,Gori«-H" izhnja vs:iki lon*k in soboto. Ako p;i()«' Mil I a diH'vn jiraznik. dan popn-j. pr«*' leu b K, za četrt ieta 2.5»). I'pravnifttvn se nanaia v „Namdni siskarr." Jlfca Vettunni St. 4. fa ouia»*1 $e plačuje od čvet^rostolpne petit vrste po 14 vin.. za verkratni latis primeren popusl. \'<><*nnir/.ttr fttfvilke sianejo X vin. in se ,)n«l<*)ajo • 'aznih yonSKih traiikati St. 98. V (lorici, v sobuto dne 7. decembra \lJ\'J. Leto XIII. Naši trgovski inferesi na Balkanu. Vsa zimaiija |)olitik;i, bodisi že v tcj ali oni obliki, ima lc dva cilja in si- eer: razširjenje lastiic posesti ali trgov- ske koristi države. Vsc drugo, kar sc o tej stvari govori in pise, je ali čisto ne- rcsnieno ali pa sc da oiuejiti na gori o- niciijciii dve tocki. Postranskili vpra- šanj je lahko seveda cela vrsta, a v bi- stvn tudi ta lie poiucnijo nic drugega. Vsaka drzava, ki izdeluje ali pride- luje cez svojo potrcbo, niora iskati po- tein trgov, kamor pošljc svojc blago. Nekaterc države več pridelujejo, druge vee izdclujejo. Prvc iineniijeiuo navad- no ajirarnc, druge pa industrially drža- ve. Možje, ki vodijo zunanjo politiko, niorajo tedaj skrbeti, da sc domače bla- go, kar ^a jc čcz mero, spravi v denar in siccr v drugili, tujili državah, navad- no uajblizjili, ako iste kaj potrebujejo, ker static voznja na ta načiii zclo malo. Tako strenii nasa zimaiija politiku, ki jc prvi del, to je osvajanje tujili ze- nielj pustila čisto iz programa, za tern, da gre naše industrijsko blago v druge države, v prvi vrsti na Balkan, ker drugod so nas že drugi i)rcliitcli. Celo na Balkauu so se že vsedli Neinci preko našili glav in le s težavo se je naša in- drustrija obdržala \r balkanskih drža- vali. Ta trgovina je tedaj za nas edini faktor zunanje politike in čc nam diplo- matic zapravijo še to, potein bomo o- stali cisto na suliciii. Marsikaj dobiva- ino tudi mi iz Srbije in drugih dežel na Palkanu, kcr so tc države kolikor toli- ko že radi bližinc navezane na naše od- jemalce. V kakeni razmerju je v trgovskem oziru nasa država z Balkanom, nam ka- žejo najbolj jastio statistieni podatki, iz- dani od c. kr. trgovinskega minister- stva. Kot podlaga za naša razmotriva- nja nam služi »Statistika zunanje trgo- vine« iz I. 1911, III. zv., kjer so obdela- ne posamezne države, ki stoje z nanii v trgovski zvezi. izmed vscli balkanskih držav nas kot najbližja najbolj zaniina Srbija. V Srbijo izvazanio vse inogoee stvari. najvi.'e seveda industrijskili produktov, med vsemi najvee žclczuinc. Lcta \lM)7 snio poslali tja doli za .y559.()ll() K zc- leznetfa blatfa leta 1911 |)a zc za r\0i7.iH>l) K. Porastek siccr ni ravno vj- lik, a vendar jc. .Dragoccnosti in denar- ja sc jc poslalo od nas v Srbijo I. 1911 za 4,724.00s) K. Dosti se proda doli od nas nsnja in usnjatili izdelkov, potein i/delanili strojev in dosti elektrienih a- paratov. Cclo lesa in oglja so dobili Sr»M od nas 1. 1911 za cclili 2,390.000 K. Jako visoko svoto plaeajo Srbi tudi za pre- divo, bonibajevino in euake izt'elkc. L. 1911 je slo doli za 4,564.000 K, 1. 1910 pa le za 1,49!S.00() K. Ta porastck v c- nem letu je pa že vpoštevanja ureden, kajti na sploli v eksportu nisnio nikjer boyjsivedi na kaki višini. Take točke, kjcr se vidi napredek, je treba tedaj skrbno varovati. Vscga skupaj snio iz- peljali v Srbijo leta 1911 za 40,121.000 kron in čc prištejemo šc denar. za 44,0.^9.000 K. Zadnja Ida kazejo slcdc- če zanimivc skupnc svote: I. 1907 smo prodali Srbiji /:a .?1,269.000 K. leta 19(IS /a .'Ö.744.IIH0 K; v letn 1909 je svoU- pad I a na 22,. J90.000 in I. 191!) na 21,.'SOö.OOO K. V encni letu t. j. 1911 sc je tedaj povišal izvoz \- Srbijo ;:a 2.^,074.000 K, kar jc pač lepa in vpošte- vanja uredna svota. Precej velik jc tudi uvoz iz Srbije v uašo državo. Največja postojanka jc seveda živina. čcz 16 lr.ilijonov K. Polcg tcga sadje in žito i?i driigi produkti poljedelskega zuačaj;;, kar je pae \' danili razmerali čisto ra- ZLiinljivo. Mi dajamo industrijskc pred- mete, Srbija nam pa poljedelskc in živi- no. Vsega skupaj so prodali Srbi na'ii 1. 191 I za 42,739.000 K, tako da si stojira uvoz in izvoz v našo monarliijo in iz nic približno enako nasproti. Mi prodamo Srbom za dva milijona vee kot oni nam. Zanimivo pa vtegne biti dejstvo, da smo I 1907 dobiii iz Srbije komaj za 12 mi» lijonov kron blaga. leta 1911 pa žc za 42 miliionov. Hruga za nas zaniniiva država je liolgarija, ki je sieer nekoliko bolj od nerok, a veudar pride za naso iudustriio še niocno v poštev. V Bolgarijo izvaža- lTio najvee sladkorja, boinbaževiue, že leznine, dragoeenosti in denarja. Pr\- ) meslo ima sladkor, kalerega mho Urn pmdcili tja doli čcz I25.IHHI kvintalov, za skupno svoto 0,024.000 kron. Uobro napreduje /eleznina, met! tem ko je n. |)r. padel uvoz vozov od 2 milijouov i:a komaj 300.000 kron. Yidi sc, da Bolga- rija industrijalno nai'riduic bolj kot Sr- l.'ija in s\roie pr)trcbe zadosti nekolik ) že z doniačimi izdclki. Na drugi stra.'ii sr) ii.