko jo je vtaknila v žep. Oglasila se je vest in ji očitajoče šepnila na uho: Verica, denar ni tvoj! Ali se nisi učila v šoli, da moraš najdene stvari vrniti lastniku? A glas vesti je bil zmerom tišji in je nazadnje čisto utihnil. V Verici je dozorel trden sklep: Za ta denar kupim mami lepo darilo za god. Ali bo vesela! Pot jo je vodila mimo trgovine. V izložbah so se ponujale hrepenečim očem najrazličnejše reči: torbice, pisani robčki, živordeče pentlje, beli prtiči, korale in še mnogo, mnogo tega. Verica si jih je ogledovala z ža-rečimi očmi. Potem pa je stopila v trgovino in moško rekla: "Prosim, pokažite mi, kakšne korale in prtiče imate!" Trgovka jo je začudeno pogledala. Ni ji šlo v glavo, da bi takale majhna deklica kar sama izbirala prtiče in korale. Ko pa je Verica potegnila stotak iz žepa, ji je prijazno postregla. Verica je dolgo zbirala in nazadnje zbrala tri naplepše prtiče in še pisane korale povrhu. Trgovka ji je nakupljeno blago zavila v papir /in ga povezala s svilenim trakom. Iz stotaka ji je dala še nekaj drobiža nazaj. Verica je skrila zavitek v šolsKo torbico in odhitela domov. Čudno "nemirna je bila ves dan. Mati jo je nekajkrat začudeno pogledala. Nazadnje jo je že kar malo zaskrbelo in vprašala je: "Ali si bolna?" Verica se je prisiljeno nasmehnila in odgovorila: "Nisem, mamica. Prav nič mi ni." Ko je bila Verica zvečer sarná v Mladinski kotiček sobi, je naskrivaj vzela zavitek iz torbice in napisala nanj z velikimi črkami: MOJI MAMICI ZA GOD. Potem je zavitek skrila pod svoje igračke, ki jih je imela v omari in odšla spat. Drugi dan je bila nedelja. Verica je zgodaj vstala in se pražnje pre-oblekla. V farni cerkvi je pozvonilo k maši. "Zdaj pa le hitro. Verica!" je priganjala mama. Verica je neopaženo položila zavitek z darovi na mizico, postavila zraven šopek rož in odhitela z materjo v cerkev. A tudi v cerkvi se ji srce ni hotelo umiriti. Prečudna tesnoba je lezla vanj. Nenadoma se je zdrznila. Čuj! Ali ni župnik na prižnici izpregovoril materino ime? Da, prav natanko ga je slišala. In potem..,. Kaj je pristavil zraven? Da je izgubila denarnico v kateri je bil stotak. Verica je prebledela in kar stemnilo se ji je pred očmi. Kaj takšnega si pač niti v sanjah ne bi mogla misliti! Denarnica, ki jo je bila našla in pobra la na cesti, je bila — materina. Vest se je oglasila z novo močjo. Krčevit jok je planil iz nje. Ljudje so se presenečeno ozirali vanjo, matear pa je obšla huda skrb. Nisem se motila, si je na tihem rekla, res je bolna. Prijela jo je pod pazduho in jo odvedla iz cerkve. 'Za božjo voljo, kaj pa ti je?" jo je izpraševala zunaj in ji brisala grenke solze z lic. Verica je še huje zajokala. Nobene besede ni mogla spraviti iz sebe. Prav do doma je pretakala solze in se stiskala k materi, kakor da se boji, da ji ne bi ušla. "Kar ležat pojdi v sobico, revi-ca!" ji je mama sočutno rekla, ko sta prišli domov. Že je pritisnila na kljuko in hotela stopiti r sobo. Tedaj pa je Verica planila k vratom, se postavila pred nje in obupno zakričala: "Ne, mama, ne v sobo!" "Zakaj pa ne?" se je začudila mama. Verica jo je z obema rokama odri- vala od vrat in med solzami kričala venomer: "Ne, ne, ne!" To njeno čudno vedenje pa je v materi zbudilo hudo radovednost. Hotela je skrivnosti do dna. S silo je odprla vrata in stopila v sobo. Oči. so ji takoj obvisele na mizi, kjer je ležal pisani zavitek ob šopku rož. Planila je tja, prebrala napis in odvila zavitek. Lahko si mislite, kako se je zavzela, ko je iz zavitka privlekla na dan razne prtiče in korale. "Kje si pa to dobila?" je vprašala in presunljivo pogledala Verico, ki je kot kupček nesreče