Glasilo občine Markovci
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
Ponovno lepo pozdravljeni bralci našega
časopisa!
Slaba polovica leta je le za nami, z mislimi - in tudi dejansko - pa smo se vedno pri toplih zimskih oblačilih. Še pred nekaj dnevi je prijalo, če smo ob večerih v peč vrgli kakšno poleno. Vreme se spreminja in le s telavo se soočamo z naravo, ki počasi vrača vse, kar ji je človeška roka prizadejala slabega.
In če so bili prvomajski prazniki kiselkasti zaradi vremena, smo v Markovcih imeli srečo z vremenom ob občinskem prazniku. Ob tako slovesnem dogodku, kot smo ga konec aprila zabelelili v Markovcih, bi lahko rekli, da je šlo za dogodek stoletja. Pa ne me razumeti napačno. Zagotovo je bilo v preteklosti drulabno in kulturno livljenje precej razgibano in bogato, vendar je bila tokratna proslava ob kulturnem prazniku zares čudovit dogodek. Zlasti za nas, mlajšo generacijo. Učitelji in učenci markovske osnovne šole ter vsi ostali nastopajoči so pripravili veličasten kulturno-športni program, za kar jim velja izreči vse čestitke. Tudi občani ste se tokrat odrezali, saj takšnega obiska, kot je bil na tokratni osrednji slovesnosti ob občinskem praznovanju, v zadnjih nekaj letih ne pomnimo. Seveda si lelimo, da bi v novi telovadnici tudi naprej vel takšen veter, kot ga je bilo čutiti ob otvoritvi. Veliko mladostne razigranosti in sproščenosti.
Res pa je tudi, da je naša šola ob novi lepi telovadnici videti kot uboga siva starka. Minister, lupan in ravnatelj so ob odprtju telovadnice sicer na glas razmišljali in poudarjali, da je tudi šola potrebna temeljite obnove. Šolsko poslopje v Markovcih je staro šele dobrih 25 let, a je zaradi montalnega načina gradnje lal dotrajano. Da bi besede »ta glavnih« padle na plodna tla, je lelja nas vseh. Pustimo se presenetiti. Mogoče bomo na osrednji slovesnosti ob 11. občinskem prazniku - to je leta 2010, ko bomo v Markovcih praznovali 200-letnico šolstva - morebiti prerezali tudi trak ob vhodu nove mar-kovske šole.
Mojca Zemljane, odgovorna urednica
LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Liponik, Jože Bezjak, Ivan Golob. Odgovorna urednica: Mojca Zemljarič. Slika na naslovnici: Z odprtja večnamenske dvorane v Markovcih, Martin Ozmec. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Skrjanec s. p.. Tisk: Grafis Rače. Natisnjeno 1250 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80
Strani na internetu: www.markovci.si
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
3
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
Pogovor ob prazniku
ŽUPAN: »S POSTORJENIM SMO ZADOVOLJNI!«
Ob 7. občinskem prazniku smo poklepetali z županom Francem Kekcem. O prireditvah, ki so spremljale letošnji praznik občine Markovci, obširneje poročamo na več straneh našega časopisa. Z županom pa smo se pogovarjali zlasti o naložbah v minulem letu in načrtih za v bodoče.
Največja investicija v Markovcih v tem zadnjem obdobju je zagotovo nova večnamenska dvorana pri osnovni šoli.
»Poleg obrtne cone, ki je stala preko 500 milijonov, je večnamenska dvorana res največja občinska naložba minulega obdobja. Natančni znesek, koliko je gradnja dvorane stala, še ni narejen, bo pa to okrog 500 milijonov. Dvorana je res največja investicija v mandatu tega občinskega sveta oziroma tudi obljuba iz prejšnjega mandata. Dvorano smo v glavnem zgradili za potrebe šole, saj je stara telovadnica, ki meri nekaj čez 200 kvadratnih metrov, premajhna in ni dosegala normativov za potrebe šolskega pouka. Želja, da se v Markovcih zgradi nova telovadnica, je stara že nekaj let in tokrat nam jo je uspelo tudi udejanjiti.«
Kaj pa ostale naložbe?
»Vsekakor pokopališka vežica in kanalizacija Markovci, k čemur bomo v naslednjih letih priključili še kanalizacijsko
Zupan Franc Kekec
omrežje Zabovcev in Novega jorka. Poleg vseh teh investicij smo v minulih letih veliko občinskega denarja vložili v gradnjo gasilskih domov v Novi vasi in Markovcih. V Novi vasi, kjer gradimo gasilsko-vaški
dom, nameravamo v tem letu investicijo zaključiti in jo konec tega leta predati v uporabo. V zadnjih dveh letih pa smo iz občinskega proračuna namenili sredstva tudi za nakup novega gasilskega vozila PGD Bukovci.«
Zaključili ste gradnjo vežice in dvorane, vendar dela s tem niso končana. Kot ste omenili, se v Markovcih gradi kanalizacija, gasilski dom, sicer pa se je tudi po vseh ostalih vaseh marsikaj postorilo.
»Ob pokopališču želimo dokončati parkirne prostore, kar pomeni, da bomo asfaltirali celotno dosedanje parkirišče. Sprejeli smo že tudi sklep za nakup zemljišč za gradnjo 3. faze obrtne cone. Prva in druga faza sta razprodani, pojavljajo se novi interesenti in verjamem, da bomo tudi tretjo fazo OC dobro prodali.«
Volitve so skoraj pred vrati. Zupan ste že dva mandata. Kako ste zadovoljni s postorjenim?
»Osem let je lepa doba. Moram reči, da sem s svojim delom zadovoljen in upam, da so zadovoljni tudi občani.«
Proračun za letošnje leto ste na občinskem svetu potrdili konec lanskega leta. Sedaj imate na mizi že rebalans proračuna. Zakaj rebalans? Beležite nove dohodke?
»Nekaj sredstev je po zaključnem računu še ostalo iz lanskega leta in še niso razdeljena. Teh sredstev je okrog 146 milijonov. K temu pa dodajamo še dohodke, ki jih ob sprejemanju proračuna nismo predvidevali.«
Kam boste namenili ta denar? Gre za okrog 200 milijonov tolarjev.
»V predlogu rebalansa, ki so ga svetniki že dobili, sem predlagal, da se s tem denarjem podaljša gradnja kanalizacijskega omrežja v Markovcih in da se asfaltira celotno parkirišče ob pokopališču.«
Vrvico ob vhodu v novo markovsko dvorano so prerezali župan Franc Kekec, minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in ravnatelj OS Markovci Jože Foltin.
Besedilo in foto: MZ
4
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
VEŽICA PREDANA UPORABI
Uredilo naj bi se tudi celotno parkirišče
Na velikonočni ponedeljek so v Mar-kovcih uporabi slovesno predali novo pokopališko vežico, ki je ena izmed večjih občinskih naložb minulega obdobja.
Novo vežico je blagoslovil farni župnik Janez Maucec.
Slavnostni govornik je bil markovski župan Franc Kekec, vežico pa je blagoslovil tamkajšnji farni župnik Janez Maucec. V kulturnem programu so nastopili cerkveni pevci KUD Markovski zvon, Anja Hameršak pa je recitirala Minattijevo pesem Slovo od mladosti. Odprtja nove vežice so se v velikem številu udeležili krajani markovske občine, med gosti pa so bili tudi člani občinskega sveta in občinske uprave ter izvajalci del.
Novo pokopališko vežico so v Markovcih pričeli graditi jeseni lansko leto. V skladu z investicijskim programom vrednost
izgradnje znaša 93 milijonov tolarjev. Slabe tri milijone (za projektno dokumentacijo, pričetek gradnje, nadzor, koordinatorja in tehnični pregled) je Občina Markovci krila iz proračuna 2005. V proračunu 2006 je bilo za gradnjo vežice namenjenih 83 milijonov. V osnutku rebalansa letošnjega proračuna pa župan Franc Kekec predlaga, da se postavka v proračunu - pokopališka vežica - poveča še za dodatnih 36,5 milijona tolarjev. S tem denarjem želijo po besedah župana Kekca urediti parkirišča ob pokopališču, tako da bi bile zdajšnje travnate površine parkirišča asfaltirane.
Besedilo in foto: MZ
INFORMACIJSKO SREDISCE ZA POTREBE PROJEKTA TRUD
Nosilec projekta TrUD - trajnostno upravljanje območja Drave je Mariborska razvojna agencija (MRA), informacijsko središče za potrebe projekta pa se je uredilo v kletnih prostorih Občine Markovci. Slovesno odprtje teh prostorov je bilo ob občinskem prazniku, in sicer v četrtek, 20. aprila.
Projekt vodi Marko Kac, med projektnimi partnerji pa so: Verband der Naturparke Österreichs (Avstrija, Gradec), Zavod RS za varstvo narave - OE Maribor, Kme-tijsko-gozdarska zavoda Maribor in Ptuj, Znanstveno raziskovalno središče Bistra, Ptuj, ribiške družine Maribor, Ptuj in Ormož, lovska družina Središče ter Občine Ruše, Selnica ob Dravi, Mestna občina Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Mestna občina Ptuj, Hajdi-na, Videm, Markovci, Zavrč, Gorišnica in Ormož. Pridruženi partner v projektu so tudi Dravske elektrarne Maribor, d. o. o.
Projekt se v večini financira iz evropskih sredstev - teh je dobrih 173.000 evrov. Nekaj manj kot 59.000 evrov prispeva Ministrstvo RS za okolje in prostor, 29.000 evrov pa nosilec projekta in partnerji. Celotna vrednost projekta je 295.000 evrov. Projekt se izvaja na slovenski (statistična regija Podravje: občine Ruše, Selnica ob Dravi, MO Maribor, Duplek, Miklavž na Dravskem polju, Starše, MO Ptuj, Haj-dina, Videm, Markovci, Zavrč, Gorišni-ca, Ormož) in avstrijski strani (Štajerska: Gradec, Zahodna in Južna Štajerska ter Vzhodna Štajerska).
Utrinek z otvoritve informacijskega središča
Projekt traja od 26. 7. 2005 do 26. 7. 2006, njegov namen pa je zagotoviti dolgoročno ohranitev stanja vrst in habitatnih tipov na območju Natura 2000 reke Drave ter zvišati stopnjo informiranosti, ozaveščenosti in pripravljenosti vseh deležnikov za doseganje usklajenega in trajnostnega razvoja območja. Aktivnosti, ki naj bi bile izvedene v sklopu projekta TrUD, so sledeče: inventarizacija, kartiranje in opredelitev notranjih območij vrst in HT, izdelava osnutka integralnega načrta upravljanja, obnova ekološko pomembnih habitatov, informacijska infrastruktura in promocija Nature 2000 ter koordinacija projekta in odnosi z javnostmi. Pričakovani rezultati so opredelitev notranjega območja vrst in habitatnih tipov ter dopolnitev podatkov o stanju biotske pestrosti, osnutek integralnega načrta upravljanja, izboljšanje stanja ekološko pomembnih habitatov, izdelava promocijskega materiala in gradiva ter vzpostavitev informacijskega središča in
učnih poti z informacijskimi tablami.
Konec lanskega leta je MRA kot nosilec projekta iskala prostor za ureditev informacijske pisarne. Občina Markovci jim je ponudila prostor v kletnih prostorih občinskega poslopja. MRA se je prostor zdel primeren in s sklepom občinskega sveta je občina Markovci pričela ta prostor urejati. »To pomeni, da smo prostor opremili in uredili vse potrebne instalacije. Za to smo iz občinskega proračuna namenili okrog 5 milijonov tolarjev. Kot projektni partnerji pa smo sofinancirali tudi sam projekt, in sicer 1,8 milijona tolarjev, ki smo jih nakazali MRA (polovico v letu 2005, polovico pa v letu 2006),« je o sodelovanju Občine Markovci v projektu TrUD pojasnil župan občine Markovci Franc Kekec.
Besedilo in foto: MZ
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
5
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
OSREDNJE OBČINSKO PRAZNOVANJE
Z nami je praznoval tudi minister dr. Milan Zver
Na osrednji proslavi ob letošnjem občinskem prazniku, ki je bila 21. aprila, so se Županu Francu Kekcu pridružili številni gostje. Med njimi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in poslanec v državnem zboru Franc Pukšič ter župani in ravnatelji sosednjih občin.
Za čudovit sprehod skozi športno-kultur-ni program so obiskovalce osrednje občinske proslave, zbralo se jih je okrog 2000, popeljali markovski osnovnošolci, pevci moškega in cerkvenega pevskega zbora, markovska godba, folkloristi, starejše občanke, ki so nastopile v narodnih nošah, mladi gimnastičarji in svetovni prvak na bradlji Mitja Petkovšek. Letošnje osrednje občinsko praznovanje v Markovcih pa je bilo še posebej slovesno, saj so odprli tudi novo večnamensko dvorano pri osnovni šoli. Vrvico ob vhodu v dvorano so prerezali minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, markovski župan Franc Kekec ter ravnatelj osnovne šole Markovci Jože Foltin. Slednji je poudaril, da je bila dosedanja šolska telovadnica premajhna in neprimerna za normalen pouk športne vzgoje. Ob novi pridobitvi, ki predstavlja nove možnosti tudi za športno in kulturno življenje markovske občine, se je ravnatelj Foltin zahvalil županu in občinskemu svetu, ki so soglašali z novogradnjo. Ob tem pa je ravnatelj Foltin opozoril tudi na dotrajanost šolskega poslopja, saj se mu življenjska doba (gre za montažno grad-
njo) počasi izteka. Poslopje je namreč že precej dotrajano in bo kmalu v Markovcih potrebno razmišljati tudi o novi šoli.
v
Zupan ponosen na novo občinsko pridobitev
Župan Franc Kekec je na proslavi iz rok Janeza Meznariča, direktorja podjetja TMD, ki je pripravilo projektno dokumentacijo za dvorano, prejel tudi uporabno dovoljenje. Kot je bilo opaziti, župan tega ni pričakoval in ga je ta poteza vidno ganila. Sicer pa je župan v svojem govoru še povedal: »Iskreno vas pozdravljam v naši novi večnamenski dvorani, predvsem namenjeni naši osnovnošolski mladini, ki jo še posebej toplo pozdravljam, saj si bodo ravno mladi nabirali potrebne moči za jutrišnje nove izzive in zahteve naše družbe. Zdrav duh v zdravem telesu pa pomeni tudi za vse tiste, ki bodo v tej dvorani izvajali kakršnekoli športne dejavnosti. Dobili smo pogoje za razvoj mnogih športov, ne samo v osnovni šoli, temveč tudi športna društva v naši občini.
Letošnje leto je za nas investicijsko zelo bogato. Svojemu namenu smo pred dnevi predali mrliško vežico, danes športno dvorano. Poleg obveznih dejavnosti bomo v naslednjih mesecih zgradili del kanalizacije v Markovcih, do konca uredili parkirišče ob pokopališču, dokončali gasilski dom v Novi vasi, kjer moram pohvaliti Novovašč-ane za njihov velik prispevek pri gradnji. Nadaljevali bomo izgradnjo gasilskega
Svetovni prvak na bradlji Mitja Petkovšek
Osrednjo slovesnost je vodila Natalija Plohl.
doma v Markovcih, omogočili nakup gasilskega avtomobila za PGD Bukovci in orgel za našo farno cerkev sv. Marka. In še polno drobnih investicij se bo letos izvajalo. Vse te bomo sofinancirali brez zadolževanja in obremenitev naslednjega proračuna. Z racionalno rabo proračuna smo bančne obresti raje obrnili v svoj dohodek.
Pa ostanimo še malo pri današnji pridobitvi. 1800 kvadratnih metrov novih pokritih površin s športno opremo vred je stalo nekaj več kot 500 milijonov tolarjev. V to je všteto tudi parkirišče ob telovadnici s kar 170 parkirnimi mesti in del kanalizacije, ki se skriva v okolici šole. Pri tej investiciji je sodelovalo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport s 15 milijoni tolarjev. Skromno! Gospod minister, tudi za to smo vam hvaležni. Napovedujem pa, da bo kaj kmalu potrebno zamenjati sedanjo montažno osnovno šolo in takrat bo moral biti vaš delež večji.
Današnjo priložnost izkoriščam še za to, da se zahvalim za današnjo pridobitev projektantom in nadzornikom podjetja TMD, glavnemu izvajalcu GP PROJECT ING in njegovim podizvajalcem in dobavitelju opreme Lesnini. Hvala tudi vodji projekta gospe Zdenki Pauko za odlično vodenje vseh naših investicij. Se mnogo vas je sodelovalo, vsem iskrena hvala. Hvala tudi vsem sodelujočim pri današnji prireditvi in vsem vam, ki ste si danes vzeli čas, da praznujete z nami. Našim občankam in občanom, tudi tistim, ki jih ni tukaj, česti-
6
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
tam ob našem prazniku.«
Ob odprtju nove dvorane sta nam čestitala poslanec Franc Pukšič in minister dr. Milan Zver
Novo dvorano je blagoslovil farni župnik Janez Maučec, čestitke ob novi pridobitvi pa sta izrekla tako poslanec Franc Pukšič kot tudi šolski minister dr. Zver. »Le malo šol v Sloveniji se lahko pohvali s takšno telovadnico in dvorano. Šolarji bodo tako imeli odlične pogoje za pouk športne vzgoje, občani pa za športne in kulturne aktivnosti ter prireditve. In prav je tako, saj imamo na tem območju izjemno bogato tradicijo. Res je, da pri gradnji dvorane ministrstvo ni kaj dosti pomagalo, kajti bili ste tako neučakani in razvojno naravnani, da vam enostavno nismo bili pripravljeni slediti. Prepričan sem, da boste tudi v naslednjih letih dosegli to, kar si želite,« je poudaril minister. Poslanec Franc Pukšič, sicer vsakoletni gost na občinskem prazniku v Markovcih, pa je obljubil, da se bo tudi v bodoče zavzemal za skladnejši
Mlada voditelja sta nas popeljala skozi zgodovino markovske šole.
regionalni razvoj, še posebej za razvoj te regije. Kot že večkrat doslej je poslanec Pukšič tudi tokrat pohvalil delo markovske občine in znova poudaril, da so majhne
občine z osamosvojitvijo razvojno zelo napredovale.
Besedilo in foto: MZ
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
7
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
Letošnji občinski nagrajenci
ČASTNA OBČANKA JE DANIJELA FEGUŠ - TOVARIŠICA DANA
Danijela Feguš je bila z dekretom države 2. novembra 1945 na osnovno šolo Mar-kovci nameščena kot učiteljica začetnica. Delo učiteljice razrednega pouka je na markovski osnovni šoli opravljala do leta 1981, ko se je upokojila. V prvem in drugem razredu je tako pričakala 35 generacij, danes zrelih žena in mož. Tovarišica Dana, kot so jo klicali učenci, je bila zaščitni znak markovske posojilnice, kjer je imela svoj razred in poučevala. S posebno ljubeznijo je spremljala prvošolčke, ki so morda tedaj prvič zapustili domače dvorišče, ter jih uvajala v svet pisanja, branja in računanja. Ob rednem delu je vodila številne krožke, še posebej se je posvečala dramskemu in recitatorskemu.
Častna občanka Daniela Feguš -Dana
tovansica
Obiskovala je seminarje za režijo in kot režiserka postavila na oder številna dramska dela, kjer je skoraj vedno tudi sama blestela kot igralka. To je bila zlata doba kulturnega življenja v Markovcih. Ker je bila tovarišica Dana udeleženka NOB, je dolgo časa predsedovala zvezi združenj borcev NOB Markovci. Nikoli med ljudmi, ki so morda razmišljali drugače, ni delala razlik. Živela je za ljudi in z ljudmi in zato poznala življenje slehernega občana. Znala je vzpodbujati nadarjene učence in vzpodbujati tiste, ki jim je v šoli šlo nekoliko slabše. Življenje po koncu 2. svetovne vojne je bilo presneto težko in tega se je tovarišica Dana še kako zavedala. Vsem svojim učencem je dajala dragocene
Letošnji občinski nagrajenci v družbi župana Franca Kekca in voditeljice programa.
življenjske napotke, saj je kasneje marsikdaj ugotavljala, da so se njena deca, kot je imenovala svoje učence, kar lepo znašli v življenju. Čeprav je od njene upokojitve minilo že 25 let, se vedno znova rada vrača v Markovce in se veseli uspehov posameznika in občine.
Njen topel pristop do preprostega človeka in nadvse profesionalen pristop za katedrom ali na odru je nepozaben in enkraten. Za svoje vestno in požrtvovalno delo je prejela številna odlikovanja, med drugim tudi bronasti znak in Žgečevo priznanje. 22. aprila letos, le dan po tem, ko je bila imenovana za častno občanko občine Mar-kovci, je tovarišica Dana praznovala 80. rojstni dan.
Plaketi prejela župnik Janez Maucec in dolgoletni gasilski zanesenjak Stanko Veselic
Markovski farni župnik Janez Maucec je bil v beltinski cerkvi kot novomašnik posvečen leta 1987. Od tam je bil kot kaplan nameščen v ljutomersko župnijo, kjer je ostal do leta 1990. Naslednjih pet let je bil kaplan v Šentjurju pri Celju, od leta 1995, se pravi že polnih 11 let, pa je župnik v fari sv. Marka. Vse od prihoda v markovsko župnijo vzorno sodeluje z vsemi ljudmi, otroci in predstavniki lokalne skupnosti. V času službovanja v Markov-cih je postoril izredno veliko, zlasti kar se
Župnik Janez Maučec
tiče župnijskih objektov in dobrin. V tem času so se uredile veroučne učilnice in župnijska dvorana, novo podobo je dobilo župnišče, obnovila se je kapelica na pokopališču, uredila se je celotna notranjost farne cerkve, vključno z novimi klopmi, obnovljeni so nekateri kipci ter elektrika z ozvočenjem. Okrog cerkve in župnišča je vzorno urejena okolica, kar je lahko v ponos kraju oziroma tudi občinskemu središču. Gospod Maučec se redno in spoštljivo udeležuje vseh družbenih aktivnosti
8
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
in dejavnosti, z lokalno skupnostjo in vsemi farani pa bo najverjetneje tako vzorno sodeloval tudi v bodoče.
Plaketa Občine Markovci je bila za dolgoletno delo in dosežke na področju krajevne samouprave, za prispevek k razvoju kraja, predvsem pri gradnji telefonskega omrežja, ter za dolgoletno delo v organih krajevne skupnosti, civilne zaščite in gasilstva podeljena tudi Stanku Veseliču iz Bukovcev.
Stanko Veselic je dolga leta opravljal funkcijo gasilskega poveljnika v krajevni skupnosti Markovci. Bil je tudi dolgoletni predsednik PGD Bukovci, velik pa je tudi njegov prispevek pri razvoju in organiziranosti civilne zaščite. V PGD Bukovci je njegov prispevek neprecenljiv. V času, ko je bil v vodstvenih funkcijah društva (predsednik in poveljnik), se je PGD Bukovci razvilo v enega izmed močnejših gasilskih društev. Društvo se je kadrovsko okrepilo in tehnično opremilo. Stanko Veselič je bil
Stanko Veselič
pobudnik in organizator gradnje novega gasilskega doma v Bukovcih. Sodeloval je v vseh večjih akcijah, ki so potekale v domačem kraju ali KS Markovci.
Listina Obcine Markovci je bila podeljena Damjanu Peklarju
Damjan Peklar prihaja iz Nove vasi. Osnovno šolo je zaključil v Markovcih, nato pa je obiskoval srednjo ekonomsko šolo na Ptuju. Šolanje je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in ga tudi uspešno zaključil. Leta 1990 je v njegovo življenje posegla nesreča, ki ga je priklenila na invalidski voziček. Marsikdo
Damjan Peklar
bi po tako nepričakovanem dogodku v življenju obupal, Damjan pa ni, čeprav je ostal invalid. Ni se apatično vdal v usodo in začel živeti na bremenu drugih. Prav nasprotno. Po uspešni rehabilitaciji se je leta 1992 redno zaposlil in začel uspešno poslovno pot. Na njej so mu zvesto stali ob strani domači in vsi najbližji prijatelji. Damjanovo delo je povezano z invalidi in za invalide, saj se trudi pomagati sebi enakim.
Ob vsem tem pa je ostal zelo aktiven tudi v prostem času. Veliko časa preživi v domači kovinarski delavnici, ukvarja se z različnimi športi (košarka, atletika, padalstvo, jadranje, smučanje, potapljanje ...), vedno pa se še vozi z motorjem, čeprav je bil ta usoden za njegov o invalidnost.
Kljub svoji telesni prizadetosti poskuša s svojim vzgledom, nazori in aktivnostmi dokazati, da je z voljo in pomočjo pravih ljudi možno doseči vse cilje. Damjana vedno in povsod vodi načelo: kjer je volja, je tudi pot.
Besedilo in foto: MZ
MARKOVCEM
Povejmo si pesem, pesem veselo, saj Markovci - kraj nas - praznik slavi. Hodil po zemlji sem nasi in pil nje prelesti.
Drava kot žila vije se skozi vasi, temneča od haloskih gričev, svetleča od severnih sonc. Mnogim rodovom bila je kot mati, zavetje mladostnih spoznanj -da kot začarani vračajo k njej se iz krajev drugačnih. Spet nasli so sebe, v spominih mladosti jim cveti. Vasi povezuje, ob rojstvih usodo napleta, ob smrtih kot navček zveni. Preden vesna prispe, pozvanja kurent demonski, z ježevko zimi preti, beži pred njim otročad. Polje postane preproga zlatega žita, travnik živino rodi.
Sveta si zemlja, in blagor mu, komur plodis...
Človek nas umen znal je koristi iskati, sebe preživljal, pa tudi drugim dajal. Hodil je z lukom po svetu -kraji pa svojemi zvest je ostal. Pa prišli so časi temačni, svet zajel je požar.
Jezdeci apokalipse sejali so strasen vihar.
Dvignil je glavo nas človek, vedel je
mesto in pot, fantje, možje in dekleta nasli so pravi izhod.
Zdaj nasa zemljica draga klije, živi in brsti.
Raste nov rod, ki ponosno svoje domove gradi.
Vendar ob svetkih, ko zbere družina se skupaj,
stare se sage glasijo, prejsnji čas zaživi. Deca prisluhnejo dedu, mati jim lica poboža,
vsi se zazrejo v prihodnost - kaže jim
svetel obraz. In zato, pesem, zaplavaj daleč prek nasih vasi,
mnoge sadove bogate jutrisnji dan nam rodi!
Danijela Feguš
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
9
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
Srečanje upokojenih učiteljev
ZE DOLGO SEM NOSILA TO SKRITO ZELJO
Saj poznate ta občutja: bolj ko se bližajo šestdeseta in sedemdeseta leta, bolj živi so spomini na otroštvo, starše in šolo.
Nekateri moji sošolci, zlasti tisti iz bolj oddaljenih vasi, ne morejo pozabiti poti v šolo in domov. Kolikor mi je znano, so bila vračanja iz šole prava pustolovščina, prednjačila pa so po mojih informacijah stojnska deca, saj so imeli najdaljšo pot in bilo jih je največ.
Jaz na poti v šolo nisem mogla doživeti veliko, nepozabna pa so druženja pred popoldanskim poukom, ko smo na dvorišču deklice zaplesale in zapele:
»Rdeče češnje rada jem, črne pa se rajši, v šolo tudi rada grem, vsako leto rajši...«
Rada sem imela našo šolo in učitelje.
Imela sem to srečo, da je bila moja rojstna hiša soseda šole v Markovcih in sem bila zato soseda veliki večini učiteljev. Vsako jesen sem čakala, da bi se odprla polkna na sosednjem farovžu, kjer so stanovale, in ko se je to zgodilo, so se kot lastovice vrnile naše učiteljice in pričela se je šola.
Že dolgo časa sem nosila skrito željo, da te učiteljice in učitelje prijazno povabim v prostore markovske občinske stavbe, ki je bila naša dobra »učilna zidana«. In letos, koncem februarja, sem pričela udejanjati, danes bi rekli temu projekt »>Markovski učitelji 1945-1960«.
S soglasjem gospoda župana Franca Kekca sem poslala vljudnostna pisma in povabila v Markovce petnajstim učiteljem, ki so službovali na naši šoli od leta 1945 do
leta 1960, to je bilo leto, ko smo v Markovcih praznovali 150-letnico šole. Mojemu vabilu se je odzvalo devet učiteljev, in sicer: Pavla Žlalitič, Milena Kajžnik, Danijela Feguš, Štefan Vugrinec, Anda Kristo-vič, Silvestra Kolarič, Franjo Rebernak, Ivanka Solina in Heda Kreutz.
Razgovor, klepet, morda je še najboljši izraz prijateljsko srečanje z nekaterimi domačini, ki so bili tako ali drugače nekoliko bolj povezani s šolo, je bilo 7. aprila letos. Sprejeli smo jih v avli naše občinske stavbe. Najprej prepoznavanje, verjemite, tudi nekateri učitelji se med sabo niso več spoznali. Mi pa smo kot vkopani zrli v dobro razpoložene, nasmejane ljudi, pred katerimi smo pred petdesetimi leti bosonoga deca ob vpisu v šolo skrivali svoje
Nekaj učiteljev se je ustno opravičilo, Marcelina Kamenik in Franja Rebov Osterc pa sta poslali iskrena opravičila. Objavljeno je pismo Franje Rebov Osterc.
10
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
razkuštrane glavice za široka krila naših mater, ljudi, ki so nas učili, da ena in dva je tri, pisanja malih in velikih A in B, nas vzgajali, predvsem pa nas učili ljubiti ljudi, dom in domovino. Popeljali smo jih po naši občinski stavbi. Najprej navdušenje in potem spomini: »Tu je bila zbornica, tukaj kabinet, v tem prostoru sem najprej spala, v tej sobici je stanovala Barika ...« Pa saj veste, tudi mi vsi natančno vemo, v katerem razredu je bila ura (verjetno edina na šoli), kje je bil klavir in kje mlečna kuhinja, iz katere je dišala najboljša enolončnica.
Z učitelji smo se nato preseli v sejno sobo. Le kaj si je mislila (sejna soba namreč)! Poslušala je govorjenje ljudi, katerih glasov že desetletja ni slišala. Ne deci, odraslim, danes že babicam in dedkom, so govorili učitelji o tem, kako so prvič pripotovali v Markovce, kje so stanovali, pa o tem, da so Andrečekva mati kuhali najboljši krompirjev kropec, za katerega so kasneje celo v Beogradu ugotovili, da ima zdravilno moč. Mladim učiteljicam so vaški fantje čez noč prevrnili stranišče »na strbunk«. Če mi verjamete ali ne, storilci so znani, pa so še vedno na prostosti.
Govorili so o tem, da so učili dopoldan in popoldan, da so na oder postavili številne igre, ustanavljali društva (npr. Avto-moto krožek Markovci), vrteli kino, vodili pevske zbore, kuharske tečaje ...
In zmanjkalo nam je časa! Naš klepet so prijetno prekinili pevci moškega pevskega zbora Markovci. Sejno sobo je napolnilo ubrano petje, ob izvrstni kapljici je zado-nela zdravica in končno narodna »Pozimi pa rožice ne cveto ...«. Tej, njegovi najljubši, smo pritegnili vsi, namenili pa Štefanu Vugrincu, prvemu zborovodji tega zbora. Ja, in tedaj so tekle tudi solze.
Pravzaprav bi se morali družiti nekaj dni, pa bi spominov še ostalo. Na koncu smo sedli skupaj in vsi, ki smo srečanje pripravili, naši gostje, skupaj z gospodom Vugrincem, smo zapeli še nekaj lepih slovenskih.
Navsezadnje, malce v šali ali pa prav zares, ugotavljali, da smo imeli v Mar-kovcih odlične učitelje, predvsem pa lepe, mlade učiteljice.
No, in morda me boste na koncu vprašali, zakaj temu snidenju ni moglo prisostvovati več krajanov. Saj veste, naši gostje nosijo že sedem, osem križev, nekaterim (pa res le nekaterim) beseda ne teče več tako gladko kot včasih. Njihova želja je bila, da se snidemo v ožjem krogu, dogajanje s tega srečanja pa bomo uvrstili v program naše lokalne televizije v eni naslednjih
Vabljeni učitelji; v prvi vrsti od leve: Milena Kajžnik, Heda Kreutz, Pavla Zlahtič, Anda Kristovič, Silvestra Kolarič; druga vrsta: Franjo Rebernak, Ivanka Solina, Danijela Feguš in Štefan Vugrinec.
oddaj. Bolj ali manj pa smo si prizadevali pripraviti to srečanje mi, ki smo bivali v neposredni soseščini in se z učitelji nismo družili le v šoli. Bili so popoldnevi in počitnice, ko smo zaživeli kot pravi, dobri sosedje. Mi vsi pa se zavedamo, da je kar nekaj učiteljev te šole, ki bi jih želeli srečati. Tudi oni so zaznamovali naš kraj in veliko svojih življenjskih moči pustili v naših razredih.
Že v začetku sem zapisala, da smo leta 1960 v Markovcih praznovali 150-letnico šole, tako bomo čez štiri leta, torej leta 2010 praznovali 200-letnico. Zato pred-
lagam že danes, da tedaj, torej leta 2010, praznik občine Markovci praznujemo kot srečanje generacij vseh učencev in učiteljev, ki so učili na naši šoli.
Ob koncu iskrena hvala županu Francu Kekcu, mojim sodelavcem v ekipi, Karoli-ni Pičerko, Ani Zmazek, Mariji Bezjak, Radu Plohlu in Vladu Korošcu.
Veselimo se torej srečanja leta 2010 ob 200-letnici šole!
Danica Tement Foto: Laura
KVIZ MLADI IN KMETIJSTVO
Tako kot že nekaj let zapored smo se vanjem naše male državice v EU. Na ta v DmoM tudi letos odločili, da se bomo vprašanja so odgovarjali v drugem krogu, udeležili regijskega kviza Mladi in kme- v katerem pa so za vsak pravilen odgovor tijstvo.	lahko dobili dve točki. Zadnji krog so
sestavljala vprašanja, povezana z vinogradništvom. V tem krogu so tekmovalci imeli možnost doseči največje število točk, saj je vsak pravilen odgovor ekipi prinesel dodatne tri točke.
Po koncu tekmovanja je naša ekipa dosegla skupno 31 točk in s tem uvrstitev na 5. mesto. Čeprav nismo dosegli zmage, lahko rečemo, da smo bili kljub majhnemu številu naših navijačev ravno mi tisti, ki smo skozi ves kviz najbolj vztrajno navijali za naše tri pogumne tekmovalce.
Upam, da drugo leto odkorakamo še za kakšno mesto višje.
Tokrat so naše društvo zastopali trije mladeniči, in sicer Dejan Svržnjak, Matjaž Mlinaric ter Andrej Kekec. Letos so organizacijo te prireditve prevzeli člani AMK Pohorje, pomagala pa jim je Kmetijska svetovalna služba Slovenska Bistrica. Kviz je potekal v Zgornji Polskavi, sodelovalo pa je osem ekip. Mladi so se letos pomerili v znanju, ki je zajemalo, tako kot vsa leta doslej, tri teme. V prvem krogu so tekmovalci odgovarjali na šest vprašanj, povezanih s cestnoprometnimi predpisi, obenem pa so morali pokazati tudi znanje s področja novosti pri kmetijskih traktorjih in priključkih. Ker je Slovenija članica EU, so se letos odločili, da bodo pri mladih preverjali tudi znanje, povezano z vključe-
Alenka Petrovič, predsednica DmoM
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
11
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
Nova Slovenija Markovci
NA OBČNEM ZBORU PREDSTAVILI KANDIDATE ZA
JESENSKE VOLITVE
Na obenem zboru članov občinskega odbora Nove Slovenije Markovci, ki je potekal v soboto, 8. aprila, v prostorih gasilskega doma v Stojncih, so po pozdravnih besedah predsednika Franca Rožanca najprej izvolili delovno predsedstvo občnega zbora. Vodil ga je Stanislav Toplak. Sledila so poročila o preteklem delu odbora.
Predsednik Franc Rožanc je na začetku svojega poročila pozitivno ocenil delo odbora, odkar vodi občinski odbor. "Zavedam se odgovornosti, ki sem jo prevzel in hkrati z zadovoljstvom ugotavljam, da smo zadani plan dela uresničili. Ob vašem zaupanju sem še bolj prepričan, da zagon in dinamiko, ki jo čutim v našem občinskem odboru N.Si, usmerimo v nove naloge, vse z iskreno željo in jasnim ciljem delovanja v dobrobit naših občank in občanov." V nadaljevanju je opisal projekte, ki jih je občinski odbor v preteklem letu izvedel. Pri tem je izpostavil predvsem organizacijo ekskurzije za člane in simpatizerje v Ljubljano in okrogle mize. "Ogledali smo si prostore slovenskega parlamenta, obiskali sedež stranke, spoznali prostrane dvorane Cankarjevega doma in se ustavili še v Narodni galeriji. Zadovoljstvo članov in simpatizerjev je nagradilo naš trud organizacije.
Velik uspeh pa je bila organizacija okrogle mize z ministrom za delo, družino in socialne zadeve Janezom Drobničem. Prisotni na okrogli mizi so s svojim obiskom in predlogi, ki so jih podali resornemu ministru, dokazali, da želijo vplivati in usmerjati tudi najobčutljivejšo področje, to je socialno politiko."
Franc Rožanc je svoje poročilo zaključil z vzpodbudnimi besedami: "Prepričan sem, da vrednote, pot in cilji, pošteno in transparentno delo predstavljajo razloge za optimizem. Zaupamo najodgovornejšim ljudem v stranki, vsi mi pa se moramo truditi, da bodo naši domačini zaupali nam in širili naše poslanstvo, da beseda res nekaj velja."
Zanimiva točka dnevnega reda, predvsem za medije in vse prisotne člane, pa je bila predstavitev kandidatov za svetnike in župana za letošnje lokalne volitve. Vodja volilnega štaba Darko Meznaric je na kratko predstavil delo volilnega štaba. "V
občinskem odboru Nove Slovenije smo se takoj po novem letu začeli aktivno pripravljati na lokalne volitve, ki bodo letos proti koncu jeseni. Prva naloga je bila določitev volilnega štaba in evidentiranje kandidatov. Pri vsem tem odločanju in iskanju nam je pomagala tudi dobra analiza lokalnih volitev izpred štirih let, ko smo sicer dobili štiri svetnike, a izgubili volitve za župana. A to nas ni ustavilo. Lahko bi rekli: Kar nas ne ubije, nas naredi močnejše!
evidentirati 9 od 11 kandidatov za svetnike občine Markovci po veljavnem volilnem sistemu. Po volilnih enotah so to: Milan Vajda - Bukovci, Slavko Rožmarin in Franc Rožanc - Stojnci, Zvonko Črešnik
-	Borovci in Strelci, Stanislav Toplak
-	Prvenci in Sobetinci, Janez Liponik -Markovci, Peter Vesenjak - Nova vas pri Markovcih, Karolina Picerko - Zabovci in Dragica Meznaric kot kandidatka v volilni enoti preostankov vasi Zabovci,
Predsednik OO N.Si Franc Rožanc med podajanjem poročila in delovno predsedstvo občnega zbora s predsedujočim Stanislavom Toplakom.
Veseli me, da Vam lahko že danes predstavim našega kandidata za župana in kandidate za svetnike in svetnice. Porok, da bodo v kar največji meri uresničena naša pričakovanja učinkovite, prepoznavne in vsem prijazne občine, je naš kandidat za župana Franc Rožanc."
Občina pa lahko dobro deluje le, če se župan in svet pri svojem delu dopolnjujeta. Izbrali smo različno usmerjene, vendar sposobne in predvsem pošteno misleče občane in občanke, ki želijo, da se občina pozitivno razvija in so za to pripravljeni žrtvovati svoje znanje, delo in svoj dragocen čas. Do sedaj nam je uspelo
Markovci in Nova vas.
Občnega zbora so se poleg domačih članov in simpatizerjev udeležili tudi predstavniki sosednjih občinskih odborov Nove Slovenije. Janez Rožmarin iz MO N.Si Ptuj, Franc Težak iz OO N.Si Zavrč in Rajko Janžekovic iz OO N.Si Dornava so pri točki dnevnega reda "Beseda gostom" govorili o delu in problemih v domačih občinah ter pripravah na lokalne volitve.
Občni zbor smo prisotni zaključili ob domači "južini" in sproščenem pogovoru o aktualnih temah.
Besedilo in foto: Darko Meznaric
12
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
PODPISAN ANEKS K POGODBI ZA LETO 2006
5. aprila so gasilci iz Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj, kamor spadajo tudi gasilska društva iz občine Markovci, na pobudo župana občine Zavrč Mirana Vuka podpisali aneks k pogodbi o opravljanju javne lokalne gasilske službe za leto 2006.
Skoraj je že postala navada, da vsako leto eden izmed štirih županov (občine Hajdi-na, občine Markovci, MO Ptuj in občine Zavrč) povabi gasilce in župane omenjenih občin v svojo občino in organizira podpis aneksa, ki je za občino in gasilce zelo pomemben.
Gasilci v skladu z zakonom o gasilstvu in drugimi zakoni izvajajo gašenje in reševanje ob požarih in drugih nesrečah, lokalne skupnosti pa zagotavljajo pogoje za izvajanje le-teh.
Vse štiri občine so za leto 2006 zagotovile sredstva v višini 108.391.000 tolarjev. Ta sredstva so namenjena za redno dejavnost gasilskih društev (kamor spada tudi nabava opreme) v višini 59.391.000 tolarjev, 34.000.000 tolarjev je namenjenih za dokončanje gasilskih vozil za PGD Bukovci in PGD Grajena ter nabavo podvozja za PGD Draženci. 15 milijonov pa je namenjenih gradnji gasilskega doma v Markovcih.
Vse štiri občine so tako z zagotovitvijo
Vodstvo OGZ Ptuj, predsedniki gasilskih društev ter župani občin Hajdina, Markovci, Zavrč in Ptuj ob podpisu aneksa o sofinanciranju zveze.
sredstev v letu 2006 v skladu z uredbo o minimalnem opremljanju gasilskih enot gasilskim društvom zagotovile potreben avtopark, s tem da so nekatera vozila težkega programa že starejša od 25 let. Za dosego cilja v letu 2009 (do takrat morajo biti vsa društva opremljena v skladu z uredbo) gasilcem manjka samo še osebna zaščitna oprema, ki jo bodo prav tako zagotovile
lokalne skupnosti. Naloga gasilcev pa je, da se ustrezno organizirajo, izpopolnijo svoje kadrovske potrebe in ustrezna znanja in s tem zagotavljajo požarno varnost vsem občankam in občanom.
Janez Liponik Foto: MZ
PREDSEDNIK OGZ PTUJ NAS OBČAN MARJAN MEGLIC
Območna gasilska zveza Ptuj je na občnem zboru konec aprila dobila novo vodstvo. Delegati in delegatke so soglasno za predsednika imenovali Marjana Megliča iz Prvencev, na čelu poveljstva pa še naprej ostaja poveljnik Zvonko Glažar.
Območna gasilska zveza Ptuj se financira na podlagi tripartitne pogodbe, sklenjene med občinami Ptuj, Hajdina, Markovci in Zavrč, gasilskimi društvi iz teh občin in zvezo. V letošnjem letu proračun območne gasilske zveze Ptuj znaša dobrih sto milijonov tolarjev, zveza pa v letošnjem letu praznuje tudi 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so izdali zbornik, v katerem je temeljito predstavljeno 10-letno delovanje zveze in gasilskih enot. Zbornik ima 162 strani in podrobno opisuje delo vseh organov in članstva ptujske območne gasilske zveze. Veliko je tudi slikovnega materiala in dejansko je v sliki in besedi zbrano vso 10-letno delo zveze. Urednik zbornika je
Delegati gasilskih društev iz občinskega poveljstva Markovci na občnem zboru OGZ Ptuj. Med njimi tudi novi predsednik zveze Marjan Meglic.
Janez Liponik.
Novega predsednika OGZ Ptuj Marjana Meglica bomo predstavili v eni izmed pri-
hodnjih številk našega časopisa.
Besedilo in foto: MZ
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
13
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
KUD Markovski zvon
OBČNI ZBOR V NOVIH DRUŠTVENIH PROSTORIH
7. aprila smo se v društvenih prostorih KUD Markovski zvon zbrali pevci na redni petkovi pevski vaji. Ob 19.30 so se nam pridružili še gostje in simpatizerji, vendar ne na vaji, temveč na že 9. letnem obenem zboru društva. Letos smo pravi termin že malce zamudili, zato smo se odločili pripraviti občni zbor kar v petek po vajah.
Uvod v občni zbor je popestrila Darja Mar z mislijo o pogumu, ki vseskozi spremlja naše delo. Pozdravil nas je predsednik KUD Darko Meznaric, ki se mu je z letošnjim občnim zborom zaključil drugi mandat predsedovanja. Sledila so poročila predsednika kakor tudi vseh ostalih predstavnikov sekcij društva. Delo vseh je bilo v preteklem letu plodno, zato je naš elan še toliko večji.
"Če pogledam na začetne korake od uradno organiziranega delovanja našega društva pa do danes, si upam trditi, da je Kulturno umetniško društvo Markovski zvon postalo opazen del kulturnega ustvarjanja v domači občini in tudi izven nje. Ob naših nastopih kakor tudi pri organizaciji prireditev in na gostovanjih nam je vedno uspelo pritegniti številne poslušalce."
Zabeležili smo dvoje gostovanj, v Šmarju pri Jelšah in na Graški gori. Udeležili smo se tudi območnih revij, sodelovali na prireditvah v občini in izven nje ter peli pri cerkvenih slovesnostih in pri svetih mašah. Izvedli smo vsakoletni božično-novoletni koncert v farni cerkvi. Z delom smo vsi zelo zadovoljni, tako sam predsednik kot predstavniki sekcij, nenazadnje tudi sami pevci. Društvu se je pridružilo tudi nekaj novih članov, kar nam daje še več optimizma in veselja pri delu.
V nadaljevanju nas je pohvalil gospod župnik Janez Maucec, ki nas vseskozi močno podpira in "z njim res dobro sodelujemo".
"Na koncu gre zahvala vsem Vam, spoštovani pevci in drugi sodelavci društva. Bilo je mnogo odrekanj in prostovoljnih ur ob pevskih vajah, nastopih, toliko kilometrov, prevoženih za naš skupni cilj - ustvarjati glasbo za našo dušo in pripraviti čim boljše nastope za vse poslušalce. Naj nas to ne ustavi, delali bomo še naprej," je zaključil svoje videnje društva predsednik v preteklem obdobju.
Sledile so volitve v organe društva. Še vedno nam bo predsedoval Darko Mezna-rič, podpredsednik je postal Franc Rožanc,
tajnik Gregor Zmazek, za finančne posle pa bo skrbel Slavko Rožmarin.
Sklenili smo tudi delovni in finančni plan za letošnje leto, kjer je vse delo poleg revij in nastopov v glavnem usmerjeno v nove orgle, ki bodo prvič zadonele drugo leto na Markovo nedeljo.
"Imamo veliko priložnost in možnost, da našim zanamcem pustimo vsaj toliko, kolikor so naši predniki zapustili nam. Zaupamo v našo farno skupnost, ki je vedno znala prisluhniti potrebam časa. Tretje orgle v cerkvi bodo kamenček v mozaiku zgodovine naše fare, ki ga bomo dodali mi, sedanji farani, zato naj glas teh orgel osrečuje naše zanamce in jih spominja na dobre
ljudi," meni o novih orglah podpredsednik Franc Rožanc.
Naše delo so pohvalili tudi predstavniki drugih društev in tudi podžupan Franc Kostanjevec.
Resnično se trudimo ohraniti petje v markovski fari in ga prenesti na mlajše rodove. Ob pridobitvi novih društvenih prostorov naše delo poteka nemoteno, ob novih orglah in razširjenem koru pa bodo pogoji v celoti izpolnjeni.
Trudili se bomo še naprej in s tem dodali še en košček v arhiv našega društva.
Alenka Rožanc
Konjeniški klub Nova vas
O ZAČETKIH KONJENISTVA
Če se ozremo petnajst ali dvajset let nazaj, sta nam tehnika in tempo življenja izpodrinila konja. Do takrat je bil konj glavna delovna sila na kmetiji. Naši kmetje so imeli konje za delo in kot prevozno sredstvo. Danes je vse to izpodrinil traktor in delovni stroj.
Sam se poklicno ukvarjam z vzdrževanjem traktorjev in kmetijskih strojev ter tako poznam delo in življenje na kmetiji in na vasi iz roda v rod. Naši kmetovalci so konje skoraj vse prodali in si kupili traktorje in priključke. Le malo kje so si doma pustili kakšnega konja.
Za začetek mojega konjeništva bi označil prav to obdobje, kajti po opravljenem delu sem si vzel minuto za pogovarjanje in obujanje spominov o konjih. Ta stik s konji in obujanje spominov iz mojih otroških let so me navdušili, da sem leta 1994 kupil delovno vprežno kobilo pasme haflinger in jo uhlevil na domačiji. Seveda je to vzpodbudilo tudi moje kolege in prijatelje kakor tudi starejše možakarje na vasi. Tako se je začelo družno obujanje spominov na otroška leta s konji in mislim, da so z enakim izzivom nabavili konje tudi moji prijatelji, danes lahko rečem konjeniki.
