cena 40 dinarjev številka 28 (782)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 25. julija 1985
Žetev
Padli prvi snopi pšenice
Zlato pšenično klasje je kljub mokremu letu naposled le dozorelo. V Šaleški dolini so kmetje že povezali prve snope in pridelek spravili v kašče.
Na Erini temeljni organizaciji kooperantov Kmetijstva Šoštanj ugodno ocenjujejo letošnji pridelek pšenice, saj je ta dobro prezi-mila in z ustreznim dognojevanjem porastla. Kmetovalci naj bi po prvih ocenah pridelali na svojih površinah okrog 40 centov na hektar, gotovo pa bodo tudi letos na nekaterih posevkih pridelali tudi do šest in več ton žita na hektar. »Priprave na letošnjo žetev so dobro stekle. S strojnimi skupnostmi smo se dogovorili o sami žetvi, pripravili okvirne načrte, ki jih bodo te sproti dopolnjevale. Prve pšenične snope so »zvezali« najprej kmetje na območju zadružne enote Šmartno ob Paki, kjer je pšenica najprej zrela, nato pa bodo »zaropotali« kombajni še na območju Titovega Velenja, Šentilja in Šoštanja.
S potrebnimi kmetijskimi stroji smo dobro opremljeni, kombajni se bodo selili iz vasi do vasi.
Kljub precejšnjim površinam bomo, vsaj tako upamo, ob ugodnih vremenskih razmerah in ne
prevelikim obrabam strojev, poželi žitna polja v sedmih do desetih dneh,« nam je povedal pomo-
čnik direktorja Ere tok Kmetijstvo Šoštanj Marjan Jakob.
(Dalje na 2. str.)


Praznični lep ponedeljkov dan so kmetje izkoristili za žetev pšenice. Gornji posnetek smo naredili v Bevčah.
(vos-)
Komite za družbene dejavnosti
Neobetavne napovedi o zaposlovanju
Pretekli teden so zadnjič pred pole-počitnicami sestankovali člani Obihakctt komiteja n družbene dejavnosti. Osrednjo pozornost pa so namenili refcvanju dveh odprtih vprašanj: zaposlovanju v prvem polletju letošnjega leta v občini ter organiziranosti zdravstva v Velenju.
Že bežni pogled na nekatere statistične podatke na področju zaposlovanja v prvem polletju letošnjega leta kaže, da tudi na tem področju odstopamo od resolucijsko začrtanih ciljev. Programske usmeritve resda ne dajejo željenih rezultatov čez noč, žalostno pa je to, da jih sploh nimamo. Zaposlovanja v občini skorajda ni; kljub naraščanju števila brezposelnih se povečuje pogodbeno in nadurno delo, v primerjavi z lanskim enakim obdobjem za 54 odstotkov; zaposlujemo le za enostavno kadrovsko reprodukcijo; zaradi strukturnega nesklad-
ja in pomanjkanja števila delovnih mest narašča odkrita brezposelnost. Med novo zaposlenimi je kar 48 odstotkov nekvalificirane delovne sile. Še bolj zaskrbljujoče je to, da se mladi vse bolj odločajo za izobraževanje v manj zahtevnih programih, manj pa je tudi izobraževanja ob delu. Največja vprašanja se bodo pojavljala sedaj, ko bodo med iskalci zaposlitve mladi, ki so v letošnjem šolskem letu končali V. stopnjo in usmerjeno izobraževanje.
Napovedi o zaposlovanju nove delovne sile niso prav nič obetavne. Zato so člani komiteja v razpravi močno grajali vse tiste organizacije združenega dela velenjske občine, ki ne izpolnjujejo dosledno letnih programov zaposlovanja ter menili, da bi te morale omogočiti opravljanje pripravništva vsem, ki so končali programe usmerjenega izobraževanja. Na večji
porast brezposelnosti naša družba v prihodnje mora računati, zato je treba kar najhitreje poiskati sistemske rešitve za odpravo teh vprašanj. Povsem nerazumljivo je, da sozd Gorenje ob obetavnih programih zaposluje tako visok odstotek nekvalificirane delovne sile. Nič ne bi bilo narobe, če bi zaposlovali strokovno usposobljene ljudi tudi na manj zahtevnih delovnih mestih.
O organiziranosti zdravstva v naši občini smo že večkrat razpravljali. O tem so spregovorili tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine ter skupščine zdravstvene skupnosti. Že leta 1980 sklenjen dogovor o delitvi dela z zdravstvenim centrom Celje, ki vsebuje tudi klavzuro o medsebojnem sodelovanju na strokovnem področju, štipendiranju, izobraževanju, specializaciji kadrov, dobro poteka. Sedanji predlog delitve dela predvideva zdru-
Delavci Gorenja na kolektivni dopust
Od 27. julija do 14. avgusta bodo delavci Gorenja v Titovem Velenju na kolektivnem letnem oddihu. Seveda pa v tem času v tovarni ne bo povsem tiho. Ta čas namreč izkoristijo za obnovo strojev in naprav, na delu pa bodo tudi delavci, ki opravljajo naloge skupnega pomena.
žitev vseh razpoložljivih zmogljivosti, kadrov in opreme bolnice Topolšica za zmogljivosti hospitalnega zdravljenje na področju obeh regij, služile pa naj bi predvsem zdravljenju torakal-nih obolenj (posthospitalni rehabilitaciji). Poleg tega bi v Topolšici zdravili in negovali bolnike kroničnih pljučnih bolezni. Člani komiteja za družbene dejavnosti občine Velenje so v razpravi o tem vprašanju podprli usmeritve zdravstvenega centra Velenje o delitvi dela med Bolnišnico Celje in Bolnišnico Topolšica. Prav tako predlagano organiziranost v sozdu Zdravstvo, po kateri bi imeli v Velenju delovno organizacijo osnovnega varstva. Ob takšni organiziranosti ostaja nerešeno le vprašanje zdravilišča. Po mnenju članov komiteja to mora ostati v sklopu zdravstva. Zdravstveni center se mora pri novi reorganizaciji, ki naj bi jo speljali do konca septembra, truditi, da bo pri tem našel zase najboljše strokovne rešitve. Vsekakor pa mora biti nova delitev dela takšna, da bo pokrila celotno zdravstveno varstvo.
Poleg teh dveh točk dnevnega reda so člani občinskega komiteja za družbene dejavnosti obravnavali še poročilo o poslovanju delovne organizacije Efe. Upravni organi te delovne organizacije so zaprosili družbenopolitično skupnost in samoupravne interesne skupnosti za zmanjšanje ali celo oprostitev določenih obveznosti, s katerimi pa člani komiteja nikakor niso soglašali. Nizke prispevne stopnje za sise družbenih dejavnosti povzročajo velik primanjkljaj sredstev, zato oprostitev oziroma zmanjšanje kakršnihkoli obveznosti ni sprejemljiva. Treba je najti rešitve najprej v okviru sozda Rek in-šele nato v širši družbenopolitični skupnosti.
Občinski komite ZKS Mozirje
Gospodarjenje, izobraževanje in varnostne razmere
Konec prejšnjega tedna so se v nazarskem delavskem domu na redni seji zbrali člani občinskega komiteja ZK Mozirje. Seja je bila v nazarskem delavskem domu, udeležili so se je predsednik CK ZKS in medobčinskega sveta ZKS Celje, člani pa so najprej obravnavali oceno uresničevanja občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju v prvem poletju ter uresničevanje ciljev programa dolgoročne gospodarske stabilizacije ter sprejeli usmeritve za delo komunistov na tem področju.
Ko so razpravljali o gospodarjenju so člani komiteja ugotovili,
da so gospodarski dosežki ob polletju sicer dokaj ugodni, všaj v primerjavi z drugimi občinami v regiji, brez problemov pa seveda ne gre. Izgub, vsaj večjih, po prvih podatkih ne bo, problem pa je ponekod že kar kritično naraščanje zalog gotovih izdelkov in nedoseganje zastavljene rasti konvertibilnega izvoza. Kljub temu, da člani komiteja še niso imeli na voljo vseh knjigovodskih podatkov, je bila seja nujna, saj omenjene težave zahtevajo takojšnjo akcijo zveze komunistov. Njene usmeritve so več kot
(Dalje na 2. str.)
Gorenje
Obisk iz Djakovice
Zadnji petek, 19. julija, je obiskala Titovo Velenje skupina 35 delavcev Gorenja Elektromotori Djakovica. V središče Šaleške doline so prišli najpri-zadevnejši delavci, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter vodilni delavci tozdov in obratov. Delavce delovne organizacije Gorenje Elektromotori Djakovica so na obisku v Titovem Velenju spremljali predsednik OK SZDL Djakovica Haj-din Zenuni, član predsedstva OK ZSM Djakovica Gazmend Kamiši in direktor Radia Djakovica Ali Saračini.
Po ogledu proizvodnje v več tovarnah Gorenja v Titovem Velenju so se gostje iz Djakovice sešli na pogovor s predstavniki sozda Gorenje. Podpredsednik PO Gorenje SOZD Drago Bahun jim je predstavil ta pomembni slovenski in jugoslovanski poslovni sistem, posebej pa tudi trenutni položaj in razvojne možnosti delovnih organizacij Gorenja v Titovem Velenju. Predsednica koordinacijskega odbora ZS Gorenje Marjana Koren pa je poročala o delu sindikata v sestavljeni organizaciji združenega dela, posebej pa tudi o aktivnostih sindikalnih organizacij v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju. Idriz Daci, vodja splošnega sektorja Gorenje Elektromotori Djakovica pa je gostiteljem predstavil delovno organizacijo. Med bivanjem v Titovem Velenju so si gostje iz Djako-
vice ogledali tudi nekatere zgodovinske in kulturne znamenitosti Šaleške doline.
Delovna organizacija Gorenje Elektromotori Djakovica je od letos član velike družine Gorenja, z Gorenjem pa je začela sodelovati že 1977. leta. Zaradi neizkoriščenih proizvodnih zmogljivosti so se tega leta odločili za proizvodnjo elektromotorjev za pralne stroje Gorenje. Zahvaljujoč sodelovanju z Gorenjem so povečevali proizvodnjo iz leta v leto in povečevali izkoriščenost zmogljivosti, izboljševal pa se je tudi finančni položaj delovne organizacije. Po sovlaganju v 1. fazo izgradnje tovarne elektromotorjev z letno zmogljivostjo 500.000 elektromotorjev sta delovni organizaciji Gorenje Elektromotori Djakovica in Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje marca letos podpisali nov samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za drugo fazo izgradnje tovarne elektromotorjev. Poskusna proizvodnja bo, kot je predvideno, stekla v začetku prihodnjega leta, z naložbo pa bodo povečali zmogljivosti za proizvodnjo elektromotorjev na 1,500.000 letno.
In še letošnji načrti delovne organizacije Gorenje Elektromotori Djakovica : blizu 700 zaposlenih bo izdelalo 1,050.000 elektromotorjev in ustvarilo okrog 5 milijard dinarjev celotnega prihodka.
kovinotehna
Prodajni center Prevalje
Vse za vas in vaš dom
Državno prvenstvo v atletiki
Lep uspeh Romea Živka
Tudi minuli konec tedna je bil v znamenju novih uspehov velenjskih atletov, ki so tokrat nastopili na 41. državnem prvenstvu v Zagrebu. Med vsemi je bil najboljši Romeo Živko, ki je v velikem slogu dobil tek na 5.000 metrov in osvojil naslov državnega prvaka. Po Skokovem memo-rialu v Celju se je Živko v teku na 1500 metrov že drugič zapored pomeril z državnim rekorderjem Zdravkovičem. Tudi tokrat je bil Zdravkovič močnejši, razlika med obema tekmecema pa precej manjša, kot v Celju. Seveda so se z vidnimi uvrstitvami izkazali tudi Krenkerjeva, Matič, Miklavžina in drugi člani velenjskega kluba.
Rezultati: moški — 1.500 m: 1. Zdravkovič (P) 3:44,24, 2. Živko 3:44,46, 6. Popetru 3:50,12; 10.000 m- 4. Miklavžina 30:52,36; 4 x 100 m: 4. Velenje 42,05; krogla: 5. . Vuk 14,89; 800 m: 3. Matič 1:50,41;
5.000 m: 1. Zivko 13:57,66, 4. | 3. Velenje 3:19,64; ženske Miklavžina 14:02,51; 4 x 400 m: I 400 m: 3. Krenker 55,29.
Posnetek je iz Celja, ko je Zdravkovič komaj ugnal Živka (161). V Zagrebu je bil sicer vrstni red enak, razlika pa še manjša.