čepela na tleh in se zvijala v neutolažljivem joku. Dolgo je morala siliti vanjo, da je izsilila iz nje priznanje. Nekaj, kakor žarek veselja in senca žalosti je šlo čez njen obraz. Vzela je malo grešnico v naročje in jo kregala in ljubkovala — vse obenem: "Ti grdi, grdi moj otrok! Ali zdaj veš, da nepošteno pridobljeni denar ne prinaša sreče? Hotela si me razveseliti, pa si me razžalostila. Eno samo drobno voščilce bi mi izrekla, in več bi bilo zame vredno kot najdražje darilo tega sveta. Zahvaliva Bogu, da si našla denar, ki sem ga izgubila jaz. Če bi ga bil izgubil kdo drugi, tega pač ne bi mogla tako hitro pozabiti in odpustiti." Poslej si Verica nikoli več ni belila glave, kaj bi materi podarila za god. Izročila ji je skromno cvetko, in ji voščila kar na moč lepo: "Mamica, vse najboljše ti želim!" In mati je bila srečna. Saj je vedela, da prihajajo te besede njeni hčerki naravnost,^ srca. To je bil zanjo vsako leto najlepši dar. KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo Berto Cernič DORREGO 1583 — Gs. Aires U. T. 54 - 3588 NAŠIM MATERAM ZA GOD Materam slovenskim za danšnji god mnogo zdravja, sreče vošči mladi rod. Takšnega bogastva na vsem svetu ni, da ljubezen z njim vam poplačali bi. In besede takšne nihče ne pozna, da bi z njo povedal, kar na dnu srca gorko podrteva, hoče prekipeti — pa kot val ne more k soncu se povzpeti. Ena sama misel gorka nas prešinja, ena sama želja čista kot svetinja: Naj ljubezen vaša Vekomaj živi in slovenski zemlji blagoslov rodi! Mirko Kunčič. SREČA — MATI Sreča — to je mati, dokler je še živa, dokler črna zemlja je še ne pokriva. Kdo otrokom naj mehkejše MAJDA SIROTA Tam na pragu nizke koče mala Majda tiho joče. Sama, sama je ostala, mamico je smrt pobrala. Vidi Anko, Tončko, Mano — vse, ah, vse imajo mamo; kruhek bel drobi jim v mleko, šiva novo jim obleko. Majde nihče ne poboža, tiho vene kakor roča — brez ljubezni in toplote, brez veselja, brez dobrote. posteljico zna postlati? Samo mati. Kdo jih ziblje, kdo jim poje kadar se ne dá jim spati? Zlata mati. Kdo jim skrbno streže, kadar bolni morajo ležati? Skrbna mati. Kdo pa zanje največ mora pretrpeti, prejokati? Vedno mati. Sreča — to je mati, dokler je še živa, dokler črna zemlja je še ne pokriva. Kokun. Anton Aškerc: KNEŽJI KAMEN ..^'Kamenje bo vpilo". Luk. XIX, 40. "Polje lepo, polje Gosposvetsko. dežele koroške ti cvet! Kaj pomeni kamen stari v tebi, svedok iz neznanih nam let?" "Nem si! Tiho vse okoli tebe. Ko sonce ti sije, molčiš; a ko noč na tebe pade črna, ti ves oživiš — govoriš! "Čuj. svobode naše pokopane pomnik je ta kamen jedin! Tujcu suženj ti pozabil davno, da otcev slovenskih si sin! "Knezov naših prestol je slovenskih tá kamen! Tegá ti ne znaš? Samo sedel tu, Borut, Gbrazd je pa Ingo, poslednji knez naš! r "Tu volili sino sami si kneza; kmet sam mu dajal je oblast; narod sam iz sebe mu izročal moč zezla in krone je čast .T. "Domovine le iskati sreče, vsem bráhili pravdo vsekdár, z mečem v roki tu prisegal glasno v jeziku (jfe našem vladar! "čitaj črke tu na kamnu svete! — Mi vctolbli smo v kamen jih, znaj!