Tako kot z društvi in vaškimi odbori v naši občini in izven nje zelo dobro sodelujemo tudi z Osnovno šolo Markovci. Že drugič smo organizirali naravoslovni dan
na temo o konjih. S tem projektom predstavijo naši člani otrokom konja nekoč in danes, delo s konjem, nego in prehrano konja ter opremo za konja in orodje, ki se je včasih uporabljalo za delo s konji. Naš dober in spreten kovač Janko Bolcar učencem prikaže izdelovanje podkev in kovanje konja v živo. Naravoslovni dan pa
popestrimo z jahanjem, vožnjo s konjsko vprego in gumivozom.
Mislim, da bo glede na zanimanje učencev in učiteljev ostal ta naravoslovni dan tradicionalen in da bomo tako najmlajšim predstavili naravne danosti našega kraja, kajti zraven košnje v Šturmovcih je naravoslovni dan za naše društvo in vas zelo velikega pomena.
Anton Kekec, predsednik KK Nova vas
14
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
TEČAJ RETORIKE IN JAVNEGA NASTOPANJA
Ko govorim v javnosti, imam vedno veliko treme. Ne vem, kako naj se prav obnašam pred množico ljudi, včasih ne vem, kako naj držim roke, kako naj pozdravim. Se je vam že tudi kdaj zgodilo kaj podobnega? Najbrž bi mi velika večina odgovorila pritrdilno.
Prav zaradi teh razlogov smo v DmoM navezali stike z Mladinskim cehom iz Ljubljane, kjer pripravljajo različne seminarje. Dobili smo ponudbo, da imajo za vse tiste, ki imajo zgoraj naštete težave, zelo dobro rešitev - tečaj retorike in javnega nastopanja.
Tako smo v začetku marca v Markovcih organizirali izobraževanje, na katerem so nas poučili, kako naj se obnašamo na kakšni javni prireditvi.
V soboto se je že ob deveti uri pričelo predavanje in po kratkem uvodnem govoru, bolje rečeno kar po pozdravu, smo dobili prve naloge. Vsak izmed udeležencev je moral pred tečajniki in pred kamero povedati stavek, ki je za nas zvenel sicer malo čudno. »Sem kralj/-ica ..., dobre volje!« Najbrž se vam zdi smešno, zakaj ravno ta stavek. S tem nam je naša predavateljica hotela pokazati, kako velik pomen ima samospoštovanje, ko se človek pojavi v javnosti.
Po uvodnih kraljih in kraljicah smo prešli na resnejše stvari. Na vaje za sproščanje, na vaje za pravilno ter jasno izgovorjavo ter seveda na govor pred kamero. Najbolj zanimive so bile vsekakor predstavitve, ko smo morali pred kamero govoriti najbolj čudne kombinacije, kar si jih lahko zamislite. Med nami se je tako znašel tudi policist, ki je delal v cerkvi, gojil pa je sadno drevje. No ja, pa saj nam ni smel povedati dobesedno, kdo je in kaj dela. V dvominutnem govoru je moral sam sebe predstaviti tako, da smo mi samo ugotovili, kaj je, kje in kaj dela. Policaja smo takoj ugotovili, saj je govoril zelo prepričljivo, doživeto in domiselno.
Pa tudi smeha ni primanjkovalo, posebno ne pri vajah izgovorjave. Nemalo problemov nam je delal stavek »Sčistite pešce s cestišča«. Res dober stavek, če se hočeš malce nasmejati in daš drugim nalogo, da ta stavek čim hitreje izgovorijo. Če ne verjamete, da se vam lahko kaj hitro zalomi, kar poskusite.
No, da pa ne bi zaključili kar tako, smo se poskusili tudi v vlogah prodajalcev čimbolj čudnih predmetov, znašli smo se v situaciji govornika, ki smo ga poslušalci

Na tečaju smo se učili tudi veščin sproščanja.
(tečajniki) prekinjali na vse možne načine, za konec pa smo za domačo nalogo morali pripraviti dve- do triminutni nastop za v nedeljo.
Moram povedati, da nas je naša predavateljica zelo pohvalila, baje bomo vsi zelo dobri retoriki v bližnji prihodnosti. Bilo je res prijetno ter poučno, naučili smo se marsikaj, izvedeli marsikaj novega, pred-
vsem pa smo se vsaj malo naučili, kako se moramo obnašati, ko se bomo naslednjič spet znašli v situaciji, ko bo pred nami kakšna zbrana publika ali pa, kar je še huje, ko bo naš nastop beležila kakšna »>vidna« kamera.
Alenka Petrovič Foto: arhiv društva
PRIŠLA JE POMLAD
Pustni čas je že zdavnaj za nami, zima se je poslovila in nasledila jo je pomlad.
Prišla je potiho, vendar s tako močjo, da ji je uspelo zbuditi vse, še zaspane znanilce pomladi. Narava je oživela, z njo pa tudi ljudje. Toplo sonce bo navdih mnogih, da bodo pričeli urejati vrtove in okolice, ki so po dolgi zimi pripravljeni na novo letino. Pravijo, da bo letošnja letina za spoznanje boljša in hkrati drugačna od lanskoletne. Upamo lahko le, da ne bo prevelike suše in drugih naravnih ujm, ki bi skalile naš pridelek in veselje do dela. Torej nam ne preostane drugega, kot da zavihamo rokave in upamo na najboljše. Če bomo kar se da pridni in delavni, nam pridelek zagotovo ne uide. Pridelek pa bo tudi rasel pod velikim vplivom narave. V najboljšem primeru, če bo narava seveda radodarna, bo vsega veliko in se ob pospravljanju poljščin ne bomo spraševali, kako naprej. Sprašujemo pa se lahko, kaj vse nam bo
letošnja letina še prinesla poleg dela in skrbi. Priznam, da bo res težko, a verjemite, vsako delo je na koncu poplačano. Nenazadnje se moramo vseh prihajajočih stvari veseliti in vanje imeti zaupanje. Čeprav nam včasih stvari uidejo izpod vajeti, moramo zaupati vase. Tako je tudi z letnimi časi. Vsak je po svoje lep, težak in radodaren. Če bi bilo vse enako, bi bil svet ironičen, zato je dobro, da smo vajeni vsega po malo. Pomlad bo s seboj prinesla nekaj dobrega in nekaj slabega. Za vsakega posameznika peščico stvari, ki se jih bomo ob koncu leta le bežno spominjali.
Želim, da bi vam pomlad prinesla veliko lepih trenutkov in da bi vas sonce vsakodnevno napolnilo z veliko močjo pozitivne energije.
Bodite ustvarjalni in delavni!
Naj vas nobena stvar ne vrle iz tira, pa naj bo dobra ali slaba!
Anja Hameršak
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
15
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
Nova generacija Markovci
SEMINAR V BRNU
Štirje člani Nove generacije (NG) smo se v četrtek, 6. aprila, odpravili na pot proti Češki. Odzvali smo se povabilu mladih krščanskih demokratov iz Brna, ki so organizirali seminar Democracy in Europe.
Že takoj po prihodu v to mesto in v študentski dom, kjer smo preživeli pet čudovitih dni, smo lahko ugotovili, da nam vsekakor ne bo dolgčas. Po naporni vožnji in ko so naši trebuščki že oznanjali, da bi bil čas, da si privoščimo nekaj za pod zob, smo se vsi tisti, ki smo v Brno prispeli že v četrtek, odpravili v gostišče na večerjo. Ob dobri hrani in kakšni kapljici pristnega češkega piva so se naši jeziki kaj hitro raz-vezali, pričeli smo s spoznavanjem svojih sosedov pri mizi in tako je že ta prvi večer naznanil, da nas čaka res nekaj prijetnih dni.
V petek so sledile tako imenovane Ice breaking Games. To so igre, s katerimi smo prebili led in spoznali imena udeležencev ter s katere države sploh je kdo. Lahko smo ugotovili, da smo Andrej, Boštjan, Alenka Purger in jaz v družbi Poljakov, Fincev, Čehov, Avstrijcev, Ircev, Slovakov, Spancev, sodelovali pa so tudi mladi iz Malte in iz Litve. Takoj po teh igrah je vodja seminarja Marc povedal, da začnemo naslednji dan uvajati Time Managerja, kar nas je prisililo k temu, da smo na seminarje hodili točno, brez zamujanja. Vsi udeleženci smo morali napisati na listke, kaj pričakujemo v teh dneh, ki jih bomo preživeli skupaj, nakar smo vse to nalepili na steno in se čimbolj poskušali držati poti, ki je vodila k dosegu teh ciljev. Zvečer je sledil internacionalni večer, kjer smo se vse države, razen organizatorjev (Avstrija in Češka), predstavile drugim soudeležencem. Našo državo so »zastopali« medica, borovničevec, vino ter potica. Seveda pa ni smelo manjkati niti slovenske polke, ki je utrudila marsikaterega plesalca iz tujih držav. V soboto je sledil seminar, kjer smo udeleženci poskušali skozi igro ter skozi različne delavnice ugotoviti, kaj sploh pomeni demokracija, kako se lotiti različnih problemov, kako je potrebno delovati na določenih področjih. Bilo je zelo zanimivo poslušati mnenja iz drugih dežel, saj smo tako lahko slišali marsikaj zanimivega. Seveda pa takšen seminar ne more miniti, ne da bi si ogledali znamenitosti države, v kateri smo bili nastanjeni. In
Udeleženci strokovne ekskurzije v Brnu.
tako smo sončno in prijetno toplo nedeljo izkoristili za oglede Brna in okolice. Ogledali smo si gradove, bojna polja, dan pa smo zaključili v vinski kleti. Kot se za tako prireditev spodobi, pa nas je v ponedeljek v Mestni hiši sprejela še županja Brna ter nas v pičlih petih minutah pozdravila, potem pa je predstavitev in vodenje ogledov Mestne hiše prepustila svoji pomočnici. Čakal nas je samo še Good-bye party, kjer pa smo si
Tako kot že nekaj prejšnjih let smo se tudi letos odločili, da v zahvalo našim materam pripravimo nekaj ob njihovem prazniku..
Na skromen način smo se jim hoteli zahvaliti za ves čas, ki ga posvečajo nam, njihovim otrokom, za ves trud, ki ga namenijo vzgoji, ter za vse napotke, ki nam jih dajejo v življenju. Čeprav je proslava ob tem njihovem prazniku le skromno darilo za vse prej omenjeno, smo vsi skupaj mnenja, da je to nekaj, s čimer jim pa kljub vsemu lahko polepšamo ta dan. Tako smo se tudi letos odločili, da materam vsaj za urico pripravimo nekaj, kar jih bo spomnilo na to, da jih imamo radi. Letos smo v sodelovanju z občino Markovci v
udeleženci seminarja obljubili, da bomo ostali v stiku še naprej.
Zaključek tega bi lahko bil, da je bil seminar v Brnu čudovito doživetje, kjer smo izvedeli marsikaj, spletla pa so se tudi mnoga nova prijateljstva.
Alenka Petrovič, predsednica NG OO Markovci Foto: arhiv društva
goste povabili dramsko skupino Kulturnega društva Cirkulane. Omenjena skupina je v uri in pol prikazala, kakšne tegobe lahko doživimo v zakonu ter na kakšen način jih je mogoče rešiti. Odigrali so nam namreč romantično komedijo Zakonski vrtiljak. Da pa smo vsaj malo sodelovali tudi z našim društvom, pa sta pred komedijo Saška in Valentin odigrala vlogo matere in sina, odigrala sta pot življenja. Z besedami sta namreč prikazala, kako je mati srečna, ko rodi svojega sina, kako sta srečna skozi življenje, dokler ju to ne pripelje do razcepa, kjer se sin poslovi in odide svojo pot.
Alenka Petrovič, predsednica DmoM
Materam v zahvalo
MLADI OB MATERINSKEM DNEVU
16
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
Karitas tudi v župniji sv. Marka
KARITAS - ŽAREK DOBROTE
Spoštovani bralci Markovskega lista, Žarek dobrote se imenuje informativno glasilo slovenskega Karitasa. Marsikdo med nami ne ve, da tudi v naši fari deluje Karitas. Deloval je nekako v senci kar nekaj let, kajti vedno, ko so bile kakršnekoli nabirke, je šel del za potrebe dekanijskega ali škofijskega Karitasa. Lani v jeseni pa smo zaceli aktivno delo.
Naša predsednica je Matilda Markovic, duhovni vodja pa seveda naš g. župnik. Župnijski Karitas sestavljamo farani, eden ali dva sodelavca iz vsake vasi. Zavedati bi se morali, da naj bi vsak posameznik izžareval žarek dobrote. Tako bi bilo okrog nas in v svetu mnogo manj stisk in grozot, kot jih je sedaj.
Našo temeljno načelo in naloga je spoštovanje človeka z vsemi njegovimi dobrimi in slabimi stranmi. To pa vemo sami po sebi, da ni tako preprosto, kot se sliši. Naše delovanje je nevsiljivo za ljudi, toda kljub temu se mora vedeti, da smo tukaj in smo pripravljeni pomagati ljudem, če je le v naši moči in če si oni sami to želijo.
Lanskega decembra smo začeli sodelovati z našimi učenci iz OS, ki so izdelali krasne božične voščilnice in smo jih poslali našim starejšim faranom in bolnikom. Odzivi so bili izredno pozitivni, lani smo se že tudi udeleževali srečanj dekanijskega Karitasa. Za letošnje leto smo si zadali kar nekaj nalog in verjamemo, da bodo z božjo pomočjo realizirane. Tako mesečno obiskujemo naše starejše občane po vaseh, seveda z nevsiljivim pristopom in jim pomagamo z besedami tolažbe, in če je izvedljivo, v skromni materialni obliki. To na žalost do sedaj ni bilo izvedljivo, ker smo brez finančnih sredstev. Uredili smo tudi prostor za sprejem oblačil, ki so čista in v dobrem stanju, da jih ljudje, ki jih potrebujejo res lahko uporabijo. Tako smo tudi že realizirali predvelikonočni obisk v Domu upokojencev v Muretincih. Ne samo za naše farane, ampak za vse tamkajšnje varovance. Z g. župnikom smo pripravili program za 8. april 2006, to je bilo v soboto pred cvetno nedeljo. Najprej je bil blagoslov zelenja in sv. maša, nato pa skromna pogostitev, kajti naše sodelavke so napekle peciva, zapeli pa so tudi vaški pevci iz Bukovec. Si lahko predstavljate obraze teh ljudi? Zadovoljni in nasmejani obrazi, ki so včasih otožni in osamljeni.
Učenci OS so izdelali velikonočne voščil-
nice za naše starejše farane, ki so se jih tudi tokrat razveselili. V aprilu nas je obiskal tudi novoizvoljeni duhovni vodja dekanijskega Karitasa Ptuj - Zavrč p. Milan Kvas in nam podal smernice za prihodnje delo. V torek, 9. maja, smo bili gostitelji dekanijskega srečanja sodelavcev Karitasa.
V prihodnje bi radi pripravili različna predavanja in akcije v sodelovanju z OO Rdečega križa, ki se je tudi na novo prebudila. Udeleževali se bomo tudi seminarjev in izobraževanj, ki bodo namenjena našemu delu. Pripraviti moramo tudi program za obisk varovancev v Domu upokojencev Ptuj. S karitativnim delom bi radi seznanili tudi naše otroke v OS, ki so nam že zdaj
v pomoč.
Karitas je tu med nami in deluje, zato vam iz srca želimo, da bodimo sleherni čas vsi sodelavci Karitasa.
Za zaključek pa še misel:
Sreča je čudovito blago - čim več je damo, tem več je imamo.
Sodelavci župnijskega Karitasa z g. župnikom
MoPZ Markovci
NA PRIPRAVAH V HRVAŠKI ISTRI
Pesmi glas pevcev MoPZ Markovci je pred kratkim odmeval na hrvaški
obali
Tako kot pretekla leta smo se tudi letos pevci odpravili na t. i. intenzivne vaje. Te so potekale od 27. do 30. aprila v Novigradu v sosednji Hrvaški. Pevci smo se pod vodstvom dirigenta Srecka Zav-ca intenzivno pripravljali na bližajoči se nastop na območni reviji pevskih zborov. Prepevali smo 8 do 9 ur dnevno. Upam, da je ta podatek dovolj zgovoren in bo vse tiste, ki mislijo, da pevci hodimo le na počitnice, prepričal, da to ne drži (ljudi, ki tako mislijo/mislite, je na žalost zelo veliko).
Kljub napornim pevskim vajam se je našel čas tudi za sprostitev. Iz hotelskih sob so se slišale pesmi in zvoki inštrumentov. Mislim, da smo s pravim pristopom in z aktivnim delom dosegli pričakovanja našega zborovodje in lahko z optimizmom pričakujemo nastop na območni reviji pevskih zborov, ki bo potekala 12. in 13. maja 2006 v prostorih ptujske gimnazije.
Marko Kuncnik Foto: arhiv društva
Pevci MoPZ na pripravah v hrvaški Istri
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
17
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
VARNOST OTROK V CESTNEM PROMETU
Najbolj ogrožena skupina udeležencev v cestnem prometu so pešci, pri tem so še posebej izpostavljeni otroci, ki so velikokrat udeleženi v prometnih nesrečah, predvsem zaradi počasnejšega dojemanja in hitrega reagiranja ob spremembah v prometu. Otroci v svojem brezskrbnem otroštvu, igrivosti in razposajenosti velikokrat nepremišljeno in nenadoma stečejo na cesto.
Zato naj starši svetujejo otrokom, da hodijo po pločnikih, na mestih, kjer ni pločnika, pa naj hodijo po levi strani ceste proti vozečim vozilom. Zelo pomemben dejavnik pri tem je otrokova vidnost, predvsem ob slabi vidljivosti in ponoči. Zato otroka oblačite v svetlejša oblačila, ob slabši vidljivosti pa naj pri hoji po cesti na vidnem mestu nosijo kresničko. Veliko kritičnih situacij v prometu nastane iz razloga časovne stiske, saj so starši in otroci vpeti v ritem sodobnega sveta. Otrok, ki je
na poti in je v časovni stiski, se namreč na prehodu za pešce in ob sami hoji ob vozišču ter prečkanju ne bo prepričal dovolj ter bo pri tem lahko izzval nesrečo.
Tudi vozniki morajo hitrost vožnje zmanjšati ter tudi ustaviti vozilo, če opazijo ob vozišču otroke, ki v veliki meri niso pozorni na dogajanje okrog sebe. Enako velja pri vstopanju in izstopanju otrok iz šolskih avtobusov, kjer mora voznik ob ustavitvi takšnega avtobusa na vozišču ustaviti vozilo.
Pravilna vožnja otrok v varnostnih sedežih, prilagojeni starosti in teži otroka, pomembno vpliva na posledice prometnih nesreč. Pri trčenju s hitrostjo 50 km/h lahko nepripet otrok v osebnem avtomobilu trči v armaturno ploščo vozila s tako silo, kot bi padel s trinadstropne stavbe. Zato ne bo odveč nasvet, da naj bodo otroci v avtomobilskih varnostnih sedežih in tudi pri najkrajših vožnjah v avtomobilu pripeti z varnostnimi pasovi.
Kolesarjenje je za otroke izredno privlačno in zabavno, vendar tudi nevarno; poškodbe glave so najhujša posledica nesreč kolesarjev, zato je zelo primeren rek: »Bistro glavo varuje čelada.« Za preprečitev poškodb, ki nastanejo pri vožnji s kolesom, naj starši omejijo otrokovo samostojno vožnjo s kolesom na dvorišče, varne poti in dovoze, dokler ne zna dobro voziti in ne opravi kolesarskega izpita. Otrok od 6. do 14. leta, ki nima opravljenega kolesarskega izpita, sme v cestnem prometu voziti le v spremstvu staršev ali polnoletne osebe.
Otroci se bodo o varnosti v prometu največ naučili z opazovanjem staršev in starejših, zato jim bodimo zgled.
Marjan Vrbnjak
SVET BARV V VRTCU MARKOVCI
Ste se kdaj vprašali, kakšen bi bil svet brez barv. Kdo ve. Mogoče bi ga takrat takšnega sprejeli, vendar pa si ga sedaj, danes, tukaj in zdaj najverjetneje zelo težko predstavljamo. Barve so del našega vsakdana in se sploh ne zavedamo, da nas vedno spremljajo. Zelo pomembne so za naše počutje in nanj vplivajo podzavestno. Pozorni na barve smo še posebej, ko si urejamo domove, pa seveda ko si kupimo kakšno novo oblačilo. Je pa res, da je nekaterim všeč takšna, drugim spet drugačna barva oblačila.
In ravno to je bilo izhodišče oz. pobuda za projekt, Svet barv, saj so deklice nekega dne v vrtcu prerekale o tem, katera barva je najlepša. Kar nekaj jih je krepko trdilo, da je to barva pink. Normalno, to jih pač uči današnji komercialni svet. Nato so se pridružili še fantje in trdili svoje, in sicer, da sta to rjava in modra.
Skiciranje in načrt projekta smo naredili skupaj z otroki. Zastavili smo si vprašanje, kje vse se srečujemo z barvami. Pri oblikovanju načrta smo ugotovili, da barve niso le pomembne za risanje in slikanje, temveč je vsa živa in neživa narava barvno zelo pisana. Predmeti in ljudje smo različnih barv, živali se z barvo varujejo, ljudje si z barvanjem urejamo in polepšamo
bivališče. Pomembno vlogo imajo tudi v umetnosti.
Glavni cilj projekta je bil razvijanje sposobnosti doživljanja in prepoznavanja zaznavnih kvalitet vezanih na barve. Naloge oz. dejavnosti pa so bile sledeče:
-	otroci spoznavajo tudi druge rase s pomočjo različnih priročnikov in knjig,
-	pridobivanje barv iz naravnih materia-lov(trava, špinača, cvetovi rož, zelena paprika, korenček, jajca, blato, rdeča pesa),
-	spoznavanje osnovnih barv, njihovih odtenkov, mešanja barv, svetlenja in temnenja barv,
-	otroci si ogledujejo različne priročnike s področja likovne umetnosti ter spoznavajo nekatera umetniška dela,
-	otroke obišče slikar in z njim preživijo dopoldne,
-	otroci se pri likovnem ustvarjanju poslužujejo različnih likovnih tehnik: akvarel tehniki mokro na mokro ter suho na mokro, kombinacija pasteli ter vodene barve, tiskanje, kolaži, oblikovanje iz gline,
-	otroci ustvarjajo ob glasbi različnih temperamentov, in sicer na veliko površino z vodenimi barvami.
Posebej bi izpostavila dejavnost, in sicer obisk slikarja. Tisti dan nas je namreč obis-
kal kdo drug kot naš ravnatelj, profesor likovne umetnosti g. Jože Foltin. S seboj je prinesel nekaj stojal za slikanje, platno, barve in čopiče. Nič kaj dosti ni govoril. Lepo se nam je predstavil, povedal, kaj je prinesel s seboj in nas povabil, da se mu pridružimo pri ustvarjanju. Igralnica je postala pravi umetniški atelje, v kateri je naenkrat zavladalo prav posebno vzdušje. Lahko bi mu mogoče rekli delovno, saj je bil vsak od otrok popolnoma predan ustvarjanju. Izpod rok g. Foltina pa je nastala prav posebna slika. Naslikal je psa in mačko v fazi prepira in s sodelavko Eriko Janžekovič sva ugotavljali, če ni mogoče ta slika najina prispodoba. Seveda sva se malo pošalili, saj se zelo dobro razumeva. Ampak navdih je kljub temu nekje moral dobiti, česar nam ni izdal. Sliko nam je nato tudi podaril, zahvalili smo se mu za lepo preživet dopoldan in ga povabili, da nas še kdaj obišče. Vsi skupaj pa smo bili bogatejši za lepo izkušnjo in smo se zares imeli lepo.
Polonca Strelec Čuš
18
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
Poročamo o sejah občinskega sveta
O KANALIZACIJI, DVORANI IN ŠE MARSIČEM
Na 8. izredni seji, ki je bila 12. aprila 2006, je občinski svet Občine Markovci razpravljal o ponudbah za odkup parcel za potrebe izgradnje pločnika v Markov-cih in za odkup parcele v Sobetincih.
Ker svetniki nikakor niso želeli, da bi cesta v centru Markovcev tudi po rekonstrukciji, ki se pravkar izvaja, ostala s t. i. enonogim pločnikom, so se bili ponovno pripravljeni pogajati za ceno zemljišč. Na koncu so pristali, da se zemljišče za potrebe izgradnje pločnika odkupi po enotni ceni 35.000 SIT/m2. V kolikor lastniki ne pristanejo na to ceno, bo enonogi pločnik ostal. Sedaj ko članek nastaja, pa že lahko podam obvestilo, da so vsi lastniki v Mar-kovcih pristali na ponujeno ceno, nekateri tudi na račun financiranja Vaškega odbora Markovci, in da smo na občini že pričeli aktivnosti za odkup zemljišč in razširitev pločnika.
Nadalje so svetniki sklenili tudi, da se parc. št. 292/6 in 292/2 v Sobetincih prodata edinemu ponudniku družbi Korent in Korent iz Zg. Vižinge s 100-dnevnim odplačilnim rokom.
6. aprila je bila 26. redna seja občinskega sveta s kar 15 točkami dnevnega reda. Že na začetku so svetniki obravnavali osnutek spremembe odloka o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana občine. Sedanja sestava volilnih enot očitno ni vsem po godu, zato so se pojavile težnje po spremembi. Vendar svetniki predlagane spremembe odloka, ki je predvidevala le 9 svetnikov, namesto sedanjih 11, niso podprli. Sklenili so, da spremembo odloka najprej obravnavajo svetniške skupine, kjer lahko pride do novih predlogov.
Podprli in sprejeli pa so osnutek odloka o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, ki predvideva sofinanciranje izgradnje kanalizacijskega sistema s strani občanov v višini 1.000 € po gospodinjstvu. Takšna je tudi praksa v sosednjih občinah. V nadaljevanju so svetniki potrdili ceno odvajanja in čiščenja odplak v občini Markovci v višini 152,39 SIT/m3, h kateri se prišteje še 8,5 % DDV.
V naslednji točki so določili prejemnike občinskih priznanj, ki so bila podeljena na letošnjem občinskem prazniku. Podelitev ste si gotovo ogledali, če ne v živo, pa v posebni oddaji na kabelski televiziji,
predstavljena pa je tudi v prispevku o občinskem prazniku.
Potrdili so tudi dokument identifikacije investicijskega projekta kanalizacija naselij Markovci in Zabovci, gradnja čistilne naprave ter rekonstrukcija cest ter druge komunalne infrastrukture in dokument identifikacije investicijskega projekta za preplastitev lokalne ceste Markovci-Zago-jiči.
Precej prahu je dvignila razprava o predlogu pogodbe o uporabi in upravljanju večnamenske dvorane Bukovci. Gasilsko društvo Bukovci, ki naj bi po sklepu OS prevzelo dvorano v upravljanje, je namreč postavilo določene pogoje. Menijo, da sami ne bodo kos vzdrževati dvorane, saj samo trženje ne pokriva nastalih stroškov. Zato so predlagali, da bi razliko stroškov pokrivala občina. Podpis pogodbe oz. prevzem dvorane pogojujejo tudi s tem, da lastnik (beri Občina) odpravi določene pomanjkljivosti, da bi se dvorano lahko uspešneje tržilo. Predvsem želijo urediti akustiko, saj ob sedanji akustiki dvorana služi le za namene športa in ne tudi za kulturne prireditve. Svetniki predlogov PGD Bukovci niso potrdili, temveč so naložili županu, da se pogodi o novih predlogih in pogojih.
V nadaljevanju so obravnavali vlogo Vaškega odbora Markovci, ki želi, da občina prebivalce markovskega Sigeta oprosti plačila stavbnega nadomestila kot neke vrste rento za neposredno ogroženost pod
kanalom. Svetniki se s takšnim predlogom niso strinjali, saj za to ne obstaja pravna podlaga, pač pa so rešitev iskali drugje. Na ravni države tečejo določena pogajanja za preostalih 40 % koncesnine, ki jo za rabo reke Drave zadrži država. Le-to naj bi odstopila občinam, zneska pa ne štela v primerno porabo. Tako so svetniki odločili, da v kolikor bo država dejansko občini priznala oziroma dodelila višja sredstva, se prebivalce Sigeta v Markovcih oprosti pri-ključnine na kanalizacijsko omrežje.
Obravnavali so še vlogo družbe MCK za povračilo stroškov izgradnje primarnega voda fekalne kanalizacije. Vlogi niso ugodili. Prav tako svetniki niso ugodili vlogi Perutnine Ptuj za oprostitev stavbnega nadomestila za leto 2006 kot delno pokritje škode, ki jo je družbi povzročila ptičja gripa.
V nadaljevanju je občinski svet sklenil, da se premoženje - nepremičnine v Zabov-cih v solasti Martina Klinca iz Zabovcev 54 - prenese v last Občine Markovci, ta pa se zaveže, da mu bo do njegove smrti krila razliko stroškov institucionalnega varstva v domu upokojencev. Preostalo solastnino bo Občina odkupila po ceni uradne cenitve.
Občinski svet je tudi odločil, da občinski svet prične s postopkom prodaje stanovanj v stanovanjskem bloku v Markovcih.
Z dodanimi predlogi in vprašanji posameznih svetnikov je bila seja občinskega sveta zaključena.
Marinka Bezjak Kolenko
LETNA KONFERENCA SDS MARKOVCI
Člani občinskega odbora (OO) SDS smo se v petek, 5. maja, sestali na rednem občnem zboru.
Predsednik OO SDS Markovci Robi Kolaric je podal poročilo o delu odbora za preteklo leto ter predstavil smernice in plane za tekoče leto. Zahvalil se je vsem članom za opravljeno delo. Velik poudarek v razpravi je bil o volitvah in imenovanju kandidata za župana ter kandidatov za svetnike v občinski svet. Beseda pa je tekla tudi o županovem predlogu o razdelitvi volilnih enot v naši občini.
Svetnik Branko Kodric je predstavil nekaj pomembnejših investicij, ki so se izvajale v preteklosti, ter programe - plane večjih del, ki se bodo odvijali v tem
letu v naši občini.
Med povabljenimi gosti je bil tudi Branko Marinic, poslanec državnega zbora, ki je prisotnim predstavil trenutno aktualna politična dogajanja v Sloveniji. Pojasnil je nekaj smernic o jesenskih občinskih volitvah. Prav tako je poročal o nekorektnem poročanju medijev, ki so še vedno pod močnim vplivom prejšnje vlade.
Člani občinskega odbora SDS Markovci se bomo še naprej zavzemali in podpirali vse občinske programe in investicije, ki bodo v dobro vseh občanov v naši občini, le s skupnim delom in spoštovanjem bomo dosegali velike uspehe.
Ivan Golob
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
19
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
v
Se o gasilcih ...
ZAČELA SE JE SEZONA GASILSKIH TEKMOVANJ
Pomlad je potrkala tudi na gasilska vrata, pričeli so se prvi zunanji treningi, vaje za tekmovanja v vseh tekmovalnih disciplinah, ki jih prirejajo društva.
Napačno bi bilo, če bi zapisal, da bomo gasilci pričeli svoje delo šele v petem mesecu. Vsi plani vaj so se že planirali v začetku leta na občnem zboru, poveljniki in predsedniki so podali svoje programe in plane za tekoče leto.
Vsako leto je v enem izmed društev spomladanski operativni pregled. Letos bo pregled 14. maja na novem večnamenskem igrišču v Prvencih. Vsa leta nazaj smo imeli takšna preverjanja po vseh društvih v naši občini. V Prvencih doslej ni bilo primernega prostora, da bi lahko tekmovalo
toliko gasilcev, skratka ni bilo prostora za postavitev tekmovalnih prog.
Gasilci pa se vedno tudi izobražujemo. Bodisi za specialnosti ali pa za višje gasilske čine. Prav te dni končuje naš predsednik iz PGD Prvenci-Strelci zadnje izpite za gasilskega častnika in gasilskega sodnika, v čast in ponos pa nam je tudi, da iz našega društva izhaja tudi nov predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič.
Sicer pa velja še dodati, da smo gasilci tekmovanja že pričeli. Pred kratkim smo praznovali god našega zavetnika sv. Florjana. Tako kot vsako leto smo se zbrali pri Florjanovem obeležju v Stojncih, kjer je bila zavetniku gasilcev posvečena tudi sveta maša. V svečanih uniformah smo se zbrali gasilci iz občinskega povelj-
stva Markovci, pridružili pa so se nam tudi Zvonko Glažar, poveljnik, in Marjan Meglič, predsednik OGZ Ptuj, župan občine Markovci Franc Kekec in podžupan Franc Kostanjevec.
V Stojncih pa je bilo prvi konec tedna v mesecu maju tudi gasilsko pionirsko tekmovanje. Sodelovalo je osem ekip. Med dečki so prvo mesto osvojili pionirji PGD Grajena, med deklicami pa pionirke PGD Bukovci. Ob koncu pa velja še poudariti, da bo 20. maja v Staršah državno gasilsko tekmovanje, ki se ga bosta udeležili tudi dve desetini pionirjev iz našega občinskega poveljstva, in sicer PGD Bukovci.
Ivan Golob
v
Sportna masala
OSEBNOST ŠPORTNEGA MASERJA
Kaj je športna masaža in kdo je lahko športni maser? Pojma športne masaže ni mogoče na kratko pojasniti. Marsikdo si predstavlja, da gre le za enega od načinov masaže, ki se ga lahko vsakdo brez težave nauči in ga izvaja, ker bo pač masiral mlade, krepke, utrjene ljudi, za katere bodo vsi in vsakršni prijemi dobri in tudi koristni.
Seveda ne drži, da so vsi športniki vedno zdravi in vsi enako utrjeni. Pa četudi bi bili, so športniki, za razliko od bolnikov, ki jih z masažo lahko hitro zadovoljimo in so maserju hvaležni za tako mehansko terapijo, le težko zadovoljni z masažo in maserjem, zlasti še, če so doseženi uspehi slabi.
Znano je, da se športne masaže ne da naučiti v kratkem času ali morda le iz knjige. Potrebno je veliko znanja in dolga praksa. Športni maser se mora sam ukvarjati z različnimi športi, da lahko uspe. Znani so primeri iz športno visoko cenjenih držav, kjer je veliko maserjev z najmanj šestmesečno šolo, da so v zdraviliščih in kopališčih cenjeni maserji pri športnikih odpovedali. Dober športni maser se razvije šele po nekaj letih svojega dela, če ima priložnost, da se med tem polagoma seznanja s športniki in njihovimi zahtevami in postane tako 'njihov' maser. Maser se mora tudi spoznati na pravila igre, biomehaniko, metodiko treninga in tekmovalno taktiko športa športnikov, ki so mu zaupani v
masažo. Če je dovolj sposoben, se spozna tudi na ostale fizioterapevtske pripomočke in na nudenje prve pomoči, kadar je to potrebno. Klubski športni maser je prvi zdravstveni pomočnik in sodelavec športnega zdravnika.
Pri svojem delu spozna, kako reagirajo posamezni športniki na enako močno masažo in na enake masažne prijeme. Potem komaj vidi, ko športnika psihološko spozna in razume, da ga je veliko lažje in bolje zadovoljiti s športno masažo. Pri meni je v navadi, da s čimmanj masažni-mi prijemi opravim kvalitetno masažo. Vsak maser ima poleg obveznih prijemov še kakšen 'svoj' prijem, ki pa je dovolj dober le tedaj, če zadovolji oba, športnika in maserja. Zavedati se moramo, da športniki večinoma niso naivni, prav gotovo ne vrhunski, ki danes vidijo tega po svetu. Zato pri športnikih tak v bistvu neinteligenten šarlatanski maser, ki hoče biti pametnejši od zdravnika, ne more uspeti in ne more biti športni maser. Le pošten človek in ustrezno podkovan, ki je tudi dober psiholog, je lahko dober športni maser. Maser mora vedno slediti navodilom klubskega športnega zdravnika, kar je pomembno pri poškodbah, bolezni in med športno rehabilitacijo športnikov. Uspeh lahko v športu zagotovi le timsko delo trenerja, športnika, zdravnika, maserja. Naloga strokovno dobro podkovanega športnega maserja je, da športnike seznanja s samomasažnimi prijemi, tipičnimi in
pomembnimi za točno določeno panogo.
Zakaj ročna masaža?
To je najstarejše sredstvo zdravljenja, ki ga pozna človeštvo. Kaj je pravzaprav ročna masaža? Je mehanični dražljaj, ki se izvaja na površini telesa s posebnimi prijemi in terapevtskimi nameni s posledično ugodno zdravilno reakcijo organizma. Uporablja se pri zdravih ljudeh za vzdrževanje kondicije in splošnega dobrega fizičnega in psihičnega stanja, pri športnikih zaradi izboljšanja športnih dosežkov in pri bolnikih kot sestavni del zdravljenja. Učinki ročne masaže
-	izboljšanje arterijske, venske in limfne cirkulacije;
-	zmanjšanje mišične napetosti oz. relak-sacija mišic;
-	zmanjšanje bolečine;
-	odpravljanje občutka utrujenosti, izboljšanje fizične kondicije.
Izvaja se lahko za celo telo ali pa za del telesa. Učinke lahko izboljšamo z dodatkom eteričnih olj. Mišice so bolje prekrvavljene in dobijo več kisika, kar pomeni več hrane za hitrejšo regeneracijo po velikih naporih. Dobra mišica je prožna in ima dovolj hrane za svoje delovanje. Šele potem se lahko pogovarjamo o rezultatih, ki jih načrtujemo za športnike. Če pa športniku ne damo prave športne masaže, pa tudi ne moremo pričakovati rezultatov. Pred treningom naredimo blago masažo in po treningu močnejšo daljšo masažo
20
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
za odpočitek, za regeneracijo. Športnik se mora po treningu stuširati s toplo vodo. Ko je segret, se ga da lepo zmasirati in hitro mine utrujenost. Športnik mora imeti red in dovolj počitka in spanja in seveda pravilno prehrano. Seveda brez poživil, alkohola in cigaret! Potem bodo rezultati tudi zagotovljeni.
Pravi maser ima program za vse zvrsti športa, ve točno, katere mišice so najbolj obremenjene in katere prijeme bo uporabil, da so zdravi za športnika, ki se da masirati, da se hitreje regenerira. Za stimulacijo mišic med različnimi športnimi napori, ob bolečinah v mišicah in sklepih z masažo pospešimo dovod kisika do celic, izboljš-
amo prekrvavitev in pripravimo mišice za športno aktivnost. Športno masažo lahko uporabljamo pri predpripravi in treningih, tekmah in po velikih naporih za sprostitev.
Z rednimi vajami in rednimi masažami je rezultat zagotovljen!
Janko Puc
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
21
LIST IZ MARKOVCEV
Maj 06
v
Župnija sv. Marko
MARKOVO 2007 - POZDRAVLJENE NOVE ORGLE - KRALJICA
GLASBIL
Tako bo čez leto dni zapisano v Listu iz Markovcev. Najverjetneje ga ni občana občine Markovci, ki v teh dneh ne bi bil seznanjen z največjim projektom, ki ga župnija sv. Marko pripravlja za naslednje leto - s postavitvijo novih orgel.
Cerkvenih orgel ne greš kupit kar tako v supermarket ali v malo bolje založeno glasbeno trgovino. Orgle so instrument, katerih vsak sestavni del je izdelan ročno, zato so vsake orgle unikat. Prilagojene so akustiki cerkve in velikosti kora, na katerega so postavljene.
Orgle so del cerkvene opreme in se ponavadi menjavajo vsakih sto let. V markovski cerkvi so bile prve orgle postavljene leta 1795. Služile so do leta 1894, ko so postavili druge v takrat prenovljeno cerkev. Po 112 letih zamenjujemo stare pnevmatske z novimi mehanskimi orglami. Te bodo enkrat višje, v višino bodo merile prek 8 metrov, nekoliko širše, imele bodo 25 registrov in bodo dvomanualne. Izdelali in postavili jih bodo mojstri iz Škofijske orglarske delavnice Hoče.
Dejstvo, da so sedanje pnevmatske orgle svoje odslužile, priča njihova življenjska doba in njihovo vsakoletno popravilo. To je sicer pomagalo, da so orgle igrale nekaj nedelj 'dokaj' brezhibno, a so potem posamezni toni začeli ugašati.
Zato je bilo neizbežno, da smo v župniji začeli razmišljati o nabavi novih orgel. Čakanje na pravi trenutek, do takrat, ko nam bodo prisluhnili tudi na Občini Mar-kovci, je trajalo do letos, ko smo se dogovorili za skupno sofinanciranje. Projekt, ki bo vseboval zraven izdelave in postavitve novih orgel še rekonstrukcijo prostora na koru, predelavo ogrevanja, stopnišča in dodatnih klopi pod korom, bo skupaj znašal okrog 45 mio SIT (187.500 €).
Da bi se o tehnologiji izdelave orgel kar najbolje seznanili, smo člani župnijskega pastoralnega sveta in cerkvenega pevskega zbora obiskali Škofijsko orglarsko delavnico Hoče. Tam nam je orglarski mojster Zlatko Munda pokazal celoten potek izdelave orgel od načrtovanja do montaže. Ogledali smo si prve načrte markovskih orgel in pri tem dodali še naše pripombe za nadaljnje popravke načrtov. Nato smo nadaljevali ogled po posameznih fazah izdelave. V kletnih prostorih orglarske delavnice smo videli izdelavo kovinskih
Člani župnijskega pastoralnega sveta in orglarski mojster Zlatko Munda v orglarski delavnici
piščali iz kositer-svinčeve zlitine, ki jih od taljenja zlitine do poliranja piščali izdelujejo sami. Največji del delavnice obsega mizarski del, ki je ločen na razrez lesa in na fino obdelavo lesa. Tu nastajajo lesene piščali, deli ogrodja orgel (omara), igralnik in razni majhni povezovalni deli. Vsake orgle pred postavitvijo v cerkev sestavijo v posebnem prostoru. Tako vidijo, da so vsi deli orgel izdelani. Hkrati pa orgle tudi v
grobem uglasijo. Zadnje dejanje izdelave orgel poteka v cerkvi, ko jih ponovno sestavijo. V cerkvi nato orgle tudi dokončno uglasijo, kar lahko traja tudi do dva meseca.
Župnija je v želji, da se občani čim bolje informirajo o postavitvi novih orgel, izdala informativni list in skupaj z orglar-sko delavnico pripravila manjšo razstavo orgel.
Članice društva podeželskih žena občine Markovci so v župnijski dvorani pripravile velikonočno razstavo pisanic.
22
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
Maj 06
LIST IZ MARKOVCEV
V župnijski dvorani se je na markovo nedeljo med obema mašama in predvsem po slovesni deseti maši, ki jo je vodil g. Ivan Štuhec, zbralo veliko ljudi. Prisluhnili so orglarskemu mojstru Zlatku Mundi, ki je razložil delovanje orgel in samo tehnologijo izdelave. Ogledali so si lahko načrte novih markovskih orgel, več fotografij orgel, izdelanih v Škofijski orglarski delavnici Hoče, kratek predstavitveni film o orglarski delavnici in prave 'sobne' orgle,
ki so jih za namen razstave pripeljali iz orglarske delavnice. V drugem delu dvorane pa so svoja ročna dela razstavile članice Društva podeželskih žena in deklet občine Markovci. Po uspeli 'velikonočni' razstavi so prikazale še več ročnih del, predvsem našitih prtov z raznimi motivi.
Na razstavi smo zraven markovskega župana Franca Kekca in občinskih svetnikov, ki so se udeležili slavnostne maše, opazili tudi ministra za šolstvo in šport
Milana Zvera. Na župnijskem dvorišču so se pridružili še člani godbe na pihala občine Markovci, ki so zaigrali pred cerkvijo pred mašo in po njej, ter cerkveni pevci, ki so prepevali pri slavnostni maši. Ob lepem vremenu in domačem pivu iz pivovarne Gastro, ki ga je poklonil lastnik Marjan Skok, se je zaključilo lepo slavje markove nedelje.
Besedilo in foto: Darko Meznarič
Razstava orgel v župnijski dvorani	Ob pisanicah so bili letos razstavljeni tud vezeni prti.
NA TRŽNICO VSAKO PRVO SOBOTO V MESECU
V začetku aprila je bila na dvorišču za občinskim poslopjem v Markovcih Markova kmečka tržnica, ki naj bi poslej postala tradicionalna, in sicer vsako prvo soboto v mesecu.
Branjevke in branjevci na kmečki tržnici v Markovcih običajno ponujajo domači sadni kruh, kruh iz kmečke peči, domače klobase, zelenjavo, gibanice, čebelarske proizvode, izdelke iz lesa, pletene košare, rože iz papirja, kvačkane prtičke, sadike rož ter pecivo in spominke. Tržnico pripravlja Turistično društvo občine Mar-kovci, dogajanje pa spremlja tudi kulturni program. "Moram reči, da se dogajanje na naši kmečki tržnici v Markovcih ponovno obuja. Obiskovalcev je bilo od začetka sicer nekoliko manj, sicer pa boljši obisk pričakujemo v prihodnje. Naše društvo bo tržnico odslej organiziralo vsako prvo soboto v mesecu, ponudba pa bo slonela na domačih, ekološko pridelanih proizvodih in pridelkih. Upamo, da bomo ponudbo na tržnici bogatili iz meseca v mesec," je povedal predsednik Turističnega društva občine Markovci Franc Brodnjak.
Besedilo in foto: MZ
Svoje pridelke na kmečki tržnici v Markovcih prodajajo tudi člani čebelarskega društva
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006
23
IZ OSNOVNE ŠOLE MARKOVCI
Pomladna pesem
Ko pomlad prihiti, se zima skrije, sneg skopni.
Se trobentica zbudi in zvonček zazvoni.
Mačice zemljo krasijo,
na trati se regratove lučke lovijo.
Rebeka Kolarič, 5. b
Ata moj
Moj ata ima dva copata, v roki mu tiči lopata, njegova noga je kosmata. On kuha, pere in počiva, Spiti zna kozarec piva.
Moj ata je včasih prava fata, da niti ne ves, da je ata. Ko kosi, se za njim kar kadi, in včasih se zdi, da formula ena po travi drvi.
Ko pa se mu zahoče, na smučisče hoče, v toplice pa mogoče, ker je tam prevroče, velikokrat noče.
Takrat se mama razjoče in to prenasati je nemogoče.
Barbara Šmigoc, 5. b
Cvetlična pesem
Deček padel je na tla in prebudil zvončka dva. Zvončka zacingljala sta: "Zbudi se trobentica!"
Kmalu ves log zacveti, vsak ptiček leta in žgoli. Pomlad je kakor tobogan, s smehom in veseljem obdan.
V hisi nihče ne čepi, rajsi zunaj se mudi, žoge, rolerji, kolesa, zaposlijo nam telesa.
Hvala ti, pomlad, za to, zima zdaj naj mirna bo. Raje na sončku se igramo, kakor v zimi sklepetamo.
Jan Pihler, 5. b
Z mamo sva pripravili velikonočna jajca
V petek pred velikonočnimi prazniki sem bila v šoli že vsa nestrpna, saj sem vedela, da bova z mamo doma izdelali jajčka za veliko noč.
Po kosilu sva odšli v klet in si tam pripravili nekaj jajc, čopiče, vodo ter barve za jajca. Mizo sva si obložili s časopisnim papirjem in barvanje se je pričelo. Tudi mami je barvala in moram priznati, da so bile njene jajčke res lepe. Sama sem se odločila, da naredim mozaik, ki sem se ga naučila v delavnicah in v šoli. Vzela sem nekaj lanskih pobarvanih jajc in lupine nalomila. Posamezne koščke sem z lepilom lepila na pobarvano plastično jajce. Z mamo sva bili nad izdelkom zelo navdušeni. Čez nekaj časa sva v kuhinji naredili gnezdo iz kvašenega testa. V gnezdo, ki je bilo spleteno kot kita, sva dali kuhano jajce. Na kuhana jajca sva nalepili motive iz prtičkov ter jajca pobarvali. Natrgali sva tudi nekaj cvetlic, ki sva jih uporabili pri izdelavi čebulnih pisank.
Za nama je bil zanimiv in prijeten dan. Tudi ati in Jan, ki sta medtem urejala okolico hiše, sta zelo pohvalila najino delo in ustvarjalnost.
Taja Meznarič, 5. b
MALECNIK 2005/2006
Barvni relief iz lesa z naslovom Vesolje je bil izdelan na 21. mednarodnem kiparskem srečanju Forma viva v lesu 2005 na OŠ Malečnik.
Izdelali so ga učenci naše šole, ki so se letos udeležili tega srečanja, in sicer Romana Solina, Jure Majerič in Jurij Vese-njak. Delo je skrbno spremljala njihova mentorica ga. Olga Zorko. Na likovnih delavnicah v Malečniku je sodelovalo 25 šol iz širše regije, 100 otrok in 29 mentor-
jev. Otroški kiparski izdelki so bili razstavljeni v Bolfenku na Pohorju, v tem času pa krasijo avlo naše osnovne šole. Razstava se bo nato preselila na OŠ Cervenjak - Sv. Andraž in nazadnje v Maribor.
V okviru spremljevalnega programa ob otvoritvi delavnice se je s svojimi slikarskimi deli predstavila tudi prof. likovne umetnosti ga. Olga Zorko, ki vzpodbuja tovrstna srečanja učencev in njihovo ustvarjalnost.
Glasilo občine Markovci - Maj - Veliki traven 2006