Danes na 5. strani:
Vrtiljak nepreračun-' ljivosti
_______________i__
Soboto, 12. oktobra 1963 St. 30, leto XXI
V OKVIRU
JVi še dolgo tega, ko smo v številnih analizah ugotovili, da nam v delovnih organizacijah manjka strokovnjakov, da blizu 80 odstotkov podjetij ne zaposluje nikogar s fakultetno izobrazbo. Te ugotovitve so bile signal, ki je nujno terjal akcijo. Ko po nekaj mesecih obiskujemo podjetja in vprašujemo, kako je s kadri, koga so pridobili, koga nameravajo, v večini primerov opažamo, da sicer nihče ne nasprotuje zaposlovanju strokovnjakov v proizvodnjo, da pa skoraj vsi trdijo, da jih ni mogoče dobiti. Nadaljnji razgovori pa razkrijejo:
•	slab odnos do štipendiranja strokovnjakov se v večini delovnih organizacij ni spremenil
9 le v malokaterem podjetju si resno prizadevajo, da bi si pridobili strokovjake
#	veliko dogovorov se ustavi pri tem, da bi v delovni organizaciji radi zaposlili dobre strokovnjake, ponujajo jim pa zelo skromne dohodke
© tudi nekateri organi samoupravljanja podpirajo škodljive tendence upravnih organov, ki trde, da novemu inženirju, ekonomistu ne morejo dati višjega dohodka, ker bi s tem porušili dosedanja razmerja v nagrajevanju
® drugod spet pravijo, da morajo najprej izdelati organizacijsko shemo in da bodo šele potem videli koliko strokovnjakov potrebujejo.
Če strnemo te ugotovitve na skupni imenovalec, bi lahko zapisali, da je bilo veliko analiz, veliko govorjenja in zelo malo rezultatov. Če skušamo polemizirati z različnimi stališči pa lahko ugotovimo, da so bolj izgovori kot pa kakršna koli stališča.
Po. vse j verjetnosti z očitki take vrste — v Ljubljani so strokovnjaki, izven Ljubljane jih pa ni — ne bomo razrešili problema. Če so pač strokovnjaki v Ljubljani, so v mestu zato, ker imajo tu boljše pogoje. In če pustimo ob strani vprašanje, ali so tu vsi najbolj smotrno zaposleni ali ne, nam preostane samo dvoje realnih rešitev. Ali jih
PO ANALIZAH STARA PRAKSA
z boljšimi pogoji privabimo v delovne organizacije ali pa izšolamo toliko, da jih bo dovolj v Ljubljani in v vseh drugih krajih, kjer jih potrebujemo.
Bolj bistveno kot splošno tarnanje, da strokovnjaki nočejo v delovne organizacije, se nam zdi razpravljanje o tem, ali je v delovni organizaciji že dozorelo spoznanje, da strokovnjake potrebujejo.
Prav v tem, ali je to spoznanje že dozorelo, ali so se samoupravni organi zavzeli, za to akcijo, ali so že izdelani profili kadrov in izračuni, kaj bi z njimi pridobili, prav v tem je jedro problema! Kajti od spoznanja o potrebi do odločitve, da jih bomo dobro nagrajevali, da bomo s štipendiranjem pridobili nove, je samo majhen korak. Toda tega koraka v večini primerov ne store, ker so razprave obvisele nekje v zraku, brez potrebnih odločitev.
Tudi še vedno zelo žive razprave o tem, da bi porušili razmerja v nagrajevanju, ne vzdrže kritike. Kajti razmerja, lestvice, položaji, službena leta so administrativni, ne pa ekonomski pokazatelji. Gojiti, podpirati ali pa mirno preiti preko takih mnenj, ne pomeni nič drugega kot v delovni organizaciji krepiti administrativno miselnost. Če bi se- bolj poglobili v sistem delitve, če b% razpolagali s stroški posameznih faz proizvodnje, ali proizvodov, če bi to zasledovali, bi lahko opazili, da so bili po zaslugi različnih strokovnjakom stroški zmanjšani, da smo s tem zmanjšanjem stroškov dosegli večji dohodek, večjo rentabilnost. Zato temu strokovnjaku, ali skupini strokovnjakov sodi večji dohodek. Nikjer pa ni rečeno in* pribito, da je.
. direktor tista oseba v delovni organizaciji, ki mora imeti najvišji osebni dohodek, za njim glavni inženir, računovodja itd. Lahko tudi, če so to dobri strokovnjaki in organizatorji. Samo to ne more biti »zacementirano« pravilo, veljavno za vse delovne organizacije. Dohodek posameznika je treba spraviti v najtesnejšo možno odvisnost od rezultatov povsod tam, kjer kdo pomaga ustvarjati dohodek, tam, kjer nanj vpliva, od tam naj tudi prejema. To pa je lahko ob različnih časovnih obdobjih, pri različnih kadrih zelo različno.
Nekatere delovne organizacije so se zatekle po pomoč k zavodom in ustanovam, posamezniki, predvsem ekonomisti in inženirji izdelujejo različne organizacijske sheme, kako ndj bo organizirano, kako naj posluje podjetje. Ob tem delu pa se srečujemo z dvema konceptoma:
Prvi koncept izhaja iz ekonomskega posnetka trenutnega stanja in skuša z ekonomskimi analizami ugotoviti, kje je proizvodnja zelo draga, kateri fazi obdelave kaže posvetiti več pozornosti. Poleg tega svetujejo tudi knjigovodstvu podjetja, kakšen sistem spremljanja dohodkov naj or garnirajo, da bodo z analizami najhitreje ugotavljali, kaj jim draži proizvodnjo, katere ukrepe je treba Podvzeti, da bodo povečali rentabilnost. Skratka, dostojna, uspešna analiza, ki pa zahteva, da delovna organizacija spremeni tudi svojo prakso, da izboljša poslovanje. S tem, da pa je samo dobila analizo, jo plačala, pa je ostala samo na začetku poti.	.	...
Po drugem konceptu pa skušajo delovni organizaciji izdelati shemo vodstvenih organov, idealno organizacijsko strukturo, ki zahteva toliko in toliko ljudi, posamezni oddelki imajo te in te naloge, podrejeni so temu šefu, njihove naloge se prepletajo na teh področjih. Narisanih je kup shem. vsak proizvajalec postane trikotnik, ki ga potem prekladajo po kartonski shemi, dokler se vse ne izide. Ko je sh?ma gotova, pride v upravo deset, dvajset in tudi več novih ljudi v glavnem »administrativcev«. Morda je Potem v kakšni službi večji red, vprašanje pa je, če je zato delovna organizacija bolj rentabilna. Če ostane samo Pri shemi, če ni za odgovorno delo pravih ljudi, potem ostane pri' shematizmu.
Tradicionalizma, shematizma, tega pa je že očitno.pre-več v nekaterih delovnih organizacijah.
VINKO TRINKAUS
RAZMIŠLJANJA OB PREHODU NA SKRAJŠANI DELOVNI CAS
splošenih razprav robnemu proučevanju
V minulih dneh niso razpravljali o pripravah na skrajšanje delovnega časa samo v številnih delovnih organizacijah, temveč tudi v skupščinskih prostorih in sindikatih. To je bila tema razprav na zadnjem zasedanju republiškega in gospodarskega zbora skupščine, še pred tem pa na posameznih sejah njenih odborov. Potek dosedanjih razprav je razčlenjevala komisija za delovni čas republiškega sindikalnega sveta in o tej temi že razpravljajo tudi odborniki posameznih občinskih sindikalnih svetov, kot so to pred časom storili v Ptuju.
Ugotovitev iz teh razprav in iz razgovorov v posameznih delovnih organizacijah bi lahko strnili takole:
S ponekod se še vedno vprašujejo, kaj so dolžni Storiti glede novega delovnega časa?
•	nekateri čakajo in — po-, gostokrat v opravičilo za odlašanje — navajajo predvsem razloge, ki že ali še bodo onemogočali učinkovito uresničitev teli ustavnih načel (izredni prispevek, neurejen sistem amortizacije itd.)
•	drugod razpravljajo že o uvedbi 42-urnega tednika
•	tiialoštevilnejše delovne organizacije pa predlagajo pristojnim organom potrebno dokumentacijo za prehod na skrajšani delovni čas v vsej delovni organizaciji ali pa v posameznih obratih.
Nedvomno imajo najbolj prav tisti, ki se že sedaj skrbno pripravljajo na skrajšani delovni čas. Prehod iz 48-urnega na 42-urni delovni tednik namreč ni preprosta in enostavna, najmanj pa samo tehnično-računo-vodska zadeva. To daljnosežno ustavno načelo ni mogoče uresničiti le s kratko, pravno določbo, s preprostim administrativnim ukrepom in tudi ne za vse gospodarske panoge in dejavnosti hkrati in enako.
Vsestranska zahtevnost prehoda na nov skrajšani delovni čas izpričuje potreba, da mora
•	delovna organizacija doseči v 42-urnem delovnem tedniku najmanj enak, praviloma pa celo večji obseg proizvodnje in storilnosti ter družbeni proizvod kot v 48-urnem tedniku. Podobno pravilo velja tudi za osebne dohodke, ki so razumljivo lahko enaki oziroma večji, če sta uresničeni prvi dve zahtevi.
Prav zato je potreben podroben in razčlenjen načrt ekonomskih, organizacijskih, tehničnih,
tehnoloških, družbeno-političnih ukrepov.
Gre torej za zelo zahtevno, vsestransko, ne kampanjsko, temveč dolgotrajno družbeno akcijo, ki bo s skrajšanjem in spremembo razporeditve delovnega časa posegla globoko v sklop občutljivih vprašanj in terjala ustreznih rešitev. Njen vpliv ne bo občuten samo v poslovanju delovnih organizacij, temveč tudi v osebnem življenju delovnih ljudi in njihovih družin, v komuni in njenih službah in v vsem gospodarstvu pri nas. Prav zato je smotrno, da si najprej odgovorimo na vprašanje:
V čem je gospodarski in družbeni pomen skrajšanega delovnega časa?
Povsem zgrešeno bi bilo, če bi videli v prehodu na skrajšani 42-urni delovni tednik samo socialni krep.
Nič manjši, če ne celo večji je družbeni pomen skrajšanega delovnega časa, ker bo z njim
•	porasla povprečna fizična delovna sposobnost in bo zboljšano splošno zdravstveno stanje zaposlenih. To bo kot normalna posledica krajšega delovnega časa in večjega razpoložljivega prostega časa za rekreacijo, šport in počitek;
•	porastla intelektualna delovna sposobnost zaradi večjih možnosti za strokovno, splošno in družbeno-poiitično izobraževanje v šolah, izvenšolskih izobraževalnih ustanovah in doma in
•	povečana splošna kulturna raven in možnosti za še bolj pospešeno družbeno-poiitično dejavnost.
Potrošnja novega razpoložljivega prostega časa v te namene bo učinkovala ponovno nazaj, ponovno na še večjo rast produktivnosti in širjenja materialnih osnov tako za enostavno kot za razširjeno reprodukcijo. Hkrati pa bo v daljši perspektivi nudila možnosti za še krajši delovni čas.
Pred nami je torej velik družbeni problem, ki bo terjal najrazličnejše rešitve in ukrepe. To zahtevno halogo pa bo mogoče uresničiti le na stuiozen način, ob dobrih pripravah in vztrajni akciji, kajti drugače ne bo mogoče odkriti in aktivirati
rezerv za povečanje produktivnosti družbenega dela. Toda, če se zadržimo samo na problemih in rešitvah znotraj delovne organizacije, lahko ugotovimo, da • intenzivnost dela pri nas še ni tolikšna, da bi lahko rekli,
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kaj pomeni večja izkoriščenost kapacitet, pove tale primerjava; leta 1962 je družbeni proizvod naše industrije znašal 1500 milijard dinarjev. Če bi povečali izkoriščanje kapacitet v industriji samo za 3 %, kar je — z relativno majhnimi dodatnimi vlaganji — mogoče doseči glede na znatne rezerve, ki tu obstajajo, bo dobili pri nespremenjenih drugih faktorjih proizvodnje za okoli 45 milijard dinarjev večji družbeni proizvod, kar je enako skoraj četrtini vseh občinskih proračunov Jugoslavije.
(Edvard Kardelj: »Produktivnost dela in naloge delovnih kolektivov in družbenih organizacij-)
PREDSEDSTVO RO SINDIKATA DELAVCEV V DRUŽBENIH DEJAVNOSTIH O NADALJNJEM RAZVOJU DRUŽBENIH SLUŽB:
Uveljaviti načela ustave
Predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavcev v družbenih dejavnostih podpira stališča Centralnega odbora o nadaljnjem razvoju družbenih služb • Čeprav nova ustava — nekateri še vedno hočejo ukleniti ustanove družbenih služb v spone administrativnih in proračunskih odnosov • Sindikati se zavzemajo, da bi se tudi na tem področju družbene dejavnosti začeli oblikovati novi ekonomski in družbeni odnosi
Pred časom so zvezni organi pripravili teze o novem sistemu formiranja in delitve dohodka ter samoupravljanja v državni upravi. Res da te teze obravnavajo predvsem nadalj-
nji razvoj ekonomskih in družbenih odnosov v zveznih organih državne uprave, toda s svojo vsebino in določili bi bržčas neizbežno vplivale na oblikovanje notranjih odnosov v celotni
Nepotrebna stimulacija
— Mislim, da izumiteljstva in racionalizatorstva v pravilniku ni treba posebej omenjati, ker sta itak že zapopadena v ustavni pravici do svobode govora.
Karikatura: MILAN MAVER
državni upravi in ustanovah družbenih služb. Če pa zdaj te teze ocenjujemo v njihovi vsebini, če jih vrednotimo s širšega družbenega aspekta, potem lahko ugotovimo, da so sestavljavci kljub želji uveljaviti načela nove ustave v nadaljnjem razvoju družbenih služb, v marsičem ostali pri starem. Lahko ugotovimo, da določila teh tez še vedno oklepajo ustanove družbenih služb v spone administrativnih in proračunskih odnosov.
Tako so se že v osnovnih principih, na katerih omenjene teze grade sistem formiranja in delitve dohodka v družbenih službah, ohranili stari administrativni in proračunski odnosi. Po tem predlogu zveznih organov o financiranju državne uprave naj bi se sicer sredstva za posamezne ustanove in službe formirala v globalih, pri čemer sestavljavci omenjajo tri načela: bodisi kot fiksen znesek v vsakokratnih proračunih, bodisi, da bi bila določena s procentom predvidene proračunske porabe v prejšnjem letu, bodisi naj bi se formirala v razmerju z gibanjem proizvodnje. Teze tudi predvidevam, da naj bi tako odrejena sredstva ne bila več deljena na osebne dohodke in materialno-operativne izdatke. Toda že v naslednjih sestavljavci menilo, »da bi lahko samostojnost kolektivov pri
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pilil!

i. x
e «ei™
i

mam i
....
rr \;
iia
' ^
VSEGA NI MOGOČE UREDITI SAMO S PREDPISI
Kako ražismeti zakon ?
Vrzeli, ki jih ima sedanji zakon o delovnih razmerjih, so najbolj občutne za delavce v tistih organizacijah, kjer nimajo utrjene notranje zakonodaje. Ce v statutih i^iso jasno precizirane pravice in dolžnosti proizvajalcev, potem se taka ohlapnost najbolj boleče pokaže prav pri odpovedih.
Predpisi zakona o tem so okvirni, včasih premalo jasni in že dokaj zastareli. Če pa delovna organizacija nima v statutu glede na svojo specifiko teh predpisov podrobno dopolnjenih, dopuščajo posameznikom možnosti za vrsto nepravilnosti, in šikan, ki so načelno vse »v okviru« zakona, po svojem bistvu pa daleč od socialističnih norm. In če ob pomanjkanju določil v statutih (na katera se v primeru sporov opira tudi sodišče pri vseh vprašanjih, Id jih zastareli zakon o delovnih razmerjih pušča odprta) v podjetjih niso aktivne še družbenopolitične sile, potem so dobri delovni odnosi le fasada, za katero se skrivajo vse mogoče mahinacije.
Vzemimo za primer odpoved zaradi ukinitve delovnega mesta. V podjetju so prodali kamion in ukinili delovno mesto šoferja.
Po zakonu odpoved delavcu predlaga direktor ali druga oseba,, ki je za to pooblaščena po pravilih, oziroma pravilniku gospodarske organizacije, in sicer predlaga to delavskemu svetu, oziroma komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. V primeru, da je gospodarska organizacija majhna in je delavski svet pravzaprav ves kolektiv, predlaga odpoved motipra^imi direktor ali pooblaščena oseba vsemu delovnemu kolektivu.
Če se delavski svet (komisija) oziroma delovni kolektiv strinja s predlogom, izda direktor oziroma pooblaščena oseba odločbo o odpovedi.
Vse to je v skladu s predpisi zakona in tako so v podjetju, ki smo ga vzeli za primer, tudi naredili. 'Direktor je predlagal odpoved, komisija za
dovanje delovnih razmerij ustrezno število delavcev po posameznih kvalifikacijah, ki naj jim bo odpovedano.
Odločbo o odpovedi izda direktor ali pooblaščena oseba na podlagi sklepa komisije.
Kadar odloča o odpovedi komisija, mora pri tem upoštevati smernice, ki jih je v tem pogledu dal delavski svet, ko je določal število delavcev, ki naj jim bo odpovedano.
S posebnim pravilnikom mora gospodarska organizacija predpisati, kaj je šteti za večje število delavcev, ki se jim lahko odpove po kolektivni odpovedi. Takega pravilnika v podjetjih največkrat nimajo.
Delavski svet v nekem podjetju je na primer razpravljal o ukinitvi petih delovnih mest zaradi zmanjšanja obsega proizvodnje. Komisiji za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij ni niti direktor niti kdorkoli drug (pooblaščena oseba po pravilniku gospodarske organizacije) predlagal imen delavcev po posameznih kvalifikacijah, ki naj jim bo odpovedano. Obšli so komisijo, kot da je ni. Dokončno je direktor namesto petim delavcem odpovedal le enemu, tistemu, ki je bil v podjetju najmanj zaželen.
Ta odpoved ni bila več kolektivna odpoved, saj kolektivna ne more biti, če je bilo odpovedano samo enemu delavcu. Odpoved vsled ukinitve delovnega mesta pa tudi ni bila, ker tega delovnega mesta niso ukanili.	.
Delavec je poiskal nasvet in pravnik je odšel v podjetje. Pričakovali bi, da se bodo s sa-organi odkrito zmenili, kaj in kako, pa se niso mogli. Kljub 'temu, da je pravnik, ki je raziskoval sporno zadevo, zvedel, da so namestili takoj, ko je odpovedni rok delavcu, ki se je pritožil, prenehal, tri nove delavce, enega celo na njegovo (neukinjeno) mesto, so trdili, da so jih vzeli le honorarno. Šele ko je pravnik dobil točne podatke iz Za-
_________ __ voda za zaposlovanje delavcev,
sklepanje in odpovedovanje de- 80 P11™66!! »personalne mape« in lovnih razmerij . je o tem raz-	°	nastavitvi. To-
pravljala, delavski svet ao-je «-*'ei~0vita »n razkrinkana'laž!
odpovedjo strinjal in direktor je izdal odločbo o odpovedi šoferju. Zakonito!
Šofer je odslužil odpovedni rok in si poiskal drugo zaposlitev. V podjetju pa so po njegovem odhodu kupili nov kamion in »po zvezah« zaposlili novega šoferja. Ni jim mogoče oporekati zakonitosti, o morali te odpovedi pa bi kazalo razpravljati na glas in odkrito.
Predlog pravnega oddelka na Republiških sindikatih, ki v svoji praksi pogosto zadeva ob take probleme, je zato umesten: »Potrebno bi bilo v določila o odpovedi zaradi ukinitve delovnega mesta vnesti rok (nekaj mesecev ali eno leto), ki bi delovno organizacijo v primeru, da- ukinjeno delovno mesto ponovno uvede, vezal, da da prvenstveno pravico do zaposlitve delavcu, ki mu je bilo zaradi ukinitve delovnega mesta odpovedano. To pa seveda v primeru, če v tem času ni uspel dobiti primerne zaposlitve drugje.
Ta določila naj bi zapolnila vrzeli, zaradi katerih so mogoča izkrivljanja in šikanozne odpovedi, statuti delovnih organizacij pa naj bi to problematiko še precizneje obdelali.
Tako kot pri individualnih, lahko tudi pri tako imenovanih kolektivnih odpovedih posamezniki, če je v podjetju samoupravljanje bolj na papirju kot v življenju in če tudi družbenopolitične sile niso aktivne, križarijo okrog paragrafov. »Zakonito« pa tudi nezakonito, če jim uspe te nezakonitosti skriti. Vendar so tudi zakonite odpovedi pogostokrat v bistvu daleč od tega, kar narekujejo naša načeto.
Takole pravi zakon o postopku za kolektivno odpoved, to je odpoved večjemu številu delavcev:
Če namerava gospodarska organizacija za zmanjšanje obsega . poslovanja ali stroškov hkrati odpovedati večjemu številu delavcev, odloči delavski svet, oziroma v manjših delovnih organizacijah delovni kolektiv, naprej, kolikšnemu številu delavcev naj bo odpovedano.
V mejah števila, ki ga določi delavski svet, oziroma delovni kolektiv, predlaga direktor oziroma pooblaščena oseba komisiji za sklepanje in odpove-
Tretcklo nedeljo se je na trgu »3. oktobra« v Kočevju zbralo na veličastnem zborovanju ob 20-letnici kočevskega zbora okrog 50.000 Dudi iz vseh krajev Slovenije, med njimi tudi številni preživeli odposlanci kočevskega zbora ter najvišji predstavniki političnega in
javnega življenja
Uveljaviti načela ustave
Že res, da so delavca, ki so mu odpovedali, vzeli potem nazaj. Vendar pa je primer vreden premisleka. (Četudi tokrat in zaenkrat brez imena, ker so na intervencijo zadevo uredili. Ugrizniti so morali v dokaj kislo jabolko in upravičeno se je zamajal ugled njihovih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij!)' Vreden premisleka tudi zato, ker le ni tako osamljen.
Če bi se prizadeti ne pritožil (veliko si jih, žal, ne zna poiskati pravice), če nihče • ne bi posegel vmes, bi se zgodila krivica, ki bi jo delavec težko občutil. Kaj pa v podjetju? Samoupravni organi, vsi, ki so za nepravilnosti vedeli, si ne bi delali zaradi tega sivih las. Ribarili bi v kalnem naprej ih obračali »paragrafe«, kot bi jim najbolj kazalo. Najbrž vse dotlej, dokler se taka praksa ne bi obrnila tudi njim v slabo. Takrat' bi šele zaropotali. Ali ni vse to vredno premisleka?
Prav je, da povemo tudi to:
Všega in vsake potankosti ne moreta novelirati ne zakon in ne statut delovne organizacije, pa naj bosta še tako precizna in tako dobra. Se vedno obstaja niz stvari, ki jih ni mogoče reševati le po predpisih, pa brez prisotnosti zavestnih sil, ki jim socialistične norme niso tuje. Te pa je treba začeti graditi pri sebi!
N. LUZAR.
DELAVSK ENOTNOST
Glasilo Republiškega sveta Z S* za Slovenijo Izdaja CZP L1ud ska pravica v Ljubljani. List te ustanovljen 20 novembra 1942 Urejuje uredniški odbor Glavni in odgovorni urednik
VINKO TRINKA US
Naslov uredništva tn uprave Ljubljana, Kopitarjeva ul 2 poštni predal 313-VI telefon uredništva 33-722 in 36-672 uprave 33-722 in 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani 5t NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina ie: četrtletna 250. polletna 500 in letna 1000 din — Rokopisov ne vračamo -r Poštnina plačana v gotovini - Tisk in kil-Seli CZP »Ljudska oravlca« Ljubljana
(Nadaljevanje s 1. strani)
Razporejanju sredstev za mate-rialno-operativne izdatke slabo vplivala na izpolnjevanje nalog«. Od tod tudi njihov predlog, da bi morali predstavniški organi zagotoviti čimbolj popolno kontrolo nad uporabo teh sredstev. In prav tako nepopolno so sestavljavci spregovorili tudi o materialni osnovi gospodarjenja in upravljanja v delovnih organizacijah družbenih služb, to je o njihovih skladih.
Zato tudi rezime teh načel ne more biti drugačen kot: v financiranju družbenih služb naj bi se še naprej ohranilo proračunsko razdeljevanje sredstev, še vedno nezaupnica samoupravljanju v družbenih službah, še vedno neuveljavljeno načelo dohodka. Zato pa so stališča sindikatov povsem nasprotna. Tako med drugim predlagajo, naj bi bilo financiranje družbenih služb zasnovano na vsakokratnih dejanskih nalogah posameznih ustanov. Program dela, kvantiteta in kvaliteta nalog, družbeno potrebno delo posamezne ustanove naj bi odločalo o višini sredstev. Le v tem primeru bodo tudi pridobljena sredstva predstavljala dovolj trdno materialno bazo za uresničitev nalog, izognili bi se doslej tolikokrat preizkušenemu, a zato še ne dobremu in neškodljivemu »sistemu striženja proračunov«. S tem pa bi se hkrati izoblikovali enakopravni odnosi med obema partnerjema, med ustanovo ali posamezno službo ter po drugi strani predstavniškim organom ali širšo družbeno skupnostjo. Enakopravni odnosi v tem, da je družba dolžna zagotoviti sredstva za kvalitetno in pravočasno izpolnitev nalog, delovni kolektiv posamezne službe pa je spet dolžan pravočasno in kvalitetno opraviti delo.
V tem primeru pa je tudi povsem odveč neposredna kontrola predstavniških organov o tem, kako družbene službe uporabljajo materialno-operativna sredstva za izpolnitev teh nalog. Organi upravljanja in celoten delovni kolektiv so namreč družbeno odgovorni, da te naloge v celoti izpolnijo, da pridobljena sredstva tudi najbolj racionalno uporabijo. S samostojnim razporejanjem tako oblikovanega dohodka pa se bo neizbežno povečal tudi interes delovnega kolektiva za smotrno gospodarjenje s sredstvi. Zato bi po mnenju sindikatov morale družbene službe v celoti formirati svoje sklade, od sredstev skupne porabe, rezervnega sklada, sklada amortizacije in poslovnega sklada, s čimer bi neposredno upravljanje in gospodarjenje delovnih kolektivov ne dobilo samo formalne temveč tudi materialno osnovo. S tem pa bi bili hkrati zagotovljeni družbenim Službam osnovni pogoji za njihov nadaljnji in predvsem kontinuiran razvoj. Dokazov za to bi lahko našli dovolj
že v nekaterih delovnih organizacijah družbenih služb in he le -stvu, tako da je v celoti nesprejemljiva nezaupnica samoupravljanju v družbenih službah.
A da gre v resnici za nezaupnico, se lahko prepričamo tudi v tem, kako prej omenjene teze obravnavajo sistem razdeljevanja sredstev za osebne dohodke. Po tem predlogu naj bi bili osebni dohodki zaposlenih v družbenih službah odvisni od »osnovne vrednosti delovnega mesta, to je od obsega in zahtevnosti dela, ter od dopolnilne vrednosti delovnega mesta, se pravi od uspeha pri delu«. Ali z drugimi besedami povedano: osebni ddhodki naj bi imeti svoj stalni in gibljivi del. Zato naj bi tudi delovni kolektivi po tem predlogu izdvojili iz planiranih sredstev za osebne dohodke določeno vsoto, ki bi jo nato razdeljevali kot gibljivi del.
Vendar pa s tako delitvijo sredstev za osebne dohodke na »garantirani« in »dopolnilni del« pravzaprav v ničemer ne razvrednotimo mezdnih odnosov in sistema vnaprej določenih plač. Ne samo da tak gibljivi del v osebnih dohodkih ne more bistveno povečati interesa posameznika do dela, saj je v primeri z »garantirano plačo« naravnost malenkosten, tudi sicer je v tem primeru delo vse preveč enostransko ovrednoteno.
Zato tudi sindikati poudarjajo, da taka delitev na stalni in gibljivi del osebnih dohodkov še ne pomeni uresničenja načela nagrajevanja po delu. In hkrati s tem predlagajo: celotni osebni dohodek zaposlenih v družbenih službah mora biti neposredno odvisen od izpolnjevanja programa dejavnosti službe in njenih organizacijskih enot, od izpolnjevanja nalog in dolžnosti, ki jih razkriva analitična ocena delovnih mest, ter slednjič od izpolnjevanja planiranega obsega dela na vsakem delovnem mestu. Zato tudi osebni dohodki ne bi smeli biti stalna mesečna plača, bolj ali manj dopolnjena z gibljivim delom, temveč samo akontacija, ki jo delovni kolektiv razdeljuje po svojih pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov in dokončno obračunajo po izpolnitvi nalog.
Podobno kot te teze zveznih organov še vnaprej ohranjajo administrativne in proračunske odnose v sistemu formiranja in delitve dohodka, kot ohranjajo v notranji delitvi mezdne odnose, tako tudi v razvoju samoupravljanja omejujejo pravico delovnega kolektiva do gospodarjenja le na soodločanje.
Družbena samostojnost in odgovornost sta talko bistveno okrnjeni, čeprav nova ustava uzakonjuje prav to dvoje. Toda če z uveljavljanjem načela dohodka postane delovni kolektiv materialno in družbeno odgovore0 za poslovanje in gospodarjenje, "ali je potem sploh še potrebna »investicijska vloga« predstavniških organov in organov družbenega upravljanja? In če v celoti priznavamo ’ samoupravljanje v gospodarstvu kot osnovno gi* balo v snovanju novih odnosov, ali smo potem sploh še upravičeni izrekati nezaupnico samo* upravljanju v negospodarskih dejavnostih?	,
V sindikatih odgovarjajo °a tako zastavljena vprašanja z odločnim ne. Od tod ‘ tudi njihov® antiteza: če nova ustava uzako' n ju je načelo dohodka v celotnem družbeno-ekonomskem življenju, potem je treba tudi P0,' iskati vse praktične možnosti, kako to načelo tudi dejansko uveljaviti. Še posebej zato, kcf vse naše dosedanje izkušnje izpričujejo, da pomeni uveljavitev načela dohodka tudi začetek snovanja novih ekonomskih i° družbenih odnosov. In čemu h> potemtakem zanikavali te izkušnje prav v družbenih službah, za katere — mimogrede povedano — vedno znova priznavamo, da naravpost capljalo za našii° družbenim razvojem?
BOJAN SAMARIN
Od posplošenih razprav k podrobnemu proučevanju
(Nadaljevanje s 1. strani)
da je že dosežena zgornja meja in
• niti organizacija dela še m tako.izpeljana, da ne bi bilo obilo notranjih rezerv in možnosti^ za rast produktivnosti in uspešnejšo poslovnost.
Rezerv samo s teh dveh področij pa ni moč izkoristiti samo tehnično računovodskim predračunom, oziroma računom, čeprav so le-ti oziroma analize potrebne za podroben razčle-nien. načrt ekonomskih organizacijskih in drugih ukrepov, s katerimi bosta zagotovljena v postopnem uvajanju novega delovnega časa potrebna delovna storilnost in poslovna uspešnost. Marsikje se že pojavljajo tem ugotovitvam nasprotna mnenja, ?es. intenzivnost dela je do kraja izkoriščena. To trde v delovnih organizacijah, kjer nimajo niti najbolj splošnih izračunov, kako je obstoječi delovni čas sploh izkoriščen. Trditev, da je potrebno zagotoviti intenzivno izrabo rednega delovnega časa ;n odpraviti hibe in vzroke, ki povzročajo nadurno delo, je mogoče podkrepiti s podatki, da je v gospodarstvu v naši repu-
bliki vsako leto opravljeno mesečno od 3,5 milijona do skoraj 5 milijonov nadur. Drugje zopet trdijo, da je strojni park izkoriščen do maksimuma in da zavoljo tega ne bo mogoče misliti na skrajšanje delovnega časa drugače kot ob zmanjšanju proizvodnih nalog. Toda tej trditvi nasprotni podatki povedo tole: v številnih delovnih organizacijah predstavljata transport ter manipulacija z materialnim
in medfaznimi proizvodi Pre_ 50 % delovnega časa. Razmerji ma malo delovnih organizacij pa proučuje ta vprašanja ozii°' ma se jim zdi izločanje sredstev za takšna proučevanja povs'er0 brez haska.
in delo v izmenah? Da n® bodo naše besede izzvenele k° prazne trditve, si oglejmo, P° podatkih iz Indeksa 8/62, dve ta' beli, eno ki velja za vso držay in drugo, ki velja za Sloveni)0,
ŠTEVILO DELAVCEV V IZMENAH
Število delavcev Struktura v odstotkih • Struktura v izmenah
Število delavcev Struktura v odstotkih Struktura v izmenah
Iz teh podatkov je torej jasno razvidno, da je v slovenski industriji boj za rentabilnost in izkoriščanje notranjih rezerv šele na začetku poti.
Priprave za poskusni prehod iz 48 na 42-urni delovni tednik
Skupno
981.212
100
Skupno
164.747
100
I	II	III
706.472	196.242	78.498
72	20	8
100	28	U
1	II	III
112.126	40.739	11.882
69	24	7
100	35	11
torej zelo	zahtevne,	so vs^
na akcija, ki ji velja posvet vso spotrebno pozornost, da mogoče čimprej uresničiti usta na načeto o skrajšanem del nem času. PETER DORNI"
gospodarski instrumenti naj krepijo gmotno osnovo trgovine, obrti in gostinstva
STORITVENE DEJAVNOSTI SE PREPOČASI RAZVIJAJO
Iz razprave tov. Lojzeta Fortune, predsednika republiškega odbora Sindikata storitvenih dejavnosti Slovenije v gospodarskem zbora Ljudske skupščine Slovenije
Kakor je znano, se v storitvenih dejavnostih na dva načina oblikuje in deli dohodek. V trgovini in proizvodni obrti tako kot na splošno v gospodarstvu, toedtem ko se v gostinstvu, komunalni dejavnosti in storitveni ebrti oblikuje dohodek na podlagi pavšalov, ki jih določajo občinske skupščine. Ne glede na različen sistem formiranja in delitve dohodka pa vsem storitvenim dejavnostim — razen zunanjetrgovinskim in nekaterim grosističnim organizacijam " primanjkuje sredstev za hitrejši razvoj oziroma za prilagoditev povečanim potrebam.
Zakaj delovne organizacije, ki so na rednem obračunu, kljub precejšnji akumulativnosti Rimaj o dovolj sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo, prilagojeno zahtevam odprtega tržišča, potrošnje ter življenjskega standarda?
Vzrokov je več. Subjektivnih, in objektivnih. Med tiste, ki so jih krivi delovni kolektivi, sodijo stihijski razvoj delovnih organizacij, slabo izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, slaba organizacija dela, nespodbudna delitev osebnih dohodkov, zaradi česar produktivnost prepočasi raste. Med objektivne vzroke pa smemo šteti med drugim velike družbene obveznosti, nefunkcionalno amortizacijo ter slabosti v investicijski Politiki.
Iz podatkov zvezne gospodarske zbornice je razvidno, da je detajlistična trgovina (v zveznem merilu) lani poslovala s 15 3 % razlike v ceni. Od tako Ustvarjenega dohodka je porabila 27 % za pokritje materialnih stroškov, 45 % za družbene obveznosti (prispevki od osebnih dohodkov niso vključeni), 18 % za bruto osebne dohodke, 7,5 % za sklade in 2,5 % za amortizacijo.
Trgovini na drobno so torej -Ostala res minimalna sredstva Za lastni razvoj. Detajlistična hireža se krepi predvsem na račun grosističnih in nekaterih Zunanjetrgovinskih podjetij, ki so se začela ukvarjati s prodajo Ra drobno in so del ustvarjenih sredstev porabila za ureditev lastnih poslovalnic ter skladišč. Zal, mnoga zunanjetrgovinska Podjetja niso ničesar prispevala za krepitev detajlistične trgovinske mreže, čeprav sredstva, ki jih ustvarjajo, presegajo njihove potrebe. Prav zato bi kazalo gospodarske instrumente tako korigirati, da bi viške lahko porabili za razvoj notranje trgovine.
O UMESTNIH IN
NEUMESTNIH PAVŠALIH
V sistemu pavšalnega določanja družbenih obveznosti pa f° se uveljavile tri smeri. Nekatere občinske skupščine, na Primer skupščini Ljubljana-Center in Maribor-Center, so z ^streznim odmerjanjem pavšalov oziroma z ustrezno delitvijo dohodka med družbo in kolek-
tivi zagotovile delovnim organizacijam lepo razvojno perspektivo.
Imamo pa tudi občinske skupščine, ki. so ubrale nasprotno smer. Storitvenim dejavnostim so naprtile tako visoke pavšale, da bi lahko govorili o fiskalnih dajatvah, odmerjenih zgolj po potrebah občinskih proračunov. S tem so seveda zaprle prizadetim delovnim ko-, lektivom razvojno pot (drastičen primer je sežanska občina).
V tretjo skupino sodijo izredno majhne pavšalne obveznosti, ki jih ni moč niti ekonomsko niti politično opravičevati. Škodujejo tako delovnim kolet-tivom, ker si ne morejo ustvariti sredstev za modernizacijo in razširitev, kakor občanom, ki bodo zavoljo primitivizma storitvenih dejavnosti še naprej drago plačevali slabo opravljene storitve.
In kakšna naj bi pravzaprav bila politika pavšaliranja? Vsekakor takšna, da bi delovnim kolektivom storitvenih dejavnosti zagotavljala solidno materialno osnovo, občinskim skupščinam ekonomski interes za razvoj storitvenih dejavnosti, občanom pa hitre in kakovostne storitve.
MAJHEN PRISPEVEK K NARODNEMU DOHODKU
Zaradi skromnih vlaganj v razširjeno reprodukcijo prispevajo storitvene dejavnosti zadnjih pet let samo okoli 18 % 1< narodnemu dohodku Socialistične republike Slovenije. To pomeni 21% manj kot znaša evropsko povprečje. Primerjava investiranja v storitvene dejavnosti in v druge gospodarske panoge jasno kaže, da prve zapostavljamo, zlasti promet, storitveno obrt in komunalno dejavnost. Nesorazmerja pa so očitna tudi v sredstvih, ki so jih dobile za razvoj posamezne storitvene dejavnosti.
Izgradnjo pa v dobršni meri ovirajo še veljavni kreditni pogoji, ki jih mnoga storitvena podjetja ne morejo sprejeti. Presegajo namreč njihove ekonomske zmožnosti. Če k temu dodamo še razmeroma skromne vire kreditov, je težavni položaj storitvenih kolektivov glede razširjene reprodukcije še bolj očiten. Odplačilni roki najetih kreditov so prekratki, lastna udeležba pa razmeroma velika, upoštevaje to, da vlaganj v nekatere storitvene dejavnosti ne moremo istovetiti z vlaganji v proizvodnjo. Cesto namreč ne povečajo dohodka, ampak pripomorejo samo, da je storitev kulturnejša, hitreje opravljena in solidne j ša.
NUJNA JE FUNKCIONALNA AMORTIZACIJA
Na raven enostavne in razširjene reprodukcije vpliva seveda tudi amortizacija. Zavoljo nizkih amortizacijskih stopenj se sredstva za obnovo in modernizacijo počasi nabirajo. Do-
kaz:	po neuradnih podatkih
ustvarja trgovina na področju Slovenije komaj 1,5 milijarde amortizacijski sredstev. Spričo zahtev po sodobnem trgovanju je to odločno premalo.
Položaj bi se znatno izboljšal, če bi tudi v storitvenih delovnih .organizacijah uvedli funkcionalno amortizacijo. Materialna osnova delovnih kolektivov bi se okrepila, s tem pa bi se povečale možnosti za hitrejši razvoj in modernizacijo storitvenih podjetij.
Vzporedno se odpira vprašanje poslovnih prostorov in lokalov. Pri dodeljevanju le-teh je
doslej često igrala glavno vlogo ekonomska moč interesentov, večkrat pa kak subjektivni faktor. Storitvene organizacije so bile . zavoljo finančne šibkosti zapostavljene. Od tod vedno glasnejša zahteva, naj bi storitveni kolektivi sami upravljali poslovne prostore oziroma lokale. Zahteva je upravičena. S predlagano spremembo bi spodrezali korenine neprimerni politiki, ki ni temeljila na dolgoročnih programih razvoja posameznih dejavnosti in ni stimulirala delovnih kolektivov k
večjim
njem.
investicijskim vlaga-
Odsev nedeljskega popoldneva
Z OBISKA V »TOMOSU*
(Foto: M. Šparovec)
»Primer statuta
industrijskega podjetja«
'Pojasnilo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije k osnutku statuta, ki ga je izdelal Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju za KLI Logatec.
V »Kadrovski politiki« (št. 5—6 iz septembra 1963), ki jo izdaja Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju, je objavljen prvi del osnutka statuta, ki ga je za Kombinat lesne industrije v Logatcu izdelal Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju. Ker je v uvodu objave omenjenega osnutka statuta rečeno, da je bil omenjeni statut izdelan na pobudo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, daje v zvezi s to objavo Komisija za statute delovnih organizacij pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije naslednje pojasnilo:
1.	V razgovorih z omenjenim zavodom je Republiški
svet Zveze sindikatov Slovenije dal pobudo, da bi zavod pri konkretni pomoči delovnim organizacijam ob izdelavi statutov praktično uporabil in konkretiziral načelna stališča Republiškega sveta sindikatov. Zavod je bil seznanjen s temi stališči, ki so bila zavzeta na posvetovanju Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o statutih delovnih organizacij meseca februarja 1963 in na plenumu Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije meseca junija 1963. Gradivo z obeh posvetovanj je bilo tudi javno objavljeno.	i
2.	Na seji Komisije za statute delovnih organizacij pri Republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije dne 7. oktobra 1963 je bilo ugotovljeno, da je Zavod objavil omenjeni osnutek statuta brez soglasja komisije. Zato objave omenjenega osnutka statuta v časopisu »Kadrovska politika« ni razumeti tako, da je ta osnutek obravnaval Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije oziroma njegova komisija za statute delovnih organizacij in da se z objavljenimi stališči v celoti strinja.
3.	Seja komisije sicer ni bila posvečena obravnavi omenjenega osnutka statuta, vendar pa so člani komisije ugotovili, da ta osnutek statuta, zlasti pa objavljeni komentar k statutu odstopa od nekaterih principov in stališč Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, ki so bila javno objavljena.
Komisija Republiškega sveta meni, da je to pojasnilo potrebno zaradi tega, ker je objava omenjenega osnutka statuta v »Kadrovski politiki« javna in ker je v njej omenjen Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije kot pobudnik izdelave omenjenega statuta.
KOMISIJA ZA STATUTE DELOVNIH ORGANIZACIJ PRI REPUBLIŠKEM SVETU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Spodbudnejša delitev osebnih dohodkov — čarovna palica
O Tomosu še ni mogoče pisati v superlativih. Najbrž tega tamošnji delavci in uslužbenci niti ne pričakujejo, saj v razgovorih pa tudi v svojem internem glasilu odkrito priznavajo, da še vrsta vprašanj ni rešena, tako v proizvodnji kakor v stimuliranju tehnične inteligence in administrativcev k boljšemu delu.
Drži pa, da se razmere v tej koprski tovarni urejajo. Resda so proizvodni plan v letošnjih prvih osmih mesecih dosegli pri mopedih — njihovem glavnem proizvodu — samo 88,6 %, zaradi pogostnih zastojev na tekočem traku, ki jih niso krivi samo nevestni kooperanti, ampak tudi pomanjkljivosti v lastni pr-
Šparovec)
ganizaciji dela in proizvodnji, vendar je v primerjavi z lanskoletnimi rezultati v istem časovnem obdobju le opaziti razmeroma velik proizvodni napredek: lani je kolektiv dnevno montiral povprečno 98,3 mopede, letos pa 150,12.
Deloma je produktivnost porasla zaradi bolj urejene dobave surovin in polizdelkov, vendar tudi delovni kolektiv pri tem ni brez zaslug. Pri neposrednih proizvajalcih deluje spodbudnej- . ša delitev osebnih dohodkov kot čarovna palica. Takole izjavlja predsednik sindikalne podružnice v Tomosu:
.»Včasih so delavci med rednim delovnim časom razpravljali o osebnih dohodkih in se jezili zavoljo nizkih prejemkov, zdaj disciplinirano delajo, čeprav jih k temu nič bolj ne silimo kot prej. Delovni polet je porasel takoj, ko smo spremenili delitev osebnih dohodkov. Prejemki neposrednih proizvajalcev in proizvodnih vodij šo odvisni od individualne prizadevnosti, od vrednosti delovnega mesta, od uspeha ekonomske enote in, seveda, od poslovnega uspeha podjetja. Od maja, ko smo izpopolnili nagrajevanje, produktivnost iz meseca v mesec raste v vseh šestih proizvodnih ekonomskih enotah.«
To potrjujejo tudi podatki o preseganju norm v posameznih ekonomskih enotah. Ekonomska enota pločevina je v januarju izpolnila norme povprečno 116,1 %, v juliju pa že 126,8 %, obdelava v januarju 116,5 %, v juliju 121 %, montaža v januarju 117,5%, v juliju 120 %.
Že po nekaj mesecih se kaže, da delavci lahko precej več naredijo, kot so doslej in da rezerve pri samih proizvajalcih še niso izčrpane, saj posamezniki celo za 50 % presegajo normo. Prej je niso, ker se jim pač ni splačalo »garati«. Po starem sistemu delitve osebnih dohodkov so jim namreč izplačevali samo 15 % preseg norme, četudi je bil
dejanski proizvodni efekt večji. Delavce pa spodbuja k večji prizadevnosti tudi obljuba, da norme dalj časa ne bodo revidina-ne.
NOVA VPRAŠANJA
Po podatkih statistične službe v Tomosu se je produktivnost v letošnjem prvem polletju povečala za 39 % v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Podatek se zdi skorajda neverjeten in meče slabo luč na lanskoletno delo, najbrž pa drži, kajti v kolektivu slišiš, da so delavci, ki jih je ob zelo pogostnih zastojih dajala montaža drugim oddelkom na razpolago, bolj pohajali kakor delali. Ali pa so hodili na izredne dopuste in ta čas prejemali polovične osebne dohodke.
Zdaj, kakor rečeno, pridno delajo in tudi dobro zaslužijo, saj na primer nekateri delavci, ki so lani zaslužili po 23.000 dinarjev, prejemajo skupaj z nadurnimi zaslužki 30.000 do 40.000 dinarjev, dvignilo pa se je tudi kolektivno povprečje osebnih dohodkov. V lanskem avgustu je znašalo okoli 30.000 din, letos pa 35.000 din. Bilo pa bi še večje, če bi izpopolnili delitev osebnih dohodkov tudi pri tehnični inteligenci in nasploh v upravi.
To pa je trenutno tudi najbolj pereč problem Tomosovega kdlektiva. Osebni dohodki vseh, ki delajo v strokovnih službah, so več ali manj konstantni. Sestavljata jih samo dva elementa: vrednost delovnega mesta (lahko bi rekli po starem: tarifna postavka) in poslovni uspeh tovarne, ki pa je za zdaj še vedno minimalen. Ne mislim v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo ob koncu prvega polletja 200 milijonov izgube (do konca leta je narasla na 900 milijonov), medtem ko letošnja bilanca za prvo polletje izkazuje prvič v zgodovini Tomosa 45 milijonov čistega dohodka za sklade. Toda ta uspeh je relativen, pomemben predvsem kot dokaz izboljšanega gospodarjenja, za odmerjanje osebnih dohodkov pa je važen
absolutni finančni uspeh. Po tem pa osebni dohodki pomožnih služb variirajo največ za 6 %. Posledica tega je, da lahko delovodja ali mojster v proizvodnem obratu, katerega osebni dohodek je odvisen od uspeha ekonomske enote, več zasluži kakor na primer inženir — tehnolog.
Problem se že premika z mrtve točke. Posebna komisija poskuša sestaviti tudi za prikrajšane ekonomske enote spodbudnej ši sistem delitve osebnih dohodkov, vendar pa zadeva počasi napreduje. Za prizadete vsekakor prepočasi, čeprav se zavedajo, da je iskanje primernih stimulansov v strokovnih službah veliko bolj zapleteno in v vsem našem gospodarstvu manj proučeno kakor stimuliranje neposrednih proizvajalcev. Nekaj pa je tudi res: dela so se lotili z velikim čutom odgovornosti, tako da mesečno delo najbrž ne bo kratkotrajne vrednosti. Sicer pa tudi ne sme biti, kajti pomanjkanje inženirjev, ekonomistov in tehnikov v Tomosu gre v dobršni meri na račun skromnih in »zacementiranih« zaslužkov.
Prizadevnost svojih strokovnjakov pa nameravajo v Tomosu spodbuditi tudi s posebnimi nagradami za patente in izume, ki jih doslej niso dajali, čeprav jim še kako gre za proizvodne izboljšave. Z njimi so se na primer Tomosovi mopedi že uvrstili med najboljša dirkalna vozila te vrste, inženirji, ki so jim prinesli sloves, pa za to niso dobili nobene denarne nagrade.
Ob koncu še tole:
Odkrit pogovor o pomanjkljivostih v proizvodnji in delitvi osebnih dohodkov ter stimuliranju vseh članov kolektiva k boljšemu delu in številni poskusi, da bi jih skupno odpravili, so poroštvo za uspeh. Delovni kolektiv verjame vanj, od tod tudi na splošno večja delovna prizadevnost in skrb za boljše gospodarjenje.
M. K.
KALEJDOSKOP
	
