YU ISSIM 0040-1978 LETO XXXVI., ŠT. 4 Ptuj, 27. januarja 1983 CENA 8 DINARJEV GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA 90 let plodnega delovanja (stran 3) Kako z domačo in umetno obrtjo? (stran 4) Na obisku v združenih lekarnah v Ptuju (stran 5) Ivan Potrč-pisatelj, dramatik in pesnik (stran 7) Z volilne skupščine Aerokluba Ptuj (stran 9) OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ Oceniti in odpraviti motnje Ocena predsanacijskih postopkov pri TOZD, ki so izkazale izgubo v času od januarja do sep- tembra 1982 in naloge komunistov je bila glav- na točka dnevnega reda seje občinskega komite- ja ZKS Ptuj, ki se je sestal v petek, 21. januarja v Ptuju. Po kratki, jedrnati in kritični uvodni besedi predsednika Jožeta Botolina, so člani občinskega komiteja v razpravi podrobneje osvetlili probleme v tistih TOZD, ki so ob lan- skem tričetrtletju izkazale izgubo, predvsem pa so opozarjali na slabosti, na oportunizem in pasivnost posameznih komunistov. Izhajajoč iz tega so tudi predlagali konkretno dopolnitev k stališčem in sklepom, ki bi jih naj sprejel občin- ski komite ZKS. Podlaga za razpravo je bilo poročilo o predsa- nacijskih postopkih, ki ga je pripravil občinski komite za družbeno-ekonomski razvoj m plani- ranje. Občinski komite ZKS je v celoti soglašal z ugotovitvami in nalogami, zapisanimi v tem poročilu. Nadalje je občinski komite ZKS zadolžil os- novne organizacije in komuniste v tistih TOZD, ki so imele motnje v poslovanju v lanskem pr- vem polletju in niso sprejele ukrepov za odpra- vo teh motenj, da do konca januarja obravna- vaj'0 odgovornost vodilnih in strokovnih delav- cev, zlasti Se, če so ti člani ZK in jim izrečejo ustrezne vzgojnopolitične ukrepe. Kjer tega ne bo opravila osnovna organizacija, bo neposre- dno ukrepal občinski komite ZKS, ob tem pa kritično obravnaval tudi delo OO ZKS. Občinski komite je na seji ocenil, da je v seda- njih zaostrenih pogojih gospodarjenja v večini TOZD in delovnih skupnostih dobro vzdušje in pripravljenost za odpravo motenj, kljub temu pa se v nekaterih izgube povečujejo. Zato je zadolžil osnovne organizacije v teh TOZD, da morajo posebej oceniti vzroke motenj, saj so te pretežno posledica slabega vodenja in notranje organiziranosti. Občinski komite ZKS je tudi ugotovil, da večina organizacij združenega dela še ni napra- vila načrtov za gospodarjenje v zaostrenih po- gojih, če pa je, ti načrti ne predstavljajo osnov za konkretno prilagajanje gospodarskim razme- ram v tem obdobju. Zato morajo komunisti v izvršnem svetu SO Ptuj od OZD zahtevati načrte za gospodarjenje v zaostrenih pogojih. Ob ugotovitvah, da je večina izgub posledica slabega vodenja in organiziranja proizvodnje, slabe delovne in tehnološke discipline ter slabe- ga nagrajevanja po delu, je treba ob obravnavi zaključnih računov oceniti delo poslovodnih delavcev. To nalogo morajo komunisti opraviti v okviru sindikata in biti pobudniki za odpravo nesorazmerij v kadrovski politiki. V marsikaterem delovnem okolju vplivajo na rezultate gospodarjenja neurejeni dohodkovni in prihodkovni odnosi znotraj delovnih or- ganizacij, med TOZD, med delovnimi or- ganizacijami in širše, v nekaterih primerih pa tudi slaba dohodkovna povezanost. Tem pro- blemom morajo v vsem združenem delu komunisti posvetiti posebno pozornost — tako na programskih konferencah OO ZKS kot ob obravnavi zaključnih računov. Glavno sporočilo sklepov in stališč občinske- ga komiteja ZKS je torej v tem, da je v tistih TOZD in skupnostih, ki so poslovale z izgubo ali na robu rentabilnosti treba poiskati vzroke, oceniti stanje in podvzeti vse, da se pomanjklji- vosti, ki so subjektivnega značaja, odpravijo. Na letnih programskih konferencah in v razpra- vah o zaključnem računu pa morajo komunisti povsod celovito oceniti gospodarjenje, saj bi marsikje lahko napravili še več in boljše, ter na podlagi tega sprejeti trdne usmeritve za naprej. FF V vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju je bila v soboto, 22. januarja slovesna zaobljuba mladih vojakov, ki so seje poleg ostalih pripadnikov in starešin ptujske garnizije. udeležili tudi predstavniki družbenopoli- tičnega življenja občine, ter starši in sorodniki mladih vojakov iz raznih krajev Jugoslavije. Prav slednje je dajalo sobotni slovesnosti poseben poudarek in občutek, daje vojašnica zares Jugoslavija ^ malem. Zbrane je uvodoma pozdravil starešina Komnen Žarkovič, za tem pa^io mladi vojaki ponavljali svečano zaobljubo za svojim komandan- tom Milovanom Stankovičem, ki jim je ob koncu po krajšem nagovoru še čestital. V imenu SO Ptuj in družbenopolitičnih organizacij je ob svečanem dogodku vojakom čestital Franc Vreže, sekretar občinskega sveta zveze sindikatov. Ob koncu je mladim vojakom čestital še pred- sednik koordinacijskega odbora Zveze socialistične mladine Jugos avije v voja.šnici, za vse prejete čestitke pa seje zahvalil še predstavnik mladih vojakov. Ti pa so zatem pristopili še k slovesnemu podpisu zaobljube. M. Ozmec Vrhunec sobotne svečanosti v vojašnici je bil podpis vojaške zaobljube. TOKRAT LE DVA ZBORA SO PTUJ Prihodnji četrtek. 3. februarja se bosta na U>čenih .sejah sestala zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela skupščine občine Ptuj. Ker so na dnevnem redu pretežno vprašanja s ptxiročja pristojnosti teh dveh zborov, se tokrat družbenopolitični zbor ne bo sestal. Kljub temu ima vsak zbor. čeprav enak, vendar precej ob.širen dnevni red. Med drugim bodo delegati obeh zborov sklepali o treh predlogih odlokov, to so: odlok o organizaciji, načinu poslovanja in financi- ranja veterinarsko higienske službe v občini Ptu), odlok o spremembah in dopolnitvah od- loka o prepovedi in omejitvi reje živali in odlok o dopolnitvi odloka o pogrebnih svečanostih v občini Ptuj. Pripombe iz razprave oosnutkih so, bile v glavnem upoštevane. Za razpravo na sejah so prav gotovo po- membnejši štirje osnutki odlokov, saj je od te razprave odvisno, če bodo potem predlogi za- jemali res vse tisto, kar je v interesu večine občanov in delovnih ljudi. Med te prav gotovo sodi osnutek odloka o spremembah odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kme- tijskih zemljišč in zasebnih gospodarstev — kmetij. Za vse občane pomemben je tudi osnutek odloka o delovnem času trgovskih, gostinskih in obrtnih obratov v občini. O vsebini tega osnutka odloka smo podrobneje pisali že v zadnji številki Tednika na 4. strani. Nadalje bodo delegati sklepali še o osnutku odloka o spremembi odloka o posebnem ob- činskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter osnutek odloka o določitvi poprečne gradbene cene in odstotku, s katerim se določi korist za razlaščeno stavbno zemljišče. Pomembni m zanimivi sta tudi poročilo o razreševanju odprtih vpra.šanj v zvezi z gradnjo H H Srednja Drava 2 Formin in poročilo o predsanacijskih postopkih v TOZD. ki so iz- kazale izgubo v obdobju januar-september 1982. Oba zbora imata na dnevnem redu še volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja in dogovore. FF Sejejanuarja že začela pomlad? v inograanikt na sončnih le^ah že začeli z obrezovanjem \inske trte. Na posnetku \ino^radnik z Rodnega vrha, januarja 1983. Foto: I. Ciani Pretežno jasno, razmeroma to- pli dnevi in hladne noči skoraj ves januar usl\arjajo vtis kot da seje že začela pomlad. Tudi narava se prebuja, iz zemlje poganjajo z\(Mički. teU^h. po sončnih rebrih c\ etijo trobentice. Čeprav je še do \ alentina. ki »ptičke ženi« še več kot pol meseca, ptički že zelo sNatinsko žvrgolijo. vrane v go- zdcnih si že spletajo ogrodja za gnezda . . . Spričc^ pcmiladnega vremena in bre/ snega \ januarju so precej za>krbljeni naši kmetovalci, saj pra\ i stari vremenski rek. da je boljše »če januarja vidiš na polju \oIka. kot pa \ srajci moža<'. Tej zaskrbljenosti se pridružuje tudi boja/en. da bo /ima »povrnila« v marcu in aprilu tisto, kar sedaj »podarja«'. Zato marsikje tudi pridno izrabljajo lepe dni za delo na polju. razAažanje hlevskega gnoja, zimsko oranje, za delo v sado\ njaku in tudiže v vinogradu. F F predsedstvo ok szdl ptuj O programskih usmeritvah za leto 1983 Seja pred.sedstva občinske 2«. januarja popoldne v Ptuju je SJT Prog/am- kim nalogam v letošn em letu. ce n 1 usmeritev za n nffT '^»" kijihobjavlja- še( f^"'- razpravljJili kon^.t^J-^^'-^'!'programu občinske ean w m njenih or- g.ancw ,n krajevnih konferenc štSju '' prvem trime- snid^vn^i ^'''^" obravnaval, tudi ^eia stKialistične zveze. F AKCIJA ZAKLJUČNI RAČUN 82 Na skupni seji se bosta danes, 27. januarja sestala občinski komite ZKS in občinski svet ZS Ormož'. Obravnavala bosta osnove za politično akcijo ob obravnavanju poslovnih rezultatov za leto 1982. Zveza komunistov se je že na kongresih ZKS in ZKJ ter ZSS ter ZSJ dogovorila in zavezala, da se bo odločno in odgovorno spoprijela z aktualnimi problemi gospodarjenja. Kongresi so pokazali tudi poti, ki vodijo iz gospodarskih težav s poudarkom, da je le-te mogoče reševati le z utrjevanjem samoupravnih odnosov. Da bi te cilje lahko uresničevala, mora biti zveza komunistov mo- bilizacijska, prepričljiva, pri delovnem človeku pa ustvarjati zaupanje v de- lo, so zapisali v delovnem gradivu za razpravo ormoški komunisti. Današnja razprava bo gotovo akcijsko usmerjena, saj se vsi zavedamo težavnosti položaja, v katerem se nahajamo. Delavec-proizvajalec je še vedno tisti, ki nosi levji delež stabilizacijskih prizadevanj; družbena prizadevanja pa so, da jih enakomerno porazdelimo. Na razpravah zaključnega računa je potrebno dati večji poudarek tudi fizičnim kazalcem gospodarjenja, predvsem pa je odgovornost poslovodnih organov, da de- lavce seznanijo s pogoji gospodarjenja v letu 1983. MG Zasedali bodo zbori skupščine občine Ormož Predsedniki zborov skupščine občine Ormož so sklicali ločene seje zborov. Družbenopolitični z"bor se bo sestal že jutri. 28. januarja po- poldne. Delegati bodo precej svoje razprave namenili šolstvu, saj imajo na dnevnem redu kar tri poročila s tega področja, to je poročilo o staiiiu in problematiki osnovnih .šol v občini Ormož v šolskem letu 1981/8^2, nadalje poročilo o stanju in problematiki OS »Stanko Vraz« Ormož in [poročilo o delu občinske izobraževalne skupnosti Ormož za leti 1981 in Sklepali bodo tudi o predlogu resolucije o politiki izvajanja druž- benega plana v občini Ormož v letu 1983 in o programu dela občinske skup.sčine za leto 1983, obravnavali poročilo o izvajanju družbeno dogovorjene kadrovske politike v občini Ormož, imenovali delegata v ki)ordinacijski odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o usklajenem zagotavljanju materialne osnove v krajevnin skupnostih, imenovali komisijo za nadzor nad zakonitostjo splo.snih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini Ormož, določili listo članov disciplin- skm komisij, izvedli volitve sodnikov in .sodnikov porotnikov ter obra- \ navali vprašanja delegacij in delegatov. Zbor združenega cfela in zbor krajevnih skupnosti pa se bosta sestala \ fXMiedeljek. 31. januarja. Poleg že navedenih točk dnevnega reda, kijih imata skupno z družbenopolitičnim zborom, bosta v skladu s svojimi pristojnostmi razpravljala in sklepala še o naslednjih vprašanjih: o predlogu odloka o sprejetju programskega dela zazidaln^a načrta organizirane individualne gradnje v delu območja Hardek—Ormož, po skrajšanem postopku bodo sprejeli odlok o spremembi odloka o po- sebnern občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve v občini in potrdili ribiško gojitveni načrt za ormoški ribiški okoliš za obdobje 1981 — 85. KRAJEVNA SKUPNOST GORIŠNICA PRAZNUJE v petek, 4. februarja bodo v krajevni skupnosti Gorišiiica delovno in slovesno proslavili svoj krajevni praznik, ki ga bodo združili s proslavo slovenskega kulturnega praznika — 8. februarja. Gorišničani praznujejo svoj praznik v spomin na tragične dogodke iz NOB. Za to priložnost sklicujejo slavnostno sejo družbeno-političnih organi- zcij in organov krajevne skupnosti, na katero pa vabijo vse ostale kraja- ne. Proslava bo v zadružnem domu (ki bo ogrpvan), v kulturnem progra- mu pa bodo nastopali učenci iz osnovne šole Franc Belšak Gorišnica ter člani prosvetnega društva in drugi ljubitelji kulturnega nastopa. Krajevni praznik bodo Gorišničani izkoristili tudi za predstavitev raz- vojnih uspehov krajevne skupnosti. Leto 1982 je^^a krajevno skupnost — leto velikih uspehov, saj jim je uspelo uresničiti dveletni razvojni pro- gram. MG Žirija za podeljevanje Priznanj Osvobodilne tronte slovenske- ga naroda pri občinski konferenci SZDL Ormož RAZPISUJE ZA LETO 1983 5 Priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda — srebrni znak OF Priznanja bodo podeljena ob obletnici ustanovitve Osvobo- dilne fronte - 27. aprila 1983 Priznanja so nannenjena posameznikom, družbenopolitičnim in drugim organizacijam ter skupnostim za posebne dosežke na področju — družbenopolitičnega dela med občani in delovnimi ljudmi, ki je pomgmbno za uveljavljanje socialističnih odnosov na raznih področjih in oblikah družbenega življenja; — razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema; — razvijanje in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov; — uveljavljane demokratičnih in humanih socialističnih odnosov. Predloge za Priznanja OF pošljejo žiriji za podelievanje pn- znanj OF krajevne konference SZDL, do VKLJUČNO 1.mar- ca 1983. Kasnejših predlogov žirija ne bo upoštevala. Poleg kratkih življenjepisnih podatkov in točnih naslovov predlaganih morajo imeti predlogi tudi čim popolnejšo ute- meljitev, zaradi katere naj bi predlagani dobil Priznanje OF. Predloge pošljite na naslov: Občinska konferenca SZDL - Zirija za podeljevanje Priznanj OF — Ormož. 