-s pa tudi drugc državc prehitclc m zaprle tako trji nasiin izdelkoni. iz Bolgarije dobi\'amo mi preeej tnalo. naj- vee zivalske produkte in odpadke. \)(:- loma tudi zito in tobak. \'sega skupai smo prodali U-.ni v Bolgarijo za 3 malega trga ne smemo prezirati. Te razmere so bile 1. 1911. za letos so seveda nekoliko drugaene. a kakor se da z gotovostio sklepati. se bistveno niso izpremenile. \' celoti smo prodali v omeniene štiri drza\e I. 1911 blaga za sledeee svote: zra\en snio posta\ili ra- di primere tudi s\ote za 1. 1910 1(H1 i",M ČM!:gon 2."4.1.IIOO K r 445.000 K Bolgariia 3S.ri(»o OOi.i „ .iD.878.iion „ Srbi|n 4 4,d3".OOO „ 21.565 nOo „ Tu-čija 10m 4d7.ooO „ 1 1 IJKJ.000 ,, Nasi takoz\ani »življenski" interesi na Balkanu so tedaj v tell svotah kron sko- ro eelotno zapopadeni. Za to gre pri vsei st\ari. da naša trgoxina tain doii ne izgubi tal, anipak da sc ra/širi. \ i- deli pa smo tudi na podlagi uradnih ste- \'ilk, da je nas eksport v Tureijo obeut- no nazadoval, medtern ko kažejo števil- ke v d\eh veeiih slovanskih balkanskih drzavah prav lep napredek. Ta napre- dek bo po koneanih \oinih akeijah še posebno rasel. ker bodo jiotrebe še \eeje. I~Zno dejstvo pa posebno zveni iz teh suhih šte\ilk: Za našo trgovino je velika bodoenost v evropski Tureiji. ka- kor hitro pride tista Slovanom v roke. Ako bi ostala turška. pride naš ondotni eksport poeasi na nie. Razdelite\- ev- ropske Tureiie med slovanske države pomeni tedaj napredek avstrijske bal- kanske trgovine. Vojna in mir. Proti koncu balkanske vojne. V torek se je podpisalo v Čataldži i premirje med Crnogoro, Srbijo. Bolga- Cez Kosovo polje. Odlomek, srbski: E. Čakra I. 1862. (Dalje.) No, kaj pa da se inn je lice zdaj ta- ko grdo namrdnilo, da mu vroče solze kapajo z liea? Ali morda obžaluje pogi- nole junaške pradede. ali morda gleda pogibelj svctlcga gospodarja in treli vr- lih pobratiinov? Ne, opazil je za (iolcč --¦ pianino nevcrnega Vuka in dvanajst tisoe Ijubih Hercegovinccv, ki so zaradi vladoljubia izdali kneza na Kosoveiu . .. Kar konj zarezgeta in ga vzbudi iz tužnili sanjarij. Pred njim - se je dvigala ncpro- zorna nicglica in iz ten line se je eul gla- sen topot. Megliea je bila od pralui in topot od siluih konj konjenikov . III. Na lieu nasega poslanca se poka;'e tezka ncgotovost in po telesu mu prelcti lahko drgetanje. Kaj, ec so Turki? mu pride na uni Ni mu bilo za bedno življenje, nego Ntrali ga |e obscl, da ne bode mogel iz- vršiti uaročila. Kaj poreee patrijarli, kaj bo za sirotinjo »rajou. Ali naj ostane na njem kletva? ali se Iiuda usoda se ui pomirila s preganjanim narodom? Ali naj n.iega toži sirotiiija, ker ni verc \' ptuji gospodi? Turki so bili! To je pričalo svetlo oro/je, ki se je blestilo iz megliee. Siro- inaska raja ninia svitlcga orožja, to je le pri krvoloenili Turkili, oni se blešče \ zlatu vslcd tuje niiike. .lunak sc ozira tjc in sem, nazaj ne more, kcr se živ dan nikdar ni uuiakuil, a spredaj je gotova suirt! No, za smrt mu ni bilo, ani|)ak za sporoeilo, da / ujirn ali naroda zasije solnee boljsili ea- ."¦o\r, ali pa utoiic za \cc stoletii . . . Y tej notranji borbi ga zalotijo Tur- ki, bilo jili je kakili trideset. Pred iijin«: je bil iiiož x bogati oblek'; njegov dober konj. rusa, skodrana brada, trijc konjski rcpi so kazali, da je paša (poglavar). Sreeajo sc jim |iogledi; mislil bi, da se bodo kar iskre kresaie, tako silen ogenj je pulial iz njih. To ni bil ogen.; Nile in jnna.šlva, nego smrtnega sovra- stva; oei so jim bile motnc in krvavc in skozi stisnjene trepalniee je iedva pr,)- dirala s\etl:! zenica. Niso se mogli lo- tih orožja, ker jim je prevzelo drgetanie roke, o besedi ni bilo govora. ker so jed\a niogli dihati od srda. (To Ijuto sovraštvo kot bi ne imelo korenine \' \'eri in narodnosti, imeti niora se drugo podlago.Tosovrastvo ni porod trenutka, nego se je moralo vlaeiti od davnili sto- letij. Tu je moral jeden drugega Ijuto za vree ugrizniti, iiolcg uarodnosti in vcro- izpo\edi niorajo biti tu tudi družiuski \zroki.) No, nienda je Srba tiseala veeia raua, kcr je sprožil samokres na Turka. Ali \' Ijuteni gnjevu sta se mu roka in oko izneverila; ni zadel pase, nego dru- gega Turka kraj njega. Maliouia se /a- blesei trideset krivih danuišeanskih sa- belj iiroti jedineinu srbskemu inceii. Boj, eetudi neeuak, jc trajal dalje easa: jeden Turek za drugim je padel v zcleno brano. Ali tudi Staniso je pokri- valo že vee globokih ran. Pa, dasi mu je kri eurela iz globokih ran, mu sc enkrat zardi obraz in kri mu zapolje od srea \" glavo. Yidi, da je zadnji čas, a mrzkost mu še ni izgiuila, okrutni paša je besno jahal konja brcz niuke in brez rane. Te- daj pusti nice, prožene kouja. da bi po- padel paso z golimi rokami. Hotel mu je kar z rokami in zobmi iztrgati inn gresno dušo ter jo poslati \- žrelo ... Ali ni bila volja božia; \ sled iz- gubljene krvi ga je popustila moe. en korak pred paso se strmoglavi s konja. Mrak mu pokrije kr\ave oa in slabost obvlada sieer evrste misiee. Pa tudi pašo je obsla drlilaviea. in ni si upal maščevati se nad mrtveeem. Turk; so kot volkovi strgali ž njega obleko in orožje in odšli naglo k Peci. kot bi se bali iireganjanja, ali