(VOS)
2,-stran ★ H35 Č&S
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje »	25. julija 1985
Občinski komite ZKS Mozirje
Gospodarjenje, izobraževanje, varnostne
razmere
(Nadaljevanje s 1. str.)
jasne, položaj v občini je tudi vsem dobro poznan, podatki o fizičnem gibanju proizvodnje pa so bili prav tako na voljo. Čakanje na podrobnejše podatke in analize vsekakor ne bi bilo na mestu, če hočejo takoj ukrepati in slabosti vsaj omiliti, če jih že ne bo mogoče v celoti odpraviti.
O tem delu seje je sekretar občinskega komiteja Mozirje Mirko Strašek povedal naslednje: »Po temeljiti razpravi o gospodarskih dosežkih smo med drugim sprejeli dva pomembna zaključka. Prvi je, da je treba z vso resnostjo in odgovornostjo ures-
ničevati usmeritve marčevske konference našega komiteja in zadnjih sej organov zveze komunistov. To predvsem pomeni večjo angažiranost subjektivnih sil, večjo izkoriščenost notranjih rezerv, zlasti pa je treba upoštevati naslonitev na lastne sile in moči. Na vseh teh področjih smo bili doslej že zelo uspešni, ti dosežki pa nas seveda ne smejo uspavati. Zato moramo tudi v času poletnih dopustov zagotoviti pravo mero politične aktivnosti in s tem vsaj zadržati če ne povečati, doseženo raven proizvodnje in izvoza.
Srečujemo se še z enim občutnim problemom, s katerim moramo takoj seznaniti ustrezne organe, tudi in predvsem izven meja naše občine. Gre namreč za
Staro Velenje
Obvoznica razbremenila Stari trg

Že letos se bomo lahko namesto skozi Stari trg v KS Staro Velenje, proti Polzeli zapeljali po delu nove obvoznice, ki teče od križišča Celjske ceste pa do križišča Ljubljanske v dolžini približno 1100 metrov.
Dela na obvoznici so pričeli že lansko jesen, točneje novembra, in kot pravijo na celjskem Cestnem podjetju, ki je izvajalec del, je treba na tem delu opraviti še nekaj večjih zemeljskih del, narediti oporni zid in položiti asfalt, vse pa bo končano že letos. Ta del ceste bo veljal približno 12 milijard, investitor pa je SIS za ceste občine Velenje. Ko bodo zagotovljena tudi ostala sredstva, bodo gradnjo obvoznice nadaljevali, izdelani pa so že vsi projekti.	m p k, vos
zaskrbljujoče podatke o upadanju rasti kmetijske proizvodnje. V naši občini je ta proizvodnja sicer zelo dobro organizirana, zaradi znanih razmer pa smo že priča upadanju proizvodnje mleka in mesa, upada tudi nadaljnja reja telet in še bi lahko našteval dejstva, ki lahko imajo hude in dolgoročne posledice, če jih takoj ne odpravimo. Tega si vsi skupaj ne smemo in ne moremo dovoliti. Zlasti zaskrbljujoče je dejstvo, da se v veliki meri ne uresničujejo sklepi republiške skupščine za to področje, zato smo se odločili, da se po vseh svojih močeh lotimo odpravljanja teh težav, z njimi pa bomo v prihodnjih mesecih seznanili tudi najodgovornejše člane republiškega vodstva zveze komunistov.«
V nadaljevanju seje so obravnavali tudi stanje na področju idejno-političnega usposabljanja v pretekli sezoni ter smernice za naslednje obdobje. Tudi v tej razpravi ni bilo malo pomembnih zaključkov in usmeritev. »Najprej velja ugotovitev, da smo bili tudi pri tem dokaj uspešni, vsekakor pa — z njimi ne smemo bidi idejno-političnega izobraževanja in prav tu moramo napraviti odločen korak naprej, s tem pa zagotoviti kadre za prevzem najodgovornejših funkcij v občini na volitvah leta 1990. Na drugi strani pa moramo poskrbeti za bolj odgovorno kadrovanje referentov za idejno-politično usposabljanje v osnovnih organizacijah zveze komunistov in s tem zagotoviti višjo kakovost in raven izobraževanja članstva.«
Zlasti veliko dela in časa so komunisti Gornje Svinjske doline v tem obdobju namenili izdelavi in dopolnitvi ocene varno-stno-političnih razmer v občini, kar je pomembno tudi zaradi ob-
dobja dopustov in velikega števila gostov in turistov. Pomembno delo pri tem je opravil predvsem komite za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Člani tega komiteja so najprej obravnavali naloge vseh nosilcev varnostnih priprav v združenem delu in krajevnih skupnostih, posebej pa so ocenili razmere skupno z organi za notranje zadeve.
Sekretar občinskega komiteja ZKS Mozirje Mirko Strašek meni o tem naslednje: »Varnostne razmere v naši občini so vsekakor dobre, kar je tudi posledica dobrega gospodarjenja in ostalih pozitivnih premikov v zadnjih letih. Takšna ocena je sicer realna, ne sme pa nas zavajati. Tudi pri nas so namreč delovna in druga okolja, kjer lahko pride do težav in izrednih razmer, zato moramo predvsem skušati odpraviti žarišča, ki do takšnih dogajanj lahko privedejo. To predvsem velja za tiste temeljne organizacije, ki slabo poslujejo in katerih delavci imajo nizke osebne dohodke. Veliko nezadovoljstva povzroča tudi slab odnos do družbenega premoženja in okoriščanje z njim, predvsem pa velike socialne razjike, ki nastajajo zaradi nedela in niso posledica delovne sposobnosti in ustvarjalnosti. Gre namreč za nedovoljene oblike pridobivanja dohodka in premoženja, kot so nedovoljena trgovina z lesom, utaje davkov in podobno. Pri tem je na mestu ugotovitev, da družbeno-politi-čne organizacije in samoupravni organi niso povsod dovolj aktivni, zato smo temu namenili precej pozornosti, da bomo lahko pravočasno razrešili morebitne težave. O vsem skupaj smo na seji komiteja sprejeli ustrezne zaključke, ki bodo tudi podlaga za izdelavo politično-varnostne ocene v naslednjem obdobju.«
Žetev
Padli prvi snopi pšenice
(Nadaljevanje s 1. str.)
Omenili smo že, da je letošnja žetev zelo, zelo pozna. Odkar imajo pri šoštanjskem kmetijstvu organiziran odkup, je to najkas-nejša žetev in skoraj zagotovo se bo zavlekla še na začetek meseca avgusta.
Na 60 hektarjih kooperacijske pšenice naj bi kooperanti Šaleške doline pridelalli približno 150 ton pšenice. Pogodbe o oddaji pšenice je letos sklenilo 150 kmetov. Do konca žetve se bo ta številka še povečala, saj izkušnje iz preteklih let kažejo, da se nekateri odločijo za oddajo tik pred ali že med samo žetvijo.
Kot že nekaj let doslej, bodo lahko kmetje oddali pšenico na dogovorjenih odkupnih mestih. Za enoto Velenje je to na obratu Turn in v zadružnem domu v Šentilju, kmetje na območju delovne enote Šoštanj v delovni
enoti Ravne, šmarški kmetje pa na delovni enoti Šmartno ob Paki.
Pšenico bodo prejemali delavci cel dan oziroma po dogovoru s posameznimi proizvajalci. Pšenico bodo še isti dan odpremili do mlinsko predelovalne industrije Merx Celje, ki je kupec letošnjega žitnega pridelka.
Lani so kmetje občine Velenje oddali preko 170 ton pšenice, kar je za to področje kar veliko. Tudi letos se nadejajo v Erini temeljni organizaciji kooperantov Kmetijstvo Šoštanj podobnih rezultatov. Kmetijska proizvodnja v Šaleški dolini je namreč usmerjena predvsem v živinorejo. Pridelovanje pšenice pospešujejo kmetje le na tistih površinah, kjer je ta že prej uspevala. Z boljšo tehnologijo, dognojevanjem in škropljenjem pa na teh površinah poskušajo doseči večje pridelke in s tem večjo tržnost.
Elkroj — Konfekcija Šoštanj
Delavci šoštanjskega Elkroja so v tem času na kolektivnem dopustu, ponovno pa bodo stroje pognali 29. julija, ko bodo nadaljevali s proizvodnjo izdelkov za izvoz iz kolekcije jesen—zima. Ker pa je proizvodnja močno odvisna od brezhibne strojne opreme, vzdrževalci v tem času odpravljajo napake in okvare ter opravljajo redna vzdrževalna dela.
V šoštanjski Konfekciji so v prvem letošnjem polletju delali vse proste sobote, da bi pravočasno zagotovili potrebne količine izdelkov za nemške kupce, fizične načrte pa so dosegli 99-od-stotno. Gradnja nadomestnih delovnih prostorov v Šoštanju teče po načrtih. Čeprav so se zemeljska dela nepredvideno zavlekla, pa si izvajalec del in investitor močno prizadevata, da bi načrto-
Septembra novi prostori
vano delo pravočasno opravili. Uradna otvoritev novih proizvodnih prostorov naj bi bila ob Dnevu republike, poskusna proizvodnja pa naj bi stekla že septembra. V tem času so gradbinci zgradili zaklonišče, nared so temelji za industrijsko prodajalno, postavljena pa je tudi konstrukcija za proizvodno dvorano. Hkrati z gradnjo novih prostorov bo v mozirskem tozdu teklo tudi priučevanje 50 novih delavcev za potrebe proizvodnje v novih prostorih, saj bodo v teh uvedli nov proizvodni trak. Poleg tega bodo septembra zaposlili tudi 15 štipendistov, ki so sklenili šolanje v šolskem centru Borisa Kidriča. Zapišimo še, da bo do takrat, ko bodo novi prostori nared, prispela tudi potrebna oprema.
B. M.
Kljub nekaterim začetnim zapletom, dela zadovoljivo potekajo
Krajevna skupnost Desni breg
Prenavljajo Tržnico
Kdo bolj težko pričakuje prenovljeno in večjo prodajno površino poslovne enote Tržnica delovne organizacije ERA v krajevni skupnosti Desni breg, trgovci ali krajani? Težko bi se odločili, menimo pa, da bo trgovina lahko v ponos tako enim kot drugim.
Dolgo se je v tej krajevni skupnosti že govorilo o potrebi po večji, ali vsaj še eni blagovnici. Veliko število krajanov, ki žive na desnem bregu Pake in želja po tem, da je trgovina čim bliže doma, je veliko potrošnikov vodila prav v Tržnico. In nič čudnega potem ni, kot smo slišali od poslovodja te poslovne enote Martina Podpečana, da je ta trgovina ena vodilnih, če že ne prva v Sloveniji po ustvarjenem prometu na kvadratnem metru prodajne površine. Kaj to pomeni, pa tako vemo vsi, ki kupujemo v Tržnici. Gneče ob četrtkih, petkih, sobotah, dolge vrste in negodovanje potrošnikov, težki pogoji dela za trgovce, ki ob najbolj prometnih dneh niso mogli niti blaga nalagati v police tako kot bi ga morali...
Investitor tega projekta je seveda ERA sama, izvajalec del pa je Rudnik lignita Velenje, njegov tozd Gradbena dejavnost. Vsak, ki hodi mimo Tržnice pa.se lahko prepriča, kako hitro napredujejo dela, saj delavci delajo po ves dan, tudi ob sobotah in nedeljah.
Ta mesec bo trgovina tudi še normalno odprta, zaprli pa jo bodo 5. avgusta in predvidevajo, da bodo prvi kupci lahko prišli v
prenovljeno, razširjeno, moderno blagovnico že 2. septembra, ko bodo zaključena vsa notranja dela. Po tem času pa bodo še urejali okolico. Do sedaj teče še vse po načrtu.
»To bo ena najlepših trgovin v Titovem Velenju,« ni skrival ponosa Martin Podpečan, »prodajna površina se bo od sedanjih 240 kvadratnih metrov povečala za 160 kvadratnih metrov. Spremenjen pa bo tudi način prodaje,« je povedal poslovodja.
Vse nakup se bo opravljal z vozički, z njimi bodo potrošniki lahko pripeljali svoje blago tudi do avtomobilov. Naj takoj omenimo, da ni bojazni, da se bo parkirni prostor zaradi širitve zmanjšal, ostal naj bi tak kot je bil, širitev trgovine pa gre na račun peš poti vzdolž trgovine. Zaradi večjega prostora bo tudi pregled nad blagom večji, za zelenjavo in sadje pa bodo uvedli klasično prodajo. Torej bo odpadlo tudi sedanje nezadovoljstvo potrošnikov nad pakirano zelenjavo in sadjem.
Kaj naj še rečemo? Morda to, da krajani krajevne skupnosti Desni breg težko čakamo 2. septembra.
mkp
Vsa dela izvajajo po načrtu. Ne ustrašite se, trgovina bo do 5. avgusta še normalno odprta.
Stanko Tanjšek
Lepo in nepozabno
V	začetku julija je bilo v Socialistični republiki Bosni in Hercegovini 15. srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije. Sklepna slovesnost srečanja, imenovanega »Bratstvo in enotnost 85« je bila na Igmanu. Slavnostni govornik je med drugim spregovoril o pomenu delovanja rezervnih starešin v socialističnem in samoupravnem sistemu, na njej so pripravili letalski miting, nastopile pa so še kulturne in folklorne skupine. Po osrednjem delu slovesnosti je bilo na Igmanu družabno srečanje na katerem so si starešine izmenjali izkušnje ter še bolj utrdili vezi bratstva in enotnosti.
V	slovenski delegaciji, štela je 70 udeležencev, je bil tudi Stanko Tanjšek iz občinske konference ZRVS Velenje. Še poln lepih in nepozabnih vtisov je povedal: »Sprejem v Socialistični republiki Bosni in Hercegovini je bil zame lep in nepozaben. Povsod smo bili deležni velike pozornosti, ki smo je bili še posebej veseli. Zlasti dolgo nam bo ostala v spominu sklepna slovenost na Igmanu. Naša slovenska delegacija' je ob tej priložnosti prevzela tudi prehodni prapor, kar pomeni, da bo 16. srečanje
»Težko je opisati, kaj vse smo doživeli, videli in slišali na srečanju jugoslovanskih rezervnih vojaških starešin,« pravi Stanko Tanjšek
rezervnih vojaških starešin Jugoslavije prihodnje leto v Sloveniji.
Zapišimo še, da so Stanka Tanjška pri velenjski občinski konferenci ZRVS izbrali za delegata na podlagi dosedanjega uspešnega in prizadevnega dela v zvezi rezervnih vojaških starešin.
B. M.
»NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od 1. januarja 1973 jc izhajal,kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kol
tednik pa izhaja "Naščas« od I. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — >dgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle. Janez Plc.snik, Tatjan;1 Podgoršek. Boris Zakošek. Mira Zakošek in Milena Krstič-Planinc (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedel uredništva in uprave: Tilovo Velenje, cesta Františka Foita 10. telefon (063) 853^51. 854-761. 855-450. 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 25 dinarjev. Letna naročnina za
individualne naročnike je 1200 dinarjev (na mesec 100 dinarjev). za tujino 2550 din.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture. lisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
25. julija 1985
* Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas* stran 3
0 SREČANJE 0 SREČANJE 0
Kakovost — v zavesti vseh zaposlenih
V sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenje so letos, kot je znano, prvič podelili priznanja za dosežke na področju kakovosti. Prva Gorenjeva priznanja za visoko kakovost, to je za kakovost na evropski ravni (pri čemer so upoštevali stroške reklamacij v primerjavi z vrednostjo prodaje oziroma stroške reklamacij na zaposlenega) so prejeli tozd Pohištvo DO Gorenje Notranja oprema Titovo Velenje, tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje DO Gorenje Gospodinjski aparati Titovo Velenje in tozd Iver-na DO Gorenje Glin Nazarje.
»V tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje Gorenje Gospodinjski aparati so s povečanjem tehnološke discipline, poostrenim nadzorom kakovosti in z angažiranjem vseh zaposlenih zmanjšali izmet, povprečno število servisnih posegov na izdelek v garancijski dobi (le ta znaša komaj 0,03 %) pa predstavlja svetovno raven tovrstne proizvodnje«, je bilo, med drugim, zapisano v obrazložitvi priznanja.
Obiskali smo ta 350-članski delovni kolektiv Gorenja -v Nazarjah, da bi izvedeli, kaj vse so storili, da so se z malimi gospodinjskimi aparati uveljavili na najzahtevnejših tržiščih sveta. O tehnološki disciplini oziroma o nujnosti njenega nenehnega zviševanja, kot pogoju za prodor na tuja tržišča in za njihovo zadržanje, govorijo pravzaprav na vseh sestankih, na zborih delavcev, na sejah delavskega sveta, na sestankih družbenopolitičnih organizacij. Sproti spremljajo dosežke in se dogovarjajo za nove naloge. Spoznanje o nujnosti nenehnega povečevanja tehnološke discipline, to je povečanja kakovosti in zmanjšanja stroškov, je torej že prešlo v zavest takorekoč vseh zaposlenih v Gorenjevem tozdu v Nazarjah.
»Tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje izvozi večino izdelanih malih gospodinjskih aparatov«, pripoveduje Marko Purnat, vodja tozda. »S tehnologijo dela se vseskozi prilagajamo zahtevam tujih tržišč, kar nedvomno tudi zagotavlja visoko kakovost
Preizkušanje električnih ročnih mešalnikov, izdelka, na katerega so v Gorenjevem tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje najbolj ponosni.
proizvodov, izdelanih v Nazarjah. Z novimi konstrukcijskimi rešitvami pa želimo zagotoviti še večjo zanesljivost malih gospodinjskih aparatov.«
Za razliko od drugih tozdov v okviru delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati imajo v tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje osvojeno proizvodnjo večine sestavnih delov, se pravi, da je tako imenovana tehnološka globina dokajšnja. Pri proizvodnji vseh glavnih sestavnih delov so odvisni predvsem od kakovosti surovin oziroma reprodukcijskega materiala; največ preglavic jim povzroča neprimerna kakovost izdelkov barvne metalurgije, posebej še neprimerna kakovost bakrene žice za proizvodnjo elektromotorjev. Stroški za izdelavo elektromotorjev so zato višji, kot bi lahko sicer bili.
Priznanje za visoko kakovost, ki ga je prejel tozd Mali gospodinjski aparati Nazarje, je še toliko pomembnejša ob upoštevanju
dejstva, da je večina strojev v na-zarski tovarni Gorenja starih več kot deset let. V zadnjih dveh letih so zamenjali najbolj iztrošene stroje, to je navijalne, balansirne in brusilne stroje. Novi, najsodobnejši tovrstni stroji zagotavljajo visoko kakovost sestavnih delov. Zdaj pride na vrsto zamenjava strojev za brizganje plastike, zamenjali pa bodo še orodja za brizganje plastike, ki jih izdelujejo v DO Gorenje Procesa oprema.
Delavci Gorenjevega tozda Mali gospodinjski aparati Nazarje so med številnimi izdelki, ki prihajajo s tekočega traku v tovarni, še posebej ponosni na električni ročni mešalnik. Kar 90 % vseh električnih ročnih mešalnikov prodajo na tuje, večino na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča in v Avstralijo. Takšno uveljavitev je omogočila visoka kakovost proizvoda, pri čemer pa ni bila odločilna samo funkcionalnost, pač pa tudi iz-
gled. Gorenjevi električni ročni mešalniki pa so se izkazali tudi na več testiranjih, ki so jih organizirale organizacije svetov potrošnikov v posameznih državah. Omenimo naj še, da bodo letos v Nazarjah izdelali najmanj 400.000 električnih ročnih mešalnikov, prihodnje leto pa jih želijo izdelati že 500.000.
Iz Nazarij bodo še letos poslali na tržišče nov tip električnega rezalnega stroja, sodobnega videza, v katerega bodo vgradili tudi nov elektromotor, ki ga bodo začeli izdelovati v tozdu Mali gospodinjski aparati. Izdelovati pa bodo začeli tudi 5 novih izvedenk ur. Posebej pomembno je povečanje proizvodnje elektromotorjev z že omenjenim novim elektromotorjev za električni rezalni stroj, in to na novi liniji z opremo, izdelano v Gorenjevi delovni organizaciji Procesna oprema. Pričakujejo, da bodo nov elektromotor prodajali tudi na tuje.
Gorenje-Glin Nazarje
Predrago lepilo
Proizvodnja ivernih plošč se v tem letu otepa s skoraj nepre-mosiljivimi težavami, ki nastajajo zaradi nenehnih podražitev vhodnih surovin. To predvsem velja za cene lepila, ki se je letos podražilo že tretjič. Dodatna težava je v tem, da kupci plošč ne pristanejo na zadnjo 20-odstotno podražitev, pridelovalec lepila pa seveda ne popuča. Delež lepila pri kvadratnem metru plošče znaša kar 10.000 dinarjev, kar je četrtina vrednosti iverne plošče. Pomemben je tudi podatek, da temeljna organizacija Iverna nazarske lesne industrije mesečno porabi 650 ton lepila, kar presega vrednost petih starih milijard.
Zaradi takšnega stanja so v
proizvodnji že imeli nekf isto jev, pomanjkanja lepila zaradi od klonitve novih cen pa bodo verjet no čutili vse do sredine prihodnje ga meseca. Kljub temu so trenut no prisiljeni reševati težave z uvozom lepila iz Avstrije in ČSSR.
V zadnjih letih je to prvi primer, da zaradi visokih cen kon čnega izdelka v celotni repr~ ' cijski verigi preverjajo cen verigi pa so nekatere organu., izrazito v monopolnem položaju /ato se lahko zgodi, da* bodo s svojimi zahtevami uspele in s tem izdelovalce ivernih plošč in pohištva postavile pred težko izbiro ali omejiti proivzodnjo, ali pa pr: stoti na višje cene in prigospodar a izgubo.
skrinjah, sedaj pa brusim obode. Zadovoljna sem z delom, pa tudi s
sicer se ne pritožujem. Vendar pričakujem, da boljše doma.«
Zora Balaban, kontrolorka v montaži hladilnikov:
»Končala sem gimnazijo v Bi-haču, vendar nisem dobila primernega dela, študij pa sem opustila. Ko sem prišla v začetku decembra 1983 v Gorenje, sem dobila delo prav v montaži, kjer delam še danes. Seveda s takimi izkušnjami lahko opravljam zahtevnejše delo končne kontrole. Predvsem moram biti pozorna na estetski videz. Prvi dnevi v Titovem Velenju so bili skoraj boljši, čeprav je bilo tudi nekaj težav. Sedaj smo se prilagodile na to življenje, vendar bi rada že kar šla domov. Kako bo, je težko predvideti, toda upam, da bo tudi v Bihaču vse dobro!«
Slike in besedilo Hinko Jerčič
-
Alenka Koprivnik
V prejšnji številki Našega časa smo predstavili prizadevanja Gorenja za izgradnjo nove tovarne hladilnikov v Bihaču. Obiskali smo tamkajšnje vodstvo in se pogovarjali z delavci, ki montirajo opremo v novi tovarni ali kako drugače sodelujejo pri izgradnji tega pomembnega objekta v Bihaču. Tokrat pa smo obiskali delavce Gorenja Bira, tvornice raslad-nih aparata u izgradnji, Bihač, ki so na delovnem priučevanju v Gorenju.
To je pri nas prav tako zanimiv način, kako priučiti delavce za novo proizvodnjo. V Gorenju so namreč že na samem začetku mislili tudi na kadre in tako organizirali priučevanje delavcev za novo tovarno v skoraj takšnem okolju, kot bo v novi tovarni, prav tako pa tudi v povsem enakim proizvodnim programom.
Tako je sedaj več kot dvesto delavcev iz Bihača v Gorenju Gospodinjski aparati, v obratu za proizvodnjo hladilnikov v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika. Prva večja skupina delavcev je prišla v Titovo Velenje že
decembra 1983, pozneje pa še drugi, ki so že prevzeli odgovornejše naloge. V obratu hladilnikov so namreč oblikovali posebno izmeno, ki jo sestavljajo v glavnem ali pa že kar v celoti delavci iz Bihača. Na tak način si pridobivajo bogate delovne izkušnje, s katerimi se bodo vrnili v svoj kraj, v novo, sodobno tovarno za proizvodnjo hladilnikov programa 500 in 550 mm.
S temi delavci, ki so na delovnem usposabljanju v Gorenju v Titovem Velenju, smo se pogovarjali kar v delovnem okolju, ob vakuumirkah, brusilnih strojih, ob montažnem traku.
Zejnil Konjevič, inženir strojništva, v Gorenju od 20. maja 1985, prej pa je delal 8 let v Cazi-nu:
»Doma sem iz Bihača, kjer me čaka žena z osemmesečnim sinom. Ko je bil objavljen razpis za zaposlitev v Gorenju Bira, sem se prijavil in bil sprejet. Tu sem sprejel dela in naloge oddel-kovodje obrata plastike in lakirnice. Čeprav sem v Gorenju od 20. maja, sem spoznal dela v
obratih plastike, lakirnice, spoznal značilnosti vakuumiranja, ekstrudiranja plastike in druge posebnosti takšne proizvodnje. V našem oddelku, ki se pripravlja za delo v Bihaču, je sedaj 20 delavcev. Kar zadovoljen sem z vsemi sodelavci, z njihovim delom in tudi disciplino. Zelo dobro pa sodelujemo z vsemi strokovnjaki v Gorenju, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika in drugimi. Do septembra bomo tudi mi pripravljeni, da se bomo v svoji tovarni lotili dela.«
Ivanka Borjanovič, po poklicu medicinska sestra, sedaj dela v oddelku plastike.:
»V Titovo Velenje sem prišla pred 18 meseci, prej pa sem tri leta čakala na delo. Začela sem delati v obratu zamrzovalnih omar, tako da sem kar dobro spoznala celotno proizvodnjo zamrzovalne in hladilne tehnike.
Sedaj lepim ploščice na celice. Delo na težko, vendar je sedaj kar precej vroče. Stanujem v domu učencev. Sprva je bilo vse dokaj nenavadno, vendar smo se sčasoma navadili. Ne le tukaj v
delovnem okolju na proizvodno delo, temveč tudi v našem novem bivalnem okolju.«
Novak Petkovič, inženir strojništva, sedaj obratovodja surovinskega oddelka:
»V Gorenje sem prišel 15. aprila letos. Delo poteka po načrtih. Dva meseca sem bil sam pripravnik, sedaj pa vodim oddelek s 30 sodelavci iz Bihača. V surovinskem oddelku so se sodelavci dobro pripravili na delo, ki zahteva red, disciplino, prizadevanje slehernega posameznika.
Tudi težave so prisotne. Toda brez dosledne discipline ne moremo shajati. Sedaj lahko spremljamo redno proizvodnjo in upam, da bomo tudi v Bihaču izpolnili vsa pričakovanja.«
Gara Fajkovič, brusilka v surovinskem oddelku:
»V Gorenju v Titovem Velenje sem prišla 1. decembra 1983 z večjo skupino delavcev. Doma sem iz vasi Klokot, ki je 5 km oddaljena od Bihača. To je moja prva zaposlitev, prej pa nisem iskala dela. Začela sem delati pri
niti preveč ne hvali, še manj graja. Je in ni zahteven. Ko-bi bila samo voznica, bi bilo »su-per«. Tako pa je poleg tega še delavec, ki vsak dan naloži in odloži približno tri tone kruha, administrator, kadar se ji pokvari tovornjak še mehanik — vse v eni osebi. Toda, Alenka z zvrhano mero veselja in volje uspešno premaguje vse težave.
. »Vse ti pride v življenju prav. Osnovne stvari o tem in onem, sploh o avtomobilu, moraš poznati. Nič ti ne škodi, če si ob tem še malce iznajdljiv.«
Njen delovnik — saj ga sploh nima. Vsak mesec je drugačen — včasih traja od tretje do desete, enajste ure, včasih pa pride na delo ob šestih zjutraj in konča ob 13. uri. »Vsako delo zahteva svoje. Če ga ne delaš z veseljem, je vse pretežko in naporno. Vse ima svoje dobre in slabe strani. Dobre ... Hm, zelo pestro delo, vedno si na terenu, spoznaš veliko ljudi, čas ti tako hitreje mine.« Sodelavci so jo lepo sprejeli, stranke — najprej nekoliko začudene,' nekatere tudi s posmehom. Sedaj so se je že navadili. Nikjer pa ji zaradi tega, ker je ženska, ne pogledajo skozi prste.
Starši so se »sprijaznili« z usodo in Alenki ne nasprotujejo. Seveda je ob tem treba povedati, da jim pridno pomaga pri delu v trgovini in drugih opravilih. Alenka je tudi prizadevna članica avto-moto društva in zveze šoferjev in avto-mehanikov iz Titovega Velenja. Tako ima zase zelo malo časa.
Treba je opraviti še izpite za diplomo. »Ni za govorit. Vse pa kljub temu ni tako tragično. Tu in tam se najde kakšna prosta urica. »Penzije« pri prevažanju kruha gotovo ne bom dočakala. Takoj, ko naredim izpit za avtobus, bom izkoristila prvo priložnost in sedla za njegovo krmilo. Želim pa si tudi, da bi lahko kar najhitreje začela učiti bodoče voznike.«
Korajžna punca, ni kaj. Pr pričani smo lahko, da je dobra voznica in da je ne bomo gledali z majhnim nezaupanjem, če se bomo peljali z »njenim« avtobusom.
(-tp-)
»Nimam še vseh papirjev, da bi že lahko poučevala bodoče voznike, ker še nisem dopolnila 21 let. Na to bom morala počakati do letošnjega oktobra,« pravi Alenka Koprivnik — dekle, o katerem trdimo, da je voznica od nog do glave. Pa sami presodite, če ni. Ne le to.
Takoj, takoj ko bo lahko, bo naredila še izpit za voznico avtobusa.
Končala je pedagoško šolo v Celju, sedaj pa je absolventka pedagoške akademije v Mariboru, smer zgodovina—zemljepis.
Že dve leti je Alenka med počitnicami vozila tovornjak, s katerim je dovažala do trgovin sveže pečen kruh. Od aprila letos pa je redna članica Merkso-vega tozda Transport. Kako to, da opravlja povsem drugačno delo kot je njena usmeritev?«
Za svojo stroko nisem dobila zaposlitve. Tudi šolanja na pedagoški akademiji še nisem končala. Ponudila se mi je priložnost, ki sem se je takoj oprijela, saj zelo rada vozim. Skoraj zagotovo lahko trdim, da v prosveti tako ali tako ne bi ostala.«
Posel, ki ga sedaj opravlja,
Dekle bo letos komaj dopolnilo 21 let, pa je že ... ne vemo, če bomo ravno prav povedali, voznica od nog do glave.
Če bi se lahko malo pošalili — rojena voznica. V žepu namreč že ima izpit za voznico B, C in E kategorije, naredila pa je še poklicno šofersko šolo, pa in-štruktorski izpit za B in C kategorijo. Ni kaj — voznica je.
4. stran ★ nas cas__ REPORTAŽA _Titovo Velenie * 25iuliia 1985
V Kajuhovem taboru v Ribnem
»En mali tabornik vse je
premetal...«
Pevski zbor nam je zapel nekaj taborniških (vos)
Vsi so v en glas hiteli pripovedovati, da so imeli dan pred tem peteroboj z Rečani in Rašičkim odredom. Sicer pa v taboru nikomur — od najmlajšega, pa do najstarejšega — ni dolg čas, če je vroče se hladijo v Savi, imajo športna tekmovanja, zvečer pa ob tabornem ognju steče beseda o preživetem dnevu in zasliši se pesem.
V taboru je več vodov, vsak ima svoje ime. Ena od tovarišic pa nam je bolj za šalo kot zares namignila, da je najbolj len vod v taboru vod Votlih lobanj, ni pa pozabila povedati, da pa so v njem sami »fejst« fantje.
Kljub temu, da so bili vsi že »preklemano« lačni, da je iz kuhinje prijetno dišalo in še bolj dražilo želodce, so bili vsi pripravljeni kaj povedati. Tudi zapeli so. Po taborniško. Tisto: »En mali tabornik, vse je premetal, tam v šotoru brez suh'ga dna ...« Vseeno pa niso bili preglasni, pričakovali so namreč, da bodo vsak čas zaslišali rog, ki jih bo klical h kosilu.
Med najmljašimi in najbolj zavzetimi taborniki je Branko Tamše. Ne hodi še v šolo, zna pa že marsikatero taborniško veščino. Naučil se jih je že v Zavodnjah in tudi že v Ribnem, letos pa bo med taborniki še v Savudriji. Pa ne samo to! Udeležil se je skupaj z Murni tudi 89. zleta zveze tabornikov Slovenije v Mariboru. Brankec, kakor ga v taboru kličejo, nam je pripovedoval: »V Mariboru smo morali Murni metali žo-giccv tarčo, skakati čez ovire, postavljati smo šotor in uprizorili lov za zakladom. Bili smo najboljši. Tudi, ko bom šel v šolo, bom tabornik.«
Vili Poznič je »šankist«, oziroma vodja, šef »Saloona pri črnem pesu«. Po poklicu je mesar. Ferdo Juvan, ki v taboru preživlja poletje delovno, pomaga graditi tabor, se je takole pošalil, ko je pripovedoval, da Vili nima dveh levih rok, v veliko pomoč mu je namreč pri zidanju. »Deli-. Ia si bova delo. Jaz bom dopoldne njemu pomagal nositi šlegle, on pa meni popoldan zidati.« Vili je torej v taboru deček za vse: »Ne samo, da je med taborniki vedno prijetno, med njimi se naučiš tudi veliko koristnega za življenje. Narava ogromno nudi človeku. Osvojil sem že vse taborniške veščine, čaka me še najtežja, partizanski kurir. Potrudil se bom, da bom tudi to osvojil.«
Sicer pa povejmo, da je Vili tabornik že enajst let in da prav toliko časa že tudi prihaja v Ribno. Ve, kakšna je razlika med takrat in danes. Spominja se grmičevja, ki ga danes ni več in ponosno gleda v zidano kuhinjo in »moderne« sanitarije, sad prostovoljnega dela tabornikov, tudi ob vikendih:
Od kar soJuvanovi zašli med tabornike, se od njih ne bodo ločili kar tako. V kuhinji delata Ferdova žena in hči, sam pa, čeprav je upoko-
Prihodnje leto že 20 let tabora
jenec, rad pride v Ribno in pomaga tabornikom. Njegovo znanje in izkušnje pridejo zelo prav, saj je po poklicu zidar. Zelo rad pa ima tudi tabornike. »Vsi pomagajo in nobenem se ne zgovarja. To so pošteni ljudje. Vse lahko pustiš odprto in vse boš našel tako kot je bilo. V Ribnem je tudi narava enkratna, zrak čist in tukaj se počutim veliko bolj zdrav«. Skoraj odveč je povedati, da Ferdo svojih zidarskih storitev ne zaračuna.
Le kdo kliče na kosilo, smo se spraševali, ko smo zaslišali rog. »To je Dejan Tamše,« so nam povedali. V taboru ni samo najboljši glasbeni-ik, v njem ima na skrbi tudi vod. Še posebno je bil navdušen nad skrivno pisavo in nad življenjem v naravi. »Najteže je imeti vod, na katerega moraš skrbno paziti, skrbeti pa moraš tudi za to, da se taborniki dobro počutijo. Povsod je lepo, v Zavodnjah, Ribnem, vseeno pa mi je najbolj všeč v Savudriji. Zato tudi odhod tja težko pričakujem.«
Da ne boste mislili, da so v taboru sami fantje! Kje pa, v dokaz za to, smo se pogovarjali tudi s tremi vrlimi deklicami: Sašo Glazar — vodnico Murnov ter Natašo Vrč-kovnik in Vero Hudobreznik, ki sta v Ribnem opravljali vodniški tečaj. Poleg .vsega drugega, kar smo že omenili, jim je v taboru všeč tudi to, da so lahko »pokonci« malo dlje kot doma. Vse tri so med taborniki že dolgo. »Vraniški tečaj je zahteven. Znati moramo bivakirati, naredile smo sončno uro, skico terena, učimo pa se tudi kuhati. Upamo, da bomo izpite tudi uspešno opravile.«
Poslovili smo se takoj po kosilu. Potem, ko smo pojedli okusno pripravljeno kosilo: juho z domačimi rezanci, zrezek s kruhovimi cmoki in solato, potem ko smo videli, v kako dobrih rokah so najmlajši in mladi, kako brezskrbno preživljajo počitniške dni. Naučijo pa se tudi veliko. Taborniku tudi v naravi ni težko preživeti. Zato, da je
Opravili so več kot 12 tisoč prostovoljnih ur
Ribno. Mala vasica na Gorenjskem, kjer vsako leto v Kajuhovem taboru preživljajo del počitnic taborniki Šaleške doline. Že nekaj let jih ob tem bivanju v naravi nismo motili, letos pa smo se odločili, da jih obiščemo. Pot nas je vodila po novi avtocesti mimo Kranja, skozi Lesce, do Bleda in že smo zavili v dva kilometra oddaljeno Ribno. Najprej po asfaltu, potem pa še nekaj časa po makadamu ob Savi in po prijetnem gozdu. Luže na poti in žabe v njih so nam povedale, da je tu dan prej deževalo. A nič zato, pekoče sonce je naznanjalo, da bo dan, ki smo ga namenili za obisk tabora, lep.
Kar pozabili smo že,kje so si taborniki našli jjrostor pod soncem v razprostranjenem gozdu. Zato smo zašli. Prišli pa smo do tabora Ljubljančanov in najprej nam je padla v oči Krčma pri žejnem polhu. Tu smo tabornike tudi vprašali, kod, da pridemo do Šo-štanjčanov. Ni bilo daleč. Pogled na Krčmo pri žejnem polhu pa nam je še bolj osušil suha grla.
Ko smo prišli v pravi tabor, smo najprej pogasili žejo s pijačo iz SALOONA PRI ČERNEM PESU (pesu, da pesu, v tisti ta pravi Šta-jerščini. Naj se vidi!)
videlo pa se je tudi, da je tabor od takrat, ko smo ga zadnjič obiskali, precej spremenil svojo podobo. Na bo-
Vili Poznič
Branko Tamše
lje, se ve._ »Odprti« sta bili kar dve gradbišči, eno pri kuhinji in drugo pri sanitarijah. Poleg tega je zrastlo nekaj novih objektov, v taboru pa imajo tudi že 3. leto tekočo vodo iz pip.
Šaleški taborniki so gostje Ribnega že 19. leto in prihodnje leto bodo proslavili majhno obletnico. Za vse, kar je v taboru novega in posodobljenega so taborniki opravili več kot 12 tisoč udarniških ur.
V Kajuhovem taboru je živahno že od 3. julija. Najprej so bivali pod platnenimi strehami taborniki Jezerskega zmaja iz Titovega Velenja, kar 220 jih je bilo. Ob našem obisku pa so tukaj taborili Šoštanjčani, taborniki odreda Pustega gradu. Ta skupina pa ne samo, da je bila manjša, bilo jih je 67, bila je tudi mlajša.
Murni, mlajše čebelice (»em čejevci« jih kličejo), mlajši vodniki in klubovci so bili v času našega prihoda v svojih vodo kotičkih, kjer so se nekateri igrali, zopet drugi učili novih taborniških veščin, starejši taborniki so se pripravljali za osvojitev 1. zvezde, mlajši pa za 1., 2. in 3. let, da bodo lahko kasneje postali vodniki, nekateri so obiskovali tudi gozdno šolo. Znati je bilo treba veliko: osnove topografije, signalizacijo, prvo pomoč, vedeti je bilo treba tudi marsikaj o zgodovini svoje občine in taborniške organizacije.
Iz skupine; ki se je prizadevno pripravljana na izpite v Saloonu pri Črnem pesu, so pritekli dečki in deklice po čebulo. Le zakaj neki jo potrebujejo? »Ja, za skrivno pisavo, vendar,« so potešili našo radovednost. Iz čebule stisnejo sok, s tem napišejo besedilo na papir, ko pa ga želijo prebrati, ga dajo nad plamen sveče in na belem papirju se prikažejo besede. Kot smo kasneje zvedeli, je za to še boljša limona.
vse še bolj varno, da so zdra-" vi, Da skrbi zdravnica.
Skoda, da nas je priganjal čas, in da smo se morali vrniti, kajti pridne kuharice so že pripravljale krušno peč, iz katere je že popoldne zadiša-
lo po zlatorumeno zapečenem kruhu. Vonj, ki je drugačen od tistega, ki smo mu šli nasproti — izpušnim plinom, iz prijetne in hladne sence pa na žgoče sonce.
mpk,tp
Ferdo Juvan
Dejan Tamše
»Iz čebule stisneš sok...«
Saša Glazar, Nataša Vrčkovnik, Vera Hudobreznik
25. julija 1985	★ Titovo Velenje
OD TU IN TAM
nas cas * stran 5
TITOVO VELENJE - POLETNE KULTURNE PRIREDITVE
»Kolo« in razstava V. Lamuta
V okviru 1. poletnih kulturnih prireditev v Titovem Velenju bo v petek, 26. julija, ob 19.00, promenadni koncert beograjskega folklornega ansambla KOLO, pred domom kulture, ob 20.30 pa bodo v galeriji knjižnice odprli pregledno razstavo grafik Vladimirja Lamuta, ki jo je posredoval Dolenjski muzej iz Novega mesta
Profesionalni ansambel narodnih pesmi in plesov KOLO iz Beograda je bil ustanovljen v letu 1948 z namenom, da bi na umetniški način predstavljal jugoslovanske narodne pesmi in plese, tako doma kot v tujini. Doslej je ansambel KOLO ustvaril okoli 120 koreografij iz vseh krajev Jugoslavije, z njim pa so sodelovali najboljši jugoslovanski koreografi in skladatelji. S preko 6.000 koncerti je KOLO obšel ves svet in gostoval med drugim tudi v Londonu, Parizu, Ženevi, Dunaju, Miiunchnu, Amsterdamu, Helsinkih, Atenah, Moskvi, Budimpešti, Varšavi, Chicagu, New Yorku, San Franciscu, Washingtonu, Bombayu, Djakar-ti, Kairu, Osaki, Pekingu, Šanghaju, Melbourneju, Sydneyu in drugod.
Na koncertu v Titovem Velenju bo KOLO nastopil s 55 umetniki, ki se bodo predstavili v tisoč kostumih. Ob slabem vremenu bo nastop v domu kulture. Vstopnine ne bo!
Takoj po končanem folklornem nastopu bo v galeriji knjižnice v Titovem Velenju otvoritveni ogled pregledne razstave grafik novomeškega profesorja in slikarja Vladimirja Lamuta (1915—1962), ki jo je pripravil in posredoval Dolenjski muzej iz Novega mesta. Na otvoritvenem ogledu bo razstavo predstavil kustos Jožef Matijevič, sicer doma iz Titovega Velenja.
Vladimir Lamut je bil rojen leta 1915 v Čatežu, akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Zagrebu in diplomiral leta 1941. Leta 1943 je bil z novomeškim transportom interniran v Gonars. Ravno ustvarjanje ga je obdržalo pri življenju. Leta 1946 pa se je na pobudo vrhovnega štaba udeležil delovne kolonije po poteh IV. in V. ofenzive, v kateri so sodelovali še drugi slovenski slikarji: Božidar Jakac, Tone Kralj, Ive Šubic in Evgen Sajovic. Leta 1954 je bil na študijskem potovanju v Parizu, v letih 1959—60 pa na grafični akademiji v Bruslju. Umrl je. leta 1962. Gostujoča razstava pomeni malo retrospektivo njegovega grafičnega ustvarjanja. Sledimo pa različnim grafičnim tehnikam: suha igla, jedkanica in litografija.
KINO • KINO
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 25. 7. ob 18. in 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI. -hong-konški, akcijski. V gl. vi.: Bruce Lee
Petek, 26. 7. ob 10. uri DIVJE NOČI GOSPE »O« -nemški, komedija. Vgl. vi.: Simi-ne Šanson
Petek, 26. 7. ob 18. in 20. uri VOLKOVI — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: Albert Tiney Sobota, 27. 7. in nedelja 28. 7. ob 18. in 20. uri
DIVJE NOČI GOSPE »O« — nemški, komedija. V gl. vi.: Simi-ne Šanson
Ponedeljek, 29. 7. ob 10., 18. in 20. uri in
ŽENSKE V AKCIJI - mehiški, avanturistični. V gl. vi.: Julio Aleman
Torek, 30. 7. ob 18. in 20. uri in sreda 31. 7. ob 10., 18. in 20. uri VELEČASTNI - francoski, avanturistični. V gl. vi.: Jean-Paul Belmondo Četrtek, 1. 8. ob 18. in 20. uri MORILEC IZ METROJA — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Kate Mulgrew Petek, 2. 8. ob 10. uri VELIKI BELI GOSPODAR -hong-konški, akcijski. V gl. vi.: Jonathan Steirvvald KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 25. 7. ob 20. uri ŽENSKE V AKCIJI - mehiški avanturistični. V gl. vi.: Julio Aleman
Četrtek, 1. 7. ob 20. uri NIZKI UDARCI - kanadski, krimikomedija. V gl. vi.: Elliot Gould
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 27. 7. ob 20. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI — hong-konški, akcijski. V gl. vi.: Bruce Lee
Nedelja, 28. 7. ob 18. in 20. uri ŽENSKE V AKCIJI - mehiški, avanturistični. V gl. vi.: Julio Aleman
Ponedeljek, 29. 7. ob 20. uri DIVJE NOČI GOSPE »O« -nemški, komedija. V gl. vi.: Simi-ne Šanson
Sreda, 31. 7. ob 20. uri MORILEC IZ METROJA — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Kate Mulgrew KINO BRASLOVČE Nedelja, 28. 7. ob 19. uri ZMAJEVA IGRA SMRTI -hong-konški. V gl. vi.: Bruce Lee Sreda, 31. 7. ob 20. uri DIVJE NOČI GOSPE »O« -nemški, komedija. V gl. vi,: Simi-ne Šanson
Iščemo najstarejšo fotografijo
Današnjo fotografijo smo prejeli od Tončka iz Ložnice. Takole so se po končanem spravilu sena 1920 postavili pred fotografa v Koroščevem sadovnjaku (danes Pirih).
Menina planina
Uspešni mladi brigadirji
GD Škale • Proslavili 30-letnico
Kdaj začetek gradnje?
Predstavniki področne gasilske zveze Celje, vseh društev v občini in številni krajani so se zbrali v nedeljo v Škalah pri gasilskem domu na proslavi ob 30-letnici njihovega gasilskega društva. »Naši gasilci uspešno delujejo v kraju in se nadvse prizadevno vključujejo v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti. Njihovo preventivno delo se predvsem kaže v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti. Njihovo preventivno delo se predvsem kaže v tem, da na našem območju že dolgo ni bilo večjega požara. Zato jim moramo vsi skupaj izreči priznanje.« To je bila glavna misel predsednika krajevne konference SZDL Jožeta Krka, ko je gasilcem čestital v imenu družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti.
Najprej je o pomenu praznovanja spregovoril predsednik društva Ivan' Brezlan, 30-letno kroniko pa je opisal predsednik sveta krajevne skupnosti Boris Polak.
Seveda v treh desetletjih ni šlo brez težav. V jubilejnem letu te niso ničmanjše, ampak nasprotno. Pomladili so članstvo, vso skrb vseskozi namenjali njegovemu izobraževanju, dobro so se opremili ob pomoči krajanov in družbe, prav zato je njihov dosedanji dom, ki je na rušnem področju, postal pretesen. »Pričeli smo akcijo za izgradnjo novega doma. Dogovorili smo se za najprimernejšo lokacijo. Dve leti si je gradbeni odbor prizadeval, da bi prepričal lastnika zemljišča, da odproda zemljišče, vendar so bili ti napori zaman. Zato so se v krajevni skupnosti dogovorili za skupno gradnjo nadomestnega objekta, v katerem bodo dobili prostore gasilci, krajevna skupnost in trgovina. Spet so začeli iskati najprimernejšo lokacijo v krajevni skupnosti, ki pa je Znova na zemljišču, ki ga lastnik noče prostovoljno prodati. »Upamo, da nam bo le uspelo dobiti zemljišče v najkrajšem času. To
je želja vseh nas gasilcev in večine krajanov,« je dejal ob koncu govora predsednik sveta krajevne skupnosti.
Ob jubileju so posebna društvena priznanja podelili Jožetu Silovšku, Jožetu Arliču, Jerneju Mravljaku, Jožetu Lipniku, Jožetu Janu, Stanku Glinšku, Ivu Arliču, Milanu Arliču, Martinu Arliču, Vladu Miklavžini, Francu Skarlovniku, Jožetu Aristivniku in Angelbertu Pušniku za 30 let delovanja v društvu, Cilki Šmon ter Ivanu in Marti Hodournik pa za dolgoletno sodelovanje in pomoč društvu. Priznanja za uspešno sodelovanje z društvom so podelili tudi krajevni skupnosti in posameznim organizacijam ter društvom v KS, občinski gasilski zvezi vsem gasilskim društvom v občini in gasilskemu društvu Dobrna.
Proslavo v Škalah so združili tudi s srečanjem gasilcev občinske gasilske zveze, ki v tem letu slavi prav tako 30-letnico delovanja. Tone Berložnik, predsednik občinske gasilske zveze, je v kratkem govoru dejal, da so vsa društva v občini dobro opremljena in usposobljena za posredovanje ob požarih ali drugih naravnih nesrečah in da so v društvih zbrani ljudje, ki so pripravljeni nuditi humanitarno pomoč v vsakem času.
Ob koncu slovesnosti ob 30-le-tnici škalskih gasilcev in delovanju občinske gasilske zveze — v kulturnem programu so sodelovali domači pionirji in člani rudarske godbe — je poveljnik območne gasilske zveze Tone Gros podelil visoki državni odlikovanji — gasilsko zvezdo druge stopnje Francu Pečečniku, za njegovo dolgoletno delo v GD Velenje in gasilsko zvezdo drugega reda'Rafku Goršku (GD Šalek), prav tako za zasluge na področju požarne varnosti v občinski gasilski zvezi.
Tone Berložnik je izročil poveljniku društva Ivanu Brezlanu posebno darito — sliko za nadvse uspešno 30-letno delo
Že četrto mednarodno
srečanje
Prizadevni člani mozirskega kegljaškega kluba ZKZ pri svojem delu dosegajo lepe uspehe, v lanskem letu pa jih je tekmovalna in prijateljska pot prvič popeljala tudi preko meja naše domovine. Njihova »zveza« je bil prijatelj in zdomec, ki živi v kraju Lindau ob Bodenskem jezeru v Zvezni republiki Nemčiji. Beseda je dala besedo in decembra lani so mozirski kegljači obiskali Lindau. V tekmi s tamkajšnjimi kegljači so sicer zmagali, vendar oboji in ob vsaki priložnosti poudarjajo, da tekmovalni dosežki sploh niso najpomembnejši, čeprav nobenemu kegljaču ne manjka športne vneme in borbenosti. Bolj pomembno je spoznavanje obeh dežel in krepitve prijateljstva med njima, za kar so
pristni prijateljski stiki prvi pogoj-
Zanimivo je, da je na tem srečanju slučajno bil tudi zdomec in prav tako znanec naših kegljačev iz sosednjega, 40 kilometrov oddaljenega, kraja Markdorf in je goste iz Mozirja kar takoj povabil še na srečanje s klubom v tem kraju. Mozirjani so vabilo sprejeli in se že naslednji dan pomerili s kegljači Markdorfa. Tam so srečanje izgubili, sicer pa tudi zanj velja gornja ugotovitev. V obeh krajih so se tudi domenili, da bodo kegljači iz Lindaua in Markdorfa letos obiskali Mozirje in Slovenijo.
Tudi to pot je beseda obveljala. Pred dobrim mesecem dni so bili v Mozirju najprej tekmovalci in gostje iz Lindaua, zadnjo soboto pa še iz Markdorfa.Doma-čini so bili obakrat »negostoljub-
ni« in so oba nasprotnika premagali, vendar to seveda ni najpomembnejše. Veliko več vredno je, da je bila večina gostov iz ZR Nemčije prvič pri nas, nekateri so dejali, da so šli na pot tudi z določenimi predsodki, ki pa so že ob prvih vtisih razblinili. Vsi so bili navdušeni in presenečeni nad sprejemom1 in gostoljubjem, prav tako pa nad lepotami Gornje Savinjske doline in ostalih krajev, ki so jih med tem obiskali.
Zadovoljstvo je obojestransko. Predstavniki vseh treh mest so si izmenjali spominska darila, navezali nove osebne vezi in stike, ki jih nekoliko ovira le znanje jezikov. Ker načrtujejo vsakoletno izmenjavo obiskov in stikov, bodo oboji poskrbeli, da bodo po svojih močeh in v kar največji meri skušali odpraviti tudi to prepreko. Ob glasbi torej tudi šport in prijateljstvo ne poznata meja.
Pri čiščenju planinskih pašnikov zares izkazali
in to v vseh pogledih. Načrtovano mero 50 hektaijev očiščenih planisnkih pašnikov so brigadirji obilno presegli in s tem zares opravičili svojo akcijo in delo na njej. Predvsem je pomembno dejstvo, da so ob vseh težavah prejšnjih let pri pridobivanju mlajših brigadirskih moči, letos dosegli pomemben napredek. V vrste mladinske delovne brigade Slavka Šlandra se je namreč vključilo skoraj 30 mladih brigadirjev in brigadirk iz vse Gornje Savinjske doline, kar je vsekakor lepa osnova za delovanje brigade v bodoče.
na Menini so se mladi breigadirji
Lepe prihodnje obete zagotavlja tudi vzorna organizacija delovne akcije, kamor lahko štejemo vse po vrsti, vse dopolnilne dejavnosti brigadirskega življenja, zadovoljstvo z bivanjem in predvsem izredno vzdušje na delovni akciji. To vse skupaj dokazuje, da se mladinsko prostovoljno delo v Gornji Savinjski dolini le krepi, da so mladi s svojim delom dokazali koristnost svojih delovnih učinkov pri nadaljnjem razvoju doline in končno, da bodo svoje mlade moči uspešno uporabljali tudi pri naporih za še hitrejši napredek svoje občine.
Kdo je zmagal ni pomembno, važno je, da so vsi veseli in zadovoljni
Jasna Miklavc, komandantka brigade: »Veseli smo, da smo svoje mlade moči in sposobnosti dokazali tudi doma«
Zaradi številnih težav in nedorečenosti pri organizaciji mladinskih delovnih akcij v širšem merilu, pa tudi zatadi problemov pri pridobivanju brigadirjev, so se mladi v mozirski občini letos odločili, da bodo delali doma, tu pokazali svojo prihost in uspešnost ter s tem zagotovili večje zanimanje za mladinsko prostovoljno delo. S sodelovanjem drugih so se torej odločili za mladinsko delovno akcijo »Menina 85«, katere osnovni namen je bilo čiščenje planinskih pašnikov na tej prostrani planoti.
Brigada je nedvomno uspela
6. stian * nas cas	OD TU IN TAM	Titovo Velenje *	25. julija 1985
......... ......			
Velenje 2000
8. Infrastruktura 8.1. Energetika
8.1.1. Analiza dosedanjega razvoja, ključni problemi
V energetskem gospodarstvu SR Slovenije predstavlja izkop (5.000 mio ton v letu 1982) premoga v rudniku lignita Velenje (RLV) ter proizvodnja električne energije (4.000 GWh v letu 1983) v termoelektrarni Šoštanj-(TES) visok delež (cca 50.%) v celotni proizvodnji energije. Energetska infrastrukturna vloga SOZD REK, Titovo Velenje je odločilna v energetski bilanci SR Slovenije, v gospodarstvu občine
Velenje pa je poleg Gorenja njen prispevek največji.
prispevek v DP in zaposlenosti
V razliko od drugih gospodarskih panog veljajo v RLV in TEŠ specifični pogoji gospodaijenja, ki ne omogočajo kritja stroškov enostavne reprodukcije, investicije pa zaradi preobsežnih programov se večkrat časovno zamikajo, odvisnost od uvoza opreme je velika. Dejavnost RLV zavzema preko 1500 ha zemljišč, pretežno najboljše kategorije v nižinskem delu, proizvodnja električne energije pa je povezana z ekološkimi problemi. Problemi zaposlovanja in stroški za > mfrastrukt
socialno i no veliki.
Ecturo so relativ-
8.1.2. Cilji in strategija dolgoročnega razvoja
Razvojni cilji dolgoročnega razvoja energetike, v katere se bodo vključili tudi v RLV in TEŠ, upoštevajo predvsem:
a) ekonomske interese dolgoročnega razvoja energetike, ki zahtevajo zmanjšano porabo surove nafte in nadomestitev z domačimi viri energije
4) V. Godina: Opisan citat str. 120
b) povečano pridobivanje premoga se nanaša predvsem na lignite, ki bodo pretežno uporabljeni za proizvodnjo električne energije
Nadaljevanje dosedanje dejavnosti RLV in transformacijo primarnega vira energije v sekundarni vir v TEŠ. bo možno v pogojih modernizacije. Velenjski premog z okrog 7536 KJ do 9840 KJ, ki ga pridobivajo s podzemeljskim odkopom v vse težjih pogojih in vedno večjih globinah.' ne razpolaga s primerjalnimi prednostmi za oplemenitenje (sušenje, briketiranje. uplinjeva-nje na površini). Med možnostmi oplemenitenja je za RLV realno le podzemeljsko uplinjanje premoga po letu 2000 in s tem pozitivno vplivali na rudniško dejavnost, ki bi jo lahko podaljšali. Nove tehnologije bi prispevale s kvaliteto razvoja in strukturnim spremembam na področju proizvodnje ter zaposlitev. Do leta 2000 se bo poraba gibala pri poprečni stopnji rasti 1 %. Racionalizacija v izkopu in transformi-ranju v sekundarno energijo bo poglavitno področje razvoja in raziskav, ki utegnejo ob koncu stoletja, zanesljivo pa v začetku -novega, bistveno prispevati k bolj racionalni porabi primarne energije.
8.13. Prostorski vidik dolgoročnega razvoja
Odkopavanje premoga znotraj 1540 ha velikega eksploatacijske-ga polja oziroma 8,4 % občinskega teritorija je najpomembnejši dejavnik prostorskih dogajanj. V končni fazi bo zaradi eksploata-cije prizadetih 1130 ha površin. Od tega bo možno 710 ha rekulti-virati v posameznih obdobjih, 420 ha pa bo za vedno zalitih z vodo. Preko 400 gospodinjstev z vasi in mesta, blizu 2000 prebi-
valcev bo še vedno potrebno preseliti na nova območja izven rušnega polja. Dinamika odkupa nepremičnin je povezana z dinamiko pridobivanja premoga, vse to pa je povezano z izgradnjo nadomestnih naselij. Za vsa ta naselja s skupaj 244 individualnimi objekti. 46 kmetijami, 32 bloki v katerih je 247 stanovanj, ter 17 družbenih in gospodarskih objektov (šole, vrtci, gasilski domovi, ind. objekti) je treba poiskati nadomestne zazidave in jih opremiti s primarnimi komunalnimi napravami. Rekultivaci-ja poškodovanih zemljišč na rudniškem območju je stalen pojav. Tako bodo izvršene do 1. 1985 naslednje rekultivacije: na vzhodnem robu eksploatacijske-ga polja, ob cesti v Skale oz. Hrastovec, levo in desno, je uvrščenih v 1. območje kmetijskih zemljišč 19,50 ha površin. Za vrtičkarstvo je namenjenih 9,0 ha (400 vrtov), sanirane površine območja Restavracije Jezero, urejenega z ZN pa merijo 9,50 ha. Na območju rokava Lepene se usposablja še cca 3,0 ha površin za vrtove.
Po 1. 1990 se bodo pričela odkopavanja v jami Šoštanj.
Do 1. 2000 si po obdobjih sledijo naslednja rekultivacijska dela:
1984 — 1985 v Skalah in Pesju 20 ha
1986 - 1990 v Skalah in Ležnju 95 ha
1991 - 1995 v Skalah, Gaber-kah r_sju 20 ha
1966—2000 v Skalah, Ležnju, Gaberkah, Družmirju in Pesju 92 ha
Glavni cilj rekultivacij je urediti čimveč njivskih površin, za kar obstajajo realni pogoji z ozirom na ugodne nagibe terena po končanem pogrezanju zemljišč, pridobivalne količine humusa in površin, kijih bo zalila voda in
Rečica ob Savinji
Planinci bodo razvili prapor
Najmlajša družbena organizacija v krajevni skupnosti Rečica ob Savinji, pa verjetno med najmlajšimi v mozirski občini, je prav gotovo planinsko društvo RečLa. Zanimivo je dejstvo, da so društvo pravzaprav ustanovili leta 1980 na Loki pod Raduho. Na prazniku slovenskih planincev so tako na najlepši način do-
kazali -svojo ljubezen do planin in narave v celoti, s to odločitvijo pa uresničili tudi svoje želje po svojem društvu in samostojnem delovanju.
Prvotna želja, porojena na Loki, da bi pri športnem društvu na Rečici ustanovili tudi planinsko sekcijo, se zaradi manjših nesoglasij ni uresničila, zato so krenili na pot osamosvojitve.
Zaradi pomanjkanja izkušenj
Smučarski klub Velenje
Priprave na novo sezono
Prizadevni amaterski delavci in trenerji se že pripravljajo na novo tekmovalno sezono, kar je osnovni pogoj, da bodo tekmovalci dobro pripravljeni.
V novi sezoni bodo delovale tri skupine tekmovalcev — smučarjev.
Prvo skupino sestavljajo mlajši pioniiji, starejši pionirji in mlajši mladinci na čelu z reprezentanti: Sašo Silovšek, Miranom Rauter-jem in Janijem Žrilom. Vodil jih bo trener Gojko Klinar in pomočnik Samo Gorišek.
Drago skupiao sestavljajo cicibani letniki 1975/76. To je skupina 16 tekmovalcev, od katerih jih je kar 12, ki so si v pretekli sezoni, z dobrim smučanjem, pridobili pravico udeležbe na tekmovanjih SRS in za pokal Coca-Co-la. Vodil jih bo trener Mare Lih-teneker in pomočnik Tomaž , Medved.
Tretja skupina-bo sestavljena . iz mlajših cicibanov letnik 1977/1978. V to skupino bodo vključeni predvsem tisti mladi smučaiji, ki so v pretekli sezoni uspešno končali alpsko šolo smučanja, ki jo je organiziral ZTKO Velenje, strokovno pa izvedlo Združenje vaditeljev in učiteljev pri SK Velenje. Vodil jih bo že priznani učitelj smučanja za najmlajše Drago Drev s pomočnikom.
Med kondicijske aktivnosti v pripravljalnem obdobju je tudi letos predviden smučarski tabor od 12. 8. do 19. 8. v Savudriji. Cena 7-dnevnega bivanja s prevozom 5.950,00 din.
Prijave s predplačilom sprejemamo v klubskih prostorih v petek 2. 8. in 9. 8. od 18.00 do 19.00
-are. V tabor bomo vključili tudi mlajše cicibane 1977/78, če jih bo" prijavljenih vsaj 10. V navedenih dneh bomo nudili vse potrebne informacije o programih trenerjev, stroškov za nabavo nove opreme.
Predvsem mlajši cicibani in njihovi starši pridite, da se složno vključimo v snežno sezono.
začetnih težav seveda ni manjkalo. Vsak začetek je pač težak, zato so člani upravnega odbora mladega društva iskali nasvete pri sosednjih, že uveljavljenih društvih. Vse te začetne težave so povzročile tudi nekoliko omahovanja pri nekaterih članih, zato delo ni zaživelo, kot bi moralo. Predvsem je manjkalo volje za organizacijo različnih prireditev in delovnih akcij, ki bi s svojo donosnostjo društvu zagotovile prepotrebna sredstva. Te bi seveda porabili za izlete, nakup opreme in izobraževanje.
Leta 1982 so na občnem zboru izvolili novo vodstvo in pričeli resno delati. Med drugim so povečali število članov od takratnih 96 na današnjih 145, pa tudi organizacijsko so okrepili svoje delovanje. Med drugim si predvsem želijo, da bi se v društvo vključilo še več članov, predvsem mlajših. Da so bili zares pridni priča tudi dejstvo, da bodo v nedeljo, 28. 7., razvili tudi društveni prapor. Zjutraj bodo najprej na Rečici odprli novo planinsko pot, ob 10. uri pa bodo pri lovski koči na Stonu, visoko na obronkih Mozirskih planin, pripravili slovesnost z razvitjem prapora.
Taborniki iz Velike Britanije
Že tretjič v Jugoslaviji
Jutri, v petek, 26. julija, bo velenjske tabornike obiskalo petdeset angleških sovrstnikov. To bo njihovo že četrto medsebojno srečanje. Trikrat so bili gostitelji taborniki velenjske občine in enkrat skauti iz Cambridgea. Domačini so se letos prav posebej potrudili, ustanovili so skupino z nalogo, da pripravi kar najbolj zanimiv program. Šest velenjskih »mačkov« bo stalno z gosti, jim razkazalo domači kraj in okolico, jih peljalo na domove, pa v Ribno, kjer imajo svoj taborni prostor, mimogrede še v naše glavno mesto, kjer bodo z gosti poklepetali tudi ljubljanski radijci, višek pa bo odhod v Savudrijo, prav tako v domači tabor odkoder bodo potem odhajali na izlete. V načrtu je ogled Brionov, obilo zanimivih izletniških točk, gostje pa si želijo ogledati tudi Benetke.
Zanimivost, ki jo kaže omeniti je ta, da istočasno z Angleži pridejo v Savudrijo tudi Nemci. Tabornike'iz Miinchna so domači spoznali na lanskoletni poti v An-
^A TABOP^
gozdnih kompleksov interesant-nih za kmetijstvo.
Dolgoročno je potrebno za vse kamnolomč in peskolome pripraviti sanacijske programe, v katerih bo določena njihova namembnost po zaključku eksploa-tacije in načinu ter obseg rekultivacije degradiranih površin.
8. 2. Vodnogospodarsk o
8.2.1. Ocena dosedanjega stanja, ključni problemi
Namen dejavnosti vodnega gospodarstva je predvsem usklajevanje odnosov med vsemi interesenti — koristniki vode na območju občine Velenje, oz. Območne vodne skupnosti Savinja — Sotla. V dosedanjem razvoju je vodno gospodarstvo prioritetno urejalo vodotoke, razvoj pa narekuje več aktivnosti in sredstev za varstvo voda, torej kvalitativnost razvoja, ki bo morala zagotoviti čistost pitne vode.
Večino vode porabi industrija za tehnološko vodo in sicer 43 % v letu 1982. Največji porabnik tehnološke vode je TEŠ, sledi DO Gorenje TGO, poraba za drugo gospodarstvo pa ni odločilnega pomena. Skupna poraba znaša cca 570 l/dan, v gospodinjstvih okoli 185 l/dan, kar uvršča občino v sam vrh porabe vode na prebivalca v SR Sloveniji. Prebivalstvo občine Velenje je večinoma že priključeno na vodovod (preko 80 %). Kapacitete vodovoda Velenje — Šoštanj je možno povečati iz 185 l/sek na 285 1/sek ter zagotoviti preskrbo za več kot 40.000 prebivalcev. Nezadostno in neredno pritekanje finančnih sredstev je "med problemi razvoja na prvem mestu. Dosedanji sistem vodne oskrbe, ki ne ločuje konzuma za pitno in tehnološko vodo, je neracionalen ter neusklajen s potencialom vodnih virov.
8.22. Cilji in strategija dolgoročnega razvoja
Dosežena razvojna stopnja, še nerešeni problemi ter interesi dolgoročnega družbenega razvoja in vodnega gospodarstva navajajo realizacijo naslednjih nalog in usmeritev:
1. Primarna bo skrb za zadostne količine zdrave pitne vode ter
uvesti ločen sistem porabe pitne in tehnološke vode.
2.	Usposobiti še neizkoriščene vodne vire, ki bi omogočili izravnavo primanjkljaja med maksimalno porabo in obstoječo izdatnostjo zajetij.
3.	Manj vredni vodni viri (ugreznine, novo jezero) bodo primerni za povečano porabo* tehnološke vode. Specifična je tudi možnost večstranske rabe voda, pogaj paje gradnja zadrževalnikov in akumuuranje voda, ki omogočajo v ugodnejših pogojih tudi razvoj ribolova in turizma.
Območje občine Velenje bo v primerih večjih vodno gospodarskih investicij in dogovorov o gospodarjenju, izvajanju varstvenih režimov sodelovalo v širšem prostoru ter v ta namen tudi združevalo sredstva oz. zagotovilo solidarnostno prelivanje sredstev vodnega prispevka.
823. Prostorski vidik dolgoročnega razvoja
Inventarizacija izvirov je narejena na osnovi Registracije vodnih virov občine Velenje, ki jo je opravila območna vodna skupnost Savinja — Sotla v letu 1981. Na osnovi tega pregleda in dodatnih opravil je bila opravljena še dodatna inventarizacija s prostorsko opredelitvijo. Ta pregled je shranjen skupaj s kartografsko obdelavo v merilu 1:25000 v arhivi ZUV. V okviru regulacij se predvidevajo naslednje ureditve:
V letu 1984 je zaključena regulacija odseka Pake nad Ve-montom v Selu v dlžini 470 m. Z realizacijo dveh projektov v dolžini 6,87 km bo praktično urejen zgornji tok Pake med Titovim Velenjem. Do 1. 1985 se predvideva še regulacija Pake v spodnjem toku. Od ostalih pritokov Pake je omeniti še Velunjo, ki jo bo treba urediti do meje eksploa-tacijskega območja (500 m). Šentfloijanski potok bo potrebno urediti pred izlivom v Pako, urediti bi bilo še del Toplice nad že urejenim odsekom.
Določene korekture že urejenih iztokov Lepene, Ljubele, Velunje, bo potrebno izvesti po
umirjanju tal na odkopnem območju. Predvidena je že delna regulacija oz. kanaliziranje Tre-bušnice v dolžini cca 1200 m.
Glede na to, daje potrebnih za nemoteno oskrbo uporabnikov najmanj 270 l/s pitne vode ugotavljamo, daje z izgradnjo in vključitvijo novega vodooskrb valnega sistema Ljubija le zapolnjen primanjkljaj v bilanci potrebnih virov, oz. v najslabših primerih vode celo primanjkuje. Z upoštevanjem dosedanjih primanjkljajev v bilanci pitne vode za okoli 20' l/s, bi perspektivne potrebe do leta 1990 znašale okoli 100 l/s tako, da bi celotna zmogljivost vodnih virov dosegla 350 l/s minimalne sušne izdatnosti. 1).
če računamo oceno potreb porabe vode v 1. 2000 iz povečanja števila prebivalstva, dobimo precej manjšo predvidevanje. 2).
V občim je> sorazmerno malo virov, ki jih je; mogoče razmeroma hitro vključiti v vodooskrbni sistem:
1.	Topolšica, minimalne sušne
izdatnosti 40 l/s, v dolžini 2 km
2.	Mazejevi viri s Strmino, minimalne sušne izdatnosti 25 l/s, v skupni dolžini 3,2 km
3.	Hudi potok, minimalne sušne izdatnosti 15 l/s, v skupni dolžini 4,3 km
4.	Rečica ob Paki, minimalne sušne izdatnosti 15 l/s, v skupni dolžini 2,6 km. Ta vir je zadosten za dolgoročno zagotavljanje vo-dooskrbe v Šmartnem ob Paki z okolico.
Poleg zajemanja novih virov je potrebno uvesti še vrsto ukrepov, s katerimi bi pridobili dragoceno pitno vodo oz. zmanjšali njeno potratno uporabo. Pripravljenost, da se potrebno ukrepa in da se najdejo tudi sredstva za sanacijo razmer, je vedno bolj zavestna. Ključni pomen je dati vlogi vode v našem celotnem življenju — družbenem (socialnem) m prostorskem ter s tem povezanimi problemi in ukrepi za njeno zavarovanje, tisto pozornost, ki jo zasluži za naš obstoj in pomen, ki jo ima v okolju in krepitvi naSe
obrambne sposobnosti. -—
Tri m plavanje
Zveza telesnokulturnih organizacij -občine Velenje bo spet pripravila trim
plavanje, ki bo tokrat na letnem bazenu v Šoštanju in sicer 28. julija od 9. pa do 15. ure. Otroci in starejši občani nad 50 let, bodo plavali 50 metrov, vsi ostali pa 100 metrov.
Vsak, ki bo to progo preplaval, bo dobil značko in nalepko, družina z
Republiško prvenstvo
14 odličij za velenjske plavalce
V soboto in nedeljo je plavalni klub Ljubljana na bazenu Kolezija izpeljal letošnje prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke, stare do 12 let. Udeležba je bila množična, saj se je za naslove potegovalo 167 plavalcev in plavalk iz štirinajstih plavalnih' društev, dosegli pa so tudi dobre rezultate.
Letošnjega prvenstva so se udeležili tuiji mladi plavalci Plavalnega kluba Velenje: Katka Mijoč, Renata Rednak in Domen Majhen in vsi trije so osvojili kar 14 medalj; Katka Mijoč tri zlate - 100 m delfin (1:13,3), 100 m kravi (1:05,!9) in 200 m delfin (2:38,64), tri srebrne — 200 m kravi (2:19,08), 400 m kravi (4:49,78) in
glijo. V enem dnevu je bilo sklenjeno pravo prijateljstvo in ni bilo treba dvakrat reči, da so stvari stekle tako kot se nam sedaj kažejo.
Tabornikom Jezerskega zmaja se tako obeta izredno zanimivo taborjenje v Savudriji. Lahko jim verjamemo, da od zjutraj, ko bodo na vrh jambora potegnili tri zastave, pa do večera, ko bo zagorel ogenj, ne bo niti malo dolgčas.
Aleš Ojsteršek
Katka Mijoč
800 m kravi (9:59,40) in eno bronasto
—	100 m hrbtno (1:22,40). Druga naj-spešnejša plavalka je bila Renata Rednak, ki je osvojila'šest odličij: 2. je bila 400 m mešano (5:47,16), 3. pa
-	200 m kravi (2:21,58), 400 m kravi (4:54,44), 200 m mešano (2:46,87) in 100 m kravi (1:07,29) ter 200 m delfin (2:49,95). Med pionirji paje bronasto kolajno osvojil v disciplini 200 m delfin Domen Majhen s časom 2:29,37.
Ekipno.so velenjski tekmovalci zasedli šesto mesto.
Istočasno pa je potekalo prvenstvo
tudi v Kranju, kjer so merili moči starejši pionirji in pionirke. Za Velenje je plaval Marko Kadliček.
Prvenjstva za pionirje-ke v Krškem »B« pa so se udeležili: Uroš Prislan, Andrej in Marko Jurič, Robi Ostro-vršnik in Mirko Koprive, ki je bil tudi najuspešnejši med njimi, večkrat se je uvrstil med najboljših deset.
Ne samo, da velenjski plavalci zadnje čase dosegajo visoke uvrstitve, tudi doseženi rezultati povedo veliko. Upati je, da bo čez kako leto bira še večja, ko bo tudi zimski bazen sprejel plavalce, ki se sedaj pozimi vozijo na treninge v Celje, poleti pa pridno vadijo v letnem bazenu, zgodaj zjutraj in pozno zvečer.	L. Ojsteršek
najmanj tremi člani pa še družinsko priznanje.
Če bo v nedeljo, 28. jolija deževalo, potem bodo prireditev prestavili.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 25. julija, dr. Stu-par
Od 26. julija do 28. julija, dr. Lazar
Od 29. julija do 30. julija, dr. Stupar
SREDA, 31. julija, dr. Lazar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 27. julija do 28. julija, dr. Teodor Gorograac, Cesta 1/29, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR VETERINARSKA POSTAJA ŠOŠTANJ:
Od 26. julija do 2. avgusta, Ivo Zagožen, dipl. veterinar, Vrnjač-ke banje 7, Titovo Velenje, tel: 857-732
gorenje
Gorenje SOZD, o. o., T. Velenje Delovna skupnost Sploinl posli
Komisija za delovna razmerja
DS Splošni posli
oglaša
naslednja prosta dela in naloge:
SAMOSTOJNI KADROVSKI RBPKRMT
v Sektorju kadrovskih zadev
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — višješolska ali visokošolska izobrazba pravne smeri, organizacije dela ali druge družboslovne smeri, 3 leta delovnih izkušenj od tega 2 leti delovnih izkušenj na kadrovskem področju.
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev. Partizanska 12, 63320 T. Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku rpka za prijavo.
25. julija 1985 ★Titovo Velenm__NAŠ OBVEŠČEVALEC	'_1133 CSS ★ stran 7
KOLEDAR
ČETRTEK, 15. julija — JAKOB PETEK, 26. julija - ANA SOBOTA, 27. julija - SERGIJ NEDELJA, 28. julija - ZMAGO PONEDELJEK, 29. julija - MAR TA
TOREK, 30. julija - JVJL1TA SREDA, 31. julija - IGNAC
Kulturni center IVAN NA-POTNIK Titovo Velenje Komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta dela in naloge:
1.	knjižničarja
2.	kustosa v muzeju
3.	organizatorja kulturnih prireditev
ter razglaša dela in naloge:
4.	hišnika v domu kulture
(zagotovljeno dvosobno stanovanje)
Pogoji: pod 1
višja izobrazba knjižničarske
smeri
pod 2
visoka izobrazba — zgodovina ali etnologija pod 3
visoka izobrazba družboslovne smeri pod 4
kvalificirani delavec tehnične smeri
(poskusno delo traja 45 dni)
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Kulturni center Ivan Napotnik, Titov trg 5, 63320 Titovo Velenje, z oznako: razpis.
M ALi OGLAS!
STRUŽNI AVTOMAT Traub 20 prodam. Naslov v uredništvu.
BELO OTROŠKO POSTELJO
z jogijem prodam. Stantetova 11, 6. vukd&Uopje, stanovanje 16, Titovo Velenje ali telefon: 856-753.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, da bo slaščičarna Movh v Šoštanju zaradi kolektivnega dopusta zaprta od 26. julija do 13. avgusta 1985.
DELE MOTORJA za R 4, letnik izdelave 78, ugodno prodam. Momič, Šaleška 18 D, Titovo Velenje.
SILIKATNO OPEKO - 3.000 kosov, ugodno prodam. Telefon: 853-512.
Danes je Slovenija poldrugo uro daleč od Frankfurta in Rima, dve uri od Pariza, iz Londona je mogoče priti v treh urah, iz New Yorka v devetih, iz Toronta v osemnajstih. Pot iz Avstralije traja uro manj kot en dan. Od letališča do najbližjega smetišča je potem ponavadi manj kot pet minut.
Slovenija. Njenih zakladov nismo dobili od dedov v dar. Zaupali so nam jih vnuki.
Slovenija
WOLKMAN znamke Sony in pony kolo prodam. Telefon: 858-119
OBVEŠČAMO POSLUŠALCE Radia Velenje, da je bila čestitka za Razgoršek pomotoma objavljena v nedeljo 14. julija 1985.
VRTNO HIŠICO ob jezeru, prodam. Informacije na telefon: 857-020 po 20. uri.
NOV ŠPORTNI VOZIČEK, moder žamet prodam in kupim italijanski voziček. Informacije na telefon: 854r209.
ZASTAVO 750 in šotor za 4 osebe prodam. Valentič, Stantetova 9, Titovo Velenje AVTOMATSKO FILM KAMERO »Kodak XL 320 super 8« in šotor z baldahimom za štiri osebe ugodno prodam. Informacije na telefon: 856-752 OMARO Bor Laško z ležiščem prodam. Telefon: 857-041.
JADRALNO DESKO - kompletno prodam. Naslov v uredništvu.
KUHINJO in kombiniran štedilnik (dva plin, dva elektrika) prodam. Informacije po telefonu: 854-411
ZASTAVO 126 P, letnik 79, prodam. Telefon: 855-552, dopoldan
ZASTAVO 101, generalno obnovljeno, prodam. Naslov v uredništvu.
OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE
Maribor, Strefiika 16 a
RADITELJI
PO ZNI2ANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0160 km
MONTAŽNI STR0P0VI »NORMA«
*. m
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI
Tetofon (062) 39-911
Kar bilo je duši najdražje, pobrala mi v cvetu je smrt," zatrla mi nado za nado, podrla načrt za načrt.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
V 48. letu starosti je za vedno odšel od nas in nas zapustil dragi mož in
oče
ANTON DROLC
1937-1985
9	iz Titovega Velenja
Ob tej iznenadni boleči izgubi, se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, DO Sipak, mladinski organizaciji Desni breg, Društvu upokojencev, Društvu invalidov, kakor tudi vsem ostalim OZD bližnjih sorodnikov, DO NAMA, VARTEKS, RLV-Jama — Mehanizacija, UTOK, KOŠAKI za darovano cvetje, denarno pomoč, izrečena sožalja in spremstvo na zadnji poti, kakor tudi pri ostali pomoči. Prisrčna hvala govornikom društva invalidov, društva upokojencev in mladinski organizaciji ter g. župniku z& opravljen zadnji obred. Hvala tudi obema častnima stražama REK-a in mladincev KS Desni breg.
Žalujoči: žena Štefka, sinova Jure in Dušan ter hčerka Vlasta in ostalo sorodstvo
ŠIVILJSTVO »MALČEK«
Milojka Ambrož Kardeljev trg 10 Titovo Velenje
vas vabi, da ga obiščete!
Izdeluje otroiko in žensko konfekcijo.
Na vaio željo vam izdelajo oblačila tudi po naročilu.
Obratovalni 6as ob delavnikih od 9. do 13. ure in od 16. do 10. ure.
Za obiak se priporoča ŠIVILJSTVO »MALČEK« na Kardeljevem trgu lO, v Titovem Velenju I
gorenje
Gorenje — Servis, p. o., Titovo Velenje Partizanska 12
Komisija za delovna razmerja
oglaša.
Naslednja prosta dela in naloge v Sektorju organizacijskih in splošnih zadev
1. SAMOSTOJNI REFERENT ZA SAMOUPRAVNO-PRA-VNE ZADEVE
SAMOSTOJNI ORGANIZATOR POSLOVANJA V SERVISU
v Sektorju investicij in vzdrževanja
3.	SAMOSTOJNI VZDRŽEVALEC — MIZAR
4.	SAMOSTOJNI VZDRŽEVALEC - ŠIBKOTOČNIH NAPRAV
5.	MONTAŽER V PROIZVODNJI TOPLOTNIH ČRPALK
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje
pod 1.
—	VII. stopnja strokovne izobrazbe — pravne smeri
—	3 leta delovnih izkušenj na področju samoupravno-pravnih zadev
—	Vozniški izpit B kategorije
—	aktivno znanje srbohrvatskega jezika
a	--
pod 2.
—	VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske, pravne smeri ali organizacije dela
—	4 leta delovnih izkušenj na področju organiziranja poslovnih procesov
—	pasivno znanje enega tujega jezika
—	znanje s področja informatike, obdelave podatkov in organizacije poslovanja
pod 3.
—	IV stopnja strokovne izobrazbe mizar
—	3 leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja
—	vozniški izpit B kategorije
pod 4.
—	V-oz. IV stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri — šibki tok
—	3 leta delovnih izkušenj na področju šibkotočnih naprav
—	vozniški izpit B kategorije
pod 5.
—	IV. stopnja strokovne izobrazbe — vodovodni inštalater ali • ključavničar
—	6 mesecev delovnih izkušenj v proizvodnji ali servisiranju toplotnih črpalk
—	vozniški izpit B kategorije
Za navedena dela in naloge je določeno poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavah oglasa na naslov: Gorenje SOZD, DS Splošni posli, Sektor kadrovskih zadev, Partizanska 12, 63320 Titovo Velenje.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku Foka za prijavo.
U i/čkAL
DO za komunalno In stanovanjsko oskrbo
Vekos n. sub. o. Titovo Velenje, Koroška 37 b
DO »VEKOS« n. sub. o. TITOVO VELENJE Delovna skupnost skupnih služb Koroška 37/b Razpisna komisija
V skladu z določili 95., 96. in 97. člena Statuta DO ter z določili 13. člena Statuta DSSS DO »Vekos« n. sub. o., Titovo Velenje razpisna komisija
RAZPISUJE prosta dela in naloge
VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA
Za vodjo gospodarskega sektorja DSSS DO »Vekos« je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z Zakoni določenimi pogoji izpolnjuje še naslednje pogoje:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri,
—	najmanj 3. oz. pet let detovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in nalog,
—	da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti,
—	da je družbenopolitično aktiven,
—	da je moralnopolitično neoporečen
—	da predloži program razvoja sektorja za mandatno obdobje
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo kandidati v 8 dneh po objavi na naslov DO »Vekos« n. sub. o. DSSS Titovo Velenje, Koroška 37/b, razpisna komisija.
Vse prijavljene bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
.. .Zato pa na turistično sezono mislijo mladinci OO ZSMS So- ^^^^Bmmtm	; .....'
štanj. Njihovi člani so zelo dobro obveščeni z »moda je prišla in odšla«. Tudi ob velenjskem jezeru je vročina vse bolj neznosna, ki jo nekatera dejstva še dvigujejo... (vos)
... V ponedeljek, na praznični dan, se je ob Velenjskem jezeru zbralo precej kopalcev. Gostje, ne samo domači — slišali smo celo tujo govorico — so bili na svojih mestih. Zaman so čakali na natakarje. Restavracija je sicer ob navadnih ponedeljkih zaprta. Tokrat je bil praznični dan, pa tudi ni bilo izjeme. Domači obiskovalci jezera in restavracije sicer poznajo takšen delovni čas, čeprav ga sredi turistične sezone ne razumejo. To so potrdili tudi telefonski klici v torek zjutraj v našo redakcijo. Ne vedo pa zanj obiskovalci od drugod. Verjamemo, da so vsi ti seveda v ponedeljek ogorčeni zapuščali sicer ta lepi kraj naše občine, ki naj bi postal novi »med« za turiste.
... Obiskovalci restavracije in jezera niso bili le žejni in lačni, ampak niso vedeli, kam z odvečno tekočino. V Skale, kjer so gasilci mislili na vse, pa je bilo predaleč.
... Ob Šaleški cesti sredi turistične sezone obnavljajo bencinsko črpalko. »Ali niste mogli tega opraviti spomladi ali jeseni.« »Lahko, samo glavno turistično sezono je treba prestaviti na pomlad ali jesen.« Takšen bi lahko bil pogovor vsakega, ki bi želel na tej črpalki natočiti bencin na poti skozi Šaleško dolino.
... Kaj bi bilo, če bi se tudi kmetje požvižgali na naravo in njene zakonitosti. Marsikje ne bi bilo nič, ker bi bili v prenekateri restavraciji gostje kljub temu lačni
Propagandni film
Minulo soboto so na parkirnem prostoru Gorenja posneli propagandni film o Gorenju Servis. 250 serviserjev je s svojimi vozili prikazalo del svojega vsakdana (slika levo)	— hj—■
Prve brazde krompirja
Pred tednom dni je Rudi Novak, po domače Virnikov, spravil s polja prvi pridelek — zgodnjo vrsto krompirja. Pred dvema letoma se je zaradi ugre-zanja tal v Družmirju preselil v Šoštanj. Svoje nekdanje zemlje, ki jo ima sedaj v zakupu, ne pusti vnemar. Na njej še vedno pridno prideluje krompir in druge poljščine, in z njimi oskrbuje prebivalce Šaleške doline. Krompir, ki ga je pobral pred tednom dni, je prodal v Merksovi blagovnici na Gorici. (I.o.)
Filodendron cveti
Pri Meževih v Podkraju letos že tretjič cveti filodendron. To je za naše kraje prava redkost. Zanimiv pa je tudi, da se iz cveta v letu dni razvije storž, ki ima okus po bananah, ko povsem dozori.