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 27. januar 1983 - TEDNIK Tudi gostinstvo v težkem položaju Slaba založenost trga, ukrepi zveznega izvršnega sveta in še marsikaj zbija dohodek gostinstvu. Močno pa jih prizadevajo cene; poseben problem je cena malice, ki je še vedno 46 dinarjev in občutno zaostaja za ceno malice v regiji. Glavni vzrok za to je, ker jim skupnost za cene pred zamrznitvijo ni odobrila upravičenega povišanja in je tako s svojo odločitvijo dejansko posegla v njihovo akumulacijo. Tiho upanje sedaj ostaja, da bodo to razliko lahko nadoknadili ob odmrznitvi cen, ki se obeta 1. februarja. Dogovor ptujskih gostincev je tudi, da se takrat najdejo in se dogovorijo o cenah. Težavnost položaja pa jih sili, da v novem letu razmišljajo o konkretnih novostih v svoji ponudbi. To nalogo je občinski odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma občine Ptuj tudi vključil v svoj program, kjer poleg ocen gospodarjenja, zasledimo še aktivnosti o povezovanju turistično-gostinskih organizacij, priprave na turistično sezono, ureditev cen, organizacijo gostinsko turističnega plesa — letos bi naj bil prvi in podobno. Vse te naloge bodo morali uresničiti, če bodo želeli izboljšati turistično bero v letu 1983; s podatki o uspehih v letu 1982 namreč niso zadovoljni. Ob razpravah zaključnega računa 82 bodo ptujski gostinci dali večji poudarek fizičnim kazalcem uspešnosti. Bolj kot prejšnja leta pa bodo svoje rezultate primerjali z rezultati panoge. Na razpravah pa bodo govorili tudi o pogojih gospodarjenja v letu 1983. Precej je odbor razpravljal o družbeni prehrani in njeni organiziranosti in o nalogi, da že s prvim januarjem 1983 ukinemo vrednostne bone. Pri tem je ugotovil, da naloge nismo vzeli resno in da je večina organizacij delala po starem. Gostinci namreč združno ugotavljajo, da temeljne organizacije — koristniki niso pripravljeni iti v novo organizacijo družbene prehrane. To trditev je mogoče povezati s podatkom, da so v Haloškem biseru, kjer pripravljajo največ malic, sestavili poseben sporazum, ki bi ga naj podpisali koristniki, vendar je odziv minimalen. Pripravili so tudi lastne bloke, ki jih koristniki lahko dvignejo z naročilnico. V sporazumu pa se tudi obvežejo, v katerem obratu bodo malico jemali. Osnovna ugotovitev članov občinskega odbora sindikata delavcev gostinstva in turizma v ptujski občini je, da je ptujsko gostinstvo sposobno in pripravljeno ugoditi vsem zahtevam temeljnih organizacij. Nekaj prostih zmogljivosti imajo še v kolodvorski restavraciji, kjer že sedaj dnevno pripravijo 1250 malic. Ptujski gostinci razmišljajo tudi o organizaciji dietne prehrane seveda, če bo dovolj interesentov, vendar bo to preventivna dieta. Poleg cen, ki pestijo pripravljalce družbene prehrane, predstavljajo velik problem osnovni proizvodi za pripravo malice. Ni mesa, olja, klobas, sira in podobno. Ni bilo samo enkrat, ko gostinci niso imeli kaj dati v lonec, malica pa mora biti. Odgovornih za tako stanje pa tudi ni najti. Morda se bo gostincem bolje pisalo, vsaj kar zadeva meso, ko bo sprejet sporazum o zagotavljanju mesa, ki ga pripravlja ustrezno združenje pri Gospodarski zbornici Slovenije. V zadnjem času priman- jkuje tudi sirov, kar močno prizadeva pivnico Zlatorog, ki za pripravo pizz dnevno porabi od 7 do 8 kg sira; tega pa ni. Zato tudi pizz ni. Delavci pa ne morejo uresničevati svojih planov. MG PRIPRAVE NA DAN INOVATORJEV Po tem, ko je komisija za inventivno dejavnost razrešila kadrovska vprašanja: izvolila podpredsednika komisije in predlagala dopolnitev članstva iz temeljne organizacije Elektronika Gorenje Ptuj, IMP in kme- tijskega kombinata, je predlagala osnovne smernice delovanja v letu 1983. Osnovno je, da bo komisija svoj program izdelala v sodelovanju s komi- sijo, ki deluje v okviru raziskovalne skupnosti občine Ptuj, saj prav na področju povezovanja komisije z raziskovalno skupnostjo, ostajajo šte- vilne dileme. Druga pomembna naloga komisije bi bila: z inventivno miselnostjo prodreti v šole, ostaja pa vprašanje, kako to doseči. Morda bo uspeh v organizaciji dnevov mladih izumiteljev, dnevov tehnikov in podobno. Se prej pa bo morala komisiia skuoai z raziskovalno skupnostio izdelati an- keto, s katero bo dobila podatke o dosežkih inventivnega in raziskovalnega dela v združenem delu v ptujski občini v letu 1982. Iz te ankete pa mora hiti razvidna gospodarska korist, izplačana odškodnin, kvalifikacijska struktura in drugo. Rok za izdelavo ankete je zadnji teden v januarju; de- lovne organizcije oziroma konference osnovnih organizacij sindikrta pa morajo izpolnjeno anketo vrniti na občinski svet ZSS v Ptuju, do 20. fe- bruarja, da bo mogoče do dneva, inovatorjev — 30. marca — pripraviti tudi analizo inventivnega in raziskovalnega dela v ptujski občini v letu 1982. Eno izmed vprašanj ankete pa bo tudi vprašdiije o samoupravni ureje- nosti inventivnega dela v združenem delu. Seveda nam nič ne pomaga urejena samoupravna podlaga, če ni razvojnega dela. Tako bi po mnenju komisije moraia vsaka TOZD oziroma DO, ki zaposluje čez lOO delavcev, imeti lasten razvojni oddelek. Ob razvojnem oddelku pa se potem razvije tudi množična inventivna dejavnost. Razvojni oddelek je tudi temelj, na katerem bomo gradili jutrišnje delo. MG Priznanja najvztrajnejšim v sredo, 19. januarja je bila zaključna prireditev občinske mladinske politične šole, ki jo je organizirala idejnopolitična komisija, ki deluje pri občinski konferenci ZSMS Ptuj. Slovesnost je bila v domu Franca Krainbergerja. Ob teh priložnostih je navedena komis^a pripravila tudi ra/sia\o ob 40. obletnici izhajanja mladinskega časnika Mladina. nucKveiKi Dbriiisko mi.urin^KC politične šole so se na preda\anjih siečali kar 13 krat. Ob koncu so ugotovili, da bi bilo bolje, če bi se bili ra/ck-lili po skupinah, kajti delo bi bilo veliko lažje, mladi pa bi'se \ključcvali tudi v ra/prave. Vsekakor so mladi dobili dovolj znanja, da bodo idejnopolitično bolje delali v svojih sredinah. Solo je uspešni- /^iključilo kar 65 siušaicljev, ki s\ojc znanje že pri- dno prenašajo v mladin-ke vrste. ^ ■ ■ . a a i a-a piAič in je trajala dobra d\a inesLv;i. C iaiii ulcjiiopoliliCMie komi^ij^; si pri/adcNajo, da bi ob koncu leta ponovno pripravili tuKŠno .ili podobno l/obra/evanje mladih, ki se želijo ido:-'usposabljati. V h. ^ soe bedo spremenili tudi program, \cč ;-.o dc'.: skupinah, kaj'i ob /adnicni srfCirni.i u mladi dejali, da šo no' i - ;!; -Ii p.!',k,:|rhiah. ki ga ho \ bodico noircbno organizirati. • - M . .. , n , i :Vi!ino, da ni bila tudi /ad- .IH Plačevanje družbenih obveznosti v občini Ptuj v letu 1982 Skupščina SR Slovenije je 15. decembra 1982 sprejela zakon o davkih občanov. Priprava novega sistema obdavčevanja občanov je tekla od leta 1978. Novi zakon uvaja doslednejše obdavčevanje dohodka, uprave za družbene prihodke pa so prevzele tudi delo komisij za ugotavljanje izvora premoženja. Poglavje, ki ureja postopek, odmero in pobiranje davkov, vsebuje nekatera nova določila, da bi lahko uprave za družbene prihodke davčne postopke hitreje in učinkoviteje vodile. Ena od pomembnejših novosti je poglavje o postopku prisilne izterjave, ki temelji poslej na določbah sodnega izvršilnega postopka. To pomeni opustitev opomina pred izdajo sklepa o prisilni izterjavi, preciznejša pa je tudi opredelitev predmetov, pri katerih rubež oz. prisilna izterja- va ni dovoljena. Natančneje je tudi določen način izvajanja postopka prisilne izterjave. » V nadaljevanju bomo prikazali delo izterjeval- ne službe uprave za družbene prihodke občine Ptuj v letu 1982. V zakonskih predpisih je natančno določeno, kakšne vrste družbenih obveznosti smejo uprave za družbene prihodke prisilno terjati, če jih občani ne izpolnjujejo v zakonskih rokih. Izterjavo v upravi za družbene prihodke občine Ptuj izvršujejo izvršitelji. Delavci izvršilne službe so obiskali v letu 1982 na domu 11.725 dolžnikov, od tega kar 3.580 dolž- nikov denarne kazni, poprečnine in carine, kijih je uprava sprejela v izterjavo od občinskih sodni- kov za pickrške, postaj milic in carinarnic s področja vse države. Delavci izterjevalne službe opravljajo zelo kočljivo in odgovorno delo, saj se marsikateri dolžnik želi izogniti dajatvam, ali plačati samo to, kar je ,,po njegovem mnenju" pravično in primerno, zaradi tega pa večkrat pride do sporov in konlliktov. Ne smemo pozabiti dejstva, da je izterjevalec izpostavljen, ker je v neposrednem stiku z davč- nim dolžnikom, mu ,,sega v žep" in ga sili k plačilu dolžnih obveznosti in je nasplošno med davčnimi dolžniki nezaželena oseba. Po podatkih davčne službe ugotavljamo, da kmetje vse bolj redno plačujejo dvoje davčne in prispevne obveznosti in da njihova zavest posta- ja vse globlja in trdnejša do zemlje, saj se zavedajo, da je zemlja tista, ki daje kruh. Kmet- je se tako zavedajo svojih dolžnosti in obvezno- sti do družbenopolitične skupnosti, čeprav jih nekateri izpolnjujejo z veliko težavo. Od drugih življenjskih potreb si pritrgajo marsikateri dinar, samo da plačajo davščine ter se izognejo rubeža. V naši občini sodijo med najbolj redne davko- plačevalce kmetje iz Dravskega in Ptujskega po- lja. V letu 1982 je bila na tem območju dosežena 98,34 % realizacije, posebej pa izstopata krajev- na skupnost Lovrenc z 99,47 % realizacijo in krajevna skupnost Gorišnica z 98,63 % realizacijo. Kmetijski zavezanci na območju Slovenskih goric nekoliko zaostajajo, vendar se je stanje s prejšnjimi leti vidno izboljšalo in je bi- la v letu 1982 dosežena 94,28 % realizacija. Pe- reč problem izterjave davkov predstavljajo kmetje na območju Halož, zlasti izstopa KS Podlehnik, kjer je bila dosežena le 85,65 % realizacija. Izterjevalna služba si je s prisilnimi ukrepi prizadevala, da bi izboljšala realizacijo dohodkov na območju haloških krajevnih skup- nosti, vendar so ji to onemogočale ekonomske razmere (slabo socialno stanje, zavezanci nimajo rubljivih predmetov itd.). V letu 1982 je bilo opravljeno pri kmetijskih zavezancih 320 rube- žev (popisov premičnin), toda v nobenem prime- ru ni prišlo do javne prodaje zarubljenih predmetov, pa tudi ne pozneje do prisilnega odvzema, ker so dolžniki poravnavali svoje obveznosti. Kot zadnji ukrep za uspešno izterja- vo je uprava za družbene prihodke uvedla zoper 15 dolžnikov javno dražbo nepremičnin preko Temeljnega sodišča Maribor — enote Ptuj. Menimo, da je prav, če posebej prikažemo izterjavo davkov od obrtnih dejavnosti. Obrtniki svojih družbenih obveznosti ne izpolnjujejo pravočasno. V letu 1982 je bilo obiskanih v vseh štirih kvartalih 1.450 zasebnih obrtnikov. Izterjava pri teh davčnih dolžnikih je bila zelo otežkočena, vse preveč je bilo izgovorov na previsoke obremenitve in podobno. Služba izterjave je opravila 145 rubežev iz premičnega premoženja, v 24 primerih je zasegla denarna sredstva na žiro računih, za 5 obrtnikov pa je ce- lo predlagala odvzem obrtnega dovoljenja ter za 8 obrtnikov prodajo nepremičnin. V samem izterjevalnem postopku je izterjeval- na služba naletela na razna dejanja zavezancev, ki zavirajo hitro in učinkovito izterjavo, saj nekateri dolžniki-obrtniki niso dopuščali pose- gov (rubežev), ali so ponujali rubežne predmete brez vrednosti, ali predmete, ki niso bili njihova osebna last. Naši socialistični družbi je veliko do tega, da se vzpostavijo tudi v poslovnem življenju pravi socialistični in humani odnosi in da se izognemo sporom in konfliktom. Zato je potrebno, da se zavezanci prispevkov in davkov ravnajo po zakonskih predpisih in zlasti pravočasno plačujejo družbene obveznosti. Marjan Furek, uprava za družbene prihodke Ptuj ZGUBARJI V LANSKEM TRIČETRTLETJU Č eprav so zaključni računi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za leto 1982 že v sklepni fazi, družbenopolitične organizacije in zbori skupščine občine Ptuj razpravljajo o vsebini poročila o predsanacij- skih postopkih pri tistih TOZD, ki so v prvih dcvciih mesecih lanskega leta izkazale izgubo. Zakon o sanaciji in prenehanju OZD namreč predpisuje, da morajo delavci v TOZD, ki je izkazala izgubo v poslovanju, v 45 dneh po preteku roka za predložitev periodičnega (trimesečnega) obračuna: ugotoviti vzroke /aradi katerih posluje TOZD z izgubo, določiti program ukrepov za odstranitev vzrokov za izgubo in ugotoviti v skladu s samoupravnimi splošnimi akti morebitno odgovornost delavcev, organov upravljanja in poslovodnega organa za nastalo izgubo. Podatke o tem, kako so to nalogo izvedli ob tričetrtletju, za tiste pa, ki so imeli motnje že v lanskem prvem polletju, kakšne programe ukrepov za odpravo motenj so sprejeli, je zbral občinski komite za družbeno ekonomski razvoj in planiranje in jih strnil v obširno poročilo, ki je prav v tem času predmet široke razprave. zbor združenga dela in zbor krajevnih skupnosti pa bosta o njem razpravljala na seji v četrtek, 3. februarja. Poglejmo tiste TOZD in skupnosti, ki so predmet obravnave: TGO Gorenje TOZD Elektronika Ptuj je ob lanskem poletju še izkazovala izgubo 45,291 .(KK) din, ob tričetrtletju pa le 29,202.000 din. Padanje izgube je bila posledica večje proizvodnje in izločanje Kortinga. EKK Ptuj TOZD Vinogradništvo Haloze, i/guba ob polletju 8,278.000 din, ob tričetrtletju pa 11,605,0(X) din. Pri tem je zabeležen le delni vpliv sanacije. EKK Ptuj TOZD Ptujske toplice, izguba ob polletju 5.878.000 din, ob tričetrtletju 5,109.000 din. Delno se že pozna vpliv na zmanjšanje i/uube uvedba fizioterapije. Dravske elektrarne TOZD Formin, izguba ob polletju 7,936.(X)0 din, ob tričetrtletju 11,589,000 din. DES Ljubljana TOZD Elektro Ptuj, izguba ob polletju 7,236.000 din, ob tričetrtletju že 13,229.000 din. Pri obeh TOZD je izguba v veliki meri posledica neurejenih dohodkovnih odnosov v elektrogospodarstvu. KGP TOZD Vodovod in kanalizacija, izgu- ba ob polletju 2,072.000 din, ob tričetrtletju le 1,038.000 din. Ugotavljajo, če bi sproti izterje- vali zapadle obveznosti, izgube ne bi bilo. AGIS TOZD Kovinska predelava, ob polle- tju ni bilo izgube, ob tričetrtletju pa 3,449.000 din, kar je posledica visoke neplačane realiza- cije. ELKOM Olga Meglič TOZD Hido, ob polletju niso izkazovali izgube, ob tričetrtletju pa znaša 19,290.000 din. Ugotovili so, da i/guba i/haja že iz zaključnega računa za leto 1981. Lokalna skupnost za ceste Ptuj, ob polletju ni bilo izgube, ob tričetrtletju pa kar 8,972.000 din. Ocenjujejo, da je to posledica neurejenih razmer v skupnosti. Dom upokojencev Ptuj-Muretinci je ob polletju izkazal 514.0(X) din izgube, ob tričetrt- letju še 325.000 din, v oktobru pa so jo že povsem odpravili in v ZR za leto 1982 ne bodo izkazovali izgube. FF Sveti potrošnikov v krajevni skupnosti Krajevna skupnost je temeljna skupnost za organiziranje in delovanje svetov potrošnikov, saj se v njej najbolj neposredno in vsakodnevno odpirajo osnovni problemi s področja po- trošnje. Zato moramo v KS: 1. oceniti stanje organizirane preskrbe, vpliv krajanov nanjo, oceniti samoupravno or- ganizirane potrošnike in nadaljnjo vsebinsko krepitev svetov potrošnikov; 2. ustanavljati Svete potrošnikov kot neposredne oblike dela skupščin KS za uresniče- vanje varstva koristi potrošnikov — krajanov tam, kjer ti še niso ustanovljeni 3. ustrezno opredeliti svete potrošnikov v statutih KS; 4. Ustrezno kadrovsko sestaviti potrošniške svete, da bdo izražali teritorialno, socialno strukturo in interese KS; 5. doseči, da bo svet potrošnikov opravljal in skrbel za izvedbo tistega dela programa KS, ki opredeljuje varstvo delovnega človeka kot po- trošnika v vseh oblikah njegovih življenjskih potreb in interesov; 6. skrbeti za vsebinsko naravnanost teh sve- tov, obravnavo vprašanj preskrbe, za od- pravljanje teženj administrativnega razdeljeva- nja posameznih živil in drugih vsakodnevno po- irebnih dobrin; 7. skrbeti za delovno povezanost z delegacija- mi in skupščine DPS in z delegacijami za posamezne samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje; 8. skrbeti, da bodo sveti potrošnikov v KS mesto, kjer se zbirajo pripombe, pritožbe in že- lje potrošnikov ter pripravlja o tem predloge in stališča, ki jih posreduje za reševanje pristojnim organom in TOZD; 9. skrbeti za pomoč pri zagotavljanju kvalitetnih obrtnih in drugih storitev v KS; 10. intenzivirati oblikovanje samoupravnih sporazumov s TOZD, s katerimi se določijo medsebojna razmerja, pravice in obveznosti glede redne in kakovostne preskrbe z določeni- mi proizvodi, predvsem tudi s tistimi, ki jih trgovine dobivajo v omejenih količinah, da se doseže pravična distribucija med krajane; 11. zagotovili, da bo svet potrošnikov skrbel za pravočasno in pravilno obveščenost po- trošnikov in opravljal tudi ustrezno funkcijo vzgoje potrošnikov; 12. redno poročati skupščini KS; 13. tako organizirati delo svetov potrošnikov, da bodo tekoče primerjali uresničevanje družb- enih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se sklepajo za varstvo potrošnikov; 14. skrbeti, da bodo sveti potrošnikov pobudniki sklicevanja interesnih zborov delov- nih ljudi in občanov o preskrbi s storitvami in dobrinami v KS; 15. skrbeti, da bodo potrošniški sveti lahko delovali le v mejah svoje opredeljene vloge in pristojnosti ter ne bodo prevzemali na.se nalog drugih subjektov, organov in družbenih dejav- nikov, ki so odgovorni za posamezne zadeve. (Povzeto iz akcijskega programa ustanavljanja in usposabljanja potrošniških svetov RK SZDL) V TGA NA DOBRI POTI! ( eprav je leio 1982 za nami in so pred nami nove naloge, '=e nam vseeno še včasih vrne pogled I udi make nazaj. Tu mislim predvsem za DO TGA Kidričevo in uspeh, ki so ga dosegli predvsem v TOZD-u proizvodnja aluminija, ko so že 20. deccmbra presegli letni plan proizvod- nje in to kljub mnogim težavam s katerimi se ukvarjamo v T(iA, predvsem pri preskrbi s surovinami. Ce pri tem še vemo s kako zasta- relo tehnologijo obratujeta obe elektrolizi, predvsem Še hala A, potem smo lahko ponosni na delav.-e, ki so v takih težkih pogojih dosegli /aies razveseljiv uspeh. To je dokaz več, da so \ delovni organizaciji TG,\ na dobri poti, piodv-em velja to za proizvodne obrate. Seveda s i sc tudi v v;ch ostalih obratih trudili po svojih močeh, vcndu; : ■ ni prišlo tako do izra/a kot pi;i> prizavl-,-. ek'k;roli.'cri "v v TOZD pi ■,'i/vodnja iiuminija. Ob tciii jc troh;! iiiiicni i tudi io da nisi Iržali križem lok v !