—-Pravdo brani vdove — domovine.. • A kdo vam jo brani sedaj? del, katero hčerko mislite in ravno zato vam je svetoval, da se skrivno poročite, ker je hotel, da postanete naš zet. — Ti pa, moja draga hčerka, ali res misliš, da te nisva slišala, ko si se po noči splazila iz hiše? — Hahaha, čisto jasno sem slišala, da si previdno odšla po stopnicah na vrt. Opozorila sem na to še očeta in sem mu rekla: — Barjanski, sedaj gre naša hčerka Mila na poroko. — Ko pa sta prišla ponoči domov, potem ko vaju je duhovnik poročil, ko ste vi, Apraskin trkali na okno in prosili, da vas pustimo v hišo — ali mislite, da ni oče spoznal svoje lastne hčerke? — Ne, vse to sva z možem vedela, že davno sva bila zadovoljna z vašo izbiro in sedaj sva prišla vaju blagoslovit. Sedaj so se začeli objemati. Mila se vrže materi okoli vratu, Apraskin se pa udari po čelu in si misli: — Jaz pa sem mislil, da sem uka-nil starega Barjanskega, toda glej, on me je ukanil. Sicer pa je sedaj tako vseeno, glavno je, da sem Milin mož in zet najbogatejšega kmeta. — Toda otroka, — reče sedaj kar nepričakovano gospa Barjanska, potem ko se je podala z mladim parom v sobo in so sedli za mizo, kjer jih je že pričakovala bogata južina, — ® en pogoj pa morata vendar še izpolniti, kot zahvalo zato, da sva z možem dovolila poroko. — Mati, govori, — odvrne Mila, — vse bova storila, karkoli želiš. Moje srce je >|»olno hvaležnosti in ni je stvari, ki je ne bi storila za svoje starše. Tudi Apraskin zatrdi, da mu ne bo težko dokazati staršem svoje mlade žene svojo udanost. - Priseči nama morata, da bo o-rajin zakon za tri mesece popol- kin. — Čemu naj tajiva, če sva poro-nma tajen in zato mora Apraskin tudi v bodoče ostati v svojem stanovanju, Mila pa bo spala zopet pri nama. Obljubiti nama morata, da bosta med tem časom živela tako, ka kor da vaju ni duhovnik poročil, kakor da sta si popolnoma tuja. Apraskinu in Mili se je zdelo, da se je izvrstno kavkaško vino, ki sta ga pravkar pila, spremenilo v kis. Spogledala sta se, na Milinih trepalnicah pa so se zalesketale solze. — Zakaj tako? — vpraša Apras-čena. — Ali nisem samostojen? Ali nisem odrastel človek, ali ne smem delati, kar meni ugaja? Kdo mi ima (pravico ukazovati? Kar pa se tiče Mile, bo vse v redu, če naju blagoslovite. Svet naj zve, da sta postala Apraskin in Mila sinoči zakonski par. — Ah, vidva sta zaljubljena! — vzklikne gospa Barjanska in sima-ši velik kos mesa v usta. Mislim, da je vam popolnoma vseeno, kaj mislijo ljudje — samo če ste samostojni. — Toda prej, predno bo oče pred svetom priznal, da ti je dal Milo za ženo, se morajo izvršiti tri važne stvari. — Vlastelin lllometski, ki ga poznaš in veš, da je snubil našo Milo, nam dolguje sedem tisoč rubljev. Če bi zvedel, da Mila ne bo postala njegova žena, ne bi hotel poravnati dolga. Če pa bo mislil, da bo postal naš zet, bo izkupil točno v treh mesecih menico, samo da pokaže očetu, da ni propadel. — Narobe je zopet stvar z gospodom Balogom iz Moskve. — Če bi slišal, da ne bo dobil Mile. bi ponudil očetu za vino zelo nizko ceno, ko bo prišel čez šest tednov k njemu. Dokler pa upa, da bo dobil Milo za ženo ,plača vedno dvojno ceno. — Končno se moramo ozirati še na penzioniranega majorja, ki stanuje v vasi in ki si je tudi vtepel v glavo, da se mora z Milo oženiti. _Vi veste, da bi oče rad postal župan, — major pa je pri oblastih zelo vplivna osebnost. _Dajte, da bo storil major svojo uslugo! Ko pa bo oče postal župan, naj se razpoči od jeze, ko bo zvedel, da je postala Mila Apraskinova žena in da je zanj izgubljena. — Torej najprej sedem tisoč rubljev od Vlastelina, nato dobre cene od gospoda Baloga in končno vpliv majorja, — vidita otroka, to so tri vzroki, radi katerih vaju prosimo, ' da tajita svoj zakon in da se med tem časom ne shajata, razen v naši navzočnosti — na kratko, živita tako, kakor da nista poročena. V Apraskinu je vse kipelo od jeze. Najrajše bi bil udaril s pestjo po mizi in prevrnil vse te steklenice, sklede in krožnike. Kako naj prenaša življenje brez Mile, ko se bo pa vedno spominjal preživete noči v vrtni hišici? Vedel pa je, da stari Barjanski ne bo odstopil od svojih zahtev, ker je dobro vedel, kako je lakomen