■i u VI	
ffllrlg i| B9	
	
Domislica in pol!
Na ljubljanskem živilskem trgu so si postavili čeden živobarven paviljonček, ki se zgodaj zjutraj na pol odpre z ene strani in do konca »uradnih ur« spremeni v stojnico, bogato založeno z raznovrstno zelenjavo in sadjem.
Druga njihova domislica pa je za kupce manj privlačna, če ne skočijo iz svoje egoistične kože. Prodajne cene ti prodajale marljivo izenačujejo s cenami na sosednih stojnicah, ki so last detajlističnih in grosističnega podjetja s sadjem in zelenjavo. Zakaj to počnejo, ne obešajo na
veliki zvon. Po vsej verjetnosti ne zavoljo tega, da bi zniževali cene tovrstnim kmetijskim pridelkom, če se pri sestavljanju cenika zgledujejo po trgovini.
Kako ste rekli? Da to ni v skladu s priporočilom, naj bi kmetijske zadruge s samostojno prodajo pobijale pohlep trgovcev in zasebnih kmetov po neupravičenih zaslužkih? To drži, toda priporočilo je eno, dejanja so pa nekaj drugega. O tem ste se nemara že sami večkrat prepričali.
Sicer pa do neke mere vendarle upoštevajo priporočilo. S samostojno prodajo vsaj za malenkost zmanjšujejo čisti dohodek konkurentom, ne morejo pa se še sami odreči »profita«, ki se jim tako rekoč ponuja. Običajna človeška slabost ali, če hočete, zelo razširjena navada, ki je domala povsod odgnala korenine.
Zato je popolnoma odveč tudi vprašanje, čemu ta kmetijska za,druga samostojno prodaja svoje in tuje pridelke, ko detajlistom in grosistu ob približno enakih cenah gnije neprodana roba...
EDINI V DRŽAVI
Tista, da bi z lučjo lahko iskali državljana, ki bi ne bil »zajmjan« pri tej ali oni komunalni banki, ki bi ne vvačal vsaj enemu trgovskemu podjetju, je naravnost bosa. Svobodni umetniki namreč v celoti postavljajo vse take in podobne govorice na najbolj banalno laž.
Ali jim gre za to odliko »nezapufanih državljanov« priznanje ali zavidanje, je težko reči. Naravnost čudovito, brez mesečnih odtegljajev, brez letanja za pričami, brez skromnih, potrebnih in velikih želja!
— To pa že ne, pravijo svobodni umetniki. Smo najbolj diskriminirani državljani v tej državi. Se upokojenci se lahko zadolžijo, prosijo za kredit v banki ali v trgovini, mi pa ne moremo. Samo po sili razmer smo brez dolgov, odtegljajev in obrokov.
Pravijo namreč, da če hoče tak svobodni umetnik postati dolžnik, mu to zlepa ne uspe. Ne, ker bi ne mogel dobiti treh ali štirih prič, pripravljenih za njim prevzeti
Kmetijska zadruga Kozje Brdo je bila tako močna za-• druga, da so ji z leti postavili zadružni dom, kjer so bili odslej tudi njeni upravni prostori, dvorano in klubsko sobo pa je dobilo tamkajšnje neumorno prosvetno društvo in odslej je življenje v Kozjem Brdu teklo še gladkeje.
Zapisati velja seveda tudi to, da so zadružni dom v Kozjem Brdu zgradili s povsem tujimi sredstvi (beri republiškimi) in to zato, da bi zadruga v Kozjem Brdu postala močna in ugledna za vzgled ostalim naokoli.
In ker so v zadrugi že dobili prostore, je bilo treba pisarne nekako tudi napolniti in zato so poleg direktorja in tajnika ter enega težaka, ki so bili doslej personal zadruge Kozje Brdo, takoj nastavili še štiri administratorke (ki so bile poprej gospodinjske pomočnice) enega živinorejca in dva agronoma, ki sta trdila, da imata do diplome le še dva izpita, nastavili so na novo tudi sadjarja, ki je baje znal odlično cepiti drevje, sestav pa seveda ne bi bil popoln, če ne bi ustanovili še posebnega oddelka, ki so ga imenovali — Eksport — vin katerega pomen kmetom ni bil znan.
Potlej so imeli tam v kolektivu Kozje Brdo tudi prvo sejo ' celotnega kolektiva in zaključki tega štiriurnega pogovarjanja so bili, da je kmetijska zadruga Kozje Brdo najbolj poklicana, da pokaže kmetom, ki spadajo v njen delokrog, kako se danes sodobno kmetuje, kakšni so danes agrotehnični ukrepi, kako se rokuje z novimi stroji... in za konec so dejali, naj bi oddelek Eksport in celoten kolektiv nudila kmetovalcem možnost, da bi svoje pridelke čim hitreje in čim bolje prodajali.
Bil je to lep sestanek in vse, kar je ostalo za njim, je bil z roko napisan zapisnik (pisala ga je administratorka, bivša gospodinjska pomočnica), čeprav so imeli tam v Kozjem Brdu med osnovnimi sredstvi kar tri pisalne stroje in pod ročno napisanim zapisnikom se je lastnoročno podpisal še direktor. Kajti organov upravljanja še niso utegnili izvoliti.
Pred dnevi sem jih po enoletnem premoru spet obiskal. Kolektiv kmetijske zadruge Kozje Brdo namreč. In ker niso
neporavnane dolgove, pdč zdradi tega, ker v banki in v trgovini najprej zahtevajo potrdilo o tem, kolikšni so njihovi' osebni dohodki.
_____ Prav s tem pa se ne moremo izkazati, pravijo svobodni umetniki. Kdo pa bo izstavil tako potrdilo, ko smo svobodni in nikjer zaposleni.
Zato tudi s posojilom ni nič, pa čeprav so želje še tako skromne in čeprav bi jih bilo nujno potrebno uresničiti.
— Pa pri stanovanjih je prav tako, pripovedujejo svobodni umetniki. Edina varianta je kaj podedovati in potem to pretopiti v stanovanje. Samo da vsi nismo tako srečni dediči.
In pravijo, da so nekaj že poskušali pri stanovanjskih skladih. Pa so jim pojasnili, da so povsem enakopravni državljani in da tudi zanje velja — 20 % oni sami, 30 % podjetja in 50 % sklad.
— Pa smo tam, govore svobodni umetniki. Podjetje ne more dati, ker pač nismo z nobenim v stalnem delovnem, razmerju. Banka tudi ne da posojila. Od petih ali šestih milijonov prihraniti polovico, pa je tudi v dvajsetih letih težko, ne da bi bili obrtniki! Sicer pa potlej sploh ne bi bilo treba prositi za pufe in bi lahko še hiše gradili.
H KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI:
1.	Kmetijska zadruga Mokreč, Ig pri Ljubljani —
MARIOLA KOBAL
2.	Katerikoli slovenski svobodni umetnik — B. SAMARIN
mogli najti ne predsednika delavskega sveta in tudi predsednika upravnega odbora ni bilo (če sploh obstajata), zato sem na kratek intervju povabil samega direktorja kmetijske zadruge Kozje Brdo tovariša Bučka, ki se je našemu vabilu rad odzval.
— Tovariš direktor Bučko, kakšen je vaš trenutni kadrovski sestav?
— Malo smo ga povečali, popestrili, da tako rečem. Nastavili smo štiri nove električarje, nekaj novih administratork, pomnožili snažilke, dobili strokovnjaka, ki proučuje potrebe na trgu...
— Dovolj. Vidim, da ste gledali prav na vse, kaj pa agrotehnični ukrepi, novi stroji?
— Da, torej, o agrotehničnih ukrepih lahko rečem samo naslednje. Umetnih gnojil, kot ste gotovo brali v časopisu, lani ni bilo moč dobiti, v Kozje Brdo je. prišlo le nekaj kilogramov primerkov tega prahu, kar pa seveda za bolj načrtno delo na tem področju ni zadostovalo. Pač pa smo v naši zadrugi na moč precizno pregledali domači hlevski gnoj in začudo ugotovili, da povsem ustreza. Kar pa nove poljedelke stroje zadeva, naj povem, da smo jih nekaj naročali iz Avstralije in jih pričakujemo že konec prihodnjega leta, v ta . namen je v Avstralijo že odpotovalo nekaj naših ljudi.
— Odlično, tovariš Bučko. Tako je prav, da potlej stroji ne bodo spet nekaj mesecev stali nekoristni. Imate prosim še vi kaj povedati?
— Da, seveda, celo važno je. Povedati moram, da naša kmetijska zadruga prav tako kot lani tudi letos ne bo odkupovala • nobenih kmetijskih pridelkov, gob ali sadja, ker je naš strokovnjak za proučevanje trga ugotovil, da se nam v tej smeri ni potrebno truditi, ker je letos vsepovsod toliko raznoraznih kmetijskih pridelkov, gob in sadja, da bi bilo naše naprezanje povsem odveč. V ta namen se nam je zgodila tudi že neljuba napaka, ker pred mesecem še nismo vedeli, kakšno je stanje na trgu, pa smo odkupili pet vagonov jabolk, ki so nam zdaj v skladišču segnila. Toda, upam, da to našemu gospodarstvu ne bo v škodo, saj je letos tako vsepovsod odlična letina ...
Za konec sem tovarišu Bučku v imenu sebe in bralcev prav prisrčno zahvalil ter mu zaželel, da bi negov kolektiv še dolgo delal tako načrtno kot doslej in da bi se tako opravičeval obstoj te kmetijske zadruge.
Le tega ne morem razumeti, zakaj kmetje tam v Kozjem Brdu nad kmetijsko ' zadrugo neprestano zabavljajo.
•	JANEZ	GOVC
mm