• )7D K varna clinice, kjer n jv laku. L,.: X ■ n . I O/:) borijo z mnoL-imi težavami pri nabavi surovin, saj jih tudi v tej TOZD uvažajo in problemi niso nič kaj lažji kot v proizvodnji aluminija. V TOZD tovarna glinice imajo največ problemov z nabavo mazuta, ki je zaenkrat za proizvodnjo gliniee izredno pomembna surovina, ki jo je pa /aradi svetovne energetske krize vse težje dobiti oziroma si zagotoviti potrebne količine za nemoten potek proizvodnje. V prizadevanjih delavcev te TOZD, da bi [M ivarčevali čimveč drag(x;ene energije, laz- mišli.:ijii o prehodu na kurjenja kalcinacijskih I^^^ei v gliniei od mazuta na zemeljski plin. Prvi p /ultai je že viden, saj lahko vsak obiskovalec ■ ■■pa/i da so vse parne cevi oziroma cevovodi, katerem prihaja para i/ kotlarne v ostale i-..!/\odne hale clinice. 'krbno i/->lirani s itiploino iziilaeii 1. čimer se bo prihranilo :!'plo'ne energije. Omenil pa --'m žc. d.i -e n;'. veliko priprav- M r - na pr,'>:;d tz K^rienja z ma/ut;irr. na kur- ; •.■.:e Z /vi";; nl^ioni. ki po prc>'H.idnih izračunih nadomestil okoli pcttisoč ton mazuta, kar pa ni tako malo, če ob tem vemo, da to znaša skoraj eno tretjino celotne porabe. Čeprav so imeli velike težave pri nabavi pre- moga, s katerim pridobivamo paro za potrebe proizvodnje glinice, so vzdržali tudi to in danes lahko ugotovijo, kako prav so imeli nekoč tisti, ki niso dajali podpore tistemu načrtu, ki je predvideval kurjenje partnih kotlov z nafto. Če pomislimo na sedanjo naftno krizo, potem sc šele lahko zavedamo, kje kje bi danes bili s proizvodnjo glinice in kam bi prišli. Letna poraba prek 142.(XX) ton premoga je sicer na vi- de/ velika, toda v primerjavi s posledicami, ki bi nastale, če bi i.urili z nafto je obstoječe stanje več kot realno in najbolj ekonomično. Glede na vse kar je že bilo storjenega in kar se še pripravlja, lahko, kljub mnogim še vedno pirečim probletnom, gledamo v prihodnost le nekofiko smeleje, kar pa ne pomeni, da smo se že i/v ili iz težav. France Meško TEDI^IK - 27. januar 1983 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Dogovor O nalogah osnovnih organizacij ZKS Na minulem pcn%ctu sekretarjev osnovnih or- eani/acij ZKS občine Ptuj so se dogovorih o m-katerih nalogah v naslednjem obdobju ter o vsebinskih in organ^acijskih pripravah^ i/vcdbo r>rogramskih konferenc v OO ZKS Sekretar predscUstva OK ZKS Ptuj ;>tan- ko Lepej je sekretarjem in njihovim namestni- Wom uvodoma predstavil letošnjo prvo številko glasila oSkeVn-acije ZKS Ptuj VESTI, glasilo je preje! vsak član z nalogo da temeljito mouči vsebino, o kateri se jc v začetku februar- a rx>trebno dogovoriti na zaio posebej orga- niziranih razpravah in o tem kako izvajati dokumente, ki so v glasilu objavljem. Tako v VESTEH predstavljajo statutarni skkT o organiziranosti in delovanju OO ZKS Ptuj sklepe občinskega komiteja o organizira- nosti akcijskem delovanju in idejnopolitičnem uspo^bljanju komunistov v občini Ptuj. nada- lje o smernicah za vsebinske in orgamzacijske priprave ter i/vedbo programskih konferenc OO ZKS Ptuj, pregled članov občinskega komiteja — zadolženih za posanie/ne osnovne organiza- cije, o obveščanju in medsebojnem komunicira- nju, navodilo za delo blagajnikov, nekatera navodila za prehode iz ene v drugo OO ter ob koncu še operativni program dela OO ZKS Ptuj /a 1. četrtletje 1983. V dogovoru o nalogah (X) ZKS Ptuj je bilo omenjeno, tla je potrebno posebno pozornost posvetiti pripravam programskih konferenc v osnovnih oruani/aciiah. ki iih ie potrebno izve- sti v mesecu februarju. Zato je potrebna ustrez- na organiziranost sekietariatov, pravočasna pri- prava poročil in nameniti posebni poudarek iz- vajanju zastavljene politike ter premagovanju te- žav. ki so v lom času prisotne v sleherni sredini. Posebno skrb je potrebno tudi letos nameniti obravnavi z;iključnih računov, kjer se morajo komunisti angažirati kot člani sindikata in zato toliko bolj odgovorno o njih razpravljati, zlasti v sredinah, ki poslujejo z izgubo ali so na meji renlabilnosii. Poročila morajo biti sicer popol- na, vendar tako enostavna, da jih bo razumel vsjik. Člani ZK morajo biti pobudniki temeljite- ga pristoi^a obravnavi poslovanja in posebej pri ocenjevanju subjektivne odgovornosti. Na posvetu so govorili tudi o idejnopoliti- čnem usposabljanju članstva ZK. ker je potre- b.io do 10. februarja skadrovati kandidate za 3- mesečni seminar Teorije in prakse marksizma, ki bo pričel z delom 1. marca letos v Mariboru. Do 1. februarja je potrebno zbrati tudi kandi- dile za seminar o samoupravljanju v združenem delu, ki bo letos le 2 dni v Mariboru. V operativnem programu dela OO ZKS Ptuj p;i so zapisane še številne oblike idejnopoliti- čncga usposabljanja vodstev osnovnih orga- nizacij kjer ugotavljajo, da je udeležba le dvotretjinska. S PI.ENl'iVIA OBČINSKE- GA SVEI A ZSS PTUJ Nagr^ jujemo še po starem Ponedeljkov picnum občin- skega sveta ZSS v Ptuju lahko tvenimo kot uspešen, vsaj glede ra/prave. v svoji konkretnosti pa te ivene ne dosega. Delno ga lahko opravičimo, saj je biki na dnevnem redu kar šest točk dne- vnega reda. o katerih bi lahko imeti šest lv)cenih razprav, skupno pa smo na vseh šestih pti. pri nagrajevanju po delu in rezultatih dela pa .se nismo prebili iz kampanje, ki smo jo vtxiili pred leti. ko smo si z.adali pr\e načrte pri uresničevanju de- lit\e po delu. Nekaj konkretnih pi>datkov je sicer dala specializi- rana ra/prava pred tremi leti, ugotovitev je bila. da je nagraje- vanje po delu tako ali drugače izpeljalo 50 <.xlslotkov OZD, t)slalih 50je ostalo pri starem. Od takrat do danes pa smo se izgub- ljali le v razpravah: morali bi, p»nrebnoje... Plenum je sicer p<.>udaril (.xlgo- vorn»>st. ki ji> imajo službe za pripravo ustreznih meril na na- grajevanje. ki za to prejemajo tudi osebni dohodek, vendar tičitno svoje naloge ne opravljajo. Drži, da v strokovnih službah ali kot jih imenujemo delovna skupnost >kupnih služb zaradi bolj.šega položaja, ki S4> si jih ustvarile v preteklosti, tudi niso zaintere.si- rane za izdelavo meril ali stroko- vnih pt)dlag za nagrajevanje. Po- nektnJ so iskali sicer recepte ixl drugiKl, vendar jih pt)nujajo le delovna mesta — iz njih namreč moramo izhajali. Pri tem pa se zavedati, da lahko izmerimo v.sa- delo — tudi delo birokrata in intelektualca ter politika. Čeprav letos sindikati krepijo akcijti t>ziroma priKes za dosledno nagrajevanje ptidelu — uresničili bi ga naj še letos, ni pričakovati, da K> tt> mogoče v vsej raz.sežnosti tudi uresničiti. Naloga sindikata je, da v poli- tično in ekonomsko zaostrenih [»gojih gospodarjenja spodbuja tistega, ki več in boljše dela. V izvršnih odborih osnovnih orga- nizacij sindikata pa seje potrebno dogovoriti in zahtevati, da stro- kovne službe pripravijo program urhodke oziroma, da s tem |>)večujemo mase t>sebnih dolu kov. Ne' Prizadevamo si le uresničiti razkorak med proiz- vodnim m neproizviHlnim delom v korist proizvodnega dela in da tx) sleherni, ki več dela, tudi več dobil. Sindikat ima dokvene naloge "a ^Hlročju p„|.,ike zap^,. Nlovanja. kjer se /av/ema za raci- onalno zapi>slovanje, ne pa z.a zaposlovanje za v.sako eeno. Tudi o tem je bila beseda na m>nedeli- kovem plenumu občinskega sve- ta. Dalje o nalogah i>snovnih or- ganizacij sindikata na pt)dri>čju Sl-O m [)S. Ugotovili si>. da p!> \sod se niMi napravili dovolj na P*>dn>cju lastne obrambne pri- prav ljen«>sti. V zaključnem delu zasedanja PJ^ plenum razpravljal o aktu- nalogah sindikata pri raz- 82 in letnih članskih sestankov osnovnih organ,/aeij ter o pro- gMmudeb .sindikata v letu l%3 vk; Naloge SZDL za leto 1983 Na podlagi stališč in sklepov pro- gramske seje občinske konference SZDL Ptuj in skupnih družbenih nalog bo delovanje socialistične zveze v letu 1983 usmerjeno na ne- kaj glavnih področij. Med temi je na prvem mestu razvijanje in poglabljanje delegat- skega sistema na vseh ravneh. Zato morajo krajevne konference SZDL posvetiti vso skrb delu delegacij v krajevnih skupnostih, .sindikati in samoupravni organi pa delegacijam v OZD in jih močneje povezati z aktivnostmi in problematiko siimoupravnih organov. Le tako bodo delegacije lahko oblikovale in usklajevale stališča v skladu z inte- resi delovnih ljudi in občanov. Na področju družbenega izobra- ževanja bo SZDL usklajevala de- javnost vseh nosilcev izobraževanja in usposabljanja članov delegacij in članov samoupravnih organov v KS in OZD. SZDL se bo vključevala v na.sta- janje in usklajevanje skupščinskega programa in si prizadevala, da b(xlo obravnavana vpra.šanja, ki so odraz potreb in interesov občanov, delovnih ljudi in združenega dela. Poglobili bo treba odgovornost za delovanje družbenopolitičnega zbora in v večji meri delovati kot konferenca delegacij. Ob tem tudi skrbeti za nadaljevanje poglablja- nja sistema družbenega in javnega informiranja. Drugo pomembno področje je uresničevanje politike gospodarske stabilizacije, zato bo SZDL usmer- jala aktivnosti v uresničevanje do- govorjenih konkretnih nalog in za to mobilizirala delovne ljudi in ob- čane, Zavzemala se bo za uresniče- vanje nalog in ciljev, zastavljenih v srednjeročnih planih in še posebej /a cilie, zapisane v resoluciji za leto 1983, Pri uresničevanju gospodarske stabilizacije bodo prednostne nalo- ge: uresničevanje dohodkovnih odnosov, samoupravnega spora- zumevanja in dogovarjanja, družbena aktivnost varčevanja, zagotavljanje osnovne preskrbe prebivalsiva in samoupravna organiziranost potrošnikov, go- spodarjenje s stanovanji, uresniče- vanje socialne politike s poudar- kom na zaposlovanju, oblikovanje in sprejemanje sprememb plana, urejanje odnosov na področju skupne in splošne porabe v pogojih zmanjšanja razpoložljivega do- hodka in pospeševanje skladnejše- ga razvoja v občini. Pri uresnič-evanju postavljenih ciljcv na področju kmetijsko- /cmljiške politike bo SZDL organizirala aktivnosti pri pride- lovanju več hrane, ohranjanju kmetijske zemlje, akcijam za i/boljšano obdelovanje kmetijskih površin, setvi, spravilu poljščin, melioracijam, komasacijam in razvoju družbeno ekonomskih odnosov v kmetijstvu. Dejavnost SZDL bo usmerjena v krepitev obrambnega in družbeno samozaščitnega delovanja občanov in delovnih ljudi, zato bo vodila ak- cije obrambnega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov v KS in OZD in skozi aktivnosti v akciji NNNP preverja- la usposobljenost delovnih ljudi in občanov ter drugih nosiltxv obram- bnih in varnostnih nalog, l*oschno ix)zornost bo posvetila nalogam na področju kadrovanja mladincev v vojaške srednje šole, vojaške akademije in pri pridobi- vanju kandidatov za vojaške štipendije. Koordinacijski odbori /a kadrovska vprašanja se bodo tudi aktivno vključili v kadrovanje nabornikov v specializirane enote Ji A ob izvajanju nabora. Posebno skrb bo SZDL namenila i/dciavi lastnih obrambnih in varnostnih načrtov ter usklajevanju in povezovanju obrambnozaščit- iieCa delovanja družbenopolitičnih organizacij in društev. V ta namen bodo predsedstvo, sveti in koor- dinacijski odbori pri predsedstvu OK SZDL sprejeli rokovno in akcijsko usklajene programe svoje- ga dela. S/D L bo prav tako razvijala aktivnosti in oblike dela, ki bodo pripomogle k razreševanju intere- sov in potreb delovnih ljudi in ob- čanov, zlasti na področju zdrav- stvenega in socialnega varstva, osnovnega usmerjenega izobra- ževanja in kulture. Dosledno uresničevanje naštetih nal«ig terja bistvene spremembe v delu družbenopolitičnih organiza- cij. Odpravili bo treba zapiranja v forumsko komuniciranje in usmeri- li delo na čimbolj neposredne stike z občani. Povečati bo treba aktiv- nost med ljudmi, s tem zagotavlja- ti. da bodo bolje obveščeni, jih spodbujali in motivirati za dosego zastavljenih ciljev, ker le tako bomo z osebnimi napori in medsclx)jiiimi vzgledi skupno premagali gospodarske težave in zagotovili pogoje za hitrejši razvoj. Pri tem bo SZDL predvsem S|-Kxlbujala delo svetov, sekcij, zbo- rov občanov, javnih tribun, teren- skih, uličnih in vaških odborov SZDL, ostalih družbenopolitičnih organizacij in društev, organov krajevne samouprave, svetov po- trošnikov, hišnih .svetov itd. Pose- bna skrb pa bo veljala tudi ohranjanju in razvijanju revoluci- onarnih tradicij NOB. Svečana proslava bo aprila Ptujčani bomo dostojno proslavili 80-letnico roj- stva rojaka, revolucionarja in zdravnika dr. Jožeta Potrča. V organizaciji proslave st>delujejo Zdrav- stveni center Ptuj — Ormož. Zdravni.sko dru.štvo Ptm Ormož m Zgodovinsko društvo Ptuj ob sodelovanju komisije za proučevanje zgodovine pri komiteju OKZKS Ptuj. Tako se dogovorili, da bo svečana proslava prvega aprila letos v Zdravstvenem centru in bo obsegala: svečano sejo delavskeg^i sveta in vodstev ZC". "na kateri bodo sklepali o poimenovanju zdravstvenega centra rx) ar. Jožetu Potruču in okroglo mizo o prispevku dr. Jožeta Potrča h revo- lucionarnemu gibanju jugoslovanskih narodov in narodnosti in k oblikovanju ktnJeksa "zdravniške etike. K .stxlelovanju. tako so odločili v zdravstvenem centru. bi>do ptnabili ugledne slovenske javne de- lavce. ki so bili Potrčevi st>dobniki ali .sodelavci ali .so proučevali njegovti delo. Povabili bodo akademika nrof. dr. Janeza Milčinskega. prof. Janka Liška. dr. vladimirja Struka. f ranca Kimovca-Žigo. Ivana Potrča. Kana Bralka. Ivana Krefta. Leva Modica. Bi>gdana Osolnika in druge. Poleg tega bodo po- V abili tudi Potrčevega so.šolca-ptujskega zdravnik a v pokoju, dr I ranja Brumna. MG konferenca mladih v kmetustvu Začeli z delom po programu KMK pri OK ZSMS Ptuj sije v me.secu novembru izdelala plan dela za leto 1983. Da se delo odvija res po programu, je razvidno iz dosedanjega dela. Clani predsedstva .so za nedeljo dne 23. januarja 1983 sklicali ustanovni sestanelc za aktiv mladih zadružnikov v Trnovski vasi. Sestanek je bil v domu krajant>vob 14. uri. Na ustanovnem sestanku je bilo prisotnih precej mladincev, ki sti pi)kazali. da še imajo veselje do kmečkega dela in imajo željo, da se vnjihovemTšraju ustanovi AMZ. Natemses'ankuso M izvoljli predsedstvo in pa izdelali okvirni program dela. Clani predsed.stva KMK st) jim obrazložili program KMK pri OK ZSMS Ptui in iih pozvali.da .se naj tudi oni vicljučujejo v delo KNfK. KMK organiziraenodnevni seminarza vse mlade v kmetijstv u. ki bo v sobtno, 29. januana ob v dviirani Obdravskega zavoda za veterinarstvo in živinorejo v l'tuju. Ormoška cesta 28. .Na ta seminar vabi predsedstvo KMK vse mlade, ki delajo na kmetijah, naj lim bti to znanje, ki bi ga pridobili na ^eminariu lanKi» prej koristilo pri kmetovanju ozi- roma pri doseganju boljših pridelkov v kmetijstvu, freuavaii nouo samo strokovnjaki iz kmetijstva. Program zajema teme kot so intenzifikacija polje- delsTce proizvodnje, prehrana živine s povdarkom na lastni krmi, kako uresničit zastavljene plane kme- tijske proizv(Hinje m kako koristiti in dosledno iz- vajati kmetijsko zakonodajo. P. I Letna konferenca zbora delegatov ZKO v lorek. 