denarja. Na kocki je stalo sedem tisoč rubljev in dobra cena -za njegovo vino, to je bila stvar, ki je bila za Barjanskega zelo važna. Že davno pa je gojil stari, bogati kmet tudi željo, da bi postal župan in tako Apraskin ni imel upanja, da bi ga mogel pregovoriti. Tako je moral Apraskin s kislim obrazom in tresočim se glasom obljubiti, da bo živel tri mesece brez Mile in da jo bo vrnil njenim star-nrm Hntr T'' sta mu stara dva slo-'5ywoHljJi*ibiln, da bosta po treh me-razgta\ila njuno poroko in da bo cela vas^edela, da je postal Bar-janskijev zet. Apraskin se je končno pomiril s to mislijo, ko pa je vstal od mize, da se napoti po stari navadi na delo, stopi k Mili in ji stisne roko. Ona pa mu zašepeče s solzami v očeh: — Apraskin, — tri mesece! Oh, tako dolgo naj bom brez sreče in blaženosti, ki sem ju komaj spoznala! — Apraskin, ne bi smel popustiti, — napravil si pogreško. — Toda sedaj je bilo končano, sedaj ni moglo ničesar več spremeniti in slabe volje se poda Apraskin na delo. Mila odide v sobo, kjer izbruhne v krčeviti jok. Ko sta stara dva ostala sama, si Barjanski dovoli vprašati: — Kaj pa sva s tem prav za prav dosegla, — Po treh mesecih bo A-praskin vendar le Milin mož! — Bedak! — mu odvrne starka. — Bedak, pravim, ali ne veš, da more med tem časom mlada žena stokrat spremeniti svoje mišljenje o svojem možu? Dobila sva na času, Barjanski, to pa je najboljše, kar sva mogla doseči pod temi okolnost-mi. Sedaj si bova pa prizadevala, da bo Mila pozabila na tega Apraskina. Žena izpije vse ostanke vina, ker je spadala v ono vrsto žensk, ki jim je žal za vsako kapljico vina, ki bi bila izgubljena in zato praznijo čaše do zadnje kapljice. Da, gospa Barjanski je bila zelo štedljiva žena — razen tega je bila modra — sklenila je, da bo izvršila svoj načrt, četudi na račun sreče svojega otroka. 117. POGLAVJI? Elizabeta in stekleno oko. Kneginja Natalka Soltikovna, ki je zelo zanimivo pripovedovala, u-molkne. Mala družba začne govoriti o tem, kar je pravkar slišala. — Resnično, — vzklikne Olga, — sedaj ko vem, kaj sta vse pretrpe-'uioA oj[ C«pas ui ui^sujdv kako težko sta postala svoja, sedaj ju imam še enkrat rajše. Zadovoljna sem, da se je jima vendar-le posrečilo, da sta postala mož in žena. — Na vsak način pa stvar ni bila lahka, — vzklikne Mirovič — stara Barjanska je gotovo uporabila vsa sredstva, da izpuli ljubezen iz srca svoje hčerke in človek skoraj ne more verjeti, kako so tako stare beštije žilave pri svojih načrtih. — Oh, ona je vse storila, da bi u-ničila življensko srečo Apraskina in Mile, — reče Natalka, — in na žalost, — a to je še najhujše, — da je moja lastna rodbina ozko vezana i> usodo Mile in Apraskina. Če vam. dragi moji prijatelji, dalje pripovedujem, vam bom morala omeniti zločin mojega brata, — Bog mu daj večni mir in pokoj! — Kar se njega tiče, — zašepeče Mirovič staremu Lebrunu, ki je sedel poleg njega, — mislim, da mirno počiva* ker so ga kljub vsemu pokopali v obiteljski grobnici Soltikovi, toda duša mladega zločinca gotovo ni pred obličjem božjim, temveč se sedaj cvre v peklju in to na onem ognju, kjer si hudič pripravlja najslavnejše delikatese. vzklikne Olga, — nas zelo zanima, — Nadaljujte, — kneginja, —' kaj sta doživela Apraskin in Mil»' tako da ne moremo mirno čakata da bi slišali konec njunega roman«- — V začetku svoje povesti, — nadaljuje Natalka, — sem omenila, da sta se Apraskin in Miia poročila, ko je dozorevalo sadje in grozdje. — Bila je torej jesen, listje na drevesih je porumenelo cela mala vas je bila pokrita s preprogo iz listja. Hladen veter je zapihal, v gozdovih pl so zaorili lovski rogovi. (Dalje prihodnjič)