Takoj po tistem, ko so naši občinski odborniki prebrali v časopisu novico, da je zvezni izvršni svet namenil za razvoj turizma 11 milijard dinarjev kredita, so na izredni seji skupščine sklenili:
»Naša občina je spričo svojih naravnih lepot in njene obmorske lokacije turistična občina in kot taka ima pravico, da zaprosi za kredite, namenjene razvoju j turizma.«
In so zanje tudi zaprosili.
Tovariši, ki so delili kredite, f pa so jim odgovorili, naj svojo I prošnjo ekonomsko utemeljijo I in jim pošljejo zadevni elaborat.
Načelnik oddelka za turizem I je tako sklical gradbene, urba-| nistične in gostinsko turistične 1 strokovnjake, ki so v dveh me-I secih sestavili zahtevni elaborat, i v katerem je bilo črno na belem,
| da bodo 400 milijonov, za katere I so zaprosili, porabili za gradnjo 1 novega hotela, brez katerega si 1 sploh ni moč predstavljati na-I daljnjega turističnega razvoja v I občini. Hotel bo sodoben, repre-1 zentativen in tak, da bo nanj | ponosna vsa občina in da b° | služil' tudi kasnejšim generaci-! jam. V elaboratu je bilo podrob-I no zapisano, koliko bodo po-1 rabili za sleherni gradbeni ele-! ment, od opeke do ključa in od 1 kjučavnice sobnih vrat do prhe | v kopalnici: Bil je tako obsežen | elaborat kot Zbrani zvezki Kar-! la Maya in tako temeljit, da je | v nekaj tednih premagal vse J ovire na poti do kredita.
Hotel so gradili šest mesecev 1 in ko so ga zgradili, je bil res 1 tak, da so bili ponosni nanj. BU g je najbolj sodobno urejen hotel | na Balkanu, kot so govorili, saj | je imela vsaka soba svpjo kopal-| nico in tranzistor, vsako nad-I stropje svojo okrepčevalnico in 1 bilo je toliko garaž kolikor )e I bilo ležišč.
Potem so občinski odborniki | obračunali stroške in jih pri-1 mer j ali s planiranimi ter ugoto-1 vili, da so se zmotili za sto um milijonov, se pravi, porabili so
sto milijonov več, kot so predvidevali, kar pa — glede na naglo rast našega gospodarstva — ni nič čudnega in zato so za to vsoto dobili dodatni kredit.
Ko je bil hotel zgrajen in ga je predsednik občinske skupščine svečano odprl ter izročil v upravljanje delovnemu kolektivu, je le-ta napravil elaborat o gospodarjenju. Iz njega je bilo razvidno, da morajo turistu zaračunati dnevno oskrbo najmanj 5600 dinarjev, če hočejo vračati kredite v določenih zneskih in rokih, odplačati vse druge obveznosti ter si hkrati Zagotoviti osebne dohodke.
Napisali so cenik, lepo postlali 120 ležišč in čakali na goste.
Turisti so prihajali, se pri vratarju pozanimali za ceno, zmajevali z glavami in odhajali.
Prvi mesec so imeli 36 nočitev, drugi mesec 40 in tretji mesec 27.
Tako so se tri mesece šli turistično sezono. Ob koncu sezone so naredili obračun dohodkov in izdatkov in ugotovili, da potrebujejo še 56 milijonov dinarjev, če hočejo plačati vse obveznosti in si zagotoviti osebne dohodke. Naredili so elaborat, v katerem so podrobno popisali, kako je nastal primanjkljaj in ga poslali občinski skupščini hkrati s pismom, v katerem je bilo rečeno:
»Glede na pomembnost in veličino turističnega poslanstva našega kolektiva pričakujemo, da boste znesek, omenjen kot primanjkljaj, nakazali našemu podjetju, kajti v nasprotnem primeru ne vemo, kako naj bi nadalje skrbeli za razvoj turistične panoge gospodarstva v naši občini.«
Občinska skupščina je ta elaborat in spremno pismo temeljito preštudirala in ker ni imela denarja, s katerim bi sanirala prej omenjeno izgubo,
' je imenovala komisijo za problem turizma, ki je čez mesec dni sestavila nov elaborat z naslednjimi ugotovitvami:
1.	Hotel potrebujemo, kajti turizem je vedno bolj pomembna panoga gospodarstva.
2.	Primanjklaja ne moremo plačati, ker nimamo predvidenih tozadevnih sredstev.
3.	Hotel je gostinsko turistični objekt in zanj morajo skrbeti gostinsko turistični delavci.
4.	Zato predlagamo, da se vsa gostinsko turistična podjetja v občini združijo v enotno podjetje, kajti le z združenimi napori bodo lahko skrbela za nemoten razvoj našega turizma.
Občinska skupščina je vse te ugotovitve akceptirala in zdaj imamo v naši občini eno samo gostinsko turistično podjetje, in vsi, ki smo zaposleni v tej panogi, imamo eno samo skrb — kako naj saniramo izgubo najbolj sodobnega hotela na Balkanu.
Te dni sestavljamo o tem problemu nov elaborat.
elokranjci so pametni M J ljudje, zato jim m bilo treba dolgo do-povedovati, da bi jim integracija lesnopredelovalnih podjetij in obratov koristila.
Priznali so, da medsebojna konkurenca pri odkupu hlodovine in desk v obliki navijanja cen ni niti zakonita (cene so namreč pla-fonirane) niti fair niti dobra za znižanje proizvodnih stroškov in da bi z ureditvijo skupne nabavne službe tako rekoč čez noč odpravili vse te nerodnosti. Poleg tega pa, seveda, precej zmanjšali potne stroške odkuppovalcev, ker bi namesto treh en sam ali največ dva zadovoljivo opravljala to nalogo.
Nadalje so uvideli, da ni ekonomično, če domala vsi obrati žagajo les in se ukvarjajo z izdelovanjem pohištva, oken in vrat ter nekoordinirano nabavljajo nove stroje, ki morda tečejo letno samo po štiri mesece (Lesnopredelovalno podjetje Metlika je nabavilo stroje za izdelovanje ročajev za posebne pleskarske čopiče, kmalu zatem je enake stroje kupila črnomaljska »Zora«, oboji pa zaradi premajhnih naročil niso vse leto izkoriščeni) in da bi z enotno konjunktur-no in prodajno službo pocenili poslovanje.
Skratka, kar se gospodarske plati tiče, so bila vsa lesna podjetja za integracijo. Njihovi predstavniki so se sporazumeli, da bi s specializacijo lesnih obratov dosegli veliko večji poslovni uspeh. Dogovorili so se, da se bo črnomaljsko podjetje »Zora« ukvarjalo
Integra-
cijski
zapik
zavoljo
stolčkov
z žaganjem hlodovine in z izdelavo elementov za montažne hiše, semiški obrat naj bi še naprej izdeloval čebelje panje, opustil pa naj bi izdblavo stanovanjske sobne opreme, ki zaradi majhnih naročil ni gospodarna, pač pa naj bi uslužnostno mizarstvo za vso Belo krajino opravljal obrat v Gradacu in z izdelavo večjih serij znižal proizvodne stroške. Lesnopredelovalno podjetje Metlika naj bi še naprej izdelovalo drobno pohištvo — stolčke, knjižne police in že omenjene držaje za pleskarske čopiče — brez črnomaljske konkurence.
Prvega aprila, ko so se predstavniki vseh bodočih integriranih podjetij sestali, je bila integracija s proizvodne, komercialne, upravne in samoupravne strani že docela razčiščena. Pogovoriti bi se morali samo še o kadrovskem vprašanju ali, po domače povedano, o zasedbi stolčkov v integriranem podjetju. Tu pa se je zataknilo. Zavoljo različnih osebnih interesov so kratko malo zavrgli skupno ugotovljene in priznane ekonomske interese in dopustili, da je integracija splavala po vodi...
Baje zdaj snujejo koordinacijski odbor lesne industrije, ki naj bi organiziral skupno nabavno službo, skrbel za medsebojno pomoč s stroji in za skupno prevzemanje večjih naročil-
Da se le še ta načrt ne bi izmaličil, kajti pri volitvah koordinacijskega odbora prav lahko spet udarijo na dan različni osebni interesi. Namreč, dokler tisti, ki v metliški in Črnomaljski občini urejajo gospodarsko politiko, dovolijo, da gospodarsko koristne akcije zakrnijo zaradi slepe ambicioznosti in stre-muštva, ki vidi zgolj sebe in svoje osebne želje P° vodilnih položajih. M. K■
KAKO ZBIRAMO DINARJE IN RAZMETAVAMO TISOČAKE
a* *
IIH
■l!
Menda se vsi strinjamo v tem, da so bili potrebni najraznovrstnejši ukrepi pristojnih organov, s katerimi je bil uvoz končnih izdelkov, surovin in drugih materialov omejen na najbolj potrebne količine, na splošno pa pogojen z izvozom. Nihče tudi ne dvomi v dober namen odgovornih organov, ki so s tem pač želeli vplivati na izboljšanje naše zunanjetrgovinske bilance.
Vendar je že dolgo znano, da je teorija eno, praksa pa včasih nekaj povsem drugega. Tako je tudi administrativna politika uvoza in izvoza sprožila — čeprav z »najboljšimi nameni« — vrsto drobnih in nepotrebnih težav z daljnosežnimi posledicami. Nepotrebnih toliko bolj zavoljo tega, ker so nastopile izključno kot posledica pretirane togosti in ozkih gledanj, kako bi prihranili dinar, še preden smo preračunali, ali tega dinarja ne bo treba istočasno nadomestiti že s tisočakom.
Malce neverjetno? Ugotovitev je žal točna. In ker se tako dogaja, ker desnica dostikrat ne ve, kaj počne levica, niso nemogoče zgodbe, kakor jih boste zdaj prebrali.
Pred tem samo še pojasnilo, da bi se prav razumeli: če že pišemo o »malenkostih«, »nerodnostih«, »neelastičnosti« in podobnih »sitnostih« v našem zunanjetrgovinskem poslovanju, s tem nikakor ne mislimo podpirati tiste znane Zahteve naših podjetij: dajte nam surovine po svetovnih cenah, pa bomo konkurenčni na vsakem tržišču! Tokrat gre le za tisto nepreračunljivost, ki kot posledica administrativnih posegov v gospodarstvo po nepotrebnem ogroža ekonomičnost poslovanja podjetij in naše družbene skupnosti kot celote.
Toliko za dodatni uvod!
ŽAGE — KISLO JABOLKO
"Nikoli ne bi verjel, kakšne sitnosti lahko nastopijo zavoljo žaginih listpv, ki jih na žagah Uporabljajo za razrez hlodovine.
Začelo se je takrat, ko je tovarna KORDUN iz Karlovca, ki razen vsega drugega dobavlja tudi žagine liste, dosegla, da so pristojni organi prepovedali uvoz tovrstnih izdelkov. Utemeljitev: domača proizvodnja zadovoljuje vse potrebe v Vseh ozirih.
Zgodba se nadaljuje kjerkoli, na primer na žagah podjetja LIP Slovenj Gradec. Po dolgoletnih izkušnjah s švedskimi, avstrijskimi in nemškimi žagami so prišli do podatkov, ki kažejo, da žagin list zdrži najmanj 8, pa tudi 10 in 12 ur nepretrganega obratovanja, ne da bi ga bilo treba brusiti. Domače žagine liste pa morajo dya do štirikrat v eni izmeni premenjati, ker se skrhajo! Vsaka zamenjava vzame 10 do 15 minut Produktivnega delovnega časa. Če bi torej dobivali ustrezne žagine liste bi — mimogrede rečeno — samo s tem dobili možnost za prehod na krajši delovni tednik.
Vendar ta kritika domačega izdelka še ne Pomeni vsega. Domači žagini listi tudi po ostalih kvalitetah precej odstopajo od standardov inozemske proizvodnje. Prvič nastopajo znatne tolerance v debelini teh listov, kar povzroča do 2% Povečan zarez hlodovine. Se pravi, da v LIP Slovenj gradeč, kjer letno zrežejo okoli 90.000 kubikov hlodovine, po sili razmer »proizvedejo« okoli 1800 kubikov. več žaganja, kot bi ga sicer in ki nima cene. Vrednostno to pomeni vsaj 20 milijonov dinarjev škode.
Toda, da bi le ostalo pri tem! Domači žagini listi tudi sicer nimajo nekaterih lastnosti, ki odlikujejo kvalitetnejše inozemske proizvode. Gre Predvsem zato, da z njimi navzlic vsemu trudu hi mogoče tako gladko in paralelno razrezati hlodovine, kar pa brez težav dosežejo naši žagarji s tistimi žaginimi listi, ki so jih uporabljali pred prepovedjo uvoza. Če pa les ni tako Zrezan, avtomatično pade njegova cena vsaj za ^rednost ene kvalitete; to je za 3 tisočake pri kubiku. Koliko to znese pri 90.000 kubikih lahko izračunate sami!
Končna ugotovitev pa je naslednja: zaradi “zaščite« domačega proizvajalca je bilo res prihranjeno okoli 3 milijone dinarjev, oziroma Ustrezna vrednost deviz. Zato pa LIP Slovenj-gradeč izgublja dnevno osmino produktivne delovne ure svojih žagarskih obratov, letno proizvaja za 20 milijonov dinarjev preveč žagovine ter pri ceni žaganega lesa izgublja nadaljnje teŽke milijone.
Kaj se zdaj bolj izplača?
(P. S.: pred zaključkom lista so iz LIP Slo-ven j gradeč sporočili, da so pristojni organi začasno spet odobrili uvoz žaginih listov in rezal-hega orodja — seveda za njihove lastne devize. Op. pisca)
NAJVEČJA DRAGOCENOST
Precej gospodarstvenikov, s katerimi sem se hhmenkoval o teh zadevah in zadevicah je pol v šali,’ pol zares omenilo, da med njimi se najbolje uspevajo tisti, ki so si ob prebiranju Kriminalk razvili tudi detektivsko raziskovalna nagnjenja. Brez tega se namreč zelo težko znajde. V obilici uradnih restrikcij ter tako imenovanih intornih (bančnih) restrikcij, ki so — kadar so ln za kogar so.
Naslednji primer bo najbolj zgovorna ilustracija:
V kovinskem podjetju UNITAS Ljubljana, so
tako kot večina livarn — prisil v Strašanske škripce zavoljo pomankanja grafitnih livarskih l°hcev, v katerih talijo barvaste kovine in njihove zlitine. Do težav je prišlo zaradi tega, ker je nekdo dosegel, da teh loncev ni mogoče VeČ uvažati, čeprav je domača proizvodnja šele 'v Povojih.
. V podjetju UNITAS so želeli izvedeti, kako je prišlo do prepovedi uvoza. Izkazalo se je, da gfe zg interno (bančno) restrikcijo. Kdo pa je nanjo vplival, pa samo domnevajo. Pred časom
namreč prišli v njihovo podjetje zastopniki keramične industrije iz Liboj, ki so pripeljali seboj prve 400-kilogramske livarske lonce lastne Proizvodnje po neki tuji licenci. Po preizkusu * livarni podjetja UNITAS se je izkazalo da ti l°nci (v nasprotju z manjšimi velikostmi, ki.vPa ?° kvalitetni) ne ustrezajo. Zastopniki Keramične industrije iz Liboj so takrat povedali, da vsaj ,Še dobro leto dni ne bodo mogli doseči zahtevane ^litete in da bodo v tem smislu tudi informirali ^stojne organe!
..Če omenjeno pojasnjuje ozadje tega problema, poglejmo še, kakšne težave sicer povzročajo livarski lonci našim podjetjem!
Po osemletnih izkušnjah podjetja UNITAS zdržijo nemški in italijanski livarski lonci povprečno do 120 vložkov. Najboljši angleški livarski lonci (SALAMANDER) so uporabni celo do 200-krat. V nasprotju s tem pa na primer češki, poljski, vzhodnonemški in sovjetski livarski lonci zdržijo trikrat manj, čeprav med njimi in na primer italijanskimi v ceni skoraj ni razlike. Vendar ne gre samo za trajnost teh livarskih loncev. Izdelki vzhodnoevropske proizvodnje (tovarna Liboje se je naslonila na licenco ene teh držav) so predvideni za kurjenje s koksom, kar povsod opuščajo glede na velik izmet, ki ga povzroča ta postopek in glede na težke delovne pogoje. V podjetju UNITAS pa peči že dolgo kurijo z nafto in tudi zato izdelki vzhodnoevropske proizvodnje — takšni, kot so jih dobivali doslej — ne ustrezajo.
Primer jo nedvomno bolj zapleten kot prejšnji, vendar bistveno lahko povzamemo: do prepovedi uvoza iz zahodnih in vzhodnih držav je prišlo prej, preden smo izpad nadomestili s kakršnokoli domačo proizvodnjo, če se nekatera podjetja ne bi »znašla«, oziroma imela manjše zaloge, bi večina naših livarn sploh prenehala obratovati! V primeru podjetja UNITAS je bilo tako, da jim je livarske lonce posodil LITOSTROJ. Tako zdaj lahko obratujejo z zmanjšano zmogljivostjo. Samo zaradi pomankanja livarskih loncev pa se je v zadnijh 45 dneh proizvodnja zmanjšala za 25 %. Kupci po nepotrebnem čakajo. Med drugim je ogrožen tudi izvoz. Ali je na vse te posledice sploh kdo računal?
DROBNJAKI JE — MAR RES SAMO TO?
• S problemom pomanjkanja kartonske amba-laže je naša javnost pravzaprav že seznanjena. Težave so se sicer že zmanjšale, niso pa še urejene in ... zato nepotrebna jeza in stroški.
Proizvodna podjetja, ki izvažajo, imajo v zvezi s tem velikanske težave. Če gre za manjša naročila ambalaže; jih proizvajalci, tek izdelkov nočejo prevzeti, če naročijo večje količine, pa jih omenjene tovarne spet ne prevzamejo, ker imajo zasedene zmogljivosti. Naročniki te embalaže pa tudi ne morejo čakati, ker morajo iz-
V tej peči je skrita ena najvecjih dragocenosti tovarne »Uni-tas« — izposojeni grafitni livarski lonec
Najkrajša (z zakoni pa najbolj sprta) pot do mnogih rezervnih delov je, če jih kupiš s »prihranjenimi« dnevnicami in prineseš v podjetje obenem z osebno prtljago
polniti pogodbe z inozemskimi kupci. Glede na »načelno« potrdilo proizvajalcev ambalaže, da imajo zasedene zmogljivosti, pristojni organi zdaj sicer dovoljujejo uvoz ambalaže. Vendar je postopek dolgotrajen, tako da šo že bili primeri, da je našim proizvodnim podjetjem — zlasti lesno predelovalnim — kupčija padla v vodo samo zato, ker pravočasno niso dobila ambalaže, da bi odposlala že izgotovljene izdelke!
Ob tem pa vendarle imamo podatke, kolikšna je domača proizvodnja kartonske ambalaže ter kolikšne so potrebe. Vsaj v načelu, pa tudi dejansko,, je bilo torej mogoče predvideti ukrepe, ki bi vsaj omilili, če že ne povsem odpravili te »drobne« težave.
• Še nekaj drobiža iz čevljarske industrije: ta v povprečju potrebuje za okoli 2 % vrednosti obutve materialov iz uvoza. Tovarni PEKO Tržič, ki bo letos dosegla okoli 900.000 dolarjev izvoza, je potrebno okoli 100.000 dolarjev za lepila, zadrge, kapice, tekse in druge drobnjarije. Čeprav so podjetju odobrena omenjena sredstva, pa naročila v inozemstvu le težko realizirajo. To samo zato, ker na primer Tvornica celičnih proizvodov v Karlovcu začne s proizvodnjo teksov za strojno šivanje — vendar v nepopolnem asortimentu. Pristojne organe pa je treba o tem šele prepričati! Ali pa na primer »Prvi partizan« iz Titovega Užica osvoji proizvodnjo zadrg. Čeprav ima zaradi teh zadrg proizvajalec obutve množične reklamacije že na domačem trgu, je spet treba »prepričati« odgovorne organe, da domača proizvodnja kvalitetno še ne ustreza in da so vsaj za izvozne pošiljke potrebni nekateri uvozni materiali. In dalje: neka naša tovarna je osvojila proizvodnjo kapic za čevlje. Zato je bil prepovedan uvoz. Vendar pa omenjena tovarna ne more zagotoviti naši obutveni industriji zadostnih količin tega izdelka ...
Takih in podobnih težav in problemčkov pa je še dosti; ne le v obutveni industriji, ampak tudi drugod.
Značilen je pripetljaj s krogličnimi ležaji. Po nomeklaturi izdelkov štejejo med rezervne| dele. Slednje uvažamo glede na razpoložljive devize,
Takole poteka delo pri žagi, če je sodobnejše izvedbe
potem ko banke občasno razpišejo natečaje in prijave za uvoz' rezervnih delov. Toda kako naj neko podjetje predvidi, da bo na primer v prihodnjem letu odpovedal prav ta in ta ležaj — banka pa zahteva prav izjavo, kaj bo podjetje potrebovalo v prihodnjem letu? V bistvu pa je vsem jasno, da kroglični ležaji predstavljajo rezervni del manjše vrednosti, ki pa brez njega stroji ne morejo obratovati. In čeprav človek razume, da je naš uvoz v marsičem pogojen- z blagovnimi listami v okviru meddržavnih trgovinskih pogodb, verjetno ne bi bilo nemogoče doseči tudi tega, da bi banke- po skrajšanem postopku in iz rezervnih deviznih sredstev omogočale dopolnilni uvoz tistih izdelkov, materialov ali orodij, brez katerih ni mogoča normalna proizvodnja; oziroma ki povzročajo zastoje in prekinitve pri delu.
SAMO PRIPOROČILO
Omenjam samo nekaj primerov »nerednosti«, ki izvirajo iz pretirane »zaščite« domačih proizvajalcev, ' čeprav le-ti na splošno uživajo večje ugodnosti kot njihovi konkurenti na tujih tržiščih. Kakšne sa posledice take politike in kako se odrazijo na produktivnost dela, na rentabilnost naših podjetij in končno na akumulativnost in gospodarski potencial naše države; je jasno, čeprav nikjer ni številk, ki bi pokazale, koliko družba pravzaprav vrača podjetjem (v raznih oblikah) samo zato, ker po administrativni poti štedi predvsem pri »malih« deviznih izdatkih.
Toda razen teh čisto gospodarskih so še druge posledice. V mnogih podjetjih so mi odkrito povedali, da razne manjše nadomestne dele, ki jih po redni poti ne morejo dobiti, enostavno vtihotapijo v državo. Z najboljšim namenom — nedvomno! Ker drugače ni mogoče, prihajajo sestavni deli, razna orodja, materiali in drugi pripomočki kot »darilne pošiljke«, »vzorci brez vrednosti« in drugače. So primeri, ko nekaj formalno le začasno uvozimo, začasno ocarinimo itd., ker ni bilo pravočasno izdano uvozno dovoljenje, izvozno naročilo pa je vseeno treba izpolniti. Sčasoma se pa to, tako ali drugače, seveda uredi. Toda ne glede na vse te pobude, ki nedvomno izvirajo iz želje, da bi navzlic vsem težavam (potrebnim in nepotrebnim) omogočili kolikor toliko normalno obratovanje naših podjetij, se vendarle v takem početju skrivajo kali gospodarskega kriminala. In še ime naše družbe kot celote blatimo v očeh tujih poslovnih partnerjev, ko — seveda tudi v lastnem interesu — pomagajo našim podjetjem, da lahko zaobidejo zakon.
Zato namesto konca samo priporočilo: prav je, da razvijamo domačo proizvodnjo v vseh tistih primerih, ko je to ekonomsko utemeljeno, zlasti še, če se z njo osvobodimo odvisnosti od uvoza. Vendar naj o tem, ali domači proizvajalec že lahko s svojimi izdelki nadomesti proizvode tujega porekla, ne bi odločili enostransko zgolj uoravni organi. K temu bi morali pritegniti, tudi potrošnika — to je ostala proizvodna podjetja. Zgolj njihov posvetovalni glas bi že veliko odlegel, da bi se izognili številnim »drobnjarijam«, ki v končni posledici drago stanejo in prizadevajo vsakogar izmed nas.
Taka liberalizacija zunanjetrgovinskega poslovanja bi seveda pomenila zgolj elasticnejse urejanje problemov in problemčkov, ki zdaj nastopajo zavoljo togosti in ozkih gledanj er drugih posledic »zaščite« domačih proizvajalcev in ostalih administrativnih posegov v blagovno izmenjavo s tujino. Kadar pa bomo našo devizno bilanco uravnovesili — temu pa se pogasi pii-bližujemo — bo seveda mogoče razpravljati tudi o vsebinsko bogatejši liberalizaciji, načel in prakse zunanjetrgovinskega poslovanja.
MILAN GOVEKAR

IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN • IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
3
iniiiiiiiiHiaiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinBiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiinmiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniHnniniiiiiiiiimiHHiiiniiiiiHniiininii
e »INLES« RIBNICA:
Pozornost izobraževanju
V	kombinatu lesne industrije »Inles« v Ribnici, ki ima	E
E	svoje obrate v Kočevju, Sodražici, Prigorici, Loškem po-	jj
E	toku, Ribnici in Podpreski, si prizadevajo, da bi izdelali	jj
E	čimboljši osnutek statuta. Pri izdelavi sodelujejo tudi po-	g
E	sebne komisije ekonomskih enot. Razprave so opozorile,	g
H	da je decentralizacija delavskega upravljanja in uvajanje	m
p	ekonomskih enot znatno pripomogla h krepitvi discipline	g
gg	in da bo potrebno mnogo manj določil o raznih disciplin-	jj
E	skih odgovornostih. Te zadeve bodo predvsem reševali	E
g	kolektivi ekonomskih enot na skupnih javnih sestankih•	j
H	Razen tega so razprave opozorile, da bo potrebno vzpo-	E
E	redno z rastjo kombinata še bolj skrbeti za izobraževanje	H
E	zaposlenih.	—v.	. ■ g
|	» »ATOELEKTRO« TOLMIN:	j
Tik pred sprejetjem statuta
V	tolminskem podjetju »Avtoelektro«, ki je do julija	J
s	letošnjega leta poslovalo kot podjetje v izgradnji, so zdaj	g
jj	začeli z'redno poskusno proizvodnjo. Tako se je kolektiv	jj
1	na mali znašel v svojstvenem položaju, saj morajo novo	g
1	izvoljani samoupravni organi brez vsakih izkušenj začeti	g
1	samostojno gospodariti’; hkrati pa drugače kot doslej ure-	E
1	jati številne druge probleme. V sedanjem razdobju so v	jj
jf	tej delovni organizaciji nemara še največ pozornosti po-	g
1	svetili pripravi njihovega statuta. Predsednik sindikalne	jj
g	podružnice v »Avtoelektro« tovariš Jože Skobrne je o tem	jj
1 takole pripovedoval:	.	§t
»Komisija našega podjetja za izdelavo statuta je že v	p
jj-	začetku avgusta predložila osnutek statuta v potrditev	S
i	delavskemu svetu. Delno dopolnjen in popravljen osnutek	p
S	statuta smo potem dali v javno razpravo. Da bi se kolektiv	jj
1	čim bolje seznanil z bistveno vsebino in z vsemi podrob-	g
H	nimi določili v osnutku statuta, smo pripravili več proiz-	jj
|	vodnih sestankov, na katerih je povprečno sodelovalo	jj
|	približno po 30 zaposlenih. Sicer smo na teh sestankih	jj
1	osnutek statuta obravnavali tako, da smo podrobneje pr e-	m
1	delovali posamezna njegova poglavja. Največ razprav je	s
1	bilo v zvezi s problemi delitve dohodka, notranjimi odnosi	p
jj	ter o pravicah in dolžnostih slehernega člana kolektiva.	jj
jj	Menim, da zgolj to pomeni znak, kako malo izkušenj iz	jj
jj	dela samoupravnih organov imamo v našem podjetju.	g
H	Toda kakorkoli že je, vemo, da statut, ki ga bo zdaj potrdil	g
H	delavski svet po predhodnem referendumu med kolekti-	jj
M	vom, ni večen. Zato bodo v prihodnje verjetno večkrat	jj
e	spremenjena tista določila iz našega statuta, o katerih si	g
E	tudi po dosedanjih razpravah in glede na pomanjkanje	g
M	izkušenj še nismo na jasnem in smo jih zato zapisali v	g
jj	statut na način in v obliki, ki je po našem prepričanju	g
1	najboljša, čeprav za to prepričanje še nimamo dokazov.	jj
|	Tako zdaj s statutom drugače kot načelno ne moremo	jj
E	predvideti na primer delitve čistega dohodka med osebne	g
jj	dohodke in sklade. Sčasoma, nemara še prej kot v letu	g
1	dni, pa bomo, prišli do prvih dokumentiranih izkušenj, na	jj
jj	podlagi katerih bomo lahko tudi konkretizirali nekatera za	jj
1	zdaj preveč načelna določila. Prav z ozirom na omenjeno	jj
g	ni naključje, da smo v našem statutu toliko podrobneje	jj
1	obdelali načela, ki govore o organizaciji podjetja in dela	jj
jj	njegovih služb, kajti predvsem od tega in pa od vpliva	jj
H	in dejavnosti samoupravnih organov bodo1 odvisni poslovni	g
H	uspehi našega podjetja zdaj, ko že teče redna proizvod-	jj
S	nja,« je zaključil tovariš Skoberne	g
jj	-mG jj
1	6 ČRNOMELJ:	J
Osnutek v razpravi
V	črnomaljski občini so že izdelali osnutek občinske-	g
1	ga statuta. O njem so razpravljali delovni kolektivi, kra-	jj
M	jevne skupnosti in družbeno-politične in ostale organi-	g
jj	zaclje. Te dni bo dan v končno obravnavo občanom.	g
g	Družbeni delavci, prav tako pa tudi člani statutarne ko-	g
g.	misije menijo, da bo še nekaj pripomb in predlogov, ki	g
H	jih bo nedvomno veljalo upoštevati.	g
Vzporedno z izdelavo občinskega statuta dobro pote- jj jj	kajo priprave za izdelavo statutov delovnih organizacij.	g
E	O tem so razpravljali pristojni občinski organi in občin-	p
jj	ski sindikalni svet. Po dosedanjih podatkih je pričakovati,	=
jj	da bo večji del osnutkov že izdelanih v oktobru in no-	g
E vembru.	D. V.
fiifflmiiiiinmi....................
llllllllllllllllllllllllllllllll
Tudi ljubljanski pionirji so se številno udeležili nedeljske proslave 20-letnice kočevskega zbora v Kočevju	(Foto: Milan Šparovec)
• POSTOJNA:
Zaposlovanje in poklicno usmerjanje skupna skrb
S problematiko poklicne vzgoje se na Postojnskem ukvarja Zavod za zaposlovanje delavcev. Ko je bil Zavod ustanovljen pred skoro tremi leti in še nekaj časa potem, je bilo njegovo delo precej kampanjsko in nestrokovno, ker je praktično bil brez strokovnega kadra. Danes pa je bistveno drugače. S sedanjim strokovnim in specializiranim kadrom je Zavod zmožen opraviti vse svoje naloge. Prav zato se želi Zavod vključiti v sodelovanje z drugimi družbenimi faktorji, kajti le v koordiniranem delu bodo tudi v poklicni vzgoji doseženi tisti rezultati, ki jih želimo in potrebujemo.
Pri zaposlovanju se pojavljajo nekatere specifičnosti kot npr.: v prvem polletju so potrebovali v delovnih organizacijah v primerjavi z istim obdobjem lani za 176 odstotkov več moških. Vendar pa je bilo do konca junija zasedenih že 70 odstotkov delovnih mest. V preteklih letih so statistike beležile precej nezaposlenih žensk. Letos jih je nezaposlenih polovico manj kot prej.
Močno se je tudi izboljšalo razumevanje delovnih organizacij do rednega prijavljanja prostih delovnih mest in dajanja drugih Zavodu za redno in dobro poslovanje potrebnih podatkov. Kljub temu pa so še nekatera podjetja, kjer smatrajo, da lahko delajo po svoje, brez Zavoda in prav v teh podjetjih, kjer se nekateri vodilni uslužbenci ponašajo kot absolutni gospodarji, je ugotovljenih največ napak in protizakonitih dejanj s področja delovnih razmerij. Tu bi bila nujna povezava med zavodom in inšpekcijo dela.
Posebne težave pri Zavodu pa povzroča prekasno sporočanje delovnih organizacij, kakšne ljudi potrebujejo. Tako je bilo npr. do konca marca prijavljenih le nekaj nad 300 prostih delovnih mest, do konca junija pa so na področju po-
stojnske občine na novo zaposlili kar 743 oseb.
Nezaposlenost ne povzroča večjih težav, saj traja za večino oseb (67 %) od enega do štirih mesecev. To so osebe, ki niso sokrive, da je do odpovedi prišlo. 30 % je takih, ki so sami prekinili delovno razmerje, in so sicer izbirčni glede zaposlitve ter zato pri njih brezposelnost traja tudi do enega leta, 3% pa je takih, ki iščejo zaposlitve zato, da bi lahko uveljavili pravico za zdravstveno zavarovanje in razna druga nadomestila.
V mesecu poklicnega usmerjanja je Zavod razposlal 665 pisem staršem, katerih otroci so končali osnovnošolsko šolanje. Posvetovanj o izbira poklica, ki jih je bilo 24, se je udeležilo kar 700 staršev, mladih poslušalcev pa je bilo na 52 posvetovanjih kar 1540. V ilirsko-bistrišfci občini je bila zelo uspešna delovna praksa, medtem ko je v Postojni v temi »Spoznavajmo poklice« svoje znanje na javni oddaji pokazalo kar 16 ekip.
Tudi v poklicnem usmerjanju se pojavljajo težave, ki povzročajo motnje v delu Zavoda, vendar bi jih. lahko z nekoliko
dobre volje in več zavesti vendarle lahko odpravili.
Letos je bil rok za prijavo prostih učnih mest do 28. februarja. Vendar je do tega roka bilo prijavljenih manj kot 59 odstotkov mest. Ko so v mesecu poklicnega usmerjanja (marale) učenci, ki so končali šolsko obveznost, videli seznam prijavljenih prostih učnih mest, sta bila upravičena strah in bojazen: kam? Nekatera podjetja ne prijavijo prostih učnih mest in se le-ta oddajajo nekako »pod roko« po poznanstvu. Taka kadrovska politika je kaj škodljiva za družbo in posameznika. Nekatera podjetja imajo tudi negativen odnos do vajencev izven sedeža podjetja, branijo se jih, češ da jim povzročajo stroške s povrnitvijo za prevoz. Zato jemljejo v uk le take iz neposredne bližine obrata, sposobni in ukaželjni mladinci iz bližnjih ali daljne okolice pa morajo ostati doma.
Kot že rečeno: Zavod v Postojni uspešno rešuje svoje naloge, uspeh pa bo še večji in korist skupnega dela boljša, ko bo njegovo sodelovanje z večjimi podjetji in z določenimi občinskimi službami vsestransko, aktivno in stalno.
BA
Pred odhodom vlaka iz ljubljanske železniške postaje na nedeljsko proslavo 20-letnice kočevskega zbora	(Foto: Milan Šparovec)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
7 dni
v sindikatih
• OSS PTUJ:
Pred dnevi je bila na plenarni seji občinskega sindikalnega sveta Ptuj osrednja tema razprave analiza, kako poteka prehod na 42-urni delovni tednik. Predsedstvo sveta je sicer o tem že razpravljalo prve dni septembra. 2e takrat je ugotovilo, da je sicer v delovnih kolektivih veliko zanimanje za skrajšani delovni čas, vendar, da so razprave le še preveč splošne. Zato je sodilo, da je prav, če izmenjajo odborniki na razširjeni plenarni seji o tej temi izkušnje in mnenja.
V razpravi je bilo grajano mnenje tistih članov v delovnih organizacijah, ki trde, da je ta akcija za naše gospodarstvo še preura-njena, da bomo pri tem naleteli na velike težave in podobno. Take trditve in mnenja, je bilo rečeno, zmanjšujejo pomembnost te nadvse pomembne družbene akcije. Razen tega je bilo ugotovljeno, da priprave ne potekajo dovolj načrtno, da so komisije v pretežni večini prepuščene same sebi, da strokovnjaki ne nudijo vsestransko potrebno pomoč, čeprav bi jo morali. Opozorjeno je bilo tudi, da v mnogih primerih člani delovnih kolektivov, sploh niso seznanjeni o bistvu prehoda na skrajšani delovni čas. In to je tudi eden od razlogov, da so potem razprave posplošene in da ni konkretnih zaključkov. Rečeno je bilo tudi, da sindikalne organizacije niso dovolj velik pobudnik zato, da bi delo potekalo načrtneje, da se razprave xne bi zadrževale le ob splošnih ugotovitvah in brez ustreznih konkretnih zaključkov in priporočil. So primeri, da ponekod analizirajo samo, kako bi po-rastla storilnost z intenzivnostjo dela. Nič pa v razpravi ne povedo, kaj bi lahko razen intenzivnosti dela, ki jo je treba prav gotovo pospešiti, lahko še pridobili z znižanjem stroškov, z boljšo organizacijo dela, uvajanjem novih tehnoloških postopkov, skrb-nejšim, oziroma boljšim izkoriščanjem zmogljivosti
Na osnovi zelo tehtne in vsestranske razprave so udeleženci sprejeli tudi nekatera priporočila in zaključke. V vseh delovnih organizacijah, je bilo rečeno, naj bi najpozneje do srede tega meseca osnovali komisije. Delo pri izdelavi analiz naj bi usklajevali z izdelovanjem statutov.
Illllllllllllllllllll!ll)llllllllllllllilllllllllllllllllll!l!lllllllllll!llllllllil^
O IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV # IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV • IZ ČASOPISOV DE
0 namenu in pomenu tovarniškega tiska
Ko govorimo o uspehih in neuspehih naših delovnih organizacij in ko kritično presojamo delo znotraj podjetij, po navadi pozabljamo na vlogo to-tovniškega tiska, ki je in mora biti informator vsega notranjega življenja v delovni organizaciji.
Tovarniški tisk pa mora biti tudi vzgojitelj ter skrbnik delovnega človeka na njegovem delovnem mestu. Da pa bi tovarniški tisk lahko postal resnično ogledalo življenja v podjetju, je pujno, da sodeluje ^ v tovarniškem časopisu čim večji krog dopisnikov iz kolektiva, kajti le tako bo prišla do izraza volja delovnega človeka.
Uredniški odbor tovarniškega glasila ter vodstvo gospodarske organizacije in družbeno-politične organizacije bi morali organizirati informacijsko službo tako, da bi v tovarniškem tisku objavljali celotno življenje in
dihanje podjetja. Podatki naj bi bili dani vytaki obliki, da bi sleherni član kolektiva razumel gospodarsko ter družbeno politično življenje podjetja, zavoda ali ustanove. Ti podatki bi morali biti napisani tako, da bi se vsak član kolektiva zavedal, da soodloča v gospodarskem in družbeno-političnem življenju podjetja.
V tovarniškem tisku naj se odražata resnično življenje in delo v kolektivu in naj postane tribuna proizvajalcev-uprav-ljavcev ter instrument kolektivne kontrole in sredstvo vplivanja na delo vseh organov upravljanja in samoupravljanja.
Tovarniški tisk mora postati hkrati javna tribuna družbenopolitičnih organizacij za izvajanje njihovih nalog in za politično mobilizacijo kolektiva.
Tovarniški tisk, naj bi bil tudi trdna vez med kolektivom, občino ter družbeno-političnimi organizacijami zunaj podjetja.
Družbeno-politične organizacije naj bi važnejše sklepe in odločitve dale na voljo tovarniškemu tisku v objavo, tako da bo delovni človek po svojem glasilu obveščen o vsem gospodarskem in političnem doga j ar n ju v občini.
Iz teh nekaj skromnih besed je razvidno, kakšno sredstvo je tovarniški tisk v rokah kolektiva. Vprašati se moramo, koliko mi sami doprinašamo k te-
mu, da bi naš tisk res služil tistemu namenu, ki ga mora imeti. Če pogledamo samo naš odnos do svojega časopisa, vidimo, da je vse kaj drugega kot zadovoljiv. Časopis izdajamo samo enkrat na mesec in še takrat Opažamo, da leži po vsej tovarni kot neuporaben papir. Ker časopis prejemamo brezplačno, ga tudi cenimo kot manj vredno robo. Tovariši, to pa ni tako! Naš časopis je dražji kakor marsikateri drug časopis. Njegova cena preraste 80 'din za izvod in ga plačujemo od ustvarjenega dobička podjetja. Tovariši, to je naš denar! Če bi se tega zavedali, bi brez dvoma na svoj časopis gledali z drugačnimi očmi. Če bi se pa zavedali, da je to časopis, ki je ogledalo nas vseh, bi svoj odnos do lastnega glasila korenito spremenili. Ko govorimo o TOMOS-ovem časopisu in ga čitamo, godrnjamo, češ: saj ni nič pametnega v rujem. Tovariši, moramo priznati, da že samo izhajanje časopisa pomeni veliko delo, tiho delo našega uredniškega odbora, ki ga vodi tovariš Jaša Žvan. Tovariši, to delo služi nam vsem. Tovariš, ki je s tem zaposlen, opravlja pionirsko delo za nas vse. Ne kritizirajmo ga, temveč mu pomagajmo! Njegovo delo ni lahko, zato mu delo olajšujmo. Sodelujmo! Opisujmo vse, kar je važnega v podjetju. Potem bo list res naše ogledalo, ki nam bo v
ponos. Da pa ni naš časopis boljši, kot je, denimo roko na srce in priznajmo, da smo v veliki meri sami krivi. Saj bi naši prispevki veliko pripomogli, da bi naš list ne bil najboljši samo v občini, kakor je do sedaj, temveč najboljši v naši socialistični domovini.
Če analiziramo vzporedne številke našega časopisa, opažamo, da je večina člankov delo našega uredništva. Saj drugače ni šlo. Urednik hodi in prosnja-či za članke po tovarni, česar bi ne smelo biti. Mi sami bi morali biti tisti, ki bi uredniku dajali material za urejanje in objavljanje. V TOMOSU je toliko problemov, da preraščajo okvir tovarne in tudi same komune. Družbeno-politične organizacije v TOMOSU bi morale imeti tovarniško glasilo za svojo javno tribuno, preko, katere bi dosledno obveščale in vzgajale člane kolektiva. Dolžnost druž-beno-političnih organizacij v TOMOSU bi morala biti, da bi preko tovarniškega tiska opozarjale na razna vprašanja, prikazovale stanje ter preprečevale pojave, ki nastajajo v mladih podjetjih s tako različnim kadrovskim sestavom. Družbene organizacije bi morale tudi nenehno preko tiska vzgajati kolektiv ter ga usmerjati v našo socialistično stvarnost.
Samoupravni organi v^TOMOSU bi morali preko tovar-
niškega tiska polagati obračun kolektivu, ne v suhoparnih številkah, temveč prikazati uspehe in neuspehe kolektiva tako, da bo to razumljivo slehernemu članu kolektiva. Le tako bo mogoče odstraniti probleme TOMOSA, če bodo družbeno-politične organizacije in samoupravni organi podjetja znali preko tiska zainteresirati vsakega člana kolektiva za sodelovanje pri reševanju problemov.
Nujno bi bilo preko tiska na podlagi analiz obdelati tako gospodarsko kot kadrovsko vprašanje posameznih ekonomskih enot ter strokovno izobrazbo vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu.
Ob sklepu tega članska pozivam vse delovne tovariše in tovarišice, naj pristopijo v krog dopisnikov našega časopisa ter se znebijo občutka, češ da ne znajo pisati. Imamo urednika, ki bo naše članke uredil tako, kakor je potrebno za objavo. Ko se bo voz premaknil, bo stekel brez velikega truda.
Ne pozabimo, da je list glasilo kolektiva in ne tovarne. Zato je naša dolžnost, da sami skrbimo za to, da bo vsebinsko pester, bogat, zanimiv in aktualen.
Ž. A.
Tako sodi član našega kolektiva iz proizvodnje o vlogi in pomenu tovarniškega tiska sploh in posebej o našem glasilu. Prav
je, da se je končno nekdo iz vrst neposrednih proizvajalcev zga-nil in povedal, kako misli. Iskreno želimo, da bi se pozivu tega dopisnika odzvali še drugi član1 kolektiva, da bomo z združenimi močmi privedli naš list °a dostojno višino.
Uredništvo