1. februarja ob 16. uri bo v Narodnem domu v Ptuju letna konferenca /K»ra delegatov občinske zve/e kulturnih organizacij, na kalen KkIo delegati iz prosvclnih društev in sckeij. torej tisii. ki organizirano delajo v Ijubi- icljski kulturi, namenili posebno p»>/ornt>si nadaljncmu ra/voju ic dejavnosti, ki se danes že ra/vija v štiridevelih kulturnih in prosvetnih društvih, lo pt>mcni kar /a devti drušicv več kol leto poprej. Poleg tega pa iz pt>datkov o delu /a ieu> 1982 ugt>tovimo še. da so pri pr<»svemih društvih delovale 104 različne skupine oziroma sekcije ter osem kultumih skupin pri ostalih društvih ali organizacijah /driiženega dela. Tu gre v glavnem /a pevske /bt>re. dve lolklorni >kupmi in en lamhuraški orkester Pri štirih pi- onirNkih kullurno-umetniških društvih dela 18 vkupm. /a pel ONm>vnih šol pa podrobnejših p«Hialkov m na voljt). ic številke U»>volj /gorno pričajo o razvejani>sh Iju- hileijvke kulture v ptujski občini in tistih mladih m starejših oKanih. kar nekaj listK jih je. ki /anjo Arivujejo veliko pri»sicga čas. predvsem pa ljubezni do tega kar počenjajo, (itilovo snm lahko v ptujski občini l doseženim zadovoljni in če bi k tej množičnosti dtHlajali iz leta v leto večjo -kvaliteto — ».mo \es denar, za lelos ga skupaj z novimi nalogami načrtujejo 7.234 920.00 dinarjev ali samo za delo ZkO 3.125.573.30 dinarjev. dohn> in koristno naložili. Na torkt>\i letni konferenci zbora delegatov občinske /\c/e kulturnih organi/aeij v Piuju bodo delegati sprejeli Uidi predlog sklepa o podelilvi pri/nanj — zlatih, srebrnih III bronjsiih plaket o čimer K «>hširnejc pi>rt>čali v naslednji številki 11 |)\lk,\ Spoštovani tovariš (van Potrč! Oh 70 leinein življeniskem jubileju vam v imenu Skupščine občine Rtuj in v ovojem imenu prisrčno čestitam in vam ielim še mnogo let i4^iyori(i/nei;o dela. zil^avfi. zadovol/uva in osebne sreče. yaš živlinijski jubilej je tudi priložnost, da se spomnimo na vaš veliki prisfH'yek. ki ste ua dali s svojimi literarnimi revolucionarnimi deli nt z vašim dnižbeno-ix)litičnim delovanjem v raznih republiških organih, na pnii''kem ohmočiu in v Pruiu. Nekdaj je to območje, kot vrsto drugih v Sloveniji, bilo izrazito Zjuoslalo, z vrsto stKialnih težav in družbenih nasprotij, ki so jih fiogojevali tedanji izkoriščevalski. politični in ekonomski sistem ter pnliiične razmere tedaniega časa. Vi ste kot mlad komunist s svojo rrvoliiciont.rno literarno besedo posegah v te odnose, jih razkrinkavali. sftodhujali in oblikovali razredno zavest vrsti zatiranih delavcev, viničarjev, kočarjev in malih kmetov. Ti pa so predstavljali tedaj največji del prebivalstva na ptujskem območju. Vaša velika zasluga je, da je za tak s(Kialni, politični in gospobc na gradu za pt>slavile\ zbirk. Odgovor je bil negativen, mnogt> gradiva pa je še naprej romalo v tujino. Prof. F-ranc Ferk je že od leta 1878 vsaki> leto prihajal v Ptuj in delal na terenu, predvsem je sodeloval pri arheoh>ških izkopavanjih in neutrudno zbiral arhivalije in do[x>Injeval .svojo biblioteko. Kol dejanski, vendar neuradni ustanovi- telj Muzejskega društva je intel spt>re s prvim predsednikom županom ()rniggom, ki so .se končali z njegovim' izstopom i/ društva. Šele leta 1922 je bil nato javno sprejet kot častni član. Mestu Ptuju je zapustil svoje b»)gate zbirke, ki jih je imel njegov muzej v (jomilicah (Avstrija), in biblioteko, župan Oringg pa je drag«Keno gradivo ptujskega magistrata p«>daril Štajerskemu deželnemu arhivu v firadcu. \forda je bit eden od vzrokov za spore tudi v tem. 25. maja 1893", v času župana H. Fckla in občinskih svetnikov A. Scllinsfhka in J. Behrbalka. m> bila cnlobrena pravila Muzejskega dru- štva. Sestavil jih je pripravljalni »>dbor. katerega predsednik je bil gimnazijski prof. Ciaupmann(vendarga v prvem odbt)ru ni), zapisnikar Ma\ Ott. vpisan je tudi župan Ornigg. vendar brez funkcije. Veliko vlogo^ pri ustanovitvi je imel tudi ormoški trgovec Kautzhammer. Društvo si je v svojih pravilih naložilo kut prv») nalogo ustanovitev muzeja in nato še zbiranje gradiva na terenu, vendar ne le arheološkega, temveč vseh drugih preostankov na kulturnem, umetniškem naravnem in.na ustvarjalnih ptnlročjih. 1. Opombe: I Mestna občina Ptuj tMO) 1880. .pi^ št. 1513 ^ Muzejsko društvo (MDi. škatla št. 5 ' PettauerZeitung II. 3. 1901 2. Odlomek je vzel iz priložnostne publikacije, ki jo je izdalo društvo s finančno pt)m»>tjo Občinskega sindikalnega .sveta Ptuj v počastitev svojc 90-letnice. ( elo leloje posvečenodrušlvenemu jubileju, enako tudi v.se njegt)ve akcije Že v marcu bt» drus'vo sodelovalo pri proslavi ob 80-letnici rojstva dr. Jožeta Potrča — zdravnika, etika in revolucionarja, ki jo bo organiziral Zdravstveni center l'iuj—v^rmo/. \ aprilu b«) predavanje ») prošlijski cerkvi v Ptuju in sicer na licu mesta«', kolje bilo lani predavanje o antičnih preostankih okoli Mes- tnega stolpa, predaval dr. Jaroslav Šašel. Okoli in po proštijski cerkvi pa nas bo popeljal dr. hmilijan C evc. V maju si bomo ogledali Škofjo Loko kot primer dobn> obnovljenega in spomeniškovarstveno zaščitenega mesta. \ juniju bo v viteški dvorani na ptujskem gradu predavanje o grajskih arhitekturah s p»>scbnim oziroma na ptujski grad, predaval bo dr. Stt>par. najboljši pvvnavalec grajske arhitekture pri nas. V septembru bt> ogled Ormoža, kol posrečene urbanistične in umetntKtno zg«>dovinske celoie — vinJil in predaval bo dr. Moškon. Društvo bo sodelovalo tudi pri prireditvah v zvezi z obletnico dr, Kidriča in pri okrogli mizi o ustvarjalnem deležu povojnih ptujskih sekretarjev. Zraven stalnih aktivnosti društvo načrtuje tudi izdajo Vodiča po Ptuju v MKielovanju s Turisličnim društvom in izdajo Ptujskega zbor- nika. s katerim bi verjetno najbolj di>siojm> predstavili našo kulturno dediščino, utrip našega časa in še proslavili društveni jubilej. Evidenti- ranih je že velika večina avioijev. nekaj jih je že izreklo S4)deIovanje in dva prispevka sla celo že končana. L redniški odbor bo p(>iskal še ostale av torje nato pa pričel akcijt» za i/daji». Občni zbor društva povezan s pnislavo 9()-letnice društva in 70- letmce Ivana Potrča bo 28. I. 1983 ob 17 uri v Domu I ranca Kram- Fvrgerja Zbrali bi se p«»l ure prej. lo je ob 16.30 v Ljudski in študijski knjižnici Ptuj. kjer si bomo ogledali ra/siavo del Ivana Potrča. I.ile članek naj bo vabilo za i>gled razstave in hkrati vabilo vsem M>I.im in njih«»v im predstav nikom. kernisodt^bili uradnih vabil in seveda \ em bivšim Oh,ni>m ler vsem talim, ki jim je kaj do naše kulturne de.!r-Oinr N.i- ui.T- • > r ' ' /g(Hlovinsko društvt) v Ptuju 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 27. januar 1983 - Poznate bližnjo okolico? l^rciSnjc ikigradiio vpra^nie i/ le >*:rije je bilo dokaj lahko. To potrju- je veliko ^levilo pravilnih od^tnorm. Tokrat bo morda nekoliko drugače, ali |ia ludi iie! Sodelavce Martin O/mcc je ftnografijo posnel v notranjosti ene pomembnih svab v Ptuju. Vprašujemo vas: NOTRANJOST KATE- REGA OBJEKTA V PTUJU KRASI KURENT NA PRILOŽENI FOTO- GRAFIJI? Vaše odgovore pričakujemo do četrtka, 3. februarja na naš nalov: Za- vtxl Radio-Tednik, VcKniakova 5. 62250 Ptuj. Med reševalce, ki bodo odgovonh pravilno, bo žreb ra/deiil tri zelo zanimive in prijetne nagrade. Kdo podeljuje nagrade? Tokrat vam tega ne smemo zaupati, ker bi vam s tem pravilni odgovor ponudili na pladnju! Kam po osnovni šoli - slabi številne osnovnošolce in njihove starše Čeprav so učeiKi in dijaki sedaj na počitnicah, za nekatere počitnic ni. Predvsem za tiste, ki nenehno bdijo na izobraževanjem mladih. V ptujskem srednješolskem centru ta čas pridno pripravljajo teren za sprejem oziroma vpis učencev, ki bodo letos zaključili osnovno šolo. Obiskali smo Meto Puklavec, direktorico centra. Kaj bo z novim šolskim letom v cenim, katere programe ponujate? ,.Za vpis v rwvo šolsko leto 1983/ 84 se že vsi na veliko pripravljamo. Gotovo je največ skrb« v družinah, kjer imajo osnovnošolce ki se še odločajo, kam naprej, kje začeti svojo pot do izbire primernega poklica. V centru pripravljamo za vpis približno takšne programe, kot so bili v prejšnjih letih. Res. je, da dokoiično sliko o vpisnih zmogljivostih, o programih, ki jih bomo izvajali, sprejema skupščina izobraževalne skupnosti Slovenije šele v začetku febrtiarja letos" Vendar p« vemo, da nekih posebnih-bistvenih razlik pri dosedanjem vpisu ne more biti. V usmeritvi kovinsko-predelovalne industrije vpisujemo skrajšani in srednji program, tako kol je bilo to v preteklem šolskem letu, v kmetijski usmeritvi prav tako srednji in skrajšani program, v družbenoslovno- jezkovni usmeritvi v oba programa: družbenoslovno-jezikovna dejavnost in administrativna dejavnost in v ekonomski usmeritvi: poslovna-finančna dejavnost in trgovinska dejavnost. ^ podatek za metalurško usmeritev: vpisovali bomo v srednji program metalurgije — po vsej verjetnosti pa tudi v skrajšani program, zaradi tega, ker smo mnenja, da je pri prvotnem predlogu bolj slučajno kot namensko izpadel skrajšani program. Kot rečeno pa se bo to usklajevalo v okviru posebne izobraževalne skufmosti za metalurgijo." Vsako leto se pogovarjamo tudi o nekih novih usmeritvah. Kako je s tem? ,.Glede na razpoložljive podatke — o tem, kako se giblje vpis v srednje usmerjeno izobraževanje, se vsako leto, kar precej temeljito pripravljamo na to, da bi v ptujsko srednješolstvo uvedli še kakšne nove programe. Povedala Ih, da se že nekaj leti intenzivno pogovarjamo za uvajanje (vograma elektras.trok.e in da so ti razgovori verjetno najdlje letos in upala bi si trditi glede na dogovore, glede na stališča posebnih izobraževalnih skupnosti in zadnje sklepe, da v Ptuju elektro usmeritev bo in sicer vzgojno-izobraževalni program in elektroenergetiko." Od kod takšen optimizem? .,?.e v letu 1982 je skupščina poisebne izobraževalne skupnosti za elektro stroko sprejela sklep, da v okviru svojih razvojnih načrtov načrtuje elektro šolo v Ptuju. Za letos.pa je na podlagi razgovora med izobraževalno skupnostjo občine Ptuj, izvršnim svetom SO Ptuj, pred- stavniki posebne izobraževalne Skupnosti, predstavniki izobraževalne skupnosti Slovenije in centra, skupščina posebne izobraževalne skupnosti sprejela sklep, da se lahko izobraževanje v vzgojno-izobraževalnem programu za elektroenergetiko razvija v Ptuju v okviru mariborske šole Zii elektrotehniško in računalniško usmeritev, kot dtskuirana enota. Kot edini pogoj so postaviG, da se moramo v regiji dogovoriti in ta dogovor je bil v okviru medobčinske zveze socialistične zveze za Podravje tudi dosežen." je povedala Meta Puklavec. Pripravila: MCi Skrb za stanovanja v TGA Kidričevo Problem stanovanja, zlasti za mlade družine je še marsikje prisoten in pereč. Pri tem delovni kolektiv v TGA Kidričevo ni izjema, saj imajo kar 129 prosilcev za stanovanje. Ustrezni odbor je na podlagi sklepov delavskih svetov vseh TOZD in DS skupnih služb pred kratkim razpravljal o sestavi prednostne liste prosilcev za dodelitev stanovanj. Konč.TO je prednostno listo tudi sestavil in jo objavil na vseh oglasnih deskah v kolektivu, objavili pa jo bodo tudi v glasilu ALUMINIJ. Tako bo imel vsak delavec možnost vpogleda, vsak interesent pa se tudi najti in dati morebitne pripc>mbe. Prednostno listo bodo začeli uporabljati od 1. februarja 1983 dalje. Med delavci boio tako nekateri prišli do stanovanja, drugi do večjega, saj bodo opravfli zamenjavo, nekaj pa jih bo seveda razočaranih, ker bodo na stanovanje morali še počakali. F. Meško Kako z domačo in umetno obr^o? Zbor zdniženega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije bosta na seji, 9. februarja letos med dru- gim razpravljala tudi o problemati- ki dtMnače in umetne obrti, z name- nom — oceniti stanje in dati ix>bu- de za nadaljnji razvoj. Delegatsko gradivo ,,Domača in umetna obrt na Slovenskem" je piipravila Gospodarska zJ>ornica Slovenije. V gradivu je dan^kvirni piegled te dejavnosti, ponujeni so predlogi za njeno poživitev in hi- trejše vključevanje v širše družbeno ekonomske tokove in izvoz.. Za uresničitev tega je treba ustvariti lake gospodarske pogoje, ki bodo to dejavnost napravili mikavno tu- di za mlade ljudi in s tem ohranitvi stoletne tradicije izdelave domačih izdelkov. S tem bo tudi zagotovljen obstoj naše bogate etnološke in kulturne dediščine ter zagotovljen njen nadaljnji razvoj. Ker je ta dejavnost zanimiva tudi za naše obmouje, na kratko povze- mamo nekatere misli iz gradiva, predvsem pa sklepne ugotovitve ip predloge. Najprej je opisan zgodovinski razvoj domače obrti, ki se je vedno spreminjala in prilagajala potre- bam vsakdanjega nvljenja prebi- valstva. Nato je prikazano sedanje stanje s poudarkom, da je domača obrt v Sloveniji slabše razvita kot v drugih jugoslovanskih republikah, čeprav so posamezne panoge še vedno žive in tudi njihovi izvajalci. Ohranjeno imamo suho robo z les- no galanterijo, ki je najmočnejša zvrst domače obrti, zlasti na ptuj- sko-ormoškem območju je razvito lončarstvo, pletarstvo, kovaštvo in še vrsta drugih dejavnosti. Na področju izobraževanja smo nekoč imeli splošno obrtno šolo v Ljubljani in posebne specializirane šole in tečaje. V zadnjih letih, zlasti pa ob prehodu na srednje usmerje- no izobraževanje so to področje le delno upoštevali. Vzroki so morda tudi v pomanjkanju finančnih sred- stev za izobraževanje te vrste. Nuj- no potrebna bo šii^ družbenopoli- tična podpKjra tudi na tem področju izobraževanja, ki bo zagotavljalo hitrejši in kakovostnejši razvoj do- mače in umetne obrti pri nas. Domačo in umetno obrt oprede- ljuje obstoječi obrtni zakon v posebnem poglavju, žal pa veljavni zakon o davkih občanov ne pozna posebnih cJajšav za občane, ki iz- delujejo predmete domače obrti. Za večino izdelkov velja splošna davčna stopnja, medtem ko so nekateri opredeljeni kot luksuzni izdelki in tako višje obdavčeni. Tu- di to področje bo treba urediti. Da bi zadostili povpraševanju na domačem trgu in povečati pro- dajo tudi v tujino, je nujiK) spod- buditi čimveč občanov za opravlja- nje te dejavnosti, ki lahko postane pomemben vir doliodka in tudi do- ptMnilne ali nove zaposlitve. Za iz- tk^lovanje teh predmetov bi kihko poleg mladiiK pritegnili invalide,, gospodinje, upokojence, razvojno motene osebe m podobno, /a popularizacijo te dejavnosti bi mo- «.
  • a. organizacij združeneea dela. pred- \si-m pa di>|X}lnitcv celmite turisti- čne ponudbe. Razvijanje domače in umetne ol>rti p;t je pomembno tudi za ohra- njanje naše kulturne dediščine, kar jc pomemben element kulturno zgotlov inskega razvoja vsakega na- nnla. V ta namen naj se organizira pri Zvezi obrtnih združenj Sk>venije odbtM- za razvoj in usmerjanje do- mače in umetiK' obrti z ustrezno strokovno službo ter zagotovijo viri financiranja programa tega orga- na. Za pospeševanje domače in iimctiKr obrti je treba: — oblikovali ustrezno evidenco izdcUnalcev in nomenklaturo izdel- kov kot ustrezno centralno doku- mentacijo domače in umetne obrti v Sloveniji, ki se mora tekoče do- polnjevati; , — skrivi i za stalno izdajanje ka- taloga domače in umetne obrti s piKlatki, ki bi omogočali tudi pro- dajo i/iHkov (cene, navedbe izdel- kov). Kalali>g bi moral izhajati vsa- ko leto in bi se moral dopolnjevati s piKlal ki dokumentacijskega centra oziroma registra izdelkov in izdelo- valcev domače in ui^etne obrti; — organizirati redni r»retok vseh oblik informacij s področja donta- če in umetne obrti v sredstvih jav- nega obveščanja, strokovni litera- turi, izdelave filmov, izdajanje po- ljubnih publikacij ter oi^niziranja centralne strokovne knjižnice pri Zvezi obrtnih združenj Sk>venije; — omogočili komisiji za prever- janje izdelkov domače in umetne obrti stalno delovanje s pregledom terena in proizvodov domač-e in umetne obrti. KomKija naj istočas- no skrbi za kontrolo izdelkov, ki so ITTcicli znak kvalitete ter skuša doseči ustrezjie davčne in druge olaiš;ive za te izdelke; — zainteresirati OZD, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in prodajo izdelkov domače in umetne obrti, ila vključijo v sodelovanje etnolo- ge, oblikovalce in druge strokov- niake, ki bi nudili strokovno po. moč tem organizacijam; — zagiitoviti kvalitetnejše sode. knanje med organizatorji proiz.s vodnje z bdelovalci domače it)- umetne obrti na osnovi trajnih po. v slovnih odnosov; organizacij«' zdniženega dela s področja turisti, čnega gospodarstva pa vključiti v, izdelavo in prodajo izdelkov doma- če in umetne obrti, ter zagotovit), ustrezne oblike kreditiranja: — pospeševati predstavitven« možni>sii domače in umetne obrti, (sejmi, gospodarske specializiran? in k>kalnc razstave, prikaze posa. nK'/nih veščin in delovnih prive^ smače in umetne obrti ta- ko. da bo to postalo že v osnovni šoli dd vzgoje in izobraževanja. V usmerjenem izobraževanju pa naj bi bili domača in umetna obrt vključeni v usmeritve kot smeri ali izbirni predmctL Organizirati je potrebno različne oblike usposa^ Ijanja in strokovnega i/popolnjeva-, nja obC^anov. ki sc s samostojnim iWlom ukvarjajo s to gospodarsko, dciavntvsljo ter drugih ljubiteljev, |x>scbno mbde. V vse oblike izt»braževanja jc potrebno vključiti • lazlične strokovnjake, predvsem pa mojstre domače in umetne obrti, ki Kxlo na vseh ravneh izobra^vanja (licnašali svoja znanja na učence, študente ter^druge občane; — nameniti večji poudarek raz- i^ovahiemu delu s tem, da se usmcja. vixli evidenco razlskoval- luh nalog in njih apljkativno upo- rabnost. /a .ešilcv vprašanj pa je treba tudi prilagoditi pozitivno zakono- thjo in sicer: — v obrtnem zakonu dopustiti nKviiost občanom i/delovati pred- meie umetne obrti kot redno gospodarsko dejavnost ali pa samo prikvnivvino na podlagi priglasitve; — v zakonu o davkih občanov doi4ičili, da občani, ki izdelujejo predmete umetne obrti plačujejo d;ivck po odbitku. Občani, ki izde- lujejo predmete na podlagi prigla- sitve pa naj bi bili oprc^eni davčne obveznosti lako kot izdelovalci do- mače obrti; — v skladu z določiti /akona o davkih občanov bi bilo treba i/ddovalce predmetov umetne obr- ti, predmetov upt>rabnc umetnosti in prednKtov, ki jih ni možno šteti za izdelke domače in umetne obrti niti uporabne umetnosti raz.vrsliti v sLiipint> z najnižjo stopnjo davka po cxlb«tku; — izdek>valcem predmetov do- mače in umetne obrti, ki prejmejo pt»scbm> priznanje ,,znak kvalite- te" priznati posebne bonitete (dav- čne olajšave ipd.); — proučili možnosti za zmanj- šanje oziroma odpravo občinskega republKkega in zveznega prometne^ ga davka, ki obremenjujejo izdelke domače in umetne obrti. Povzetek pripravil: FF Boljšili i.4i«nj|<-v /a ra/voj d«>inače in umetne obrti nam -...: bo nihče primrsel na pladnju, popnja pa sc nam v ..kmičkt". « Foto: i. C. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku Pt>glaviten namen predlaganih dopolnitev in sprememb zakona o samoprispevku — zakon je bil sprejet pred desetimi krti — je uskladitev z novo ustavo, z novimi predpisi na področju planiranja Itn" dopolnitev nekaterih določil za- kona, ki so se v praksi pokazala kot nejasna in neustrezna. Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zaktma o samopriscvku bodo zbori slovenske skupščine obravnavali 9. februarja 1983, pred- log zakona p;i nai bi po programu dela obravna- vali in sprejeli vil. trimesečju letos. Osnutek /.ikona v ptvcm d«>ixjlnjcncm členu o(M<.\ieljuje, da delovni liudie in občani lahko uvedejo samoprispevek za zgiadilcv objektov o/ii<>ina za zailovoljevanje drugih skupnih po- treb v krajevni skupnosti na p»xIročju urejanja nisdii. komunalnih dciavnosri, varstva ži- vlicnjske a okolja, ljudske obrambe, stvialncga ^kvKna, /tira v veneta varsiva. kulturnih dejavnosti, vzi '. iu izobraževanja, tcicsne kul- 1111 e in drugih dcjav iK>sii. Pri uvajanju samopri- ■ siH-vk-i te treba upt^lcvaii razvojne plane kra- iiMiih sktipiM>sii. /aio osnutek zakona doioCa, d:i sc viniopn-pcvck l.ihko uv<.xle, če jc zgradi- ta v obickti^v o/iroma zaJuvolievanje drugih skupnih poireb prctlvideno s samoupravnim -;>i",(/uniom o lemeljnih plana o/iroma v pla- !!■: 1-1 ' . .skiipiioNti in če v ustreznih plan- I ikiih (•»<<.\lvidcna -.t.dsiva /a izvaianie- d C 4.iui Atkona n.idalje niančneie opTodeljuie območje, za katero sc lahko uvede siimoprispe- vc'; praviloma samoprispevek uvaja pristojni onran KS za območje krajevne skupnosti ali za i«cl icca območja; izjemoma pa ga lahko pod dol»x^mnii pi>{!f»ji uvaja tudi občinska skupšči- na /a oomočie občine: to pomeni, če je zgradi- tev objektov oziroma izvajanje del, ki so name- njena za zadovoljevanje skupnih potreb ddov- nih ljudi in občanov na območju občine predv i- dena v ustreznih planskih dokumentih občine in če so v ustreznih aktih predvidena sredstva za izvajan je dejav nosii. Osnutek zakona vsebuje tudi variantni pred- log. ki predvideva, da se samoprispevek lahko uvede le, če je na območju, na kalerem jc bil razpisan referendum, glasovalo zanj več kot dve tretjini občanov, ki imajo pravico glasovali. Po prctlla^^jani dopolnitvi naj bi za delavce, ki na začasnem delu v tujini (imajo pa v SR Slo- veniji staliH> p« etn v al išče). A vsakokratnem aktu o uvedbi ^imtiprispcvla določali način sodelo- v.uij v prifvavljalnem postopku za razpis refe- icud^ma in način osebnega izjavljanja. Kn»e ziivezaiKcv za samoprispevek se po osnutku >'akon razširia tudi na osebe, ki nimajo stalnesa prebivališča v krajevni skupnosti, kjer sc uvaia vm.»pfispevck, imajo pa tam nepremi- čnuK. Za s.uuopii^tvvck se le-ii lahko zavežejo. Ce ^ Mv jta ^»moprispcvok /a zgraditev objektov o/ii<«ina za i^vaiiuije del, s kaieruni naj bi se iz- Kilišali pjvofi /a iipoiabo njihovih ncpremi- čnai. Po ni>vdi zakona naj bi imeli ti občani l-avk:o v4>dclovati v pripravljalnem postopku za • nizpi-^ referenduma in pravico osebnega izja- vljanja z rcfercndum«*n ali podpisovanjem. OsnuttHk zakona nadalje predvideva valoriza- djo vrcdnt>>ti nedenarnih obveznosti samopri- spevka. V primerih, ko sc samoprispevek uvaja /a obdobje več Wt, je z akiiMU o uvedbi samo- prispevka pristojni organ KS lahko pooblašCi> n;>. da v n:isledniih letih v skladu z uradno ugo- tt»vliaio stopnjo gibanja cen v preteklem letu določi novo demrno vrednost nedenarnih obv c/n»>siisamoprisfHr\ ka. Predlagan je ludi novi člen, ki določa osnovo oti katere sc v denarni obliki predpisuje samo pjispcvck. Osnova z določitev samoprispevk^ denarju jc Itirej osebni dobtnlek delavcev it liiinh ddovnih ljudi. zmunišr>n / diivke in pri sixvkc v i>-<-b«K-ea doiioJka. in drugi dohodk občanov v sm^lu zakona o diivkih občanov. iVcprcfičiiiHo. sirojf. prevozna sredstva in po- ik>biK> pa o lihko dtiločeni kot osnova le i/je- imima p.hI pogojem, da gre za samoprispevek. ? kateiim naj N se izboljšali ptigoji za njihove i>porabo (v varunti je predvideno, d;» sc to do- h^k»ČTta). Spremenjen je tudi čk.-n zakona, ki določa nrtjcmke. txl katerih sc samoprispevek ne mori uvesti. Ta p»»v/iick i/ Dd'-ga: keta biltena Skupščii*«; SRS i>btavltaino za:o, lia spiHlbudtmo širšo jav no razpravo zainteresiranih ddovnih ljudi i" občantA. ki n;ij svoje (iredloce, dopolnitve if pripi»mbc sporočijo delegacijam v svoji krajevni skupnosti. tednik ~ januar 1983 sestavki in korerjtarji - 5 NA OBISKU V ZDRUŽENIH LEKARNAH V PTUJU O pridobivanju dohodka, pripravi zdravil in še o čem... v zdiiiženih lekarnah Ptuj je zaposlenih 42 delavcev, ki delajo v dveh občinah: v P uju in Ormožu. Organizacijsko ra so lekarne razdeljene na pft enot: lekarne v Ptuju, Kidričevem in Ormožu ter lekarniški postaji v Središču ob Dravi in Majšperku. Magistro Tatjano Meško, direk- torico združenih lekarn Ptuj smo v začetku pogovora vprašali, kako je s pridobivanjem dohodka? Delovna organizacija ustvarja ctlotni prihodek na osnovi sa- moupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, sklenjene- ga z občinsko zdravstveno skupno- stjo Ptuj in Ormož ter svobodno menjavo dela z drugimi zd.avstve- nimi skupnostmi in z ostalimi plačniki. . Podlaga za izvajanje svobodne menjave dela je dogovorjeni de- lovni program in finančni načrt. Delovni program je izdelan na os- novi izhodišč občinske zdravstvene skupnosti Ptuj in Ormož; sprejel pa ga je delavski svet združenih le- karn Ptuj na osnovni predloga od- bora za družbeno-ekonomske od- nose. S samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela je med drugim določen sistem obračuna- vanja prihodkov na osnovi planiranih faktorjev z Vračunano ceno faktorja. V faktorju so vračunani vsi stroški, to so ma- terialni stroški, amortizacija, ob- veznost, bruto osebni dohodek in skladi. Za doseganje prihodkov je z ob- činsko zdravstveno skupnostjo Ptuj in Ormož dogovorjeno število finančno ovrednotenih faktorjev, ki bi jih naj dosegli po delovnem načrtu. Združene lekarne Ptuj zaračunavajo zdravila po cenah faktorja oziroma po nomenklaturi zdravstvenih storitev na faktorskih razmerjih." V nadaljevanju pogovora pa smo segli na področje dela far- macevta. ,,Farmacevt v naši lekar- ni mora pri predaji zdravila pacientu obrazložiti kako zdravilo jemlje in kolikokrat dnevno. V današnjem času p# pacientu svetovati tudi podobno zdravilo. Pogosto se mora posvetovati tudi z zdravnikom glede primernega na- domestila. Pogosto se pacienti obračajo na nas, naj jim pomagamo. Predlaga- mo jim razne čaje, mazila, medexove preparate in vsa zdravi- la, ki jih lahko brez recepta dobi- jo. So pa tudi primeri, ko jih moramo poslati k zdravniku, po- sebej še, ko dobi temperaturo dojenček," je povedala tovarišica Meškova. V lekarni tudi sami pripravljajo zdravila. Kako izgleda to njihovo delo? ,,Lekarna mora izdelovati tudi magistralna in galenska zdravila. V SR Sloveniji je teh prepraratov še vedno do 30 odstotkov. Za galenske in magistralne preparate skrbi galenski laboratorij, ki je pri nas kar dobro organiziran. V njem pripravljamo svečke, mazila, kre- me, tinkture, čaje, tekoče pudre in praške proti bolečinam. Ce gotovo zdravilo manjka, ga lahko nadomestimo z galenskim doma pripravljenim pripravkom. Poleg galenskega laboratorija, imamo še analitični laboratorij, kjer preizkujemo kemikalije in galenske učinkovine," je povedala Tatjana Meškova. V lekarni lahko uporabniki do- bijo zdravila tudi brez recepta. Kolikšen je obseg te ponudbe? ,,V lekarni imamo tudi oddelek, kjer prodajamo zdravila brez recepta. Tu uporabniki dobijo tablete proti bolečinam, razne ča- je, mazila, medexove preparate, obvezilni material in ostale izdelke, ki sodijo med zdravila, ki jih lahko prodajamo brez recepta. Pogosto se pacienti razburjajo, ker ne dobijo zahtevanih zdravil, toda veže nas zakon, ki upravično prepoveduje izdajo nekaterih substanc, ker je pri jemanju potre- ben zdravniški nadzor. Nekateri že pri navadnem prehladu zahtevajo ospen ali podoben antibiotik, ker ne poznajo njegovega delovanja. Pomembni so tudi veterinarski preparati. Zadnje čase pa tudi teh ni dovolj. Pomanjkanje je občutno pri vitaminih za živino, zdravilih proti glistam in metljavosti, kar je obenem tudi velika gospodarska škoda." Združene lekarne Ptuj naročajo zdravila v Ljubljani pri Kemo- farmaciji in Salusu, v Mariboru pri Farmadentu in v Zagrebu pri Mediki in Farmaciji. Kemofarma- cija vsakodnevno dobavlja naroče- na zdravila, medtem ko Farmadent pripelje zdravila dvakrat tedensko. ostali pa enkrat tedensko. Vseh zdravil pa je čez 3000 različnih vrst. V zadnjem času so v združenih lekarnah precej naredili na av- tomatski obdelavi podatkov. Ta obdelava je vpeljana že dobro leto. S terminaloma so priključeni na MlP-pov računalniški center, ki obračunava vrednost lekarniških storitev in vodi evidenco o porabi zdravil. S tem je prihranjen čas za taksiranje in deloma tudi šifriranje receptov. Občinski zdravstveni skupnosti pa dajejo pregled nad uporabo vseh vrst zdravil. Ob koncu našega obiska v združenih lekarnah Ptuj smo se z.animali tudi za vračanje zdravil. Magistra Tatjana Meško je po- vedala: ,,Predlagano nam je bilo naj pacienti nepotrebna ali neporabljena zdravila vrnejo. Mnogi so to že storili: predlagamo pa tudi, naj bi pacienti zdravila odnesli nazaj k zdravniku, ki bi jih potem dal tistemu, ki jih najbolj potrebuje." Za konec pa še podatek, da v tem času v ptujski lekarni pacienti najbolj povprašujejo po zdravilih proti prehladu. MG Povpraševanje po zdravilih ne jenja . . . Zima je in sezona prehladov je tu. Magistra Tatjana Meško Na postavljenih temeljih je potrebno nadaljevati žal smo se, vse preveč — in to dolga leta zanašali na tuje znanje in dajali dragocene devize za pogosto že zastarelo tehnologijo, za veliko stvari, ki bi jih lahko izdelovali ali izboljšali sami, s svojimi strokovni- mi kadri in surovinsko osnovo. Res, da je bilo to za tisti čas cenej- še, na daljši rok pa je imelo veliko težkih posledic, ki se nam kažejo prav v tem obdobju. Vsa ne- gospodarnost in lahkomiselnost se nam danes že maščuje in nas zato toliko bolj sili k temu, da vse bolj uporabljamo svoje znanje, izboljšujemo že vpeljano in snuje- mo novo, še boljše. Velik prispevek k temu ima v zadnjih letih brez dvoma ptujska raziskovaln?. skup- nost, ki jo v tem mandatu vodi predsednik skupščine dipl. ing. Ja- nez PICeRKO. o raziskovalni in inventivni dejavnosti v ptujski občini pravi: ,,Uvodoma bi moral povedati, da v naši skupnosti nadaljujemo delo iz dveh prejšnjih mandatnih obdobij, ko so bili dani temelji za raziskovalno dejavnost in že spreje- te tudi nekatere naloge. Prav ta kontinuiteta dela pa daje dovolj močno osnovo, da bomo delo na- daljevali tudi v tem mandatnem obdobju. V tem času je polož^ij raziskoval- ne dejavnosti nekoliko boljši kot je b>l v preteklem obdobju. Pa ne z vi- dika dela sedanjega sestava raziskovalne skupnosti občine I "^niveč prav zato, ker so bili zc v prejšnjem mandatu oblikovani 'cmelji m prikazano kaj lahko ucjansko nudi raziskovalna skup- nost združenemu delu oziroma uporabnikom. ^ prejšnjem obdobju je bila raziskovalna skupnost tista, ki je naloge nekako organiziiala, ^»iskala izvajalca, nadzirala in v obnovi naloge predlagala. Sedaj je ze bistvena sprememba. Uporabni- sami, delovne in drune organizacije so že ugotovili, da potrebujejo raziskovalno dejav- nost. Tako jc položaj po potrebah raziskovalnih nalog v ptujski občini znatno boljši kot je bil pred časom, imamo pa tudi precej zasnov za nove raziskovalne naloge, ki bi jih naj uresničili v naslednjih treh le- tih. Inštitut za geografijo v Ljubljani je dobil iz ptujske občine v izdelavo dve raziskovalni nalogi — social- nogeografsko raziskavo ■ Razseljevanje Haloz in Slovenskih goric. Delo je opravljeno in kljub nekaterim pomanjkljivostim in dilemam je naloga uspela "in jo uporabniki že lahko uporabljajo. Na voljo pa bo tudi v krajevnih skupnostih, ki jim je tudi namenje- na. Druga naloga jc Vloga in funkcionalnost zaščitenih kmetij v občini Ptuj. Na občinski raziskovalni skupnosti menimo, da je prav, da smo k tej nalogi pristopili ra\ no sedaj, ker je v odlo- ku, ki smo ga sprejeli toliko spre- memb, da je prav, da nas je nekdo opozoril nanje. Ce nc drugega, bi uspeli vsaj inventarizirati dejansko stanje zaščitnih kmetij v ptujski občini, čeprav od naloge pričakuje- mo veliko več. Na zadnji seji so predstavniki ptujske kmetijske zadruge z veliko zainteresiranostjo pobrali podatke iz naloge in tudi nakazali praktično uporabo teh podatkov in informa- cij v svojem delu. Poleg tega imamo v programu še nalogo, ki govon o p-estrukturira- nju kovinskopredelovalne industri- je v Agisu. Naloga jc dovolj široka, da je lahko zastavljena širše ne sa- mo v okviru delovne organizacije. Agis ima zaposlenih prek 2(XX) delavcev in če upoštevamo populacijo ljudi, ki so vezani na teh 2(MM) delavcev, je dejansko dovolj obsežno področje. Agis pa je kot nosilce kovinskopredelovalne indu- strije v Piuiu tudi nalogo predlagal in i/delal tezo tako, da delo že teče. Na osnovi razpisa, ki smo ga v zadnji polovici preteklega leta j-toslali delovnim organizacijam. smo dobili nekaj zanimivih pred- logov za raziskovalne naloge. Tu naj omenim predvsem iz kmetijsko živinorejskega področja, ki ga do- slej nismo zajemali. Dve nalogi sta na primer tudi iz mehanizacije kmetijstva, dalje iz tekstilne industrije, energije in podobno. Naloge so zaenkrat le še prijavljene in raziskovalna skupnost bo v krat- kem sprejela tudi odločitev o sofinanciranju sprejetih nalog. Možnost za realizacijo je in po na- ših kriterijih za odstotek financira- nja bomo teh nalog lahko kar pre- cej opravili. V samam financiranju raziskoval- ne dejavnosti se pojavljata dve skrajnosti: najprej smo govorili, da ni denarja za financiranje raziskovalnih nalog, ko pa smo iisix-li sredstva zagotoviti s samo- upravno organiziranostjo razisko- valne skupnosti pa smo ugotovili, da denar je, le da ni nalog. Danes so stvari sicer že tako daleč, da bo- mo v okviru svojih možnosti lahko \ rsto zadev uredili. Poleg raziskovalnih nalog pa delamo še na pospeševanju in- ventivne dejavnosti, kjer je raziskovalna skupnost v prejšnjem mandatu še orala ledino. Na vse mogoče načine smo si prizadevali, da bi na nek način motivirali naj- prej direktorje temeljnih in drugih organizacij ter jim prikazali pomembnost inventivne dejavnosti v njihovih delovnih sredinah. Daja- li smo