Političen list za slovenski narod.
1»0 poŠti prejemuu velja r 7л oelo leto predpisan 1Г» irld., za pol leta H gld., z* četrt leta
4 irld., ta en mesec 1 eld. 40 kr. V administraciji prejeman те1Ј4: Z» celo leto 1'.* cid., na pel leta ß sld., za "'Otrt leta <1 gld., za en nieseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 trld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» opravništvo (administracij») in ckepedicija, Setueniške ulice »t. 2.
Naznanila (mserati) se sprejemajo ia твЦк tristopna petit-vrsta: 8 kr., Je »e ti*k* enkrat; 12 kr. i« se tiska dvakrat, 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno г matiji».
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredulUvo je v Semeniškib ulicah Ii. it. 2.
I z hit j a vsak dan, izvzemši nedelje in praznike. ol< 1 ,6. uri popoludne.
Ätey. O.
V Ljubljani, v četrtek 13. januvarija 1887.
I^etuilt \V
Važnost in dolžnosti katoliškega tiska.
Izšel je v Sarajevom prvi broj „Vrhbosne", ktero so tudi nam Slovencem prijatelji priporočali v naročilo in marsikomu poslali prvi list na ogled. „Vrhbosna" se sedaj s tvarino, ki jo nam podaja, sama hvali in priporoča. Da ne pretiravam, priča naj sledeči članek, ki ga podam čitatelju v prevodu. Naslov mu je: „Važnost in dolžnosti katoliškega tiska."
Ako se oziramo na nasledke, moramo brez dvoma knjigotiskarstvo prištevati najznameuitejim iznajdbam človeškega uma. Kolik spremen je nastal vsled tega v vseh vrstah človeškega znanja! — Prve plodove tega božjega daru — zakaj od zgoraj je vsak dober dar in vsako popolno darilo — je vživola sv. vera in cerkev. Zato eo lahko že I. 1474 trdili „bratje skupnega življenja", ti pridni knjigo-tiskarji, „da je učiteljica vseh umetnosti cerkvi na dobro". To nam dokazujejo najprve tiskane knjige. Vulgata je izšla do 1. 1500 več nego v 100 izdajah; pred Lutrom je bilo na svetlem 18 popolnih nemških biblij; v letih 1470—1500 so bila tiskana razna dela sv. Tomaža Akvinskega v 216 izdanjth; do I. 1500 je bila tiskana znana uscetičoa knjiga „Nasledaj Kristusa" v raznih jezikih v Sit natisih; v tem času je bilo izdanih do 100 del, kjer jo bilo nabrano gradivo za cerkveue govore ali uaerti govorov, ali pa so se razpravljale druge pomožne znanosti. Vse to nam kaže, da je pravo zadel humanist Jakob Wimpheling, rekoč: „tiskane knjige so ob enem glasitelji evangelija, oznanovalci resuice in znauosti. da so plodovi, ki služijo Bogu v čast, dušam v korist in izobraženju ljudstva".
Toda hitro ee opazi težnja pretkanega onega neprijatelja božjega in rodu človeškega, kako bi to izvrstno umetnost dobil v svoje roke. Odkar )o pokuil politično-cerkveni prevrat v 16. stoletji, začelo je služiti tiskarstvo slepariji vsake vrste, zavijanju resnice in prekanjeuosti; tu najdejo neprija-telji najvspešneje orožje, da v hudo obračajo naj-večo dobro ljudstva iu zatirajo vero. Znano je, kako je tedaj napredovalo krivoverstvo, kolike duš je po-
gubil oni ubijalec, in to vse s pomočjo te divne, recimo z zborom Haltimorskim: božanske umetnosti. Po tem krivem potu se je vedno bolj širilo tiskarstvo. a dandanes je kakor narasla reka prestopilo meje dopuščene in pristojne in naglo rabeč svobodo ves svet preplavlja z brezbožnimi, kužnimi spiei, ki trosijo laž in zasramujejo nravnost, cerkev in Boga samega.
Na najvišem mestu v naši sv. cerkvi so to gorko obžalovali. Pokojni veliki Pij IX. je rekel, da nič tako ne škoduje veri in nravnosti krščanskega ljudstva, kakor oua grda kuga knjig in spisov, ki povsod izhajajo in grešiti uČć; ki z velikimi stroški v pogubo ljudstvu širijo zapeljivo pisane laži in posebno neopreznim kvare um in srce.
Naše dni je toraj razvilo slabotiskarstvo veliko delavnost, poglavitno pa ono deluje v časopisji; vsaj dandanes služi novinarstvo vsemu: rabi ga znanost, politika, diplomacija, stranke. Poprej pisali so o važnih vprašanjih knjige, pozneje brošure, a sedaj večidel vse obravnavajo po novinah. Meja pravo svobode moderno novinarstvo ne poznti; glavni nalog mu je: s pikro, skoro sntamOro mržnjo pisati proti veri; načela resnice in pravice pobijati. NovoŠeguo časopisje zaničuje cerkev božjo, hujska proti njej sovraštvo in seznanja Ijndstva z najpogubnejimi nauki. Nikdo ne more izreči, koliko pri tem trpi zdrava nravnost, koliko sv. vera. Proticerkveno no-vine so mnogovrstne in se pečajo z vsemi mogočimi novostmi in vprašanji; vendar so vso dec* enega duha, imajo skupen izvor in skupen namen. Iu ta namen je: razdrobiti krščanstvo v človeški družbi. Zato pa najprej treba odstraniti vpliv cerkve na javno in privatno življenje in Človeštvu kazati, da sreča na tem svetn je človeku edini namen. Vse nadnravno, trde, je sleparija, kradejo človeku upanje na večnost in mu trgajo vero iz srca. V nravnem oziru dovoljujejo mnogo, ali imajo le za človeško slabost; kar zabranjuje in obsoja krščansko nravo-slovje, ds, takih je dokaj, ki naravnost žalijo človeški čut sramožljivosti.
Cerkveni poglavarji so toraj kazali škodo, ki nam preti od takega knjigotiskarstva, pa so tudi opominjali verne na dolžnosti, ki jih imajo temu nasproti. Pij IX. je pogosto spodbujal možč, ki so
se odlikovali s pobožnostjo. umom. zdravo znanostjo, da naj pod pokroviteljstvom domačih škofov s svojimi spisi branijo vero, pobijajo njene protivnike, odkrivajo in spodnašajo njih krive nazore in da podučujejo neoprezne ljudi, posebno neskušeno, k zmotam nagibajoče se mladino. Veselilo se je pa zelo njegovo očetovsko srce, ko je videl, kako vstre-zajo njegovemu pozivu in njegovim željam ua vseli straneh možje, navdušeni za cerkev in sveto stolico, ter s primernimi spisi pobijajo zmoto slabih časnikov, braneč pravico in resnico svojemu imenu na čast.
Tudi sedaj vladajoči papež Leon XIII. je o tem pogosto povzdignil svoj glas. Ko je 22. febr. 1879 sprejel odposlanstvo katoliških novinarjev, jim je rekel: „Ker je vsled obče uvedenih običajev treba izdajati časopise, uaj katoliški pisatelji gledajo na to, da obrnejo v korist človeške družbe in v varstvo sv. cerkve vse, kar sovražniki obračajo v nju pogubo. Seveda se katoliški pisatelji ne morejo in ne smejo meriti s protivniki v laži in zofizmih, vendar jih lahko dosežejo s tem, da pišejo raznovrstno, izbrano in marljivo; lahko jih pa prevladajo, ako bralce seznanjajo s koristnimi stvarmi, posebno z resnico, za ktero duh teži po naravi in ki je tako silna, izvrstna in lepa, da se je um poprime blastuo iu nehote, le da mu jo kdo pokaže." — Nedavno je pisal Portugalskim školom: „Vplivajte tudi za-naprej, svetujte in opominjajto. kakor morete, da odvrnete ljudi od takih pokvarjenih izvirkov (namreč slabih časnikov) in jih privedete k zdravim studencem. Posebno vspešno bo, ako se bodo po Vašem prizadevanji in pod Vašim vodstvom izdajale novine, ki naj celijo strupeno zlo, ki se vsiluje od povsod."
Tem pozivom in svarilom svete stolice so so pridružili tudi škofje in vsi tnarni katoliki. Spom-uitno se le na določbe II. občnega zbora Baltimor-skega od I. IS0»>, ktero je vkrenil glede knjig obče in posebej glede časuikov. Vsi duhovni pastirji, se tit bere, so dolžni delovati proti slabemu tisku. Velika je želja, da se povsod osnujejo pobožna drnštva za širjenje dobrih knjig; šolske knjige treba je kolikor moč očistiti vsega, kar jo proti veri iti nravnosti ; vsak škof je dolžan imenovati cenzorja, ki naj pregleduje molitvenike in verske spise. Pregle-
LISTEK.
„Pro Slavia" ali nekaj o beneških Slovencih.
(Dalje.)
Dou pred poroko je še bolj sijajno „pogrnjeno" 1 V dan poroke grč ženin s „kljočo" in drugimi snubači-sorodniki in z mnogim spremstvom po svojo nevesto, kterih jeden naznani njih prihod z navadnim etreljaujem. Najpred se pripravlja „kljoča" vstopiti v hišo, ali tedaj gredo hišni vunkoj, zaprejo za seboj vrata, ter vprašajo, po kaj je prišlo. „Kljoča" (enuboč) so dela, kakor da bere pismo, ter jim odgovori, da je prišla po nevesto. Ali hišni tajijo, da bi bil. tukaj; pa „kljoča" le sili ter jih zavrne, da pr«» v tej hiši oua biva, ker čuti njen duh. Po dolgem (navideznem) pričkanji pripeli"'0 vun staroženo, ter vprašajo, ni li morda to nevesta? In .kljoča" reče: Net Tista, po kteri vprašam jaz,
ima gladko čelo, lica rožnate, ter daje prijeten duh ljubezni od sebe. Kjer ima nevesta več odraščenih sester, pripeljejo vse poprej prod „kljočo", kakor njo samo. Tako pripeljejo eno, potem drugo — tudi izmed sorodnic nevesto — ter vprašajo, je li morda ta prava?! Vsako povonja, če diši po nevesti, doklor no najde prave. Ali ta je priprta v sobi z njenimi tovaršicami, ter takoj gre k nji in jo prime („kljoča") za roko ter jo položi na roko ženina (odtod prihaja tneuda tudi ime „poroka"). Zdaj se napravi vsa družba, potem ko jim jo ena tovaršica pripela suhe ali sveže „šaple" na suknje, s pogostnim streljanjem v cerkev in potem, ali včasih tudi popred, k sin-daku ') (župauu) zastran civilne poroke v oziru državljanske veljave; kajti v Italiji veljtt fakultativni civilni zakon. Vsled tega se oklici namenjenih ženinov naznanjajo tudi na „deski", kakor drugi javni oglasi; v mestih pa tudi po časnikih, kakor sem
') „Sindak" nil hipen, občinski predstojnik, ne sme biti očitni „klerikalec" ali dober kristijan, ampak liberalec, ka-korina je uroa laika vlada, sicer ne dobi od nje potr-
I jenja I -	Pk
bral v „Uittadino italiano" v Vidmu. K „siudaku" hodijo ženini na deželi v slov. Benečiji navadno v hodni obleki! Zakaj? si tudi lahko sami mislite!...
Po dovršeni in krščansko-katoliškem obredu opravljeni poroki korakajo vsi svatje, mnogokrat z godbo na čelu, proti ženinovi hiši po poti, ki jo posejaua s cvetlicami, in včasih pod zoleuimi slavoloki. Blizo svatovske, oziroma ženinovo hiše, skuša nekdo šiloma odpeljati vodji („kljoči") nevesto, da bi jo ta ne mogel izročiti tašči, ali to se mu ne posreči iu slednjič zamore stara družinska mati izročiti mladi nevesti „kuhenco" (kuhalnico) v znamenje oblasti nove gospodinje in vsi h domačih opravil. Potom poljubuje nevesta vzajemno vso hišne ljudi; slednjič pride pojedina, med ktero streljajo zuuaj, noter pa plešejo svatje štajarski „stari valček" (stari ples), kterega spremlja godba, „cigu-cajna" imenovana, pri kteri godbi obračajo vsi godci s klarinetom, piščalkami in drugimi trobentami ves život semtortje, pregibaje glavo, ramen» in noge, kar je vse prav komično gledtyU. ^ai.^udne godce. Prvenstvo imajo povsod, se.
va
dujoc knjige, naj presojevalci ne gledajo le na tvo-rino, ampak tudi na slog, in naj skušajo popraviti pomanjkljivosti. — Kar se tiče časopisja, označuje zbor najprej razmero škofovo do katoliških novin in zatem poroča radodarnosti duhovnov iu ljudstva tista društva, ki podpirajo katoliško tiskarstvo in določi, da naj se vsako leto po vseh večih cerkvah v ta uamen napravi darovanje, ali da ordiuariji gledajo, da po drugem potu dobijo denarja, zakaj brez denarja, pravi zbor, bi taka društva le životarila iu ne dosegla svojega namena.
(Koui-f prib.)
Ituski glasovi o llolpuili.
Nekaj v Petrogrodu živečih bolgarskih ubežnikov sklenilo je v najnovejšem času iz svoje srede sestaviti deputacijo, ki je šla okoli več imenitnejih ruskih pohtikarjev, ktere je spraševala, kako in kaj mislijo o bolgarski bodočnosti.
Deputacija obiskala je med drugimi kueza Dondukov-Korzakovoga, Kaulbarsa in I g ti a t i j e v e g a. Zanimivo je, kar je ondi slišala. Začnimo toraj e tem, kar je zvedela pri Dondukov-Korzakovetn. Le-ta je rekel: „Bolgarski položaj je ravuo sedaj silno težaven io nevaren. Kako se bo iz njega izmotala, je čisto bolgarska zadeva, v ktero naj se Rusija uiti ne meša ne. Cem шаој se bo Rusija v bolgarske zadeve vtikala, tem-bolje bo za njo in Bolgarijo ter za spornzumljenjo med obema. Pri mladi državi vedue kaj vre in kipi; kakor jaz Bolgarijo poznam, sem kaj takega tudi pričakoval. To smo doživeli na Grškem, Rumunskem in Srbskem, in to ni prav nič diuzega, kakor čisto navadna posledica, kedar in kjer se kak tlačen narod do samostojne države vspne. Rusija za to ne sme Bolgarije prav nič siliti ne na to, ne na ono stran, temveč naj jo le pusti, kam da se bo sama nagnila. Nasi diplomatje so na Bolgarskem silne kozle preobračali iu teh ue bo lahko drugače popraviti, kakor če Bolgarom pustimo, da se razvijajo, kakor jim drago. Velika nesreča za nas jo to, da ne znamo ločiti političnih razmer od trgovinskih in narodnogospodarskih. Če na Balkauu avstrijski izdelki in trgovina prevlada, to nima še političnega pomena, temveč je tako, ker mora biti vsled geogrsfičue lege te države. Da pri nas še ne cvete izvozna trgovina, iu da nimamo takega blaga, kakor ga ima Avstrija, Nemčija, Francozje in druga Evropa, tega vendar niso Rumunci, Srbi iu Bolgari zakrivili.
Kar se tiče izvolitve kneza, mislim, da oseba njegova pri vsem tem ni prav nič merodajna, naj bo Peter ali Pavel, kajti knez bo moral vedno to storiti, kar bo narod hotel. Prav zato lahko brez vse skrbi Mingrolco volite. Kolikor ga sam poznam in to vom, ne bo „nikomur" dovolil vtikati se v bolgarske razmere; spoštoval bo tudi Vašo ustavo, kar je sedaj za Vas poglavitna reč." Ko ga nekdo vpraša, če bi bila kandidatura Ignatijevega možna, je rekel Dondukov - Korzakov: Ne, ker ga po celi Evropi predobro poznajo, kot tistega diplomata, ki bi takoj skušal Veliko Bolgarijo na noge spraviti. Naj Bolgarom ue bo žal zanj, saj bodo Macedonijo tako lahko dobili — kedar se bo jela Turčija podirati, kar ni že več daleč. Bolgarska bodočnost bo slavna in sijajna. Kot Velika Bolgarija raztezala se
kterim se vsi vklanjajo in napivajo s cividinom, marvinom in včasih pri bolj premožnih pijejo svatje tudi spodnje-italijanske ognjena vina v buteljkah. Med tem se hodijo svatje sprehajat paroma pod milo nebo, da se odpočijejo in okrepčujejo za nove „dance". Te veselice trajajo pogostno po dva do tri dni. V znamenje podložnosti začne žena moža odsihmal „vikati", kar delajo tudi Rezijanske žene, kterili narečje je z laščino že toliko pomešano, da brez znanja laščine je skoraj ni moč umevati.
Še bi vedel mnogo pripovedovati o njih marsi-kterih običajih, pa da ue naraste odveč ta sestavek in da potrpežljivih bralcev „Slovenca" preveč ne vtrudim, poglejmo dalje, kaj hudega se je godilo našim ondašnjim rojakom preko meje dne 8. julija minulega leta,
Strahovita nesreča je zadela dne 8. julija Er-beško dolino. Malo pred poludnem tega dneva ko ee začeli črno-sivi oblaki valiti in solnce otemnje-vati. Vročina neznosno pari, ozračje je motno, ki kar duši človeka. Oblak za oblakom podi se naprej,
bo do dveh mčrij, do črnega na iztoku in do egej-skega na zapadli in to ji bo dalo vrhovno vodstvo na Balkanu, če tudi so ji bodo Srbi io Grki z orožjem v roci vpirali."
Deputacija je šla na to h Kaulbarsu, kjer je pa takoj drugo pesetn slišala. Kaulbars je rekel: „Sedanji bolgarski regeutje so prav prava roparska druhal, ktero naj bi čem preje tem bolje stran spravili. če hočejo mir v deželi. Kar se je zgodilo, vse so regentje zakrivili! Zato pa naj jim Bolgari oblast iz rok strgajo in takoj bo mir v deželi. Će ве ne dajo odpraviti z lepo, dajte jih s silo! Če ne gre drugače, napravite revolucijo in naj regente odstavijo. Za kandidata zdi se mi Oldenburžan bolj umesten kakor Mingrelec, ker bi ga druge velesile poprej priznale, kot Mingrelca, za kterega Bolgari sami ne marajo. Kar se pa tiče povrata Batten-beržana, se ga pa le varujte, če nečete takoj za ujim Rusov v deželi imeti, za kar se pa vendar ne bodete pulili."
No, reči se mora, da je res, kar trdi Slovenec, da imajo vsake oči svojege slikarja in vsaka glava svoj svet. To smo že sedaj videli, ko je bila deputacija pri dveh. 1)а se še bolje prepričamo, spremimo jo še k tretjemu, k zvitemu Iguatijevu, ki je prejšnja leta vso Evropo za nos vodil. Ko mu deputacija pove, po kaj je prišla, se ji Ignatijev namuzne iu pravi:
„Bodete krnalo slišali. Najprvo morate regente odpraviti, kajti pot, ki so jo nastopili, ni prava. Kedar jih mislite odstaviti, glejte, da se bo vse vršilo po postavnem potu. Sile se varujte. Takoj na to pa skrbite, da si izvolite kneza. Le tako se izkopljete iz blata, kjer sedaj cela dežela tiči in to vas bo rešilo. Za kneza si izvolite kogar koli, kajti če se bodeto zvesto držali ustave, Vam ne more noben knez škodovati. Nikdar pa ne pozabite, da ste bili sužuji in kaj da je Rusija za Vas žrtvovala. B o-dočnost Vašaje velika in sijajna!"
Tako eo sodili trije odločni Rusi bolgarske zadeve, vsak iz svojega stališča. Prvi iu poslednji zmerno in modro, srednji — Kaulbars — po stari navadi. Iz tega si bo že vsak kolikor toliko lahko napravil mnenje, kako da pošteni Rusi o Bolgarih mislijo in pa — da Kaulbarsov na Ruskem ni ravno preveč, da bi se vboga Bolgarija tresla pred njimi. Pač pa bi bila dežela srečna, če bi dobila za kneza kakega Dondukov - Korzakovega. Raca na vodi! to Vam je mož, kakoršuih Rusija tudi ne bo imela na izbiranje in prav takega bi Bolgarom iz srca privoščili.
Politični pregled.
V Ljubljani, 13. januvarija.
IVotruuje dežele.
Ponemievanja na Štajamkeni še ue bo konec. V naučuem odseku deželnega zbora imeli so nedavno veliko debato zarad neke resolucije, ki jo je večina sklenila gledö potrebe poiuka v nemščini po vseh ljudskih šolah. Slovenci se bodo v polnem deželnem zboru tej nakani na vso moč nprli, toda kaj pomaga, ker že sedaj vemo, da bodo propadli. Poročevalec o tej stvari je poslauec Vestenek. Nemci so vendar nespametni, da Slovencem svoj jezik tako posili vrivajo, s čemur nam namesto ljubezni le inržnjo do Djega bud»'. Naj ga nikar ne vsiljujejo, kamor ne grč, pa se ga bodo Slovenci sami zdatno
ki se polegajo na kolistoječe holmce. Goste tmine zavijajo vse stvari; stemui se, kakor ob mraku. Edino gosto-švigajoči bliski osvitlujejo temo nastale nevihte in odmev bučečega groma moti grobno ti-hoto. Ptičje petje potihne; kajti ptičice letajo k svojim mladičem v gnjezda, celo lastovica spne nad gnjezdicetn pod streho svoje peruti, da varuje mladiče svoje, kakor da sluti žugajočo nevarnost. Tudi otročiči se oklenejo svojih starišev in vsi gledajo bledi in polni bojazni ter trepetaje čakajo bližajočo ee nevihto.
Ravno je poludne. Kakor da so se odprle vse zatvornico nebeške, lije dež v potokih in vtrgani oblaki ho lili na zemljo, kakor ob vesoljnem potopu. Vode se vzdigujejo, padajo čez strmine in Šumć, da je groza! Potok Erbec narašča, prestopi bregove ter spremeni dolino v samo jezero. Dolina je kar zginila; postala je dno jezera, ktero meri od ustja Alberona pod Ažlo (eno uro nad Špetrom) do blizo Zamira nad Pičičem, sedem kilometrov v dolgosti. In vse to se je zgodilo v manj kakor eni uri!
rajši učili, kakor se ga pa tako, ker po sedanji metodi poduk v lastnem jeziku zanemarjajo in, kedar iz šole pridejo, ne znajo ne tega in ne ouega. Največja bedarija jo pa, nemščino otrokom v ljudskih šolah po kmetih v glavo vbijati, kjer je v resnici ves trud zastonj, ljubi čas pa zapravljen. Tiste nemške besede, kar se jih najboljši kmetski paglavec v šestih letih v domaČi šoli nauči, niti toliko niso vredne gledö porabe v pozuejem življenji, kakor so hlače veljale, kar jih je šolarček v teh šestih letih raztrgal. Tega ui treba dokazovati, kar vsakdanja skušnja dovelj in Še preveč uči. Pri tem je pa zguba jako velika, ker se slovenski šolarček med tem časom ni učil za življenje potrebnejih reči. kakor pa je tista nemščina, ki se otrokom v kmetskih šolah v glavo vbijs. Oziraje se na vse to, pač ue moremo druzega reči, kakor da Nemci le na to merijo, kako da bi Slovenci večji gumpci ostali, da bi Nemci še na dalje lahko uad njimi gospodarili. Kajti tega menda vendar eaini ne bodo verjeli, da bi nas na ta način — po-nemčili. Če pa to rniatijo, se jako motijo. Po tolikih stoletjih, po tolikem pritisku in takih poskušnjah bi se bili že vsaj lahko prepričali, če bi ne imeli otrp-njene voljo.
Nemiko-llberalni zvonec v Avstriji je že zdavnej počen in njegovi stranki do sedaj še ni bilo mogoče dobiti zvouBrja. ki bi jim bil druzega vlil, s kterim bi se bila dala nemška sloga in edinost svetu lepše oznaujevati, kakor svet to do sedaj poznii. Na vse kriplje poskušajo, kako bi se dala zopet razcepljena nemška liberalna stranka zediniti, da bi bila njena gospoda vsa euih misli in enega duha, a pravega le ne morejo zadeti. V najnovejšimi času mislili so nekaj speljati, s čemur bo se nadjali celemu svetu oči zbrisati, češ, glejte nas, kako edini smol Na Moravskem so mislili sklicati strankarski shod, na kterem bi se bili nemško-avstrijski in nemško-narodni prusjaki skupno pogovorili o korakih, kako da bi bilo v bodoče najbolje vladi in nenomškim narodnostim nagajati. Pa tudi to jim je spodletelo. Zaupui možje so res prišli skupaj, toda le za to, da so se prepričali, da so nemško-avstrijski pristaši še veliko preveč Avstrijani, kakor da bi se mogli z netnško-narodnimi Knotzi pogajati. Nemško-Avstrijci zahtevali so, da naj se Kuotzevci njihovemu vrhovnomu vodstvu podvržejo ter naj opuste svojo strogo veliko-nemško politiko. Poslednji pa o tem nočejo prav nič slišati in je boljše, če se strankarski shod opusti, ker bi se nič ne doseglo. Naposled se je oglasil še Chlunietzky pri banketu in je dokazoval, da, če hočejo Nemci v Avstriji zopet kaj doseči, morajo nemško narodno stališče zapustiti in se postaviti na politično. Politične ideje so dandanes tiste, ki imajo moč in veljavo, toda le če so dobro in krepko zastopane. Za to pa tudi le tista stranka zmaguje, ktera je pri enaki politični modrosti čvrsteja. Za to, pravi Chlunietzky, moramo gledati, da, kjer imamo večino, da si jo ohranimo in kjer je ni, da jo dobomo! Za to skrbeti je pa političuitn voditeljem, kterim naj se vse drugo podvrže. Če pa voditelji tega ne zmorejo, naj odložč mandate, kajti niso več voditelji. — S tem je Chlumetzky po Scbmeykalu oplazil, ker takrat, ko so nemško-liberalci v Pragi deželni zbor zapustili, ta ni imel toliko poguma in moči, da bi bil zabranil, kar sta Knotz in Pickert potem izpeljala.
Poročali smo, da je „Bud. Correspondenz" nedavno jela nekoliko več в sablo ropotati, kakor jo to za ohrauenje miru dobro. Telegrami, nekoliko kasneje glede tistega ropotonja in prerokovanja vojske izšli, so trdili, da jo bila tista pisava nepremišljena in tieosnovana, ter po vsem ugodna, ljudi dražiti. Vse drugače piše o tisti novici madjarski „Nemzet", ki je s sedanjo ogersko vlado v ožji dotiki, kakor tudi drugi ogerski listi. „Nemzet" pravi: „Novice, ki so jih v soboto razni madjarski listi o bodoči vojski prinesli, so morda marsikoga osupnile. Kljubu temu ne smemo uradu zunanjih zadev očitati, da bi se lahkomišljeno igral z mirom, ako čujemo, do so mu potrebno zdi, žo sedaj vkre-