svojc tnrt- ve žrtve. Za njimi se je dvigala gosta megla pralui od konjskih kopit! ali vicLM se je zadovoljui uasnieh kr\olocuega pase, ki je obraeal pisan listek \- roki. Ali je bila to jadna usoda. da pride zdaj sporoeilo v pašine roke? Ali ni bi- lo dovoli plakanja siromašne raje, da njena usoda pride v roke okrutnika. da- leč poznatega zbog triuostva? Oil. ali grehi pradedov še niso izmiti s toliko solzaini bednc sirotinje? Ali naj bo za- puseen ves narod? F^ožja potrpljivost je brezkrajna! (Konec prih.) ; hovito »dokazal« da so bili prvi stano- valci v (iorici laske narodiiosti, naj te- daj za liipček ta hipoteza velja. Reci- ino, da je bilo res tako, a mi bi scdaj ra- di vedcli k a k j c z i k so govorili ti La- in, ker so svoj kraj hnenovali Ciorica - (ioriza stoji v listini cesarja Otona 111. I. 1(101. To je gotovo slovcuska be- scda in niti (iorizia niso rekli, ampak piav jasno (iorica kot se danes. Listina cesarja Otona še izrecno pristavlja, da se tako pravi v >.slovcnskem jeziku«. Zakaj ni rekcl v laskcm? Kcr laško to inic ni in tudi tisti, ki so «a inestu dali. liiso bili Lalii. Kdo je šc slišal, da bi bi'i dali Lalii kakeniu svojeinu kraju slo- ven s k o hue? To naj pojasni' »Cor- ricrc«! Velik prorok se je oglasil v liberal- nem listn »UCiteljski Tovariš« in se spravil v svoji veliki niodrosli nad Mo- liorjcvo družbo in jo v nič del, da ni u- redna vee piškavega orelia. In zakaj l'i alarm .1;; inobilizacija incd miniiiii 11C-1— telistvoni? Koledar Moliorje\e druzbc je prinesel letos povest .-Preslcp- 1 j c n i i n o I e I i", ki opisujc nekega u- eitelja krieaea. Pisatelj ga potein spravi na popirju seveda na oni svet. pied rein ko /iipnik v isti vasi zivi so dalje. To seveda ni prav. Župnik bi mo- ral imireti ali biti morda celo vbit ali kaj takega, to bi bilo lepšc in -I'cit. tovn- ris'i bi se gotovo ne zgrazal nad tern. Sai sc ne ako ta ali oni liberalni list ii- dari po »tarjili«. To jc potrebno, kaj ne? Konec tc liistorije jc pa najlepši. Kcr ic priobeila Moliorieva družba W povest, kriei nekod brzkoue »zatiraii" tieitelj ali kdo drugi v »Tovarišu«, da in o r a j o vsi iieitclji izstopiti i/. Mohor- jeve dru/.be. Ta jc pa res lepa! '1 i str,i- Sni '»knlturni« krieaei scdaj vzdignejo eel viliar proti kultiiriiciim zavodu ka- kor ic Moliorjeva druzba. To krieanje i:; vpitie imeiuijejo potem kiilinrno del'), sai ic napcrjeiio proti dru/bi, ki jo po svojem bistvu katoliska. Ako bi proda- ji'.la Moliorjeva dru/ba svojim elanoin razne svobodomiselne in protiverske stvari. bi bila v oceh tell ptieev gotovo ¦kultnrcn« taktor prve vrste. To roll- nciiic naj pa sieer nikogar ne nioti, kaiti I »ru/.bino tlelo stoji po s\oji važnosti dalee nad takimi bojkotninii pozivi. Ti- Mi krieae in njegovo glasilo sta pa na vsak naein polrebna »priporoeila«! Boziena veselica v prid »Sloven- skcnui Siroiiščii« bo tudi letos, kakor druga Icta. Pripravlja se prav lep vspored. Predilnicn v Stračicah se bode raz- širila. To je posueti iz poroeila goriške- ga /upana v zadnji obeinski seji, Zidala se bodo nova poslopja in sprenienil ^e 1)0 en del toka lnidoiirnika Koruja. Vojaški taksi podvrženi tnožje aii r:ih:(.leniei se iniaio javiti pismeno ali iistii't.'iio pri tnk'ijsnjeiii mimicipiju \ času od !. januvarja in do .11. januvarja. V teh resnih časih se obraeamo na dobrc žene in dekliee naših kra.icv in ti kaino na njihova usiuiljeiia srea, da se radodarno spomnijo našili vojakov, ka-- tore kliee vojaška dolžnost v tern zim- skem mrazu na ineje tiašc doniovinc. Kako prav bi jini prišla toplejša obleka, kakor: nogovice, spodnja oble- ka, zapestnice, pa tudi čaj, eokolada, sladkor, tobak, kar se vse hvaležno sprejme. Blagobotne pošiljatvc naj se na- slovijo na me, ali pa tudi na grofico Ir- ma Screnyi v Qorici, Via Usina, Villa Fiori, Baronica Marija Bianchi v Rubijah. Odprti lekarni. Od 8. do 15. t. m. bodete imeli ponočno službo lekarni: 0 1 i u b i c h - T r o m b a, Umrl |e na Dobrovem g. Anton Simeie, posestnik v 86. letu svoje dobe po dosgi in mučni bplezni. N. p. v m.! Nogo si je zvil, ko je šel z Otlice na aidovski vlak, v pondeljek preč. gosp. lidvard M e ž n a r š i C. Tudi na glavi se je nekoliko pobil. Prepeljali so «a na- zaj na Otlico. Lovski pes sivkasto-črnc dlake s Crninii lisami sc je vstavil v hiši prcjš- njeua X. zupana Pavliee v kilienbergu. Kdor bi «a bil zgubil, naj se ogiasi isto- tam. Zaradi umora. Tržaška policija j'-- dovcdla v tukajšnjc sodnijske zapor'j neketfa Antona (iregoreiča iz Branicc. ki tfa ic iskalo okrožno sodišče zaraui nmora. Všel jc v list in je upal, da sc ga lie bo nioglo izslediti. Za »Rdeči križ jujjoslovaiiskih bal- kanskih držav« je nabral g. Kob, učitelj \ Lotfii 1^) K, katcri /ncsek ic poslal blagajiiiku g. Koritniku. Mrtvega so našli v sredo v nekem bre/.dim pri TrcbCah nekega moža. ()- i(t/.niški postajevodja hjrluga se jc spu- stil v brezduo tcr polegnil iz njega nir- liea. I'Jii pravijo. da sc kliče Matija Kralj, po domačc ^Uagon«, drugi pa, da se iuieiiuie Matej Kri/.jak, da jc 5r> L'i star tcr da stamijc v