konkretne tehnične, operativne in druge napotke, so- delovali smo tudi pri oblikovanju ustreznih samoupravnih aktov s ci- ljem, da bi inventivna dejavnost zaživela. Pred leti smo opredelili 30. marec kot dan inovatorjev obči- ne Ptuj in vsako leto v tem času tu- di obeležimo ta dan s primerno prireditvijo, na kateri najboljšim podelimo priznanja. Na tak način vsaj dehu) damo tern ljudem tudi neko družbeno priznanja za opravljeno delo. Tu pa izstopajo delavci Olge Meglič, TGA Kidrič«^- vo in Agisa, čeprav si tudi drugod prizadevajo, da bi z delom začeli. Ugotavljamo tudi, da »je ptujska občina vodilna v Sloveniji in morda celo v Jugoslaviji v številu pred- logov, ki jih damo na zaposlenega. Mislim, cla je tu usi)eh občinske raziskovalne skupnosti, da smo s tako motivacijo razgibali naše inovatorje. Kot v vseh skupnostih imamo si- cer nekaj problemov z vključeva- njem delegatov v naše delo, ker raziskovalna dejavnost v krajevnih skupnostih še ni našla svojega me- sta. Na tem področju bo potrebno še delati, da bomo v razprave vključili širši krog zainteresiranih ljudi za raziskovalno dejavnost. Že zadnja skupščina je pokazala, da je lahko razprava zelo plodna in za- nimiva, predvsem pa konkretna z določenimi predlogi, kritiko in razjasnjevanjem morebitnih nejas- nosti. V Ptuju smo končno prišli do spoznanja, da je raziskovalna de- jav nost tista, ki nam bo pomagala v boljši jutri," meni predsednik skupščine raziskovalne skupnosti občine Ptuj dipl. ing. .lanez Pičcr- ko. mš Janez Pleerko, predsednik skupšči- ne raziskovalne skupnosti občine Ptuj. Samopomoč sladkornih bolnikov (1. nadaljevanje) Vse telesne celice, razen maščobnih, mišičnih in jetrnih, se napol- njujejo s sladkorjem vzporedno in enako izdatno, kakršna je trenutna zasičenost v krvi, so torej pri sladkornem bolniku prekomerno nahranjene s sladkorjem — tako nastaja v celicah nenormalno-bolezensko razmerje med posameznimi snovmi. Najnovejša opazovanja potrjujejo, da je taka BOLEZENSKA ZASICENOST GLAVNI POVZROČITELJ OBO- LENJA NA KRVNIH ŽILAH. Posebno V ZACETKU ZDRAVLJENJA JE ClMBOLJ POPOLNA PODUCENOST IZREDNEGA POMENA! Izšolanju bolnikov — kako in kdaj je potrebno ukrepati — je nujno posvetiti mnogo več pozornosti, kakor pa informiranju o stranskih učinkih in posledicah sladkorne bolezni. Vselej se moramo zavedati, da MORA SLADKORNI BOLNIK SKOZI CELO SVOJE ŽIVLJENJE AKTIVNO SODELOVATI PRI IZREDNO ZAHTEVNEM ZDRAVLJENJU KRONICNE NEOZDRAV- LJIVE BOLEZNI! Da bi dosegli zadovoljivo poučenost, je potrebno vključiti Vse ustrezne vzgojne načine in pripomočke in s poljudno razumljivimi besedami usposobiti in usmeriti uolnika k uspešnemu samozdravljenju. Tak pouk je treba opravljati z vsporednimi doslednimi strogimi nadziranji in tekočimi preverjanji, ali je bolnik dovoljno dosegel zadovoljivo stopnjo načrtovanih učnih ciljev. Kontrole so potrebne, da lahko inštruktor ugotovi in preveri vse TRI NAJVAŽNEJŠE NALOGE: PRAVILNOST VBRIZGAVANJA INSULINA, LASTNO NADZIRANJE IN VODE- NJE UGOTAVLJANJA STANJA OSNOVNE PRESNOVE Z ZASI- CENJEM KRVI S SLADKORJEM TER PRAVILNOST PRIPRAVLJA- NJA DIETNE PREHRANE! Vse to je treba voditi tako, da bolnik tega ne občuti kot nepotrebno in nadležno obremenitev, temveč kot smotrno prizadevanje za dosego samostojnega ravnanja in kvalitetne samopomoči. Izkušnje, zbrane v mnogih centrih za tako usposabljanje, so pokazale, da je za dosego zadovoljivih uspehov POTREBNIH POV- PREČNO 15—20 ur pouka. Moderna diabetologija — proučevanje zdravljenja sladkorne bolezni — zahteva dobro izšolanje. Ta zahteva pa trči v večini bolnišnic in tudi večjih klinik na težave materialnih osnov, pa tudi na pomanjkanje primerno usposobljenega osebja. Tako ostaja večina diabetikov nezadostno usposobljenih. Zadajmo si utemeljeno nalogo: centralno vodstvo zdravstvene službe naj z zakonitimi predpisi uvede OBVEZNO ŠOLANJE IN USPO- SABLJANJE vsaj tistega dela bolnikov, ki se morajo zdraviti z nadomestilnim načinom, kar trenutno pomeni zdravljenje z injekcijami insulina. DRUŠTVOM DIABETIKOV PRIPADA PRI TEM VAŽNA NALOGA SPODBUDNIKA IN POMOŽNEGA ORGANIZATORJA takih tečajev. V nekaterih društvih so včlanjeni tudi bolniki, ki bi bili sposobni aktivno sodelovati kot inštruktorji. Društva morajo prevzeti odgovornost za zainteresiranje in udeležbo tistih diabetikov, ki so že odpuščeni v ambulantno zdravljenje. Bolnišnice pa naj zajamejo bolnike, ki jih na novo uvajajo v aktivno samozdravljenje. Sledi 2. nadaljevanje Ustopek ,.Prcd dnevi me je na naslovni strani Dela zbodla v oči beseda usto- pek. Besede ne poznam, tudi v Slovenskem pravopisju je nisem našel,, iz sobesedila pa je videti, da pomeni to, čemur smo doslej rekli koncesi.ia, poiinščanje. odstopanje ali kaj podobnega. Ali naj stdaj poleg koncesije, popuščanja, odstopanja uporab/jam novo besedo ustopek? Kaj meni o tem razsodišče?" Beseda ustopek ni tako nova, kot misli naš dopisnik, res pa je, da se v pomenu .delno popuščanje, odstopanje' doslej skoraj ni rabila. Najdemo jo v Pleteršnikovem slovarju iz leta 1864, v katerega je prišla iz Cigaletove znanstvene terminologije 1880; kot enega od možnih izrazov za l pele naprej — no domače, po ljudsko«, pripoveuu- je nekdanja ( '..niča /bora Marija Toplak. In so v/lrajale. Pa so se pred štirimi leti v Stojncih domi- slili. da bi / zborom ponovno poskusili ter prosili Jožeta Drni- KoviOa. popularnega Pepčija. da prcv/amc vodstvo. Vaje. ki so jih inicli dvakrat tedensko, so pri- dno obiskovali in krenilo je presenetljivo dobro. Po dveh letih dela. vaj in samoodpovedo- \anj. ko je zbor že dobil svoj zven. ko so imeli naštudiran že krajši repertoar, je prišlo v zboru do nesoglasij in zopet se je vse sesulo v nič. Tiste štiri najbolj vnete, .so spet ostale. Pele so zase. doma in na proslavah ob Dnevu žena, ob 1. maju itd. in povsod kamor so jih povabili. Tako je naneslo, da so jih pred leti pozvali v Markovce na nastop ljudskih pevcev in godcev. Vabilu so se odzvale, vendar so se za to priliko »po- dvojile«; iz kvarteta je nastal oktet ljudskih pevk, ki deluje še danes. Do sedaj so si s pridnimi vajami ustvarili že dokaj zajeten repertoar ljudskih pesmi, ki so jih dobesedno »izbrskale« iz spomi- na. ali pesmaric, nekaj prigodni- ških pesmi za razne prilike pajim je »naštudirala« 79-letna Jera "Kostanievec. ali mati Gera. kol jo vsi kličejo. Oktet ljud.skih pevk iz Stojnc. ki ga sestavljajo izključno kme- čke gospodinje, je doslej nastopil že v Prvencih na takoimenovani »šoštarski prireditvi«, v Markov- cih. nek^krat v Ptuju, v Muretin- cih. v ZTagojičih in v Šoštanju. Njihova oseona želja je. da bi ostale še dolgo zdrave, da bi lahko še dolgo pele, kajti menijo, da imajo tako več od življenja kot tisti, ki so »nemi«. Hkrati si želijo, da bi jih še naprej vabili na razne prireditve. V nedeljo. 30. januarja bodo ob 12. uri in 10 minut tudi zapele v oddaji Radia Ptuj. Besedilo in foto 1. C. Oktet ljudskih pevk iz Stojnc sestavljajo: Frančiška Koletnik, Genovefa Kolenko. (;era Kostaiijevec, Julijana Meznarič, Marija Štumberger, Marija l oplak, Marija Vajda in Anica Zelenik. Jutri, 28. januarja dekliščina Cilavna organizatorja vsakoletnega tradicionalnega ptujskega kurento- vanja bosta jutri, 28. januarja skupaj s temeljno organizacijo Haloški bi- ser Ptuj organizirala zanimivo folklorno prireditev dekliščine — slovo dekleta od samskega stanu. Pri tem pa bodo upoštevali navade in običaje ptujskega polja. Dekliščino bodo prikazali člani folklorne skupine ,,An- ton Strafela" iz Markovec; razne pesmi-in plese ter glasbo, ki spremlja te običaje pa bodo izvajali ljudski pevci in godci iz Zabovec. Z lanske kmečke gostije. Letos je ne bo — ni bilo mladega para, ki bi se želel p(»ročiti po starih običajih. Zamenjali smo jo z dekliščino. foto: OM Prireditev bo v Nrodnem domu v Ptuju, začetek pa je napovedan za 19. uro. Vstopnice po 550 dinarjev so obiskovalcem na voljo v temeljni organizaciji Haloški biser — restavraciji Grozd. Za glasbeni del prireditve pa bo skrbel ansambel Metuljček. Jedila in pijačo bo na prireditvi ponujala temeljna organizacija Halo- ški biser. Na voljo pa bodo pristna domača jedila. MG V Gorišnici so zadovoljni z oskrbo Te mesece in dni, ko so še vedno velike težave pri redni oskrbi prebivalstva, zlasti z najbolj deficitarnimi artikli široke potrošnje, kot so kava, margarina, maslo, nekatere vrste sira, pralni praški in sedaj v času kolin — ajdova kaša. Da pa vendarle ne bomo pisali samo o tem, da tega in onega nimamo, da nezadovoljni odhajamo iz trgovin in se ob tem naj- bolj hudujemo na trgovce, — naj kot primer navedemo Mercatorjevo tr- govino v Gorišnici, kjer se kolektiv na ščelu s poslovodjem Stankom Bra- čič trudi, da bi to pomanjkanje krajani kar najmanj čutili oziroma, da bi bili v tej samopostrežnici kar najbolje založeni, tudi s tistimi artikli, kijih primanjkuje. O tem, — kako jim vse to uspeva, je tovariš Bračič povedal: ,,Pri nas se trudimo, da sproti in vsak dan naročamo blago in to toliko, da ga imamo dovolj. V trgovini pa ga nato tudi dobro razporedimo na vse naše krajane. Tako na primer, ko je pralnega praška dovolj, razdeljujemo po tri kilograme ali pa v nasprotnem primeru le-tega raztehtamo na kilogram ali celo na pol kilograma. V petintridesetih letih kar sem poslovodja, več kot dvajset let sem že v Gorišnici, sem se marsičesa naučil in spoznal tudi naše ljudi tako, da že vnaprej vem kdo je katero stvar že dobil, koliko česa potrebuuje, koliko je v družini članov in podobno. Vse to- mi je v veliko pomoč, da lahko manjkajoče blago delimo pravično in vsem, ki ga potrebujejo. S tem si ljudje ne morejo delati prevelikih zalog in niti potrebe nimajo, ker vejo, da bodo najnujnejše vedno dobili. Res pa je tudi, da smo locirani ob dokaj prometni cesti in da imamo v zadnjem času vse več kupcev iz sosednjih krajev in občin, zaradi česar se nam kdaj pa kdaj zgodi, da tudi nam — v Gorišnici zmanjka tega ali onega. Moram pa Se povedati, da se tudi pri nas v skladišču trudijo, da je blaga dovolj, če je le mogoče in da lahko z njim redno zalaga poslovalnice. Odvisno pa je od lokacije — koliko se tega blaga proda in v kakšnem času." Brez dvoma si 18-članski kolektiv gorišniške samopostrežne trgovine zasluži za prizadevnost vse priznanje, sicer pa to priznanje izrekajo že občani sami, ko so z njihovim delom zadovoljni. Lep primer v času, ko v glavnem pišemo le slabe strani naše preskrbe. mš POPRAVEK v pris|H.'vku pod naslovom »V OS Maksa Bračiča C irkulane želimo hoditi s korakom časa«, objavljenem na 8. strani zadnje, t. j. 3. številke Fednika. nam je na koncu drugega odsta vka krepko ponagajal tiskarski škrat in i/pustil celo vrsto rokopisa, prav v tej vrsti pa sta bili zapisani imeni dveh prizadevnih krajanov, kar popravljamo. Tako se zadnji stavi k v drugem odstavku omenjenega članka pravilno glasi: Hlevski gnoj so pri*^\a!i: Angela Kline, C irkulane g; Franc Klajderič, Brezovec 51; Janko in Irena Kuje, C irkulane 77 in Ivan Kmeršič, (iradišča 79. PTUJSKO GLEDALIŠČE ŠE VEDNO i V TEŽAVAH o gledališki sekciji delavsko prosvetnega društva Svoboda v Ptuju ali kot na kratko govorimo — o ptujskem gledališču smo se v Tedniku že razpisali celo v obliki nekakšnega klica na pomoč, da bi rešili tisto, kar je še ostalo oziro- ma, kar se v zadnjih nekaj letih počasi pa vendar vztrajno razpada. Vzrokov je več, takšnih ali dru- gačnih, čisto človeških, majhnih in velikih do tistih, ki govorijo o odnosu do te naše edine hiše kul- ture, ki je sicer rts ljubiteljska, vendar nič manj pomembna kot so gledališča drugod, bolj spoštovana in cenjena. V tem času se pomlaje- ni ali skoraj povsem mladi gle- dališki ansambel trudi, da bi lahko čimprej pripravili premierno upri- zoritev dela FANT Z ZAHODNE STRANI. Obiskali smo jih na eni izmed vaj, da bi se na kratko in morda dodatno informirali o seda- njem položaju gledališča. O njem so spregovorili: igralca Mirko VAUPOTlC in Mišo DAMiS, Vršilka dolžnosti predsednika gle- dališke sekcije Branka BEZE- L.IAK-Glazer in režiser — gost iz Maribora Bojan ČEBULJ. ,,§e vedno nismo v situaciji kakršno smo si v ansamblu želeli, pravi Mirko Vaupotič in nadaljuje: ,,Gledališče še naprej doživlja kri- zo, ki je predvsem odraz dela v zadnjem času. Tu mislim na ne- katere ponesrečene sprejeme režiserjev, ki smo jih v preteklosti imeli. Upam pa, da se bodo mladi ljudje, ki trenutno delajo, lahko vključili v delo gledališča, čeprav brez starejših članov ne bo šlo. Prav ti bodo morali vztrajati, ostati v hiši, v kateri se prebili toli- ko let in le s pomladitvijo prejšnje- ga ansambla bomo lahko dosegli tiste rezultate, ki smo jih že imeli oziroma takšne kot jih želimo. Na- še vodilo je vseskozi, da mora kvaliteta rasJi in vsaj v ptujskem prostoru bi si morali pridobiti ne- ko večje kulturno priznanje oziro- ma umetniško vrednost, kot jo v tem trenutku teater ima." Mišo Damiš: ,,Ze dolgo časa nas tepe to, da ne moremo priti iz nekega povprečja, v katero je ptujsko gledališče zapadlo po nekoč zelo dobrih in uspešnih predstavah. Ne vem, ali smo jih zaigrali preveč površno ali je bil ponesrečeno sestavljen ansambel — vse to je gotovo pripomoglo k temu, da je danes stanje takšno kot je. Menim, da je s sedanjim pomlajenim ansamblom gledališče veliko pridobilo. Vendar je to še vedno premalo, da bi lahko uspešno prešli tisto raven, ki si je ne želimo. Veliko tega smo že ptMzkušali, da bi pridobili vse vrste sodelavcev. V gledališču ne pmo lahko v doglednem času odgovorili na čedalje pogosteje zastavljeno vprašanje: kdaj. kaj in kje bom delal? konferenci mladih delavcev smo si zadali obSiren program dela in se dogovorili, da bomo posredovali trimesečna poročila o svojem delu na OK ZSMS Ptuj. Poleg že naštetih nalog bomo izvajali .še naslednje akcije: — kjer bo z.a nedelo oz. neuspehe OO krivo vodstvo, bo pduklivnosli — zavzemati se za odpravo napak pri poslovanju. z.a katere so krive poslo- vodne, vodilne in vodstvene strukture. — vključevali se v sprejemanje vseh samoupravnih aktov, predvsem nagra- jevanja po delu. stanovanjske problematike, štipendiranja, letnih načrtov 7.apsiale osnovne organizacije, ki so včasih že bile aktivi, pa bi se ponovno preimenovale v aktive. Na eni izmed naslednjih sej bo komisija za izbor najboljše osnovne organizacije in predsedstvo KMKS izoblikovalo kriterije, po katerih bodo ocenili delo osnovnih organizacij v lanskem letu. Jana Hvaleč OBISKALI SMO TGA V KIDRIČEVEM v okviru CSUl smo si 1. letniki srednje družbo- slovne usmeritve ogledali tovarno glinice in aluminija v Kidričevem. Ob vstopu v tovarniška poslopja smo nadeli delovne halje in čelade ter se s tovariši napotili skozi obrate delovne organizacije. Za uvod so nam povedali nekaj o zgodovini te tovarne. Temelj so postavili že Nemci med vojno, 21. novembra leta 1954 je pričela tovarna z redno pro- izvodnjo. Kot nam je kasneje pripovedoval delavec, zaposlen v tovarni, so v tovarni že med samo gradit- vijo 1950. leta pričeli s samoupravljanjem in ga do- polnjevali ter razvijali skozi vse njegove faze. Danesje tovarna razdeljena po TOZD-ih. kar je bilo relativno lahko, saj je pravzaprav to delitev poobratih. V njej je 7 TOZD: — TOZD Glinice — 360 zaposlenih — TOZD Proizvodnja aluminija — 500zaposlenih — TOZD Predelava aluminija — 200 zaposlenih — TOZD Vzdrževanje — 510 zaposlenih ^ — TOZD Promet, prevozništvo — 150 zaposlenih — TOZD Livarna v Trbovljah — 180 zaposlenih — TOZD Kontrola kvalitete. Surovino — boksit uvažajo iz Gvineje oziroma jo dobivajo iz BiH in Istre. Uvoz pokriva 1 /3 potrebnih surovin. Letno potrebujejo od 250.000 do 300.000 ton boksita. Vstopili smo v tako imenovani »rdeči del«. To ime kot nekakšna prispodoba kroži med delavci. Tukaj poteka proizvodnja v štirih delih: skladišče, droblje- nje. razkol, dekantacija — oziroma glavni namen izluževanje. Prišli smo v »beli del«, za katerega je značilno vse polno belega prahu. Tukaj pridobivajo s pomočjo natrijevega luga glinico. V rotacijskih pečeh se glinica suši in daje metalurško ter specialno glinico. Stopili smo v »črni del«, kjer poteka elektroliza. Malce osupli smo strmeli v meglo dušljivih plinov, ki nam je zastirala pogled v obseg prostora. V štirih vrstah so se med ogradi velikih povezanih celic svetili plameni. Zdramil nas je glas vodiča, kije povedal, da je v prostoru 160 peči. Delovanje poteka še po zamisli iz leta 1954. zmogljivost predelave je 20.000 ton letno. Kot v v.seh drugih halah smo se tudi tukaj seznanili s pbjavljcni vliki M. Ozmeca. želji, da ptijasnimo nekatere /elo enostranske i»btožbc v član- ku. dajemo naslednjih informaci- jo: V delovni enoti Javne snage je zapt>slenih 13 PK in K V delavcev, od teh st> štirje štiferji. strojnik in delov tnlja. Ta delovna enota je v preteklem letu tnlpeljala od sta- novanjskih hiš m poslov nih pn>- storov 170.000 kani. 3.200 keso- nov (4—7 m*). 