tekstilec
Osnova za prihranek na materialu
V predzadnji številki našega lista smo načeli eno izmed kočljivih vprašanj — stimulacijo z. prihranek na materialu. Zdaj-ko je napravljena osnovna 1 bežna analiza o pogojih ugota ljanja prihranka na pomožne materialu v plemenitilnici I, m ko registriramo osnovne znač nosti in težave, na katere srT^ naleteli pri reševanju tega Pz blema obrata EE plemenitim ^ I, ki pa je tesno povezana drugimi, morda še bolj Per ,-tj. vprašanji v podjetju kot cel ^ Mnenja smo, da. je osn°Qri-predno govorimo o realnem P ^ hranku in s tem v zvezi o mulaciji, da uredimo skladis ^ službo in v zvezi z njo
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN ® IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN
• RADOVLJICA:
58 milijonov primanjkljaja in vendar - nič sivih las
Zbori zavarovancev, ki so jih sklicali po posameznih volilnih enotah na področju podružnic Komunalnega zavoda Jesenice za Radovljiški okoliš, so bili zelo slabo obiskani. Kljub temu da je Komunalni zavbd pripravil zelo obširno in zanimivo gradivo za obravnavo na zborih zavarovancev, kaže, da zavarovanci nimajo Posebnega zanimanja za probleme socialnega zavarovanja. V nekaterih volilnih enotah zaradi premajhne udeležbe zborov sploh ni oilo mogoče sklicati. Ali je zadeva res vredna tolikšnega nezanimanja?
Skupščina KZ je obravnavala podatke o 8-mesečnem poslovanju Komunalnega zavoda. Ti izkazujejo primanjkljaj za to obdobje kar prek 58 milijonov dinarjev, od tega na področju Jesenic prek ■46 milijonov in na področju Radovljice prek 11 milijonov.
Izdatki skoraj po vseh postavkah so se v letošnjem letu znatno Povečali v primerjavi z letom 1962. Za ambulantno zdravljenje pri manjšem številu zavarovancev kot lani so izdatki narasli za prek 10 milijonov dinarjev, kar pripisujejo razširitvi zdravstvene službe in porastu cen. Za zdravljenje v bolnicah so' stroški porasli za prek 2 milijona. Stroški za zobozdravstvo v radovljiškem okolišu so nižji za prek milijon dinarjev, toda na Jesenicah so večji za okoli 9 milijonov. Pri tem je treba omeniti, da je letos manjše število zobozdravstvenih storitev. Tudi pri ostalih postavkah razen pri izdatkih za zdravila in zdravljenje v klimatskih zdraviliščih (kjer so nižji) so izdatki narasli in tako računajo, da bodo ob koncu leta zabeležili še večji primanjkljaj. Obenem nastaja vprašanje, kako in od kod kriti ta primanjkljaj. ■Skupščina KZ bo na svojem sledečem zasedanju verjetno o tem razpravljala in sprejela ustrezne oklepe, ki pa bodo verjetno taki, da bodo morali predpisati posebni dodatni prispevek delovnim organizacijam.
Komunalni zavod je u- začetku leta 1963 planiral, da stroški enega aktivnega zavarovanca ne smejo presegati 20.000 dinarjev.
Po podatkih zavoda za 8 mesecev pa so skoraj vse, zlasti gospodarske organizacije, to vsoto že občutno presegle. Kako ti stroški nezadržno naraščajo, nam kaže nekaj naslednjih primerov. Na področju Radovljice so stroški na enega aktivnega zavarovanca po posameznih podjetjih v povprečju znašali: v Verigi 23.076 din, v Almiri 27.533, Elanu 28.791, GP Radovljica 20.881, GP B. Bistrica 23.261, TIO Lesce 28.869, Plamen Kropa 24.169, Tovarna čokolade Lesce 28.928, Kemična tovarna Podnart 27.453 itn. Na jeseniškem področju pa: v Železarni Jesenice 33.501, PVP Jesenice 20.538, Elektrarna Moste 31.388, Gradis Jesenice 25.938 itn. izdatkov na enega aktivnega zavarovanca v povprečju.
Odstopljeni zneski delovnim organizacijam za kritje stroškov bolovanja do 30 oziroma do 7 dni so bili v glavnem realni in je večina podjetij izkazala prihranek. Tam, kjer so izkazali primanjkljaj, je ta le malenkosten in ne bo posebnih težav za njegovo kritje.	*
Odstopljena sredstva za kritje stroškov nesreč pri delu niso realna in previsoka skoraj za vsa podjetja. Tako je bilo na področju zavoda v ta namen odstopljeno gospodarskim organizacijam prek 59 milijonov dinarjev, porabljeno pa po nepopolnih podatkih komaj 15 milijonov din. To pomeni, da je ostalo podjetjem več kot 44 milijonov dinarjev sredstev, ki jih po veljavnih predpisih lahko uporabijo le za tehnične izboljšave pri preprečevanju obolenj oziroma samo preventivne ukrepe pri preprečevanju nesreč pri delu in poklicnih obolenj.	'
' v zvezi s tem vznika več vprašanj: ali bi lahko zamrznjenih 44 milijonov porabili za kritje nastalega primanjkljaja tako, da bi podjetja namesto dodatnega prispevka odstopila sredstva, ki so jim ostala neporabljeno iz naslova za kritje stroškov za nesreče? V kolikor se pri zavodu odločijo na predpisovanje posebnega prispevka v mejah zakonitih določil, ali bo ta prispevek enak za vsa podjetja ali pa bo za tista podjetja, ki so porabila več sredstev večji, za tista, ki so porabila manj, pa manjši?
O vsem tem in o ostalih vprašanjih ob stalnem naraščanju stroškov za zdravstvene usluge bi se morali pogovoriti na zborih zavarovancev in slišati mnenja in predloge zavarovancev< samih. Zal zavarovanci za to niso pokazali zadosti zanimanja. In če prida do tega, da bodo morali primanjkljaj kriti iz osebnih dohodkov ali drugih skladov podjetij, ali bodo takrat bolj zainteresirani.
Varčevanje
• TRBOVLJE:
Program
za »mesec varnosti«
Komisija za HTV pri delu Pri občinski skupščini Trbovlje je v zadnjem času • nekajkrat razpravljala o programu za “mesec varnosti pri delu«, ki bo od 10. oktobra do 10. novembra. Sklenila je priporočiti organom samoupravljanja, sindikalnim organizacijam, tehničnim vodstvom in službi HTV pri delu v delovnih organizacijah, da posvetijo posebno skrb higiensko-tehnični zaščiti oziroma varnosti Zaposlenih pri delu in v prometu.
V delovnih organizacijah v Trbovljah bodo v tem času pripravili vrsto predavanj in razgovorov z zaposlenimi o HTV Pri delu, varnosti v prometu in o preventivnih zdravstvenih
ukrepih. Pripravili bodo tudi razstavo osebnih zaščitnih sredstev in ponazarjali njihovo uporabo. V vseh delovnih organizacijah bodo pregledali prevozna sredstva, s katerimi se vozijo zaposleni na delo. Organom samoupravljanja je komisija priporočila, naj skupaj z varnostno službo v delovnih organizacijah opravijo preizkus znanja vodstvenega kadra o HTV pri delu.
-k-
• ŽELEZARNA RAVNE:
Prvi rezultati ob preizkusnem prehodu na 42-umi tednik
V ravenski železarni so »na tihem« že pred tremi meseci uvedli 42-urni delovni tednik, in sicer v topilniškem obratu. Tako so hoteli pridobiti na osnovi praktičnih preizkušenj vrsto po-
datkov za postopen prehod na skrajšan delovni čas v vseh obratih. In dobili so jih.
V topilnici so torej obratovali v treh izmenah. Sedaj obratujejo tu v štirih izmenah, zaposleni pa imajo prosta dva zaporedna dneva. Ob dotedanjem troizmenskem delu je posameznik opravil povprečno mesečno 236 ur, torej precej nadur. To predvsem v pomladi, jeseni in zimi. Sedaj pa o nadurnem delu ne govore več. Z izkoriščanjem delavnega časa tudi ob nedeljah popoldne in ponoči, pridobe več kvalitetnih jekel, kar ima dvojni pozitivni učinek. Realizacija obrata narašča, ker proizvedejo več jekla in ker le-tega »prodajo« dražje ostalim predelovalnim obratom.
Rezultati trimesečnega preizkusa govore, da so dosegli za 16 % večjo realizacijo ob 17 % večji zaposlenosti, izdatki za osebne dohodke pa so porasli prav tako za 16 %.
Ostali predelovalni obrati imajb sedaj na razpolago več kvalitetnega jekla, kar znova povečuje celoten dohodek železarne.
Hkrati ob preizkusnem prehodu v topilnici na krajši delovni čas, so spremenili tudi merila za delitev in oblikovanje osebnih dohodkov. Tako je osebni dohodek mojstrov v dobršni meri odvisen od kvalitete jekla in zmanjšanja izmečka. To nadomešča delno poprejšnje njihove prejemke za nedeljsko, oziroma nadurno delo.
Izkušnje, pridobljene s tem pSrdizkusom, bodo s pridom uporabili pri analiziranju pogojev v drugih obratih, v martinarni, kovačnici itd.
NlllllllllllllllllllllSIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM
Kolektivov • iz Časopisov delovnih kolektivov ® iz časopisov
!yidenco. Sedanji sistem primi-ivnega. izdajanja blaga (mate-‘ala) iz . pomožnega skladišča Jarv in kemikalij v obratu I tikakor ne ustreza in je zato llJjno, da prihaja do diferenc in ^sorazmerij.
Tudi poslovanje v barvni ku-kfiji, 'ki je tesno vezana na to 'kladišče, ne nudi realnih podatkov, saj barvna kuhinja ni-dda niti podatkov o tem, kakšne Joličine in vrste barv ter kemikalij je sprejela iz skladišča. jarvna kuhinja ima podatke o Naročenih vrstah in količinah, |?e Pa tudi o dobavljenih. Analiza je pokazala, da pri tem nagajajo precejšnje razlike. Kuhi-dla mora prikazati na eni strani ■ rajem materiala, na drugi pa , °ajo, ki mora z upoštevanjem 'ad°g biti enaka prejeti.
„ Do teh razlik pride zaradi .azličnega vpisovanja na »na-avnico« iste naročilnice. Dosto-
pri sestavi nabavnic je tak, dajejo barvna kuhinja in tu-.drugi oddelki skladišč nasled-
dan dobavnico za pretekli -Mani dan. Skladišče dobi le ^a izvoda, od katerih gre eden materialno knjigovodstvo, ru6i pa ostane v skladišču. Na ‘dva izvoda vpiše skladiščnik dane količine. Barvna kuhinja ‘ vsakdo drugi pa itna na svo-izvodu napisane le naro-;ne količine. Tako ima skladi-■® .možnost, da vpiše kot izdane °Dubne količine, potrošnik —
v našem primeru barvna kuhinja s tiskarno — pa o dejanski obrenitvi nima pregleda.
Sama poraba barv za posamezne tiskarske stroje oziroma artikle mora biti točno vodena tako, da se lahko vsak trenutek izračuna dejanska poraba in napravi primerjava z normirano.
Za vse to, oziroma za sam obračun realnega prihranka na materialu, pa je osnovno troje: realni tehnično in vrednostno izdelani normativi, točno zajemanje porabe in stalne cene. Dokler ne bodo rešene te ,tri osnovne točke, ne moremo govoriti o resničnem in dejanskem ugotavljanju ustvarjenega prihranka. Razumljivo je, da morajo pri postavljanju normativov služiti kot osnova le recepti colorista, ki za vsako varianto predpisuje porabo barv in kemikalij za enoto proizvoda. Recept oziroma tehnični normativ porabe pa spet ni stalen. Pogosto pride do sprememb zaradi novih sestavin (barv in kemikalij), zaradi novih barv, ki jih mora proizvodnja uporabljati zaradi tržnih razmer namesto prvotnih,* po tehničnem normativu določenih barv in kemikalij. Nemogoče pa je zahtevati hitre rešitve v sedanjem stanju, ko funkcijo colorista opravlja ob-ratovodja, ki je zaposlen oziroma preobremenjen z operativnimi posli.
Podatki o (dejanski porabi
npr. tiskarskih barv in kemikalij zaradi pomanjkljivega evidentiranja ne morejo dati točne osnove za obračun porabe materiala, ki pa sedaj služi tudi za kalkulacijo cen. Zato bodo morali tiskarji voditi bolj točno evidenco kot doslej.
Smatramo, da je obračunavanje prihranka pri materialu po dejanskih tržnih cenah neprimerljivo. Ker bi tu šlo za stimulacijo neposrednega proizvajalca na določenem delovnem mestu, ne morejo pri tem obračunu obstajati gibljive cene pač pa edinole stalne. Delavec vsekakor ne more vplivati s svojim delom pri stroju na tržne cene materiala, ki ga uporablja za izdelavo določenega artikla in ne bi smel biti prizadet, če se je cena neki barvi ali kemikaliji na trgu spremenila.
Razumljivo je, da predlog za stimulacijo na prihranek zaradi omenjenih težkoč ni mogoče napraviti čez noč, ker smatramo, da mora biti temeljito študijsko obdelan in mora kot osnovo upoštevati stvarno stanje v obratu in če hočete v celotnem podjetju. Pogoji, ki sedaj obstajajo za relativno realno ugotavljanje prihranka na materialu, vsaj trenutno še niso zreli in bo potrebno odstraniti oziroma rešiti vse navedene težave, predno bomo lahko pristopili k realnemu obračunu prihranka na materialu.	J. J.
• ZASAVJE:
Primer medobčinskega sodelovanja
Te dni začenja z delom medobčinska inšpekcijska služba za štiri zasavske občine, in sicer Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija. V okviru medobčinske inšpekcijske službe bodo delovale gradbena, tržna, sanitarna, veterinarska, gozdarska in delovna inšpekcija. Kmetijska inšpekcijska služba pa bo še • naprej delovala — spričo posebnih pogojev v vsaki občini — samostojno. Sedež skupne medobčinske inšpekcijske službe bo pri občinski skupščini v Trbovljah, kjer bo organizirana v posebnem oddelku.
Računajo, da bodo znašali letni stroški skupne medobčinske inšpekcijske službe za Zasavje okrog 31 milijonov dinarjev; občinske skupščine Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija pa bodo prispevale sredstva na podlagi posebnih izračunov, ki temeljijo na številu objektov za pregled oziroma na številu zaposlenih (delovna inšpekcija). Tako mislijo doseči večjo učinkovitost teh služb in hkrati zanje zmanjšati izdatke.
<	-lr-
na nepravem mestu lahko več škodi, kakor koristi
Pa vendar zaradi zanemarjanja razsvetljave neodgovorno zapravljamo na tisoče delavcem vid, eno najdragocenejših dobrin.
ELKO svetilko za vsak namen in za vsak prostor
Koristite brezplačne usluge: nasvete, ponudbe in projekte naših strokovnjakov za razsvetljavo. Sporočite nam svoje želje in težave. Skupno bomo laže hitro rešili vsak problem razsvetljave.
E LEKTRO KOl#lNA
MARI BO R
GORNJA RADGONA
slavi 15. oktobra svoj občinski praznik v spomin na odhod prvih partizanov v Pohorski bataljon ter na prve aretacije skojevcev in članov OF 15. oktobra 1941
Za občinski praznik čestitajo vsem kolektivom in vsem delovnim ljudem:
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI KOMITE LMS OBČINSKI ODBOR ZB TER VSE OSTALE MNOŽIČNE ORGANIZACIJE
JUBILEJNA
PREDSTAVA
Če prisluhnemo gledališkim, kulturnim in drugim delavcem, ki so 1944 na osvobojenem ozemlju v Črnomlju pripravljali in prisostvovali premieri Bo- -rovih »Raztrgancev«, ,nas njihova pri- ■ poved kar malce osupne. V dneh, ko so tako žejno pričakovali originalnega, sodobnega slovenskega odrskega teksta,, sredi razburljivih vojnih dogodkov na eni in zmage na drugi strani, niso videli v »Raztrgancih« velike umetnine,' niti jim niso ■ prerokovali življenja. Toliko kritičnosti v viharnih dneh! Vendar pa .so se nekje zmotili. To priznavajo danes tudi sami. Če bi bili »Raztrgane!« umetniško še bolj skromno delce, bi se vendarle obdržali med .. našim narodom kot živa, resnična podoba nekega časa in ustvarjanja. Zakaj danes beremo in poznamo Vodnikove pesmi, Desetega brata, može, ki so na-
pisali prve slovnice ali zgodovinske spise. Kot prve in edine vsaj v določenem obdobju svoje vrste. Saj tisto, kar smo delali Včeraj; je dalo pečat vsemu današnjemu.
Zato Borove drame ne moremo vrednotiti £golj z umetniških vidikov." Velik umotvor res niso, vendar so obrtniško toliko izdelani in vsebinsko zanimivi,' da lahko zažive tudi na malih amaterskih, odrih. In vsaj tako dolgo, dokler bo nedavna preteklost v nas še živa, si bodo tu in tam spontano pridobili prostor na odrskih deskah.
»Raztrgane!« Mateja Bora so drama medvojnih razmer na slovenskem Štajerskem. Ražtrgance je imenovalo prebivalstvo, okupatorjeve vohune, ki so se izdajali za partizane in skušali ' vnesti zmedo in razdor med partizansko gibanje. Hodili so v hiše, hodili celo
med borce v brigade. In Bor pripoveduje, kako sta nekega večera prišla v mlinarjevo bajto dva človeka. Kdo ve, sta raztrganca ali partizana?
Predstava »Raztrgancev« 5. ^oktobra ob dvajseti obletnici zbora odposlancev slovenskega ljudstva v Kočevju, je bila dogodek, ki mu komaj utegnemo najti podobnega. Zdelo se je, da je za nekaj ur prevladala med igralci in gledalci v dvorani ona danes malodane že pozabljena živa in neposredna vez ter toplina in prisrčnost. Kakšna razlika med to predstavo v Šeškovem domu in onimi v naših osrednjih gledališčih! In vendar so tudi to pot igrali člani ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča uz Ljubljane in Mestnega gledališča ljubljanskega. Isti igralci, ki so pred dvajsetimi leti prvič nastopili v Raztrgancih in so še danes aktivni bodisi igralci ali režiserji: France Presetnik, Ema Starčeva, Vladoša Simčičeva, Jože Gale, Draga Ahačičeva, Lojze Potokar, Jože Tiran, Stane Česnik, Vida Levstikova, Franjo Kumer.
V avditoriju pa je sedelo nebroj partizanskih borcev. Tako so dogajanje na odru pred začetkom in odmorom dopolnjevali spomini na nekdanje dni. Tu sta se po dolgih letih srečala stara tovariša, si. segla v roke, se smejala in govorila v potokih. Tam pa ju je spremljala vrsta radpvednih, mladih oči, ki poznajo vojno samo iz pripovedi in knjig. In spet na drugem koncu nekdo ni vzdržal, da bi ne govoril kar med predstavo, samo: Glej, takrat je. bila scena malo drugačna. Kakšna borba in streljanje! Prima. Kal^or v resnici...
Težko bi bilo zapisati še kaj več, zakaj tisto, kar nam je ostalo po sobotni predstavi »Raztrgancev« ni bilo ne umetniško doživetje, ne občudovanje predstave, ki je bila resnično lepa, marveč doživetje preteklosti in ponos.
A. P.
Pravkar je v Preddverju SNG v Ljubljani odprta razstava karikatur Boruta Pečarja, ki v slikovitih risbah podaja pregled Dramskih uprizoritev
Kaligula želi spremeniti svet
S premiere Camusove »Kaligule« v Drami SNG v Ljubljani. V naslovni vlogi in na fotografiji Andrej Kurent
Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je pretekli teden pričela svojo letošnjo sezono z igro Al-
9 ocene SmmSm i^onMAcioeB

POTREBNA
NOVOST
KONCERTNA IZVEDBA HANDLOVE OPERE JULIJ CEZAR
Povejmo takoj, da je — čeprav namenjen za preteklo sezono — prinesel '»Julij Ce-žččf« tudi v fiziognomijo letošnjih programskih načrtov spodbudno svežino, ki se lepo ujema z nekaterimi nakazanimi potmi v repertoarju Slovenske filharmonije in Koncertne poslovalnice. Povejmo tudi, da razmeroma slabo zasedena dvorana verjetno ne pometli'frontalne in dokončne reakcije publike na baročno glasbo — temveč prej, ali pa vsaj v tolikšni meri posledico vzgoje, ki je je bila ta publika deležna že 'vrsto let doslej. Ilustracija:	občinstvo
so le deloma sestavljali stalni obiskovalci in abonenti Slovenske filharmonije. Res je, da koncertnih izvedb oper (Še, ce- 1 lo baročnih) pri nas nismo va-
jeni, pa tudi to je res, da take izvedbe ne morejo docela pričarati pravega »opernega« vzdušja, ki bi docela pritegnilo povprečnega ljubitelja. Toda vzroki so vendarle glob' Iji: našo programsko politiko bomo morali čimprej in čimbolj pozorno uravnovesiti tudi z načrtnimi posegi v zakladnico baročne glasbe.
O izvedbi sami povejmo to, da je bila pripravljena vzorno in z Veliko ljubeznijo ter podana z natančnim premislekom o stilu. Dirigent Ciril Cvetko je dosegel z njo lep uspeh, prav tako večina solistov, ki so se večinoma znali dovolj podrediti stilnemu — komorno uglašenemu muziciranju. Glavne vloge so interpretirali[•’ Samo Smerkolj, Ileana Bratuž-Kacjanova, Bo-
žena Glavakova, Mitja Gregorač in Danilo Merlak. O komornem orkestru Slovenske filharomnije ter komornem zboru ljubljanske Opere (razenji njegovi dikciji) —, lahko napišemo majlepše.
In še ob robu — podobnih primerov je pri nas več ko dovolj — »drobnjarija«: iz natisnjenih programov je mogoče razbrati: da je Hdndel »pred-klasični« skladatelj. Ne gre za besedico samo — gre za celotno gledanje, ki sodi, da »prava« glasba začenja šele z mojstri dunajskega klasicizma, ves »prej« pa da je stvar zgodovinskih razprav in le včasih, zaradi pietete ali ugleda, tudi koncertnih dvoran in poslušalcev. Nekako tako so se »nekoč« na Nemškem odločili za »predzgodovino ...« B. L.
kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene
Nič
novega
FRANCOSKO-ITALIJANSKI FILM »SESTANEK«
Spričo imen, sodelujočih v italijansko francoskem filmu »Sestanek«, res ni ničesar 'novega. Režiral ga je Jean Del-lanoy, igrajo pa Jean Claude Pascal, Annie Girardot, An-drea Parisy, Odil Versais in drugi — tako bi upravičeno pričakovali tudi solidno filmsko zgodbo. Vendar že po prvih prizorih lahko začutimo, da avtorjem ni šlo za neko psihološko razglabljanje in iskanje vzrokov v človekovi razdvojenosti, razkroju majhne družinske celice nadvse simpatičnih in človeško naravnih in preprostih ljudi, ki se očitno v življenju niso povsem znašli, temveč jim je šlo predvsem za fabulo, ki bo gledalca čimbolj intenzivno zapo-
slila s svojimi zunanjimi zapleti, nepričakovanimi srečanji in dogodki, ki segajo celo v kriminal in odkrivajo grozljivo temačno vzdušje v ljudeh in njihovem okolju. Lahko bi v njej našli nekaj socialno moralnih problemov, ki so lastni razkrajajočemu se buržoaznemu sloju sodobne družbe, vendar ti problemi niso tretirani s socialno moralne plati, temveč zgolj kot zanimiva osnova in okolje, kjer se lahko prikaže blišč in beda sodobnega pariškega bogataša, petrolejskega magnata ter njegovih osnovnih potez v uveljavljanju. Seveda zgodba ne bi bila popolna brez skrivnostnega umora, zapleta v družini petrolejskega mogotca ter
nenadnih odkritij in razjasnitev o marsičem nepredvidenem. Po številnih zapletih, usodnih srečanjih in spoznanjih je družina bogataša uničena, ponovno pa še najdeta oba mlada zakonca, ki ju je življenje brez logičnih utemeljitev privedlo v okolje, kamor v svojem iskrenem in človeško preprostem čustvovanju vsekakor ne sodita.
Film ja nekakšna drama s kriminalnim ozadjem, s solidnimi sodelavci in solidno izvedbo. Gledalca pritegnejo predvsem znani obrazi, medtem ko mvr zgodba v bistvu ne pove ničesar izrednega in novega.
I■ B.
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije oirene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene
berta Camusa »Kaligula«. Zakaj ravno s »Kaligulo« je pravzaprav vseeno. Toda, če smo utegnili v Glegališkem listu prebrati besedo o novem programskem letu in zagledali poudarek, da želi biti Drama sodobno angažirano gledališče, ki ga zanimajo predvsem moralni problemi družbe, se nam izbor' Camusa za začetek sezone ne zdi slučajen. Težko bi pač našli v sodobni literaturi pisatelja in folozofa, ki se s tolikšno svojskostjo in prizadevnostjo vprašuje o smislu in nesmislu naše morale, našega bivanja in obstoja, kot prav ta francoski avtor. Doslej smo ga na Slovenskem bolj poznali iz. proznih del in kot enega izmed pripadnikov filozofije absurda. Zdaj pa se lahko torej ponovno seznanimo še z njegovo dramatiko. In prva ter obenem poglavitna ugotovitev ob srečanju s Camusom kot odrskim piscem je, da je tudi v tej zvrsti umetnosti do kraja zvest -sebi in svojim večnim »problemom.
Kaliguli, vzorni rimski cesar, utrpi nenadoma veliko izgubo: umre mu. ljubljeno bitje, sestra in ljubica hkrati. Nekaj dni obupan tava po mestu in zaman ga .išče ves dvor. In ko se vrne, je ves spremenjen. Toda ni ga toliko užalostiia nenadna smrt, da bi se spremenil, marveč spoznanje, da na svetu ni ničesar večnega in da je svet, kakršen je, neznosen in nesmiseln, Zato. si zaželi »luno ali srečo ali nesmrtnost, sploh nekaj, kar bi bilo nemara noro, toda kar bi ne bil'o od tega sveta.«
Kaligula ima oblast. In oblast pomeni, da lahko stori in preizkuša- prav vse. kar se mu zahoče. Ker je prepričan, da bo absurdnost vseh človeških zakonov, odnosov, naziranj in misli lahko spremenil, če jih bo postavil na. glavo, se loteva prav neverjetnih reči. Koligula ubija, spreminja religijo, piše nove ekonomske ih moralne zakone. Nikomur, niti svojim najbližjim ne prizanese, saj vidi, da se vsi zapovrstjd podrejajo tistemu življenju, ki ga živimo tudi mi vsi. Zato si seveda nakoplje obilico sovražnikov. Le malo jih je med njimi, ki vedo, da Kaligula ni blaznež, da je tragični junak, da ukrepa, kot mu veleva razum, in obenem pri tem trpi, vse — za »bodočo srečo«. Toda prav ti jasnovidni sovražniki postanejo, zanj usodni, zakaj očuvati in obrdžati hočejo obstoječi svetovni in človeški rod, v katerem edino morejo živeti.
Kaligula torej, ki se bori proti nesmislu, počenja vse življenje nesmisel tudi sam. In ko se tega na koncu zave, je prepozno. Morilci so že pred njim, starodavno kolesje človeške družbe se bo vrtelo naprej. Ne sreča, ne nesmrtnost, ne svoboda, ljubezen in logika ... ne morejo biti izven tega sveta.
Camus, predstavnik filozofije absurda, torej tudi s koncem svoje »Kaligu- ‘
le« zgovorno kaže, da ne proglaša absurda zaradi njega samega, ampak da je v njegovi biti toliko one zdrave življenjske sile, ki se s tem absurdom ne' prestano spopada z željo priti do novih boljših oblik našega današnjega življ®-n j a.
»Kaligula« Alberta Camusa je idejna drama s skrajno skopim akcijskih dogajanjem, toda vendarle resničen umetniško pomemben odrski tekst. še malo ne dolgočasen in dolgovezen' Iskrivost in globina avtorjevega duha
ter poetičnosti jezika ne popustijo
ko prenekateri umetnik, če težiser
prepozna njegove prave biti, ostane
zorje, kar je znova dokazal v Camu
sov*
»Kaliguli«. Kako bi sicer mogla ta drf
edn°
ma ostati na odru tako idejno izpove■ in vendar prav nič zemeljsko privzdj*» njena. Na lepi, stilizirani' sceni z n skim stebrom (scenograf arh. Sveta vanovič) z igralci v bogatih rim5* oblačilih (kostumograf Mija Jarčeva) Hieng razpostavljal svoje situacij6*..
“ ■ 'aie
so na prazni sceni tu in tam prihaja^
d'
v nekakšen nered in nasilnost, P1 ^ vsem v nastopu pesnikov. Sicer P3 ; mu komaj kaj očitali.	. veg
V »Kaliguli« je nastopil skoraj ^ moški ansambel Drame Slovenskega .j. rodnega gledališča v Ljubljani. j| ^
ne j še vloge so imeli še Dušan Škedh je z umirjeno prepričljivostjo
interP^
tiral Helikona, naj ožjega Kaligul
sodelavca, Danilo Benedičič, mladi P®,.
nik, mestoma rahlo jokav, vendar razita'mladostno občutljivostjo irL^alj, bino, potem vodja zarote Boris^ K gir hladen, razumarski Kereja, odlič®1? je, tipod vsestransko aktivnega in 'France Presetnik kot Patricij » je v eni najbolj karikiranih vlog, K 0;ia-
’ 7n>'
Presenikova igra močno podkreP
Edina igralka Štefka Drolčeva J6 ; to-
pretirala Kesonijo s pravo notran^2,
ELA P
plino in tragičnostjo.
začetka do konca. Vsak, tudi najmanj^1 preblisk misli je tako iztrgan iz življenja nas vseh, da mu moramo prisluh' 'niti in verjeti. Smisel našega življenj3’ ki ga Camus v »Kaliguli« razbohoti d° skrajnosti, je samb na videz pretiran.
Ob ljubljanski predstavi »Kaligul®* izstopata za gledalca, vajenega dratn' ske hiše, predvsem dve reči: razkošJ uprizoritve in interpretacija Kaligul® Andreja Kurenta. Komaj razumljivo j®’ da tega dolgoletnega, solidnega igral®® pravzaprav še nismo poznali. In naj pomen režiserja v gledališču še tak® znan, moram vendarle ponoviti, da lah-
na pol svoje umetniške poti. Kurentu Kuligula je bil tako žalosten, krut > obenem tragično velik junak, kakršneS^ ši ob branju teksta komaj lahko zamislimo kot resnično živo figuro. - Mn°8 _ mu je pripomogel do uspeha tudi Pril®' ten, močan igralčev glas v srednjih 1 __ gah, potem neki tragični smisel za h3 mor in umirjena, zato pa globoko Pr® prlčljiva eksplozivnost.	-e
Režiserja Andreja Hienga odlikuj ne le obrtniško znanje svoje strok ’ temveč predvsem veliko duhovno 0
■MH

MNENJ A IN STALIŠ C A
OSNUTEK CELJSKEGA STATUTA IN KULTURA:
HLEBEC
ZA ZDAJ Št PROTISLOVJA
IZDELAVA OSNUTKA STATUTA IN NJEGOVE DOPOLNITVE, VSE TO DAJE PRILOŽNOST, DA SE JASNEJE DOLOČIJO NE LE PROGRAMSKE NALOGE KULTURNEGA RAZVOJA, MARVEČ TUDI METODE, S KATERIMI NAJ
N NOŽ
Sklad za šolstvo občine Siska je pred lavnim nekaterim šolam podelil sred-l’a za osebne dohodke — 32.000 din na Stelja, 38.000 din na predmetnega uči-3a in 44.000 din na profesorja, za Prave šol pa oddeljeno kvoto. Delitelj ni predvidel, kakšno nevarnost j, Tlva v sebi tako dodeljevanje dohod-' y' S posebno kvoto za upravo so bile Prave več ali manj demobilizirane, da toi?6 Potegovale za realne dohodke uči-'ev> z delitvijo sredstev na tri poklice Ore kaj zlahka po vodi enotnost zbo-“ Pedagogov na neki šoli (ta pa je za
Parjalno vzgojno delo precej potrebna).
j..Zanimivo je tudi to, da imajo raz-ne šole v isti občini različne dohod-j ’ centralne več, periferne manj. Ob 3 si človek upravičeno lahko postav-1 vprašanje, ali ni tu rušeno načelo ^cevanja po učinku. Učinek šole je, j nPr. učenca nauči seštevati, ali mora ^efi to v isti občini različno vrednost k enaki kvaliteti znanja. Kje so tu kritji za kategorizacijo šol, ali ima ne-0 v svojih dlaneh hlebec in nož in aki šoli reže kose po svoje?
^cglo bi se tudi postaviti vprašanje, s° to realni osebni dohodki, oziroma 0razmerni z drugimi poklici? Če so v Pgih poklicih boljši osebni dohodki, ..te ali nehote vpliva to na cene, ki k' učitelj s tako zmanjšanimi dohodke bo zmogel. Na splošno velja mne-e> da so se dohodki učiteljev z uvedbo lsPevka za šole uredili. Mogoče so se . Podki nekoliko dvignili učiteljem zadkom, učitelji srednjih let pa imajo
1»
finalno nižje dohodke kot pred leti, 0 sorazmernih niti ne govorimo. Pra-"Uo je res plačevati po delu in ne na j r°st, toda rigorozno izvajanje nače-,0, da se plačuje ne glede na službena ,t|z (za to so se v Šiški zelo trudili) lah-0 Prav to načelo poruši. Lahko izpu-
%
'ho iz razgovora po birokratizmu di-
»službena leta«, toda praksa je že
nekdaj delala mojstra in so jo upo-evQli povsod. Ta pa se še kako lahko r°ža v učinkovitosti dela.
^ OPlenjeni dohodki so bili v omenje-j °bčini dani za redno učiteljevo delo *a različno dodatno delo — jezikovni
krožki, knjižničarstvo, športne tekme, dramatski krožki. Če si je učitelj nabral , kaj več takega dodatnega dela, je lahko računal na kako točko več (na kak tisočak). Vsekakor bi kazalo razčistiti, ali so predvidena sredstva za redno delo, za kvaliteto in učinkovitost tega, ali še za dodatno delo, ki se v drugih strokah imenujejo nadure. Večkrat slišimo pomisleke o učiteljevem štiriurnem delu na šoli. Kdor trdo dela v šoli štiri ure, je po teh precej izčrpan, da ne govorimo o popravah in o lastnem izpopolnjevanju, ki ga je učitelj, če ima količkaj vesti, dolžan sebi in svojim učencem. Znanost se izpopolnjuje, z njo pa se mora učitelj znova in znova Učiti (niti s slovnico, pridobljeno na učiteljišču, danes ne moreš več učiti). Tako kot. se v tovarni modernizirajo osnovna sredstva, se mora na šoli izpopolnjevali učiteljevo znanje in učila. To pa zahteva sredstva za knjige, potovanja (žalostno je, če učitelj ne bo imel v zasebni knjižnici niti novega Pravopisa). Torej je to do neke mere specifičnost stroke — produkcije znanja, če se lahko tako izrazimo. (Tudi drugod se morajo izpopolnjevati, toda v neki produkciji čevljev npr. prav gotovo manj ljudi — učitelj pa prav vsak.)
Učiteljevo delo je res do neke mere mogoče meriti npr. s testi, kaj je učence v enem letu naučil. Ne more pa se meriti nečesa, s kakšnimi metodami je znanje pri učencih dosegel (te so lahko humane, ali pa take, da učenec začne jecljati in močiti posteljo) in še nečesa ne, njegove vzgojnega dela, ali je učenje učencu pristudil, ali ga je usmerjal v čvrst značaj itd. Od tega, kakšna bo mladina, pa je odvisna naša prihodnost in tega ne kaže prezreti.
Tole je napisano zaradi razmišljanja o kotiranju vrednosti duhovnih dobrin, ki jih daje šola na tržišču naših medsebojnih odnosov, nikakor pa ne, da bi koga jezile. Toda če me nekdo že prizadene, more pač pričakovati, da bo prizadeti tudi spregovoril, saj naj bi obenem z birokratizmom šla v pozabo tudi svetohlinska ponižnost birokratka, kar učitelji niso več in nočejo biti.
MILKA KOVIC
BI BILO ZAGOTOVLJENO IZPOLNJEVANJE DOLOČENIH NALOG
Ne vem več, kateri kulturni delavec v Celju mi je približno tako definiral statut, ko smo govorili o kulturi, važno je, da imam to njegovo misel zapisano v beležnici, in zdi se, da bi to načelo moralo najti odmev v vsakem občinskem statutu.
Toda ne ostanimo le pri defeniciji, ker so nam le-te najbolj razumljive tedaj, kadar jih prikažemo s primerom. In pe sem to trditev slišal v Celju, tedaj si oglejmo, koliko je pri tem uspel prav osnutek statuta te komune.
Za uvod velja povedati, da prvi razgovori niso bili nič kaj spodbudni, kajti že tajnik Občinske skupščine mi je potarnal, da imajo pri njih občutek, da je osnutek občinskega statuta v formulacijah prenačelen, da iz vrste členov in gostobesednosti, marsikje ni moč razbrati bistva.
Pa velja ta ocena tudi za področje kulture?
»Na splošno je tako,« odgovarja tajnik. »Zdaj osnutek statuta dopolnjujemo s prvimi predlogi, ki so že prišli na osnutek statuta. V političnih aktivih so o njem namreč že govorili in nam tudi že predložili nekaj predlogov. Ob koncu tega meseca pa mislimo osnutek statuta dati v javno razpravo, s tem da bi v našem lokalnem listu poskušali občanom poljudno razložiti posamezna poglavja iz osnutka statuta, kot na primer: družbeni program in plan občine, zagotovljanje skupnih potreb občanov itd. Tako bi občanom še bolj približali statut in jim zastavili posamezna vprašanja, da bi o njih razmišljali in v zvezi s temi razmišljanji in lastnimi iskanji tudi kaj predlagali... Sicer pa je res, da si od te širše razprave veliko obetamo in pričakujemo, da bo prav od tod prišla še marsikatera dobra misel, ki bi morala v statutu zamenjati tisto, ki je slabša.«
Morda bi lahko jasneje, natančneje povedali, s čim Celjani niso zadovoljni, če bi rekli takole: praksa je ponekod že pokazala nekatere pomanjkljivosti in jih delno tudi že popravila (način financiranja sredstev iz sklada), v osnutku občinskega statuta pa te spremembe še niso uveljavljene. Predlogov za izboljšanje dosedanjega teksta osnutka statuta pa je prišlo bore malo in to iz političnih aktivov, od koder je bilo pričakovati najbolj zrelih predlogov. Vsaj kar zadeva kulturo je tako. Toda počakajmo še na javno razpravo, tedaj bo bržkone prišlo še več konstruktivnih predlogov.
Toda kljub temu osnutek statuta celjske komune ni slab, vsaj kar zadeva urejevanje vprašanj na področju kulture, lahko to.rečem, seveda če obenem ne bi bilo nekega protislovja: lahko bi bil še boljši, ko si ne bi bila ponekod v opreki praksa in predvidevanja, torej tisto, kar se že dogaja v življenju samem in tisto, kar je našlo odmev v osnutku statuta.
V osnutku občinskega statuta med drugim na primer piše: da občina lahko ustanovi sklade v trajne.namene, da jim mora zagotoviti kontinuiran dotok sredstev in da se sklad ustanovi z zakonom (verjetno je mišljen občinski odlok!), zanj se določijo viri dohodka, pravni položaj, organi samoupravljanja. (To je povzetek misli iz osnutka občinskega statuta.)
Na najbolj bistveno pa osnutek statuta ne daje odgovora. Postavlja se namreč vprašanje, kako se bodo ta sredstva v skladu (tu mislim na procent sredstev kot glavni vir), kako se bodo ta sredstva glede na ekonomsko rast z leti oblikovala? Ali bodo večja ali bodo morda celo manjša? V osnutku statuta namreč nikjer ni govora o procentu, s katerim je sklad za kulturo udeležen pri občinskem proračunu, torej pri sredstvih, ki jih tudi osnutek statuta določa kot glavni vir sklada. Osnutek statuta samo pravi, da mora občina zagotoviti trajen dotok sredstev. Vprašanje je, zakaj v Celju še niso določili tega procenta? Ali ga sploh ne mislijo, ali pa imajo morda katere boljše predloge?
Tega nisem mogel izvedeti, za zdaj vem le to, da celjski kulturniki kaj radi potarnajo, da je za kulturo v njihovi občini vsako leto premalo sredstev. V Celju, čeprav sklad že drugo leto kar uspešno deluje (prvo leto je le bolj eksperimentiral), pa se je lani njegov družbeni organ s problematiko financiranja kar dobro spoprijel. Res,
■1 —jscu omemjci zoora vt#yvai«-iiuev »iuvc«»ivcg<* ijuuo**.* au v	....	,a. »	--r*** - ——• - — ......J
tiudSkc oblasti. .Vzbudila je veliko zanimanje
malo je pri nas še občin, ki bi svoja sredstva za kulturo razporejala s pomočjo družbenega organa iz sklada in da bi ta družbeni organ tudi vodil družbeno kontrolo nad sredstvi; ki jih je razdelil.
In potlej še očitek: premalo sredstev. Res, vsako leto se pri razdeljevanju le-teh upravni odbor sklada sreča s težavo, da nekatere kulturne institucije in društva z začrtanim programom dela hočejo dobiti večja sredstva, ki pa jih glede na svojo zmogljivost sklad ne zmore. Letos, pravijo v Celju, bi bilo na primer potrebnih za zadovoljitev vseh zahtev — 136 milijonov dinarjev, občina pa je glede na svojo finančno zmogljivost lahko dala le 106 milijonov, tako da so sredstva razdelili na podlagi poprejšnjih programov dela: Občinskemu svetu Svobod 5 milijonov, enega so dali Delavskemu odru, 48 jih je dobilo SNG — Celje itd., tako je dobil vsak nekaj manj, kot je bil njihov interni proračun.
Spet bi ponovil: kakšen odstotek v proračunu pomeni teh 106 milijonov dinarjev, ki so dodeljena kulturi? Kolikšen delež je to v občinskem proračunu? In ob tem: ali bi občina spričo drugih obveznosti lahko namenila višji odstotek? In s kakšnim odstotkom bo kultura udeležena v proračunu v prihodnjih letih? Tega osnutek statuta ne določa in tudi med predlogi, ki so zdaj prišli za področje kulture, ni nobenega, ki bi ta odstotek določil ali vsaj nakazal, da bi ga bilo potrebno določiti. Toda, bržkone ga bo potrebno določiti, če bo kultura hotela stopiti v korak z naraščanjem ekonomske moči komune in sploh celotnega družbenega življenja.
Sklad za kulturo je namreč odvisen le od sredstev, ki jih dobi iz občinskega proračuna, čeprav si upravni odbor sklada nenehno prizadeva, da bi našel za financiranje kulture še kak drug,' dopolnilni vir dohodkov. Člani sklada pravijo, da bi radi našli dopolnilni vir tako, kot je to uspelo skladu za telesno kulturo. Ta si je namreč zagotovil dopolnilna sredstva iz 1 % prodane vstopnice v kinematografih. Pri tem pa člane upravnega odbora sklada nič ne moti, da taki dopolnilni viri, kot so 1 % od prodane kino vstopnice, dani za telesno kulturo ali kulturo, da je tako zbiranje sredstev nezakonito. Kajti če že ostajajo neka sredstva od prodanih vstopnic v kinematografih, naj bi se raje ta sredstva porabila za izboljšanje kinematografske mreže v občini ali okraju, naj bi se ta sredstva dala za izboljšanje projektorjev, naj bi se ta denar porabil za ureditev kino dvoran, za bolj kulturno predvajanje filma.
Seveda, treba bi bilo iskati dodatnih virov za financiranje kulture, toda pri tem poznamo tudi že sprejemljive oblike; na primer sofinanciranje, pri čemer pa ni nujno, da bi se morala ta dodatna sredstva zbirati prav v skladu. Na primer: neka občina lahko odkupi določen kulturni program in ta sredstva da kolektivu, ki ga je pripravil in izvedel.
To pa je že ena od oblik, kako bi bilo moč priti do dopolnilnih sredstev.
Toliko o praktičnem delu sklada. Zdaj pa bi že lahko pričeli naštevati pomanjkljivosti, ki jih je praksa že odpravila, v osnutku statuta pa za te formulacije ni bilo mesta.
Osnutek statuta na primer ne določa, kako in na podlagi česa se razdeljujejo sredstva posameznim kulturnim institucijam in društvom.
V Celju upravni odbor sklada deli ta sredstva po edini in gotovo tudi najboljši poti in sicer na podlagi po-
prejšnjih bolje ali slabše napravljenih programih dela za prihodnje leto. Prva dva meseca v letu potlej deli le akon- • taci j o, tretji mesec pa sredstva daje že na podlagi delno realiziranega programa in tako potlej naprej še vse druge mesece.
»Do zdaj se je tak način dela pokazal kot zelo dober,« pravi predsednik upravnega odbora sklada Vlado Kroflič.
V osnutku statuta pa o tem, kolikor mi je znano, ni govora. In tudi sicer se ne ve, kako naj bi se sredstva delila.«
Toda tudi v celjski občini je še vedno moč slišati, da način financiranja iz sklada ni najbolj posrečen, da pušča zavezane roke posameznim vodstvom kulturnih institucij (venomer jih nekdo kontrolira in spremlja njihovo delo), ali bolje, ena stran se nad skladom navdušuje, drugi se tak način dajanja sredstev zdi nepraktičen.
»Ne vem, zakaj se tudi pri nas pojavljata ti dve mišljenji, ker je prva varianta, torej sklad, že v praksi pokazal vse svoje odlike. Mislim, da je sklad veliko napravil tudi pri ureditvi notranjih odnosov v posameznih kultur-. nih institucijah, ker je bilo treba za uspešno delo z upravnim odborom sklada čimbolj razviti samoupravljanje v posameznih kulturnih institucijah, ker upravni odbor sklada najraje rešuje probleme s samoupravnimi organi posameznih kulturnih institucij ali društev. In s tem v zvezi: rad bi vedel kakšni so statuti v tistih komunah, kjer za financiranje kulture še nimajo ustanovljenih skladov, kakšni so odnosi med njihovimi kulturnimi institucijami... Upam si trditi, da so skladi v mnogo-čem pomagali, da so vsaj ponekod, v posameznih kulturnih institucijah, ali bolje kolektivih, v naši občini razvili samoupravljanje. /
Zato težko razumem, zakaj se nekateri še vedno zavzemajo za način financiranja, ki je zastarel, da se zavzemajo za nekaj takega, kar je povezano z minulim časom,« pravi Vlado Kroflič.
(Mimogrede:	osnutek statuta nič
ne piše o povezavi — upravni odbor sklada in samoupravni organi kulturne institucije, o obveznostih itd.)
S tem zadnjim soglaša tudi celjski kulturni delavec Jakob Majcen, ki pravi, da je ideološka komisija pri Občinskem odboru SZDL večkrat govorila o teh zastarelih nazorih in pojmovanjih, ter o zavzemanju za nekaj preživelega, ter da je slednjič prišla do zaključka:
»Nekaterim je pač godilo, da so vsako leto dobili za svoje delo določena sredstva — seveda niso pri tem pozabili potarnati, da z njimi ne bo moč veliko napraviti — za katera jim ni bilo treba dajati obračunov, ker nihče nad temi sredstvi med letom ni vodil kontrole. Ni se vedelo, kako se ta sredstva trošijo, nad njimi ni bilo družbene kontrole.«
Sicer pa, zakaj za sklad in zakaj proti njemu. V celjski komuni, čeprav s skladom za kulturo še niso dosegli takih uspehov, kot to velja morda za ljubljansko občino Center (ker je pač tudi razvitost posameznih kulturnih institucij na poti samoupravljanja v Celju se bolj na začetku, kot na primer v občim Center — knjižnice, upravni odbor sklada še ne financira tako, kot na primer v Ljubljani, ko daje največ sredstev za izposojeno politično, znanstveno, strokovno knjigo in najmanj za beletristiko), vendar pa se odnosi med upravnim odborom sklada za kulturo in samoupravnimi organi v nekaterih kulturnih institucijo, bodisi s kolektivom, bodisi Ljudska in Studijska knjižnica ...), kar dobro razvijajo. Najlepše teče delo prav s tistimi kulturnimi institucijami, ki imajo že do sedaj dobro razvito samoupravljanje v kolektivu in ki so tudi sicer dobro kadrovsko zasedni. Seveda, teže je tam, kjer notranji odnosi še niso razčiščeni!
(Ponavljam — vseh teh povezav med upravnim odborom in med kulturno institucijo, bodisi s kolektivom bodisi samoupravnim organom, bodisi vodstvom kulturne ustanove — vse to ni našlo do zdaj še odraza v osnutku statuta.)
Kaj pa občan, kako pa se le-ta lahko seznani z delom sklada in sploh kakšna je kontrola nad tem skladom? Tu pa je osnutek statuta dovolj jasen.
Osnutek statuta določa, da je delo organov, ki upravljajo z občinskimi skladi, ki opravljajo službo zadovoljevanja skupnih potreb (in seveda tudi kulturnih op. pis.), da je njihovo delovanje javno. Tako se občani o delu občinskih skladov, seveda tudi da se zavarujejo pravice nadzorstva občanov obveščajo s pomočjo publikacije ki jo izdaja občinska skupščina. Med drugim pa osnutek občinskega statuta tudi terja, da morajo občani, izvoljeni na zborih občanov v organe upravljanja, vsaj enkrat letno o svojem delu poročati zboru občanov, seveda pa morajo to napraviti tudi tedaj, če to od njih zahteva vsaj desetina občanov — voliv-
Občinska skupščina pa mora prav tako vsaj enkrat letno govoriti in pregledati delo sklada.
Taka kontrola je gotovo porok za
uspešno delo.
JANEZ GOVC
»Prilično mnogo govoričite. Mislil sem, da vas je Gisenius najel, da bi poiskali dozdevnega Meinersa. Kaj vas briga naša preteklost?«
»Gola radovednost. Sicer pa vem že skoraj vse. Malo pred tem, ko je bil Mei-ners ranjen, ste ravno vi vrgli ročno bombo...«
»To nisem bil jaz!« je oklevajoče odvrnil Frammler. »Neki Rus ... Saj so vendar napadali... Zakaj mislite, da veste, kako je bilo "takrat? Katera svinja vas je napeljala na idejo, da sem vrgel bombo jaz? Kdo je ta niče?«
»Ne pozabite svoje pietete,« je zadovoljen predlagal Tantau.
Frammler j eve oči so gledale jezno. »Kaj vas pravzaprav briga? Ko sem videl Meinersa, je bil mrtev. Od nečesa pač razmesarjen. Lahko vprašate vse, ki so bili zraven!«
71
»Nočem vas razburjati«. Tantau je vstal »Toda bilo je zelo zanimivo« Zadovoljen je zapustil pogrebni zavod OGENJ IN ZEMLJA.
Frammler se je zastrmel predse. Pogovor z vohljajočim Tantauom mu ni ugajal. Bil mu ni čisto nič všeč.
»Kako lepo, milostna gospodična, da ste me končno enkrat obiskali.« Direktor Kerze je prijel ozko žensko ro,ko in jo poljubil.
»Vi ste kulturen mož,« je spregovorila Marlene Sonnenberg. »Človek vidi to na vaši hiši.«
Marlene Sonnenberg se je pazljivo ozirala. Vedela je, kaj ‘je dragoceno. Imela je zelo dober nos za denar.
Sedla sta, najprej v spddobno oddaljenost drug od drugega, na veliko angleško zofo.
»Na svetu je toliko lepih reči,« je zasanjala Sonnenbergova. »Knjige, glasba, izbrane pijače...«
Kerze je navdušeno soglašal. Prepričan je bil, da sta istega mnenja. Sam o sebi je menil, da se zanima za literaturo, da ni povsem nenadarjen za glasbo... skratka, imel se je za svetovljana. O francoskih vinih na primer, posebno o rdečih, se je zlahka in strokovno razgovarjal dolgih deset minut. In to je storil tudi zdajle.
Marlene se je s spretnimi vprašanji prilizovala njegovi duševni nadmoči, kar se rdečega vina tiče. Vendar ni ostalo pri tem. želela je izvedeti kaj o njegovih osebnih problemih. In tako je dejala z učinkovito odprtimi očmi: »Vi veste, kaj je umetnost življenja — vaši družini lahko človek zavida«
Kerze je reagiral povsem kot je bilo pričakovati. Hitro je odgovoril, da ima sicer uspeh, da pa je — ker je brez žene — zelo osamljen.
»Slutila sem« je zašepetala. »In zato sem čisto preprosto morala priti. Lahko samo upam, da me ne razumete napak.. .«
»Toda, prosim vas!« Kerze se je pomaknil bliže k njej in ji prisrčno stisnil roko. »Sicer sem moški, vendar mi gre vselej predvsem za človečnost.«
»To ste že povedali, gospod direktor.«
»Prosim, nikar mi ne pravite direktor! Kaj že nisva bila domača v kavarni ,Pariz1?«
»Pod vplivom sekta.«
»Ne, mislim iskreno....«
»Upam, da res.«
»Torej mi recite spet Willy. Prosim! In jaz vas smem klicati Marlene. Ja?«
»Radevolje, Willy...!«
»Staromodno ime ...«
»Tudi jaz sem staromodna.«
»Tako kot jaz. Lepo se ujemava, se vam ne zdi? Mnogo prej bi se bila morala
fovari^i	72
spoznati. Toda rad bi bil hvaležen, ker ste sploh prišli. Ravno zdaj rabim prijatelja, ki bi me razumel.«
Menil je vseskozi odkritosrčno. V trenutku si jCerze ni ničesar bolj želel, kot razumevanja in da bi se čutil kolikor mogoče varnega. Marlene Sonnenberg je nagonsko zaslutila najboljši trenutek za svoj prihod, ki si ga je bilo sploh moč misliti.
Nekoč je brala v nekem romanu o dveh otokih, ki sta v oceanu hrepenela drug po drugem, dokler se nista našla. Tisti odstavek se je naučila na pamet... za vsak slučaj ... slučaj je torej prišel in Marlene je povedala »svoje« misli.
Willy Kerze je kot premagan nagnil glavo,.. dokler se ni dotaknil njenih las. In ona je dotik vzela kot samo po sebi umeven. Kerze je čutil Marlenino kožo, bila je gladka in malce hladna. In vonjal je vonj, ki ga je izpuhtevala.
»Kakšno doživetje, če vas človek sme poslušati.« Kerze je postal od ginjenosti hripav. »In enkrat pozabiti vse skrbi.«
»Skrbi?« Marlene je takoj bilo eno samo zanimanje. »Službene?«
»Ne, ne. Bolj privatne. Prijatelji so p° krivici v stiski. In potem moja hči. Odbija očetovske nasvete. Naenkrat noče zaroke... Včasih je čisto preprosto vsega preveč. Sicer me nič ne zlomi, gotovo ne.. • preveč sem mož dejanj. Prenesem trde udarce usode. Kljub temu pa me vse močno prizadene«
»Če le lahko pomagam?« je živo zatrdila Marlene.
»Že želja, da bi mi pomagali, je do; voljšna pomoč.« Njegovi prsti so drseli navzgor proti Marleninim ramenom, ki so se jim voljno prilagajale ... Imela je gladka, okrogla, povsem ženska ramena.
»Vse želim storiti,« je tiho dejala, »vse kar morem.«
»Ti...« je izgovoril. Njegove roke so segle po njej, kot bi se morale ukleniti življenja, ker to grozi, da bo hitro minilo. In vsakokrat znova je rekel z ustnicami na njenem vratu: »Ti!«
»Kaj počenjaš ...?« Marlene je bila videti brez sape.
Opisi tovrstnih situacij So dovolj poznani. Samovoljne variacije utegnejo pač več pokvariti kot navadno slutimo. Neko razmeroma preprosto dejanje terja tudi preprostega izražanja. In Marlene Sonnenberg. izkušena, kakršna je bila, ni dahnila nič drugega kot »Ti!«
S tem je bilo pravzaprav povedano vse, kar se da reči kolikor toliko primernega.
Strateški načrt odvetnika Giseniusa je bil izdelan. Zdelo še mu je, da bo lahko zdaj prenesel svoje teorije v prakso. Čas je zahteval odločilnih ukrepov. Trenutno bi pomenila vsaka slabost nevarnost. Parola se je glasila: pridobi si bojno polje. In iz tega je sledilo: načrtno odstrani vsako oviro. Da bi to" dosegel,'”jč1 VOdii "Gisenius iz svoje pisarne dva. telefonska pogovora:	j
Prvi pogovor: Čas ob 19.45 do f9.5lv Sogovornik: Bennicken Starejši, prevozniški podjetnik in obenem voznik taksija.
Gisenius: »Dragi moj Bennicken, _ mislim, da je zdaj tako daleč!«
Bennicken: »Kaj je tako daleč?«
Gisenius: »Si si medtem Lehmgruber ja dobro ogledal?«
Bennicken: »Spoznal bi ga celo brez luči v predoru.«
Gisenius: »Vedel sem, da se lahko nate zanesem! Trenutno je bolj Važno naslednje: Tale Lehmgruber bo v kakih desetih minutah odšel iz hotela *Tri krone«. Potreboval bo taksi. Lahko ukreneš tako, da bo taksi, ki si ga bo najel, tvoj?«
[ovariji	73
Bennicken: »Igraje!«
Gisenius: »Domnevam, da bo Lehmgruber nesel s seboj aktovko. In gre mi za za vsebino te aktovke.«
Bennicken: »Razumem!«
Gisenius: »Možno je dvoje: ali: Lehmgruber se bo neposredno peljal k meni v biro. Potem je vsebina njegove aktovke že popolna. Ali pa: naredil bo ovinek. Potem bo samo izpopolnil vsebino svoje aktovke. Razumljivo?«
Bennicken: »Jasno!«
Drugi telefonski razgovor: čas ob 19.5Ž do 19.53. Sogovornik: Lehmgruber, trenutno v hotelu »Tri krone«.
Gisenius: »Gospod Lehmgruber, mislim, da lahko zdaj porečem: Je tako daleč!«
Lehmgruber: »Zelo me veseli, gospod Gisenius. Toda moje cene niso spremenjene!«
Gisenius: »Vztrajam pri svojem: tri tisoč mark! Iz roke v rok6... vi akte, jaz ddnar.«	;i;
Lehmgruber: »To rad slišim! In zagotavljam vam, da so moji papirji te cene vredni.«	v
Gisenius: »Čakam vas torej v svoji pisarni. Zdaj je malo pred osmo ... Recimo
v pol ure ste tukaj!«
»Zdaj bom jaz peljal,« je rekel Bennicken, »imata kaj proti?««
Dva voznika taksja, ki sta čakala v bližini hotela »Tri krone«, nista imela ničesar proti. Po izkušnjah ni bilo priporočljivo Bennickenu karkoli nasprotovati. In med kolegi tako in tako nisi malenkosten.
»To je danes moja zadnja vožnja. Domov moram. Mati že terejo jajca v ponev.«
»Prosta pot za Bennickena!« je smeje zaklical eden izmed kolegov. Drugi je .soglasno prikimal.
Mar ni prijeten takle izlet v dvoje? Zdaj, ko je TOMOSOV COLIBRI postal vozilo za dva, si še vi lahko privoščite tak užitek. Ne pozabite: tudi COLIBRI Je ena tistih trdnih vezi, ki druži dva prijatelja!
TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS - KOPER
Bennicken je čakal... s tisto hladnokrvnostjo, ki mu je tičaka v krvi. Napihnjeno je opazoval razsvetljeni vhod hotela »Tri krone«, dokler se ni nenadoma pojavim pred njim mož z imenom Lehmgruber.
Bennicken je najprej videl, kako se je malce nemočno zastrmel v temo prihajajoče noči. Potem mu je pomigal.
Bennicken je zapeljal. »Taksi, gospod?« je uradno vprašal.
Lehmgruber je pritrdil, se nestrpno prerinil v voz, naslonil v blazine in zaklical: »Na postajo!«
»Kam?« se je z nezaupanjem pozanimal Bennicken. Pričakoval je naslov Gissniu-sove pisarne. »Vedno razumem kolodvor«
»Čisto točno!« je nemirno vzkliknil Lehmgruber. »Peljite! Moram po neko reč. In potem pojdeva naprej...«
»Tako torej« je zadovoljen zamrmral Bennicken, pritisnil na plin in odpeljal.
Pot je prevozil, čeprav je peljal pre-.vidno, v slabih petih minutah.
»Glavni kolodvor,« je rekel, nato in pazljivo stisnil zavoro.
»Tu me počakajte«. Lehmgruber je hitra izstopil. »Takoj se vrnem.« Odvihral je proti glavnemu vhodu.
Prav tako pa je izstopil tudi Bennicken in mu počasi sledil. Najprej je videl svojega potnika, kako se je zastrmel v rumeno tablo »Odhodi vlakov« in potem, kako je stopil k blagajni. Kupil si je vozni listek, ga shranil in se s prav nič zmanjšano hitrostjo napotil h garderobi. In prtljaga, ki so mu jo izročili po običajni formalnosti, je bila — aktovka.
Pogled na vse to je izzval v Bennickenu zadovoljno muzanje. Naglo je odcap-Ijal nazaj k taksiju. Odprl je njegova zadnja vrata kot prvovrstni šofer uglajenih navad. Lehmgruber je vzneseno vstopil.
Nato je Bennicken zaslišal goreče pričakovani naslov: Giseniusova pisarna.
Tovariši	74
Bennicken je v velikem zavoju obvozil Kolodvorski trg, in zapeljal mimo glavne ceste v smeri železniških tirov.
»Vi!« je Lehmgruber zaklical zadaj. »Nikar ne delajte z menoj ovinkov! Zaradi višje prevoznine! Nisem z Rovt.«
»Delo na cesti...« Bennicken je obžalujoče skomignil z rameni. »Ovinek je neizogiben!«
Zavil je na območje tovornega kolodvora. Tu se je dobro spoznal. Za glavnim poslopjem je obrnil v samotno stransko ulico: Gola nakladišča, prazna skladišča, rjaste bodeče žice ...
Bennicken je močno zavrl. Avtomobil se j^ sunkovito ustavil.
Bennicken se je obrnil in hladno dejal: »Tako — prispela sva.«
»Vi ste nor! Je morda tu kraj, ki sem ga imenoval? Peljite nazaj... ali' bom postal neprijeten!«
»Ahe, ne!« Bennicken je zasijal. »Radi bi postali neprijetni?« Zapustil je svoj sedež in odprl zadnja vrata. »Izstopite!«
Lehmgruber je takoj opazil, da je zabredel v sumljive okoliščine. Tale voznik taksija je bil po svojem telesnem obsegu podoben gorili. In okolica je nevarno samotna: daleč naokrog nobenega živega bitja. V ozadju pa primerna kulisa kolodvorskega ropota in šuma z neke glavne ulice.
»Saj ste ja poblazneli!« Kar se je dogajalo, je bilo videti povsem brez smisla.
»Kako dolgo naj še čakam?« Bennicken i je postajal silovitejši. »Ven!«
»Svarim vas!... Vi... Vi...«
1 »Ti bom že pomagal,« je grobo rekel Bennicken. »Napadati čistovredne voznike taksijev! Mi odvzeti moj denar! Kaj? Gotovo si jih že podrl nekaj moje branže. To- . da pri meni, si zadel napak!«
Bennicken se je nagnil naprej v avtomobil. Iztegnil je roki, katere dlani so počivale v debelih, vozniških, usnjenih rokavicah.
Lehmgruber se je umaknil v ozadje. Lice mu je obarvala siva belina. Pred sabo je kot kakšen ščit držal aktovko, obenem pa ril po njej s trepetajočimi prsti.
»Nazaj!« je zakričal in zavihtel neki kovinski predmet. »Nazaj — ali streljam!«
»No, čudovito!« je srdito odvrnil Bennicken. In v istem hipu je napadel. Njegove orokavičene roke, kratke, močno ukrivljene, so udarile ob kovjno in obenem zamolklo ob Lehmrgruberjevo telo. Sprožil se je strel.
Pok je bil kratek, suh, oster... In potem je zasmrdelo po zažganem smodniku.
Lehmgruber se je zagnal proti odprtim -vratom. Z obupno poslednjo močjo se je skušal preriniti mimo Bennickena. Ta pa je z obema rokama dvakrat, in na hitro udaril po njem. Garal je, kot parno kladivo.
Lehmgruber se je zgrudil in obležal kot kupček cunj.
Bennicken se je vzravnal. Malce je sopel in zadovoljno godrnjal. Raziskujoče se je ozrl okrog sebe: v bližini ni bilo/žive duše. Sklonil se je v notranjost voza, pograbil svitek, ki je bil Lehmgruber, ga zavihtel in brez napora prenesel na drugo stran cestišča. Tam je prislonil Lehmgruberja, ki je počasi prihajal zopet k sebi, na neko leseno ograjo.
»Malo poslušaj, ti svinja,« je preudarno spregovoril Bennicken.« Ti si me zvabil semkaj in me napadel. Celo streljal si.
In jaz sem branil svojo kožo. Razumel?«
»Toda kako vendar ...?«
»Drži gobec!« Bennicken se je razkoračeno postavil predenj. »Zdaj me dobro poslušaj! Ti si jo torej pobrisal. Jaz pa se popeljem zdaj na policijo. Prijavil bom,
Ibvariši	75
da si me napadel in da si Streljal name. Sledovi strela so_ na dlani, torej beži! P° možnosti, daleč proč. V četrt ure bo prišla policija. In če te najde, si dokončno opravil. Jasno?«
In da bi še enkrat poudaril svoje besede, je znova pomeril in zamahnil. Temeljito ... vendar ne preveč temeljito. Potem je odšel s pozibavajočimi koraki, kot bi prišel z velikega slavja, nazaj k svojemu taksiju.
V avtomobilu je skrbno zavil samokres — model Walther kalibra 7,65 — v ruto-Ugrabljeno aktovko je pazljivo položil P°" leg svojega sedeža.
Tovariš Gisenius bo ponosen nanj. Vnemamo, kot kak general po zmagoviti bitki, je potipal svojo čepico in odpeljal-Smer: policijska postaja.
Ze ob osmih zjutraj je prevozniški podjetnik Bennicken pozvonil na stanovanje svojega visokospoštovanega tovariša Giseniusa. Vrata mu je odprl odvetnik san^ Bil je že v jutranji halji. Pomembno 3 položil kazalec na ustnici.
»Tiho in pojdi z mano!« Peljal je obiskovalca preko predsobe mimo salona * * * * v svojo delovno sobo. Skrbno je zaprl vrata-
Bennicken je stisnil tovarišu roko s P°' udarjeno prisrčnostjo. »Izvršilno poročila je spregovoril. »Zajec je na pravi Potl-
Gisenius je potisnil predenj najbolj udoben naslanjač in poprosil Bennickena, naj sede. »Sedi... in pripoveduj.«
»Hvala,« je odvrnil Bennicken z raskavim glasom. Počutil se je počaščenega 1 odličnega. Odpel si je košat usnjen su njič: na dan je prišla aktovka. IB aktovko je pomolil svojem prijatelju, ril je to z neko slovesnostjo, kot bi P kakem kronanju izročeval kraljevske zn
ke države.
11
: ;■ L-
P , «


»ZAPLANI-
RANJE«
Šment, nekateri ljudje so Pa res zlobni. Tistim, .ki so v ljubljanski občini Moste Planirali finančna sredstva za športne klube in teles-novzgojna društva, očitajo pristranost.
Opozarjamo, da gre za čisto natolcevanje!
Načelno vsi klevetani planerji priznavajo primat telesni vzgoji, ki se goji po šolah in v množičnih teles-novzgojnih društvih, če tega niso tudi v praksi potrdili pri razdeljevanju občinskih proračunskih sredstev za prihodnje leto, sta kriva napačen planerski Postopek, seveda nehoteno oziroma nezavestno napačen, to je treba posebej Poudariti, in prevelika dobrosrčnost planerjev.
Denar so najprej odmerjali športnim klubom. Košarkarjem, nogometašem in rokometašem po 30 °/o celokupne razpoložljive vsote. Uravnilovka ali, kakor pravijo gospodarstveniki, linearna delitev, se ji zlobneži posmehujejo, je z vzgojnega vidika popolnoma na rnestu. Moščanski košarkarji so se letos pretolkli v I. zvezno ligo in je velikodušna odmera denarja samo
skromno priznanje za njihov športni uspeh. Nogometaše in rokometaše, ki favoritom ne segajo niti do gležnjev, pa naj bi finančna izenačitev z najboljšim klubom spodbudila k vztrajnejšemu boju za lovorike in kolajne.
Upam, da je do tod zadeva jasna.
3 X 30 °lo pa je 90 °!o, to je samo deset odstotkov marIj kot znašajo celotna proračunska sredstva, ki jih je meščanska komuna namenila za razvoj telesne kulture in športa. Tako torej šole in društva Partizan kljub najboljši volji ne bi m,ogle dobiti od komune več kakor preostalih 10 6/». Matematika namreč ne pozna izjem.
Upam, da to verjamete in da vam je jasno, zakaj te-[esnovzgojna društva in šole niso mogle dobiti več
kot lo "lo občinskih proračunskih sredstev.
Jasno ni samo nekaj: kako da planerji niso med de-j°m opazili svoje zmote. Joda ta nejasnost ne opra-v\čuje zlobnega natolceva-nfa o zavestnem protežira-niu športnih klubov. Zdra-Pamet namreč pove, da samo topoumneži žrtvovali več za slab 20-članski klub kakor za sto in sto članska društva, ki skrbe za zdrav telesni razvoj naše gladine in ki odkrivajo sPortne talente ...
S 1 L O
' MED PRIPRAVAMI NAŠIH ALPINCEV NA VELIKO PREIZKUŠNJO
ČUDNA MERILA
Pravzaprav smo si že nekako edini v tem, da je dandanes vezan naš vrhunski šport na dokaj čedne kupe cvenlca. Izjem ni veliko. Nekoč zelo pogosto rabljeni besedi »čisti, amaterji«, zvene danes že bolj ironično kot resno. Je že tako... Radi se postavimo, gode nam slava in koristi nam afirmacija v svetu. Rezultati večje vrednosti pa hočejo celega človeka. Vemo to, zato pogosto sežemo molče globoko v žep. Gre nam za ugled, za afirmacijo ...
Čudna so pri tem le merila in izjeme, ki jih povzroča naša širokogrudnost, oziroma »skopost«. Čudna in težko razumljiva zato, ker včasih dobrohotno nudimo za golo, telesni kulturi povsem nekoristno atrakcijo težke milijone. Ko pa gre za to, da bi na primer prisluhnili potrebam tistih, naših tekmovalcev, ki s svojo dejavnostjo in znanjem vedno na novo navdušujejo mlado in staro za eno najlepših in najbolj zdravih razvedril, in za katerimi že danes stoji nad desettisoče športnikov — le skomignemo z rameni.
V mislih imamo naše alpske smučarje ter njihovo skromno »četo« najboljših, ki se po svojih močeh trudoma in samotna peha naprej. Ob vsej velikodušnosti in razumevanju do tekmovalnega športa ji namreč ne nudimo niti osnove za enakovreden boj s sosedi. Ko pa bodo ponovno zaživela smučišča, bodo naša usta spet polna očitkov ’ in kritike. Vse do danes pa še nismo zgradili svojim najboljšim tekmovalcem ene same primerne proge za trening (za potrebe sto skakalcev smo zgradili sto skakalnic!)..., vse do danes jim še nismo omogočili niti eno samo sezono priprav, ki bi bile vsaj malce podobne pripravam naših sosedov ..., še danes si nismo povsem na jasnem, da morajo imeti dobri tekmovalci že meseca decembra v nogah na stotine kilometrov.... da ne omenjamo potrebne opreme, nadomestila za izgubljeni čas na delovnem mestu, izgubljenih let pri študiju in v službi in tako dalje. O tem ne premišljujemo mnogo. Na vrata pa trka olimpijsko leto. Samo še dobri štirje meseci nas namreč ločijo od starta naše smučarske reprezentance v Innsbrucku.
Večji del priprav (in zamujenega časa) je za nami, štirje meseci nas še čakajo. »V okviru danih možnosti« je bilo marsikaj že storjeno, še zdaleč pa ne toliko, da bi smeli zadovoljno prekrižati roke. Sicer pa, poglejmo, kaj nam je o dosedanjem delu in načrtih povedal trener reprezentantov. Jaka Magušar, ki se je pravčar vrnil s triglavskega ledenika, od koder je njega ter njegovih dvanajst varovancev prignalo deževno vreme. Dosedanji trening je iz-gledal nekako takole:
Maja: Petdnevni trening na dilcah pod Prisojnikom. Celoten trening je bil posvečen predvsem izpopolnjevanju tehnike ...
Junija: Individualni kondicijski trening po klubih in skupno testiranje zmogljivosti, na katerem so se mlajši tekmovalci bolje odrezali od starejših. Na splošno pa je test pokazal, da vsem tekmovalcem več ali manj
primanjkujejo nujno potrebne kvalitete v pogledu moči, ^ hitrosti, spretnosti in vzdržljivosti ...
Julija: Spet petdnevni trening pod Prisojnikom in konec meseca zadnja tekma na Češki koči...
Avgusta: Šestdnevni trening na triglavskem ledeniku poleg Kredarice...
Oktobra: Ponovno šestdnevno delo na snegu pod Aljaževim stolpom, ki je bilo zaradi slabega vremena predčasno prekinjeno ...
Torej, od konca pretekle smučarske sezone pa do danes so prebili naši olimpijski kandidati na snegu dobrih dvajset dni. Trener Magušar nam je povedal, da so bili dnevno približno po pet ur na snegu. Od tega so (skoraj natančno!) hodili navkreber štiri ure in 45 minut, ostalih pet minut pa je bilo namenjenih »čistemu treningu«, to je smučanju.
Preprost sklepen račun nam torej pove, da je naša smučarska elita, bi se pripravlja na največjo preizkušnjo, to je olimpijske igre, imela v zadnjih šestih mesecih eno uro in petdeset minut efektivnega treninga. Skratka, presmučala je natančno toliko, kot presmuča povprečen nedeljski smučar v dveh do treh dneh pozimi nekje v Kranjski gori. Seveda, tudi hoja navkreber je koristna in dober dopolnilni trening, toda slabi dve uri vožnje v pol leta je pa kljub vsemu malce skromen podatek; posebno če pomislimo, koliko kilometrov so pridobili v poletnih mesecih Avstrijci, Francozi, Nemci, Švicarji in drugi! Človeku se pri vsem tem vsiljuje vprašanje, ali res predstavlja na primer skromna prenosna žičnica na enem izmed naših »večnih smučišč« tako velik izdatek, ki hi bil za nas nesprejemljiv, oziroma za naše smučarje nepotreben? ....
Pred zimo čaka naše smučarje ponoven test zmogljivosti v Ljubljani in nato konec novembra spet trening na snegu. Predpogoj i za vsakršno upanje na ugodno uvrstitev v Innsbrucku (relativno ugodno!) pa je, da se v decembru preselijo naši smučarji vsaj za deset do štirinajst dni na smučišča v Cerviniji. Tja hodijo ' Francozi, tja hodijo Nemci, Avstrijci in še drugi reprezentanti, ki vedo, da je osnova za začetek vsake tekmovalne sezone vsaj 500 in več presmuča-nih kilometrov. Našim smučarjem pa bi pomenil trening v Cerviniji (kjer bi presmučali dnevno vsaj desetkrat toliko kot v enakem času nekje pri-nas v zadnjih šestih mesecih) še mnogo več kot drugim, saj je znano, da imajo prav zaradi poznega prihajanja v formo, naši uspehe vedno šele konec tekmovalne sezone. Pozno, najmanj mesec dni prepozno! Lep primer za to so rezultati našega Jeseničana Lakote. Ko je lansko leto nastopil na prvi veliki mednarodni smučarski prireditvi v inozemstvu je imel 17 sekund zaostanka za prvoplasiranim
tekmovalcem. Potlej pa je bil njegov zaostanek iz tekme v tekmo za dve do tri sekunde manjši, tako, da se je 9. marca v Chamonixu približal zmagovalcu za 3,35 sekunde in dosegel zares lep uspeh ter pustil za seboj vrsto svetovnoznanih tekmovalcev. Lepo, samo malce pozno!
Podobna opažanja smo zabeležili tudi pri ostalih naših tekmovalcih.
Žal zaključki ■še niso rodili pravega uspeha, saj namreč še danes natančno ne vemo, kdo bo dal potrebna sredstva za trening v Cerviniji. Vprašanje je celo, če jih bo sploh kdo dal! Vprašanje je tudi, kdo o tem premišljuje (če sploh kdo premišljuje!). Morda se ne zavedamo, kako težka naloga čaka naše ljudi na olimpiadi? Morda še nismo izračunali, da bo moral pustiti naš tekmovalec za seboj vsaj po enega Nemca, Švicarja, Italijana, Francoza ter vse Ruse, Poljake, Bolgare, Fince, Švede, Norvežane, Američane, Japonce in še vrsto drugih odličnih smučarjev, če še bo želel uvrstiti okoli — dvajsetega mesta!
In namesto zaključka.
Težka, zares težka naloga je pred našimi alpskimi tekmovalci. Se posebej, če pomislijo, kako naporen, trd in obenem malo učinkovit je bil njihov trening,
, ko so na višini 2500 metrov ob pomanjkanju kisika ure in ure pešačili z dilcami na ramah, da so potlej lahko smučali nekaj minut, medtem ko so njihovi konkurentje onstran meja presmučali istočasno ob žičnici na stotine kilometrov, ne da bi jim bilo treba pri tem trošiti dragoceno energijo.
Težka zato, ker nam je žal žrtvovati še nekaj sredstev in postaviti tudi naše smučarje — ki s svojo dejavnostjo konec koncev navdušujejo na desettisoče ljudi za eno najlepših in najbolj zdravih razvedril, kar jih pozna naša telesna kultura — v vrsto onih tekmovalcev, pri katerih naša širokogrudnost ne pozna meja, pa čeprav nam ne prinašajo ne slave, ne afirmacije in še manj potrebne koristi.
ANDREJ ULAGA
PRIJATELJSKO SREČANJE OB DRAVI
Spet je minilo leto dni od zadnjega srečanja športnikov obdravskih elektrarn v avstrijskimi kolegi v Celovcu in St. Andražu. Takrat so bili gostitelji delavci in uslužbenci avstrijskih elektrarn, letos pa so to dolžnost prevzeli športniki naših Dravskih elektrarn.
športno srečanje, na katerem se bodo udeleženci pomerili v streljanju, kegljanju, namiznem tenisu in šahu, bo danes in jutri v Vuzenici, oziroma Mariboru.
K. J.
jHrnuniMMiiiii.....m*........
1 NA TEMO: NALOGE IN OBVEZE NA TELESNO-1 KULTURNEM PODROČJU OB PREHODU NA 42-URNI DELOVNI TEDEN
i NOVO I RAZDOBJE!
Odgovorni forumi in ljudje na področju telesno-kulturne dejavnosti oziroVna športnega razvedrila in oddiha, morajo po željah, možnostih in potrebah delovnih ljudi kar najbolje poskrbeti za priprave in prehod na novo razdobje oddiha In rekreacije v tednu z 42 urami dela
1 Prihajamo v razdobje novih nalog in obveznosti. Uvali janje 42-urnega delovnega tedna je vsekakor v prvi vrsti E gospodarski in tehnično organizacijski problem, ki pa j	po drugi plati narekuje nove naloge vsem dosedanjim
1 organizacijam za telesno kulturo, kot ustanavljanje poji vsem novih društev, ki se bodo prilagodila potrebam ljudi j§ v proizvodnji.
Dovolj je, da si ogledamo za uvod preprosto računico: g v mestu s tisoč zaposlenimi, predstavlja skrajšani delovni g čaš na vsakih sedem dni 6000 ur več prostega časa — nov g fond za počitek, razvedrilo in osvežitev. Če pogledamo p obstoječe načrte sestavljavcev sedemletnega načrta raz-1	voj a telesne kulture opazimo, da se bo predvidoma 25 %
H	odraslih, zaposlenih žena in mož v perspektivi ukvarjalo
E z* neko kolektivno, organizirano športno dejavnostjo v ti obliki iger in tekmovanj, 25 % zaposlenih pa bo del svoji j ega prostega časa posvečalo še bolj svobodnim oblikam E razvedrila in rekreacije: sprehodom, izletom, kopanju ri-jj bolovu, lovu, sankanju, smučanju in tako naprej.
jj Po tem predračunu — na tisoč zaposlenih — moramo p predvidevati v' sedemletnem planu vse, kar je potrebno g za sistematično vadbo, igranje ter tekmovanje za dodat-E	nih 1500 ur tedensko, in še 1500 ur na vsakih sedem dni
1	za tiste, še bolj svobodne, manj organizirane oblike razil	vedrila, ki pa pogosto pomenijo aktivnost z večjimi za-
li htevami, večjimi problemi.
Danes je pred nami naloga, da preoblikujemo staro .g klasično formulo razporeditve dnevnega časa trikrat osem jj ur (osem ur dela, osem ur spanja, osem ur prostega časa) p v novo formulo: šest plus osem plus deset. Zadnjih deset E ur je namenjenih za povsem individualno aktivnost proti izvajalca, za poln razvoj človeka — ki ga je Marx označil E v svojih ekonomskih študijah kot progres, ki sam ponovil no deluje kot velika produktivna sila na povečanje proiz-ti vodnje, torej na ustvarjanje višje življenjske ravni, na m ustvarjanje lepše sedanjosti.
V osnutkih statutov nekaterih občin in delovnih kolek-1	tivov so posamezni razgledani in izobraženi ljudje že
jj	dobro formulirali odgovarjajoče misli o obvezah in vlogi
1	osnovnih faktorjev za vsestran, raznovrsten in koristen
1	počitek delovnih ljudi v obliki te ali one rekreativne deti	javnosti. (Za potrebe dnevnega, tedenskega in letnega od-
jj	diha ter na delovnem mestu, kot borbo proti utrujenosti
jj	in zmanjšani delovni sposobnosti). To je vsekakor polj	trebno delo, kajti le na ta način nam bo uspelo v komu-
J	nah in delovnih kolektivih zagotoviti si potrebna sred-
jj	st v a za stalno, neprekinjeno ter smotrno vodeno rekrea-
gj cijo ‘in počitek.
Drugo pomembno vprašanje je, poiskati čimbolj priti	merne, neprisiljene in vabljive oblike za kar najbolj mno-
j	žično vključevanje novih ljudi v vrste športnikov, izlet-
jj	nikov, kopalcev, smučarjev. Skratka, ^ v vrste onih, ki
H	jim je sredstvo oddiha in razvedrila športna rekreacija.
E	Pri tem so mišljene predvsem najbolj svobodne oblike
E	aktivnosti. Treba bo torej poiskati za vsako starost, za
jj	vsako področje dejavnosti odgovarjajočo vsebino oddiha
jj ter odgovarjajočo organizacijo.
Družbene organizacije, ki vključujejo v svojo dejav-jj nost tudi oddih in rekreacijo, občinski odbori s svojimi jj osnovnimi organizacijami, delovni kolektivi, kot vsi druž-1 beni faktorji, ki so neposredno ali posredno zainteresirani M za progres telesnokulturne dejavnosti so dobili nove, poti membne naloge glede na uvajanje 42-urnega delovnega jj tedna. Človek lahko dandanes sam odloča po novi ustavi E tudi o svojem počitku, o svoji aktivnosti po delovnem g	času. Predstavniki in odgovorni činitelji na področju teti	lesne kulture oziroma športnega razvedrila in oddiha, pa
1 morajo po željah, možnostih in potrebah delovnih ljudi, 1 kar najbolje poskrbeti za priprave in prehod na novo razil	d ob j e oddiha in rekreacije v tednu s 42 urami dela.
BIIIIBfflllllBlllllllllHllllillWBIIIIIHIIHIIIMIIHHIIIB#lllllfflllBBllUMI!IIOTBMini!IBIIIIItlHHHIIBMfflllBIIBBlBiIBllUI|DtHiniHIBBnillliniHlHlfflll#IBflllI
ni|
I
mil
ilIKH
, '/

p''	:

12. komuna MURSKA SOBOTA
1. komuna VELENJE
Letos poleti sta se srečali na Trgu zmage v Soboti. Iz okolice Liega v Franciji sta prišli. Prvič po vojni sta bili tokrat v stari domovini na obisku pri sorodnikih.
— Da, tu je stala nekoč Sergejeva hiša (pritlična kramari.i',V in tam, da tam... Seveda, pred hotelom Krona (sedaj Zvezda) js bilo blata na pretek. Jesenske moče so ga prinesle in spomladanska odjuga ni bila nič boljša.
Res je: v Soboti sami se najbolj pozna, da po osvoboditvi nihče ni držal križem rok. Iz stare vaške gradbene anarhičnosti so se iz leta v leto jasneje odražali obrisi sodobnega mesta, ki si smotrno in širokopotezno ureja svoje lice. Tam zadaj še tu in tam Sobota spominja na vas. Generacija, morda niti ne, in tudi ti ostanki preteklosti bodo izginili. Sobota bo prijazno mesto. Sicer brez častitljivih starih zgradb, toda polna zelenja, s širokimi ulicami in modernimi fasadami.
Murska Sobota je najbolj nevsiljiv dokaz velikega povojnega napredka svojega zaledja. Tam, za železniško postajo nastaja industrijski predel: obrat težke konfekcije tovarne Mura, tovarna mlečnega prahu, sodoben žitni silos itd. Vzporedno s splošnim gospodarskim razvojem pa vodijo izredno skrb za splošne pogoje in življenje občanov. V preteklem letu je bilo urejenih vrsto novih — sodobnih lokalov, v štirih letih je bilo zgrajenih preko 400 stanovanj, v gradnji je cetralna kanalizacija in vodovod. V preteklem letu sta bila odprta dva obrata družbene prehrane s kapaciteto okrog 3000 obrokov. Zgrajena poslopja osnovnih šol v Bukovcih, Bogojini, Petrovcih. Kuzmi... To je današnja Sobota, ki daje perspektive — in kruh.
Občina, se razteza na levi strani Mure in sega na področje Prekmurja do državnih mej obeh sosednih držav Avstrije in Madžarske. Večidel je ravninska, le proti severu prehaja v rahlo gričevnat svet.
' Glavna gospodarska dejavnost je kmetijstvo, ki preživlja 66,3 % prebivalstva. Vendar v zadnjih letih močno narašča delež industrije in drugih gospodarskih dejavnosti, kar počasi, toda vztrajno spreminja prejšnjo podobo zaostalega in nerazvitega področja.
Občina je razmeroma gosto naseljena, šteje 63.000 prebivalcev. Sedež občine, kakor tudi gospodarski in kulturni center je v Murski So-
boti. Mesto z nekaj več kakor 3000 prebivalci, se je v povojnih letih razvijalo skokovito in danes šteje že blizu 8000 občanov. K tako naglemu porastu je pripomoglo razvijajoče se gospodarstvo. Posebno industrija beleži nagel vzpon v zadnjih letih, tako da povprečna letna stopnja povečanja znaša nad 25 %.
Po strukturi so posamezne veje gospodarstva udeležene v družbenem proizvodu s stanjem konec leta 1962 v naslednjem:
industrija 21,6 %, kmetijstvo 53 %, gradbeništvo 3,9 %, promet
2.8	%, trgovina 8,3 %, gostinstvo
1.8	% in obrt in komunala 8,6 %.
Takšna struktura gospodarstva narekuje v perspektivi določene
2.	komuna IDRIJA
3.	komuna JESENICE
4.	komuna KRANJ
5.	komuna KAMNIK
6.	komuna SEŽANA
7.	komuna NOVO MESTO _
8.	komuna SEVNICA
9.	komuna LOGATEC
10.	komuna NOVA GORICA
11.	komuna GROSUPLJE
ukrepe, da se s postopnim povečanjem in intenziviranjem posameznih panog poveča sedaj razmeroma nizki narodni dohodek in izboljša 'gospodarska struktura. Delež naše občine v SRS po številu prebivalstva znaša 3,94.%, delež občine v SRS po narodnem dohodku pa le 1,71 %. To narekuje, da se v perspektivi ublažijo taka neskladja. Razen razvijanja intenzivne proizvodnje v kmetijstvu, moramo razvijati predelovalno industrijo, ki sloni na surovinski bazi domače kmetijske proizvodnje. Za te dejavnosti so sicer najboljši ekonomski pogoji.
Razen takšne osnovne usmeritve v razvoju industrijskih predelovalnih kapacitet, pa moramo z dobro utemeljenimi razširitvami obstoječih industrijskih zmogljivosti doseči povečanje industrijske proizvodnje.
Doseženi rezulati v pretekli dobi zagotavljajo perspektivni razvoj. Tempo razvoja industrije je nad republiškim povprečjem. Stopnja porasta je znašala v letu 1961 — 18,3 %, v letu 1962 — 22 % in po planu za letošnje leto znaša 29,5 %. Takšen porast industrijske proizvodnje bo dosežen v letošnjem letu z večjo stopnjo zaposlitve razpoložljivih proizvodnih kapacitet in s povečano storilnostjo.
V kmetijstvu se za letošnje leto predvideva povečanje družbenega proizvoda za 11,6 %, pri čemer družbeni sektor povečuje proizvodnjo za 43 %, zasebni sektor pa za 11 %. Takšno povečanje bo doseženo zaradi povečanih površin družbenega sektorja in večje proizvodnosti in z razširitvijo kooperacijske proizvodnje z zasebnim sektorjem.
Razvijajo se tudi ostale dejavnosti. Za naše razmere je to posebno važna naloga, ker s tem odpiramo nova delovna mesta in dajemo možnosti za poklicno preusmeritev kmečkega prebivalstva. Tako je dana primerna skrb za razvoj obrti, predvsem obrtnih uslužnostnih dejavnosti, ki so v zadnjem času v upadanju.
Gradbeništvo je v družbenem proizvodu gospodarstva udeleženo s 3,9 %. Za letošnje leto gradbeništvo povečuje družbeni proizvod za 17,7 %.
Trgovina in gostinstvo povečuje-jeta vrednost družbenega proizvoda
Napoti
napredka
»KIK POMURKA« — obrat »RAKIČAN«
za 11,4 % v letošnjem letu. Tako trgovina kot gradbeništvo sta važni spremljajoči gospodarski panogi, ki iz leta v leto izboljšujeta svoj položaj. To stanje narekuje tudi primerno skrb za skladen razvoj teh dejavnosti na področju občine. Murska Sobota in celo območje Pomurja postajata čedalje bolj turistično zanimiva. Hitro rastoči turistični promet
potrjuje to ugotovitev. Posebno naglo se razvija na področju Pomurja zdraviliški in lovski turizem, ki imata najboljše pogoje za razvoj.
Smotrno delo in prizadevanje prebivalcev občine bosta imela za rezultat hitrejše vključevanje te pokrajine v naš splošen gospodarski ifl družbeni razvoj.
»POMURKA« — SODOBNA KMETIJSKA TOVARNA
V soboški občini doslej ni bilo velikih podjetij. »Mura« je bila dolgo edina, lani pa se ji je pridružil še " KMETIJSKO INDUSTRIJSKI KOMBINAT »POMURKA«, ki si je s svojimi devetimi obrati zastavil veliko nalogo: čim uspešneje razvijati kmetijstvo in s tem povezano predelovalno industrijo. Kolektiv, ki šteje kakih 1250 zaposlenih, ima svoje obrate v Soboti, Rakičanu, Beltincih in v Lendavi. Danes upravlja s 2400
Murske Sobote
hektari obdelovalne zemlje. Samo letos pa so odkupili nadaljnjih 300 hektarov, želijo pa se čimbolj približati planski številki, to je 700 hektarov. Poleg lastne proizvodnje se ukvarjajo tudi s kooperacijo. Tako imajo sklenjenih kooperacijskih pogodb za 105 hektarov posevkov.
KOMBINAT je zanimiv ti/di s stališča samoupravljanja. Skupščina delavskih svetov šteje 63 članov, tako da vsak obrat zastopa sedem članov. V obratih pa so neposredni proizvajalci izvolili svoje upravne odbore. In kot pravijo sami, so razprave najbolj živahne prav na zasedanjih delavskih svetov in upravnih odborov posameznih obratov. Med osnovnim} vprašanji, o katerih bo govoril tudi novi statut podjetja,- so tudi pristojnosti posameznih organov upravljanja. Statut bo urejal osnovne pravice in dolžnosti, medtem ko si bodo v posameznih obratih izoblikoval1 še svoja interna pravila, ki bede bolj konkretno določala smer in način delovanja samoupravnih organov. Računajo, da bodo z novim statutom odpravili tudi marsikatero P°j manjkljivost, ki danes še vpliva tud1
na aktivnosti predvsem osrednjega
delavskega sveta.
V kombinatu pripravljajo širokopotezen perspektivni plan, ki P°' udarja po eni strani močno povečanje kmetijske proizvodnje, po drugi strani pa predvideva večjo izbir o konzervirane hrane mlečnih jed1-mesnih konserv, sadja v prahu itd-Vse te proizvode, razen sadja v prahu, v kombinatu že proizvajajo-Skupno bodo znašale investicije v prihodnjih sedmih letih 6,5 milijarde dinarjev in to v glavnem za kmetijstvo, ki bo postalo ob 6500 hektarih zemlje že močan faktor pri uvajanju sodobne kmetijske proizvodnje.
Povečanje obdelovalnih površin pa nakazuje nove in odgovorne naloge, ki jih proučujejo tudi v kom binatu: kako zajamčiti primerno Pr®. živnino vsem tistim kmetovalcem, K1 se odločajo prepustiti svojo zemu kombinatu. Se posebej pa je aktua no to vprašanje zato, ker imajo P° nudniki le po nekaj hektarov zerng Ije, ob čemer je težko računati veliko preživnino. Zato tudi v k°‘^o binatu sodijo, da bodo morali vprašanje proučiti skupaj s P^~. nimi organi pri občinski skupno
»...... I
j



■
^ .. . ,;


v.
KS *

k .	1
Ufe**	?
^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\TOXW»\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W\\X\\X\W\\\^^^
PRED ZVOČNIM ZIDOM
Kolektiv soboške Mure, tovarne oblačil, perila in pletenin, je naj večji v soboški občini. Okrog 1350 zaposlenih se vsak dan srečuje ob vhodih v moderno urejene obrate. Večinoma ženske roke strežejo strojem, ki brnijo iz dneva v dan in požirajo kilometre blaga:' letošnji plan Predvideva, da bodo predelali v to-^airni 4 milijone 700 kvadratnih me-trov blaga. Kolikšna površina! Kaze, da te številke vendarle ne bodo dosegli. In to predvsem zaradi spremembe asortimenta proizvodov. V letošnjem letu so dzdiedali namreč Precej ženskih oblek za izvoz, kar je zahtevalo mnogo več izdelavnih ur Kot n. pr. izdelovanje srajc, porabi-h pa so mnogo manj blaga. Toda to le količinski plan, ki končno ni odločujoč. Važnejše pri tem je to, da so računali na vrednost 200 tisoč dolarjev izvoza, toda kaže, da bodo dosegli okrog 800 tisoč dolarjev. Stroji tečejo, toda skladišča gotovih izdelkov so Skorajda prazna. Tudi na domačem tržišču je vedno več Povpraševanja po izdelkih tovarne "lura, ki jih najdete v izložbenih ok-Nh od Sobote do Bitole. "
Z ustanovitvijo obrata težke konfekcije je bila postavljena Mura Pred nove naloge in tudi težave. Znano je, da tovarna sama nima svojih trgovin za prodajo težke konfekcije, pa tudi sicer imajo trgovska Podjetja za prodajo izdelkov težke, konfekcije, s katerimi so v poslovnih stikih, vse premalo prostorov za večje zaloge. Ta problem rešujejo Pri Muri s poslovnim združevanjem z varaždinskim Varteksom in zagrebškim podjetjem NIK. Računajo, da bo na ta način možno nuditi potrošnikom konfekcije stalne zaloge ih veliko izbiro najboljših izdelkov vseh poslovnih partnerjev, saj ima nPr. Varteks že razpredeno veliko mrežo lastnih trgovin pa vsej Jugoslaviji.
Izvoz Murinih izdelkov je čedalje večji in tudi čedalje bolj pomemben. Predvsem z Zahodno Nem-čjo in Švedsko so navezali dobre poslovne stike. Od celotnega bruto-Produkta znaša izvoz v letošnjem letu od 20 do 25 odstotkov. Kot domači, tako so tudi inozemski kupci mnenja, da so izdelki soboške Mure Zelo kvalitetni. Prav s to izboljšano kvaliteto pa je Muri uspelo, da ji na zunanjem tržišču ni potrebno nastopati za vsako ceno.
Soboška Mura, z vsemi svojimi °brati ima razen obrata lahke konfekcije popolnoma nove obratne Prostore težke konfekcije. Potrebne so bile velike investicije, ki pa jih bodo dokončno izkoristili še to jesen.
Znano je, da ima podjetje dobro ''peljan proizvodni proces in da v km pogledu dosega ali celo presega fenoga podobna podjetja na Zahodu Strokovnjaki podjetja dajejo o tem Vprašanju precej slikovito primerjavo: glede normativov smo dosegli Zvočni zid. Pri tem upoštevajo seveda izkušnje konfekcionarjev v izven-državnem merilu. Koliko pozornosti ®o posvetili vprašanju storilnosti po-
naslednji podatek: v primerjavi z mnskim letom se je povečala storil-host letos kar za 12 odstotkov. Temu primerno pa so naraščali tudi osebni prejemki zaposlenih. Lani so znašali v povprečju 20.000, letos v Prvem, polletju 24.600, v drugem Polletju pa se bodo povečali zaradi 10 odstotkov korektur v mesecu avgustu na 26.000 do 27.000 dinarjev.
Storilnost se stopnjuje — kot so Pokazale dosedanje analize — zaradi Uovih strojev ter prakse, ki jo z vsakim dnem pridobijo na novo zaposleni uslužbenci. Glede vpeljanosti Proizvodnega procesa računajo, da bi lahko uspešno uveljavili tudi skrajšan delovni tednik. O tem vprašanju razpravlja veliko tudi delovni kolektiv v vseh obratih, vendar podrtje potrebuje za zdaj še toliko sredstev v skladih, da bodo z uvedbo skrajšanega delovnega tednika še Počakali. Se boljši uspehi od dosedanjih so torej položeni v roke 400 mladih ljudi, ki so trenutno zaposleni v vseh obratih tovarne.
Za doseganje boljših rezultatov v Proizvodnji pa je bilo potrebno po-feg proučevanja proizvodnega pro-Cesa delovni kolektiv strokovno izpopolniti. Obrtniški način proizvodnje nikakor ni ustrezal tekočemu traku. Center za strokovno vzgojo kadrov je zato v dobrih dveh letih Priučil novim metodam dela okrog ®00 delavcev. Poleg tega so v Muri skrbeli tudi za visoko strokovno nsposQ.bljeni kader. Višja konfekcijska šola v Zagrebu je dala MURI že
absolventov. To pa še ni dovolj, Jato so se odločili, da pošljejo v to solo še nekaj štipendistov. V Soboti so nameravali z letošnjim letom Ustanoviti tudi srednjo konfekcijsko t s°lo, ki bi dala teoretično in tudi -Praktično znanje predvsem zaposlenim mojstrom, ki so se doslej pričevali tovarniškemu načinu proizvodnje le ob praktičnem delu. Vendar za šolo ni bilo dovolj prijavljen-<*v, zato so misel na ustanovitev šole °Pustili.
Ce bi danes začrtali na zemljevidu kraje, od koder prihajajo MURIJI delavci na delo, bi dobili presenetljive razsežnosti. Vse od Razkriž-la pri Ljutomeru, iz lendavske ob-fihe in iz mnogih oddaljenih krajev v soboški občini. Potrebe po večji storilnosti dela so nakazale organom Opravljanja in vodstvu tovarne, da °°lj kot v prejšnjih letih poskrbijo 2a svoje delavce tudi takrat, ko pri
vratarnici zapustijo tovarno. V kratkem bodo zategadelj uvedli avtobusno progo od Ljutomera do Murske Sobote. Del 'stroškov za prevoz bo nosilo podjetje, del pa delavci. Če se bo to obneslo, bodo uvedli še nekaj avtobusnih prog.
Nič manj aktualno vprašanje niso tudi stanovanja. Letos se bo vselilo s svojimi družinami v nova stanovanja 47 zaposlenih, pod pogojem, da bo podjetje dobilo posojilo za delno odplačilo teh stanovanj. To pa seveda še ni dovolj. Potrebe po stanovanjih so izredno velike. Pri dosedanjih gradnjah so uvedli 10 odstotno udeležbo članov kolektiva, ki žele dobiti stanovanje. V prihodnjih letih bodo zgradili še več stanovanj. S tem bodo dobili tudi jamstvo, da se bodo delavci mnogo bolj posvetili la delu v proizvodnji.
»PANONIJA«
UVELJAVLJA
KOOPERACIJO
»Mura« — oddelek lahke konfekcije
letno veliko brzoparilnikov za kuhanje živinske hrane, vinogradniških škropilnic, raznih gospodinjskih predmetov, patent posod za odpadke itd.
»PANONIJA« — struženje brizgaln za potrebe vinogradništva
I
Nekam skriti so delovni prostori soboške industrije KOVINSKE GA-LANTARIJE »PANONIJA«. Vendar se delovni kolektiv že nekaj let trudi, da bi čimbolj uspešno posredoval, svoje raznovrstne izdelke potrošnikom po vsej Jugoslaviji. Tako so se zadnja leta močno uveljavili kot kooperanti. Sodelujejo s tovarno avtomobilov v Mariboru, s Hidromon-tažo, s tovarnama kovanega orodja v Zrečah in v Kamniku. In prav tako kot je skrita soboška Panonija, navadno ne opazite tudi zdelkov, ki jih proizvaja za svoje kooperante. Dvoje ugotavljajo v PANONIJI, kar je bistveno ?a dobro sodelovanje: kakovost izdelkov in dostava v dogovorjenem roku. Kaže, da so poslovni partnerji v tem pogledu zadovoljni s kolektivom Panonije.
V lanskem letu so v podjetju zgradili novo proizvodno halo, s čimer so ustvarili pogoje za boljšo #r-ganizacijo proizvodnega procesa in s tem tudi za večjo storilnost dela. Toda osrednji problem s tem še ni rešen. Največ preglavic jim namreč povzroča premajhno število strokovnega kadra. Razumljivo, saj je to osnova za sodoben tehnološki postopek in skrajševanje potrebnega delovnega časa.
Tudi o dvainštirideseturnem tedniku v podjetju že razpravljajo. Skrbno pripravljene analize bodo dale dokončen odgovor. Sodijo, da bodo z odkrivanjem notranjih rezerv omogočili skrajšanje potrebnega delovnega tednika.
Proizvodi kovinske galanterije z oznako Panonija Murska Sobota potujejo po vsej Jugoslaviji. Poleg nekaterih manjših in na videz nepomembnih proizvodov proizvedejo
KOMUNALNA BANKA JE NEIZOGIBEN
Člen v
GOSPODARSTVU
Komunalna banka v Murski Soboti posluje od leta 1955. Obsega območje štirih pomurskih občin in ima podružnico za kreditiranje kmetijstva in 3 ekspoziture. Komunalna banka je ob začetku poslovanja pripomogla predvsem k razvoju obrti, trgovine in male industrije, leta 1961 pa je prevzela tudi kreditiranje vsega gospodarstva. Sredstva banke nenehno naraščajo in v zvezi s tem tudi obseg kreditiranja, saj znašajo krediti gospodarstvu že 17 milijard dinarjev. Od tega ima banka lastnih sredstev 6 milijard dinarjev. Komunalna banka je postala neizogiben člen v gospodarstvu. S tesnimi stiki z občinskimi skupščinami In drugimi organi pa bo Komunalna banka postala z novimi investicijskimi sredstvi regulator gospodarskega razvoja.
Komunalna banka ima poleg kreditne še eno nalogo, in sicer zbiranje prostih denarnih sredstev prebivalstva. Mobilizacija prostih denarnih sredstev preko hranilnih vlog je koristna, za vlagatelje, ker se vloge ugodno obrestujejo, zbran denar pa banki služ kot kreditno sredstvo za kreditiranje izgradnje šol, komunalnih objektov in tudi gospodarstva. Zato tudi Komunalna banka posveča vedno več pozornosti propagandi denarnega varčevanja in so zato v hra-nilništvu doseženi lepi rezultati. Leta 1957 je bilo 4762 vlagateljev z 73,600.900 dinarji vlog, letos pa je že 10.300 vlagateljev s 714,500.000 dinarji hranilnih vlog.
POMURSKI TISK — POSREDNIK KULTURNIH DOBRIN
Pred desetimi leti je bilo ustanovljeno v Murski Soboti ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE »POMURSKI TISK«, ki je vpisalo v svoj proizvodni program vrsto dejavnosti. Izdajajo dva časopisa:^ slovenski Pomurski vestnik in madžarski Ne-pujsag. Nadalje so v podjetju: Pomurska založba, 4 knjigarne, tiskarna s knjigoveznico, lokalna radijska postaja s slovenskim in madžarskim programom ter kartonažni obrat.
Kakšno rast je doseglo to podjetje, kaže naslednja primerjava: Ob svojem začetku je doseglo le okrog 40 milijonov din bruto produkta, celotni letošnji dohodek pa se bo gibal okrog milijarde dinarjev. Iz tega je razviden tudi velik materialni doprinos kolektiva k potrebam komune. Toda prispevek kolektiva širši družbeni skupnosti se ne more meriti samo v materialnem pogledu, temveč je prav tako pomembna tudi kulturnovzgojna dejavnost. Založba, časopisi, radio in knjigarne so stalen posrednik kulture ljudstvu. Z madžarskimi edicijami pa se je založba aktivno vključila tudi v izvajanje nalog širše družbene skupnosti do manjšinskega vprašanja. Založba je v letih svojega obstoja izdala vrsto knjig, leposlovnih in poljudnoznanstvenih. Med temi je treba omeniti jubilejno trideseto knjigo Miška Kranjca »Nekaj bi vam rad povedal«,
delo istega avtorja, obširen roman »Mladost v močvirju«, nadalje dr. Marjana Zadnikarja »Umetnostni spomeniki Pomurja«, ki so širši slovenski javnosti prikazali doslej premalo poznane kulturno zgodovinske znamenitosti Pomurja, vrsto zbornikov, nekaj knjig slovenskih klasikov, prevedenih v madžarščino domačina Lajoša Vlaja iz Lendave. Že nekaj let izhaja v slovenskem in madžarskem jeziku tudi Pomurski koledar. Založba ima bogat program tudi za naslednja leta. Knjigarne podjetja so v minulih letih posredovale prebivalstvu Pomurja na tisoče leposlovnih knjig, uspešno pa so sodelovale tudi pri prodaji knjig lastne založniške hiše.
Ob večletnih izkušnjah je kolektivu tiskarne uspelo uveljaviti se predvsem z večbarvnimi tiski od razglednic do zahtevnih prospektov. S kakovostjo svojih izdelkov si je tako pridobil kolektiv tiskarne ugled in veliko število odjemalcev širom po Jugoslaviji.
Čeprav najmlajši, si pridobiva ime tudi -kolektiv kartonaže. Močan razvoj živilske industrije v pomurskem bazenu, kot na primer proizvodnja vin za domači in inozemski trg, zahtevata tudi sodobno ambala-žo. Tej zahtevi želi ugoditi kolektiv kartonaže. Zdaj se bodo kmalu tudi preselili v nove prostore, v katerih pa bodo nameščeni sodobni karto-nažni stroji.
Glede na pestrost dejavnosti podjetja je močno razgibano in živahno tudi notranje življenje kolektiva, ki izdaja svoj interni časopis »Informator«, v prostorih delavske restavracije pa ima opremljene klubske prostore s televizorjem.
ZAVAROVALNICA V MURSKI SOBOTI
Še letos bo v Pomurju vsa živina skupinsko zavarona. To je velik uspeh kolektiva zavarovalnice in njegovega večletnega prizadevanja. Brezplačna zdravstvena zaščita živali pa bo še ugodneje vplivala na razvoj žvinoreje v Pomurju.
Zavarovalnica uspešno razvija na svojem območju tudi življenjsko zavarovanje prebivalstva. To je oblika dolgoročnega varčevanja z zavarovanjem, ki se ga ljudje vse češče poslužujejo. Sredstva, zbrana na ta način, služijo širši skupnosti kot krediti za razne investicije. Do letos je tako dala zavarovalnica na razpolago 140 milijonov dinarjev sredstev, kar pomeni precejšen prispevek k nadaljhji splošni investicijski izgradnji pokrajine ob Muri.
ZA POPOLNO AVTOMATIZACIJO PTT ■ SLUŽBE
Ne samo soboška občina, temveč celotno Pomurje je imelo do ustanovitve PTT podjetja v Murski Soboti zelo slabo razvito telegrafsko telefonsko službo. Zadnja leta pa je bil dosežen na tem področju precejšen napredek. V Murski Soboti je bilo zgrajeno novo poštno poslopje, urejena je bila avtomatska telefonska centrala, poleg tega pa je bilo mnogo izboljšav telefonskih vodov, saj so na več relacijah zamenjali železne žice z bakrenimi.
Prav sedaj pa se pripravlja PTT podjetje v Murski Soboti skupaj s svojimi ekonomskimi enotami, da Pomurje popolnoma avtomatizira. Poleg Murske Sobote ima avtomatsko telefonsko centralo tudi Ljutomer, ki je že povezan z Mursko Soboto.
Popolna avtomatizacija Pomurja pa pomeni precejšnjo investicijo.
VODNA SKUPNOST V MURSKI SOBOTI
Posebno vlogo v razvoju in pomoči kmetijstvu ima tudi VODNA SKUPNOST V MURSKI SOBOTI. Predvsem z regulacjo Lendave je bil storjen pomemben korak k zmanjšanju stalnih poplav, zaradi katerih ni bilo moč pričakovati večjih hektarskih donosov na obširnih zemljiščih v porečju te reke. V nekaj letih prizadevnega dela pa so bili zgrajeni mnogi pomembni regulacijski objekti, med njimi na primer razbreme-nilnik Lendava—Mura. Vodna skupnost pa ima v načrtu nadaljnjo regulacijo Lendave in njenih pritokov.
Naj več ja komunalna dejavnost
v Murski Soboti je lizacijskega sistema
modernizacija kana-
,,^\XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXXXXX»XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXNXXXXXXXX\\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX'X	,NXNNOXX.XXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXN
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 40 - 12. oktobra 1963

SJSSSSSSS®**-

NOVA
BOLNIŠNICA JE OBSEŽNA NALOGA
Dober kilometer izven Sobote, na komaj opazni vzpetini pri Rakičanu, nastaja nov kompleks modernih stavb — NOVA BOLNIŠNICA. Že pred leti je bil sezidan infekcijski oddelek, letos pa stoji tu že novo poslopje za otroški oddelek. Kapaciteta tega oddelka bo 74 postelj za otroke in 10 postelj za matere. Zgradba bo vseljiva prihodnje leto. Temu oddelku naj bi se v prihodnosti pridružil še ginekološko porodniški oddelek, po katerem so velike potrebe. In končno je predvidena popolna preselitev soboške bolnišnice . v Rakičan.
Današnja bolnišnica bo razpolagala do konca leta s 400 posteljami, kar je vsekakor premalo za pomurski bazen z oprog 125 tisoč prebivalci. Najobčutneje se kaže to na gineko-loško-porodniškem oddelku.
Dvojni napori so pred kolektivom ■ in vodstvom soboške bolnišnice: postopna izgradnja novih objektov in hkrati notranja ureditev prostorov. V prostorih nekdanjega Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje so letos odprli ušesni oddelek. Oddelek ima 30 postelj in že v nekaj mesecih se je pokazalo, kako je potreben. Do konca leta pa bodo v bivših prostorih Narodne banke odprli še okulistični oddelek. .
Največji problem je seveda zagotavljanje sredstev za novogradnjo v Rakičanu. Po predračunu bo stala zgradbo otroškega oddelka okrog 350 milijonov, z opremo vred pa okrog 420 milijonov din. Poleg kreditov iz republiškega in okrajnega investicijskega sklada je najmočneje udeležena soboška občina. Kaže, da samo štiri občine, to so. soboška, lendavska, ljutomerska in radgonska ne bodo mogle zagotoviti dovolj sredstev, zato vodstvo bolnišnice misli, da bo njuna pomoč tudi drugih. To še posebej zato, ker je v perspektivnem planu nadaljnje izgradnje na vrsti prepotrebni ginekološko-porod-niški oddelek. A gospodarske organizacije doslej niso pokazale večjega zanimanja za gradnjo bolnišničnih objektov. Zato v soboški bolnišnici radi omenjajo mariborski primer, ko vsi večji kolektivi pomagajo bolnišnici pri nakupu opreme itd. Podobne akcije bi bile kolektivu bolnišnice v veliko pomoč, saj z lastnimi sredstvi ne more zadostiti tolikšnim potrebam.
Poseben problem vedno bolj razširjajoče se bolnišnice so tudi kadri. Že nekaj let nazaj štipendirajo vsako leto po 20 in več študentov na raznih medicinskih šolah. Toda ko. po končani šoli prevzamejo posle v bolnišnici, jim ne morejo vselej zagotoviti stanovanja. Zato tudi toliko fluktuacije. Upajo pa, da bo nekoliko boljše, vsaj za kader s srednješolsko izobrazbo, čim bo dala prve absolvente medicinska šola v Soboti. Kljub težavam, ki nastopajo pred-1 vsem zaradi pomanjkanja stanovanj, je soboška bolnišnica, kar zadeva strokbvni kader, vendarle dobro zasedena. Število zaposlenega, visoko strokovnega Usposobljenega medicinskega kadra se iz leta v leto viša. Seveda pa z novimi oddelki te potrebe še naraščajo in le ob razumevanju občine bo moč premostiti vse težave, ki nastajajo ob tem.
ZA ZDRAVJE DELOVNEGA ČLOVEKA
KOMUNALNA SKUPNOST ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V MURSKI SOBOTI je bila ustanovljena v minulem letu, in to za vse štiri pomurske občine. Zavod ima na sedežu vsake občine svojo podružnico. Služba socialnega zavarovanja se je takoj ob ustanovitvi znašla pred precejšnjimi problemi, ki so značilni predvsem za pomursko področje. Težke socialne razmere kažejo še vedno večje posledice. Kolikšna pa je vrednost storjenega dela na področju zdravstva v zadnjih letih, razkriva podatek, da se je umrljivost dojenčkov zmanjšala v Pomurju od leta 1955 za 50 odstotkov, čeprav je še vedno nad republiškim povprečjem. Počasi, toda vendarle vztrajno se zmanjšuje število TBC obolenj in trahoma. Vse to je posledica velikega dela, ki ga opravlja zdravstvena služba. V povojnih letih je bilo zgrajenih na območju Pomurja več zdravstvenih ustanov, ki so se uspešno vključile predvsem v kurativno akcijo. Pomurje kot izrazito kmečki predel je z uvedbo zavarovanja kmetov postavilo tudi pred komunalno skupnost za socialno zavarovanje nove naloge. Povečala se je v prvi vrsti potreba po zdravstvenem kadru iti po Urejanju novih ambulant. Z veliko prizadevnostjo in aktivnostjo skupščine zavoda uspeva službi socialnega in zdravstvenega zavarovanja, da se. uspešno vključuje v naš' družbeni sistem.
Zdravstveno službo v soboški občini že vrsto let uspešno izvaja več zdravstvenih domov. Po ambulantnih storitvah je vsekakor najmočnejši ZDRAVSTVENI DOM V MURSKI SOBOTI, kar je razumljivo, saj obsega tudi največji teritorij. Zdravstveni dom v Murski Soboti ima da-
ZADRUGA S 1.600 PARCELAMI
Maketa nove bolnišnice v Murski Soboti
des nove in lepo urejene prostore. V njegovem sestavu deluje tudi več splošnih ambulant, zobnih ambulant, nekaj pomožnih ambulant in dispanzerjev. Razen tega pa deluje v sklopu zdravstvenega doma v Soboti tudi antitrahomski dispanzer z antitra-homsko mrežo, ki jo organizira po potrebi na celotnem območju komunalne skupnosti za socialno zavarovanje. Tudi zdravstveni dom v Soboti je imel prejšnja leta precejšnje težave zaradi pomanjkanja zdravnikov. Toda spričo prizadevnosti pristojnih občinskih služb ta problem danes ni več tako zelo pereč.
Veliko in zahtevno podrbčje obsegata tudi ZDRAVSTVENI POSTAJI V PETROVCIH IN BELTINCIH, ki se zadnje čase vse močneje širita in uspešno opravljata zdravstveno službo na svojem območju.
CENTER JE ZADRUGA
KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA PETROVCI razvija svoje gospodarstvo na najsevernejšem delu Prekmurja. Zadruga vključuje v svoj delokrog 12 vasi. Na tem obširnem področju razvija poljedelsko, živinorejsko in sadjarsko proizvodnjo na lastnih površinah in v kooperaciji z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Ta osnovna usmerjenost ji narekuje, da stalno povečuje lastne površine z odkupom in z jemanjem v najem in da z raznimi oblikami sodelovanja povečuje tudi proizvodnjo na površinah svojih članov.
Poleg navedenega pa se .zadruga v zadnjem času usmerja vse bolj tu-
Pregled pacienta v novem zdravstvenem domu
NOVI MODERNI HLEVI V KZ MURSKA SOBOTA
KMETIJSKA ZADRUGA V MURSKI SOBOTI si prizadeva povečati lastno proizvodnjo živine. Pred kratkim so napolnili nov hlev s teleti-pitanci. Novi hlev na Tišini je — kakor zatrjujejo v kmetijski zadrugi — nekaj posebnega. Zelo moderen je, upoštevane so vse tehnološke in higienske potrebe sodobnega hleva tako glede krmljenja kakor glede čiščenja. Podoben hlev gradijo tudi v Bakovcih. Kapaciteta obeh pa bo okrog 400 glav pitane govedi.
Na letošnjo setev so se v zadrugi dobro pripravili. Na lastnih njivah bodo zasejali okrog 80 hektarov pšenice. Kooperacijski plan pa obsega 900 hektarov visokorodnih pšenic. Celotni zadružni kolektiv si prizadeva, da jesensko setev dobro opravi. Strokovnemu kadru, ki ga je iz leta v leto več, pomagajo pri setveni akciji tudi z leti pridobljene izkušnje.
Zadruga izvaja na svojem območju tudi arondacijo. V dveh letih so povečali arondirana zemljišča od 56 na 380 hektarov, toda s tem arondacija še ni zaključena.
LETOS
ODKUPILI ŽE 39 ha ZEMLJE
KZ GRAD je ena najmočnejših kmetijskih zadrug v soboški občini. V uspešnem dolgoletnem poslovanju si je pridobila ugled med zadružniki, ki se vse raje poslužujejo uslug, katere nudi kmetijska zadruga svojim kooperantom. V zadnjih letih si zadruga močno prizadeva povečati tudi lastno proizvodnjo. Z arondacijo je uspelo, da imajo danes že nekaj parcel v velikosti od 2 do 11 ha, kar je za predel z močno razdrobljenimi zemljišči velik uspeh. ZADRUGA GRAD odkupuje na svojem teritoriju tudi zemljišča. Letos so odkupili že 39 ha, do konca leta 1965 pa predvidevajo nakup 160 hektarov zemlje.
di v perutninarsko proizvodnjo. V ta namen je uredila valilnico in farmo za proizvodnjo piščancev — brojler-jev z letno kapaciteto 200.000 komadov. Iz te farme bo lahko oskrbovala tržišče s perutninskim mesom, kmečka dvorišča pa bo vključila v proizvodnjo kvalitetnih konzumnih jajc.
Nadaljnji program zadruge predvideva povečanje proizvodnje piščancev — brojlerjev na 600.000 komadov letno, proizvodnjo jajc na lastni farmi na 2,000.000 komadov, proizvodnjo perutninskega mesa na kmečkih dvoriščih na 200.000 kg in proizvodnjo jajc na kmečkih dvoriščih na 2,000.000 komadov.
KZ PUCONCI
Med močnejšimi je tudi KMETIJSKA ZADRUGA PUCONCI. To se kaže med drugim tudi v doslej doseženih gospodarskih uspehih in dosedanjih investicijah. V Puconcih imajo pripravljena velika sladišča za krmo, prav tako tudi adaptirajo hleve. V delovnih enotah v Puconcih in v Puževcih imajo trenutno 180 glav spitane goveje živine.
Malokatera kmetijska zadruga, 'ki pospešuje lastno proizvodnjo, ima tako svojevrsten problem glede razdrobljenosti zemljišč kot KMETIJSKA ZADRUGA »NAPREDEK* PROSENJAKOVCI. Do nedavna so imeli svojo zemljo razdrobljeno na
nič manj kot 1600 parcelah. Seveda arondacija v takih pogojih ni nič kaj lahka naloga. Vendar si v zadru-gi prizadevajo, biti kos tej nalogi' Zadruga je v letošnjem letu odkupila 78 hektarov zemlje, predvidevajo pa še več.
KZ »ZELENO POLJE« MARTJANCI
Območje nižinskega predela, ki ki pa že meji na prve obronke Goričkega, obsega KMETIJSKA ZADRUGA »ZELENO POLJE« MARTJANCI, ki ima precejšnje komplekse lastne obdelovalne zemlje: trenutno okrog 180 hektarov, pripravljajo pa se na odkup nadaljnjih 20 hektarov. Prihodnje leto nameravajo tudi v tej zadrugi graditi večje hleve. Kot prejšnja, leta pa se tudi letos uspeš-
KZ BELTINCI
Področje zadruge obsega ca. 4800 hektarov, od. tega je v zadružni lasti 70 ha v 53 parcelah. V letošnjem letu so pričeli z arondacijo in še nadaljnjim odkupom zemljišč. Poleg tega so povečali število kooperacijskih pogodb za jesensko setev v primeri z letom 1961 za 300 %, povečali porabo umetnih gnojil od 670 ton v ' letu 1961 na 1820 ton v letošnjem letu, vštevši jesenska gnojila za jesensko setev. Povečali so tudi odkup krompirja od 200 vagonov v letu 1962 na 320 vagonov v letošnjem letu, porasla pa- je tudi vzreja govedu in telet za 30 % ter svinj za 35 K velikemu uspehu je pripomogla prizadevnost kolektiva, štirje kmetijski tehniki ter močan strojni park. Storilnost pa hromi razdrobljenost pogodbenih parcel — 1780 — in pomanjkanje traktorskih priključkov.' Vendar je zadruga v stalnem porastu ter predstavlja močan, faktor v proizvodnji prehrambenih artiklov.
KZ ŠALOVCI
Na skrajnem severnem delu slikovite Goričke je KMETIJSKA ZADRUGA SALOVCI. Hriboviti predel ne nudi najboljših pogojev za kmetijstvo, pač pa so zato mnogo ugodnejši pogoji za gozdarstvo. Vendar se tudi KZ Šalovci ukvarja z lastno vzrejo živine. V Hodošu imajo med drugim sodoben hlev za 150 glav živine. V prihodnjih letih pa bodo zgradili še tri hleve. Letos nameravajo izvajati kooperacijo na 180 ha, zasejanih s pšenico.
no vključujejo v akcijo za jesensko setev, med večje investicije letos P8 sodijo skladišča in garaže.
PRI KZ CANKOVA — NOVI HLEVI
Kmetijska zadruga Cankova 3® zgradila .pred, kratkim nov hlev za 100 glav goveje živine. Poleg tega imajo hleve tudi v Fikšincih in v Serdici. Gradnja hlevov je za njih toliko bolj potrebna, ker ima zadruga zemljo v večjih kompleksih — trenutno 160 ha zemljišč — do konca leta pa bodo odkupili še nadaljnjih 20 ha. V kooperaciji ima zadruga 225 ha obdelovalne zemlje, na kateri so zasejali zadružniki v glavnem vi-sokorodne sorte pšenice.
TUDI V SLUŽBI KMETIJSTVA
Razvijajoče se kmetijstvo zahteva v vedno večjem obsegu tudi različne tehnične usluge za vedno številnejši strojni park na posestvih in pri kmetijskih zadrugah. To nalogo je vsa leta nazaj uspešno opravljal AGROSERVIS V MURSKI SOBOTI. Organi upravljanja v podjetju so se odločili, da že v kratkem prično z gradnjo nove servisne delavnice za vozila Zastava. To narekujejo potrebe vedno močnejše motorizacije. Spričo ustanovitve tega servisa pa so se v podjetju odločili za vzgojo večjega števila vajencev, tako da bo novi servis razpolagal tudi s potrebnim številom strokovno usposobljenega kadra. A tudi sicer se je Agro-servis v zadnjih letih močno razvil. Med drugim so zgradili nove delavnice ter tako omogočili tudi namestitev nekaterih novih strojev.
STANOVANJSKA SKUPNOST V MURSKI SOBOTI
Stanovanjska skupnost v Murski Soboti s pomočjo občanov pomaga Občinski skupščini pri načrtovanju gradenj ter urejanju in vzdrževanju komunalnih naprav. To je njena glavna naloga. S svojo servisno dejavnostjo izvršuje naročila hišnih svetov pri vzdrževanju stanovanjskih zgradb, poslovnih lokalov in drugih javnih naprav. Njen delokrog obsega popravilo streh, dimnikov, vrat, oken, vodovodnih instalacij, bojler-jev, štedilnikov in drugih manjših naprav. Zelo važen posel, ki ga opravlja Stanovanjska skupnost, je v tem, da razbremenjuje gospodinjstva pri pranju oblek, perila, popravilu čevljev, krpanju nogavic in drugih manjših popravilih. Poleg tega upravlja tudi DOM PIONIRJEV IN MLADINE, ki je bil ustanovljen v prvi vrsti za varstvo otrok zaposlenih mater. Za-
zdaj pa važnost te ustanove še ni dovolj upoštevana od staršev, da bi pošiljali svoje otroke v to varstveno ustanovo, ki skrbi za razvedrilo, pomaga pri pouku in skrbi za telesno kulturo.
Stanovanjska skupnost pa je organizirala v domu tudi prehrano za šoloobvezne otroke, dijake in vajence. Trenutno se hrani v tem domu 170 otrok. S tem so oskrbljeni z redno prehrano najbolj potrebni otroci, kar bo vsekakor ugodno vpli' valo na njihovo rast, vzgojo in uspeh v šoli. Tudi vzdrževanje igrišč za otroke pri stanovanjskih blokih in na javnih prostorih spada v delokrog te ustanove. Igrišč je sicer premalo, predvsem zaprtih, kjer bi se otroci zadrževali ob slabem vremenu. Doslej projektanti iz neznanih razlogov tega niso upoštevali.
Novi stanovanjski bloki v Murski Soboti, ki jih je zgradilo GRADBENO PODJETJE POMURJE
Ž ________________-________________________
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 40 - 12. oktobra 1963
*^\\\\)\\\>\\\\\\\\\\\N\\\VV^V\\\\V^\>X>NV\VCV>N^\\\\NN\\\^^^
l
MED NAČRTI PROJEKTIVNEGA BIROJA
Celotna investicijska izgradnja Sobote, in tudi . drugih, krajev je tesno povezana z delom PROJEKTIVNEGA BIROJA V MURSKI SOBOTI. Med najvažnejša dela, ki jih pripravljajo v biroju, sodita brez dvorna urbanistična načrta za Soboto in Lendavo, ki bosta pripravljena predvidoma prihodnje leto. Sicer pa je Pripravil biro doslej že veliko načrtov za vse nove gradnje v Soboti in tudi drugod. To so bili načrti za stanovanjske bloke, za trgovske in druge lokale, poslovne zgradbe itd.
STANOVANJA ZA TRŽIŠČE
V	Murski Soboti je še vedno pomanjkanje stanovanj. Zato so se v SPLOSNO GRADBENEM PODJETJU »POMURJE« odločili za gradnjo stanovanj za tržišče. V kratkem bo že vseljivih 83 takih stanovanj, za prihodnje leto pa predvidevajo novih 40 stanovanj v dveh stanovanjskih stolpičih, za katera so že pričeli pripravljati temelje.
»POMURJE« je edino večje gradbeno podjetje v severovzhodni Sloveniji; Zadnja leta se glede tehnične opremljenosti že lahko kosa s katerim koli večjim slovenskim gradbenim podjetjem. Glede na vedno večji obseg gradbenih del "primanjkuje tudi »POMURJU« gradbenih delavcev. V gradbeništvu imajo trenutno zaposlenih 530 ljudi, v opekami Puconci, ki je samostojna ekonomska enota 'podjetja, pa 120. Da bi si zajamčili dovoljno število delavcev, so se v podjetju odločili, da bodo že prihodnje leto pričeli graditi večji samski dom, v katerem bodo dobili stanovanja člani kolektiva.
Gradbeno podjetje »POMURJE« je zgradilo v zadnjih letih veliko Število večjih in manjših objektov v Soboti in drugod po Pomurju. Med največ je objekte spadatrenutno novi Oddelek soboške bolnišnice.
TUDI
NA GORIČKEM GRADBENO PODJETJE
Zaradi vedno večjih investicijskih Vlaganj se je tudi v zgornjem predelu Goričkega pokazala potreba po gradbenem podjetju. To nalogo že dalj časa opravlja OBRTNO GRADBENO PODJETJE »REMONT« V PetROVCIH. Glede ne precejšen okoliš ima podjetje vse pogoje za • razvoj.
V	petrovskem gradbenem podjetju je zaposlenih med letom povprečno po 50 ljudi, v sezoni seveda več. Kot pri vseh gradbenih podjetjih pa tudi Remontu primanjkuje delavcev, kakor tudi strokovni kader. Doslej je kolektiv PETROVSKEGA REMONTA zabeležil že nekaj večjih gradenj, med njimi šolo v Salovcih, prav tako pa bodo gradili šolo v Križevcih in stanovanjski blok , za Učitelje v Markovcih. Poleg gradenj V družbenem sektorju pa izvaja tudi gradbena dela v zasebnem sektorju.
SEPARACIJA IMA NOVO PRALNICO
Že vrsto let deluje v PUCONCIH
Pri soboti separacija kremenčevega PESKA. Velika zaloga prvovrstnega peska različnih granulacij daje podjetju dolgoročno perspektivo. Pred leti so raziskali okolico Puconcev in ugotovili velike zaloge prvovrstnega materiala. Letos so v separaciji dokončno dogradili novo pralnico, ki bo poleg izboljšanja tehnološkega procesa omogočila povečanje proizvodnje od sedanjih 16.500 na 23.000 ton peska letno. Glede na novo pralnico so odprli v Moščancih nov izkop peska. Predvideno je, naj bi puconska separacija prevzela gradnjo nove steklarne, ki bo s svojimi kapacitetami zadovoljila predvsem pomurski bazen, kjer je večje število potrošnikov steklene embalaže kot npr. Zdravilišče Sla-, fina Radenci in vinogradniška posestva.
MANJŠE IN TUDI VEČJE USLUGE
Poleg gradbenega podjetja »Pomurje« v Murski Soboti je na območju občine nekaj manjših gradbenih podjetij. Tako je na primer
Gradbeno obrtno podjetje ‘‘Temelj« v cankovi, ki nudi
gradbene usluge predvsem severozahodnemu predelu občine. GRADBENO OBRTNO PODJETJE V PE-TROVCIH severnemu predelu občine m GRADBENO PODJETJE »GRADITELJ« V BELTINCIH pa nižinskemu predelu občine. Sicer pa imajo ta obrtna podjetja svoja delovišča
nje turističnih objektov v soboški občini.
Podobno je tudi z GOSTINSKIM PODJETJEM V BELTINCIH. Kraj sam doslej v turističnem pogledu ni
veliko pomenil, toda z izgradnjo ceste proti Lendavi lahko postane pomembna turistična postojanka. S solidno postrežbo si gostinsko podjetje v Beltincih prizadeva doseči tudi to.
TRGOVSKO PODJETJE »RAVENKA« BELTINCI
Obnovljena poslovalnica delikatese trgovskega
Beltincih
podjetja »RAVENKA«
To važno trgovsko podjetje s' svojimi sedemnajstimi poslovalnicami in glavnim skladiščem v Beltincih si neprestano prizadeva sodobno opremiti lokale in čimbolj približati blago potrošniku. Zaradi tega odpira nove obrate splošno trgovskega in specializiranega, značaja. Vse tč> vrši z lastnimi sredstvi, ki dosegajo letno 5 do 6 milijonov, dinarjev. Letos so odprli novo delitateso v Beltincih, novo trgovino v Vučji gomili in specializirano manufakturno trgovino v Beltincih. Svoje področje z 10 tisoč prebivalci na teritoriju bivše občine Beltinci oskrbujejo s špecerijskim blagom, delikatesami, manufakturo,
pohištvom, gradbenim materialom in kurivom. Ker ima svoja prevozna sredstva redno in tekoče oskrbujejo svoje poslovalnice s potrebnim blagom. Borijo pa se tudi s težavami, predvsem pri preskrbi z gradbenim materialom in kurivom. Delavski svet je storil vse, kar je mogoče, da bi podjetje prejelo pogodbeno količino 500 vagonov kuriva. Od te količine pa je kljub prizadevanju prejel šele 300 vagonov. Razumljivo je torej, da pri preskrbi zaradi izostanka pogodbene količine prvenstveno upošteva zdravstvene ustanove, šole in prehrambena podjetja. V načrtu ima še večjo specializacijo trgovin.
Večina manjših kolektivov je že zdavnaj spoznala, da je njihovo mesto v skrbi za boljše življenjske pogoje potrošnika prav tako važno
Novozgrajeni bloki s trgovskimi lok >Ji na Trgu zmage — gradilo SGP POMURJE — projektant PROJEKTIVNI BIRO MURSKA SOBOTA
tudi v drugih okoliših. Povojna gradbena dejavnost je v soboški občini izredno močna in pestra, saj ne gre samo za velika gradbišča, na katerih je potrebna velika mehanizacija, marveč tudi za manjše objekte, ki so razstreseni širom po občini. Razen tega pa omenjena obrtna podjetja prevzemajo dela tudi v zasebnem sektorju.
Zadnja leta so se obrtna gradbena podjetja v soboški občini dokaj dobro opremila tudi z mehanizacijo, ki veliko pripomore k temu, da so usluge hitrejše ob manjšem številu delavcev, ki jih tudi tem podjetjem primanjkuje.
PRI SOBOŠKEM »MERKURJU« ŠE ENA
SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA
Ko se je kolektiv soboškega TRGOVSKEGA PODJETJA »MERKUR« odločil, da bo soinvestiral pri gradnji večjega poslopja na Trgu zmage, se je zavedal, da bo s tem pomagal rešiti dva problema: Sobota bo dobila lepo urejen center, potrošniki pa sodobno urejeno samopostrežno trgovino.
Toda to še ni vse. Že v prihodnjih letih bodo uredili še eno samopostrežno trgovino. Še naprej pa bodo urejali tudi svoje zunanje poslovalnice, ki so razstresene po vsej občini. Vseh je 24. Računajo, da bodo že letos dosegli v celoti čez milijardo dinarjev prometa, letošnji plan prometa pa so ob polletju presegli celo za 12,5 odstotka. To pa je po drugi strani tudi priča o zadovoljstvu potrošnika z MERKURJEVIMI poslovalnicami, ki dobijo v vseh, predvsem pa v soboških poslovalnicah, veliko izbiro najraznovrstnejše-ga blaga ko konkurenčnih cenah.
»GORIČANKA ZA POTROŠNIKA
Po vsem severnem delu Goričkega ima svoje poslovalnice TRGOVSKO PODJETJE »GORIČANKA« ŠALOVCI. Verjetno je malo trgovskih podjetij, ki bi s tolikšno skrbjo kot Goričanka, kljub pomanjkanju sredstev, posvetila tolikšno skrb obnovi in urejanju trgovskih lokalov. Letos ob občinskem prazniku bodo predali svojemu namenu nov trgovski lokal v Petrovcih. V Salovcih so dosedanji lokal obnovili, skupno s KZ Kuzma so uredili tudi lokal v Martinju. Lep lokal imajo že v Dolencih, dočim ga v Domanjševcih še urejajo.
Trgovsko podjetje »GORIČANKA« deluje v posebnih pogojih, saj so njene poslovalnice precej oddaljene od Murske Sobote. Glede na to je potrebno, da so Goričankine trgovine stalno založene z vsem, kar potrošniki potrebujejo. Kot kaže — in to potrjujejo tudi mnogi potrošniki
— jim to uspeva. Poleg tega se v podjetju trudijo, da so konkurenčni.
»GORIČANKA« bo, tako pravijo v podjetju, v prihodnjih letih obnovila še nekatere svoje trgovske lokale.
V KORAK S TURIZMOM
Tudi investicije, ki so v neposredni zvezi s turizmom, so v zadnjih letih mnogo Večje kot prej. »HOTEL ZVEZDA« v Soboti je v lanskem letu zgradil moderen hotel z večjim številom tujskih sob. Letos so odprli v bližnjih Moravcih, ob termalnem kopališču, manjšo restavracijo. Sedanji prostori hotela Zvezda so lepo urejeni, računajo pa, da bodo v prihodnjih letih uredili tudi vrt.
Ujeti korak s potrebami sodobnega gostinstva pa se trudijo v GOSTINSKEM PODJETJU »CENTRAL« V MURSKI SOBOTI, kjer so letos uredili »POMURSKO KLET«. Hotel Central ima poleg restavracije, kavarne in kleti še gostišče »GROZD« in KOLODVORSKO RESTAVRACIJO.
Gorički predel Prekmurja je znan po svojih naravnih lepotah. Zato ni čudno, da so zgradili v Salovcih zelo prikupen turistični objekt, ki privablja mnoge goste od blizu in daleč. Tako si tudi GOSTINSKO PODJETJE »PETROVCI« prizadeva dopolnjevati širši program glede izgrad-
Med take kolektive sodi »BLISK«, ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE MURSKA SOBOTA. Podrobnejše številke o prodanih televizorjih in radijskih "sprejemnikih bi to samo potrdile. Poleg popravila le-teh pa se pri Blisku ukvarjajo tudi z vodovodno inštalaterskimi deli.
Zelo živopisano je tudi obrtno podjetje »OBRTNIK« MURSKA SOBOTA. Soboslikarstvo, pleskarstvo, sedlarstvo, tapetništvo, mizarstvo, kolarstvo, vrvarstvo, kovaštvo in pečarstvo. To so uslužnostne dejavnosti, brez katerih pa Si ni moč zamisliti današnjega hitrega ritma življenja. Kolektiv si je zgradil primerne delovne prostore in jih po svojih močeh tudi opremil, s čimer si je zagotovil kakovost uslug in S tem vedno večje število odjemalcev.
V »KROJU« — PO NAROČILU
Od lani pa deluje v Murski Soboti tudi OBRTNO PODJETJE »KROJ«. V skromnih prostorih na Titovi cesti, v katerih je bilo pred leti že podobno podjetje, dela kolektiv, majhen po številu, komaj 38 ljudi šteje. A ker potrebe po njihovih izdelkih in uslugah naraščajo iz dneva v dan, so se odločili, da si uredijo primernejše prostore. O tem trenutno še ne vedo mnogo več kot to, da bi rabili za proizvodni obrat, za lokal in za upravne prostore okrog 1200 kvadratnih metrov prostora. Zelja kolektiva je, da bi bil novi obrat nekje v središču mesta.
V Kroju izdelujejo Konfekcijo po naročilu; razne uniforme: gasilske, miličniške, gozdarske, železničarske itd. Poleg tega pa so tudi na uslugo vsem, ki žele ifneti obleko po naročilu. Prav tako pa izdelujejo po naročilu in serijsko tudi prešite odeje ter druge tapetniške izdelke.
MAJHNO PODJETJE Z VELIKIMI NALOGAMI
KOMUNALNO PODJETJE V MURSKI SOBOTI ima res velike naloge. Mesto se zadnje čase v urbanističnem smislu močno razvija in iz leta v leto je več nasadov, pločnikov in ostalih komunalnih naprav, ki jih je treba ali urejati ali vzdrževati. Današnja podoba prijetne Sobo-
te je v veliki meri zasluga prav prizadevnosti komunalnega podjetja.
URARSTVO MURSKA SOBOTA
Majhna delavnica na Titovi cesti je vsak dan na razpolago občanom. Sicer pa soboškega mestnega urarstva skorajda* ni treba prav posebej predstavljati. S kakovostnimi uslugami so znani ne samo v Murski Soboti temveč širom po Pomurju. O kvalitetnih uslugah pvičajo mnoge pohvalne izjave. To je vsekakor odraz prizadevnosti kolektiva,-tki želi obdržati tudi v bodoče kakovost in strokovnost svojih uslug.
PODJETJE ZA UPRAVLJANJE
KOMUNALNIH DEJAVNOSTI »KOMUNA« BELTINCI
»KOMUNA« stremi s svojimi poslovnimi enotami za povečanje storilnosti in s tem za zvišanje dohodkov. Obrata mlin z letno kapaciteto 120 vagonov in žaga sta prvenstveno uslužnostnega značaja za individualne kmetijske proizvajalce. Mizarstvo je gradbenega značaja za razna gradbeno podjetja, predvsem za SGP Pomurje v Murski Soboti. Izvršuje pa tudi pohištvena dela po naročilu. Pečarstvo Vdeluje, keramične peči in polaga »VINOS« ploščice. Poleg tega upravlja kino podjetje in javno tehtnico. V letu 1962 je znašala skupna realizacija blizu 90 milijonov dinarjev. Zaenkrat je nastal zanje problem pri nakupu rezanega lesa, ker jim je onemogočen nakup hlodovine pri kmetijskih zadrugah. Kljub temu ih kljub opustitvi sodarske in mehanične delavnice pa realizacija po prizadevnosti kolektiva letos ne bo padla.
NEKAJ O SOBOŠKI »LEDAVI«
Okrog 60 ljudi šteje" kolektiv obrtnega mizarskega podjetja »LE-DAVA« IZ MURSKE SOBOTE. Podjetje se sicer ne more ponašati z velikimi investicijskimi vlaganji, vendar si kolektiv prizadeva, da izpopolni svoj strojni park in ga prilagodi za večjo delovno storilnost.
Podjetje sodeluje pri mnogih gradnjah, predvsem s polaganjem parketov in drugih mizarskih del. Poleg tega proizvajajo različno pohištvo za pisarne, šole in podobno.
Občani komune Murska Sobota praznujejo svoj občinski praznik v počastitev spomina na narodnega heroja Štefana Kovača, ki so ga 17. oktobra 1941 ubili madžarski žandarji. Vsem delovnim kolektivom in vsem prebivalcem občine čestitajo za praznik:
Občinska skupščina Občinski odbor SZDL Občinski komite ZMS
Občinski komite ZKS Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB NOV
Ostale množične organizacije ter v pričujoči reportaži predstavljena podjetja, zadruge, zavodi, skupnosti, uprave in Znanstvene, prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne usta-novč.
Čestitkam se pridružujejo še:
Živinorejski veterinarski zavod
Invalidsko podjetje »LO-CILKA«
Gozdna drevesnica Tišina
Obrtno podj. DIMNIKAR Beltinci
Trg. podjetje POTROŠNIK
ŽTP Murska Sobota
Prosvetne in kulturne ustanove občine
Elektrotehnično podjetje »BLISK«
Dom počitka Rakičan
Pletilstvo »BELTINKA« Beltinci
»ELEKTRO« — Maribor, obrat Murska Sobota
Trg. podjetje PREKMURSKI MAGAZIN
»Elektrotehna« Ljubljana poslovalnica Murska Sobota
Spomenik NOB na Trgu zmage
:
A\\\\V\\\\\‘*
«vv—.............
Trgovsko podjetje »MERKUR« Maribor praznuje
PETNAJST LET
V SLUŽBI POTROŠNIKOV
Nocoj bo njihov praznik. Po petnajstih letih dela in prizadevanj v službi potrošnikov bodo na osrednji akademiji v unionski dvorani v Mariboru kritično pregledali dosežene poslovne rezultate in trezno spregovorili o prihodnjih načrtih. Vendar ne sanjo to: vsemu kolektivu, poslovnim prijateljem in občinstvu na sploh bodo predstavili tudi izredno razgibano družabno športno dejavnost članov delovnega kolektiva TRGOVSKEGA PODJETJA NA DEBELO IN NA DROBNO »MERKUR« MARIBOR. Predstavili se bodo govorni in pevski zbor, folklorna skupina, instrumentalni ansambel »5 MM« in drugi.
Vabilo za nocojšnjo slavnostno akademijo ob petnajstletnici trgo-vskega podjetja MERKUR Maribor je menda povedalo dovolj. Toda čeprav je to zgolj enkratna, zunanja manifestacija delovnih in poslovnih prizadevanj tega kolektiva, najbrž tudi tebe, bralec, pot, opravki in obveznosti redno zanesejo v eno izmed 11 poslovalnic tega podjetja, ki so vse v Mariboru. Ne bi jih naštevali poimenr sko, saj so dobro znane. Tako kot je znano to, da trgovsko podjetje prodaja na drobno najrazličnejše tehnično blago: železnino, razno opremo, barve, lake, kemikalije, pohištvo, porcelan, steklenino... Da MERKUR nadalje prodaja na debelo in na drobno tudi motoma vozila in rezervne dele, elektromaterial...
Začetek pa je bil več kot skromen. Oktobra 1948 leta je bilo z odločbo takratnega mestnega ljudskega odbora Maribor ustanovljeno podjetje Železnina — kemikalije, ki je sprva vključevalo le' štiri poslovalnice. Število prodajaln je potem postopoma naraščalo, čeprav zavoljo težkih razmer v času obnove podjetje ni moglo bistveno urejati in opremljati prodajnih prostorov — niti storiti kaj več, kot nastopati v vlogi razdeljevalca blaga po nakaznicah. Vendar je postopno sproščanje razmer v blagovnem prometu že vplivalo na to, da je podjetje razširjalo svoj predmet poslovanja na tiste izdelke, ki jih dotlej še niso prodajali: na primer na pohištvo in na drugo.
Ob prehodu na prosto trgovanje se je dejavnost takratnega trgovskega podjetja Železnina — kemikalije že tako razmahnila in vsestransko razvejala, da naslov podjetja sploh ni več ustrezal dejanskemu poslovanju te delovne organizacije. Tako so podjetje v letu 1952 preimenovali. Nastal je današnji MERKUR Maribor.
Kot rečeno, mariborski MERKUR zdaj praznuje petnajstletnico službovanja v službi potrošnikov. Navzlic splošno znani nizki akumula-tivnosti trgovine, ki prizadeva tudi to podjetje, je MERKUR precej vlagal v modernizacijo obstoječih poslovalnic in tudi sicer za napredek in razvoj podjetja. Tako so v petnajstih letih investirali 150 mi-
lijonov dinarjev. Vedno boljša izbira blaga v poslovalnicah tega podjetja, posredovana potrošniku na kulturen način ter s posluhom za solidnost poslovanja pa je vplivala na to, da se je obseg trgovanja v petnajstih letih 24-krat povečal!
Izmed dosedanjih vlaganj podjetja MERKUR Maribor v modernizacijo trgovanja naj omenimo trgovino pohištva na Trgu Svobode št. 5 v Mariboru, kjer so iz na pol podrte lope napravili zares privlačno ■ in dobro založeno poslovalnico. V Jurčičevi ulici so uredi-'" li samoizbimo trgovino s steklom, porcelanom in kristalom. Potrošnik se v njej lahko sam in samostojno prepriča o izbiri, kvaliteti razpoložljivega blaga, medtem ko prodajalec nastopa zgolj v vlogi strokovnega svetovalca. V Gosposki ulici so renovirali prodajalno s kozmetiko, parfumerijo in usnjeno galanterijo. Uredili so tudi ostale pošlo- , valnice. Vendar pa enega njihovih največjih uspehov nedvomno pomeni gradnja in ureditev centralnih skladišč v Melju, kjer so vskladiščena predvsem motorna vozila, pohištvo in elektromaterial. Dobro založeno skladišče in zadovoljiv obseg' skladiščnih površin pa sta seveda pogoj, da
so tudi prodajalne tega podjetja lahko čim bolje založene.
Razširjena prodaja motornih koles, mopedov, skuterjev in avtomobilov vse^i vrst, skratka razmah motorizacije pa je od mariborskega podjetja' MERKUR zahteval tudi to, da so začeli razmišljati o ureditvi oziroma razširitvi omrežje servisnih postojank. Nega in vzdrževanje vozila ter popravila sicer res pomenijo obveznost predvsem za uporabnike motornih vozil, vendar pa ima tudi prodajalec teh sredstev dolžnost do svojih kupcev, da jim omogoči čim boljše ter kar najhitreje izvrševanje vseh potrebnih uslug. Zato se je lani k podjetju MERKUR Maribor pripojil tudi Moto servis v Kopališki ulici. Ta servisna delavnica zdaj popravlja motorna kolesa vseli domačih proizvajalcev, vključuje torej servise TOMOS, PRETIŠ in PRVOMAJSKA — TMZ. Moto servis v Kopališki ulici bo v kratkem dobil še pralnico za mo-torng vozila ter razširjeno po-pravljalnico. V okviru trgovanja z motornimi vozili in - njihovimi rezervnimi deli pa je MERKUR Maribor zdaj prevzel še kompleksno zastopstvo za vozila tovarne IMV Novo mesto.
Če ne bo kakih težav, pripravlja MERKUR v naslednjih dveh letih res veliko, za slehernega potrošnika privlačno presenečenje: veleblagovnico z industrijskim tehničnim blagom za široko potrošnjo. Se-demetažna stavba (dve etaži bosta pod zemljo) bo stala na križišču Partizanske in Kopališke ulice in sicer na prostoru, kjer MERKUR zdaj prodaja motorna vozila in njiho-
ve sestavne dele. Nova veleblagovnica bo stala na obrobju predvidenega mariborskega poslovnega središča in bo imela 1400 kvadratnih metrov poslovnih ter 3600 kvadratnih metrov prodajnih površin. V pritličju nove veleblagovnice bo več kot 900 kvadratnih metrov velik prodajni prostor za motorna vozila in nadomestne dele. To bo hkrati ena največjih in najlepše opremljenih trgovin za motorna vozila in rezervne dele v Jugoslaviji. Sicer naj bi po predvidevanjih z gradnjo veleblagovnice začeli v letu 1965. Vsa dela naj bi bila zaključena do konca naslednjega leta. Gradnja bo veljala okoli 350 milijonov dinarjev. Od tega bo MERKUR vložil v gradnjo približno eno tretjino lastnih sredstev.
Ob pripovedi o dosedanjih delovnih uspehih in načrtih trgovskega podjetja MERKUR Maribor pa velja zapisati še tole: pri tem podjetju deluje eden redkih potrošniških svetov pri nas. Ustanovljen zato, da bi kolektiv vzdrževal čim boljše stike s potrošniki in da bi laže uresničeval njihove želje in zahteve, je potrošniški svet pri podjetju MERKUR Maribor to poslanstvo doslej, naravnost imenitno izpolnjeval. Na sestankih, ki se od 1959 leta dalje, ko je bil potrošniški svet imenovan, vrstijo se od šest do osemkrat letno, je delovni kolektiv podjetja MERKUR dobil obilo koristnih napotkov in drugih nasvetov, kako naj bi uredil, številne, za potrošnike pomembne ptobleme. Sicer pa kolektiv podjetja MERKUR potrošniškemu svetu predlaga vsa poročila o poslovanju podjetja, njegovih investicijskih načrtih, prodajni in poslovni politiki ter o drugih zadevah, pri katerih je za kolektiv podjetja' MERKUR nadvse zaželeno tudi mnenje o tem, kako izpolnjujejo svoje poslanstvo v službi potrošnikov.
Ta prostor smo odstopili trgovskemu podjetju MERKUR Maribor.
Križanka
Vodoravno: 1. ugovor, 8. pripadniki »teorije«*, zasnovane na vrednostnem diferenciranju ras,
9. reka v Srbiji, 10. del bencinskega motorja, 11. števnik, 13. arabski konj, 14. vrsta trdega in dragocenega lesa,. 15. ime italijanske filmske igralke (Valli), 16. medenika, 18. pismeno potrdilo, 20. kraj in reka v Istri, 21. znak za kemičnp prvino, 22. znamka italijanskih avtomobilov, 23. del ust, 24. prenehanje zemeljskih ' želja (v budizmu), 27. prid, zanimanje.
Navpično: 1. lepa ptica mo-1 čvirnica, 2. popust pri nakupu, 3. bodičasta rastlina — grm, 4. del železniške proge, 5. glasbena nota, 6. kratica za starejši, 7. glavno mesto sosednje države, 11. ledvice, 12. revščina, 14. propeler, vijak, 15. moško ime, 16. vfrsta kostanja, 17. vrsta tkanine, 19. reka v Bosni in Hercegovini, 21. pas, vmesna pokrajina (množ.), 23. kratica prijateljske države, 25. del polotoka, 26. osebni zaimek.
!IIHIIII!l!lll!!l!llll!lllllillllllllllllllllllllll!lll!!l!!!llll!llllill!llll!llllll
1	2	3	*	s	e	7
8						
9						
to				tl	12	
13			19			
bmm	1	15				
le	1?					r
la		’				19
Zo					21	
22				23		
29		25	26			
27						
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno:	1. huriska, 7.
oseka, z, 8. MTT, 9. kot, H-Enej, 13. Be (berilij), 14. Ra, 15. otok, 17. ogori, 18. velur, 20. amor, 21. S(krbinšek) M(i-lan), 23. Bi (bizmut), 24. Tati, 26. irh, 28. srt, 29. rotor, 31. ostriga.
Navpično: 18. vabilo.
Maketa nove veleblagovnice z industrijskim tehničnim blagom za široko potrošnjo
p#®*1;
— To ti je spreten mehanik! Rekel je, da bo popravilo mojega »ficka« trajalo najmanj štirinajst dni, pa poglej karnpeljca — ga je že popravil!
lll!l!ll!lllllllllilllllllllllllllllllfll!llllll!llll!!ll!!l!lllllllll!lllllll!l!lllllll!l!lllll!l!l!lllllllllllll!l!l!!lllllllll!lllllllllll!llll!llllll!ll!IIIN>IIIIH^1^
Spored RTV Ljubljana za teden od 14. do 20. oktobra 1963
PONEDELJEK
14.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Igrajo domači in tuji virtuozi — 3.35 Slovenske narodne in umetne pesmi pojo manjši vokalni ansambli — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Minute z orkestrom George Melachrino — 10.15 Štiri arije iz opere »Ivaj-lo« Marina Golominova — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12,05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Trio Avgusta Stanka in Kvintet bratov Avsenik — 12.40 Lepe melodije
—	13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30—14.35 Glasbeni sejem pester spored orkestralne, operne in solistične glasbe
—	14.35 Naši poslušalci čestitajo' in pozdravljajo —	15.15
Zabavna glasba —	15.45 S
knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Glasbena križanka št. 1 — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu —	18.10	Melodije moj-
strov zabavne glasbe — 18.45 Narava in človek — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Koncert ansambla Zagrebških solistov —	22.10
Zabavni mozaik — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 ‘Plesno glasbo izvajajo ansambli in solisti — 21.00 Zadnja poročila In zaključek oddaja.
TOREK
SREDI
ČETRTEK
PETEK
15.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro!. (pisan glasbeni spored) —	6.20—G.S5
Začetni tečaj angleščine — 1. lekcija — 8.05 Domače viže z našimi ansambli in pevci —
8.30	Zabavni orkestri z zbori
—	8.55 Radijska šola za sred-
njo stopnjo — 9.25 Prizori iz jugoslovanskih oper —	10.15
Pisana paleta' —	10.45 Trije
mladi skladatelji — 11.00 Pozor. nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igra vam Kvintet »Dobri znanci« — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Plesni ritmi iz koncertnih dvoran — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Pesmi iz Bele krajine in Zumberka — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev —
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Instrumentalni solisti zabavne glasbe — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice
—	19.30 Radijski dnevnik —
20.00	Slovenske narodne pesmi
—	20.20 Radijska igra — 21.25
Serenadni večer — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT — Studio Ljubljana — 23.05 Nočni komorni koncert	J
16.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	6.20—6.35
Tečaj makedonskega jezika — 1. lekcija — 8.05 Iz oper in baletov — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.25 Glasba ob delu — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.15 Iz domače in . tuje narodne zakladnice — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Igrajo vam Zadovoljni Kranjci — 12.40 Lepe melodije —	13.15
Obvestila in zabavna glasba • —
13.30	Tri virtuozne skladbe —
14.05	Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35* Radi jih poskušate — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Frideric Chopin — skladatelj — 17.35 Iz fonoteke Radia Kopbr —
18.00	Poročila — aktualnosti donta in v svetu — 18.10 Portreti partizanskih skladateljev: Karel Pahor — 18.25 V narodnem. tonu ... — 18.45 Ljudski parlament — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Trije veliki zabavni orkestri — 20.30 Koncert komorne glasbe v studiu 14 — 21.30 Claude Debussy: Nocturni — 22.10 Pisana paleta — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Izložba plošč
17. oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro (pisan glasbeni spored) —	6.20—6.35
Tečaj ruskega jezika — l. lekcija — 8.05 Jutranji diverti-mento — 8.55 Radijska šola za višjo, stopnjo — 9-25 Slovenski pevci, orkestri in ansambli zabavne glasbe — 15.15 Nekaj koračnic z ameriškimi pihalnimi godbami — l°-30 Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — l2-25 Trio Bar-tiorfer s kvartetom »Zvonček« in Trio Mihe Dovžana s seks-tetom bratov Pleško — 12.40 Lepe melodije — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30— 14.35 Glasbeni sejem —	14.35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15	Zabavna
glasba	—	15.40	Literani sprehod —	16.00 Vsak dan za	vas
— 17.05 Majhni zabavni ansambli	—	17.15	Turistična	od-
daja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Opere v 35 minutah — 13.45 Kulturna kronika — 19.00 Obvestila	—	19.05	Glasbene	razglednice —	19-3J Radijski
dnevnik — 20.00 Četrtkov ve-1 čer domačih pesmi in napevov —- 20.45 Lahka glasba —
21.00	Izročilo XX. stoletja — '21.40 Jurij Gregorc: Suita za godalni orkester 22.10 Glasbena medigra — 22.15 SkUpni program JRT
18.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 8.05 Narodne pesmi v priredbi za instrumentalne in vokalne ansamble — 8.35 Vedri zvoki z majhnimi zabavnimi ansambli
—	8.55 Pionirski tednik — 9.25
Med vzporedniki in poldnevniki — 10.00 Napoved časa in poročila — 10.15 Jules Masse-ret: Seminarska scena iz opere »Manon« — 10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba —	12.15 Kmetijski nasveti —	12.25 Pet-
najst minut z »Veselimi hribovci« — 12.40 Lepe melodije
—	13.15 Obvestila in zabavna
glasba — 13.30 Skladbice za kratek čas — 14.05 • Radijska šola za nižjo stopnjo — M.35 Ljubiteljem domače glasbe — 15.15 Napotki za turiste — 15.20 Zabavna glasba — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldne pri Ludwigu van Beethovnu -7-
18.00	Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pojo amaterski zbori — 18.30 Pripoveduje Bojan Adamič — 18.45 Iz naših kolektivov —	19.00
Obvestila —	19.05 Glasbene
razglednice —	19.30 Radijski
dnevnik — 20.00 Revijska glasba — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Slovenska violinska literatura
SOBOTI
19.	oktobra
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	6.10-6.15
Napotki za turiste — 6.20—6.35 Nadaljevalni tečaj angleščine
—	1. lekcija — 6.40—6.45 Pre-
gled športnih prireditev za nedelj o — 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Iz albuma skladb za otroke — 9.45 .Kitara, orglice in harmonika — 10.15 ivtali narodno-zabavni instrumentalni ansambli — 10.35 Tuji zbori nam pojo —	10.55 Glasbena
medigra — 11.00 Pozor, pirnas prednosti! —	12.05 Zabavna
glasba — 12.15 Kmetijski nasveti —	12.25' Kvintet Vilija
Petriča s pevcema Majdo Renko in Dragom Potočnikom — 12.40 Lepe melodije igra zabavni orkester 'Malcolm Lo-ckyer — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —	13.30—14.35
Glasbeni sejem — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba
—	15.40 Amaterji pred. našim mikrofonom — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino
—	17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov —	18.00
Poročila — aktualnosti doma' in v svetu — 18.10 Portreti velikih pevcev — 18.45 Novo v znanosti — 19.00 Obvestila —
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Javna narodno-zabavna matineja — 21.00 Sobotni ples
NEDELJI
20.	oktobra
6.00—8.00 Dobro jutro! (pis^ glasbeni spored) — 6.30-— Napotki za turiste — 7.40-/7,-3 Pogovor s poslušalci —. 8-^ Mladinska radijska igra — 8-J Mladina poje — 9.05' Naši P°' slušalci čestitajo in pozdrav'-1 liajo — I. — 10.00 Se pomnite, tovariši ...	— 10.30 Nedeljsk9
matineja RTV Ljubljana
11.30	Nedeljska reportaža 11.50 Solistični instrumenti z3' bavne glasbe — 12.05 Naši P°' slušalci čestitajo in pozdra/' Ijajo — II. — 13.10 Obvestil* in zabavna glasba — 13.30 ^a našo vas — 13.50 Koncert P1*3 vas doma — 14.10 Nekaj ^e'r lodij — nekaj ritmov — Glasba iz velikih oper —	-
Humoreska tega tedna — l7-Majhni zabavni ansambli ^ 17.15 Radijska Igra — 18.02 ?°' fulame skladbe s koncertni' odrov — 19.00 Obvestila —	.
Glasbene razglednice — l9-/ Radijski dnevnik — 20.00 Izl^ rite svojo popevko — 211 . Znamenite operne predstav^' premiera Rossinijevega >>se-viljskega brivca« — 22.10 ^a plešite z nami — 23.05 Iz goslovanske simfonične liteI"a ture — 24.00 Zadnja poročila *** zaključek oddaje.