Trebčah. Kako jc l-riscl moz v brc/.dno, kjcr je nascl suirt, se lie ve. Tiskovna pravda pred tržaško po- roto. Tc dni se jc vršila pred tržaškiim porotniki tiskovna pravda, katero je na- perila bivša «lianca hiulana« v (iori-ji proti odgovornc'inu uredniku iista "L.i Coda del diavolo- zaradi razžaljcnja časti potoin tiska. la pravda je bila na dnevnem rcdu že pri predzadiijeni po- rotnciu zascdanju, a se je odložila, kcr ni bilo pri rokah pravil >.hanca t""riula- ne-. Scdaj se ic zopct odložila in siccr za to, da bodo zaslišanc še nekatere nove price. Zakaj sc bode tretjie odlo- /ila pnročali bodemo o svojem easu. Izpred sodišea. Te dni se jc vršila proti Mariji l:a\!in, stanuioči v (iorici, a pristojni v Solkan. kazenska obravua- va. Pavlin jc bila namreč svoj čas arc- tiraiia, kcr jc bila na suiiiu. da ic ukra- dla svojim gospodarjem Karolu Kumar in njcgovi soprogi zlat prstan z biscri v vrcdnosti M\ K. Sodni dvor je pa zara- di pomanjkanja dokazov Marijo Pavlin oprostil. Splav avstro-ogrske križarke. »Zeit« poroča, da sc bo vršil priliodnii mesee na Rcki splav avstrijske brzovo- zne križarkc >-Novarac. Vojaka povozil vlak. Celovški listi I'orocajo: Pri \ rliuiki je vlak povozil uekega narcdnika, ki je ondi stra/il most, in ga popolnoiua /mcckal. Mesto glavnega dobitka — zapor. \ sredo opoldnc sc je zglasil v pisarni »Slovcnske Strazcu v Ljubljani (iregor Leban, doma iz Lok v goriški okoliei, in izroeil sreeko »Sloxenskc Stražeu Št. b7.i).}>2 s |)rosnjo, uaj sc urn i/.plaea gluvni dobitck v vrcdnosti 5000 K, ki ga jc zadcla navedena stevilka, ee le ino- goče v denarju. Uradnik. ki oddaja do- bitke, je na prvi hip opazil, da jc stevil- ka na srečki popravljeua. Rckel ic »sreeneniiiK inožu, uaj nekoliko poeaka, da bo šel vprasat, ee inn sine izplaeati dobitck \r denarju. Uradnik je nato od- šel iz pisaruc, zaklcnil za seboj in poslal po stražnika. Med teni pa si je xsrecni--. Leban v pisarni prižgal cigarcto in prav zadovoljno pušil v nadi, da bo dobil kar celih 5000 K. Zato se je zelo zadidil, ko se je vrnil uradnik in mu rekcl, da mil on na to sreeko ne more izplaeati de- narja, ker se je za glavni dobitck že oglosila lastnica srečke, izplaeal pa mu bo ta dobitek gospod, ki takoj pride. V tern hipu jc vstopil stražnik in odpeljal Lebana vživat »Olavni dobitek« v za- por. — Sadjarski teča« priredi kmetijska sola na Qrmu za mladenice, ki se hoče- jo praktično izvcžbati v obrezovanju in I oskrbovanju drevja, v eepljenju in go- jitvi drevja v drevesnici. Tečaj bo trajai od 1. februarja do 15. maja 191.^. Sprej- me sc 5 vajencev v starosti od 10 let iiaprej. Sadjarski vajenci dobijo brez- plačno brano in stanovanja, v denarju pa po 10 K na mesec. Prošnje, katcrini je priložiti izpustnieo ljudske sole in krstni list ali dnmovnico, ic vložiti pri ravnatel.istvu kmetijske sole na Ormu (pošta Kandija na Kranjskem) do 5. ja- nuaria I. 191.1 | Kako daleč sega neinška zagrize- nost. "Siidmarka" pozivlje graško nciii- sko |)rebivalstvo nai se ne udeleži kon- ccrta češkega virtuoza na gosli, Kune- lika, ki sc inia vrsiti dne 10. t. in. Ce \c preveč. oSiidtnarka» na Ko- loškciii jc |)riecla nabirati za takozvano Sebillerjevo zbirko. Izdala je v ta na- inen oklic katcrega pa je koroška de- zclna vlada zaplcnila zaradi bujskanja proti Slov-'iiccni. \endar je enkrat ncmška dezcliia vlada prišla do spozna- nia, da mora običajno liujskanjc prenc- liati. Študentje in študentke so demons- trirali v Tridcnti na juzneni Tirolskem in siccr gimnaziici in realci. Ta - otro- Cu\- demonstraeij;; jc bila nekakov odu- šek proti postopanju dunajske polieije pioti laškim dijrkom pri zadnjili ncini- rib na dunajski univerzi. Ti iantiči v 1 ridentu so imeli tudi »protestno« zbo- rovanje in so sklcnili resolueijo glcdc tr/.aškc imiverzc. Svoj sklep so poslaii poslancu Maifatti-ju. Clovek se neliote vprasa. kie so bili ravnatelji dotieniii srednjih sol. da puste frkolinom take komedije. Ti gospodje so zreli za -pen- zj(jiv'. I >a so učni vspebi \' takili raz- uierali brzkone boli negativni. to se da sklepati. Obsodba jugoslnvanskih dijakov na Hunaiu. Radi znaiiili demonstraeij due 24. nov. je bilo zatozenib 14 dijakov ve- emoma Srbov. da so zakrivili zalicnje Vclieanstva in kričali: Živela Srbiju. Ysi so tajili. Obsojeni so: Bukvic radi razzaljenia VcliCanstva na o mesecev tLŽke jcče. Triie so dobili radi hujska- uia po 14 dni. cden pa 10 dni stroge jc- ee. Orugi so dobili po en teden zapora i:i eden jc bil oproseen. Prvi šolski kinematograi so odprli due 4. t. in. na Diiuain na Franc Jožefo- vi rcalki. Prva predstava ic obsegala cclo vrsto slik iz knltnrne zgodovine. (brtnije. fizike in zemljepisja. \ speh je naravnost neprieakovan. Stroški niso ravno vcliki. okoli 400 kron. To jc en- krat pravo sredstvo. da se mladino od- tr/.e od poccstnili kinernatografov, ki sc takorekoe na noben naein noeejo udati potrebam izobrazbe, ampak Ic vedno predstavljajo svoje krvave. ianatične dramc. Morda bo to poniagalo. Dinainitno patrono so nasli v /e- lezniškem vozu v \iaku, ki jc sel od Celia proti Mariborn