620 cistern fekalij in je redno v zdrževala tudi depo- niji) vseh teh t>dpadkov v Brstju. Te količine txlpadkov smo zbrali v 15 K S občine Ptuj. kjer je na p»>dlagi tnlloka o obveznem zbi- ranjj in odvozu (xlpadki»v v ob- čini l*tuj. pi> sklepu Izvršnega "-veta. redni tedenski ^idvoz vhI- padkov. Razen i>bmočij rednega iKlvviza. tnlvažamo tnlpadke ludi IZ drugih KS in vseh deknnih organizacij, razen Ki.A Kidriče- vo. IX'lovne skupine st> sestavljene tKl* 2—5 delavcev in morajo na določenem rajt>nu pregledali in »HJpcIjati vse p<»siavljene kanie. Zatt» mi»rajo p«.»v prcčno dnev no prehtHlili 30 dt) 40 km. da pre- gledajo. pripraviji> ihIvoz. »hI- pcljejt) in pt>sprav ijt> »hI 600 do ^(K) kant dnevni). Dnevno šievilo kani jc tnlvisno od ptisameznega rajona in največ je ravno v KS litiris Ziherl. Prav v tej KS so de- lavci najbtilj obremenjeni. Vzrok temu st) neprimerno dolcKena mesta za kanie v zgradbah, saj je v /g; adbah (MS) nameščeno 294 kani. do katerih vxKli od 8 do 22 slopnic. Taki' M> v tej KS v se kan te nameščene v kleteh, lazen stano- vanjskih blokov Panonska 5 in \olkmerjeva 7.9 in I 1. kjerje47 kani pitsiav Ijenih ob blokih. Vse le kanic odvažamo dvakrat te- densko. ludi v i>pisanem stanovanj- skem bloku, ki ga navaja članeL u» jc v Volkmcrjev i 5 in 7 je na- meščeni) 9 oz. 8 kant. čeprav bi moralo biti v vsakem po 10 kant. Zalo je ludi stanje na sliki takšno, kakršno jc prikazano, saj so kante .bile izpraznjene zadnjič v sredo 29. decembra. Za tako stanje so v tem primeru krivi prvenstveno nekateri stanovalci, ki spravljajo v kanie ludi odpadke, ki tja ne so- dijo. ludi v drugih hišah je ob praznikih več smeli, vendar le te sprav ijo v odpadne P\ i vrečke, jih zavežejo in poslavijoob kante di> odvDza. Ne vemo s kako pravia) pisec zavaja javnost z nedelom leh de- lavcev. ki opravljajo najtežja fi- zična in nehigienska dela. saj je bilo na ta dan nameščeno v tej KS izven zgradb le 13.78 vseh kant in ne vse kante v KS. Menimo ludi. daje del krivde za tako informacijo pripisati ure- dništvu. kije nepreverjeno infor- macijo objavilo, čeprav z 20Hlne- vno zamudo Ne mislimoobčanom prikrivati ludi svojih napak, ki st> večkrat subjektivne, pa ludi objektivne narav e. Vemo le lo. da smo za lo delo zadolženi z občinskim ixllo- kom. da poizkušamo v sodelova- nju s KS in občani odpravljati naše napake, katerih pa sigurno s Likim pristopom, kot gaje pričel v novem letu pisec ne bomo zmaiijšev ali. saj st> prav delava le skupine ogorčeni in bodo povabili pisca in novinarje Tednika na zh»>r. da bi se o vsem odkrilo ptv govorili. Tudi ne vem odkod in v kakšen namen informacija z tKeno o onesnaženem mestu, ki je v pre- teklem letu prejelo 3. nagrado med vsemi kraji in mesti v regiji za svoj zunanji izsiled. Komunala, gradbeništvo m promel Piuj Ut'()MB\ URI l)NlSrV.\: ker je na piKlrocju iKlvo/a smeli vroa žglA^ih problemov, zoi kalcre nts»i krivi delavci izvajalca, ki deW» opravljajo po svojih najboljših močeh, bomo sredi februaija or- ganizirali širšo razpravo o leh problemih in s leni se/nanili ludi javnost. Ptujski atleti v Medulinu in v Ljubljani V okviru priprav najboljših slovenskih atletov je AZ" Slovenije or- ganizirala v januarju republiške priprave in sicer v Medulinu za srednje in dolgoprogaše. metalce v Novi Gorici ler skakalce v višino in daljino skupaj z reprezentanco SFRJ v Ljubljani. Pogoji v Medulinu so za dolgop«)gaše idealni v lem letnem času. saj le-li trenirajo dva do irikral dnevno. V Medulinu pa so še dodatne možnosti z uporabo pokritega bazena in športne hale. Na priprave v Medulinu sta bila povabljena člana AK Ptuj, večkratni slovenski prvak in zmagovalec maralona Mirko Vindi.š in njegova sestra, prav tako zmagovalka maralona Marija Vindiš. skupaj z njunim trenerjem, sicer trenerjem srednje in dolgoprogašev Francem Ivačičem. Priprave trajajo 10 dni od 20. do 31. januaija 1983. V okviru priprav skakalcev v Ljubljani pa je prav tako AZ Slovenije pi>vabila članico AK Ptuj Anico Šešerkovo, slovensko pr\akinjo v mni>goboju za si. mladinke in ireljeuvrščeno med članicami na repu- bliškem prvenstvu ler mladinsko zmagovalko v dvorani prav tako v daljavo; in člana AK Ptuj Sirca, perspektivnega skakalca v višino, ludi že člana mladinske republiške reprezentance. b. Klinkom VRTEC NA SNEGU Medlem ko pretežiii del ptujskih osnovnošolcev preživlja svoje zim- ske počiini,v kakor pač ve in zna — brez snega seveda, je na pohor- skih -smučiščih iz dneva v dan živahneje. flani smučarskega kluba Ptuj so namreč v sixlelova- nju z zvezo lelesnokuliurnih or- gaiHAicij občine pripravili več smučarskih tečajev za naše naj- maljše. Največ ptujskih cicibanov in pionirjev je na smučišču Trije kralji, kjer je v objemu gozdov oslalo še dovolj snega. V petek dopoldne smo se v zim- ski živžav vTlai na snegu vključili ludi sami, z beležnico in fotoiipa- raloni seveda. Vzgojiteljice VVZ Ptuj so po prihodu na smučišče prepustile svoje otroke vaditeljem smuč-arskega kluba Ptuj. tako kot pač vsak dan. Trenutek za ogreva- nje malih smučarjev pa smo izko- risiili za krajši pogovor z Igorjem Solinom, vodjem tečaja vrtec na siKgu. Potek tečaja je takole oce- nil: ,./e ves teden se trudimo s temi- le malčki na smučeh. Zadnji dan loiej v soboto, pa bomo imeli ne- kako zaključno tekmovanje v vele- slalomu. Naj povem, da je v pr- vem krogu tečaja 156 udekjženeev pretivscm iz vrtca. Spodnja meja siarosii je 5 let. V vrtcu na snegu daiemo največ poudarka osnovam smučanja. Malčki morajo osvojiti prve spuste na smučeh, osnovne zjivoje, ki pa nam debjo prec~ej težav. Ob zaključku prvega dela tečaja lahko |x)vem, da je pri skupinah viden precejšen napredek. S pridno vadbo in nadaljevalnim tečajem boilo malčki lahko osvojili smučarsko tehniko in s tem imajo vse pogoje, da lahko postanejo dobri smučarji. Ker imamo 156 malčkov, smo vadbo razdelili na tri skupine, ki vadijo v različnih časovnih paso- vih. Zato so vozili sem ludi trije avtobusi. V,siika skupina jc na sne- gu dve pedagoški uri. Po vadbenih urah imajo otrtvi malico. Malčke imamo razdeljene v tri skupine po 52. vsaka od teh skupin pa je razdeljcTia še na sedem osnovnih vadbenih skupin. Tako skrbi za vsako skupino 7 vaditeljev." ^ Naj k temu dodamo, da je v soboto, 22. januarja na zaključni prireditvi prvega tečaja i/redno živahno, vij so svoje malčke prišli biKlril tudi njihovi starši. Kar trije avtobusi so jih pripeljali na smučišče. Vsi mladi tečajniki so prejeli spominske diplome, prvih K) najboljših pa je prejelo tudi pi- smena priznanja. M. Ozmec Pna skupina malih tečajnikov skupaj z vaditelji smučarskega kluba Ptaj in svojimi vAgojileljieami iz vrteuv. Ustanovljen smučarski klub Slovenska Bistrica Vzporedno z razvojem zimsko rekreativnega središča občine Slovenska Bistrica pri Treh kra- ljih na Pohorju je med ljubitelji zimskih športov rasla tudi želja po ustanovitvi smučarskega klu- ba Slovenska Bistrica. Do uresničitve je prišlo v četrtek, 20. januarja 83» ko je iniciativni odbor pripravil jistanovni občni zbor kluba. Udeležilo se ga je okoli 50 mlajših pa tudi starejših obča- nov, predvsem ljubiteljev smučanja iz občinske- ga središča in §iree okolice. Ti so najprej ugodno ocenili aktivnosti iniciativnega odbora, zlasti še njegove predsednice Cvetke Potočan. Aktivnosti so potekale v okviru Zveze telesnokulturnih organizacij občine Slovenska Bi.strica. V tej skupnosti pa bodo nadaljevali tudi kot smučar- ski klub. Doslej so za to obliko zimske rekreacije skrbe- le predvsem osnovne šole in organizacije sindika- tov po svojih finančnih in kadrovskih sposobno- stih. Oboje pa so bile največkrat mnogo preskromne za doseganje vidnejših uspehov. Z ustanovitvijo smučarskega kluba Slovenska Bistrica je odprta nova pot razvoja zimsko šport- ne aktivnosti občanov, saj je ta prevzel naloge nosilca zimsko športnih rekreativnih pa tudi tekmovalnih aktivnosti na snegu. 2La uspešno de- lo so izvolili vodstvene organe kluba, sprejeli pravilnik in delovni program za letošnje leto. Osnovne smernice programa za to obdobje so: doseganje množičnosti članstva, dvig kvalitete smučanja, tako rekreativnega kot tudi vrhunske- ga ler skrb za smučišča in red na njih. S pridobitvijo nove smučarske vlečnice Veliki vrh pri Treh kraljih na Pohorju in hitrim razvojem skakalnega športa v ?5martnem na Pohorju so dani osnovni pogoji za hitrejši in [vedvsem množičnejši kvalitativni razvoj smuča- nja in drugih zimskih šfKjrtov. Klub bo končno prinesel enotnejšo skrb za vzgojo novih smučar- jev in tudi vaditeljev, ki jih sedaj v občini št močno primanjkuje. Viktor Horvat Z volilne skupščine Aerokluba Ptuj Za člane ptujskega Aerokluba je ?e ena težka^sezona, v katero so pred letom dni zakorakali z ve- likimi obveznostmi, tako do realizacije rinančnega, kot fizičnega programa. To je v uvod- nem poročilu o dveletni aktivnosti članov Aerokluba Ptuj poudaril dosedanji predsednik Drago Krepfl. na volilni skupščini v pe- tek, 21. januarja v delavskem <^u Franc Kramberger. Predsedstvo Aerokluba se je v minuli sezoni sestalo 5 krat in na sejah obravnavak) tekočo proble- matikp. Razen tega je ob njem delovala še komisija za poslovno poliliko, komisija za šport, komi- sija za Spon in razvoj ter strokovni Aktivno je deloval tudi aktiv Zvcre komunistov, med tem, ko I« aktivu ZSMS potrebno posve- Wi več pozornosti. Udeleženci volilne skupščine so v gradivu prejeli tudi poročila o aktivnostih posameznih sekcij, ki so v glavnem uresničile zastavljene programe, zato v poročilu predsrfnika to ni bilo zajeto. Za zboljšanje gmotnega položaja Aerokluba je v minulem letu izre- too dobro uspela vdika Aerotom- ooia. Kljub pomanjkanju izkušenj ^^ razumevanju velikega števila »lovnih organizacij in vvse repub- - ob aktivnem delu članov m Uubiieljev letalstva, tombolo »flcdno dobro izvedli in tako kar 3 milijone. Tako so v »-^iKi pokrili manjkajoča sredstva a l«o 1982. šponnimi prireditvami Aeroi^hij naj omenimo organ iza- ^ 20. jubilejnega republiškega ^i^lnega prvenstva, na katerem 5 ^lovalo 32 tekmovafcev iz vse ^ovcnijc. Prvenstvo je bilo dobro ^^"^rano, žal pa se je že prvi tekmovalec iz Novega mesta . P" i/venletališkem l»i^»anku smnno ponesrečil. Po končanem tekmovanju se je zgo- dila še ena nesreča, ko je zaradi neizkušenosti pilota strmoglavilo motorno letalo Slovoijgraškega Aerokluba. Na srečo brez žrtev. Uspešno je bil izveden tudi inter- nat motornega letenja, ptujski padalski pokal. Kurentov pokal v Markovcih, ter Štajerski pjokal na letališču v Moškanjcih. Naj omenimo še nekaj športnih uspehov članov posameznih sekcij AcTokluba. V modelarski sekciji so pionirji na Kupu oslobodjenja v fakovcu dosegli ekipno tretje mesto, med posamezniki pa je bil Stojč-evski peti. V republiškem r>rveiisivu mi>dek)v A I je postal Topolovec republiški prvak. Kup kombinata je prinesel prvo mesto Mil^i 7-uranu, na Kurentovetn pokalu pa je dosegel Vdunšek prvo mesto v brzincih. Tudi na državnem prvenstvu v Novem Sadu je dosege! Velunšek v brzin- cih I. mesto. Na republiškem prvenstvu — prostih modelov pa je dosegel Žagar drugo mesto, Velunšek prvo mesto v penjadh, Janžekovič pa tretje mesto. Velunšek in Žagar sta bila v pre- tekli sezoni člana državne re- prezentance, na svetovnem prven- stvu na Švedskem pa je Velunšek postavil nov državni rekord. Razen tega so modelarji dosegli še nekaj drugih pomembnih rezultatov. Poglejmo še nekaj vidnejših rezultatov pri padalcih. Pokal v Cakovcu je prinesd Zlatku Cušu prvo mesto, Janezu Vidoviču tretje mesto, Ediju Botolinu pa četrto mesto. Republiško mladinsko prvenstvo: ekipno drugo mesto, med posamezniki pa Ouš tretje mesto. Na državnem prvenstvu je f uš dosegel K), mesto, Bojan Zmave pa 14. Na PodlehniŠkem ix)kalu smo bili ekipno prvi, med posamezniki pa prvi Bojan Zmavc. PackiKl^a sekciia se ie t*) svojih uspehih povzpela v lanski se/oni na drugo mesto. V jadralni sekciji je bil najuspešnejši Igor Kolarič, ki je na republiškem prvenstvu dosegel drugo, na državnem prvenstvu pa 14. mesto. Razveseljivo je, da je med jadraki tudi več mlajših nadarjenih tekmovalcev. Posebej pa velja omeniti edino žensko predstavnico Mileno Cestnik, ki se je na državnem prvenstvu uvrstila v zlato sredino. V motorni skeciji so se udeležili Fizirjevega pokala in dosegli 4. in II. mesto. Na memorialu zagreb- ških pilolov so bili tretji, enajsti in štirinajsti. Po poteh partizanskih pikitov so dosegli tretje in sedem- najsto mesto. Na republiškem prvenstvu so" dosegli prvo mesto, na Aerorallv-u v Stipu pa je posadka Krepfl, Verbančič dosegla sedmo mesto. Na akrobatskem prvenstvu so dosegli 6. in 7. mesto, na državnem akrobatskem prven- stvu pa je Igor Kolarič dosegel 11. mesto. Posebej je treba omeniti motornega pilota Draga Krepfla, ki se je po zvezni rang listi uvrstil v minuli sezoni na tretje mesto in /alo prejel tudi posebno priznanje. K vsem tem uspehom je ned- vomno veliko prispevalo dobro soddovanje Aerokluba s širšo družbeno skupnostjo, s sosednjimi .'