Motne, blatne, dereče vode se zaganjajo, raz-orjejo in podirajo s koreninami drevesa, mostove; razvrtojo poto, rušijo zidovje, jezove, premetavajo vse križem; strahovito je bilo bučaoje iu Šumenje valov, ki so valili s seboj kamenje in drevje, ki je s silnimi sunki in drgnenjem takšen ropot iu votel glas od sebe dajalo, da je bilo misliti, krnalo bo konec svetil! Stare topole, kras Erbeške doline, so zginile, deloma jih je odueslo skoreničene dereče vodovje, deloma jih je pometalo v stran, olupilo, ogulilo in oklestilo, ležalo jo vso križem, kot v vojni padli junaki-vojaki. Enako je zginilo polje z zemljo, ki jo bila odnešona, da ni bilo niti poznati nobenega mejnika več. Nekterim družinam je pobrala povodenj vse polje in njive, vse njih malo premoženje, ktero pokriva zdaj kamenje in hrušč. Od ka-menitega mosta, nedavno sozidanega, ki je sklepal Meršovo s sv. Lenartom, ni ničeRa ostalo. Rodovitna in dobro obdelana dolina 8V. Lenarta je kar vsa spremenjeno, ker je potok Erbćc predrl vse zidove in jezovo razlivoje se na vse strani. Odneslo je sedem vozov obloženih s stavbnim lesom in kur-
niti, kar bi ee ob času vojske rabilo. To je vsekako prikazen, kteri se resnoba nikakor ne dii odrekati. Ker vemo šo iz delegacij, kako da v našem mini-sterstvu zunanjib zadev mislijo o balkanskih zadevah, smo prepričani, da jim je pred vsem na ohranenji miru leteče. Samo po sebi je pa tudi umljivo, da moramo vse vkreniti, kar bi nam v nasprotnem slučaju da dobro hodilo. Novica ta je prišla res jako nepričakovano po vsestranskem prerokovanju miru. Ne bomo preiskavah, kaj je gospode v zunanjem ministerstvu do omenjenih objav napotilo, gotovo pa brez nujnega vzroka tega niso storili. Že pri delegacijah smo videli, kako da je šla opozicija povsod z vlado, kedar in kjer je bilo govorjenje o naših zunanjih zadevah. Razlike je bilo med obema le toliko, da je opozicija vlado silila k razvoju večje odločnosti, kar je bilo tudi čisto naravno. Opoziciji namreč težave niso bile tako znaue, kakor pa vladi, v ktere bi se bila poslednja lahko zamotala, če bi bila opozioijo vbogala. Zato se je posluževala vlada do Bedaj vedno največje rezerve, kolikor ji je to sploh mogoče bilo. Dokler ni vojske, je medsebojna dotika vlad vedno jako gladka. In prebivalstvu se zunanja prijaznost dostikrat tudi še tedaj kože, kedar so velesile že do ušes oborožene ter le ugodne prilike čakajo, da bi druga na drugo plaDile. Kako daleč da smo v Avstro-Ogereki na tej poli, o tem določevati sedaj Še ni mogoče. Nam je zadosti, če vemo, da se Rusija dan na dan oboro-žuje, zato bi bila državna izdaja, če bi tudi mi ne skrbeli pravočasno za to, kar nam bo svoje dni treba." To so v resnici besede, kakor bi si stali že to spomlad z Rnsom nasproti! Drug madjarsk list, „Pesti Hirlop", v ravno tej zadevi piše: „Iz gotovega in verodostojnega vira vemo, da je članek o vojnih pripravah Avstrije ob avstro-rnski meji z dovolenjem vlade zagledal beli dan. Vlada je želela, da ljudje že sedaj zvedo, kaj da jih v teku leta vtegne doleteti." Kar se našega popolnoma nemero-dajnega osobnega muenja tiče, moramo že reči, da šo danes ne verjamemo, da bi bilo „Rud. Corr." vojskino prerokovanje izišlo na željo vlade.
Vnanje države.
Nedavno se je sporočalo, da se je Cankov Dragan iz Sofije v Carigrad napotil. Kakor beremo, ga je visoka Porta dvakrat povabila. Za prvi poziv se Cankov niti zmenil ni. Ko mu pa turški vezir zopet piše, da naj ne bo tako možki in pride, da bo povedal, kaj je na Bolgarskem novega, od kar je odšel Gadban paša iz dežele, se je Cankov premislil in šel po železnici tjekaj. V Kilipopelju ga je na kolodvoru velika množica Bolgarov pričakovalo, ki je jelš vriščati in žvižgati, ko ga je vgledala. Z gromovitim glasom kričalo se je sem in tje: „P o-bijte izdajico!" Slabo bi se mu bilo godilo, ko bi ga ne bili redarji branili silovitosti, tako se je pa še dosti srečno odpeljal. Druzega se mu ni zgodilo, kakor da je razdraženo množica tisti vagon, v kterem je Cankov sedel, z blatom omotala. Popotovanje Cankovo v Carigrad je vzbudilo v turških političnih krogih silno začudenje in celo Turki tako mislijo, da je Cankov med vsemi Bolgari najmanj sposoben, bolgarsko razmere v pravi luči svetu pokazati, pač pa ima vse lastnosti, da bi sedanjo vlado po možnosti z blatom ometal. Sploh pa, naj bo tako ali toko — Cankov in Turčija Bolgarije ne bodeta rešila, če je ne bodo zmožneji in previdueji, ob enem pravičneji gospodje, če prav se bo morda Rusija res Turčije poslužilo, da se bolgarsko vprašanje reši. Ce se to zgodi, o čemur je ravnokar govorjenje, se je bo Rusija le iz tega namena poelužila, da bo laglje kaj prijenjala, Češ, drugim na ljubo, da no bo videti, kakor bi po lastnem prepričanji kaj prijenjevala. Vso toraj samo zarod lepšega. Do bi se krepka in mlada Rusija iz kakega druzega vzroka gnjile Turčije po-eluževala, ni prav verjotno.
Med včeranjimi telegrami je bil posebno zna-meuit oni iz JieroUna, ki uam je prinesel sporočilo o Moltkejevem in Bismarkovem govoru v nem-kem državnem zboru. K govoru maršala Moltkeja
nimamo nič dodajati, k večemu opazko, da, kakor je bil kratek, je bil gledć Moltkejeve splošne molčečnosti zanj izredno dolg, jedrnat pa čet mero. Poč pa dam je še nekoliko popolniti Bismarkov govor od tam no dalje, ko je rekel, da ste Nemčija in Avstrija sedaj tako dobri prijateljici in druga drugi tako zaupate, kakor še nikdar poprej ne, ne ob času nemške zvezue države in ne, ko je še stalo sveto rimsko cesarstvo. „Vse, kar je kalilo dobro sporozumljenje stoletja, pravi Bismark, smo odpravili. Poleg tega, do smo se z Avstrijo spravili, obrnjena bila je naša politika ves čas na vtrjenje in ohronenje mirii, prav kakor po Napoleonovih bojih. Ne vem, ali se nam posreči mir celih trideset let ehrauiti ali ne, le toliko vem, da, Če ga hočemo imeti, se moramo s tolikošnjo vojno silo preskrbeti, do bomo tudi sami brez zaveznikov lahko trdno stali, da se nam ne bo treba na nikogar zanašati. Naša uloga je tudi bila, da smo osnovali prijateljstvo med tremi evropejskiini cesarstvi. Naše lastno prijateljstvo z Rusijo pri tem ni nobene škode trpelo in je brez dvoma veliko. Od Rusa se nam ni bati ne napada, no sovražne politike. Morda si bo kdo mislil, da nam zarad tega ni treba trdne armade. Noše prijateljstvo z Rusijo še nikakor ne more biti povod, da ne bi skrbeli za krepko vojsko, če tudi je prijateljstvo ostalo, kakor svoje dni pod čarom Aleksandrom 11. Mi nimamo tudi še dandanes nobenega povoda z Rusi prepira iskat, kakor tudi se ne nadjomo, da bi iskalo Rusija proti nam zaveznikov! Zarad Bolgarije se po že celo ne bomo no boj podajali, кег nas prav nič ne briga, kedo da tam doli na prestolu sedi. In še Vam rečem, da vsa ondošnja zadeva za nos ni toliko vredna, da bi j а z k o s t i lejednegaPoinorjanskega vojaka za njo tvegal. Rusko prijaznost nedosegljivo višje cenimo, kakor Bolgarsko. Pač pa je in mora biti naša poglavitna skrb, da se prijaznost med Avstrijo in Rusijo ohrani, in je v resniei tudi najtežja nalogo, kar si je misliti morete, v poravnavi razlik, ki so se med obema državama pokazale. Na te moramo gledati, do se poravnajo. Če se mi to posreči, potem nič ne de. če me bodo v Petrogradu za Madjara, v Budapeštu po za Rusa razupili".
Izvirni dopisi.
Iz občine št. Ožbaldske. Dne 4. in o. januvarjo vršile so se v Blagovici volitve občinskega zastopa. Prvi dan pri volitvi za III. razred zmagali so s pošteno večino 36. glasov volilci Cemšeniški in St. Uot-bordski, če tudi se je volitev pričela šele ob l/»10-. mesto ob S. uri, kakor je bilo pisano v naznanilih, saj drugači ne bi bili vstanu vozovi, ki so derdrali na desno in levo po volilce BlogoviŠke, spolniti najetega pošlo! V II. razredu zmagali bo Blogovčani; v I. razredu pa je bila volitev tako čudna, kakor se le vršiti zainore pri neznosnih razmerah, ki žalostno tlačijo davkoplačevalce Ćemšeniške in Št. Got-hordske. Razloček v I. razredu je samo za 2 glasa, koja imajo Blogovčani v večini, nosproti vsim nepo-stavnostim, ki so se godilo pri volitvi po čudni agitaciji in po enostranskem ravnanji volilne komisije. Nadjamo se pa volilci Cemšoniški in St. Gothardski, do najdemo gotovo pomoč proti nalašč nasuovanim nepostovnostim; kajti vemo, da postavajo ravno tista za te kot zo une, in še ravno tista, na ktere podlagi je bila zovrglo vis. ces. kr. dež. vlada volitve 1. 1885, ker je volil takratni začasni učitelj Cemšo-niški; začasni, 22. let stari učitelj Blagoviški, ki je volil zdaj, nima večjih pravic. Tako n. pr. je bil strel, s kterim so hotli zasmehovati volilce Cemše-
javo; razbilo je vozove; tii je bilo videti kos voza, kolesa in odlomke vozov, kakor tudi druge hišne šare, stolov, škafov itd. Kdor je šel od Pičiča proti Zamiru in višje do prijaznega Srednjega (vas „Stregna" v laščino pokvečeno), je videl novo razdejanje, ki je moralo človeku trgati srce. Razui pridelki okoli Krbeca, ki bo obetali dobro žetev in trgatev v jeseni, so upostošeni, vničeni. Senožeti so razorone, 8 kupom kamenja obložene, ali je pa od-nešena ledina do golega hruščo ali skalovja, kjer je prej bujno rastla trava; vinogradi so pomandrani in gojzdi po hudo polomljeni.
V vaseh, ki stoje ob bregu Krbeco, otežuje ginljiv prizor že itak žalostno podobo razdirajoče povodnji. Ker se je vodovje čedalje višje vzdigovolo in je spodkopavalo že hiše, so uosili starčke in bo-lehave v koših na hrbtu, med vdirajoče se ploho, na bolj vzvišene senike, hiše ali cerkve, kjer so bili varni pred povodnijo. Nosilci in prenašani so se pri tem jokali in stokali, sorodniki in eosedje eo jih pa s solznimi očmi sočutno spremljevali.
Blizo Pičiča je bil nek mlin zelö poškodovan
od povodnji; od ene strani je bilo zidovje spodkopano, od druge so bile vodne kolesa pokrite s hruščem, zemlja na okolu je bila vsa razgrebena iu prevržena, podrt je bil jöz na Krbi'cu, vodotoč ali zapor, ki pelje vodo na isti mlin, je bil razdejan. Lastnik je bil vsled tega primorou zopustiti mlin Demudoma iu zgubiti glavni zaslužek, s kterim je vzdrževal dosihmal svojo številno družino, ker je hotel kar razpasti in bi se no bila poprava splačala. Ali glojte ljubezen sosedov! Brž, ko bo oni spoznali nesrečo, jih to nagluma in vse toko gane, da se skupno vzdignejo z lopatami, motikami, pekoni, beti, enokolnicami in drugim, ter gredo v naglici k mlinu: popravljajo zidovje, snsžijo in oduošojo hrušč od koles, popravijo razdrt jt1z in vodotoč z zapornico, ter poravnajo in očistijo okoli ležečo zemljo. In v kratkem Času so se začela mlinska kolesa in kamni zopet sukati in delati, kakor poprej.
Ti vrli deželani eo bili iz Kravarja in Ušivice, ki ste vasici nad Erbecom in Kožico no holmcu sv. Andieja!	0>"Ф prih.)
niške in Št. Gothardske, na sredi drisvii e ceste, o času ko je šlo veliko vozov po cesti, menda tudi prezgoden, nepotreben pa gotovo. Boljši bi bilo dati za strel potrošeni znesek kakovi revi, ki večkrat odgovarja na vprašanje: Od kod ste? Mati iz Bvagojce! Zmage, take in tako pridobljene se ostentotivno veseliti ni posebno častno. Obče znano je, da je brat brata no dan volitve zgodaj zjutraj e „šnopsom" tako napojil, da se je vboga ženo pijanega bala za ujegovo življenje in zdravje. Storil je to, da bi, svoji soseski nasproti, odvrnil brata naj bi ne mogel s Trojanci voliti. Takemu res ni sveto ne nravnost, ne prijateljstvo, ne sorodstvo! Da ne grajamo zastonj sredstev čudno zmagovalne stronke, objavimo le po mnogih pričah dokazauo žuganje duše vse agitacije, g. C. iz Blagovice, s kterim je pretil revnemu možu, ki dobiva nekaj iz blagajnice soseskine za trebljenje ceste proti Zagorji, da takoj bo ob to službo, če voli s svojimi, ali če pride volit njegov stori oče. Kom tako pretenje vtegne pripraviti reveža, borečega se za živež sebi in svojim, ni neznano nikomur, posebno, če mu je podrobneje znan — g. C. ga ima gotovo še v spominu — strahoviti dogodek bivšega cestnega nadziroteljo N. — ki je, preganjan, zblaznil in pri Ljubljani postrelil svoje preljube otročičo! Vsih drugih nepostavnost in nepristojnost pri volitvi ne bom dalje razpravljal. Te črtice so objavljene v dokaz, kako potrebna je občinska postava splošnega pre-strojo in kako želijo srenje postavnega rešenja. Cč. gg. deželni poslanci, prosimo Vas, pomagajte nam !
S Krškega, 9. januvorijo. Iz vsega tega, kar smo do sedaj zvedeli o rimskih sledovih v Trebnem, smemo z nekako gotovostjo soditi, da je na mestu, kjer stoje sedaj ob spodnji strani cest« hiše in na prostoru, kjer je sedaj dekanijska cerkev, dekanijski vrtovi in tja proti Štefanu stalo poslopje rimskih vojakov in gosposk, ki so vzajemno tedanje prebivalce v redu in strahu imoli. To nam tudi spriču-jejo vsi tamkaj najdeni kamni. Kden takih kamnov ima napis: „Vsim bogovom in boginjam no čast in voruhu duhov tega krajo. Ob času našega cesarja Augusta Aleksandri» je Julij Torentij, vojak X. Se-verove legije obljubo spolnil, 0. oktobra, kedar sta Julijan in Krišpin bila konzula" (leta 224 p. Kr. v prvem letu vladanja Severja Aleksandra, po kterem se je tista legija tudi Severjeva imenovalo). Da bi bilo v tem krajn kako večje rimsko mesto, ni misliti, ker ni nikakega sledu; le rojaki in nekaj rimske oblasti je bilo tu. Le tu po tam ob cesti se nahaja po nekoliko sledu nekterih raztresenih civil-nib stanovanj. Tam pa tam so stale posamič. Tudi grobovi se nahajajo še lo ob mitnici, začenši na posestvu Kroncorjevem in od tod dalje proti Štefanu. Na drugi straui proti Ponikvom pa ni nobenega sledu do Jezero in od ondot do Velike Loke, odkoder preide sled v Poljane in v Trebelsko župnijo, kjer so Cerovški kmetje nekoj rimskih grobov našli. Razven Cerovca nahajajo se rimski grobovi tudi v vasi Ćešence, ravno te župnije. Lep rimsk kamen imajo vzidan v cerkvi sv. Martina v Staten-bergu. Gorenja in dolenja stran kamna predočujeta nam iz kamna izsekanega mladenča s Bulico, no konju borečega se z medvedom. Medved stoji na zadnjih nogah iu so v mladenča zaganja. Napis pripoveduje, da sta Publijti Nertomariju Quartu, ki je bil 60 let star, ko je umrl, to spominek postavila sinovo Justus in Nigrinus, ob enem po tudi bratu „Secundus", ki je bil 25 let star in se je na lovu z medvedom ponesrečil. Ta kamen bi bil prava dika deželnega muzeja, kjer bi ga vsaj kdo videl. Kedo pa ve zanj v Statenbergu? Živa duša menda ne; pa če prav ve zanj, meuda nihče ne v«S, kaj katneu pomeui. Jaz sem že prosil zanj, pa nisem bil uslišan. Druzih rimskiü kamnov z napisi se v Trebau-ski okolici ne spominjam, razven, če se oziramo še na onega, ki je vzidan v Trebanskem gradu, kjer imajo kamnitnega leva, ki je menda tudi iz rimske däbe. Dalje so ekoraj vsi kamni, ki ee iz rimske dčbo v Trebonski okolici nahajajo, iz vojaškega tabora. Nagrobni spominki civilnih oseb so pa jako redki. V Bučni vasi blizo Novega mesto imajo pa v hlevu, domu št. 12, vzidan rimsk miljski konten, ki so ga našli na rimski cesti na Mačkovi „gmajui* z napisom: „Imperator L. Septimus Severus etc. etc. et imperator Ciesor Marcus Aureliouus Antoniuus. Pins. Augustus (Corocallo) felix tribun, potes. IV. proconsul et septimus Geta Crosor viae et poutes vetustate conruptas curaute Fabio Cilone Leg. Aug. pro prffitore".	Jernej P ečn i k.