v eetrtek opoldan. l\itrono so oddali na postaji Store za Celjeni uradniku v slirambo. Patrona jc bila popolnoiua pripravljena za razstre- litcv in tako prislonjena na vroeo ecv ki leži pod klopjo vsakega voza. Ako bi se bila dovolj razgrela ob eevi bi bila eksplodirala in raztrgala seveda eel voz in morda še več, ker take pa- tionc imajo silno moč. Ker se je neki tujec precej sumljivo obnašal. ga je po- licija prijela. a ne ve se še, ali je dotie- nik {)ra\i krivee. Važna iznajdba za morski promet. Artilerijski major v pokoju Tripko I >ra- gaioxie je iznašel neki nov aparat, s ka- terirn se brez vsakc tcžavc in eisto av- tomatično da natančno določiti vsak dnevni čas. kraj, kjer stoji ravno ladija. Prej je bilo trcba to šele izraeuniti. ker • je veter jako neugodno vplival na ma- gnetno iglo, katero so rabili-v ta namen. Ta novi aparat pa avtomatično začrta pot, katero prcvozi ladja in omogoči mornarjem. da lahko vsak hip pogledaio na karti, kje se ravno nahajajo. Za po- morsko vožnjo je ta aparat velike važ- nosti. Srbski napad na Temesvarsko sinodnišnico? Po ogcrskih listih kro/i čudna. neverjetna vest o nekem name- ravanem napadu na smodnišni stolp v Temešvaru. Neki srbski voiak 61. pol- ka je baje dobil te dni telegram z bese- danii: Jutri se zgodi«. X'ojaka so nato )ozvali pred vojaško poveljstvo in dali njegove stvari preiskati. Dobili so men- da v njegovem kovCegu dve bombi. —• Vojak je baje nato priznal. da je hotel razstreliti smodnisni stolp in da mu ie neki srbski pop obečal zato 20.000 fran- ko v. Tega infanterista so seveda takoj ustrelili. kakor pravijo listi. Yendar se zdi. da ie ta historija o dveh bombah le ena. ampak velika bomba! Pismonoso je napadel v Berlinu ne- ki delavec Werner. Prav na prebrisan naein ga ie spravil v s\oje stanovanje, kjer ga je hotel vbiti in oropati. la Werner ie namrcč poslal sain scbi ro pošti eno marko, katero mu je drugi dan pismonosa prinesel. Pelavee je revče- ka pri tern pograbil in mu skušal vreči neko cimjo cez glavo. Pismonosa, ki ie imel v torbi še čcz 20iie ne sine dovažati živež. 3. Proviantiranje bolgarske armade na vzhodu se vrši po Crnem niorju in preku Odrina in sieer začenši z 10. dnem po sklepu premirja. 4. .Mirovnu pogajanja se prieno v Loiidomi due 13. decembra. Ce bi pri niirovnih pogajanjili ne prišli do sporazuma in bi bilo potrebno nadaljevanjc vojske, bodo morale boju- joče se države to nuznaniti druga drugi 4s nr pred začetkom sovražnosti. Po- sebue komisiie bodo na raznih bojiščih določile nevtralno cono, v kateri se ne sniejo izvrševati v Jasu premirja nika- ke vojue operacije. Koj po sklepu premirja se je nazna- nilo premirje vsem poveljnikom na bo- jišeih se nahajajočih armad. Yoina se je tedaj prekinila. Urska, ki ni podpisala premirne pogodbe in to rej ni sklcnila prcmirja s Turčijo. pa ima na prosto, nadaljevati z vojno ali ne. Te pravice se je tudi poslužila koj \' sredo. la dan je namreč grška eskadra pričela bombardirati Valono, kjer se naliaja provizorična vlada sedaj neodvisne Al- bauije. Proti ternu se je albanska vku'.a tudi žc pritožila. Y Valoni vlada popoln mir in le bombardiranje inesta je neko- liko razburilo obeinstvo. Sklepa se. da Grška ni zadovoljna in neče priznati neodvisnosti Albanije. Iz Prankobroda se poroča, da je od- Ccpljenje Orške od svojih zaveznikov le taktična poteza, ki ima iiamcn turško pozornost vezati nase. Pa tudi turško voiaštvo ob Pardanelah ne sme priti do mini, ker blokira 'ir.ška i nadalje vhod v Dardanele. Agencija iz Aten pa poroea: I >ei- stvo. da Grška ni podpisala premirne pogodbe. ni nikak dokaz. da bi vladalo med državami balkanskc zveze kako nesporazumljenje. Orčija ni hotela svo- jih operacij prekiniti, in sieer v Jonskem niorju zato, da ne bi epirske turske če- te dobivale živil z morske strani, v r:- gejskem morju pa zato, da se ne bi po njem prev.ažale turške čete iz Male Azije v Tracijo. Grška ni torej s tern branila Iastnih interesov, marveč intc- rese cele balkanske zveze; kajti, ako bi zamogli Turki ojačiti svoje pozicije ob Dardanelah in pri Cataldzi, bi bilo nio- goče, da se v londonski konferenci nc sklene mir rnarveč nadaljevanje vojske, ker bi se potem eutili Turki bolj rnoeni. Iz tega se vidi da je Orška postopala v sporazumu z drugimi zaveznicami. Zna- no je in to dokazujejo tudi rnirovna poga- janja med Italijo in Turčijo, da pri takih pogajanjih ni treba prej sklepati pre- mirja. Vidi se. da balkanska zveza ne zaupa Tnrčiji in je hotela zagotoviti si piavo premirje, po katerern naj bi bile vojne pozicije iste, kot so bile pri skle- pu premirja. Uradno se zatrjuje, da se bo Orška udeležila pogajanj za konečui mir v Londonu. Sieer pa ne manjka se- daj najrazličnejših komentarjev o zadr- žanju Orčije. Pravi vzrok, zakaj Orška ni podpisala premirne pogodbe, je znan lo zastopnikom balkanskih držav, ki so se udeležili pogajanj za premirje pri Ca- taldzi. V Cetinju je obeinstvo razočarano, ker se je premirje sklenilo pred padcem Crnogorcein vse one ugodnosti, ki so jih pričakovali od vojske. V prvi vrsti se boje, da ne pride Skadar v Črnogoi/- sko last. Zato predvidevajo, da bode spremeuilo Ijudstvo svoje zadržanje na- ptam vladi. Črnogotski zastopuiki pri n.irovnih pogajanjih, Lazar Minkovic, lvo Popov ic' in Lujo Yojnovic. so se že odneljali v London. Olavna čruogorska zahteva je po cetiujskih poročilih, da dobi Crnagora mesto Skader. Popolnoma logicno je, da se je po sklepu premirja med večiim dclom bal- kanske zveze in med Tureijo obrnila pozornost javnosti bolj na delo diplo- niatov nego na vojne operaeije. ki v zadnjein easu poeivajo. Le (irška y: včeraj zaw.ela mesto Oorica, zapadno od Kastorje in iu/.no od Ohridskega ie- zera. Kar se tiče dela diplomatov. je ta- koj razvidno, da ni inogoče podati pre- cizuih podatkov. Balkanske dr/.ave se- stavljajo instrukcije, po kateril» naj se ravnajo niih zas opniki pri mirovni kou- tereuei v Londonu. a nic pozitivnega ni znano o tern. Iz bolgarskih uradnih kro- Kov je izsla izjava. da se je sklenilo pre- n.irje na pritisk velesil. Bolgarski »Mil c pravi. da se bode v Londonu konecm in za trajno rcoilo balkansko vprašanjo. Y Sofi.ti so iako optimističui. kar sledi \/. supozicije. da je Bolgariia voljna od- stopiti Srbiji izhod na Lgejsko morje, ako se ii ne bi posreeilo dobiti ga na Ja- dransko morje. \ Bolgariji so nekate- ri muenia. da se lioče (irska, ki je pri voinih operacijah ostala, osainljeiui, sporazumet5 posebe s I'ureijo. Naiboij nezadovolini so Srbi in Crnogorci. Po- slednji hocejo imeti Skader, Srhi kako morsko lnko. To so vprasanja. ki se ne bodo rešila prav hitro. če se pomisli, d,i h.oeejo velesile pregledati in eveutuclno tudi predrugaeiti mirovno pogodho. \ Londonu se bodo na tak nacin raz- vili pomembni diplomatični razgovori v treh fazah: 1. med voiiijocimi glede za- gotovitve pridobitev: 2. med balkanski- mi državami glede razdelitve teritorial- nih pridobitev in 3. med vojujočimi i-.i velesilanii glede revizije vse'h sklcnienih pogodb. C- .c doloecnih 25 dni za prvo fazo, se lahko pričakuje, da bo trajala rešitev celokupnega balkanskega vpra- šanja še nekoliko mesecev. Po \'sej evropski diplomaeiji pa vlada mirovno razpoloženje, tako da se za sedaj ni nič bati toliko raznešenili ¦¦voinilv vesti. Dopisi. Iz Vrtojbe. (Razno.') V torek, 26. ni. m. snio imeli novega županstva prvo stares'inst veno sejo. Oovorilo se je, da pride pri seji do obstrukcije od strnni starešin iz Oor. Vrtojbe in Bukovice. Obstrukcija je imela biti v dosego raz- pusta starešinstva. To pa se ni zgodilo in seja se je vršila sporazumno, kar je tudi prav; saj v treh letih ne bo vsega konec in do tedaj se duhovi pomiriio. Letino snio imeli.letos precej do- bro; pa Bog varuj če ne, ker snio se vsled lanske slabe letine precej zadol- zili za zadostiti gospodarskim potrc- bam. Posebno nas je letos rešil krom- pir; imeli snio ga obilo in je bil drag. Tudi z vinom ni slabo; bilo ga je malo, pa je drago. Olavno škodo imamo na einkvantinu, ker ni ves dozorel. Ni še toliko škodovala zgodnja slana. teinveč deževno in hladno vrenie v avgustu in septembru. (iospodarska zadruga bode kupo- vala vino proti koneu d 'mbra, ko se po|)olnoma sčisti, tako so "Mlivsvoji seji. Zadruga je sklieaL » s trgatvi shod, na katerem se je dala svoboda elanom, prodajati vino trgovcern in kr- čmarjem brez nj^nega posredovanja, ker je bila tako že visoka cena. Ostaja ga še članom okolo 250 hi, ki jih vzanic zadruga; od nee'anov ne bode kupo- vala. Politika spi, temvee se pa narodno zavedamo. Posebno kar je vojska n:i Balkanu in se z njo dvigajo Slovani. Nabrali smo za jugoslovanski rdeči rodne brate, ki preganjajo Krutega so- vraga iz Evrope. Za, delavstvo je precej trda; zima je tu, ki zadene zidarje in opekarniske delavee, katerih je tu največ. Pri tukaj- snji opekarni se še ni začelo z deloni kopauja ilovee. Lastniki si niso dali silo, ker jini je vsled štrajka zidarjev v (io- rici zaostala opeka. Zdaj se pa čiije, da so opeko prodali in bodo začeli v kral- kein z deloni. Delati namcravajo v isti nmožini kakor pretečeno leto. Clanov uesrecue »Trgovsko-obrt- tie zadrugcu imamo tudi tukaj kakih de- set, ki se pa tudi za \so stvar malo hrigajo. Ne morejo verjeti \' pretečo katastrofo, zatorej jini ie težko tudi kaj s\'etovati. Y Polenji \rtoibi se ie izvrsila ka- nali/avija skozi vas z onini deuaroir,, ki ie bil izdau kot podpora vlade za hedo. Obeiuarji posebno iz Bukovice in (lor. X'rtojbe, pa tudi iz Polen je se za lo je- zijo. da se ni denar drugam obruil, to ie: za obeinske poti in ne za eesto, ki jo ima oskrbovati cestni odbor. Politični pregled. Državni zbor. V torek se je končalo prvo eitanic proračunskega provizorija in predloga se je odkazala proračunskeniu odseku. Med parlamcntom in vlado je na- stala preeejšnja uapetost radi znanih treh vojnih zakonskih predlog, ki jih ie dodatno k brambeni refonni predlo/.i'.a vlada. Orof Stiirgkh so je zanašal. da bo šla stvar gladko, a celo vladiie stranke so inielc prav velike pomisleke proti predlogam. Ceški radikalci in so- cijalni demokratje so že bili vs: naprav- lieni za najostrejšo obstrukcijo. Za dva dni so se tedaj seje v zbornici odložile da pridejo odseki do dela. Brambeni in justični odsek sta ime- la takoj na to svoje seje. Sieer dolgo ni prislo do kake jasnosti, a uazadnje so stranke sklenile zahtevati od vlade ne- katcrc olajšave in spretnembe. Posebno se zahteva. da se črta doloeba, ki pravi da so za slueaj vojske do 50 leta v s i dolžni stopiti v bran za domovino. Naj- višja starost naj bi bila 45 let. X sredo je trajala seja v odseku od zju- traj do večera.a še ni prišlo do jasnosti. Ylada stoji trdo, češ, Mažari sprejniejo take doiočbe. tedaj jih mora tudi av- strijski parlament. Toda napetost je bila že skrajno velika, da se je bilo bati ka- tastrofe, to je zaključitev državnega zbora. V eetrtek je bila vsa zadeva Š-- vedno nejasna in grof Stiirgkh je sklical zato popoldan sejo, li kateri je povabil zestopuike raznih strank, vojnega mi- nistra in predscdnika zborniee dr. S\l- \ estra. Ob koncu te seje je ministerski predsednik še enkrat priporoeal, naj od- sek sprejme vladno predlogo, ker je ve- like in nujne važnosti. Ukljub teinu, da je ogerska zbornica isti dan sprejela vladno predlogo, je vendar pri nas vla- da morala odjenjati, ker so sklenili če- ški radikalci in eeški demokratje nasto- l)iti takoj z obstrukcijo. To je pomagalo, Tako so se potem črtale nekatere nai- ostrejše določbe. Vlada je tudi dala be- sedo. da bo v plenarni seji zborniee po- daia enako izjavo glede svoje popustit- ve kot v justičnem odseku. V včerajšnji seji je prišla ta zadeva pred zbornico in vlada bo pae prisiljena predlogo nekoli- ko predelati, kakor je to tudi obljubila. Za enkrat je zinagal parlament, vlada je s svojo res ostro predlogo podlegla, ee- tudi jc minister za deželno brambopred- logo zelo toplo priporoeal. Razprava se nato preloži na prihodnjo sejo, ki se bo višila v tore k. Govor nemškega kancelarja. One 2. t. m. je govoril nemški dr- žavni kancelar Bethmann-Holweg v nemški državni zbornici o evropskem politienein položaju. Rekel je med dru- gim: Dogodki na Balkanu se nas sieer ne tikajo naravnost, a pravico in dolz- nost imamo, da govorimo pri posledicah balkanskega vprasanja govoriti besedo za zavezuieo Avstrijo. Seveda pa bodo posainezue velesile svoje zahteve na- pram balkauskiiu zaveznikoni šele po- tem prav izrazile, ko bonio videli ujiho- \ a dolocila za mir. To velja tudi za naso zavezuieo. Ce bi jo pa hotel kdo prcj napasti, ko ona uvcljavlja svoje zahteve, homo mi osta- h zvesti svoj". zavezniški dolžuosii in bonio stopili na njeuo stran. lnterviev z generalom Coitradotn. Na \ prašanje nekega časnikarja, ce so bo razsirila vc^jska tudi po Lvro- pi, je odgovoril feni. Conrad, da osta- ne vojska v istili liiejah kot sedaj tudi v bodoče. (ilede avstro-srbske vojske jc zatrdil Conrad, da so bile vse toza- devne vesti prerane, 'kajti Srbija ui še oznacila svojih zahtev. Lo inneuju ge- nerala Conrada se bo mirnini potom po- ravnalo vsako spomo viirašauje. (ilede rumimskih zahtev pa je rekel, (\,\ dobi Runiunija kompenzacije za njeuo mi- r(-\'iio zadržanje v tern, da se bode re- gulirala meja ob Pobrudži na bolgar- skeni ozemlju. Njegov posct na Rumun- skeiu je bil le ein kurtoazije in je tudi ¦potrdil prijaleljsko razmerje med Av- strijo in Rmnunijo. Darovi. Z a r u d e č i k r i ž Bai k a n s k i li s 1 o \r. r a n j e n c e v p r e j e 1 J. K o- pač od 23../11.—7./12. 1912.: Koren Anton, Oorica zbirka W.95K; Uprava »Novega Casa« La zbirka 146 K; Uprava »Novega Casa« ll.a zbirka 2S.24 K; L>Lisa Andrej, (lorica 4 K; Ko- drc Ivan, župnik sv. Križ 10 K; Simčič Anton, Oorica 40 vin.; Kofol M., Cepo- van zbirka 57 K; županstvo Yrtoviu, zbirka 59.64 K; Torkar .lulka in gospa P'otocnik in nac. soproga v Podbrdu na- brale 120 K; Oekliška Marijiua diužba \' (iorici 30 K; Šuligoj Lucija, Oorica 30 vin.; Fon Anton, klobučar Oorica zbir- ka 34.26 K; Kopač .1, Oorica 20 K: Mav- rič .lo/.ef, Šuiihel 50 vin.; prodajalna Kat. Tisk. Dr. Oorica 11.12 K: Novak Marica, Kostanjevica 40 vin.; Lcščak Mici. Oorica 2 K; Kovačič Ivan, žup- n ik Podmelec 14 kron; Mohor- jani v Podmelcu zložili 6 K; zupanstvo Vojščica, zbirka 55 K; Bone Ivanka, zbirka 5.40 K; Černelj Andrej, Oorica 1 K; Kutiii Josip, Oorica zbirka 5.10 K, Šuligoj .1., urar Oorica S K; Savnig Ignac, Oorica 11.40 K; Ivančič et Kii- rinčič, Oorica tt.90 K; Zajec Olga, Oo- rica 40 vin.; Oabrščekova trg. v Oi- sposki ulici 14.02 K; .Teretič Anton, Oo- rica zbirka 21.08 K; Rolih Anton, Oori- ca zbirka 20.10 K; liribar Tcodor, Oori- ca zbirka 5 K; Kuštrin Anton, Oorica zbirka 8.40 K; zupanstvo Bukovo, zbir- ka 30 K; Turk Mill., brivee La zbirka 13.55 K; Vovk Josip, Dobravljc I K; 13.55 K; Vovk Josip, Dobravlje 1 K. Domače in razne vesti CENJENIM P. N. GG. NAROCNN KOM. Daiiašiiji številki sino priložili poštne položnice, katere naj blagovolijo oni naročniki, ki še niso poravnali na- ročnine za letos ali za prejšnja leta upo- rabiti za dopošiljatev zaostale naročni- no. Oni p. n. naročniki pa, ki vedno redno plačujejo naročnino, so naprošeni uporabiti položnice za prihodnje leto. Vsem p. n. naročnikom pa priporociv- ino, naj širijo naš list, posebno sedaj, ko se prične novo leto. Upravništvo. Duhovska vest. Za župnijo Neinški Rut je bil v torek investiran preč. gosp. Jcsip O r i I a n c, dosedanji tarnošnji ži pni upravitelj. Ali je Gorica bila slovenska o tern vprašanju je, kakor smo že omenili, zo- pet začel »Corriere« dolge, dolge raz- prave. V zadnjem podlistku smo podali znanstvene dokaze za to dejstvo, a ti- sti »laborant« še sedaj ni vtihnil, amnak šari in piše še vedno dalje.^Ker je stra- hovito dolgovezen, se ne bomo na nje- gove čenče dosti ozirali, a par stvari bi SPOMINJAJTE SE OB VSAKI PRILIKI »SOLSKEGA DOMA«! DrobMnice. Pet roparjev vjetih. Iz Sarajeva poroeajo. da so ie posrečilo tamkaj za- jeti pet roprjcv neke znanc roparske družbe, ki šteje deset članov. Pred kratkim so ti hudodelci pri nekem vlo- iTiii odnesli .iti.iiOn K in /a 5<)0»i K raznih dragocenih predmetov. Baje ie eden teli razbojnikov neki bivši Ježelni ura- dnik. Gospodarske vesti. Obrestno mero hranilnih vlog so povišale vse dunajske banke od 4 na Tržne cene na Dunaju. Cene za 50 kg; Pšenica: lisa 11>X> 12.55 K.Banat 11.60—12.05 K. Rž: Slovaška 9.80 do 10.20 K, Ogerska 10.10—-10.50 K. Ječ- men: 9.40-10.90. Oves: 11.25—11.50 K. Koruza: Ogerska nova 7.80—8.05. Ame- rikanska 10.15—10.40. Krompir: rožna- ti ,V 4 K. Jeklo na nov način so zaeeli izde- lovati na Bavarskem: sedaj več ne to- piio železa v ta namen. ampak uporab- ljajo kemične snovi. Ta nova iznajdba obeta biti v železni industriji prav ve- likega pomena in se hitro razširja. Književnosl. »Dom in Svet(( 1. 1912. Ta naš naj- boljši in najlepši mesečnik za leposlovje in znanstvo praznuje letos svojo 25-let- nico. \' dobi 2r> let je stal mOoiti in Svetx v resnici na vrhuncu časa in si osvojili vse moderne tehnike tiskarstva kakor tudi vse panoge modernega slovstva. »Vsaki struji se je po panieti prilagodil nas list.ii pravi urednistvo v letosnji 12. šievilki. ki bi naj bila svečana, jubilcj- na. Toda razmere so jo predrngačile. postala je jugoslovanska stevilka in je posveeeua po večini vojni na Balkaii'i. Tudi to je jubilej in tudi ta sveOauost iiam je dobrodosla. In prihodnje leto gre »Pom in Svet« pouosno in krepko da- lje: ^Navadili sino se marširati,« pri- sta\ Ija urednistvo. Sieer izstopi iz ured- nistva inuogozasluženi dr. Opeka, a po- skrbelo se je že na uadoinestilo, tako da bo list tudi v prilioduje glasnik naše kulture in nasega zuanstva, zastopnik našega slavstva in lepovslovja. Cena ostane tudi zanaprej ista, to je 10 kron ua leto, za dijaštvo pa Ie 7, kar v resni- ei ni pretirano. Naši inteligenci ta tne- seenik v resnici vedno in povsod prav topic priporoeamo. ker se prav prijet- uo razločuje od »Zvona«, kjer vlaeijo sedaj /.e t r e t j e leto neko niorsko ka- eo, nekov Murnikov »roman« od štev. do stevilke. Svoj čas je dr. Tavčar tno- ril ljudi stiri leta z »romanom« »lzza kongresa«, sedaj pa še Murnik. Naj mu dajo kake meseenc prispevke, da bi dal mir in stvar bo v redu. Štev. 3411 — 12. 0. Š. SV. Oglfls. Dela za z^radbo novega sol- skega poslopja in obzidanje šol- ske^a vrta v Kostanjevici prora- ču na na 42907.57 K se oddadö ai upno ali vsaka vrsta dela po- sebej potom javne ponudbene obravnave. Pismene ponudbe naj se predlože do 20. decembra t. 1. dopoludne. Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujejo vsem onim, ki so povodom smrti njihovega družinskega poglavarja #ospoda Antona Simcica izkazali svoje sožalje. Posebno se zahvaljujemo c. du- hovščini. slavnemu vojaštvu, občinskemu starešinstvu, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so po- kojnika spremili na zadnji poti. Iskrena hvala vsem in Bog povrni! Dobrovo, due 4. decembra 1912. Družlna Simčič. Štev. 3530E. Razglas. Objavlja s(>. da se vsled odloka prec*astiteg"a varstva z due 20. noveiiibra 11M2 stev. 4(>5M. P. zviša o- brestna uieni vseh hranil- nih vlog zac'onsi s 1. ja- nuvarjom UH:5 od 4 na 412°o (stiii in pol od sto). V Gorici. due j. dec- H)I2. Haviiateljstvo /astavljavniee i» z njo zrtružene hranilnice. Velika zaloga dvokoles. šivalnih in kmetij- skih strojev, gramofonov. orkestrijonov itd. Me- hanična delavnica. Poliranje z električno gonilno šilo, ter emajliranja dvokoles na plin. Kolesarjem v korist! Kdor lioče staro dvokolu obnoviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6, v različnili barvah K 8 pri BATJEL-U Gorlca, ST0LNA ULICA 2-4. Mehanična delavnica. Prodaja tudi na obroke. Cenike poštnine prosti. NAjboljšl <*'oški dobavni vir! Perje zablazine po zelo nizklli cenah. 1 Uj: ra/ct'iiliciii'^a sive^a |n>rja J K; bol.lSr vrste i K 40 y; polubelo najboljäo 2 K NO v; čisto bclo •i K; bolo, puh 5 K 10 v: I k« najfiiiojšt» bclo razcopljcno (i K 10 v, S K; I ktr puli-porja. sivo K (i. 7; bclo iino 10 K; niijfiiutjš«» prsim 12 K. PosiljaU'v .') kj:, postiiint' prosto. Izgotovljena postcljna oprava iz gosU'füii. nlt'tif^a. plavc^a. ln-U-ga ali niiui'ii- kastega nankinga: 1 pnnica dolga 180 cm. , K 14'70, K 1780 in K 21. Pe.rnati madraci i/. moč- iiefia kri/.astojja (Iraillna. 189 cm dol^i in litlcin široki K 12 50 in 1 i-