\eroklubi in Zvezo letalskih orga- nizadj Slovenije. Predsednik ZLOS. Alojz Gojčič jc v razpravi sodetoval z vzix)dbudnimi in obe- nem opozorilnimi besedami. Poudaril je namreč, da z varnost- nimi ukrepi na letališčih nikoli ne smemo bili zadovoljni. V dnigem delu skupščine so čla- ni Aerokluba razrešili dosedanje in i/volili novo 19-člansko predsed- stvo. Za predsednika so izvolili Jožeta Botolina, za podpredsed- nika pa Dimčeta Stojčevskega. Ob koncu so najzaslužnejšim športni- kom in pilotom Aerokluba podelili priznanja in diplome. M. Ozmec Člani Aerokluba med poslušanjem poročila dosedanjega predsednika Draga Krepfla. V nedeljo odprto republiško prvenstvo v judu Judo klub Ptuj je organizator odprtega republiškega prvenstva v judo za člane, ki bo v nedeljo 30. januarja s pričetkom ob 10. uri v športni dv«*rani Mladika v Ptuju. Clani judo kluba Ptuj si prizadevajo, da bi ta lepi šport čimbolj popularizirali in razširili svoje vrste s pritegnitvijo novih članov. Prav zaradi tega si tudi prizadevajo pritegniti na tekmovanja v Ptuju izkušene judoiste od drugod. Pričakujejo, da si bo odprto prvenstvo v neddjo ogkxlalo veliko število ljubiteljev juda iz Ptuja in okolice. S/oiro od prijateljice - športnice Globoko je odjeknila vest, da je sredi načrtov — delovnih in šport- nih — nenadoma umrla Marija Podgoršek iz Panonske ulice 5 v Ptuju. Prizadeti so njeni prijatelji, predvsem pa 14-leini sin, s katerim jc živela in ki je nenadoma ostal sam. Veliko svojih mod je puščala na športnih stadionih, na različnih tekmovanjih v kegljanju, plavanju in teku, in še je hitela novim do- sežkom nasproti. Skrb za sina pa ji ie bila največja ljubezen. Se rne- den jo je pokosila smrt. je živela za tekmovanje, ki bi naj bilo dva dni za tem. ko jo je zagrnila zem- lja na zadnjem počivališč-u v Sredi- šču ob Dravi. Prijateln nemi od bolečine ji ob- ljubi iajo. da je ik: bodo nikoli pozabili. Ohranili jo bodo v spominu takšno, kot jc vedno bila: skromna in nasmejana. Obljublja- jo ji tudi. da brnlo pi>maa,ili njie- nemu sinu, da bo lažje premagal bolečino in sainoto, ki ga bo poslej spremljala v življenju. Prijatelji 10 - ZA RAZVEDRILO 27. januar 1983 - TEDNIK TEDNIK - 27- januar 1983 OGLASI IN OBJAVE - ll POZIV PRODAJALCEM VSTOPNIC Vstopnice za letošnje kurentovanje so že natisnjene. Čakajo le kupce, še prej pa prodajalce, ki jih je vsako leto med 100 in 150. Tudi letos želi prireditveni odbor, da se jih v prodajo vključi čim več, zato poziva vse, ki bi želeli prodajati vstopnice, da se oelasijo v pisarni Turist biroja. Trg svobode 4, kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije. Provizija od prodanih vstopnic je kar ugodna, saj znaša 20 odstotkov. Odbor je mnenja, da bi bilo potrebno že v pred prodaji prodati čim več vstopnic. Če bi vstopnico kupil vsak zaposleni v ptujski občini, teh je čez 18 tisoč, bi odbor zbral blizu 400 tisoč dinarjev. Ob tem bi odpadli številni problemi, ki jih ima odbor v zvezi z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev, saj mora sam zbrati čez 600 tisoč dinarjev. F^ri prodaji vstopnic pa bi lahko veliko naredil tudi sindikat, še posebej, če bi šel v organizirano akcijo. Cena vstopnice ni pretirana, saj velja za odraslega 30 dinarjev in z.a otroka 20 dinarjev. Ob podobnih prireditvah je cena vstopnice vedno višja, pa ni zadreg pri plačilu; le pri kurentovanju se vedno zatika, saj Ptujčani trmasto in vztrajno odklanjajo plačilo. Pa bi bilo lahko drugače! MCi V soboto vabljeni v Cirkovce Cirkovčani pripravljajo to soboto celovečerni nastop domače folklorne skupine, tamburaškega orkestra in ljudskih pevk s čimer bodo v svojem domu krajanov celovito predstavili svojo ljubiteljsko kulturno dejavnost, saj ima v tem kraju na Dravskem polju bogato tradicijo in ugled, ki izhaja iz zanimivega ljudskega izročila plesov, šeg in navad. Prireditev bo popoldne ob 18. uri in organizatorji pričakujejo, da bc pritegnila pozornost številnih ljubiteljev pesmi, plesov in glasbe, ki bodo tudi to pot prišli na svoj račun. mš Tečaj za vaditelje smučanja v organizaciji STKS občine Slovenska Bistrica poteka te dni na rekreacijskem centru pri Treh kra- ljih na Pohorju, tečaj za vaditelje smučanja. Organiziranje takšnega tečaja je, ob vse hitrejšem razvoju zimsko športnega središča občine Slovenska Bistrica Trije kralji, po- stala nujnost, saj se veča zanimanje za zimske športe po vsej občini. Prvega tečaja, ki bo trajal okoli 50 ur, to pa je do konca februarja, se udeležuje deset kandidatov. Tako tečaje m vaditelje smučanja kot ludi začetniške tečaje predšol- ske, šolske mladine in drugih ob- čanov bodo pri Treh kraljih odslej vsakoletna praksa. Naloga usposabljanja novih smučarskih kadrov kot tudi pridobivanja začet- niških znanj na tem področju, bo v prihodnjem obdobju vodil, pred nedavnim ustanovljeni Smučarski klub Slovenska Bistrica. Viktor Horvat Poslej tudi v Ptuju nočni kino Za bralce TEDNIKA morda še tale novička, zlasti za tiste, ki niste navajeni hoditi zgodaj spat, oziro- ma vas okrog 22. ure, ko se konča naš ,,stabilizacijski" televizijski spored, začenja preganjati dolg- očasje. Jutri, 28. januarja in tudi v soboto bo ob 22. uri v Mestnem kinu v Ptuju prvič predvajan tako imenovani nočni spored ali prog- ram iz termina nočnega kina. Ta- ko bo tokrat na ogled ameriški barvni film SVET SEKSA, ki ga .sicer v rednem programu ptujske- ga kinematografa še ne bo zasledi- li. mš Ob našem obisku na smučišču I me kralji na siovenjebistriškem l\)norju smo zmotili med za- ključnim tekmovanjem tudi sku- pino tečajnikov — pionirjev iz osnovnih šol ptujske občine, ki so jih usmerjali vaditelji smučarske- ga kluba Ptuj. Vodja teea.iečaja Mitja Mrgole je zaključek prve izmene takole ocenil: »Presenetljivo dobro poteka tečaj, ki ga zaključujemo z da- našnjim sklepnim tekmovanjem v veleslalomu. Tukajjc trenutno 53 mlajših pionirjev m 5 vaditeljev smučarskega kluba Ptuj. Do sedaj težav nismo imeli, otroci so pridni ii> menim, da so zelo hitro na- predovali. Vsi tisti starši, ki so danes prisotni na zaključnem tekmovanju lahko to sami vidijo. Vsi tečajniki bodo dobili posebne diplome, v spomin na opravljen tečaj, prvim 10 najboljšim pa bomo pripisali .še dosežen čas in mesto. [)o konca počitnic name- ravamo organizirati še dva te- denska tečaja, seveda pa je vse skupaj odvisno od prijav. Naj ob koncu dodam, da vsi tečaji pote- kajo v .sodelovanju s telesnokul- turno organizacijo občine Ptuj. M. Ozmec \odja tečaja Mitja Mrgole med pripravami za zaključno tekmovanje pionirjev. .Mladi tekmovalci pripravljeni na start. Uspešna akcija hajdinskih gasilcev ,Močan pok je v petek. 21. ja- nuarja ob 3.45 prebudil Štefana IJ u bcca i z H ajd i ne. k i je opazi I. d a pelje iz smeri Krapina goreč to- vornjak. Takoj je stekel tui prvega iiasilca Jožeta Zupaniča. ki ima Ključ t)d gasilskega dt)ma. in je lanko vklopil sireno. S tem se je začela bliskovita reševalna akcija izurjenih gasilcev iz Haidine. Zc nicdprevozom doTiaidinske ■>dctcljice<'. kjer je goreči kamion ustav il, so gasilci poTcIicali Postajo milice Ptuj in (i IJ Ptuj za pomoč, saj so razpadajoče goreče gume puščale na ccsti dolgo gorečo sled m st) reševalci najprej mislili, da gre za več gorečih avtomobilov. Po pripovedi predsednika G D Hajdinaje bila akcija tako hitra, daje bil ze počasen, koso v pomoč prispeli Ptujcani. Pravi, da .šofer kamiona ni mogel verjeti, da so bili reševalci tako hitri. V akciji je sodelovalo 16 članov in 2 članici (.1) Hajdina. I t) je bil vsekakor primer, ki opravičuje nabavo zahtevne ga- silsko tehnične opreme in verjetno si bodo morale ustrezno opremo za ga.šenje lahkovnetljivih snovi posKu.šati nabaviti tudi druga društva ob tej prometni cesti. V primeru kakršen je bil ta so odlo- čale le niinute, .saj .seje pri tem- peraturi. ko .se je topil aluminij. bik> bati, da eksplodirajo rezer- voarji z gorivom. .Seveda pa oprema brez zaves- tnega dela ne pomaga, saj so dragocene minute požrtvovalni gasilci iz Hajdine pridobili s tem. ko, niso iskali ustreznih oblačil, marveč hiteli na pomoč nekateri cclo v mapcan. l o je vsekakor svetal zgled po- žrtvinalnosti. Besedilo in pt).snetek: L. C. Na posnetku je dobro vidno, da se je od vročine pri izgorevanju gum na zadnjih kolesih začel topiti aluminij. Ziatipar Janez in Marjeta Vojsk V soboto. 22. januarja sta na matičnem uradu v Ptuju svečano obnovila pred 50 leti sklenjeno zakonsko zvezo JANEZ in MARJETA VOJSK. Zagojiči 6 KS Gorišnica. Janez. roj. 1905 je bil zidar, Marjeta, roj. 1909 paje gospodinjila in delala na domačiji. V zakonu se jima je rodilo 6 otrok, danes pa sta zlatoporočenca ponosna tudi na 11 vnukov. Janez in Marjeta Vojsk med svojimi najbližnjimi v poročni dvorani SO Ptuj ob razglasitvi za zlatoporočenca. Koto: Langerholc RODILE SO: Ivanka Kanič, Breg 33 — Nino; Tatjana Verlič, Ul. B. Kraigherja 19 — Matejo; Silva Plohi, Rit- merk 8 — dečka; Marija Rozinger, Trstenjakova 14 — Kristijana; Antonija Marin, Bresnica 17 — Alenko; Jelka Krajnc, Osojnikova 5 — deklico; Dragica Hojnik, Podvinci 67 — deklico; Ana Cuš, Sakušak 52 — deklico; Ida Dobič, Mihovci 24 — Petro; Olga Vindiš, Repišče 15 — Polonco; Milka Krajnc, Mlinska c. 5 — dečka; Zo- ra Lah, Ziherlova pl, 13 — dva de- čka; Irena Lenarčič, Bukovci 11 — dečka, Marija Glaser, Bolečka vas 4 — dečka; Rozalija Bezjak, Zamušani 63 — deklico; Tatjana Zabavnik, Krčevina 61 — dečka; Olga Horvat, Pobrežje 40/a — de- čka; Frančiška Trnovec, Kocjan 11, G. Radgona — Andreja; Anica Čuček, Hvaletinci 21 — dečka; Majda Korošec, Desenci 1 — Matjaža; Irena Kovačič, Bukovci 99/b — Janeza; Marica Kramber- ger, Dolič 43 — Vanjo; Darinka Vaupotič, Lancova vas 54 — Darjana; Irena Krajnc, Sovjak 14 — dečka; Cecilija Mušič, Senešci 67 — Gorazda; Marta Rajh, Mi- hovci 85 — Petro; Sonja Klaneček, Vrazov trg 2 — dečka;. POROKE: Andrej Breg, Krčevina pri Vurberku 115 in Majda Lendero, Stuki 34; Milan Skrbnik, Strmec 119 in Marija Petek, Mezgovci ob Pesnici 39; Marjan Vršeč, Cirkula- ne 54 in Miroslava Domanjko, Cirkulane 54; Franjo Tolič, Medribnik 3 in Zinka Milošič, Ma- li Okič 45/a; Franc Skok, Dolena 35 in Elizabeta Temnik, Pristava 3/c; Stanko Bedrač, Repišče 3 in Sonja Penko, Trg svobode 3. UMRLI SO: Stanislav Krajnc, Velika Varnica 75, roj. 1940, umrl 15. jan. 1983.; Ana Zmauc, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1910, umrla 17. jan. 1983; Terezija Leben, Tibolci 17, roj. 1932, umrla 18. jan. 1983; Julijana Ožinger, Tibolci 40, roj. 1909, umrla 15. jan. 1983; Elizabeta Gajšt, Dom upokojencev Muretinci, roj. 1909, umrla 19. jan. 1983; Jožef Krajnc, Muršičeva 3, roj. 1898, umrl 19. jan. 1983; Franc Skofič, Draženska cesta 21, roj. 1908, umrl 20. jan. 1983; Marija Plohi, Sobetinci 31, roj. 1905, umrla 20. jan. 1983;; Urška Cuk, Dom upokojencev Ptuj, roj. 1914, umrla 20. jan. 1983; Janez Vidovič, Gorišnica 175, roj. 1922, umrl 21. jan. 1983;!; Ernest Hren, Gorca 12, roj. 1905, umrl 23. jan. 1983; Ivana Bolcar, Spuhlja 13, roj. 1912, umrla 18. jan. 1983; Marija Seruga, Spuhlja 34, roj. 1905, umrla 22. jan. 1983. izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški ko- legij, ki ga sestavljajo vsi novi- narji zavoda, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Majda Goz- nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec in Marjan Šneberger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celo- letna naročnina znaša 360 di- narjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603- 31023. Tiska ČGP Večer Mari- bor. Na podlagi zakona o ob- davčevanju proizvodov in stori- tev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. PROMETNA BILANCA 1982 Tako bi lahko nadeli naslov oceni varnostnih razmer v cestnem prometu na območju občine Ptuj v minulem letu 1982. Za oceno smo prosili Aleksandra Majdiča, namestnika komandirja postaje milice v Ptuju, ki je dejal: ,,Ko ocenjujemo varnost v cestnem prometu za leto 82, moramo najprej povedati, da je ta glede na leto 81 nekoliko boljša. Menim, da k temu precej pripomoglo naše prizadevanje in aktivnosti na področju preventive. Ce bi tudi ostali dejavniki, ki so odgovorni za prometno varnost opravili svojo nalogo bolj solidno, bi bili rezultati Se ugodnejši. Pokazatelji iz analize stanja nam povedo, da smo z ustreznimi ukrepi in ostrejšo kaznovalno politiko verjetno le dosegli napr^ek, če ne dru- go, zmanjšali mo število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. Skozi vso leto smo si pri- zadevali in opozarjali pristojne in ogrožene. Na raznih posvetih in preventivnih predavanjih smo poudarjali, da je tudi vloga krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela na določenih območjih, pri izboljševanju prometno-varnost- ne situacije, vse večja in odgovornejša. Zal ugotavljamo, da prav ti nosilci niso storili dovolj, v nekaterih sredinah celo ničesar. Odgo- vornost za to nosijo predvsem krajevne konfe- rence SZDL po KS, v združenem delu pa sin- dikati ali ustrezne komisije. Lahko bi rekli, da je tem dejavnikom prav malo mar, kaj se doga- ja z njihovimi krajani ali sodelavci v združenem delu. Pokazatelj, da je v letu 82 v občini Ptuj izgu- bilo življenje 25 ljudi, je kljub zmanjšanju letu 81 m nadvse zaskrbljujoč. Postaviti je treba vprašanje, kaj storiti, da bi to situacijo še iz- boljšali? V letu 81 smo imeli v prometnih nesre- čah sicer 32 smrtnih žrtev, kar je še huje. Zato smo skozi vso leto skupaj s člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je po naši oceni zelo aktiven, vztrajali pri prizadevanjih, da bi v številnih akcijah in predavanjih prenesli na občane ali voznike čim več znanja o cestno prometnih predpisih, obna- šanju v prometu, ter seveda zagotovili, da bi bilo čim več vozil tehnično brezhibnih. Zal pa so te'akcije pokazale nasprotne rezul- tate, zato bomo z njimi nadaljevali še naprej in še pogosteje jih bomo izvajali. Zelo uspešno nadaljujemo z našo skupno akcijo ,,brezhibno vozilo je varno vozilo". Pomembno delo je bilo opravljeno tudi po osnovnih šolah, kjer so svo- jo nalogo dobro opravili mentorji za prometno vzgojo. Opozarjali smo predvsem na primerno obnašanje v času šolskih počitnic ter pri hoji ali vožnji v šolo in domov. V začetku šolskega leta smo izvajali preventivne akcije v družini šol, skupaj s člani sveta za preventivo pa smo tudi pregledovali varnostne načrte, da bi tako zagotovili čimbolj varno pot v šolo in domov. Tako lahko ugotovimo, da je bil v primerjavi s prejšnjimi leti storjen na tem področju velik napredek." Koliko prometnih nezgod ste pravzaprav ob- ravnavali v letu 82 in kateri so bili najpogostejši vzroki nesreč? ,,Lani smo obravnavali 369 prometnih nesreč na območju občine, medtem ko smo jih v letu 81 obravnavali le 327. Število nezgod se je torej povečalo, vendar pa so posledice precej manjše. Kot sem že povedal je bilo v letu 81 v nesrečah mrtvih 32 udeležencev, lani pa 25. Huje poško- dovanih je bilo leta 81 čez 80 oseb, lani pa 78. Lažje poškodovanih je bilo leta 81 kar 283 oseb, lani pa le 223. Seveda je v lanskem letu neprimerno višja vsota materialne škode na vozilih. Med vzroki nezgod je še vedno na prvem me- stu neprimerna (prehitra) vožnja, oziroma neprilagojena hitro.st. Na drugo mesto pa se je kot vzrok nesreč povzpela vinjenost voznikov. Poglejte, leta 81 smo ugotovili 738 vinjenih voznikov, lani pa kr 1053. To pomeni, da bomo morali nadzor nad tem še poostriti. V letu 82 smo zoper kršitelje v cestnem prometu podali 4160 predlogov, leto prej pa le 4036. Mandatno kazen na kraju prekrška smo izdali 6468 ose- bam, od katerih smo izterjali denarno kazen v znesku nad 1,5 milijona din. Precej udeležencev smo tudi opozorili, vendar to ni naletelo na za- dovoljiv odinev, zato smo v drugi polovici leta 82 pristopili k ostrejšim, represivnim ukre- pom." Kakšna bo, glede na vse dosedanje ugotovi- tve, vaša usmerjenost pri delu v letu 83? ,,Po sedanji analizi stanja na področju prometne varnosti bomo izdelali ustrezne zaključke, ki nam bodo dajali smernice za naše nadaljnje delo. Predvsem si bomo še naprej prizadevali, da bi storili na preventivnem po- dročju čim več pozitivnega. V to se bodo morali vključiti tudi o.stali faktorji, predvsem KS in združeno delo. Skupaj s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bomo izvedli še več akcij. Skupaj z organizacijo za vzdrževanje cest bomo pregledali vso obstoječo prometno si- gnalizacijo, manjkajoče dopolnili, nepotrebno pa morda odstranili. Nadaljevali bomo tudi s skupinskim delom, mislim predvsem na množične akcije zoper pešce in kolesarje, ki ,so najbolj ogrožena kategorija udeležencev. Na drugi strani pa ugotavljamo, da so prav ti tudi najbolj nedisciplinirani. Skratka, odslej bomo bolj rigorozni pri vseh tistih prekrških, ki so najpogostejši." M. Ozmec RAZISKOVALNA SKUPNOST OBČINE PTUJ V skladu s Pravilnikom o podeljevanju nagrad in priznanj inovatorjem v občini Ptuj (sprejet na seji skupščine Raziskovalne skupnosti občine Ptuj 15. 2. 1979) Komisija za pospeševanje inova- cijske in raziskovalne dejavnosti objavlja RAZPIS ZA PODELITEV NAGRAD IN PRIZNANJ NAJUSPEŠNEJ- ŠIM INOVATORJEM V OBČINI PTUJ V LETU 1982 Nagrade in priznanja najuspešnejšim inovatorjem v občini Ptuj podeljuje vsako leto ob Dnevu inovatorjev občine Ptuj 30. marca Raziskovalna skupnost občine Ptuj. Nagrade in-priznanja .se podeljujejo za preteklo leto posame- znikom ali skupinam za najboljše dosežke na področju inventivne dejavnosti in sicer za: — izume; — vzorce; — modele; — tehnične in druge izboljšave kot je določeno z veljavnimi predpisi. Natečaj velja le za dosežke, ki so bili predhodno priznani od pristojnih organov. Za obdobje enega leta se lahko podelijo največ tri nagrade in največ pet priznanj. Vrednost nagrad je: 1. 7000 din 2. 6000 din 3. 5000 din Predloge, v skladu s pogoji razpisa, lahko dajo komisije za inventivno dejavnost ali delavski svet v temeljnih in drugih organi- zacijah združenega dela. družbeno-politične organizacije, društva ljudske tehnike. Društvo inženirjev in tehnikov, druga strokovna društva in posamezniki. Pismene predloge z utemeljitvami sprejema Komisija za po- speševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti Raziskovalne skupnosti občine Ptuj. Raičeva 6. do vključno 12. februarja 1983. Komisija za pospeševanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti