NOVOTEHNA
[ No	
	september je pravi čas ca nakup vozil CITOREN vo mesto, tel.: (068) 322-066 Krško, tel.: (0608) 31 -485
*
s
oc
I— Ul
m —
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
Stavka v Soteski je prekin jena
V Novolesovi Žagi Soteska začeli delati iz občutka odgovornosti - Stavkovni odbor dela naprej - Kaj pravi predsednik Sandi Derčar o namerah vodstva Novolesa
SOTESKA - Po tednu dni so v Novolesovi Žagi Soteska prekinili stavko in začeli delati. Za ta korak so sc odločili zato, da ne bi ta 65-članski kolektiv izgubil zaupanja kupcev in s tem dela, ki ga imajo za seduj več kot preveč. Kar 70 odst. izvozno, največ v arabske države in Italijo.
Id!
'"'jas*
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
PLEČNIKOVI KELIHI PRI FRANČIŠKANIH
NOVO MESTO - V sredo, 8. septembra, ob. 19.45 bo v knjižnici frančiškanskega samostana odprta razstava “Plečnikovi kelihi pri frančiškanih”. Ob tej priliki bo tudi predstavitev monografije “Plečnikovi kelihi”, ki so jo avtorji Peter Krečič, Rok Kvaternik in Edvard Primožič izdali letos spomladi. Razstava bo predstavila enega od vrhuncev v oblikovanju, znamenitega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika. Otvoritev razstave bo v cerkvi ob sodelovanju Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane in avtorjev monografije, odprl pa jo bo predstojnik slovenskih frančiškanov, provincial p.Polikarp Brolih. Odprta bo do 19. septembra, in sicer vsak dan od 17. do 20. ure, ter ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Kot smo poročali v prejšnji številki, so se delavci Žage Soteska odločili za stavko zato, ker se boje, da jih bo krovno podjetje Novoles potegnilo s seboj v prepad, oni pa so prepričani, da njihov obrat lahko sam preživi in dobro dela. Prizadevajo si za samostojnost, ki jo želijo doseči po legalnih poteh. “Te poti poznamo, vendar zanje v No-volesu nočejo slišati,” pravi Sandi Derčar, predsednik stavkovnega odbora, ki dela naprej.
Delavci soteške žage že nekaj časa zahtevajo, da razčistijo odnose s krovnim podjetjem oz. njihov položaj v poslovnem sistemu Novoles. Najprej so vodstvu podjetja postavili več zahtev oz. nanj naslovili več vprašanj, na katera pa niso dobili odgovora. Tako jih zanima, koliko kreditov je bilo najetih za Sotesko, kdaj in za kaj so bili porabljeni, koliko dolga po prisilni poravnavi od-
HALO-ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
pade na Sotesko in po kakšnem ključu. V prvi vrsti pa se v Soteski upirajo reorganizaciji Novolesa in zavračajo spremembo statuta. Prepričani so namreč, da bi bili z reorganizacijo ob vso samostojnost, da ne bi imeli nobenega vpogleda več v svoje
poslovanje in ne vpliva nanj. Zagrozili so, 'da, če bodo reorganizacijo kljub vsemu izvedli, ne bodo več priznavali upravnega odbora, ki je, trdijo, sestavljen tako, da so lahko vedno preglasovani.
Delo, kot rečeno, v Žagi Soteska spet teče, aktivnost stavkovnega odbora pa zato ni nič manjša, kvečjemu še večja.
A. BARTEU
msm
V drugi polovici tedna bo nestalno in sveže vreme.
Danes v Dolenjskem listu
na 2. strani:
V Lisci še krmarijo »nad vodo«
na 5. strani:
Preostane le še grožnja s stavko
na 6. strani:
Župana ni »strah pred letenjem«
na 7. strani:
Ključ rešitve Jurija Dalmatina
na 8. strani:
Sv. Helena še žuli strokovnjake
na 10. strani:
Bomba je padla v prazno
na 13. strani:
Izgnana zaradi vloma v zidanice
na 20. strani:
Na Otočcu zmagala dolenjska lepota
SREČNO, ŠOLARJU V vseh slovenskih šolah se je včeraj Te začel pouk in starši morda celo bolj kot učenci upajo, da bo novo šolsko leto minilo mirneje kot prejšnje. O šoli vemo vsi povedati veliko, vendar kot pribito drži, da šola stoji in pade z učiteljem. Zato poskrbimo za plače, ki jih zaslužijo, da se bodo učitelji v miru posvetili svojemu pedagoškemu delu. Letos bo v šoli nekaj novosti. Pripravljajo enotedenske jesenske počitnice. Upamo lahko, da se tem počitnicam ne bodo pridružile še kakšne nenapovedane. Na sliki: Starši imajo v tem času še vedno največ težav z. učbeniki. Nove šolske knjige so po večini razprodane, ponatise pa še pričakujejo, zato še kako prav pride sejem, kakršnega so že drugo leto na novomeškem Glavnem trgu pripravili pri Zvezi prijateljev mladine. (Foto: J. Pavlin)
Trebnje praznuje
TREBNJE - Ob letošnjem trebanjskem občinskem prazniku bo v soboto ob 15. uri spet slovesnost pri spomeniku Gubčeve brigade na Trebelnem, zatem pa bodo v tamkajšnjem lovskem domu na slavnostni seji občinske skupščine podelili plakete občine zaslužnim občanom. Dobili jih bodo Ignacij Bukovec in Franc Polanko iz Trebnjega, Ivan Gorenc s Hrastnega pri Šentrupertu in Božidar Krištof z Mirne.
Po slovesnosti bo lovska družina Trebelno pripravila pri koči družabno prireditev. V tem času pa bo v športni dvorani trebanjske osnovne šole potekal mednarodni rokometni turnir ob 10-let-nici RK Akripol Trebnje. Turistično društvo Šentrupert ob občinskem prazniku in svojem srebrnem jubileju vabi dopoldne na sejem na Veseli gori, ob 10. uri na Homu oz. v Nebesih na simultanko z velemojstrom Brunom Parmo, ob 17. uri pa v Kamnje na otvoritev ceste Kamnje - Nebesa.
Nekoliko skromnejši letošnji praznični spored se je pričel včeraj v Šentrupertu, kjer je trebanjska občinska matična knjižnica pripravila zaključni knjižni kviz !‘Knjige gradijo mostove.” Danes ob 16.30 se bodo na Mirni po otvoritvi prenovljenega nogometnega igrišča pomerili nogometaši NK Dana Mirna in selekcija nogometnih sodnikov Slovenije. Jutri ob 11. uri se bo na Veliki Loki s slovesnostjo ob podelitvi certifikata za zagotavljanje sistema kakovosti po ISO 9001 začel dan odprtih vrat v podjetju Tesnila TMT. Ob 16. uri pa bo GP Grosuplje zaključilo dela na sta-novanjsko-poslovnme nizu ob Ulici Gubčeve brigade. Petkov večer bo sklenilo kresovanje pri planinskem domu PD Tesnila na Vrhtrebnjem. V nedeljo se bo ob 9.30 pričelo v priljubljenem Vita centru v Trebnjem občinsko posamično prvenstvo v tenisu.
“V mokronoški Iskri se ne dogaja nič alarmantnega!”
Inšpektorji pripravljajo končno poročilo za trebanjski _______izvršni svet - Taka zaščita je običajna
MOKRONOG - “V mokronoški vstavili v aluminijasto ohišje. To je Iskri se ne dogaja nič takega, kar bi zelo skrajšan in poenostavljen (zara-neposredno ogrožalo varnost oz. di omejenosti prostora!) tehnološki zdravje delavcev ali krajanov. Od proces nastajanja kondanzatoija. Phi-poskusne proizvodnje elektrolitskih lipsov impregnant je bil pri uvozu za kondenzatorjev ra tujega poslovnega t.i. predelavne posle, kjer pa vendarle Mokronožani pritaknejo vrednos-
Pavel Jevševar




NAVDUŠILI PROTOTIPI IN FORMULE - Po 22 letih je bila zadnjo nedeljo na Gorjancih spet mednarodna gorska hitrostna dirka za nagrado “Gorjanci 93”. Tisoči ljubiteljev avtomobilskega športa so zajemali sapo ob vratolomnih vožnjah dirkalnikov skozi gorjanske ovinke. Pri tem so bili razred zase avstrijski vozniki prototipov in formul, ki so na posameznih odsekih te ceste dosegali hitrosti tudi do 230 km/h. Na sliki: množica jih je navdušeno pozdravljala ob ponovnem vračanju na stan pri gostilni “Pri Zajcu". Več o dirki na športni strani. (Foto: J. Pavlin)
kondenzatoijev za tujega poslovnega partnerja je Iskri ostalo še 50 kg impregnanta in 2000 kondenzatorjev z napako, kar naj bi po dogovorih vrnili tujemu dobavitelju in
• Sanitarni inšpektor Rudolf Škof nam je v torek posredoval poročilo o uporabi impregnanta v Iskri Ma-kronog. Inšpektor Škof in njegov kolega, vodnogospodarski inšpektor, sta ob ponovnem pregledu v Iskri 26. avgusta ugotovila, da so impregnant E 4509 v proizvodnem procesu uporabljali med 5. julijem in 9. avgustom izključno za proizvodnjo 100.000 kosov kondenzatorjev za tovarno Philips v Celovcu. “V času pregleduje bilo v tovarni še 50 I ostanku impregnanta, 2000 dobrih in 640 odpadnih kondenzatorjev. Vsa našteta količina je vskladiščena v tovarni na način, ki ne predstavlja nevarnost za okolje in zdravje ljudi.”
naročniku del v Avstrijo,” nam je povedal sanitarni inšpektor Rudolf Škof iz Uprave inšpekcijskih služb v Novem mestu. Inšpektor Škof se je mudil v Mokronogu že 15. julija na poziv neznanca, ki je dejal, da mu ni vseeno za zdravje ljudi in krajanov. Inšpektorja je prepričeval, naj čim-prej ukrepa, sicer bodo vodilni v Iskri prikrili svoje početje. Vodja proizvodnega procesa v mokronoški Iskri inž. Pavel Jevševar je opozoril, daje zelo relativno, kaj je lahko strupeno. Jasno je, da so kemikalije, v embalaži, na katerih je križ - strupene. Toda s podobnimi snovmi so delali že v preteklosti, razlika je le v tem, da za elektrolite, ki jih kuhajo sami, točno vedno, kaj je notri, za kondenzatore, ki sojih v Mokronogu poskusno delali za avstrijskega Philipsa, pa so dobili že kuhan impregnant, s katerim so potem prepojili zvitke elektrolitskih kondenzatojev in jih nato sestavili in
ti končnega izdelka skoraj polovico svojih materialov in dela, opremljen z vsemi potrebnimi listinami, trdi Jevševar m še doda, da so hiteli z delom, ker so imeli za 50.000 kondenzatorjev zelo kratek rok (14 dni) in so delo opravili pravočasno.
P. PERC
KANALA “ZAVZEL” DOLENJSKO IN BELO KRAJINO
NOVO MESTO - Od sobote, 28. avgusta je kanal A, naša prva neodvisna televizijska postaja, postal dosegljiv tudi na dolenjskih in belokranjskih televizijskih ekranih. Vsak dan razen srede so na programu poročila in film, nadaljevanka od ponedeljka do petka, nanizanke ob sobotah in nedeljah, otroški risani in igrani filmi v nedeljo dopoldne, nedeljski nagovor in glasbene želje gledalcev in gledalk v nedeljo opoldne zanimivi dokumentarci pa so na sporedu vsak dan.
Dolenjci in Belokranjci, poiščite 69. kanal, kanal Kanala A!
PLANINSKO SREČANJE NA GORJANCIH
NOVO MESTO - V nedeljo, 5. septembra, bo na Gorjancih 3. srečanje planincev, ki ga pripravlja Planinsko društvo Novo mesto. Krajša prireditev s kulturnim programom bo ob 11. uri pri planinskem domu pri Gospodični, potem pa se bodo odpravili na pohod na Trdinov vrh. Na srečanje na Gorjance bo moč pod vodstvom vodnikov kreniti ob 7. uri iz Novega mesta izpred Agros-ervisa v Žabji vasi, ob 9. uri iz Gabrja in ob 8. uri iz Cerovega Loga. Do Gabrja bo iz Novega mesta in nazaj peljal brezplačen avtobus.
c s
DELO POD NAPO - “Predstavnik Philipsa je opozoril, da kemikalija ne sme ppti v stik s kožo, ni pa hlapna, saj ima vrelišče na okrog 150 Celzija. Zato so bile delavke opremljene ne le z naprstniki oz. gumijastimi kirurškimi rokavicami kot doslej, ampak so imele s PVC vrečkami zaščitene še zgornji del roke. Že ko sem bil leta 1971 na Japonskem, sem opazil, da delavke nosijo bombažne rokavice, da se roke preveč ne potijo pod gumijastimi. Plinsko masko pa bi moral delavec nositi že poprej, kadarkoli je posegal v avtoklavo. Sredi hale smo namestili tudi digestorij oz. napo za odsesavanje morebitnih škodljivih hlapov (na posnetku), "je pojasnil Pavel Jevševar.
Bližnjic do pravice ni
Za obstoj sedanje vladne koalicije bo sicer pomemono, kako se bo slovenska vlada danes opredelila do spora Janša-Kozinc (mimogrede: tudi naše uredništvo je prejelo nekaj pisem, katerih avtorji so prepričani, da je po posegu ministra Janše v sodno preiskavo ob odkritju orožja v Maribont napočil čas generalne, to je splošne kritike sodstva in da je zdaj odprt lov na sodnike, “ta ostanek prejšnjega režima "), dolgoročno pa to nikakor ne bo odločilno, saj bo vlada obravnavala dilemo, ki v svojem bistvu dilema sploh ni. S pozicije izvršne oblasti se v demokratični družbi preprosto ni dopustno vmešavati r pravosodje, ki je samostojna tretja veja oblasti, še toliko manj pa je dovoljeno vmešavanje v nepravnomočne sodbe ali celo v sodne postopke, ki še tečejo. Pa naj to poskuša kdorkoli!
Prav tako ni dileme, ki jo umetno postavljajo nekateri kritiki preiskovalnih postopkov, češ da sodniki več skrbi posvečajo postopku kot pa domnevnemu krivcu. V demokratični družbi je oboje enako pomembno, če nočemo ustvariti ozračje linča in nespoštovanja človekovih pravic ter pristati pri znanem zavržnem načelu, da cilj posvečuje sredstva. Ena protizakonita obsodba stori več škode kot mnogi nezakoniti postopki, zakaj ti kvarijo tok, prvo pa kvari izvir, pravi v svojih Esejih Bacon Verulamski, sami pa imamo tudi lastne krvave izkušnje iz povojnih let. Zato bi se moral vsakdo, vsak pravičnik, za politike pa to še zlasti velja, zavedati preteče logike revolucionarnih sodišč, ki se ji izpostavlja ob iskanju bližnjic do pravice, ob tem pa pozablja, da pravične države brez pravne države sploh
MARJAN LEGAN
V lisci še krmarijo “nad vodo”
Zmerno zadovoljstvo v 1400-čIanskem kolektivu sevniške Lisce nad letošnjim poslovanjem - Lastna blagovna znamka - Novinarjem še o lastninjenju in obveščanju javnosti
SEVNICA - Navkljub še slabšim razmeram doma in v zahodni Evropi, kot so v Lisci predvidevali v svojih ocenah, pa v tem največjem sevniškemu podjetju, v okrog 1400-članskem kolektivu, letos poslujejo pozitivno in nimajo težav s plačilno zmožnostjo. Lisca je v bivših jugoslovanskih republikah izgubila 35 odst. proizvodnih zmogljivosti, domači trg pa se je zmanšal kar za 75 odst. Danes Lisca izvozi 90 odst. svojih izdelkov.
Kot so vodilni delavci Lisce seznanili predstavnike sedme sile na novinarski konferenci, ki naj bi postale redna oblika seznanjanja javnosti, je Lisca v letošnjem polletju svojim kupcem odpremila 2,747.000 kosov pe-
rila in 518.000 kopalk. Vseh izdelkov so prodali sicer manj kot v enakem lanskem obdobju; največi padec (skoraj za petino) prodaje so
V KOČEVJU GRADIJO DOM KARITAS
KOČEVJE - Temeljni kamen za dom župnijske Karitas Kočevje je 20. avgusta blagoslovil direktor škofijske Karitas Stane Kerin. Kaže, da je blagoslov pomagal, saj gradnja lepo napreduje in bo dom pod streho že 30. oktobra, popolnoma pa bo dokončan, če bo dovolj denarja, prihodnje leto. Gradnjo za zdaj financirajo Karitas iz Švice, škofijska in slovenska Karitas, pomagajo pa domačini z brezplačnim delom in drugo pomočjo, Gozdno gospodarstvo pa je podarilo les za ostrešje. Župnik Maijan Lampret je povedal, da so za pomoč zaprosili še avstrijsko in nemško Karitas. Dom zidajo na starem župnijskem dvorišču (pri vrtcu). V pritličju doma bodo prostori za zbiranje, shranjevanje in razdeljevanje hrane in oblačil za socialno ogrožene, ki jih je v Kočevju že prek 220. Ni pa še dokončno odločeno, kaj bo v zgornjih prostorih doma. Po enem izmed predlogov naj bi bili namenjeni ljudem v stiski, predvsem trpečim ženskam.
TOPOS, Tržne analize, oblikovanje, projektiranje, okoljevarstvene študije, svetovanje Dol. Toplice, d.o.o.,
Roška 16, 68350 Dolenjske Toplice biro: C. kom. Staneta 13a, Novo mesto tel.: (068) 21-322
Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli
prodajalno ŠPICA, trgovino s pisarniškim materialom in potrebščinami, Jerebova 4 (poleg sodišča), Novo mesto, tel.: 23-728
Prodajamo tudi: kolke, zvezke in ostale šolske potrebščine in časopise
Posebna ponudba:	zvezki A4 - 88 SIT
-zvezki A5 ■ 47 SIT registratorji
Morshpism
Za Mariborom poletje afer in presenečenj
Orožje ni bilo edino -Kaj bo prinesla jesen?
MARIBOR - Čas poletnih počitnic in dopustov je bil v Mariboru letos tako pester in raznolik, kakor že dolgo ne. Najbolj so bili seveda Mariborčani presenečeni, ko so na mariborskem letališču odkrili 100 ton orožja in bomb. To je bil pravi šok še zlasti za prebivalce Hoč, Rač, Slivnice in drugih okoliških krajev, ki bi lahko skupaj z orožjem in bombami zleteli v zrak, če bi po nerodnosti prišlo na letališču do eksplozije. Sicer pa, kdo si zna predstavljati eksplozijo takšne količine munici-je in bomb?
Mnogi Mariborčani so bili še bolj presenečeni, ko so slišali, naj bi s tem orožjem “prekupčevali” nekateri njihovi someščani. Mariborčane, ki so več ali manj vsi po malem vajeni “švercati” prek meje iz Avstrije, bi bilo lažje prepričati, da je kdo prek meje “na črno” prinesel nekaj pušk in nabojev, le malokdo pa verjame, da so se posamezniki odločili prekupčevati s tako ogromno količino
orožja. Res pa je, da so Mariborčani že večkrat videli, kako so v preteklosti v Mariboru različne “male ribe” plačale za grehe “velikih rib”. Zato se mnogi Mariborčani tudi tokrat sprašujejo, kdo je mestu pod Pohorjem podtaknil “gnilo jajce”.
V letošnjem poletju pa so Mariborčani doživeli še vrsto drugih presenečenj. Tako so delavke in delavci Elektrokovine ostali brez plač, ki so si jih morali izboriti s stavkami. Številni delavci Tovarne tirnih vozil in toplotne tehnike pa so na svoje presenečenje ostali brez službe. V celotni podravski regiji je sedaj že blizu 29 tisoč brezposelnih, do konca leta pa jih bo po ocenah strokovnjakov že okoli 35 tisoč.
Mariborčane je poleti presenetila celo narava, saj je bila mestna vlada prisiljena uvesti v mestu ob Dravi in pod Pohorjem (tu je bilo desetletja vode vedno dovolj) ukrepe za varčevanje s pitni) vodo, in to ravno takrat, ko je na Štajerskem deževalo.
Mariborčani pa so v tem poletju doživeli poleg vseh omenjenih tudi nekaj veselih presenečenj. V starem mestnem središču, v Lentu ob Dravi, je v letošnjem juniju in juliju Narodni dom skupaj s številnimi kulturnimi ustanovami in mestnimi oblastmi organiziral tako kvalitetne poletne prireditve, da jih je vsak večer obiskalo nekaj tisoč ljudi. Prav tako so Mariborčani ob koncu poletja dobili novo garažno hišo v središču mesta. Poleg tega je zunanji minister Lojze Peterle postavil v Mariboru temeljni kamen za novi koroški most prek Drave.
TOMAŽ KŠELA
čija, Francija in Avstrija. Tuji kupci teijajo kratke dobavne roke in v vsem primeijajo največjega slovenskega slovenskega poizvajalca ženskega perila s konkurenco iz Češke, Poljske in Madžarske. Kot je poudaril direktor Lisce Vili Glas, imajo v podjetju veliko težav zaradi bližine območij, kjer še divja vojna, s t.i. deželnim ri-zikom, tudi zaradi nepoznavanja Slovenije in ker jo marsikje še istovetijo z Jugoslavijo. Precej velike težave in stroške imajo v Lisci še zavoljo tega, ker nikjer v Evropi zavarovalnice ne zavarujejo terjatev dobaviteljev Lisce, kar je v poslovnem svetu povsem običajna zadeva, skoraj zakonitost.
P. PERC
SOLA V NARAVI NA DEBELEM RTIČU
DEBELI RTIČ - V tukajšnje mladinsko zdravilišče in okrevališče Rdečega križa Slovenije je pretekli ponedeljek srečno pripotovalo 139 učencev četrtih razredov sevniške osnovne šole Sava Kladnika in s podružničnih šol Loka in Studenec ter 16 vzgojiteljev oz. učiteljev. V tem prijetnem obmorskem kraju v bližini Ankarana bodo teden dni v šoli v naravi, torej do prihodnjega ponedeljka. Kot nam je povedala Marjana Kralj, pedagoški vodja letošnje šole v naravi, se sevniška šola letos šele drugo leto zapored odloča za šolo v naravi ob Jadranu. Poprej so vrsto let gostovali na sevniškem kopališču, kjer so se učenci v tamkajšnjih bazenih ravno tako naučili plavati kot na morju pa še ceneje je bilo to za denarnice njihovih staršev. Šola v naravi stane učenca vsak dan 20 mark v tolarski protivrednosti.
Edvard Ravnikar (1907 ■ 1993)
Vili Glas
zabeležili pri bluzah, medtem ko se je pri kopalkah in bluzah zmanjšalo povpraševanje skoraj za desetino. V Sloveniji so prodali za polovico manj
• V Lisci že drugo leto skušajo prodreti na najzahtevnejša zahodnoevropska tržišča s svojo blagovno znamko za kopalke (ki pa ima registracijo za celotno skupino 25) Orchidee. Letos naj bi izvozili za 25 do 28 milijonov mark izdelkov. Že v prvem polletju so prešli na enoizmensko delo v obratu Senovo, po dopustih pa tudi v Krmelju in Sevnici. Le še nekaj posameznikov v krojilnici dela v dveh izmenah. Da bi bili kos vse hujši konkurenci, skušajo v Lisci redno obnavljati strojno opremo. Letos bodo nabavili okrog 110 šivalnih strojev in druge opreme v vrednosti milijon mark.
bluz kot lani, za petino manj kopalk, 254.000 kosov prodanega perila pa pomeni natanko 9-odst. padec prodaje.
Poglavitni tuji trgi so Italija, Nem-

Umrl je arhitekt, urbanist, profesor, akademik, umetnik, publicist, osebnost, sin slovenskega naroda. Vse našteto in morda še kaj izpuščenega lahko pišemo z veliko začetnico.
Že njegovi sodobniki so ugotavljali, da je pisati o njegovem delu pravzaprav pisati o “vzorih in bojih, potih in ciljih slovenske arhitekture”, ki daleč presega meje naše današnje domovine.
Na razvoj tako izjemne osebnosti so že na začetku poti vplivali evropski tokovi, ki jih je občutil na (Wag-neijevem) Dunaju, kjer je začel študij arhitekture, zatem delo v Plečnikovem seminarju in nato še delo pri Le Corbusieru v Parizu. Na svoj talent je, skupaj s pridobljenim znanjem opozoril že s prvimi realizacijami svojih projektov: kostnico padlih v 1. svetovni vojni (Ljubljana, 1938), domom starostnikov na Bokalcah (Ljubljana, 1938) in Moderno galerijo (Ljubljana, 1940), ki si jih je priboril na javnem natečaju. Na javnem natečaju za regulacijsko zasnovo Ljubljane, ki ga je leta 1940 razpisala ljubljanska mestna občina, je osvojil prvo nagrado in s tem omogočil realizacijo sodobne urbanistične in napredne ideološke poglede mladih arhitektov. Zal je začeto izvedbo načrta, ki je obravnaval celovitost mestnega organizma, prekinila vojna.
Po vojni je s projektom upravne zgradbe Ljudske pravice (Ljubljana, 1958) prekinil tradicijo zvezne robne zazidave mesta in ob tem uporabil neobdelane materiale (beton, steklo) in materiale iz plastičnih mas. Vse to je vplivalo na tehnologijo gradnje in usmeritve industrije. Pri gradnji nove občinske stavbe (Kranj, 1960) se je spopadel s problemom umestitve novega objekta v staro izgrajeno okolje, kar je izzvalo nemalo strokovnih razprav. Mnogim so prav gotovo v spominu burne reakcije in strokovne razprave, še bolj pa razprave laične javnosti v medijih okoli ureditve Prešernovega trga (Ljubljana, 1984), ki še danes nima
dokončne ureditve.
Sledilo je še več projektov in njihovih realizacij, ki so vse po vrsti prinašali v slovenski prostor nove ideje. Med njimi tudi mikrourbanisti-čna postavitev sklopov stanovanjskih stolpnic (Ljubljana, 1956 - 1960), ki naj bi s svojo vertikalo določala okvir mesta oz. pomembne točke. Ali na primer zgradba Globusa (Kranj, 1969
-	1972), ki s svojo rjavečo fasado še vedno moti marsikaterega mimoidočega.
Naj osvežim spomin le z nekaj realiziranimi projekti: objekt gozdarskega inštituta (Ljubljana, 1947), študentsko naselje (Ljubljana, 1948), prirodoslovna fakulteta (Skopje, 1948), stanovanjski blok (Gorica, 1948), grobišča in spomeniki (Bloke, 1951; Begunje, Draga, 1953; Rab, 1954; Radovljica), podružnici SDK (Celje, Kranj, 1962), stanovanjsko-poslovni objekt Ferantov vrt (Ljubljana, 1964
-	1975), hotel Creina (Kranj, 1970), kompleks Kulturni dom Ivana Cankarja (Ljubljana, 1982) itd. do zadnjega, prizidka Narodni galeriji v Ljubljani, ki je še v gradnji.
Ravnikar je sodeloval na številnih natečajih (od slovenskih do mednarodnih), kjer je osvojil sedemnajst prvih nagrad. Med pomembnejšimi je urbanistična zasnova Nove Gorice (1948), ki predstavlja načrtovanje novega humanega mesta s poudarkom na organiziranju stanovanjske soseske. Realizacija prve nagrade za ureditev novega Trga revolucije (Ljubljana, 1960 - 1982) je imela večstranski vpliv na rast poslovno-trgov-skega centra v mestu kot tudi po Sloveniji še danes (npr.: Novo mesto). V tem projektu, ki je bil realiziran v daljšem obdobju, je ujeta (vsebinsko in oblikovno) ustvarjalna reprezentativnost naše družbe v polpreteklem obdobju.
Ravnikar je bil v času pedagoškega dela (1946-1980) na ljubljanski šoli za arhitekturo večkrat izvoljen za njenega predstojnika oz. namestnika. Ob tem je deloval kot redni in zaslužni profesor, član SAZU, publicist, ustanovitelj in častni član društva arhitektov, pri ustanovitvi revije Arhitekt. Za svoje delo je prejel številne nagrade m priznanja, med njimi nagrado AVNOJ.
Študentje arhitekture se ga bomo spominjali tudi po njegovi pripravljenosti, da se odzove povabilu in predava v Svobodni katedri potem, ko je že davno zapustil šolo za arhitekturo. To so bila nepozabna predavanja, ki so vnašala v življenje šole nemir že nekaj dni pred samim nastopom spoštovanega profesorja. Predavalnica je bila vedno premajhna.
Rodil se je 4. decembra 1907 v Novem mestu.
DUŠAN BLATNIK
:^i||

‘V##:’:
vi*:*:
v.vv.v

zavarovalnica tilia d.d.
novo mesto
Začelo se je novo šolsko leto
Zavedamo se vseh stroškov, ki se pojavljajo v tem času, zato smo pripravili ugodno ponudbo nezgodnega zavarovanja z možnostjo izbire zavarovalne premije. Z izbiro in plačilom premije bo vaš otrok nezgodno zavarovan za primer nezgodne smrti, invalidnosti in dnevne odškodnine med šolskim letom in počitnicami, ne glede na to, kdaj in kje je nezgoda nastala. Razigrana mladost, otroška igra in smeh bodo bolj brezskrbni s sklenitvijo zavarovanja pri Zavarovalnici TILIA, d.d., in tudi vaš družinski proračun bo tako manj ogrožen.
Varno pot v šolo in uspešno šolsko leto vam želi
ZAVAROVALNICA TILIA!
naša anketa
Malo in veliko učbenikov
Nakupovanje šolskih učbenikov tudi tokrat ni šlo brez zapletov. Precej jih manjka in nekatere bodo tiskali, ko bodo učenci že skoraj pisali prve kontrolne naloge. Knjigarnarji so računali, da bodo zaloge šolskih knjig dovolj velike, saj so imeli celo poletje mir pred starši, ki se jim ni mudilo po nakupih zaradi zamrznjenih cen teh knjig. Potem pa ti starši pridrvijo na vrat na nos h knjigotržcem in zahtevajo vse, kar bo mladež in starejša šoloobvezna generacija potrebovala pri pouku. Zmeda, ki je bila pričakovana posledica takega kampanjskega dela staršev, je bila popolna. Kolikor je niso ustvarili potrošniki na tej strani prodajnega pulta, so jo naredili knjigarnarji na oni strani, ki ponekod, na primer v Mariboru, sploh niso vedeli, da obstajata zahtevani dodatek k Zemljepisu 6 in neko uporabno navodilo zavoda za šolstvo. Niti staršem niti izdajateljem učbenikov pa ni lahko.
MOJCA SEVER, prodajalka v “Šo-larčku”, Ribnica: “V naši prodajalni imamo na razpolago popoln program rabljenih učbenikov in vse nove delovne zvezke. Učbenikov tako rekoč dnevno zmanjkuje in jih zato nabavljamo vsak dan, kar je drago in naporno, saj moramo ponje v Ljubljano. Učbeniki za višje razrede so dragi in je treba zanje odšteti 40 do 50 tisoč tolarjev. Za večje nakupe omogočamo plačevanje na obroke in imamo še druge popuste.”
MAJDA VELEBERI, prodajalka v trgovini Standard v Kočevju: “Moja otroka hodita v srednjo šolo. Nekaj knjig sta dobila z zamenjavo starih, nekaj sta jih kupila na sejmu. Zvezke kupujemo zdaj.
Od večih sem slišala, da radi kupujejo v ribniškem Šolarčku, kjer so prodajalci prijazni in omogočajo nakup na obroke, v Kočevju pa te možnosti ni za vse.
Zaradi draginje bi bilo priporočljivo tudi pri nas plačevanje na obroke.”
JOŽICA JAKLJIČ, šivilja iz Rosalnic pri Metliki: “Ob koncu minulega šolskega leta sem naročila nove šolske knjige za oba otroka v metliški knjigarni. Tako mi jih sedaj ni bilo potrebno iskati. Vendar bi bilo bolje, če bi za knjige poskrbeli v šoli, učenci pa bi plačali le obrabnino. To bi bilo veliko ceneje. Za stroške ob začetku pouka moram varčevati vse poletje, kajti poleg knjig in šolskih potrebščin moram kupiti tudi obleko in obutev.”
VIDA GOLOBIČ iz Gribelj: “Že cele počitnice sem se pripravljala na izdatke ob začetku šole. Knjige sem začela kupovati že v začetku avgusta, tako da sem do 1. septembra dobila vse za oba šolaija.
V glavnem so knjige nove, kar za nižje razrede niti ni tako velik strošek. Kot že rečeno, sem že pripravljena na večje izdatke ob začetku šolskega leta in kar zdi se mi, da tako pač mora biti in da se starši s šolarji temu ne moremo izogniti.”
ANICA PLANINC, delavka iz Krškega: “Večinoma smo naročili za šolo preko Modrega Janeza, ker se to izplača. Ceneje sicer ni, nimaš pa skrbi z iskanjem po knjigarnah. Trenutno še nimamo vseh učbenikov za 8. razred, manjkajo za angleščino in zgodovino. Za manjkajoče učbenike obljubljajo v knjigarni v Brežicah, da jih bodo dobili. Če pa jih še tam ne bodo imeli, ne vem, kako bo. Mogoče se bo kaj dalo dobiti v šoli.”
NATAŠA ZRINJI, transportna komercialistka v Dobovi: “Nekaj učbenikov smo že kupili. Hčerka je v srednji šoli.
Kupila je nekaj rabljenih učbenikov, nekaj jih je bilo v knjigarnah, vse "knjige pa sploh še niso izšle. Ne vem, ali bodo manjkajoče učbenike za hčerko dobili ali si bomo morali pomagati s fotokopiranjem. Sin je v osnovni šoli. Zanj smo kupili preko Modrega Janeza. Zvezke smo nabavili v Radečah. Papirnica ima tam dobro založeno trgovino.”
URŠKA LUKŠE z Velikega Cerovca: “Res drži, daje najdražji sedmi razred. Moja mami je za najnujnejše knjige in delovne zvezke odštela dobrih 25.000 tolarjev. Ker smo vse potrebno naročili že pred koncem šolskega leta, imam danes vse potrebne knjige. Marsikaj bi lahko kupili ceneje, še posebej zvezke, ki so v nekaterih zasebnih trgovinah mnogo cenejši kot pri Mladinski knjigi. Šola je postala tako draga, da smo se morali zaradi knjig odpovedati dopustu.”
TEREZIJA GORENC, gospodinja s Hrastnega pri Šentrupertu: “Za otroka mi še ni uspelo dobiti knjige za zgodovino, doslej pa sem zapravila že okrog 15.000 tolarjev. Za sina, ki je v 2. letniku kmetijske šole pa nisem še nič kupovala, ker ne vem, kaj natanko bo v resnici potreboval. Ne bi rada zapravljala denarja za kakšne delovne zvezke, v katere bodo potem morebiti enkrat ali pa še to ne kaj pisali. Take vsaj so moje oz. izkušnje mojih otrok.”
ANGELA PAJK modelarka v sevniški Lisci: “Pred 16 leti, se spominjam, je bila pri nas na šoli v Radečah zelo pohvalna praksa, namreč, daje šola kupila knjige za vse učence v razredu, ki so potem ob koncu šolskega leta plačali le obrabnino za učbenike. Zdaj imam za hčerko, ki gre v 7. razred, vse učbenike, in sicer smo si jih izmenjale tri družine. Blizu 6.300 tolarjev pa sem plačala za njene delovne zvezke, čeravno ti sploh niso dobro izkoriščeni.”
RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE
METLIKA - Tukajšnje Govedorejsko društvo in Kmetijski zavod Ljubljana, enota Novo mesto, pripravljata za nedeljo, 5. septembra, v Mestnem logu v Metliki razstavo goveje živine rjave pasme. Gre za prvo razstavo tega društva, ki deluje šele dve leti. Pričela se bo ob 9. uri, ko bodo prignali živino. Ob 10. uri jo bodo začeli ocenjevati, uro pozneje pa bodo razglasili rezultate ter podelili priznanja in nagrade. Organizatorji obljubljajo, da bo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo.
Z NOVOMEŠKE IME
Paprika v vrečah ima v Novem mestu najnižjo ceno med slovenskimi mesti. Dvajsetkilogramska vreča je v petek veljala le 1200 tolaijev, kar pomeni, da je kilogram paprike le 60 tolarjev. Paprika je v prodaji na drobno za 20 tolarjev dražja. V ponudbi je bila tudi rdeča paprika po 250 tolaijev. Ostale cene: grozdje 200, banane 80, breskve 120, hruške 70, jajca 15, kumarice za vlaganje 150, česen 400, paradižnik 100, sirček 150, smetana 400, črna redkev 100, kumare 100, korenček 80, zelje 80, rdeča pesa 100, fižol 500, krompir 50, čebula 120, domača kokoš 500 tolarjev kilogram. Pri Sadju in zelenjavi so imeli naslednje cene: endivija 170, belo grozdje 152, hruške 109, limone 121, cvetača 152, čebula 118, banane 119, jabolka 120 in orehova jedrca 999 tolarjev. Pri Deladiniju je paprika 65 tolarjev, banane 80, grozdje 180, hruške 180, breskve 110, nektarine 200, kumare 100, krompir 50, čebula 100, malan-cane 200, korenček 120, česen 350, limone 120 in slive 150 tolarjev.
“Vino kot hrana” na ljubljanskem vinarskem sejmu
Odprt bo do sobote -Pokušnja tisoč vzorcev
LJUBLJANA - V ponedeljek so na 5.000 kvadratnih metrih razstavnih površin Ljubljanskega sejma odprli tradicionalni, zdaj že 39. mednarodni vino-gradniško-vinarski sejem, ki letos poteka pod gesloma “Vino kot hrana” in “Vino kot motiv za
turizem”. S svojimi dosežki se predstavlja 186 razstavljalcev iz 16 držav. Na sejmu so razstavljena skoraj vsa vina, med njimi seveda tudi nagrajena, ki jih je julija ocenjevala mednarodna komisija. Gre za več kot tisoč vzorcev, ki jih bo mogoče pokušati - ob kotizaciji 600 tolarjev - tudi pod vodstvom staroste slovenskih enologov, dr. Dušana Terčelja. Novost na letošnjem sejmu bo enolog svetovalec, ki bo ves čas sejma na voljo obiskovalcem.
Obsežnejši kot prejšnja leta je tudi spored spremljajočih prireditev. Tako je bil med dru-
• Sejem bo odprt še do vključno sobote, 4. septembra. Vsak dan je odprt od 10. do 20. ure, zabaviščni prostor do polnoči, vstopnina znaša 400 tolarjev, dijaki, študentje, invalidi, upokojenci in napovedane skupine pa intimo polovičen popust. Slovenske železnice so uvedle za obiskovalce sejma 40-odstoten popust.
gim včeraj in predvčerajšnjim na programu organiziran obisk belokranjskih vinogradnikov, danes bo predstavitev sejma ANUGA v Koelnu, dan samostojnih hrvaških vinaijev idr., jutri bo sestanek odbora za trsni-čarstvo, v soboto pa bo o predelavi grozdja po lanski in letošnji suši govoril mag. Mitja Kocjančič, predstavili pa bodo tudi knjigo dr. Slavice Sikovec - oba sta dobra znanca dolenjskih vinogradnikov - ob siceršnji običajni sejemski celodnevni ponudbi.	- n
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 169 do tri mesece starih in 58 starejših prašičev. Prvih so prodali 73 po 240 do 270 tolarjev, drugih pa 27 po 180 do 210 tolaijev kilogram žive teže.
Kmetijski nasveti
Z vodo in silimimi dodatki?
Kmetje ta čas rešujejo, kar se po suii stoletja sploh rešiti da. Čeprav smo že prejšnji teden v tem kotičku pisali o nujnem siliranju in nevarnostih, ki jim je izpostavljeno, strokovnjaki opozarjajo še na nekatere ukrepe, s katerimi velja seznaniti predvsem živinorejce. Nanašajo se na daleč najpomembnejšo poljščino - si-lažno koruzo, od katere je v mnogočem odvisen uspeh reje.
Kdaj je sploh prisilno spravilo silaže koristno oz. nujno potrebno, na to si marsikdo ne zna sam odgovoriti. Če so koruzni listi suhi manj kot do polovice, je bolje še počakati s siliranjem, saj je storž poglavitnejši kot listje. Pretok hranil iz listov je resda delno prekinjen, je pa tu še koruzno steblo, ki v suši pridobiva na pomenu, in to zaradi vode in sladkorjev, ki jih vsebuje. Najbolj natančneje bi določili čas siliranja s kemično analizo, ki pa je za majhne pridelovalce - in ti so v večini - težko dosegljiva in predraga. Koruza se namreč najbolje silira, ko ima okrog 35 odst. suhe snovi. Tedaj pri siliranju ni treba dodajati vode pa tudi ne siliranih dodatkov, le siliranje mora biti opravljeno kar se da hitro, po možnosti v enem dnevu.
Ker ima prisilno dozorela koruza z uvelimi in delno posušenimi listi večji odstotek sušine, nastopi vprašanje, ali je vodo in silirane dodatke v tem primeru koristno, dodajati ali ne. Na podlagi lanskih izkušenj kmetijski strokovnjaki odsvetujejo dodatke z izjemo propionske kisline in mold-zapa, saj ima koruzna masa že sama po sebi dovolj sušine in s tem hrane za mlečnokislinske bakterije.
Dodajanje vode je potrebno le tedaj, ko se silirna masa slabo tlači, pa četudi je drobno zrezana, kar je prvi pogoj za uspešno siliranje. Strokovnjaki svarijo tudi pred uporabo uree kot dušičnega dodatka silaži, predvsem tisti, ki je namenjena kravam molznicam. V nobenem primeru ne bi smeli dodajati več kot 5 kg uree na tono silaže.
Inž. M. L.
Vnovič obudili Kmetovalca
Društvo kmetijskih svetovalcev Slovenije ima lastno strokovno revijo, ki nadaljuje tradicijo
Po skoraj polstoletju, odkar je bil ukinjen Kmetovalec, “glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega”, ki je bilo dolga desetletja nadaljevalec Bleivveisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, je list s tem naslovom spet začel izhajati. Društvo kmetijskih svetovalcev Slovenije in Kmetijska založba, d.o.o., sta te dni izdala prvo predstavitveno številko, z letom 1994 pa naj bi kot mesečnik Kmetovalec izhajal redno.
Kot že ime napoveduje, je nova strokovna revija namenjena predvsem
• USPEH Z MNOGOCVETNO LJU-LJKO - Za primer, kakšen bo način predstavitve strokovnih vprašanj v Kmetovalcu, na kratko povzemamo prispevek o priporočljivi setvi mno-gocvetne lju(jke po spravilu silažne koruze:Njivo smo temeljito obdelali z dvema do tremi prehodi predset-venika, seme mnogocvetne ljuljke sorte tetraflorum pa ročno posejali 13. septembra. Seme smo zagrebli s predsetvenikom, in to tako, da je bila vsa teža na drobnih valjih. Nekajkrat smo na posevek spustili krave, da so steptale seme in požrle plevel. Konec zime (februarja) smo posevek pognojili s 30 m3 gnojevke na hektar, sredi maja pa smo s slabega hektarja površine pospravili osem nakladalk uvele ljuljke...
zasebnim kmetom, ki potrebujejo bolj nazorno in preprosto strokovno besedo, vendar v strokovnem pogledu
neoporečno. Na slovenskem tržišču je glede tega vrzel, saj so strokovne revije, kot je na primer Sodobno kmetijstvo, namenjene pretežno publiciranju raziskovalnih nalog stroko-
vnjakov in so zato za vsakdanjo prakso manj zanimive. To potrjujejo tudi sorazmerno majhne naklade. Prva številka Kmetovalca obeta bogato in zanimivo strokovno revijo, katere uspeh pa ne bo odvisen le od uredniškega odbora in urednika Andreja Goloba, temveč od vseh stotin slovenskih kmetijskih svetovalcev, ki naj bi sodelovali v njej.
In še to: posamezna številka Kmetovalca stane 300 tolarjev (za naročnike 250 tolarjev), letna naročnina 3000 tolarjev, naslov uredništva pa je: Kmetovalec, Stari trg 278, Slovenj Gradec, tel. 43-143, faks 34-100.
- n
JESENSKI SEJEM
ŠENTRUPERT - V soboto, 4. septembra, bosta TD in KS Šentrupert na Veseli gori priredila jesenski sejem, na katerem bo naprodaj vse, od živine in pridelkov do izdelkov domače obrti in sadik.
KROMPIR PO 18 DO 22 TOLARJEV
LJUBLJANA - Kmetijske zadruge naj bi odkupovale krompir po 18 do 22 tolaijev kilogram, tako so se dogovorili na seji odbora za krompir pri Poslovnem združenju prehrane Slovenije. Ocenili so, da kljub katastrofalni suši domačega krompiija ne bi smelo primanjkovati, saj je dobro obrodil zgodnji krompir, pozne sorte pa bodo dale po oceni odbora za petino manjši pridelek, z izjemo Pomuija, kjer je na prodnatih tleh letina zmanjšana celo do 70 odst. Odbor tudi priporoča, naj bi, če bo potrebno, iz tujine uvozili krompir šele po novem letu. Kot je znano, je bil po sklepu vlade ukinjen uvoz krompirja ob koncu maja, ko se je suša že nakazovala.
kanal
TUDI PRI VAS DOMA
Od 28. avgusta na 69. kanalu.
3
SEMINAR »IZ OBRTI V PODJETNIŠTVO«
V skladu z nedavno sprejetim Zakonom o gospodarskih družbah bodo morali tudi obrtniki, registrirani po veljavnem obrtnem zakonu, svojo dejavnost registrirati v eni izmed podjetniških oblik, ki jih predvideva nova zakonodaja.
Kako se lotiti preoblikovanja?
Kakšne so prednosti in kakšne so slabosti posamezne organizacijske oblike?
Kaj je lažje, učinkovitejše in cenejše?
Odgovore na ta in na številna druga vprašanja predvsem s pravnega in finančnega vidika boste dobili na enodnevnem seminarju »IZ OBRTI V PODJETNIŠTVO«, ki ga v sodelovanju z LB Dolenjsko banko d.d. Novo mesto in bančnim podjetjem Real d.o.o. Novo mesto prireja Podjetniško izobraževalni center Gea College d.d. Ljubljana. Seminar bo potekal v sredo, 15. septembra 1993,v veliki sejni sobi LB Dolenjske banke d.d., Kettejev drevored 1, Novo mesto, s pričetkom ob 9. uri.
Program seminarja zajema:
mag. Miha Juhart, Pravna fakulteta Ljubljana
ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
—	pogoji za ustanovitev in delovanje posameznih gospodarskih družb
Marija Ravnik, Conto d.o.o. Škofja Loka FINANCE, RAČUNOVODSTVO IN DAVKI
—	temeljne razlike med obrtjo in podjetjem
—	kaj prinašajo novi računovodski standardi?
Kotizacija za seminar znaša 100 DEM in 5% prometnega davka, preračunano v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Poleg predavanj so v ceno seminarja všteta tudi pisna gradiva predavateljev. Kotizacijo lahko poravnate na žiro račun številka 52100-620-107-1777-27499002-6.
Prijave sprejemamo do popolnitve skupine oz. najkasneje tri dni pred pričetkom seminarja na naslov LB Dolenjska banka d.d. Novo mesto, Kettejev drevored 1, Novo mesto, s pripisom »Za seminar Iz obrti v podjetništvo« ali po telefonu 324-213 int.
220	Vabljeni!
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Svarilo: v lanskih kvasovkah ni več dovolj življenja
Alkoholno vrenje belih sort grozdja
Tokrat o vrenju belega mošta. Vinogradniki kažejo v v svojem znanju več “lukenj” pri izvedbi vrenja belih moštov. Zakaj?
Pri rdečih vinih se ni dejansko nič spremenila tehnologija vrenja drozge v kadeh. To, kar so nas naučili naši očetje, velja še danes. Pri belih vinih pa smo uvedli v zadnjih 20 letih v našo prakso razsluzenje in to je postavilo na glavo prakso, ki smo jo podedovali od svojih očetov. Razsluzenje je povezano z žvepla-njem mošta, vajeni nismo bili priprave kvasnega nastavka pred trgatvijo in zastoji pri alkoholnem vrenju so bili neizbežni. Poleg tega so naši vinogradi sedaj bolj zastrupljeni kot so bili pred 50 leti, zato so tudi kvasovke, ki pridejo na grozdje maloštevilne m pohabljene. Ni čudno, da se je v svetu tako razvila industrija za izdelavo kvasovk. Pred 50 leti ne bi mogla obstajati, ker ni bilo kupcev za kvasovke, saj so le-te prišle v zidanico z grozdjem.
Brez kupljenih kvasovk zdaj ne gre več. Toda pazite, da vam trgovci ne bodo prodali kvasovk iz leta 1992! Čeprav delujejo suhe kvasovke na videz večno, pade njihova vitalnost na mesec približno za 5 odst. ali celo več. To pomeni, da v kvasovkah, ki so vam ostale od lani, ni dovolj življenja, če ga je sploh še kaj ostalo. Ako kupite manjšo količino kvasovk, kot je originalno pakiranje, vprašajte za datum izdelave, ki mora biti leto 1993. In kako sami pripravite burno kipeč kvasni nastavek?
Vsaj 5 dni pred trgatvijo potrgajte nekaj grozdja za kvasni nastavek. Zadostuje 2 I mošta nastavka za 1 hi mošta ob trgatvi. Ako boste naprešali 10 hi mošta, potrebujete 20 1 kvasnega
nastavka. Za to količino nabavite 5 dag suhih kvasovk. V trgovinah boste imeli na razpolago dve vrsti kvasovk, in sicer:
-	saccharomyces cerevisiae in
-	saccharomyces bayanus.
Oboje so dobre, toda med njimi
je razlika. Kvasovke bayanus so sposobne fermentirati sladkor pri zelo nizkih temperaturah in težko jih je zaustaviti. Zato tisti vinogradniki, ki so se začeli ukvarjati s poznimi trgatvami in želijo zaustaviti vrenje, predno je sladkor popolnoma prevrel, bolje, da nimajo v svoji zidanici kvasovk vrste bayanus.
Mošt, ki smo ga naprešali iz grozdja, moramo segreti vsaj do 80 C, ohladiti na 20 C in ko je ohlajen, namočimo suhe kvasovke v mlačni vodi tmperature do 40 C za 20 minut in tako nabrekle zlijemo v mošt. V dveh, treh dneh bomo imeli burno kipeči mošt, ki ga zlijemo ob trgatvi v raz-sluzeni mošt.
Ako ne utegnemo pripravljati kvasni nastavek, ko mošt raz-sluzimo, stresemo suhe kvasovke v količini 5 do 10 g na hi mošta v sodu, v mlačno vodo (do 40 C) in po 15 minutah jih že moramo zliti v sod. V takem primeru moramo kupiti za 10 hi mošta najmanj 10 dag kvasovk, ker jih predhodno nič ne razmnožujemo v manjši količini mošta. Ako imamo zelo hladen mošt, pod 15 C, svetujem še večjo količino, do 15 dag na 10 hi mošta. V primeru, da jih ne želimo namakati v mlačni vodi, ker ne želimo dodati vode v mošt, lahko kvasovke namakamo v moštu, ki ga natočimo iz soda, ki čaka na cepitev s kvasovkami. Mošt segrejemo na 30 do 40 C, kvasnice počasi stresemo vanj, namakamo do 30 minut, da lepo nabreknejo, jih zlijemo v sod in jim zaželimo “veselo rajanje”. V primeru, da nam ne uspie začetek vrenja, to ugotovimo že po 3 do 4 dneh. Če se nič ne dogaja, dodamo še večjo količino kvasovk. Pri vrelnih zastojih proizvajalci kvasovk priporočajo dozo do 50 g/hl, to pomeni za 10 hi vina 1/2 kg suhih kvasovk.
mag. JULIJ NEMANIČ
®(068) 24-415 ZARADI VAS
HALO-ALO PIZZA!
HELENA MRZLIKAR
gospodinjski kotiček
Kaj jesti ob diabetesu
Pravijo, da ni vzroka za preplah, saj ima sladkorno bolezen veliko ljudi, pa kljub temu živijo običajno življenje. Vendar je treba paziti, da se obolenje ne zane-maija, saj se v tem primeru lahko močno maščuje. Slaakoma bolezen ali diabetes preprečuje organizmu, da bi normalno izkoristil hrano. Telesu primanjkuje hormon insulin, ki ga izloča prebavni organ trebušna slinavka. Insulin ima nalogo, da se hranilne snovi iz hrane, ki se po prebavi vsrkajo v kri, pravilno razporedijo po organizmu. Njegova enkratna sposobnost je, da krvni sladkor porazdeli po različnih delih telesa in tako zniža sladkor v krvi. Ko se sladkor zniža, se izločanje insulina zmanjša.
Naši možgani so življenjsko odvisni od stalnega dotoka krvnega sladkorja. Če insulina ni dovolj, se krvni sladkor trajno zveča, posledica pa je sladkorna bolezen. Normalna vrednost na tešče je pod 5,5 mmol/l. Če pa je nad 8,0 ali po obroku več kot 11,0 mmol/l, pa zanesljivo lahko govorimo o
sladkorni bolezni.
Pri vseh oblikah motenj je za uravnavo krvnega sladkoija potrebna zdrava prehrana. Manjša odstopanja od normalne vrednosti ne povzročajo nobenih večjih težav. Ko pa se krvni sladkor preveč poveča, celice zaradi pregoste krvi in drugih motenj ne morejo normalno delovati. Da se izloči iz organizma, ga ledvice začno izločati v seč. Zaradi pogostega mokrenja bolnik občuti pretirano žejo, zaradi izgube vode in energije, ki je v sladkorju, pa tudi hujša. Vse to vodi v splošno utrujenost in izčrpanost.
Sladkorna bolezen je kronično obolenje, pri kateri ima bolnik sam največjo vlogo, predvsem kar zadeva zdravo prehrano. Za zdravljenje bolezni je glavnega pomena sestava njemu dovoljenih živil. Največ pozornosti zahtevajo ogljikovi hidrati in maščobe. Zaužiti pa je treba tudi dovolj drugih sestavin, da zadostimo vsem potrebam organizma. Prehrana mora biti zdrava, uravnotežena in tudi zdravilna za sladkorno bolezen.
VINO LJUBLJANA
Ko vino razodene svoje skrivnosti
Obiščite tradicionalni vinogradniško-vinarski sejem. Tu vas bodo na vodenih degustacijah skozi stotine
najplemenitejših svetovnih vin popeljali priznani enologi.
Nazdravite nagrajencem letošnjega svetovnega vinskega ocenjevanja z njimi samimi!
Za prevoz z vlakom vam Slovenske železnice nudijo 40 % sejemski popust.
39. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO-VINARSKI SEJEM
Od 30. 8. do 4. 9. na ljubljanskem sejmišču
ib
LJUBLJANSKI
SEJEM

IZ NKŠIH OBČIN
: - • ' '
ZAKLJUČEK DELAVNIC - Na zaključku izkustvenih delavnic v Pionirjevem domu na Gorjancih je o pomenu takega tabora nadarjenih spregovorila psihologinja Vlasta Tomazin iz novomeške enote Zavoda za zaposlovanje. Mladi pa so povedati, da je bilo tako imenitno, da so večino noči prečidi, ker se jim je zdelo škoda čas zapravljati za spanje. (Foto: A. B.)
Nadarjeni na Gorjancih
Zoisovi štipendisti v izkustvenih delavnicah
GOSPODIČNA - Petnajst srednješolcev, Zoisovih štipendistov, se je v Pionirjevem domu pri Gospodični na Gorjancih udeležilo enotedenskega tabora nadarjenih učencev, ki sta ga organizirala novomeški Zavod za zaposlovanje ter novomeški Klub za nadarjene učence. Letošnjemu taboru na Gorjancih so rekli izkustvene delavnice, v katerih so mladi nadarjeni dijaki - večina jih je bila iz Novega mesta, prišli pa so tudi iz drugih krajev Slovenije - pod vodstvom sociologov Bojana Puclja in Helene Smrtnik ter učitelja transcendentalne meditacije Aleša Lavriča sledili raznim ciljem. Po besedah Bojana Puclja je delo v izkustvenih delavnicah potekalo v skupinah. Mladostniki se prek različnih metod dela v skupini, kot so socialne igre, igranje vlog, simulacije, vodeni pogovori ipd, na prijeten način srečujejo z najrazličnejšimi vsebinami, ki se pojavljajo v vsakdanjem življenju. Vsa dogajanja spremljajo vsi udeleženci z izražanjem svojega doživljanja in občutij, ki spremljajo ta dogajanja. Skupaj iščejo najboljše rešitve
posamičnih problemov v odnosih z drugimi ljudmi, vrstniki, odraslimi, starši, učitelji itd. Ob tem se udeleženci izkustvenih delavnic učijo veščin, ki so potrebne za uspešno komuniciranje v skupini.
“Za mlade ljudi je udeležba v izkustvenih delavnicah intenzivno raziskovalno delo. Mladostniki raziskujejo in z eksperimentiranjem globlje spoznavajo sami sebe in druge ljudi. Ob doživljanju vodene skupinske dinamike se seznanjajo z značilnostmi skupine ter metodami in tehnikami vodenja skupine, ki jih bodo v svojem življenju verjetno potrebovali,” je v biltenu, ki so ga izdali ob koncu tabora, zapisal vodja delavnic Bojan Pucelj. Tudi sociologinja Helena Smrtnik je prepričana, da je tabor izpolnil pričakovanja udeležencev in organizatoijev. “Mladostniki so pridobili svojevrstne izkušnje za delo v skupini, s pomočjo izkustvenega dela pa so pridobili vrsto spoznanj, ki jim bodo omogočila lažje razumevanje in premagovanje najrazličnejših življenjskih situacij,” pravi.
A. B.
ISKRA
ENERGETSKA ELEKTRONIKA, d.o.o. Velika Cikava 22 68000 NOVO MESTO
objavlja na podlagi sklepa Upravnega odbora
JAVNO DRAŽBO
za prodajo zidanice s pripadajočim zemljiščem na sončnem, dostopnem delu Straškega hriba, v Zavrtnici 28, Straža. Nepremičnine obsegajo:
—	zidanica (soba, kuhinja, kopalnica, klet) v skupni izmeri 66,78 m2
—	brunarica (klet, pritličje) v skupni izmeri 38,11 m2
—	sadovnjak z vinogradom.
Vse skupaj v izmeri 8.950 m2.
POGOJI DRAŽBE:
1.	Izklicna cena na dan objave znaša 61.100 DEM, vplačijivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
2.	Na javni dražbi lahko sodeluje pravna ali fizična oseba. Zdraži-telj mora pred začetkom javne dražbe komisiji predložiti izpisek iz registra in pooblastilo, če je pravna oseba; fizična oseba pa potrdilo o državljanstvu RS ter dokazilo o plačani varščini.
3.	Ponudnik se mora ob ponudbi izkazati s plačilom varščine v višini 10% izklicne cene, ki jo plača na žiro račun podjetja št. 52100-601 -10696, s pripisom za javno dražbo, ali pa jo plača neposredno pred začetkom dražbe pri blagajni na sedežu podjetja.
4.	50% kupnine bo potrebno plačati v roku 8 dni od podpisa pogodbe, 50% v roku enega meseca po plačilu prvega obroka.
5.	Ce uspeli ponudnik ne bo sklenil pogodbe oz. ne bo plačal kupnine, bo pogodba razveljavljena, plačana varščina pa bo zadržana.
6.	Nepremičnino si je možno ogledati in dobiti dodatne informacije v času trajanja objave po predhodnem dogovoru s pooblaščencem Bojanom Bencikom (tel. 068 26-109, fax 068 26-081).
7.	Nakup nepremičnine je po sistemu videno-kupljeno. Kasnejših reklamacij glede stranskih napak se ne bo upoštevalo.
8.	Davek na promet nepremičnin in vse stroške v zvezi z nakupom plača kupec.
9.	Ker je možna prodaja v dveh delih, istočasno zbiramo ponudbe za nakup delov. Interesenti naj vložijo svoje pisne ponudbe za odkup delov nepremičnine na naslov podjetja do roka izvedbe licitacije s pripisom »Ponudba za odkup«.
10. Licitacija bo dne 20. septembra 1993 ob 8.00 uri na sedežu podjetja.
IZ NAŠIH OBČIN
Pol denarja je od varčevalcev
Trdno mesto SKB na Dolenjskenim v Beli krajini in v Posavju - V dveh mesecih za 450 milijonov tolarjev kreditov - Bankomati, brž ko bodo na voljo linije - Eurocard
NOVO MESTO - Stanovanjsko komunalna banka (SKB) oz. njena novomeška poslovna enota se je trdno usidrala na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju. Poslovna enota Novo mesto ima namreč v sedmih občinah Dolenjske in Posavja 3 ekspoziture in 4 agencije, skupaj pa je zaposlenih 51 ljudi.
O zaupanju varčevalcev v to banko govori tudi podatek, da znašajo sredstva občanov kar polovico vseh sredstev novomeške poslovne enote SKB. “Na področju zbiranja sredstev občanov - gre za hranilne vloge in vezane depozite - smo v 7 mesecih dosegli celoletni plan,” je povedal direktor Poslovne enote Novo mesto Karel Vardijan. “Dobro sodelujemo tudi z gospodarstvom.” Tudi v dopustniškemu času so v SKB imeli dela čez glavo, ker so družbena in zasebna podjetja, obrtniki in drugi najemal toliko posojil, kot še nikoli doslej “V dveh mesecih smo v naši poslov ni enoti odobrili za več kot 450 milijonov tolarjev kreditov,” je povedal
RIBIŠKA
TEKMOVANJA
NOVO MESTO - Ribiška družina Novo mesto organizira v soboto, 4. septembra, družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem za pionirje in mladince. Tekmovanje bo ob Krki v Kronovem, zbor pa bo ob 7. uri pri gostilni Prešeren. Prijaviti se je moč do 3. septembra na RD Novo mesto ali po telefonu 21-251. Istega dne, se pravi v soboto, bo tudi tekmovanje za člane in članice v lovu na najtežjo ribo. Zborno mesto bo ob pol štirih popoldne pri gostilni Prešeren v Kronovem, prijave pa sprejemajo na RD do 3. septembra. V nedeljo, 5. septembra, pa bo pri Kronovem tekmovanje v lovu rib s plovcem za člane in članice. Zbor bo ob pol sedmih zjutraj pri Prešernovi gostilni, prijave sprejemajo do 3. septembra.
Vardijan, ki se sprašuje, ali je tak naval posledica slabše likvidnosti drugih bank ali večjega zaupanja v SKB.
Zelo dejavni so bili tudi pri odobravanju gotovinskih potrošniških
• Od včeraj delata bankomata v ekspozituri na Novem trgu in na Glavnem trgu v Novem mestu, v kratkem pa naj bi začel delati tudi v Krškem. V Trebnjem, Brežicah, Sevnici in Metliki bojo bankomate namestili brž ko jim bo PTT zagotovila linije. Kasneje naj bi bila na teh bankomati možna tudi vplačila, ne samo dvigi. Imetnikom tekočih računov ponujajo kreditno kartico Eurocard, ki jo lahko uporabljajo za plačila doma v in tujini, pripravljajo celo možnost, da bi tudi račun iz tujine lahko poravnali v tolarjih.
kreditov na 3 leta oz. na 4 leta. Za komitente banke je obrestna mera za te kredite R + 19 odst., za tiste, ki niso komitenti, R + 22 odst., še prej pa morajo položiti depozit. Za kratkoročne kredite za obrtnike pa so znižali obrestno mero na R + 18 odst.
“Naša poslovna enota kreditira tudi gradnjo infrastrukture v občinah, na območju katerih delujemo, naj gre za PTT vode ali centrale, cestna dela, gradnjo kanalizacije, vodovoda ipd. Letos je naša poslovna enota prvič posredno sodelovala tudi pri odkupu pšenice, in sicer tako, da smo odobrili kredit velikemu zasebnemu mlinu v Dobovi. Pogovarjamo pa se tudi o možnosti financiranja odkupa grozdja v Posavju in drugih vinorodnih območjih,” pravi direktor. Povečali bodo ponudbo svojih vrednostnih papirjev, vrednostnih papirjev države in tistih vrednostnih papirjev podjetij, ki kotirajo na borzi. V vseh enotah še vedno odkupujejo tudi lomljeno zlato, za kar imajo opremo in usposobljene ljudi, poleg tega bodo tudi komisijsko prodajali zlatnike in srebrnike, izdane ob 400-letnici bitke pri Sisku.
A. B.
RAZSTAVA
UMETNIŠKIH ODTISOV
NOVO MESTO - V Galeriji Krka je do 20. septembra možen ogled prodajne razstave art printov (umetniških odtisov ali industrijske grafike) Galerije Arteum iz Ljubljane. Razstavljeni so umetniški odtisi del sodobnih umetnikov, ki so namenjeni za opremo stanovanj in poslovnih prostorov.
DR. ŠUŠTAR BO BLAGOSLOVIL ORGLE
TRŠKA GORA - V soboto, 11. septembra, in nedeljo, 12. septembra, bo pri cerkvi Marijinega rojstva na Trški gori tradicionalno slavje ob mali maši. V soboto ob 19. uri bo mašo vodil ljubljanski kanonik Mel-hior Golob, po maši pa bo procesija s svečami in baklami okoli cerkve. Še posebej slovesno bo pri maši v nedeljo ob 10. uri, ko bo nadškof dr. Alojzij Šuštar blagoslovil obnovljene orgle. Te so v cerkvi že od leta 1853. Postavil jih je Josip Mandlin, doma iz okolice Trebnjega. Popravilo so zaupali orgelskim delavnicam mariborske škofije, denar pa po fari in v podjetjih zbirajo prav v tem času. Ob letošnji mali maši pripravljajo še nekaj presenečenj. V “fa-rovškem gozdu” bodo uredili nova parkirišča za 80 avtomobilov pa tudi pivske in druge stojnice bodo letos prvič preselili bliže h gozdu, da ne bodo motile bogoslužja.
.
", l«*" ' * fP
čiimmm •


ODPAD V SUHADOLU - Taka podoba se kaže na koncu Dol. Suhadola. Ob cesti, tam, kjer je bilo včasih križišče vaških poti, na kar spominja vegasta škatla, v kateri je bilo nekdaj razpelo, je nekdo navlekel tri bedne ostanke fičkov. “V Suhadolu imajo pa toliko avtomobilov, da jih stran mečejo," se je ob ta črni avtomobilski odpad po podgorsko duhovito obregnil sosed iz Gabrja. (Foto: A. B.)
DRUŽABNO SREČANJE KRAJANOV OTOČCA
OTOČEC - Vodstvo krajevne skupnosti letos prvič pripravlja srečanje krajanov. Prireditev bo v soboto, 4. septembra, proti večeru na igrišču za gasilskim domom. Krajani se bodo med seboj pomerili v družabnih igrah, seveda pa bo poskrbljeno tudi za zabavo.
DEŽURNE TRGOVINE
“PODGORJE”, d.d., TOVARNA POHIŠTVA ŠENTJERNEJ, TRUBARJEVA CESTA 24
razpisuje na podlagi sklepa komisije podjetja z dne 15.7.1993
JAVNO DRAŽBO
za prodajo objekta v Šentjerneju, na Cesti oktobrskih žrtev 19, k.o. Šentjernej, pare. št. 402, s stavbo in dvoriščem.
Objekt sestoji iz poslovnega lokala in stanovanja.
1.	Izklicna cena znaša 80.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.
2.	Najugodnejši ponudnik plača kupnino v skladu s kupoprodajno pogodbo.
3.	Javna dražba bo dne 3.9.1993 ob 8. uri v prostorih podjetja Podgorje, Šentjernej, Trubarjeva cesta 24.
4.	Davek na promet od nepremičnin, stroške overitve podpisa pogodbe in s tem v zvezi druge stroške plača kupec poleg kupnine.
5.	Če kupec ne sklene pogodbe v roku 8 dni (osmih) dni po opravljeni dražbi ali ne plača kupnine pravočasno se smatra, da je odstopil od pogodbe.
6.	Vse podatke o objektu dobijo interesenti na sedežu podjetja (kadrovska služba), telefon (068) 42-049.
7.	Objekt se prodaja v obstoječem stanju na dan dražbe.
8.	Vsi interesenti morajo ob pristopu k javni dražbi p leg dokazila o vplačilu varščine predložiti še potrdilo o c.Ia-vljanstvu republike Slovenije (samo fizične osebe), predstavniki pravnih oseb pa pooblastilo pristojnega organa.
bodo
odprte
V	soboto, 4. septembra,
naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market, Kristanova
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 18. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33, od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trgovina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas od 7. do 19, ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16, ure: mini market Pero,, Stopiče od 8. do 20. ure: Perko, market v Sentpetru
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Samopostrežba
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-KZ Krka, prodajalna Vrelec
•	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Straža: od 7. do 17, ure: Mercator-KZ Krka, Samopostrežba
V	nedeljo, 5. septembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Mercator-KZ Krka, Glavni trg
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ragovska 17 od 7. do 12. ure: trgovina Darja, Ljubljanska 27 od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33 od 7. do 19.30: trgovina Čuček, Ul. Slavka Gruma od 7. do 19.30: trpina Vita - mlečni diskont, Šmihel
od 8, do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Budna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru
TRENIRKA - S porazom na domačem igrišču so se novomeški nogometaši trdno usidrali na zadnjem mestu lestvice. Tekmo si je ogledal tudi predsednik kluba in novomeške vlade Boštjan Kovačič. Boštjan je na stadion prišel v trenirki, glede na učinkovitost novomeških žogobrcev pa bi bilo bolje, ko bi dvakratni iredsednik naslednjič prišel še v copačkah in prevzel stvari v svoje noge. V mlajših letih je bil namreč prodoren nogometaš in komaj pred nekaj tedni, ko se je ekipa občine »merila z Uršenčani, je Kovačič za-:>il evrogol.
PUŠČICA - Uvoženi novomeški klošar mlajše generacije - najljubše in hkrati edino oblačilo mu je trenirka, za pasom pa nosi popotno torbico - je zelo pobožen mož. Kar naprej hodi v frančiškansko cerkev. A vendar očetje frančiškani takih »božnjakarejev niso prav nič veseli. Pogostejši ko so njegovi “molitveni” obiski, bolj prazna je frančiškanska puščica.,..
POLŽ - Pred kratkim je ideološki sprevrženec z barvo iz razpršilca popacal ves Dolž. Najljubši objekti njegove perverznosti so bili smetnjaki, ponosno ime vasi, ki je tudi sedež najvišje krajevne skupnosti v občini, pa je iz Dolž spremenil v - Polž. Se ve, kdo so bili na delu. Barva je bila rdeča! Menda se neke zamere vlečejo še iz časa kurirčkove pošte.
POSTAJA - V Gabrju so strem-Ijivi načrtovalci predvideli avtobusno postajo s poslovnimi objekti. Gabra, ponosni, da se njihov kraj spreminja v pravo podgorsko prestolnico, pa se potihoma le sprašujejo, če bi bilo bolj pomembno prej poskrbeti, da bodo imeli dovolj pitne vode. Pa tudi če bo treba še kakšen mesec
avtobus počakati kar “na frej” i pod tepko.
na
pa pod tep
Ena gospa je rekla, da so poleti na občini najbolj prizadevno delali - ventilatorji.
t:i a
k

m
V času od 19. do 26. avgusta so v novomeški porodnišnici rodile: Helena Povše z Malega Slatnika - Tino, Mary Erpe iz Drganjih sel - Sandro, Biljana Borin iz Pijavic - Nives, Gordana Jereb iz Velike Bučne vasi
-	Nastjo, Miranda Jenškovec iz Mihovega - Matica, Silva Skol iz Trebnjega - Roka, Irena Škedelj iz Dol. Brezovice - Roka, Nataša Bevc iz Straže - Gorana, Pavlina Luzar iz Škocjana - Brigito, Lucija Zalokar iz Dol. Brezovice - Petra, Marija Bahor z Goleka - Katjo, Simona Anž-lovar iz Dolenjih Selc - Aleksandra, Tanja Luzar iz Dol. Stare vasi - dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Mateja Guštin iz Jerebove 20 - Emo, Suzana Potrč iz Ulice Slavka Gruma 86
-	Nino, Klavdija Jerina Mestnik iz Lobetove 11 - Simona. Čestitamo!
JUTRI NASTOP STRAŠKE GODBE
NOVO MESTO - Jutri, v petek, 3. septembra, bo imel ob 20. uri v atriju kapiteljske proštije koncert pihalni orkester “Novoles” iz Straže. Prireditev je v okviru “Novomeških poletnih večerov ’93" in jo tokrat ob 90-letnici novomeškega vodovoda poklanja Komunala Novo me-
sto.
VEČERI OB KRKI
NOVO MESTO - Ob otvoritvi prenovljenega gostišča na Loki v Novem mestu in da bi spodbudili zanimanje za Krko, pripravlja Dolenjska turistična zveza (DTZ) od 10. do 12. septembra sklop prireditev pod naslovom Večeri ob Krki. Tako bo v petek, 10. septembra, teniško tekmovanje za pokal DTZ. Največ prireditev bo v soboto, 11. septembra, od promenadnega koncerta godbe na pihala do baklade plovil na Krki.
Ji
kanal
TUDI PRI VAS DOMA
Od 28. avgusta na 69. kanalu.
Črnomaljski drobir
TELEFONI - Čeprav smo tako nergali nad sušo, je dež z bliski in gromi vred naredil marsikomu kar precej preglavic. Tudi tistim, ki so pretekli teden hoteli iz Metlike telefonirati v Črnomelj. Neprestano se je oglašala avtomatska tajnica v zasebnem stanovanju, pa naj je bil klic v resnici namenjen komur koli že. In ko je na koncu klicatelj obupan hotel poklicati na črnomaljsko pošto in telefoniste opozoriti, da z njihovo telefonijo nekaj ni v redu, se je zopet oglasil telefon v zasebnem stanovanju. Da bi čim prej zopet posijalo sonce!
TURIZEM - Celo do Bele krajine tako mačehovska TV Slovenija se je pretekli konec tedna s polurno oddajo spomnila belokranjskega turizma. Žal šele sedaj, ko je kopanja za letos zagotovo konec. So pa Belokranjci tudi na ta način spoznali, kaj imajo in predvsem česa nimajo za uspešno poletno turistično sezono. In če so tako lani kot letos v metliški in črnomaljski občini junija ugotavljali, da so zamudili s pripravami na prihajajočo turistično sezono, je sedaj gotovo najbolj pravi čas, da začnejo razmišljati, kako bodo naslednje poletje sprejeli goste in kaj jim bodo ponudili.
VODIČ - Če bodo Belokranjci iskali tudi kakšnega turističnega vodiča po svoji deželi, bi predlagali - naj Črnomaljci ne zamerijo - kar metliškega župana, ki se je v prej omenjeni oddaji v tej vlogi dobro odrezal. A naj tega predloga nihče ne razume kot namig, da županu iščemo službo, ker bodo najpozneje prihodnjo pomlad občinske volitve.
Sprehod po Metliki)
JUŠ MIHELČIČ, metliški vodovodni minister ter direktor Komunalnega gospodarstva, se je šel ob otvoritvi športno-rekreativnega letališča v Prilozju peljati z dvosedežnim letalom. Ko je srečno pristal na materi Zemlji, so se mu šibila kolena, iz majice, v katero je bil oblečen, pa je domala kapal znoj. “Priznam,” je hitel razlagati, “bilo me je strah bolj kot vseh napovedi o letošnji suši.”
MATJAŽ RUS, metliški humorist številka 2, razlaga, kako je srečen, ker ne premore drugega avtomobila, kot je stari yugo. Na začudenje predvsem tistih, ki se vozijo v velikih in dragih železnih konjičkih, pove: “Nikoli nisem in ne bom plačal kazni zaradi prevelike hitrosti. Poleti mi v .škatli’ ni prevroče, in kar je najpomembnejše, ni se mi treba bati, da bi mi kdo avto ukradel.”
TONE KRAIJ iz Gerkšičev pri Metliki že dve leti zasleduje glasbenika Silvestra Mihelčiča. Nikakor ne gre za načrtovan napad, ampak bi Tone rad prišel do kasete, ki mu jo je Mihelčič obljubil za nagrado v radijski oddaji Studia D. “Ko sem jaz v Metliki, je Silvo v Črnomlju, in obratno,” trdi Kralj ter v isti sapi nadaljuje: “Po novem bom poskušal biti v Metliki takrat, ko bo tam tudi Silvo. Enako velja za Črnomelj.”
( Trebanjske iveri )
STRUPI - V Iskri pravijo, da je ena izmed sestavin impregnanta za elektrolitski kondenzator tudi glikol. Kot se verjetno še marsikdo spominja, so to kemikalijo nekateri avstrijski in italijanski vinogradniki dodajali vinom, da so jih “plemenitili”. Česarkoli pa je preveč, navadno ni najbolj priporočljivo, bodisi da je to vino, ah glikol. Le-tega še za vzorec ne bi privoščili nikomur, razen v avtomobilskem hladilniku. Le ljudi dobre volje ni nikoli preveč. Toda nekateri se nikakor ne zmorejo preobraziti v dobrovoljčke brez dodatkov maliganov oz. alkoholnih hla-
pov. In že se vrtimo v začaranem krogu strupov in “strupov”...
. - Sentruperška
rogu strupov in “strupov
VINSKA CESTA fara bo za občinski praznik tudi uradno bogatejša še za eno vinsko cesto. V soboto bodo namreč odprli posodobljeno cesto od Kamnja do Homa oz. Nebes ali, kot pravijo zlobneži, do Jurčkovega Petra. Tako imenujejo neumornega idejnega očeta te ceste Petra Brcarja, češ da mu ni bila kot najbolj odgovornemu in zaslužnemu, niti malo sveta zasebne lastnina in so bili zato razni mejniki ob trasi bolj ali manj odveč. Ždaj taisti zlobneži predlagajo, naj omenjeno cesto prekrstijo v Jurčkovo pot.
ZAPORNICE - V Šentrupertu se seveda spoznajo tudi na razne drugačne zakulisne igrice. Pravijo, da je javna skrivnost, komu je šla najbolj v nos zapornica na nekdanjem kopališču v Bistrici pri sokolskem oz. kulturnem domu in zakaj bi nasprotna stran spet rada pregradila potok. Mladež, željna kopanja, je le drobiž v tej igri.
• Slovenec ne pozna političnih nasprotnikov, pozna le politične sovražnike, ki jih je treba pokončati. (Pirjevec)

IZ NRŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Ob polletju izguba samo v Domu počitka
Preskromen delež staršev pri vzdrževanju vrtca
METLIKA - Tukajšnji izvršni svet je nedavno analiziral poslovanje zavodov, katerih ustanoviteljica je skupščina občine Metlika, ki tudi prispeva nekaj denarja za njihovo osnovno dejavnost. Največ denarja namenjajo iz proračuna za otroški vrtec in sicer krijejo kar 82 odst. vseh stroškov v vrtcu. IS je opozoril na zelo nizek delež, ki ga plačujejo starši, saj znaša le še 18 odst. Ža Ljudsko knjižnico si prizadevajo, da bi se pod njenim okriljem odvijalo tudi kulturno življenje. Sedaj zaposluje dve delavki, katerih stroške za plačo v celoti krije proračun. Za plačo pedagoških delavcev v osnovnih šolah v Metliki in Podzemlju pa zagotavlja denar republika. Občina krije le materialne stroške, prevoze otrok v šolo ter plačo za del tehničnega osebja. Dodatno so iz proračuna letos zagotovili denar za naložbe oz. investicijsko vzdrževanje v obeh šolah in metliški telovadnici. Edini zavod, ki je imel ob polletju izgubo, je bil dom počitka. Sicer pa so iz proračuna za ta zavod plačali le fakturirane oskrbne stroške za metliške občane.
LE ŠE LEPOTNI POPRA VK1 - Že lani so zaključili obnovitvena dela v podrtižnični cerkvi na Stražnjem Vrhu pri Črnomlju, ki je razglašena za kulturni spomenik, letos pa so na vrsti le še lepotni popravki. Eden od njih je tudi barvanje novih lesenih stropnih kaset (na fotografiji), ki so nadomestile od vlage uničene prvotne kasete. Prav strop, narejen v začetku 17. stol., je bil povod za restavriranje rv. Nikolaja. Strop velja namreč za najbolj na jugovzhod Evrope pomaknjen lesen kaseli-ran strop in je eden redkih v Sloveniji. Motivi rož, sadja, ptičev in monštranc na njem so bili slikani prostoročno. (Foto: M. B.-J.)
Kompromis in razum
Ob poteku enoletnih delovnih viz za tujce
METLIKA - Oktobra bo 840 tujcem, ki so zaposleni v metliški občini, potekla enoletna delovna viza. Tako kot je nemogoče, da bi vsi ti delavci ostali v metliških službah, saj prav vsi niso nenadomestljivi, pa je nemogoče tudi, da bi prav vse do zadnjega odpustili. Jasno je, da bo potreben kompromis.
Metliška vlada se zaveda, da bo potrebno domačinom, zlasti mladim, ki iščejo prvo delo, takšnih pa je v Metliki od 404 iskalcev zaposlitve kar 125, ponuditi službo. Občani namreč že sprašujejo, če na občini ne bodo storili prav ničesar za mlade domačine - med prijavljenimi brezposelnimi jih je do 26. leta starosti več kot polovica - da bi se imeli možnost zaposliti. Do nacionalne nestrpnosti lahko pride tudi, če bodo domačini ostali brez dela, ne le, če bodo odpuščali iz služb tujce. Na srečo se občinska vlada tega dobro zaveda. Ve, da bo morala prevzeti nase del odgovornosti, če bo zaradi zaposlovanja v občini kaj narobe. Čeprav je po drugi strani res, da so podjetja tista, ki držijo v rokah škarje in platno in ki odločajo, koga bodo odpustila, koga obrža-la in koga na novo sprejela. Toda vlada lahko vsaj apelira na podjetja, da to naredijo čim bolj umno.
Razumljivo je, da metliška občina ne more brez vseh 840 tujih delavcev, brez nekaj od teh pa prav gotovo. Povrh tega je jasno, da mora država zagotoviti delo najprej svojim državljanom. A vseeno je vprašanje, če ocene občinskega vodstva, da takšne priložnosti, kot jo bodo imeli za zaposlitev občani letošnjega oktobra, ne bodo imeli nikoli več, držijo. Tudi zato, ker ponekod že poskušajo manipulirati. Tako so nekatera podjetja razpisala prosta delovna mesta samo zato, ker bi rada tujcem podaljšala delovne vize. To pa je, najbolj milo rečeno, napačno razumevanje zakona.
M. BEZEK-JAKŠE
iMm
E
Preostane le še grožnja s stavko
Skoraj 300 presežnih delavcev Belta zahteva od lastnika podjetja, sklada RS za razvoj, da uresniči program presežnih delavcev in jim izplača denar - Stališče sindikatov
ČRNOMELJ • Tam, kjer je bil nekdaj črnomaljski Bclt, sta danes dve podjetji, Belt in Belt-Livar. Slednji dela in je v njem zaposlenih 361 delavcev nekdanjega Belta, medtem ko je v prvem odtalo 295 delavcev, ki so doma od letošnjega aprila. Če za te delavce do konca septembra, ko jim poteče polletni odpovedni rok in torej preneha delovne razmerje v Beltu, ne bo dela, bodo morali na zavod za zaposlovanje. Takrat pa sindikat ne bo imel v rokah nobenega orodja več, da bi sc boril za njihove pravice.
Pravice teh presežnih delavcev so po mnenju obeh sindikatov v Beltu in Beltu-Livarju, tako sindikata kovinske in elektro industrije kot KNSS-neodvisnosti, pa tudi po mnenju vodstev obeh Bellovih podjetij grobo kršene. Sklad Republike Slovenije, ki je lastnik podjetij, ne uresničuje programa presežnih delavcev v Beltu. Očitno so vsa opozorila in kritike naletela na gluha ušesa, zato so se pretekli teden predstavniki vseh prej omenjenih kakor tudi predstavnik območne organizacije sindikatov Bele krajine in občinskega izvršnega sveta znova sestali. Od sklada so zahtevali, da mora biti izplačevanje nadomestil plač presežnim delavcem v skladu z vročenimi sklepi in torej v višini, kot to določa kolektivna pogodba kovinske in elektro industrije. Zaradi nepravilnega obračuna nadomestil plač prejemajo presežni delavci bruto 10 do 20 tisočakov manj, kot je opredeljena višina v sklepih.
Poleg tega zahtevajo pravočasno izplačilo odpravnin trajno presežnim
delavcem v skladu s sprejetim programom, in sicer v višini polovice njihove povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v podjetju. Od sklada zahtevajo tudi, naj v čim krajšem času zagotovi delo invalidom in sindikalnim zaupnikom, ki jim v Beltu po zakonu ne bo prenehalo delovno razmerje, med čakanjem na delo doma pa, da jim zagotovi nadomestilo plač. Hkrati zahtevajo, naj sklad izplača
KONJENIŠKA
PRIREDITEV
METLIKA - Konjeniški klub Bele krajine organizira v nedeljo, 5. septembra, ob 13. uri v Mestnem logu v Metliki tradicionalno konjeniško prireditev. Športni konji iz Slovenije in Hrvaške se bodo pomerili v preskakovanju ovir m galopski dirki, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi dirko kmečkih dvovpreg. Vabljeni!
presežnim delavcem regres za dopust za letošnje leto in da izkoristijo letni dopust. Delavcem mora sklad izplačati ali izdati tudi ustrezne listine po kolektivni pogodbi za terjatev, ki jo je sklad sicer priznal, ne pa tudi izplačal. Gre za premalo izplačane plače od lanskega avgusta ter za izplačilo regresa za leto 1992.
Sklad za razvoj je sicer “svetoval” sindikatoma, naj ga za neizplačan denar delavcem tožita. Vendar v sindikatih ne pričakujejo veliko od tožbe, ki jim še vedno ostane. Predvsem pa od sklada zahtevajo denar, in to še preden poteče polletni odpovedni rok. Menijo namreč, da je to neke vrste odškodnina za odpoved delovnega razmerja in da ne gre, da bi delavci ostali brez vsake pravice.
V Beltu pričakujejo odgovor ali uresničitev njihovih zahtev do 3. septembra. Če ne bodo dobili pozitivnega odgovora niti ne bo pripravljenosti tako s strani sklada kot vodstev obeh podjetij, bosta oba sindikata začela s stavko. Če bo do nje res prišlo, pričakujeta pri tem tudi solidarnostno podporo delavcev Bel-ta-Livaija.
M. BEZEK-JAKŠE
DOLENJSKI LIST
Bodo morali borci vrniti denar?
V metliški občini prejema priznavalnine 242 ljudi - 49 so jih ukinili - Zaradi neupoštevanja preužitka bi jih 12 moralo vrniti preveč izplačan denar
METLIKA - Zakon o varstvu udeležencev vojne določa, da občinski upravni organi, pristojni za zadeve borcev, najmanj vsaka tri leta po uradni dolžnosti ugotavljajo spremembe okoliščin, na osnovi katerih je bilo odločeno o priznavalnini in dodatku za postrežbo in tujo pomoč. Vsako leto pa velja nova osnova za ugotavljanje pravice do priznavalnine in določanje njene višine.
Tako so v metliški občini ugotovili, da ima od letošnjega novega leta pravico do priznavalnine 242 upravičencev. Od tega se 75 prejemnikom priznavalnina zmanjša, 140 pa poveča. 27 upravičencev, ki imajo sodelovanje za cilje NOG priznano s potrdili OO ZZB Metlika, pa preje-ZADRUGA BO POMAGALA ma priznavalnino po členu zakona,
ki določa, da se priznavalnina ne
METLIKA - Tukajšnja kmetijska zadruga bo kmetom, ki jih je pri pridelavi silažne koruze prizadela suša, omogočila pod ugodnimi pogoji odkup koruze za silažo na zadružnih njivah v Mestnem logu. Kmetje dobijo vse informacije pri Jožetu Brincu na zadružnem posestvu v Mestnem logu, tel. 58-157.
valorizira. Ti ljudje obdržijo le pravico do priznavalnine v takšni višini, v kakršni se jim je izplačevala do L maja 1990, ko je bil uveljavljen ta zakon. Prav ti upravičenci prejemajo tudi najnižjo priznavalnino, in sicer 327 tolaijev. Najvišjo letošnjo priznavalnino v občini - 30.790 tolarjev -
‘Bodimo ponosni na to, kar imamo!”
25 let Turističnega društva Šentrupert - Pogled v preteklost in usmeritve za prihodnost - Še letos velika za odstranitev črnih smetišč - Predsednik Bojan Brezovar
ŠEN TRUPERT - “Obnovitev graščine na Veseli gori in ureditev Kmečkega muzeja ostajata naši poglavitni nalogi. S tem bomo zaščitili eksponate v muzeju in graščino samo. Ob 25-lctnici Turističnega društva (TD) Šentrupert pa bomo, po vsej verjetnosti ob slovesnem odkritju restavrirane slike sv. Ruperta, razvili svoj prapor,” pravi 42-letni Bojan Brezovar, od letoši\jega marca predsednik tega društva, ki letos praznuje srebrni jubilej.
Ko so se v novem vodstvu odločali, kaj naj bi delali v naslednjih letih, so se odločili, da svetu pokažejo, kaj imajo in od kod izhajajo njihove korenine. Celo nekateri krajani še ne vedo, da je naslednje leto 950-letnica njihovega kraja, da letos mineva 600 let, odkar so celjski grofje postavili temelj današnje župnijske cerkve in zgradili obrambni tabor proti Turkom, in da je bila leta 1493, ko je bil ustanovljen novomeški Kapitelj, šentruperška fara ena najbogatejših na ozemlju današnje Slovenije, tudi po kulturnem bogastvu.
Ravnatelj šentruperške osnovne šole Jože Zupan, ki se je udomil v tej prelestni dolini, se spominja, da brez peščice zanesenjakov v Šentrupertu ne bi bilo marsičesa in tudi turističnega društva verjetno ne. Prvi namen TD je bil obuditi stare običaje in oživiti sejme na Veseli gori. V teh krajih se je zgodaj začel beg z zemlje, vse, kar je bilo značilno za nekdanje življenje, pa je izginjalo in bi po Zupanovem prepričanju izginilo, če ne bi bilo zagnanega ravnatelja šole pokojnega Bojana
Brezovatja. Sad njegovih prizadevanj je bil kmečki muzej, odprt v prostorih graščine aprila 1975 na Veseli gori.
Ta je nekaj let postala središče dogajanj, vrstila so se razna srečanja, predvsem čebelarjev, a morda
Bojan Brezovar, predsednik Šentrupert
je bila najlepša ravno občinska počastitev stoletnice Cankarjevega rojstva. Starosta čebelarjev Maks Kurent, prvi tajnik Lunačkove čebelarske družine, je prepričal dr. Jožeta Jakliča, ki je imel vedno urejeno okolico svojega doma, da je postal prvi predsednik TD Šentnipert. Pri društvu so se razdajali še Peter Kurent, Sandi Bizjak, Jože Brcar, predzadnji predsednik TD, in drugi. Pos-
• Šcntruperčani bodo očistili in polepšali svoj kraj. Ob sodelovanju trebanjske Komunale bodo odsta-nili črna odlagališča, postavili smetnjake, namestili bodo lične smerokaze, ki bodo opozarjali na lepote, znamenitosti in pomembne točke v Šentrupertu. Pripravili bodo tekmovanje za najlepšo urejeno domačijo in sodelovali pri razvoju kmečkega turizma. Uredili bodo pešpoti, izdali ličen prospekt Šentruperta in okolice, da bi pritegnili turistične agencije. “Bodimo ponosni na to, kar imamo, odprimo naša vrata gosto-jjubja!” poziva predsednik TD Šentrupert Bojan Brezovar.
luh za delo TD; ki mu je in mu še vedno primanjkuje denarja za pestre programe, pa so kazali predsedniki sveta KS Peter Zgonc, Jože Frelih in Franc Bartolj.
P. P.
pa dobivajo tisti, ki jim priznavalnina predstavlja edini vir dohodka ali imajo priznan dodatek za postrežbo in tujo pomoč. Povprečna priznavalnina je 7.400 tolarjev.
49 upravičencem so letos priznavalnino ukinili. To pa zato, ker je delež dohodka na upravičenca presegal osnovo za odmero priznavalnine. 12 med njimi je bilo takšnih, ki so, nekateri že pred nekaj leti, zemljo izročili sorodnikom in si izgovorih preužitek oz. popolno dosmrtno preskrbo. Preužitek, ki ga oceni
• Poročilo s področja varstva udeležencev vojne je nedavno obravnaval tudi metliški izvršni svet. Predvsem se je ustavil pri problemu, ki je nastal, ker borci ne morejo vrniti preveč izplačane priznavalnine. Vlada je menila, da bi morali pritožbe teh ljudi rešiti življenjsko in da od socialno ogroženih ne bi zahtevali vrnitve denarja.
sodni izvedenec, se upošteva kot redni mesečni prejemek. Vendar pa do letos ta preužitek ni bil upoštevan kot prejemek, zato so upravičenci prejemali večjo priznavalnino, kot bi jo sicer. Zato bodo morali vrniti neupravičeno prejeto priznavalnino. In
sicer gre za zneske od 43 tisoč do 283 tisoč tolarjev. Toda vsi ti udeleženci vojne so stari, bolni, z nizkimi pokojninami in brez drugega premoženja, zato je vprašanje, kako bodo mogli vrniti denar. Ne čudi torej, da so vsi vložili pritožbe zo-jier odločbe prvostopenjskega upravnega organa.
M. B.-J.
PEČEN VOL V NEBESIH
UKENBERK POD NEBESI - V počastitev občinskega praznika Trebnje in ob 25-obletnici ustanovitve turističnega društva v Šentrupertu bo v soboto, 4. septembra, kar nekaj slovesnosti, od katerih bo osrednja ob 17. uri, ko bo v naselju Kamnje slovesna otvoritev asfaltiranega cestnega odseka bodoče vinske ceste do Nebes. Že dopoldan bo jesenski sejem na Veseli gori. Ob 10. uri bo v Nebesih šahovska simultanka velemojstra Bruna Parme. Ob 16. uri bo pri Križu v Goljeku maša za dobro vinsko letino s pevci moškega pevskega zbora Tabor iz Cerknice. Po otvoritvi ceste bo družabno srečanje na Ukenberku s kresovanjem, pečenim volom, domačimi žganci in nebeško kapljico. Igral bo Ansambel Ocvirk, domači harmonikarji in humorist Lojze Podboj.
KAMERA ODKRIVA - Kmet in odbornik trebanjske občinske skupščine Vinko Tomažin iz Šentruperta (na sliki pred kulturnim domom v Šentrupertu) ni edini, ki se razburja, ker ta kulturni dom propada. Odkar so dobili šentmperški mladinci dom v upravljanje, se v njem vrstijo plesi oz. razne družabne prireditve, mladi pa navkljub najboljši volji, brez izdatnejše finančne injekcije celotnega doma ne bodo mogli primemo vzdrževati. Gotovo k lepši podobi ne prispevajo niti sezonski delavci, ki jim je trebanjski obrtnik sicer postavil prikolico ob domu, ne pa tudi stranišča. Pod domom bi lahko v potoku Bistrica znova uredili nekdaj priljubljeno kopališče, poleg doma pa je prostor še za urejen parkirni prostor, primernejši za avtomobile kot na šentruperškem trgu. (Foto: P. P.)
il
Lij
IZ NKŠIH OBČIN
iliiil
IZ NtkŠIH OBČIN
Lil
v
Zupana ni “strah pred letenjem”
V Kočevju napovedujejo zelo vročo politično jesen - Bo septembrska seja skupščine sklepčna? - Predsednik dr. Petrovič: “Ne rečem, da bom ponudil odstop.”
KOČEVJE - Nekateri menijo, da je predsednika občinske skupščine Kočevje dr. Mihaela Petroviča “strah pred letenjem”. Ne gre za knjigo pisateljice Eriče Jong, s tem naslovom ampak za zahtevo nekaterih delegatov, predvsem liberalcev, da mora predsednik Petrovič odstopiti, se pravi leteti. Ceš da sta funkciji predsednika občinske skupščine in direktorja Zdravstvenega doma Kočevje, ki ju opravlja, nezdružljivi.
Predsednik Petrovič pravi, da ga ni strah in da zato tudi sklicuje seje občinske skupščine, ki pa so zaradi nezadostne prisotnosti delegatov, najpogosteje družbeno-političnega zbora, nesklepčne. “Če so zainteresirani, da me vržejo, morajo priti na sejo, saj, naprimer, ni dovolj, če jaz rečem, da odstopim, ampak mora moj odstop sprejeti tudi občinska skupščina. S tem pa ne rečem, da bom ponudil odstop,” pravi predsednik Petrovič.
O tem in sklicu sej družbenopolitičnega zbora (DPZ) sredi septembra ter vseh zborov občinske skupščine, ki naj bi bila teden kasneje, so razpravljali na zadnji seji občinskega predsedstva minuli teden. DPZ naj bi na svoji seji sprejel tudi nekatere zadeve, ici sta jih ostala dva zbora že, predvsem proračun za letos, spremembo občinskega statuta, preimenovanje dela Trga Zbora odposlancev in še kaj. Na skupni seji zborov
Anton Simončič
Mnogi Boštanjčani in gasilci iz Posavja so se nedavno zadnjič poslovili od Antona Simončiča, ki je s svojim dolgoletnim ljubiteljskim in poklic-. nim delom zlasti v gasilski organizaciji zapustil neizbrisne sledove.
Tone se je rodil leta 1938 v Boštanju kot najstarejši sin številne Simončičeve družine. Starši so Toneta vzgojili v poštenega in zavednega Slovenca. Z bratrancem Stankom je v rani mladosti služboval na kmetiji v Simertu in tudi tako s trdim delom pridobival delovne navade. Zatem se je izučil za mizarja pri Kurniku, kjer je tudi nekaj časa delal, pozneje pa je presedlal v takratno sevniško Mizarsko produktivno zadrugo, kjer je bil zaposlen vse do leta 1968.
Njegov izostreni občutek, da je treba človeka in s trudom pridobljeno premoženje varovati pred požari in drugimi nesrečami, ga je že leta 1956 pripeljal v gasilske vrste. Postal je nižji gasilski častnik, leta 1967 pa gasilski častnik. Bil je gasilec od glave do peta, nikoli povsem zadovoljen s svojim delom. Takšna doslednost pa je bila tudi gibalo napredka za vse, ki so z njim sodelovali. Po dveletnem delu v poklicni gasilski brigadi v Ljubljani je kronal svoje znanje in strokovnost s pridobitvijo čina višji gasilski častnik. Od leta 1968 do 1976 je bil poveljnik sevniške občinske gasilske zveze in bil v tem času pobudnik ter eden izmed ustanoviteljev gasilskega sklada za požarno varnost v občini.
V GD Boštanj je bil Simončič tajnik, kronist društva, letos pa je znova prevzel funkcijo poveljnika društva. Imel je veliko uresničljivih idej in izreden smisel za organiziranost gasil-
MEDICAPO ZAUPNEM RECEPTU
RIBNICA - Jutri, 3. septembra, ob 18. uri, bodo v bivših prostorih Ljubljanske banke v Seškovi ulici odprli čebelarsko razstavo. Posebna zanimivost bodo nad sto let stare “viseče trage”, ki so jih imeli privezane za ročice na vozu z verigami, nanje pa so naložili panje s čebelami, kadar so jih vozili na pašo ali naprodaj. Tajnik Čebelarskega društva Ribnica Bogo Abrahamsberg je povedal, da bo na razstavi še več vrst panjev, stara in novejša čebelarska orodja, tudi stara lesena točila za med, ob njih pa najnovejša iz nerjavečih materialov in na motorni pogon. Obiskovalcem razstave bodo ponudili tudi medico, izdelano po zaupnih receptih enega izmed članov ribniškega čebelarskega društva. Čebelarji pravijo, da je bil letos rekorden donos hojevega medu, ki je najdražji. Hoja ni dobro medila že kar dvanajst let, letos pa je vse nadoknadila, in to na območju od ribniške Velike gore in nato po tem pogoiju vse do Kočevja in naprej.
SKRAJNI ROK ZA ŠTIPENDISTE
SEVNICA - Območna enota republiškega zavoda za zaposlovanje s sedežem v Sevnici obvešča posavske srednješolce in študente, ki še niso zaprosili za republiško štipendijo, pa to nameravajo, da je rok za oddajo vloge za dijake do 5., za študente pa do 30. septembra. Podrobnejše informacije posredujejo strokovni delavci zavoda za zaposlovanje v Brežicah, Krškem in Sevnici.

ske dejavnosti, za red in disciplino. Ničesar ni rad prepušal naključjem, vse je imel zapisano in dokumentirano. Tak odnos do dela je bil nujen še posebej v krški nuklearki, kjer je bil zaposlen od leta 1977, in se je v celoti predal zahtevnemu gasilskemu delu. Bil je tudi eden od pobudnikov za ustanovitev IGD NE Krško in njen tajnik od leta 1985 do zadnjih dni svojega življenja. Lani je opravil tudi specializacijo “Delo v radioaktivnem okolju NE Krško.” Za svoje plodno delo je prejel številna visoka republiška oz. državna ter občinska gasilska priznanja. Usoda Tonetu žal ni bila naklonjena, in je že po nekaj mesecih zasluženega pokoja, ko bi gotovo še rad užival v vinogradu in sadovnjaku, nenadoma prekinila njegovo pestro življenjsko pot.
P. P
O TRGATVI IN PREDELAVI GROZDJA OB SUŠI
SEVNICA - Društvo vinogradnikov Sevnica-Boštanj vabi na zbor vinogradnikov, ki bo v nedeljo, 5. septembra, ob 9. uri v kulturni dvorani sevniške-ga gasilskega doma. Kot nam je povedal Rado Umek, predsednik te najštevilnejše podružnice v okviru Društva vinogradnikov Dolenjske, so se odločili za sklic v veliki dvorani ne toliko zaradi organiza-cijsskih vprašanj, ki jih bodo obravnavali, temveč zavoljo tega, ker spet pričakujejo množičen obisk zelo koristnega predavanja mag. Mojmirja Won-dre, predavatelja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki bo spregovoril o trgatvi in predelavi grozdja v letošnjih sušnih razmerah.
Na seji predsedstva so prisotni menili, da bi bil DPZ kljub namernemu bojkotu precejšnjega dela delegatov, lahko sklepčen. To je še posebno pomembno tudi zaradi sprejetja sprememb statuta občine. Najpomembnejša je tista sprememba, po kateri jx>slej za sklepčnost občinske skupščine ne bo potrebno, da se seje udeleži najmanj polovica delegatov vsakega izmed treh zborov, ampak najmanj polovica vseh delegatov skupščine.
J. PRIMC
pa bodo predvidoma na dnevnem redu tudi zanimive točke, med njimi razrešitev sekretarke in imenovanje novega skupščinskega sekretarja (po dosedanjem predlogu naj bi to mesto zasedel Miloš Šenčur, zdaj pa je slišati, da ne bi dobil dovolj glasov in da naj bi pripravili nov predlog), dopolnitev odloka o varstvenih pasovih vodnih virov, nekateri predpisi s področja stanovanjskih zadev pa razprava in sklepanje o odstopni izjavi oz. zahtevi po razrešitvi dveh delegatov itd.
ŠOLO OBNAVLJAJO - V Fari ob Kolpi temeljilo prenavljajo šolsko stavbo. Prva faza prenove bo končana v oktobru letos, kasneje pa bodo v drugi fazi k tej šoli prizidali še učilnice in nekatere prostore, da ne bodo več uporabljali druge šolske stavbe te osemletne osnovne šole, ki je v kar precej oddaljeni Vasi (Foto: J. Primc)
Ribniški sejem pričakuje kar 30.000 ljudi
V nedeljo ob 9. uri
RIBNICA - Letošnji Ribniški semenj se bo v nedeljo, 5. septembra, začel s parado ob 9. uri, nadaljeval z razstavami in predvsem nakupovanjem. Slavnostni govornik na otvoritvi semnja bo predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, pokroviteljica pa Pivovarna Union. “Urnik” semnja je tak:
Ob 9. uri začetek semnja s parado. Ob 10. uri bo v gradu Kinološko društvo Ribnica prikazalo atraktivne prvine s službenimi psi. Ob 14. uri bo na Ugarju Konjeniški klub prikazal elemente dresurnega jahanja.
Med sejmom bo na ogled več razstav. Tako bo v Miklovi hiši razstava “Umetnine iz cerkva ribniške župnije”, ki so jo odprli 29. avgusta. Danes, 2. septembra, ob ob 20.30 na drugem programu slovenske TV oddaja “Ribniška suha roba”, ki bo govorila tudi o 500-letnici patenta o krošnjarjenju. Jutri, 3. septembra, ob 18. uri bodo v bivših prostorih Ljubljanske banke v Seškovi ulici odprli čebelarsko razstavo. Med sejmom bo v prostorih komercialnega centra Ideal odprta gobarska razstava, na Marofu pa bo razstava malih živali.
Glavna zanimivost pa bodo stojnice, na katerih bodo izdelovalci suhe robe prikazali, kako pod spretnimi prsti nastajajo izvirni izdelki. Seveda ne bo manjkalo stojnic s hrano in pijačo, gobarskimi specialitetami itd., na mnogih krajih bo tudi živa glasba, ki bo igrala za zabavo in ples.
J. P.
MEDVED JE “ČEBELARIL”
KOČEVJE - Minuli teden je medved napadel tovornjak in čebele v Kočevskem Rogu pod žago, ki jih je tja pripeljal na pašo F. Bobnar iz Višnje Gore. O medvedovem obisku čebel je obvestil lastnika neki gozdar, ki je hodil tam po službeni dolžnosti in opazil praske na tovornjaku, na panjih pa tudi zanesljive sledi medvedovega obiska. Lastnik je nato ugotovil, da jih je medved od 40 panjev poškodoval kar 12.
Suša je vzela 450 milijonov
Take katastrofe ne pomnijo - Ocena komisije - V Kolpi poginilo na tisoče rib - Selitev v Rinžo
STO LET ŽELEZNICE
KOČEVJE - Ob praznovanju 100-letnice kočevske proge 25. septembra bo v posebnem muzejskem vagonu na kočevski železniški postaji tudi razstava dokumentov o kočevski železnici, ki jo pripravljata kočevski Muzej in Tadej Brate, strokovni sodelavec Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Ljubljana, ki deluje na področju tehnične dediščine. Takrat bo izšla tudi manjša knjižica o kočevski železnici, ki jo bo napisal Tadej Brate v sodelovanju s kočevskim Muzejem.
600 LET ŽUPNIJE
KOČEVJE - Poročali smo že, da bodo v Kočevju slavili oktobra 600-letnico kočevske župnije. Za to priložnost že pol leta obnavljajo kočevsko cerkev, kočevski akademski kipar Stane Jarm pa izdeluje tudi kip sv. Jerneja, zaščitnika Kočevja.
“BIFEDŽUE”
RIBNICA - Turistični strokovnjaki ugotavljajo, da so bifeji smrt za turizem. V Ribnici in vsej občini pa imajo v glavnem bifeje, ki jim zdaj rečejo tudi okrepčevalnice, bolj malo pa je gostinskih objektov, ki nudijo hrano in prenočišče, kar je osnova turizma. Tudi ribniški turistični delavci niso zadovoljni zaradi množice bifejev. "Bifedžije"pa so ugotovili, da ribniškega turizma kljub vsemu še niso dotolkli zato že pripravljajo s pomočjo pristojnih občinskih organov nov udar nanj: namreč otvoritev še treh novih bifejev.
KOČEVJE - Letošnja suša je še posebno prizadejala Kočevsko, ki ima le kraški svet. Državnemu sektorju kmetijstva je povzročila na pridelkih za prek 276 milijonov tolarjev škode. V zasebnem kmetijstvu je škode za 180 milijonov tolarjev, največ na travnikih. V teh številkah ni zajeta posredna škoda, ki bo nastala zaradi pomanjkanja živinske krme, zaradi cesar bo treba poklati precej krav in telet. Zajeto tudi ni namakanje nekaterih pašnikov, dovoz vode za potrebe živine itd.
To, prvo letošnjo oceno škode je pripravila občinska komisija za ugotavljanje škode zaradi suše, ki ji predseduje inž. Tatjana Jerbič, vodja Medobčinske inšpekcijske službe
za občini Kočevje in Ribnica. V tej oceni tudi ni zajeta škoda, ki jo je prijavila Ribiška družina Kočevje in zajema pogin rib. Tako je v Kolpi poginilo prek 3.000 spolno zrelih lipanov, 100 merskih somov in prek 500 merskih postrvi. Zaradi nizkega vodostaja pa so izlavljali ribe v Rinži in jih selili v rudniško jezero, kar jih je veljalo okoli 100.000 tolarjev.
Zaradi pomanjkanja vode so vozili gasilci, podjetja in posamezni avtoprevozniki vodo v več krajev, predvsem v Cvišletje, na Onek, v Mačkovec, Polom, na Brezovico in drugam. Najbolj je bila potrebna pomoči vas Bezgarji v zgornji Kolpski dolini.
J. PRIMC
HOJA PO ŽERJAVICI
ŠENTJANŽ - Jutri zvečer bo v Breškah pri Šentjanžu obred hoje po žerjavici, ki ga bo vodila svečenica Mekoilo. Udeleženci se bodo zbrali ob 18. uri pri cerkvi v Šentjanžu, obred v Breškah sc bo začel ob 18.30. Cena hoje po žerjavici bo za otroke in mladino do 15. leta brezplačna, študentje bodo plačali 500 tolarjev, drugi pa 2.000 tolarjev. Sai center, ki bo na povabilo krajanov pripravil obred," želi, da so obiskovalci oblečeni v bela oblačila.
Vode dovolj celo za zalivanje
V KS Boštanj načrtno in pospešeno gradijo vodovode - Zlata vredna vrtina v dolini Grahovice - Sredi oktobra še nov vodovod na Okiču - Nadpovprečna učinkovitost
BOŠTANJ - Vrtina, ki so jo Boštanjčani naredili letos v dolini Grahovice, je bila zadetek v polno. Boštanjčani namreč tudi v letošnji najhujši suši niso vedeli za pomanjkanje pitne vode. Še več: dovoljeno jim je bilo celo zalivanje vrtov in prapje avtomobilov, od okrog 1000 kubikov vode pa so iz boštanjskega vodovoda odpeljali 330 m3 samo v enem mesecu Sevničani! Po boštai\jsko vodo je prihajala tudi tržiška cisterna.
studencev, ki občasno presahnejo, od deževnice in dovozov vode s cisternami le posamezna gospodinjstva na
“Mi smo se zbudili pet minut pred dvanajsto, Sevničani pa pet minut po dvanajsti. Če ne bi mi letos v hudem mrazu januarja in februarja začeli s poskusno vrtino v Grahovi-ci, bi bilo pomanjkanje vode tudi pri nas izjemno veliko, saj sta povsem presahnila prejšnja vira Polžek I in Polžek II. Poskusno vrtino v globini 30 m z izdatnostjo 3,5 litra vode v sekundi smo delali v lastni režiji in nas je stala le okrog 700.000 tolarjev. Vode je dovolj za Boštanj in Dolenji Boštanj z obrtno cono vied, do katere moramo še napeljati nov vod z dovolj velikm premerom cevi še za nadaljnjo širitev cone. Samo ta naložba, ki bo deloma končana letos, bo veljala okrog 7 milijonov tolarjev,” ponazori podjetni tajnik bošta-njske krajevne skupnosti Rudi Dolenc.
Novo zajetje, ki daje od 45 do 50 kubikov pitne vode, so naredili na Lukovcu, te dni čistijo vodovod Kompolje - Šmarčna. V Preteklih letih so vodovode zgradili v večini vaških odborih, delno tudi s pomočjo kra-
jevnega samoprispevka, predvsem pa z obilo volje, prostovoljnega dela in prispevkov iz lastnih žepov. Le na Logu, kjer se gospodinjstva ne morejo dogovoriti za namestitev števcev, so občasne težave in zapirajo vodo. Ko pa bodo predvidoma do srede oktobra zgradili še vodovod v zaselku Okič, kjer je izvir celo presahnil, bodo ostala odvisna od svojih
m
I
rb
• V KS Boštanj sc radi pohvalijo, da plačujejo za vodo in odvoz smeti petino manj kot Sevničani. Čeprav deliycjo kot občina v malem, nimajo pa niti Komunale ne uradnikov občine, ki po prepričanju Boštanjča-nov tudi delni« za KS Sevnica, oni pa premorejo le zaposlenega tajnika KS, so zadovoljni z “za naše pojme neverjetno realizacijo nalog iz programa krnjevne skupnosti, zlasti tistega, za katerega plačujejo krajevni samoprispevek.” Na 6 km ceste Kremen - Novi Grad in Brezovica -Jablanica do Kramperškovih so navozili okrog 6.000 m3 gramoza in pripravili vse za asfaltno prevleko. Vodstvo KS, na čelu s predsednikom Juretom Šlogarjcni, Rudijem Dolencem in Alojzcm Udovčein, je pomagalo pri prenovi TVD Partizan. Pokopališče so povečali, da bo lahko služilo vsnj še za 20 let. Ponosni so na lokalno cesto Radna - Konjsko - Laze, ki so jo cestarji vzorno opremili kot le malokje.
Rudi Dolenc
Lazah, Vrhu in predvsem v Lisičjih Jamah.
P. PERC
Drobne iz Kočevja)
STEKLINA NE POJENJUJE -Veterinarski Zavod ljubljanske regije je te dni obvestil medobčinsko
veterinarsko inšpekcijo, da je bila lisica, uplenjena 5. avgusta na območju Fridrihštajna, stekla. Skoraj hkra-
ti je prispelo sporočilo, da lisica, uplenjena dan kasneje v revirju Lovske družine Sodražica, ni bila stekla. Medobčinski veterinarski inšpektor Bogomir Štefanič je ob tem dejal, da je območje občine Kočevje že kar stalno ogroženo od stekline. Stekle živali odkrivajo tudi te dni, čeprav je steklina za ta letni čas neobičajna. Največ stekline je južno od Kočevja, od Štalcerjev in Kočevske Reke do Fare ter meje na Kolpi in Čabranki. Vse kaže, da stekle živali prehajajo iz Hrvaške prek Kolpe.
SPECIALISTI ZA JEZERA -Gotovo imamo na Kočevskem specialiste za urejanje umetnih jezer. Tako smo dobili pri Kočevju Rudniško jezero, umetno jezero imajo pri Kočevski Reki, gotovo pa je še kje kakšno skrito jezero. Da o tistih “jezerih”, ko zaradi “domiselne” gradnje, dež Kočevje spremeni v “mesto tisočerih jezer”, sploh ne govori-
Ribniški zobotrebci
v _______■.: , ■_.......... ✓
PREPOVED ZA DOMAČE -Med ribniškim semnjem, se pravi letos 5. septembra, razpolaga z vsemi javnimi površinami v Ribnici Turistično društvo. To društvo opozarja, da bo tudi letos glavna ribniška ulica, Šeškova, na razpolago le tradicionalni ribniški domači obrti, suho-robarstvu in lončarstvu. To pa pomeni, da ne bodo smeli prodajati na pločniku pred svojo trgovino niti lastniki oz. najemniki trgovin v tej ulici.
PRIČAKUJEJO TUDI AVSTRIJCE - Na letošnji sejem suhe robe in lončarstva v Ribnici bodo gotovo prišli tudi Avstrijci. Ribniško turistično društvo bo namreč prek agencije Mediamix iz Maribora objavilo v celovškemu časopisu Kleine Zei-tung program semnja in vseh njegovih prireditev. Objava reklame bo brezplačna, medtem ko zahtevajo v domači državi za reklamo te prireditve kar precejšnje zneske.
IZŠEL IDEAL LIST - Te dni je izšla druga številka “Ideal lista” komercialnega centra Ideal Ribnica, ki ga je izdal Studio šolarček, glavna urednica pa je Marija Arko. Glasilo v glavnem predstavlja ponudbo trgovskega centra Ideal, ki je v prostorih nekdanjega doma JLA v Ribnici. Gre za ponudbo 20 trgovin in obrtnikov.
OBČAN - MEDVED
-	Ribniški občinski možje so že pred mnogimi leti sklenili, da bodo tako imenovano “cigansko vprašanje”, se pravi primemo nastanitev Romov, rešili do oktobra.
-	Žal so pozabili povedati letnico.
Sevniški paberki
LJUBEZEN - Vodilni v Lisci so k sreči le spoznali, da jim zapiranje med tovarniške plotove in beganje pred novinarji bore malo koristi, prej škodi njihovemu ugledu v javnosti. Zato je hvalevredna namera vodstva podjetja, da bo poslej vse drugače. Nekaj zaslug ima za to morebiti tudi mariborsko jrodjetje SPEM, ki je sredi julija letos izvedlo anketo o ugledu Lisce med svojimi delavci. Dobra tretjina zaposlenih je zadovoljna s svojimi nadrejenimi, tretjino moti njihov odnos do delavcev, desetina pa meni, da slabo komunicirajo, so slabo obveščeni, niso pripravljeni na pogovor in podobno. Upajmo, da bo pristnejša ljubezen med vodilnimi in delavci okužila še predstavnike sedme sile.
RIBIČI - Spomladi so neznanci že naslednjo noč, potem ko so sev-niš-ki ribiči prejšnji dan postavili leseno čuvajnico na bregu Mirne pri Boštanju, hišico polili z bencinom in jo spremenili v prah in pepel. Prejšnji teden so ribiči s pomočjo sevniških policistov zasačili pri Kobalovem mostu pisano druščino krivolovcev, ki so ribji zarod pobijali in ropali kar z električnim tokom. Tatovom se je tako hudo mudilo, da so pustili na prizorišču celo “stojadina”. Policisti so ga seveda ročno odpeljali na policijsko postajo, tok z omrežja pa so odklopili elektrikarji. Brata z Dečnih sel D. S. in B. S. in pajdaša M. R. ter mladoletnica se menda niso še nikoli poprej srečali, le družno so ugotavljali, da pri njih sploh ni več rib. Bodo policisti oz. kriminalisti našli kakšne stične točke med požigaldi čuvajnice in predrznimi krivolovci? -
TRENER - Novemu vodstvu sevniškega rokometnega kluba je celo uspelo pridobiti za trenerja moštva Toneta Tislja, trenerja slovenske reprezentance. Fantje so iz spoštovanja pozabili hoditi.

6
DOLENJSKI UST
2. septembra 1993
{ Krške novice
VALVASOR - Pred kakim letom in več so se v Krškem na glas menili, da bodo izvedli letos septembra zelo imenitno proslavo v čast Janezu Vajkardu Valvasorju. Naredili so tudi poseben pripravljalni odbor. Ker so hoteli biti člani komisije vsaj tako slavni, kot je bil slaven Valvasor, se niso mogli zmeniti, kdo bo slavni predsednik komisije. Tako tudi iz silne krške proslave, ki jo je na tihem pričakovala Slovenija, po vsej verjetnosti ne bo nič. Med razočaranimi bo tudi krški župan, sedanji, ki se že pripravlja na nastop na Valvasorjevi proslavi in v ta namen včasih v pivnici malce zaigra na orglice.
DOBRODOŠLI - Na nadvozu pri Drnovem zadnje dni visi velik napis Dobrodošli v Krškem! Sprva so mislili, da je napis zato, da reklamira zavarovalnico. Zdaj so vse bolj prepričani, da je namesto poživila. Ko se krški poslanci izčrpani vračajo iz Ljubljane, kjer uresničujejo predvolilne obljube, preberejo napis in so takoj bolj čili in boljše volje, češ volilci nas niso pozabili.
DOTOK - Ko je bila suša, je bil bazen na krški osnovni šoli prazen. Menda je zdaj že malo bolj poln, saj je nekaj dni vsaj po malem deževalo in je malo več vode. Ta lahko priteče v šolski bazen po vodovodnih ceveh, kar je običajno, in skozi strop, kar je običajno za krško osnovno šolo. Deževnice, ki pricurlja skozi strop, učiteljstvo ne bo zlivalo v bazen niti v bodoče. Verjetneje je, da jo bo metalo za ovratnik arhitektom, ki so šoli naredili ravno streho, s katere voda ne more odtekati.
Novo v Brežicah
ZATIRANJE PLEVELA - Na letališču v Cerkljah ob Krki je skozi razpoke na stezi začela rasti trava. V nekaterih očeh je to tipična angleška trava. Prav so imeli častniki nekdanje jugoslovanske vojske, zlasti tisti iz znamenite protiobveščevalne službe. Ti so ves čas trdili, da skuša zahodni sovražnik prodreti v naš prostor skozi vsako špranjo.
BARVANJE - Da so Brežice stare več sto let, se lahko prepriča sleherni človek, ki pride v mesto odprtih oči. V enem samem stoletju domačini ne bi mogli načečkati po zidovih toliko raznovrstnih napisov, kot jih lahko vidite v mestu.
NAJ - Vodstvo Slovenskih železnic je napovedalo, da bodo slovenske železnice najboljše. Posteljne informacije navajajo, da je prvi ukrep že tu: dekleta menda ne smejo več prihajati v službo v mini krilih. Če so predvidene kake izjeme, ni znano, ve pa se, da se v železniških krogih pripravlja t. i. upor golih kolen. Zoper svojo obleko nimajo nič povedati cariniki v Dobovi, ki tudi spadajo pod poveljstvo železnice. Oni so tudi sicer zadovoljni, saj bodo prišli v knjigo rekordov in skupaj z njimi železnica. Cariniki imajo v službenih prostorih za umivanje rok in pomivanje posode namreč en sam umivalnik, pa še ta je verjetno najmanjši na svetu.
PIVCI - V letih, odkar ni v Posavju vojakov in zlasti častnikov nekdanje jugoslovanske armade, je v Brežicah bolj mir in bolj domače. Odhod vojakov pa se pozna še v nečem: gostilnam je močno upadel promet.
V času od 20. do 28. avgusta so v brežiški porodnišnici rodile: Romana Glogovšek iz Male Doline -Karmen, Zanuta I ladjič s Senovega
-	dečka, Milena Vintar iz Podvrha -Urško, Marija Cirnski iz Rigonc -Marka, Bernarda Pajk iz Gor. Leskovca - Barbaro, Silva Šoln s Senovega - Kristino, Janša Tukara iz Sevnice
-	Boruta, Marina Marki z Vel. Doline
-	Matica in Emina Bublica iz Krškega
■ Adonisa.	Čestitamo!
PRVENSTVO V TENISU
BREŽICE - Na teniških igriščih v Brežicah bo 4. in 5. septembra občinsko rekreativno prvenstvo v Tenisu, ki ga organizirata Teniški klub Brežice in Športna zveza Brežice. Na tekmovanju lahko nastopijo vsi razen registriranih igralcev in tenisačev, mlajših od 16 let. Moški bodo nastopili v 4 in ženske v dveh kategorijah.
kanal
TUDI PRI VAS DOMA
Od 28. avgusta na 69. kanalu.
PSI
ki
IZ NKŠIH OBČIN
i llii J
IZ NKŠIH OBČIN
kit
Ključ rešitve “Jurija Dalmatina”
V OŠ Jurij Dalmatin Krško vendarle enoizmenski pouk - Učilnice na več koncih mesta - Čakanje na novo srednjo šola - Kaj pa sodelovanje s sosednjimi osnovnimi šolami?
KRŠKO • Osnovna šola Jurija Dalmatina v Krškem začenja pouk v eni izmeni, čeprav je kazalo še pred meseci, da bo nekaj učencev hodilo v šolo popoldne. Tak izid še ne pomeni, da so pedagogi in z njimi šolarji povsem brez skrbi in jeze. Zadrega je zlasti s prostorom, ki ga je v šolski stavbi na Vidmu premalo za vse dejavnosti.
Tako je ta osnovna šola s skupno po kateri bi se OŠ Jurij Dalmatin
okrog tisoč učenci še naprej razdeljena na več krajev. Poleg učilnic v osrednji šoli uporablja za pouk še pros-
Za boljši sluh slušni aparati SIEMENS
—	ugodne cene slušnih aparatov
—	baterije, test in rflanjša popravila pri vašem akustiku za slušne aparate
©££©©£? V
Vsako sredo, od 9.-12. ure v Društvu slušno prizadetih, Kettejev drevored 3,
Novo mesto
(nad športno dvorano Marof)
Inf. (068) 23-520 (064) 733-313 (zvečer)
Svetovalci so se potuhnili
Vidmom usoda
KRŠKO - Potem ko je bito veliko pompa o primem Rolf Norman, je zdaj vik in krik utihnil. Švedska menedžerska ekipa je v glavnem pobasa-la kovčke in odpotovala iz Posavja, Videm, kakršnega so pač še pustili, deluje, kakor deluje. Ko se je vse nekako pomirilo, so utihnili tudi bankirji in uradniki, ki so še pred meseci dnevno zalagali tržišče z informacijami in tarnanjem o tem, kako neznansko zapravlja denar Videm, ta dolžnik. Kot da bi avtorji ostrih obtožb prišli do svojega!
Kot Sava v vročini so nekako izpuhteli tudi ministri in njihovi odposlanci, ki so se zlasti v dneh pred stečajem malodane dušili v lastnih obljubah o tem, da bodo na več načinov pomagali ljudem iz Vidma preživeti tudi v obdobju, ko bo vidmovcem ostal edino pribežališče zavod za zaposlovanje. Zaenkrat ni nič od obljub, da bodo ljubljanski izvedenci za gospodarska vprašanja prišli v Krško svetovat, kje je pot t' lepše življenje. Ali naj bi bilo drugače? Občina Krško je gospodarsko vse šibkejša - tako vsaj kaže uradna stistika - in iz česa naj plača belega kruha vajene svetovalce iz severnejših predelov? Zastonj svetovalci namreč delajo bolj poredko, kot kaže najnovejša Vklmova zgodovina.
M. LUZAR
otresla opisanih težav. Načrtovalce kot tudi pedagoge še vedno živo vznemirja nikoli preklicana obljuba, da bo omenjena krška osnovna šola dobila prostore, v katerih je zdaj krška tehniška šola. Vse skupaj pa je pred velikim vprašajem, ali se bo srednja šola res kdaj preselila iz sedanje hiše v novo in s tem naredila tisti prostor osnovnošolcem. V ustrezni kombinatoriki, ki zadeva šolo, kroži sicer nepotrjen podatek, da utegnejo novo srednjo šolo v Krškem zidati nekako ob koncu tisočletja.
Opozorila o premajhni šoli so
septembra 1993 v danih okoliščinah sicer zapoznel glas, vendar so bila tudi zgodnejša. O tem pravi ravnateljica Antonija Glas Smodič: “Vsako leto smo poudarjali, dokazovali in opozarjali občino, zavod za šolstvo, da se povečuje število otrok in število oddelkov ter da prihajamo v nemogoče razmere, ko šola postaja premajhna. Vedno je bil odgovor: počakajte, da bo nova srednja šola.” Sklicevanje na domnevno novo šolo sproža vprašanje, kaj pa obstoječe “stare” osnovne šole. Se v danih okoliščinah ključ za rešitev sme iskati v prešolanju “odvečnih” učencev krške OŠ Jurija Dalmatina v učno vzgojne ustanove v okolici mesta? Ali bi bilo pametneje zaužiti pomirjevalo in počakati na upad števila rojstev v šolskem okolišu?
M. LUZAR
Si,
Antonija Glas Smodič tore v dijaškem domu, glasbeni šoli in gasilskem domu, kar ima prej slabe kot dobre učinke na počutje pedagoškega osebja in učencev. Neprijeten je v tem pogledu zlasti zimski čas, ko je težje voziti ljudi ter jedi in druge pripomočke med posameznimi šolskimi izpostavami.
Nejevolja, povezana s prostorsko stisko, sega vse do telesne vzgoje. Pri tem predmetu so učenci nekako prikrajšani za temeljito rekreacijo, saj je telovadnica premajhna, da bi v njej po mili volji in predpisno telovadili vsi na to šolo vpisani mladi Krčani in drugi. Antonija Glas Smodič, ravnateljica omenjene šole, pravi, da je bilo predvideno, da bi zraven šole zidali športno dvorano, a je načrt za zdaj padel v vodo.
Na voljo so bili še drugačni načrti,
. .. »- “■»
.
« «...
BRAZDE VZDRŽLJIVOSTI - Kmetijska svetovalna služba Krško je organizirala v soboto na posestvu Zadovinek v Krškem regijsko tekmovanje mladih oračev. Med posamezniki je zmagal Rudi Pirc iz Krškega, drugi je bil Jože Duhanič iz Brežic. Oba se bosta udeležila državnega prvenstva v Pesnici. V ekipnem točkovanju so L mesto zasedli Brežičani, za njimi so bili krški tekmovalci. Udeleženci tekmovanja so se pomerili tudi v spretnostni vožnji s traktorjem s priklopnikom, v kateri je zmagat Janez Cerjak iz Krškega. Tekmovanje oračev je bilo regijsko, vendar sta nastopili samo dve ekipi, ker je Sevnica odpovedala udeležbo. Na sliki: tekmovalci in spremljevalci so kljub dežju in vetru vztrajati na že malce razmočeni njivi. (Foto: M. Luzar)
Lepši jutri je ali pa ga ni
Dom za gasilce in ostale - Zapuščena železnica
BRESTANICA - Brestaničani so ob pripravi načrta o urejanju Brestanice mislili tudi na to, čemu nameniti gasilski dom. Domačini, ki so si belili glavo zaradi rabe stavbe in njene okolice, so po tehtnem razmisleku prišli do zaključka, da je gasilski dom lahko hkrati dom gasilcev in tudi nekakšno središče dntžabnega življenja v kraju. Ponekod, na primer v Krškem, že vedo, da gasilski dom ni samo zato, da bi se v njegovem stolpu sušile cevi, ampak se da v domu tudi sesti za šahovnico, poklepetati z znancem ali kako drugače prebiti prijetno popoldne. “Gasilstvo ni več samo gašenje, je družabnost, ” pravi o tem Slavko Avsenak iz Brestanice, sotmdnik pri izdelavi mnogih krajevnih načrtov in (soorganizator številnih brestaniških delovnih akcij. To je bilo vodilo ljudi, ki so prestavili prvi kamenček za zdaj že skoraj obnovljen dom brestaniškega gasilskega društva.
Prezgodaj je za napovedi, kaj se bo rodilo iz takih zamisli Lahko pa se zgodi, da bodo ob pravkar nastajajočem gasilskem domu res že kmalu uredili prostor za igre z žogo, balinišče, mogoče celo drsališče, kot napovedujejo največji zanesenjaki, vedoč, da je prostor pri domu nekaj mesecev na leto brez sonca. Tudi v prostornem domu bi lahko poleg “strogo” gasilskih zadev pripravili še marsikaj.
Dom, ki ga Brestaničani zdaj obnavljajo in ki mu z nekaterimi načrti na tihem napovedujejo lepo in živahno prihodnost, je leta čakal na svoj boljši jutri. Mogoče bo lepši jutri dočakala tudi md-niška ozkotirna železnica, ki zdaj ne obratuje večin je kraju bolj v napoto kot v korist.
L. M.
Drugim in sebi
Vojaški Učni center Cerklje ob Krki pomaga dovažati vodo - Slab vodovod
CERKLJE OB KRKI - V brežiški občini, kjer so v letošnji suši presahnili vsi lokalni vodovodi, so poleg prostovoljnih gasilcev vozili vodo v posamezne vasi tudi vojaki učnega centra Cerklje ob Krki. Vojaški cisterni sta pomagali oskrbovati vasi Velika Dolina, Koritno, Poštena vas, Laze, Vinji Vrh, Ponikve, Gazice, Brezje in Cedem-Kamence. Do 26. avgusta je vojaški učni center dostavil prebivalstvu okrog 400.000 litrov vode, pri čemer sta njegova kamiona prevozila prek 1.600 kilometrov.
Ob teh podatkih v učnem središču v Cerkljah poudarjajo, da v oskrbi vasi z vodo bolj niso mogli sodelovati. Drži, da so vojaki iz Cerkelj v preteklosti množičneje sodelovali v podobnih akcijah, vendar so imeli za to na voljo neprimerno več opreme, kot je ima sedanji učni center, ki razpolaga samo z dvema kamionoma cisternama. Da je učni center v letošnji suši zapeljal v vasi “samo” okrog 400.000 litrov vode, je vzrok tudi v dejstvu, da tudi vojašnici v Cerkljah manjka vode. Učni center ima lasten vodovod, kjer pa je voda oporečna in jo lahko uporabljajo samo v sanitarne namene, medtem ko jo morajo za druge potrebe uvažati. _______________________L. M.
•	Pozorni smo na lubadarje, koloradske hrošče in klope, na pešca na cesti pa najmanj. (C. Stanič)
•	Dolga je pot z nauki, kratka in učinkovita z zgledi. (Seneka)
Dobri učitelji, zdravnika pa ni
6. generacija vojakov v 210. učnem centru v Cerkljah ob Krki - Učenje v razredu in na poti skozi Slovenijo - Vojaki med muzealijami - Zdaj deluje tudi ambulanta
CERKLJE OB KRKI - V 210. učni center Teritorialne obrambe Republike Slovenije, ki mu od 1. avgusta povezuje major Stanislav Zlobko, je na usposabljanje v 6. generaciji vojakov prišlo v začetku avgusta 240 vojakov. Učni center, ki je sprejel te vojake, je najmanjši v državi.
Po navedbah poveljnika Zlobka se vsi, ki delajo z vojaki, trudijo, da bi predpisane učno-vzgojne metode še dopolnili in izboljšali, kar se pozna pri dejavnostih za prosti čas in v :z-popolnjevanju v vojaških veščinah. “Naj omenim pokrito strelišče za streljanje z zračnim orožjem in tri učilnice, ki so vsaj minimalno opremljene za kabinetni pouk za inženirstvo, kemično in biološko zaščito ter za državljansko vzgojo. Imamo nekatere izvirne rešitve pri orientacijskih tekih in specifičen pristop pri državljanski vzgoji. Končujemo igrišče za odbojko na pesku in izboljšujemo druge pogoje za nekatere interesne dejavnosti,” navaja major Zlobko.
Vojaki v učnem središču v Cerkljah se posvečajo tako tehniki kot bolj duhovnim zadevam. Po besedah Slavka Geriča, v učnem centru
ETAPNA GRADNJA
SENOVO - Zemeljska dela na cesti med Senovim in Brestanico se nadaljujejo. Kot kažejo razmere na gradbišču, bo ta toliko pričakovana posodobitev potekala etapno, kajti izvajalci so se lotili ceste na posameznih odsekih. Tako je po nekaterih mnenjih zato, ker še ni soglasij vseh lastnikov zemljišč, na katera bo segla nova cesta.
V VOJAŠNICI OBNAVLJAJO
CERKIJE OB KRKI - V tukajšnjem vojaškem učnem centru je v avgustu gradbeno podjetje Pionir začelo obnavljati še nekatere objekte. Kot predvidevajo, bodo dela zaključili v roku, kar pomeni, da bodo zgradbe nared do prihoda naslednje generacije vojakov.
pomočnika poveljnika za motivacijo in informiranje, v vsaki generaciji vojakov deluje radioamaterska skupina. Računalniški “krožek” sicer še ni zaživel, vendar vse kaže na njegovo skorajšnje osnovanje. V vojašnici med

ka tu ni, ker se za službo v vojaški ambulanti tu na jugu države ne prijavi nobeden. Tako vojake zdravijo, če je to potrebno, v brežiških civilnih medicinskih ustanovah.
M. LUZAR
llLlOTRONIIK
TRGOVINA IN SERVIS
Kettejev drevored 5,
pri špiortni dvorani, Novo mesto
tel. (068) 22-409 od 9. do 18. ure
Vam nudi vso belo tehniko in akustiko Gorenje in Ouelle na 25 obrokov.
na mesec
—	pralni stroj že za 33 DEM
—	nladilniki in
zamrzovalniki že za	24 DEM
—	štedilniki že za	29 DEM
—	glasbeni stolpi že za 27 DEM
—	mikrovalovna pečica 25 DEM
—	Obroki se plačujejo v SIT po srednjem tečaju banke Slovenije na dan plačila.
—	Šivalni stroji SINGER in ELNA
Z nakupom v ELEKTRONIKU se vključujete v nagradno igro. NAGRADE:
1.	BARVNI TV
2.	VIDEOREKORDER
3.10 nagrad: MALI GOSPODINJSKI APARATI
mt #»»:
/ v..


Major Stanislav Zlobko
drugimi delujejo likovniki in glasbeniki, ki jih je v vsaki generaciji za ansambel.
Pri teh rečeh velja omeniti med t.i. nevojaškimi zadevami obiske vojakov v brežiškem Posavskem muzeju in potovanja po Sloveniji. Te dejavnosti spadajo v okvir državljanske vzgoje in služijo za dopolnilo suho-parnejšim učnim uram v vojašnici. Pri pouku, ki obsega učilnico in ekskurzijo, si pomagajo tako s knjigami kot filmom.
K taki skrbi osebja učnega centra za zdravega duha v zdravem telesu sodi tudi ambulanta. Potem ko je nekaj časa v učnem centru v Cerkljah ni bilo, zdaj deluje z dvema medicinskima delavcema. Zdravni-
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO, TREBNJE, Kidričeva 2 telefon: (068) 44-558 telefax: (068) 44-183
VPISUJE V :
1.	tečaje poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja
-	za voznike viličarjev
-	za upravljalce težke gradbene mehanizacije za upravljalce avto- in mostnih dvigal
-	za priučeno strojno šiviljo
-	strojepisja
-	skladiščnega poslovanja
-	higienski minimum
-	za čistilke
2.	USO programe:
1.	enostavna gradbena dela
2.	skladiščni delavec
3.	tečaje računalništva:
-	osnove DOS
-	Windows, osnove
-	VVordstar, osnovni
-	Ouattro Pro, osnovni
-	Word-Windows, osnovni
4.	jezikovne tečaje:
-	nemščine
-	angleščine
-	ruščine
-	francoščine
-	italijanščine
5.	tečaje za prosti čas:
-	kuhanje
-	krojenje in šivanje
-	slikanje na svilo risanje.
Informacije in vpis na gornjem naslovu vsak dan od 8. do 16. ure.
kultura
in
izobra-
ževanje
Umetnine iz cerkva ribniške župnije
Ogled do konca septembra
RIBNICA - V nedeljo dopoldne je bila v župnijski cerkvi v Ribnici odprta razstava z naslovom “Umetnine iz cerkva ribniške župnije”. Na njej je moč videti izbor najkvalitetnejših premičnih umetniških del, ki so krasila ribniško župno cerkev sv. Štefana in njene podružnice.
Razstavo je odprl dr. Jure Mikuž, ki je na lično vabilo za razstavo med drugim napisal: “Že to, kar se je ohranilo iz petih stoletij in pol, do kamor časovno nazaj segajo eksponati, je neprecenljive vrednosti in priča, da so bili ti kraji nekoč zelo bogati z umetnostnimi spomeniki, saj moramo vse mogoče nezgode, ki so jih uničevale, in njihovo propadanje zaradi slabega čuvanja in menjav okusa v veliki meri upoštevati pri oceni, kakšno stanje je nekoč bilo. Skulpture in slike, razstavljene na tej razstavi, in tiste, ki so še v cerkvah ribniške župnije, h katerim moramo po historični in umetnostnozgodovinski logiki nastajanja del in vabljenja umetnikov nujno priključiti še Novo Štifto in nekdanjo ortneško grajsko kapelo, so reprezentativen prerez likovne tvornosti nekdanjih kranjskih dežel.”
Dela so razstavljena v župni cerkvi in v Galeriji Miklova hiša, ki je v sodelovanju z ribniškim dekanom Maksom Ipavcem in Narodno galerijo iz Ljubljane dela tudi zbrala in pripravila za razstavo. Ogled te nedvomno zanimive razstave je možen do konca septembra.
T. J.
NOVA STREHA - Letos je ladja cervice sv. Helene v Dragi dobila novo ostrešje in kritino iz kvalitenih skodel. Že prej je bila pokrita apsida in obnovljen zvonik. (Foto: B. Zaletelj)
Naše knjige med begunci
Begunci so še med nami - V Domu Majde Šilc in v Pioniijevih barakah v Bršljinu jih knjiga najde
NOVO MESTO - Knjižničarji poskušamo obogatiti begunski vsakdan, zato jim ponujamo knjigo v njihovem jeziku. Postopek je že utečen, za koordinacijo dela pa skrbi Branka Bukovec iz občinskega Sekretariata za družbene dejavnosti. S kombijem centra za socialno delo vsakih štirinajst dni obiščemo enega od begunskih centrov.
Postajališča imamo v osnovni šoli v Šmihelu, kjer imamo izposojo za učence begunske šole od 5. do 8. razreda, ki živijo pri družinah in se vozijo v šolo iz okoliških krajev. Nato se preselimo v dijaški dom Majde Šilc, kjer najprej izposojamo šolarjem od prvega do četrtega razreda, potem pa še beguncem, ki živijo v domu.
Otroci radi in veliko berejo. To se vidi po njihovih sestavkih v lepo urejenem v in vsebinsko bogatem časopisu “Školarac”, dokaz za to pa je tudi njihov nastop ob zaključku šolskega leta, ki je marsikoga presenetil.
Begunce v Bršljinu obiščemo ponavadi vsak drugi četrtek. Tudi tam so daleč najštevilčnejša kategorija bralcev prav otroci. Ti me z učiteljicami obiskujejo tudi na delovnem mestu v Študijski knjižnici, kjer poskušam ustreči različnim okusom in jim pripravljam knjige, ki bi jih najraje prebirali.
Do 8. julija letos smo v Domu Majde Šilc in v Bršljinu 974 obiskovalcem izposodili 2937 knjig, kar je
v primerjavi z lani, ko smo v celem letu izposodili 3.700 knjig, lep dosežek. Z izposojo bomo nadaljevali tudi jeseni in tako pomagali pri graditvi mostu med različnimi kulturami ter utrjevanju strpnosti, razumevanja in sožitja.
J. ZUPANČIČ
ŽREBANJE KVIZA V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - Vse, ki so sodelovali v knjižnem kvizu “Knjige gradijo mostove”, črnomaljska Ljudska knjižnica vabi, da se udeleže zaključne prireditve, ki bo v soboto, 4. septembra, ob 15. uri na vrtu za Kulturnim domom v Črnomlju. S seboj naj prinesejo dopisnice, ki so jih prejeli po pošti, saj bodo te šle v bobenček za žrebanje nagrad.
VEČER OPERNIH ARIJ V BREŽICAH
BREŽICE - Društvo glasbenih umetnikov Maribor in Radio Posavje - studio Brežice priredita v soboto, 4. septembra, ob 20. uri v slavnostni dvorani Posavskega muzeja večer opernih arij, ki jih bodo izvajali altistka Majda Švagan, tenorist in kitarist Vinko Paič, basist Ivica Trubič in pianist Robert Mracsek. Pokrovitelja koncerta sta brežiška skupščina in turistična zveza.
Sv. Helena še žuli strokovnjake
Po predvidevanjih strokovnjakov bi morala cerkvica sv. Helene v Dragi vedeti več, kot jim je do sedaj razkrila - Kaj neki se skriva pod cerkvenim tlakom?
NOVO MESTO - Cerkvica sv. Helene pri vasi Draga ob Krki je stopila iz anonimnosti. Prej je, skrita v grmovju in drevju, propadala, zdaj pa je spet zablestela na plahem in postala ponos naše kulturne preteklosti pa tudi simbol zglednega sodelovanja med župniščem, krajani in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Legenda pravi, da je cerkev zelo stara. Po njej naj bi tu maševala že svetnika Ciril in Metod na poti v Rim, strokovnjaki pa so drugačnega mnenja, saj sodijo, da je precej mlajša, kljub temu pa je tudi pri njih zbujala kar precejšnjo radovednost. Sondiranje sten sicer ni izpolnilo pričakovanj, lahko bi rekli, da je sv. Helena ostala hladna, saj ni presenetila z nikakršnimi izrednimi znamenitostmi. Za zdaj so največje znamenitosti te cerkve na južni zunanji steni odkrita freska sv. Krištofa, poznogotska zakramentna hišica v notranji steni, gotski kip Marije, ki je v naših krajih redkost in baročni oltar. “Lokacija pod Vinjim vrhom in Belo cerkvijo sicer da slutiti marsikaj, vendar pa teh odatkov, ki jih mi pričakujemo, cerkev nekako noče dati od sebe,” pravi umetnostna zgodovinarka in etnologinja Marinka Dražumerič. Sv. Helena ostaja skrivnostna, strokovnjaki pa upajo, da bo arheološko sondiranje cerkvenih tlakov odkrilo več.
“To je enoladijska cerkev s polkrožno apsido ter s kasneje prizidano lopo in nato, verjetno v prejšnjem stoletju, še z nadzidanim zvonikom,” na kratko opiše stavbo umetnostni zgodovinar Robert Preskar, ki je usklajeval dela pri obnovi cerkve. “O času nastanka so bila različna mnenja. Nekateri so jo na podlagi tlorisa postavljali v 13. stoletje, a poznejše raziskave tega niso potrdile. Po freski sv. Krištofa, na kateri je napis donatorja, in tam zapisane letnice 1531 bi sklepali na kasnejši datum zidave. Žal je bila freska takrat, ko so cerkvi prizidali lopo, precej poškodovana. Ime donatoija je Amadeus, to in letnico je moč še razbrati, ne da pa se ugotoviti, od kod je bil donator. Fresko smo zdaj sneli in jo bomo restavrirali, prav tako tudi gotski kip Marije.”
Obnova cerkve je bila nujna, kajti streha je bila že močno dotrajana. Zamakalo je zidove in novejši, ki so bili slabše kvalitete in so imeli lesene preklade, so se pričeli podajati. Krajani so na pobudo župnika Jožeta Nemaniča počistili okolico, zavod pa je poskrbel za
novo kritino. Najprej sta bila s skodlami iz Podturna pokrita zvonik in apsida, letos pa še ladja s kvali-tenimi skodlami, ki jih je položil mojster Bojan Koželj iz Stahovice. S posebno metodo so se izkušeni obrtniki opravili tudi saniranja dotrajanih zidov. Novo fasadno prevleko je zvonik že dobil, jeseni pa naj bi jo še ladja. Seveda bo trajalo še nekaj časa, predno bo urejena tudi notranjščina, kajti
arheološka sondiranja bodo vzela nekaj časa, a fara Bela Cerkev, katere podružnica je sv. Helena, bo kmalu dobila prijeten sakralni objekt, vsi skupaj pa kulturni spomenik, katerega bi bilo vredno vključiti v dolenjsko turistično ponudbo.
Ker je fara Bela Čerkev redko naseljena in revna, sp ljudje pomagali pri prenovi predvsem s prostovoljnim delom, za finančna sredstva pa sta do sedaj poskrbela ministrstvo za kulturo in novomeška občina. Odobreni poldrugi milijon tolarjev je bil že zdavnaj porabljen, saj predvidevajo, da bo obnova v celoti stala preko tri milijone tolarja	T. JAKŠE
NAGRADE PODELJENE - Kulturni program, v katerem sta sodelovala pisateljica Marjeta Dajčman in mladi pesnik Mitja Bukovec (na sliki), je v ponedeljek v novomeški pionirski knjižnici pospremil žrebanje nagrajencev med udeleženci mednarodnega knjižnega kviza “Knjiga gradi mostove". Republiškega srečanja prvoizžrebancev se bo udeležila Klavdija Krese iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah, na jutrišnji enodnevni izlet z avtobusom po Dolenjski pa se bodo odpeljali naslednji mladi srečneži: Darja in Matjaž Rabzelj, Petja Rangus, Sanja Djuraševič, Luka Vodopivec, Bojana Penca, Marija Hrovat, Martina Žagar, Jaka Gorenc, Marjana Cančar, Helena Ferček, Simon Orač, Lidija Longar, Matija Vidiček, Tomi Bogovič, Meta Penca, Josip Lapanovič, Nives Doličanin, Andreja Kastelic, Saša Klobčar, Katja Celič, Toni Janežič, Uroš Zorc, Marko Bradač, Marko Praznik, Danijela Kraševec, Miha Barič, Saša Turk, Mojca Senica, Miha Piškur, Elizabeta Ferkolj, Miha Šinkovec, Aleksandra Kmet, Leja Potočnik, Marjan Luzar, Metka Vodopivec, Milan Golob, Sabina Pirnar, Andreja Lazar, Matej Kirar. Petra Gornik, Mateja Pirnar, Mojca Kovač, Tina Klobčar, Martin Kirar in Jasmina Mlakar. (Foto: T. Jakše)	«.
Prvi dnevi upanja in velikih pričakovanj
Začelo seje šolsko leto 1993/94 - Nov preizkus za vse, učence, starše, pedagoške delavce - Pričetek šole pa terja obzirnost tudi od vseh drugih, zlasti voznikov - Posebnih težav z učbeniki ne bi smelo biti
Šolsko leto 1992/93 je bilo 31. avgusta sklenjeno in 1. septembra je bil že prvi dan pouka v novem šolskem letu 1993/94. Za vse, še posebej za začetnike v osnovni in srednji šoli, je bil uvodni šolski dan prežet s svežimi pričakovanji in velikimi upanji. Naj taki do konca šolskega leta tudi ostanejo!
Suša in vročina sta nusmiljeno opustošili njive, vrtove, travnike in senožeti. Neprijetno sta vplivali tudi na počutje počitnikarjev in dopustnikov. Nemalo mladih se je med počitnicami vključilo v načrtne aktivnosti, nekateri so se pripravljali, da popravijo zamujeno, največ pa je bilo takih, ki so se izkazali pri kmečkih delih in drugih koristnih opravilih.
Pot do potrditve znanja in vsakršnih drugih uspehov v šoli ni lahka, je pa za vsakega obvladljiva in premagljiva. Šola je pedagoška ustanova, zato je razumljivo, da v njej prav nobeden ne more biti deležen vnaprejšnjega nezaupanja. Pravočasne spodbude in odločitve ter sprotno opravljanje učnih in drugih dolžnosti so najbolj zanesljive poti, da se z uspehi potrdijo dragoceni duhovni potenciali mladih. Pri vseh do stopnje, ki jo zmorejo!
Značilno za šolo je, da v njej vse dejavnosti potekajo načrtno, ciljno naravnano, strokovno in pedagoško-psihološko skladno s programom in učnimi načrti ter sprejetimi navodili in usmeritvami, ki opredeljujejo novosti za posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela. Prav nobeni nepedagoški postopki pa v šolo ne sodijo.
Tudi v tem šolskem letu bo v vrtcih, osnovnih in glasbenih šolah, v srednjih šolah in dijaških domovih precej novosti, vezanih na organizacijske, vsebinske in pedagoške izboljšave dela. V ta sklop sodijo tudi spremembe šolskega koledaija. Uvedbo jesenskih počitnic in premaknitev polletnih počitnic na kasnejši čas je terjal bioritem učencev in je tako ustrezneje določen čas šolskega dela in čas počitka oz. oddiha. Organizacija šolskega dela pa naj v največji meri upošteva tudi bioritem dnevne in
tedenske zmogljivosti učencev.
Večjih prenovitvenih posegov letos v šolah še ne bo, ker razprave v zvezi s prenovami še niso končane. Vse spremembe morajo biti strokovno utemeljene in dorečene ter temeljito pripravljene.
Vrtci so se končno vključili v šolski resor, v šolsko vertikalo. Ta odločitev je bila izpeljana na podlagi strokovnih opredelitev in je spodbudna za še bogatejši in skladnejši razvoj predšolske vzgoje v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja.
Vrtci in šole so prejeli obvestila za delo v tem šolskem letu. V njih so zbrani in pojasnjeni projekti in novosti in so dragocen pripomoček za nastajanje operativnih letnih delovnih načrtov šol m seveda ravnateljev kot pedagoških vodij, njihovih pomočnikov, vzgojiteljev, učiteljev, svetovalnih delavcev, knjižničarjev, laborantov in organizatorjev praktičnega pouka ter mentorjev. Hkrati pa so tudi poučen informator za starše in druge, ki želijo dobiti vpogled v posodabljanje vzgojno-izobraževal-nega dela v vrtcih m šolah.
Na razredni stopnji osnovne šole potekajo zahtevni razvojni projekti, ki so strokovno dobro organizirani in vodeni, pri predmetih in predmetnih področjih pa so novosti in razvojne naloge opredeljene s strokovnimi mnenji, ocenami in usmeritvami predmetnih skupin in strokovnih organov, odgovornih za področje vzgoje in izobraževanja.
V srednjem šolstvu pa bodo strokovna, pedagoška in razvojna prizadevanja močno prisotna pri pripravah za eksterno maturo (prvič v letu 1995) in izvedbi poskusne mature (leta 1994), dorekanju ureditve poklicnega izobraževanja in prenovi ok-
virnega programa za dijaške domove. Katalogi znanj za maturo so pripravljeni in tudi navodila za preverjanje in ocenjevanje znanja so zlasti v povezavi s tremi ocenjevalnimi obdobji v nemajhno pomoč pedagoškim delavcem, učencem in staršem. Samostojno delo in uspešno učenje se v vzgojno-izobraževalnem delu potrjujeta, če so v njem učenci aktivni in tvorni uresničevalci zastavljenih ciljev in nalog. Vse to se v praksi že močno potrjuje. Učenci se samo tako lahko usposobijo za to, kako se je treba učiti, kajti nobeno človekovo delovno in življenjsko obdobje se ne more odreči nujnemu samostojnemu izobraževanju in usposabljanju. Znanje, verificirano z diplomo končane šole, je treba nenehno obnavljati in na novo pridobivati.
Posebnih težav s pravočasno nabavo učbenikov in priročnikov letos ne bi smelo biti. Nevšečno je le to, da so za mnoge družinske proračune predragi, da nekateri učbeniki še niso izšli ali pa so že zastareli, za posamezna ožja strokovna področja v srednjih šolah pa jih enostavno ni.
Težnje in ambicije mladih po izobrazbi, po trajnem in uporabnem znanju naj v šolah rastejo. Kriza v zaposlovanju je izredno neprijetno dejstvo za slehernega, ki se usposobi za poklic in se želi zaposliti. Reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj mora v naši družbi postati prvenstvena naloga. Mladi ljudje, usposobljeni za delo, ne morejo biti prepuščeni cesti in življenjski stihiji. Znanje pa je dragocen in nezamenljiv kapital za vsestransko potrjevanje posameznika in blaginjo družbe. Le udejaniti se mora!
Nihče naj v nobeni situaciji ne podceni odgovornosti za ohranitev zdravja. Zdravje je prednostna vrednota in tudi pogoj za skladen osebni psihofizični razvoj in uspešno delo otrok in mladostnikov v šolah. Zamujeno pa je težko, celo zelo težko popravljati.
Na cesti nisi sam, je bilo pred leti opozorilo za vse udeležence v prometu, tudi za pešce. Krvni davek je zaradi premalo premišljenih dejanj in prešibke osebne odgovornosti v teh odnosih preveč boleč, da mu z vsemi možnimi sredstvi in postopki ne bi zmanjševali grozečega obsega. Opozorila in napotila, ki v zvezi s tem prihajajo z različnih naslovov, je treba vzeti resno. Veljajo za voznike in pešce, za otroke in odrasle. Ne samo prve dneve, ko se začne pouk, ampak vse dneve v letu.
Šola ni samo izobraževalna, ampak tudi kulturna, vzgojna ustanova. Kulture se ni možno naučiti na pamet, saj je stil življenja, dela in medčloveških odnosov. Prisotne je toliko, kolikor jo je v zavesti, odzivih in ravnanjih posameznika. V šoli ima viden poudarek in nešteto je možnosti, da se tudi potrjuje. V vzgojno-izobraževalnem procesu se udejanjajo vrednote, vezane predvsem na človekovo dostojanstvo in njegove svoboščine. Vrednote sedanjosti se oplajajo z dobrimi in plemenitimi izročili preteklosti. Najdragocenejše pa je človeško življenje. Človek ima pravico, da živi v zdravem okolju, in dolžnost, da z vso odgovornostjo pomaga ohranjati naravno in kulturno dediščino.
Med naše najbolj dragocene vrednote nesporno sodi slovenski jezik. Njegova vsestranska moč je največ prispevala za ohranitev slovenskega življa, vse do osamosvojitve in potrditve samostojnosti slovenskega naroda. V našem jeziku se da izraziti vse kot v jezikih narodov, ki so že zdavnaj dosegli samostojnost. V zavesti mladih naj se udejanja kot učni predmet, kot učni jezik in kot vzgojno načelo. Tako, kot to zahtevajo njegove zakonitosti, njegova izrazna moč in lepota. Kritike so, da je obremenjen tudi z besednjakom, ki žali, ki je vse prej kot kulturen. V šoli tak plevel ni pognal korenin. Šola mu nujno daje minusne vred-
nostne predznake, sama pa ga izko-reniti ne more.
Strokovnjaki, ki so primerjali naše šolske rezultate z rezultati drugih šolskih sistemov, ugotavljajo, da naše šole niso tako slabe, da bi se jih smeli sramovati. Možnosti za izboljšave pa nedvomno obstajajo. Po nepotrebnem se tu in tam pojavljajo pomanjkljivosti, ki bi jih z dodatno odgovornostjo brez večjih težav lahko odpravili. Prizadevanja, da bi napravili slovensko šolstvo še bolj po meri otrok in občih potreb, tudi s privatnimi šolami in šolami z alternativnimi izobraževalnimi in vzgojnimi cilji, so dobre in obetajoče poti do še boljše šole.
Vse spremembe, ki se pripravljajo od vrtcev do univerze, so namenjene še kvalitetnejšemu šolstvu. Samo zato bodo tudi dobrodošle. Tudi šolska inšpekcija bo šolskim zavodom predvsem v pomoč. Če pa ne bo samo taka, pa bo odvisno od teže ugotovljenih pomanjkljivosti.
Ravnatelj je duša pedagoškega dela na šoli. Ne glede na to, da ga dnevno teži še nešteto drugih nalog, je zanj primarna odgovornost, da šola uresničuje vzgojno-izobraževalne cilje. In treba je poudariti, da se mnogi ravnatelji odlikujejo kot delovni in požrtvovalni vodilni pedagoški delavci. Ni jih bilo malo, ki so precejšen del počitniškega časa posvetili načrtnim in poglobljenim pripravam za novo šolsko leto.
Naloge učiteljev in vzgojiteljev so vse bolj zahtevne. V strokovnem, pedagoškem in vzgojnem pogledu. Pedagoški delavci se množično vključujejo v strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje in tudi sa-moizobraževanje jim omogoča, da lahko uspešneje uresničujejo zahteve sodobnega pedagoškega dela. Posebej pa je treba pohvaliti vse, ki so se odločili za nadaljnji študij ob delu. Učitelj ali vzgojitelj je avtoriteta, če je usposobljen, v praksi zvest pedagoškim načelom, inovativen, human v odnosih in uspešen pri uresničevanju vzgojno-izobraževalnih ciljev.
Vrsta pedagoških delavcev je že dosegla strokovne nazive mentorjev in svetovalcev pa tudi svetnikov. Za kvaliteto dela šol so to velike prednosti, saj je razumljivo, da so prizna-
nja pomembna spodbuda za še uspešnejše delo.
Naloge svetovalnih in strokovnih sodelavcev, knjižničarjev in drugih, ki pomagajo uresničevati vzgojno-izobraževalne in druge naloge, so usklajene in opredeljene v letnem delovnem načrtu. Njihovi delovni prispevki so tvorno pričujoči pri izboljševanju vzgojno-izobraževalnega dela in v nezamenljivo pomoč ravnateljem, učiteljem in vzgojiteljem, otrokom in učencem ter ne nazadnje staršem, ki so, kar je logično in nujno, vse bolj zainteresirani za vzgojne in učne rezultate svojih otrok, vključenih v vrtce ali šole.
Delo strokovnih organov šole je vsestransko zahtevno. Biti mora načrtno, usklajeno in opredeljeno z nosilci odgovornosti. Ob učiteljskem zboru šole so pomembni načrtno delujoči oddelčni učiteljski zbori, katerih vodje in koordinatorji dela so razredniki. Zlasti razredniki imajo primarno odgovorne naloge za tvorno in ustvarjalno sodelovanje s starši. Čutijo se potrebe po strokovno bolj dodelanih in odzivnih sestankih s starši. Niso dovolj samo informacije o ocenah, čeprav so posamezni starši zainteresirani predvsem zanje. Pomembni so dogovori, kako izboljšati kvaliteto poučevanja, učenja in s tem kvaliteto znanja. Poglabljanje odnosov učitelj - učenec - starši postaja vse bolj aktualno. Samo pohvalno je, da jim starši želijo posvetiti svoj del hotenj in odgovornosti.
Ustvarjalni ritem dela pedagoških delavcev in učencev je pot za preseganje povprečja in doseganje rezultatov, ki jih posameznik zmore. Na preverjanjih znanja zunaj šole in na različnih tekmovanjih iz znanja, tudi izven meja naše domovine, se že potrjujejo rezultati, ki so v ponos mladim in zadoščenje šolam. Taki zgledi, ki jih ni malo, naj bodo spodbudna napotila za delo šol tudi v tem šolskem letu.
Nihče naj ne podcenjuje sposobnosti, ki jih ima, in možnosti, ki so mu na voljo, ija doseže svoj cilj. Usus magister, vaja dela mojstra, brez naporov ni uspehov. Tudi v šoli ne. Šola naj bo predvsem uspešna in Taka, kot si jo prav vsi
JOŽE ŠKUFCA
prijetna.
želimo!
felfjp s
Pasja vročina se je končala. Posledice suše veterinarji opažajo tudi na živalih. Pomanjkanje vitaminov in mineralov. Za živali, ki jih potrebujemo in za naše miljenčke, še poskrbimo, kaj pa za zavržene kužke in mucke? Bo potem, ko bomo imeli zakon, res drugače?
Poletna vročina se je k sreči končala. Padel je tako težko pričakovani dež, na katerega so kmetje čakali skoraj celo poletje. Tudi ohladilo se je, vendar škode, ki jo je povzročila _ suša, zapadli dež ni mogel več popraviti. Škode pa niso utrpele le poljščine ampak tudi živali. Dolenjski veterinarji opažajo, da je zaradi suše zadnja leta vse vec spre-' memb na domačih živalih, predvsem pri govedu. Zato bi bilo potrebno tudi na tem področju več razmišljati o preventivi in oskrbeti živali s potrebnimi vitamini že prej, pred sušo.
Pomanjkanje vitaminov
“Zadnja tri leta opažamo, da suša, zaradi slabše kvalitete krme, pušča posledice tudi na živalih: podaljšuje se čas od poroda do prve osemenitve - rezultati osemenjevanja so iz leta v leto slabši, predvsem v spomladanskem času, manjši je tudi odstotek preživelih telet,” razlaga v. d. direktorja Dolenjsko posavsko veterinarskega zavoda iz Novega mesta Hinko Rihtar. Prizadeta pa ni le reprodukcija živali, tudi sicer je njihovo zdravstveno stanje slabše kot sicer. Zadnja leta je tudi več deficitarnih obolenj kot leta pred sušnimi obdobji. Pogosteje se pojavlja rahitis, ležanje po porodu, poporodne pa-reze, več je zaostalih posteljic, pojavljajo pa se tudi prebavne motnje.
Posledice niso majhne. Ker se suša zadnje čase iz leta v leto ponavlja, bo potrebno razmišljati tudi o preventivi, kajti gašenje posledic je vedno slabše od pravočasnega ukrepanja. Pri tem pa bo kmetom morala priskočiti na pomoč družba, kajti kmet, ki ga je prizadela suša, je že tako utrpel veliko škodo in za potrebno vitaminizacijo živali ne
badminton
zmore. V takšnih vremenskih razmerah, kot so zadnja leta, pa bi vitaminske injekcije živali potrebovale dvakrat letno. Smoterno bi bilo del denarja, ki ga zadnja leta namenjamo za pomoč po suši, nameni tudi za vitaminizacijo živali, saj je zaradi suše rastlinam uspelo načrpati manj vitaminov in mineralov kot sicer, zato je hrana .siromašnejša.
“V črnomaljski občini je lani občina prispevala denar za vitaminizacijo 3503 krav, občina Trebnje za 913 krav, v novomeški občini pa je denar za vitaminizacijo 3117 krav prispevala zavarovalnica Tilia in sicer za krave, ki so jih kmetje pri njih zavarovali. To pa je, glede na celotno število krav v občini, se vedno zelo malo, npr. v novomeški občini naj bi bila cepljena le kak tretjina krav.
Tako je z živalmi, ki so življenjsko potrebne človeku, slabše pa se godi tistim kužkom in psom, ki so se jih gospodaiji naveličali in so jih zavrgli. Veterinarji imajo opravka z obojimi, največkrat pa so tudi edini, ki vsaj začasno poskrbijo za potepuške živali. Azilov zanje namreč še vedno nimamo.
Kdaj bomo poskrbeli za potepuške -živali?
Vroči dnevi, ki so vendarle za nami, niso bili prijazni za domače živali, še manj pa za pse in mačke, ki so ostali brez svojega doma in brez gospodaija, za t. i. potepuške živali. Prav v dneh, ko je bila vročina najhujša so nemalokaterega mucka ali kužka ljudje prepustili milemu nebu, ker so se odpravili na dopust, pa jim je bila žival naenkrat odveč. To, da v Sloveniji še nimamo azilov za zapuščene živali razen dveh v Mariboru in
Šmarjah pri Jelšah, kaže na nek način, kako civilizirana družba smo.
Ne le da nimamo azilov, tudi Republiškega zakona o varstvu živali še nimamo. V parlamentu naj bi ga sprejeli v jeseni. In kdo ta čas skrbi za potepuške živali? Nobeden. Tako kot drugje po Sloveniji tudi na Dolenjskem nimamo azila zanje. V začasno zavetišče jih pobere le veterinarski higienik, kajti potepuške živali so nevarne tudi za prenos stekline. Odpelje jih na veterinarsko postajo, kjer čakajo na lastnika štirinajst dni, potem jih žal morajo usmrtiti, so nam povedali na veterinarski postaji v Novem mestu. Za azil
bi potrebovali ustrezne prostore, ljudi, ki bi delali z njimi, torej denar. “Čeprav potepuških živali spet ni toliko, bi azili vendarle bili potrebni, vendar, da bo do tega prišlo, ni potrebno le sprejetje zakona, ampak morajo mišljenje do tega problema spremeniti ljudje, kajti human odnos do živali je odsev civiliziranosti družbe,” pravi Hinko Rihtar z novomeške veterinarske postaje. Ker so potepuške živali nevarne zaradi prenašanja stekline, je dobro, da jih je čim manj. Čeprav, kar se tiče stekline, veterinarji pravijo, da je na Dolenjskem skoraj ni. Temu pa je po vsej verjetnosti pripomoglo lansko cepljenje lisic, ki so največje prenašalke te bolezni.
ffl Hitosl k tasiafe
Mirenski badmintonist in trener je dva meseca prebil v Indoneziji in igral z najboljšimi igralci na svetu. Mlade igralce vzgajajo tam na posebnih taborih. Kdor pride v državno reprezentanco, mu je padla sekira v med.
Lani maja so na pobudo športne zveze Trebnje, ki je želela v svoj animacijski program uvrstiti tudi badminton, na Mimi ustanovili
Badmintonski klub Tom. Sicer že stari in v svetu uveljavljeni šport je na Mimi vzbudil veliko zanimanja in prav zato se je direktor
Delo z mladimi se pri nas zelo razlikuje od indonezijskih taborov, Sašo Zrnec pa je na pripravah najboljših mladih badmintonistov v Trebnjem že izkoristil izkušnje z daljnega vzhoda.
Toma, Janez Dule odločil, da podpre domače športnike, ki so zaupanje uspešnega mirenskega podjetja povsem upravičili. V klub so povabili Saša Zrnca, najboljšega slovenskega igralca v zadnjih letih, ki se je vabilu z veseljem odzval in že v prvem letu na Mirni ustvaril močno mlado ekipo, ki je uspela tudi v državnem merilu. Na pionirskem državnem prvenstvu je mirenski par Kirn - Skrbiš v kategoriji do 14 let osvojil 3. mesto, do polfinala pa sta prišli še Aleša Kolenc in Alenka Zakrajšek. Poleg Zrnca dela z mladimi Mirenčani še pet domačih zanesenjakov, ki so letos opravili tečaj za vaditelje badmintona.
Sašo Zrnec, ki sodi med najboljše srednjeevropske igralce, vse bolj pa se uveljavlja tudi kot trener, je letos obiskal Indonezijo, ki zadnja leta pomeni v badmintonu vsaj toliko kot Združene države Amerike v košarki. Denar za pot v daljno deželo sta prispevala podjetje Tom in Športna zveza Trebnje, ki vsako leto nameni del svojih sredstev za izobraževanje kadrov. Namen dvomesečnega bivanja Zrnca v Indoneziji je bil predvsem učenje in izpopolnjevanje, saj je v deželi svetovnih prvakov imel možnost trenirati z najboljšimi igralci na svetu in se učiti od najboljših trenerjev. Ker je vadil in živel v enem izmed badmintonskih taborov, je dodobra spoznal tudi način dela z mladimi, kar mu bo gotovo najbolj koristilo doma, saj se je odločil, da bo počasi končal igrati in svoje bogate izkušnje in znanje, kot trener prenašal na bodoče šampione.
Indonezija je revna država, kjer ima mlad človek le dve možnosti, da pride do željene izobrazbe in do denaija. Prva možnost, ki velja za cel svet, je, da se že rodi bogat, draga pa, ki velja predvsem v Indoneziji, je, da postane dober badmintonist in se prebije do državne reprezentance. Otroci začnejo
trenirati badminton že pri šestih letih in od vsega začetka so mladi športniki podvrženi strogemu izboru. Če so v prvih letih vadbe in na prvih tekmovanjih dokazali svoj talent, jih z dvanajstimi leti povabijo v enega izmed badmintonskih taborov, kjer hodijo v šolo in trenirajo. Badminton je v taborih na prvem mestu, šola je šele drugotnega pomena. Temu je podrejen tudi dnevni urnik. Dan se začne in konča s treningom, vmes pa je le nekaj ur šole. Nameščenei so v skromnih tripo-steljnih sobah, preskrbijo jim po tri obroke na dan in osem dolarjev mesečne žepnine. Vsak tabor ima svojega pokrovitelja, zato se med sabo tudi precej razlikujejo. Zanimivo je, da že majhne otroke pri badmintonu žene le želja po zaslužku.
Pri osemnajstih letih badmintonisti zapustijo tabore^ se ločijo od skupine in se osamosvojijo. Če jim je uspelo prebiti se v državno reprezentanco, ki šteje kar šestdeset članov, so si zagotovili prihodnost, sicer nehajo igrati badminton in se vrnejo tja, od koder so prišli. Čeprav bi igralci, ki v Indoneziji preživijo dvanajst let treninga in badmintonski tabor, lahko zelo uspešno igrali v katerem koli evropskem klubu in dobro zaslužili, ne odhajajo v tujino, ker ne znajo jezika in ne poznajo tujih dežel.
Kdor se je uvrstil v indonezijsko reprezentanco, mu je resnično padla sekira v med. Dobijo luksuzna stanovanja s klimatskimi napravami, njihovi mesečni prejemki jim omogočajo preživljanjFdeset- in veččlanske družine.
Ko se Indonezijci s svojo najboljšo vrsto pojavijo na največjih svetovnih tekmovanjih, obstaja le še vprašanje, kateri izmed njihovih štirih igralcev bo zmagal.
Vse drugače kot z organizacijo treningov in skrbjo za množico mladih igralcev je v
Do takrat, ko bodo azili za potepuške živali postali sami po sedbi umevni, bo verjetno preteklo še precej časa, za to pa še zdaleč ne bo dovolj sprejetje zakona. Vendar tudi žival ima pravico do spodobnega življenja, zato naj si jo na dom pripelje tisti, ki bo zanjo lahko skrbel. Mnogi se zgražajo nad evtanazijo oz. usmrtitvijo nezaželenih mladičev, predvsem ljubiteljem živali je ob tem težko, vendar če pomislimo, je takšna smrt še vedno bolj humana od tiste krute nekje na cesti. Nekateri mislijo, da bo s sprejetjem republiškega zakona o varstvu živali tudi ta problem rešen. Bo res?
JOŽICA DORNIŽ
Indoneziji z medicino, ki temelji predvsem na ljudskem zdravstvu. Tudi za poškodbe najboljših igralcev poskrbijo ljudski zdravniki, zato lahko že nedolžna poškodba gležnja ali mišice zdravljena z rastlinskim obkladki in jutranjo roso, pomeni konec tekmovalne kariere in sanj o bogastvu.
Sašo Zrnec meni, da bo lahko marsikaj, kar se je naučil v Indoneziji, koristno uporabil pri delu z mladimi pri nas, vsaj kar se tiče tehnike, načina udarcev in gibanja po igrišču. Nobenih možnosti pa ni, da bi pri nas uporabili njihov model taborov, kjer je badminton na prvem mestu, šola pa daleč zadaj.
IGOR VIDMAR
Sašo Zrnec je v Indoneziji vadil z najboljšimi badmintonisti sveta in se od njih ogromno naučil.
priloga dolenjskega lista 9
^0 ©UD
Če bi bila potoška zemlja tako rodovitna, kot so bile potoške ženske, bi se tu cedila med in mleko, je nekdo zapisal. Kar pomnijo, pa skopa krnska zemlja ni mogla nasititi preštevilnih lačnih ust, zato so Potočani že rosno mladi iskali sreče in kruha širom sveta.
Ni naključje, da najdemo med pjonirji Amerike naše rojake pa v Franciji, Sleziji, na Madžarskem, v Romuniji, Kanadi ter sosednji Hrvaški in Bosni. Posebna kategorija so bili sezonski delavci, sekači in tesači, ki so vsaj stoletje in pol odhajali v širne gozdove Slavonije, Madžarske, Bosne in celo Romunije.
Potrjenih in zapisanih virov o tem, kdaj so začeli odhajati na sezonska dela, ni. Po ustnem izročilu in nekaterih pripovedkah pa bi lahko trdili, da v času francoskev zasedbe naših krajev, torej po letu 1810. Še danes med ljudmi krožijo nekatere pripovedke iz
tistih časov. Znano je, da so bili Francozi naklonjeni zlasti kulturnemu in gospodarskemu napredku, toda, stoletna pripadnost svetemu rimskemu cesarstvu, ki mu je tedaj vladal Franc I, je bila močnejša, še posebej, ker je bil siromašnemu prebivalstvu naložen ogromen davek, predvsem v ljudeh. Samo provinca Ilirija, v katero je spadal tudi Loški potok, je morala dati 18.000 vojakov. Zato so se ljudje upirali in skrivali. Starejši ljudje so vedeli pripovedovati, da se mnogi niso nikoli vrnili, drugi, ki so se vračali po več letih, pa so bili telesno in duševno pohabljeni.
Tretjega oktobra triinštiridesetega leta je bilo. Vojna je trajala že več kot dve leti in ljudje so bili navajeni na vse. Vesti o nemškem prodiranju proti osvobojenem ozemlju je bilo slišati, a kdo bi razmišljal o tem. Delo je klicalo. Straški hrib je bil poln trgačev. Kmečka dela so zamujala in treba je bilo pospraviti, kar je dala jesen. Pri Darovčevih ali po domače pri Matičevih je gospodinja Mici vodila trgače. Z njo je bila tudi najmlajša hčerka Marija. Gospodar Franc je bil v Toplicah na sestanku. Zdaj se je s hčerko Justi, ki ga je čakala doma, vračal v goro. Devetletni Jožek in sedemletni Martin sta odgnala krave na pašo. Na domu v Straži sta ostali le Erme-novi dve, mati in hči, ki sta tukaj dobili gostoljubno streho pred grozečo vojno. Kakšna utvara!
Lep razgled je s Straške gore navdol po dolini, zlasti jeseni, ko jo neutrudna umetnica narava barva najprej z rumenimi, pa rdečimi in rjavimi barvami ter jo dimi s pastirskih ognjev odevajo v prosojne tenčice. Se najlepše barve pa nevidni čopič zapisuje v zeleni Krki. Koščki modrega neba in krpe sivih oblakov so v njej, zraven pa drevesa, ki se še zadnjič kitijo z jesensko odejo in se z njo ogledujejo v mirni rečni gladini. Tistega oktobrskega dne pa je čez to idilično podobo šinila črna hrumeča packa. Za trenutek je zatemnila podobo neba v Krki, nato pa šinila nad strehe hiš in izginila po dolini. Za njo je ostal strahovit pok in razdejanje.
Darovčeva Mici, ki je slišala silno tuljenje nemškega aviona, je pogledala po dolini in obšla jo je zla slutnja: “Ne, naša hiša!” jo je prešinilo, ko je zagledala oblak dima in prahu lam, kjer je nekoč stal Darovčev dom.
Petdeset let bo kmalu minilo od takrat. V Darovčevem vinogradu v Straškem hribu spet zori grozdje, ki ga po dolgotrajni suši napaja blagodejen dež. V kuhinji pri Darovčevih pa sedimo za mizo in se pogo-vaijamo o starih časih. Mici jih bo te dni dopolnila devetdeset, a je še gibčna, umsko in telesno, če pa njenemu spominu uide kaka pdrobnost, priskočita na pomoč hčerki Justi in Marija, ki domujeta v soseščini, ter sin Martin, ki gospodari doma.
r
Borutom
“Letalska bombaše padla ravno sredi med hišo in gospodarska poslopja in naredila ogromen krater,” pripoveduje Mici. “Pritisk je domačijo vso porušil in razkril tudi sosednja poslopja. Domačega ni bilo k sreči nobenega doma, kot po čudežu pa sta v ruševinah skoraj nepoškodovani ostali tudi Ermenijevi. Vse, kar je bilo v hlevih, prašiči, zajci, kokoši, je bilo uničeno. Krave, ki sta jih sinova odgnala na pašo, pa so k sreči ostale. Štiri prašiče so pozneje iz ruševin pobrali in odnesli s sabo partizani, ki so se umikali pred Nemci.”
S tem vseh tegob, ki jih je morala med vojno prestati Mici, še ni bilo konec. Mož France Darovec je bil partizanski terenec in je bil bolj malo doma. Pri partizanih je bil tudi njegov brat Rudi, ki je pozneje padel. France se je moral skrivati, saj so ga imeli okupatorjevi sodelavci na piki. Ker mu niso
prišli do živega, so prijeli njegovo ženo. Odpeljali so jo v novomeške zapore in jo tam držali zaprto štirinajst dni. Otroci so se morali sami znajti doma, kakor so vedeli in znali. Od Mici so domobranci zahtevali, naj se mož javi v mesto, pa jo bodo spustili. Ker ji je bilo jasno, kaj bi se s Francem zgodilo, na to seveda ni pristala. Končno so jo le izpustili in vrnila se je domov k družini.
Mici prihaja z one strani Krke, iz Vavte vasi. Bila je Dulaijeva, ki je v Vavti vasi tako pogost priimek, kot je Darovčev v Straži. Zato se hiši, v kateri je bila rojena, po domače pravi pri Jernejevih. “Tisti čas je bila Vavta vas bolj imenitna,” ve povedati Mici, “kar dve trgovini in ena gostilna so bile v vasi, po vojni pa je vse to zamrlo. Šele zadnja leta se je pričela ta dejavnost spet prebujati.” Podobno je s Stražo. Ko se je Mici leta 1928 primožila k Darovčevim, je bilo tukaj pet gostiln in tri trgovine. Bilo je zelo živahno. Mož France je poleg kmetovanja tudi fural. Za trgovca Javornika je vozil les in imel je lasten kamnolom, kjer je pridobival grušč za gradnjo cest. Gospodarstvo je bilo uspešno: dokupil je nekaj zemlje in tik pred vojno postavil nov hlev. Ena sama letalska bomba je sesula ves ta tnid v prah.
“Po vojni smo pričeli znova,” pripoveduje Mici. “Pomagali so nam sosedje in postavili smo nov dom. lita 1952 smo se vselili. Oglasili so se tudi sorodniki iz Amerike. Kar trije Darovčevi, moževi sestri in brat, so živeli tam. Nečaki so prihajali na obisk. Pripovedovali so, da so bili v zavezniški vojski, ki je osvajala Berlin. Le eden od njih je bil lažje ranjen. Bili so veseli, ko so slišali, da smo se tukaj borili za isto stvar. V sedemdesetih letih je odšel tudi mož na obisk v Ameriko. Šest mesecev naj bi ostal tam, a je zdržal le nekaj, tednov. Oddahnil se je, ko je prišel domov. ,Tu je Amerika,’ je izjavil.”
Zdaj je Mici že dolgo vdova, a še zdaleč ne sama. Vsi otroci imajo domove v bližini, obkroža pa jo tudi že pet vnukov in pet pravnukov. Nemška bomba, ki je padla na dvorišče, je zadela v prazno. Darovčevi so bili preveč pridni, da bi sedeli doma.
TONE JAKŠE
Znana je pripoved o Gašperčkovem očetu. Ko so ga vtaknili v vojaško suknjo, je pustil doma mlado ženo in petero otrok. Po osmih letih se je vrnil, pa še žene ni prepoznal, kaj šele otrok. Nikoli se mu ni zbistril um.
V takih razmerah so zlasti moški, zreli za vojaško suknjo, bežali proti Hrvaški, Ogrski in še dlje, tja, kjer je še obstajala avstrijska oblast. Tu so, vajeni gozdnih del, dobili delo. Iz teh časov so skrivači, v naši literaturi znani kot rokovnjači, v Loškem potoku pa mar-tolozi, po katerih se še danes imenuje obsežen gozdni predel. Tudi to ime ima svoj zgodovinski izvor. Uporni Martolozi so znani iz bosanske zgodovine, kar kaže, da so Potočani zahajali tudi v kraje južno od Save in potem uporno bosansko nrav uveljavljali Uidi doma.
Izredno pomemben del zgodovine Loškega potoka, zlasti iz ekonomskega, jezikovnega in celo etnološkega vidika, je imelo to odhajanje na delo. Zofka Kvedrova, ki je mladost preživela v Loškem potoku, v nekaj črticah, zlasti pa v povesti Hrvataiji, dokaj nazorno opisuje dogodke, ki so s tragiko in veseljem usodno posegli v prenekatero družino. V izvirno zgodovinsko ozadje se ne spušča, tudi imena Hrvataiji Potočani niso uporabljali, saj so odhajali tudi v druge dežele, res pa je, da so v začetku stoletja, v času nastajanja povesti, odhajali največ na Hrvaško.
Kompanija
Ko so bila opravljena zadnja jesenska opravila so'še že prej dogovorjene skupine pričele pripravljati na odhod. Skupina, imenovali so se “kompanija”, je štela do deset mož in fantov. Vodja skupine, imenoval se je kosatar, je bil običajno starejši in izkušen mož, z dovolj spoštovanja in organizacijskimi sposobnostmi. Še dva člana skupine sta imela posebne dolžnosti. Prvi je bil brusač, drugi pa, ki je bil običajno mlajši - vsi so ga klicali “fantek” - je imel na skrbi kuhinjo. To opravilo je bilo silno težko, saj je bil na udaru cele skupine. Stalno je moral skrbeti za ogenj, prinašati vodo, včasih tudi iz zelo oddaljenih izvirov, in jo raznašati po delovišču. Nekaj znanja je moral imeti iz kuhe, čeprav je bil jedilnik sila preprost. Vsak dan je kuhal koruzne žgance z obilo'
W/-.
...
* ................................,..........................................................T,-______
Hrast je padel. Spominska fotografija je nastala okoli leta 1925. Na sliki “kompanija mož
in fantov iz vasi Hrib. V tistih letih so največ delali za podjetje Našička tvomica, d.d., Našicc.
*i

slanine, črno kavo, ob nedeljah pa so bili obvezni štruklji, ki jih je moral ubogi “fantek” razvaljati kar na najbližjem hrastovem panju.
Ti gozdarji so največ delali v hrastovih gozdovih, kjer so poleg običajnih hlodov tesali “šveleije”, to so pragi za železniške proge, ki so se ob koncu 19. stoletja množično gradile.
Slovo pod smrkavo bukvijo
Tako so jesen za jesenjo odhajali v neznano v negotovosti, kaj se bo medtem zgodilo doma, in ne vedoč, ali bodo na pomlad privriskali domov bogatejši ali prišli praznih žepov. Tudi po penajst kompanij je odhajalo, peš po brezpotjih. Včasih je minil cel mesec, predno so našli delo in si postavili zasilno bivališče. S seboj so nosili sila težko prtljago: sekire, plenkače, cepine, klamfe, posodo za kuhanje, pa tudi nekaj osebnih stvari, predvsem toplo obleko, saj so skoraj celo zimo prebili v snegu. Razumljivo, da ' so jih del poti spremljale žene, sestre pa tudi dekleta tistih, ki se jim je na pomlad obetala ženitev.
Nekateri trdijo, da so jih spremljale do vrha Travne gore, drugi pa da ao vrha Male gore nad Ribnico. Vsekakor je bila tam neka bukev, kjer je druščina posedla, sc odpočila, v slovo pa so ženske potočile kakšno solzo in si nosove otirale v predpasnike. So smrkale zares ali iz navade, ni znano, znano pa je, da . je bukev po tem dobila ime.
Veijetno pa je bilo še več smrkanja na pomlad, saj ni bilo tako poredkoma, da so domov prišli brez denaija in orodja, da je ta ali oni našel družico daleč v Slavoniji ali na Madžarskem, pa tudi brez rok in nog so se vračali.
Tak je spomin. Časi in navade pa so se spreminjali. Zofka Kvedrova opisuje, kako so odhajali z vozovi na železnico, kar je bilo v njenem času bržkone res, saj so leta 1894 zgradili cesto od Sodražice v Loški potok, leto poprej pa železnico od Ljubljane do Kočevja.
V hrvaške gozdove so Potočani odhajali še p 2. svetovni vojni, potem pa se je migracija selila drugam, drugim doživljajem naproti. A tedaj se niso več poslavljali pod bukvami.
ALBIN KOŠMERL
ljudi za ogled parka, ki je že sedaj veliko, še povečalo, ko bo park organizirano predstavljen. Zato sem predlagal črnomaljskemu izvršnemu svetu, naj začne takoj z izdelavo projekta poti in ureditvijo posameznih delov parka, ki jih sedaj ne vzdržuje nihče. Naj omenim samo jamo Zjot, ki je zaraščena s steljo in zametana s posekanim drevjem. Občinski vladi sem omenil tudi, da smo sprehajalno pot ob Lahinji od Pustega Gradca do izvira pri Vidrini pripravljeni urediti sami, medtem ko ureditev ostalih poti presega naše finančne možnosti. Vendar smo kljub temu pripravljeni sodelovati in organizirati delo, ki naj bi ga vključili v program javnih del,” pove Klepec.
Toda po poldrugem mesecu na svoj predlog od črnomaljske vlade ni dobil odgovora. Prav tako kot ga ni dobil od Jazbinškovega ministrstva za okolje in prostor, ki ga je pred dvema mesecema zaprosil za koncesijo za javno dobro. “Saj ne želim nikakršnega
monopola v krajinskem parku, rad pa bi od odgovornih zvedel vsaj to, ali sem na pravi poti ali ne. Moj cilj ni na hitro pobrati denar in oditi. Živim tukaj, v krajinskem parku, in želim pripeljati turiste in popotnike v Belo krajino,” pravi. Iz izkušenj ve, da bo šlo to počasi, kot je počasno spoznavanje ljudi, ki tukaj živijo, da lahko s parkom tudi kaj zaslužijo. Danijel poskuša domačine pripraviti, da bi ponudili to, kar znajo in zmorejo narediti, pa naj bo hrana ali pijača, ter da hkrati spoznajo, da imajo tudi njihovi izdelki svojo ceno. “Nekaj sem jih že navdušil, čeprav gre, kot že rečeno, počasi. Toda občina je še počasnejša,” potarna.
Če bi ga kdo vsaj moralno podprl in mu priznal, da je pri promociji krajinskega parka na pravi poti, bi Danijel skupaj z ženo najbrž že razmišljal o tem, da bi pustil službo in se posvetil zgolj parku. Dokler pa še nima trdnega zagotovila, pač orje ledino, kolikor je v njegovi moči. A kljub temu je prepričan, da bi se od krajinskega parka dalo živeti. “Pa ne le od parka! Od turizma, če bi ga pravilno razvijali, bi v Beli krajini lahko živelo vsaj nekai sto ljudi. Vendar bi se moralo najprej v glavi marsikoga veliko spremeniti. Predvsem pa bi se Belokranjci morali odločiti, v kaj bomo vlagali. In to čim prej,” zatrjuje Danijel Klepec.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Danijel Klepec pred KlepČevim mlinom v Pustem Gradcu
Dobro je imeti pokrajinski park, vendar je treba zanj tudi skrbeti. Ostal naj bi notranje živ in samosvoj, a vendarle tudi odprt in dostopen. Bo Danijel Klepec za svoje zamisli našel vsaj moralno podporo?
Ni zaman skupščina občine Črnomelj leta 1988 razglasila krajinski park Lahinja za naravno znamenitost. Čeprav se zdi skoraj neveijetno, je vendarle res, da je na tako majhnem prostoru v osrčju Bele krajine, sredi kraškega ravnika v povirju Lahinje in Nerajčice, obdelanih polj, prostranih gozdov in gručastih vasi toliko naravnega, kulturnega in zgodovinskega bogastva, tako Nerajske in Lahinjske luge, ki sta naravna rezervata, pa naravni spomeniki: reka Lahinja od izvira do vasi Pusti Gradac, potok Nerajčica z izviri Okno, Stepanjec in Krnica, izvir Topličica, izvirna jama Pečina, vodna jama Djud in udoma vrtača Glušenka. In kulturni spomeniki arheološko območje v okljuku reke Lahinje pri Pustem Gradcu, cerkev Vseh svetnikov, Kkpševa mlin in žaga, antično grobišče pri vasi Šipek in gomilno grobišče pri Velikem Nerajcu.
Čeprav so naravovarstveniki z razglasitvijo krajinskega parka Lahinja, ki je še vedno edini v Beli krajini, zavarovali to območje pred načrtovanimi regulacijskimi posegi, pa to še ne zadostuje. Kajti park in ljudje v njem, ki so tam že generacije, morajo živeti naprej in - kar je prav tako zelo pomembno - pritegniti čim več obiskovalcev. A prav turizem je tista šibka točka Belokranjcev, za katero nikoli natančno ne vedo, kako bi se je lotili. Zato se je Danijel Klepec z ženo Ano odločil, da bo šel nekoliko dlje od že dolgočasnega naštevanja belokranjskih lepot kot so sonce, vinogradi, steljniki, Kolpa, ki bi jim na koncu lahko pridali še krajinski park. Kot domačin iz Klepčevega mlina v Pustem Gradcu je lahko iz dneva v dan spoznaval, da vse več ljudi obiskuje krajinski park, da pa sami brez vodstva odnesejo iz njega kaj malo znanja. Zato je Klepec letos ustanovil agencijo TTS, ki je junija skupaj z ministrstvom za kulturo in novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine že pripravila tečaj za 15 vodnikov po krajinskem parku. S tem so izpolnili prvi pogoj za organizirane oglede parka, ki morajo po Danijelovem mnenju postati prevladujoča oblika gibanja obiskovalcev po parku. “Prepričan sem, da se bo zanimanje
\ O priloga dolenjskega lista
NAGRADA V NOVO MESTO IN TRBOVLJE
Žreb je izmed reševalcev 33. nagradne križanke izbral STANISLAVA ŠUKLJETA iz Novega mesta in MILO MARTINČIČ iz Trbovelj. Stanislavu pripada denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Mila pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo!
Rešile današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 13. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 35. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 33. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 33. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: BAS, JARC, HANOI,
RANJENOST, MC CARTNEY, NACE, TAS, JANJ, IZRAEL ODURNOST, NU, KUNC, MANGART, TOKIO, UČBENIK, ELASTIKA, TIČA, TARA, DAN, OTOR.
prgišče misli
Nič ni na svetu strašnejšega kot opehaijeni
Upl	JOŽE JAVORŠEK
Svojega življenju ne moreš zgraditi na laži.
CARL G. JUNG Slovenci smo individualisti: zlepa se ne dumo kot množica navdušiti za skupno stvar. Zalo se pri Slovencih tudi Marija zlepa ne bo pri-kazala.	ANTON TRSTENJAK
Kralji in bogovi so nesrečni zato, ker niso svobodni.	EDVARD KOCBEK
Ves svet peha se, krade, preganja, kolje, mre, vse za denar, ki zmore in doseže vse.
JANEZ MENART Treba je oblikovati lastno življenje in življenje skupine, v kateri živiš.
JOŽE PUČNIK
NAGRADNA KRIŽANKA 35
			DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST	MORSKA OŽINA PRI ZADRU	MESTO V EPIRU	LETOVIŠČE PRI POREČU	NAUK O MORAU	VISOK MOŠKI GLAS	POGAN					
											SALOMONOV UGANKAR			
r .	:! ,:P fsr-t >■ *v-f J p *			JUŽNOAM. NOZ SEKAČ											
			KRLEŽEVA DRAMA							GLAVNO MESTO BELGIJE		ENAKI ČRKI	PISATELJ MURNIK	BLATO NA DNU VODA, MULJ
			svedski pisec AVGUST CEL STOPNIŠČA											
rnWm									KLUB IZ MADRIDA DANSKO PRISTA- NIŠČE					
	GRŠKA BOGINJA NESREČE VESELJAČ NJE				MESTO V ŠVICI							DELNICE VRTINČA- ZRA^NA TVORBA		
MEŽNAR, CERKOV- NIK							ANGLEŠKI FIZIK, KI JE ODKRIL IZOTOP-NOST (FRANCIS VVILUAM) VEČJI KRAJ NA KRAJU							
ŽOLCA, HLADETINA						ZGORNJI DEL STOPALA	DUHOV- ŠČINA						ZGORNJI DEL ZEMELJ- SKE SKORJE	SEVERNO- JADRAN- SKO PRIDANI-
POGONSKO SREDSTVO ZA AVTOMOBILE							OKROGLO							
PRVA OPERA Z ELEKTRONSKO GLASBO							KOMPONIST SEPE NIKELJ							
ŠALA (POGOVOR- NO)				ŠVEDSKI PISEC NOVEL (ERNST)						NIZEK MOŠKI GLAS				
LUKA V IZRAELU				AMERIŠKI FIZIK KIT. RODU, NO BELOVEC LETA 1976						.NIZEK ZENSKI GLAS				
rJtz Ilir«	I
Smša [psgoa&OOa fiffinpmff
Veliko je še bilo napisanega o letošnji suši, toda čeprav je kmetijstvu povzročila veliko škode, je vendarle komaj dala slutiti svojo moč. Zdaj znanstveniki trdijo, da je pokončala prvi znani imperij, ki je v davnini zacvetel ob rekah Evfrat in Tigris.
Pred več kot štirimi tisočletji, okoli leta 2371 p.n.š., še pred velikim razcvetom egiptovske, minojske in babilonske kulture, si je na ozemlju, ki leži na tleh današnje Sirije, Turčije in Iraka, mogočni vladar, imenovan Sargon iz Akkadije, podredil tamkajšnja nomadska plemena, zavzel mesta in jih združil v prvi znani imperij v tem delu sveta. Segal je od Perzijskega zaliva do sredozemskega morja, centralistični način vladavine pa je legendarnemu Sargonu omogočal popoln nadzor nad to novonastalo državo. Plemena in podrejene mestne države so mu plačevala davek v pšenici, ječmenu in srebru in v luko prestolnice Akkatl so prihajale trgovske ladje z vseh koncev takrat znanega sveta. Sargona sta drug za drugim nasledila njegova dva sinova, nato vnuk. Po približno sto letih blagostanja pa je akkadski imperij hitro propadel in ostal v spominu le še kot legenda.
Slike iz videa
Vsem, ki radi snemajo videofilme, pa bi radi iz kakega posebej posrečenega posnetka napravili tudi fotografijo, zdaj ponuja japonska firma Sony lepo možnost. Izdelala je namreč barvni video tiskalnik, ki ga priključimo na video aparat, kamko-rder ali laserski disk in med tem, ko na ekranu spremljamo posneti film, ob zaželenem prizoru samo pritisnemo na gumb in v nekaj trenutkih je pred nami prava barvna fotografija tega prizora. Še več, tako kot na fotografskem aparatu je možno tudi tukaj vkomponirati en posnetek v drugega, možno je kopirati več enakih posnetkov, moč pa jim je dati celo zaželeno obliko, na primer ovalno, srčasto ali pravokotno. V barvno sliko je moč vtisniti tudi datum ali naslov slike, skratka, možnosti, ki jih ta oblika fotografiranja ponuja, ob tem da posnetki na printerju niso nič slabši, kot če bi jih posneli s fotografsko kamero, je veliko. Zaenkrat bo navdušenje ohladila le cena: CVP-M3, kot se imenuje novi printer, stane 1.200 ameriških dolarjev.
Ostankov cvetočega glavnega mesta Akkadije, ki naj bi stalo nekje v bližini pozneje nastalega Babilona in v katerem so gotovo še ostanki klinopisnih tablic, ki bi nam povedale marsikaj o življenju v času tega prvega imperija, do sedaj še niso našli. Legenda pripoveduje, da so se njegovemu zadnjemu vladarju, Sargonovemu vnuku, zaradi njegove velike prevzetnosti maščevali bogovi.
Znanstveniki danes pravijo, da so o vzrokih za propad akkadijskega imperija našli bolj prepričljive dokaze, kot je starodavna legenda. Skupina ameriških in francoskih znan-
stvenikov, ki je pod vodstvom arheologa Harveya Weissa odkopavala mesto Šekna, ležeče severozahodno od Akkadije, na sirskem ozemlju v bližini tromeje med Sirijo, Turčijo in Irakom, je v strokovni reviji Znanost pred kratkim objavila članek, v katerem trdi, da je imperij pogubila kombinacija naravnih katastrof. Najprej je izbruh vulkana, verjetno nekje na ozemlju današnje Turčije, deželo prekril s slojem vulkanskega prahu, podnebje se je ohladilo, temu pa je sledila uničujoča suša, ki je trajala približno tristo let. Znanstveniki so prepričani, da so bili prebivalci prav zaradi dolgotrajne suše prisiljeni zapustiti svoje domove in se preseliti nižje vzdolž rek Evfrat in Tigris, kjer je bila suša manj občutna. Ti predeli pa tako povečane populacije niso mogli preživeti, vse skupaj je oslabilo in razkrojilo imperij, ki je postal lahek plen upornih plemen. Sušna katastrofa pa ni zajela samo tega območja, ampak je bila del splošnih klimatskih sprememb v
tistem času, ki so pustošile po Sredozemlju, v Egiptu in Indiji.
Kako so znanstvemiki lahko tako prepričani v svoj ih trditvah? Ruševine zapuščenega mesta Šekna ležijo v zemeljskih plasteh kake 4 in pol metra globoko. Najbolj zgovorna pa je seveda spodnja plast, ki v debelini kakih 30 do 50 cm pokriva ruševine. Te je mikroskopsko analizirala francoska geologinja Marie-Agnes Courty in .spodaj najprej odkrila približno 6 mm debelo plast vulkanskega prahu, do 50 cm debela prstena plast, ki je legla na to, pa je nastala iz prahu, ki ga je v sušnem obdobju na zapuščeno mesto nanesel veter. Ta plast, datirana približno v leto 2.200 pred našim štetjem, nosi zapis takratne klime. Nič ne kaže znakov, da bi bila kakorkoli obdelana od zemeljskih črvov, za katere je značilno, da rijejo po vlažni in plodni zemlji. Vseh tristo let, kolikor je nastajala, je ostala nedotaknjena. To pa lahko pomeni le, da je v tem obdobju tam vladala neprekinjena suša.
Kaj nas uči primer davne Akkadije? Da so večje začasne klimatske spremembe možne in da bi nas lahko doletele tudi v današnjem času.	j. J.
zdravnik razlaga
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
nspnžkMjfi
Rdečke
Rdečke so znane tudi pod imenom rubeola. Klinične znake rdečk povzročajo različni virusi. Potekajo z blagim enodnevnim začetnim obdobjem (ali celo brez njega): pojavijo se povišana telesna temperatura in splošni znaki vnetja. Sledi rdečkast drobnozrnat izpuščaj, ki je praviloma nezlivajoč in svetlejši kot pri ošpicah.
Od izpostavljenosti do pojava izpuščaja mine 14 do 21 dni. Izpuščaj se najprej pojavi za ušesi in na čelu. Širi se hitreje %)t pri ošpicah in se posploši v 24 do 48 urah. Traja večinoma tri do pet dni. Značilne za rdečke so povečane bezgavke v zatilju ter za ušesi, kar običajjo loči rdečke od drugih izpuščajnih bolezni. Če bezgavke niso povečane, rdečk ne moremo izključiti, prav tako istočasna prisotnost izpuščaja in povečanih bezgavk klinično ne potrjuje te bolezni. Izjemoma se izpuščaj lahko zliva in je srbeč. Klinično bolezen potrdimo tudi serološko z dokazom specifičnih protiteles. Serološka potrditev je nujna pri nosečnicah.
In kaj je dobro vedeti o škrlatinki?
Povzročitelj škrlatinke je beta hemolitični streptokok. Ta izloča različne tipe eritrogenega toksina, ki povzroči izpuščaj. Začetek bolezni je hiter, pojavi se povišana telesna temperatura, slabost, glavobol, bljuvanje, lahko tudi bolečine v trebuhu in driska.
Drugi ali tretji dan se pojavi drobnozrnat izpuščaj tako, da je koža hrapava. Ko je izpuščaj na višku, je tako gost, da vzbuja videz splošne rdečine. Nastane najprej na vratu in trupu, v 48 urah pa se razširi po vsem telesu. Izjema je le obraz. Močneje je izražen na stranskih delih trupa, v pazduhah in dimljah ter na (^notranjih delih zgornjih okončin. Pri težjih primerih so prisotne
še poudarjene rdeče črte v kožnih gubah pregibov, posebno na laktih, v pazduhah, na vratu in trebuhu. Opazne so tudi drobne pikčaste krvavitve na mehkem nebu in koži oziroma bleda koža okoli ust in nosu, ki je ostro omejena od rdečine obraza.
Pred pojavom izpuščaja, običajno 12 do 48 ur, imajo bolniki s škrlatinko vročino in splošne znake okužbe. Poleg značilnega izpuščaja imajo bolniki tudi angino, sprva obložen, kasneje pa malinast jezik in pogosto vnete lokalne bezgavke. Znakov vnetja očsenih veznic, nosu in grla pri škrlatinki ni.
Proti koncu prvega tedna bolezni se začne koža po obrazu in trupu drobno luščiti, od tretjega tedna dalje pa v krpah, zlasti po dlaneh in podplatih. Luščenje je sorazmerno z izrazitostjo izpuščaja.
Bolezen potrdimo z izolacijo hemolitičnega streptokoka iz brisa žrela in s porastom protiteles v serumu. Običajno poteka škrlatinka blago in bez komplikacij. Lahko pride tudi do vnetja srčne mišice, vnetja ledvic, okvare možganov oziroma do vnetja sinusov in srednjega ušesa.
Kaj pa terapija škrlatinke?
Penicilin je zdravilo izbora pri zdravljenju te bolezni. Večina strokovnjakov ga priporoča jemati 10 dni. Pri preobčutljivosti ga uspešno nadomešča eritromicin.
Norice
Norice (imenovane tudi varičela) so poleg okužb z virusom herpesa najpogostejša bolezen z mehurčastim izpuščajem. Povzročitelj je varičela zoster virus. Bolezen se pojavlja preko vsega leta, najpogosteje jeseni in pozimi. V več kot 90 odstotkih se pojavi pri otrocih med prvim in štirinajstim letom starosti. Predhodni znaki so redki, lahko pa se pojavijo pri starejših in trajajo en do dva dni. Značilen izpuščaj se pokaže najprej na obrazu ali po trupu, nato pa v večjih zagonih zajame celo telo, tudi lasišče. Vzbrsti najdemo skoraj redno tudi v sluznici ust in na jeziku, njihov razvoj pa je zelo hiter. V manj kot enem dnevu se izpuščaji razvijejo v prave mehurčke.	(Se nadaljuje)
r
Kakršna obleka, takšna ženska
Psihologi so ugotovili, da je obleka tista, po kateri si moški ustvari prvo sodbo o ženski. Tako ženska, ki se oblači nevsiljivo, čedno, umirjeno, privlači moškega, ki išče družico za življenje. Za žensko z negovanim obrazom, brezhibno postavo in nevsiljivo elegantno obleko moški vedo, da jo bodo morali spoštovati. Ženska s kratkim krilom in oprijeto, globoko izrezano majico ter s čevlji z visoko, zašiljeno peto, si želi okrepiti samozavest. Ženska v kavbojkah, majici in supergah ter kratko pričesko je tovariška in vedra. Tista, ki se oblači kot majhna deklica, vzbuja v moškem nežne misli in željo po varovanju. Ženska v izbrano elegantnih, modnih in dragih oblačili v moških vzbuja strah. Tista v doma spletenem puloveiju, udobnih sandalih, debelih nogavicah, s kolesom namesto avtomobilom ljubi naravo in se upira ustaljenim krivicam. Ženska z lepo postavo v pajkicah pa kaže veselje do življenja, moč in vedrino.
Kot v časih naših babic

Ko spoznate, da boste morali zopet prepleskati stanovanje, razmislite, če ga ne bi, zlasti če so stene nežnih pastelnih barv ali celo bele, popestrili še z nežnimi bordurami, kakršne so bile, predvsem v mestnih stanovanjih, priljubljene v časih naših babic. Trakove z različnimi vzorci lahko z malce domiselnosti nalepite na steno na različne načine. Če je prostor visok, ga vodoravno nalepljeni trakovi optično znižajo. V kuhinji lahko nalepite okrasne trakove v dveh ali treh vrstah. Vzorci so lahko v vsaki vrsti drugačni, prav pa je, da se barvno ujemajo. Spalnico naj trak “objema” v višini nočnih omaric, pri vzglavju pa nekoliko više. Okrasni trakovi v otroških sobah naj bodo živih barv, za majhne otroke izberite motive muc, psičkov, medvedkov. V jedilnici nalepite trak kot okvir slike, vanj pa obesite keramične krožnike.
Krompirjeva enolončnica z ohrovtom
Potrebujemo: 5(10 g govedine, 500 g govejih kosti, 2 šopka jušne zelenjave, 500g krompirja, 5korenov, 200g cvetače, 250g zamrznjenega graha, 500 gohrovta, sol, poper, muškatni orešček, začimbni dodatek jedem. Govedino, kosti in očiščeno jušno zelenjavo počasi kuhamo približno 1 uro v 2 1 vode. Juho precedimo, meso pa narežemo na koščke. Nato juho ponovno zavremo in stresemo vanjo olupljen in na rezine narezan krompir, očiščeno in na kocke narezano korenje, na rezance narezan ohrovt, cvetačne cvetove in zamrznjen grah. Zelenjavo kuhamo približno 25 minut, nato dodamo narezano meso in začinimo enolončnico s soljo, poprom, muškatnim oreščkom in vegeto.
m
Cas za rez orehov
Za oreh, to priljubljeno sadno vrsto, je vse doslej veljalo, da shaja tudi brez obrezovanja kot tehnološkega posega v rast in rodnost, češ da se tako ali tako sam “čisti”. To je res, kot je res tudi dejstvo, da je z napačno rezjo mogoče narediti več škode kot koristi. Zateče potrebna le pravilna rez, ki jo stroka priporoča v sedanjem poznopo-letnem času, ko se rast počasi zaustavlja, drevo pa je še sposobno brez škode zaceliti z rezjo zadane rane. Kot velja za vsa sadna plemena, se tudi pri orehu z rezjo vzpostavlja drugačno razmerje med rastjo in plodnostjo - v korist slednje. Pregosto in preveč košato drevo rodi le še na obrobju krošnje, zato je treba pregoste in preveč pokonci rastoče veje izrezati, da pride v krošnjo več zraka in sonca. To velja tudi za oreh, vendar je pri njem priporočljivo izrezati le do 4 cm debele (v premeru) veje, rane pa zamazati s kombisanom ali cepilno smolo.
Dokumentiranje nezgode
Ni dobro, če se zgodi, vendar je treba vedeti, da sc lahko zgodi - prometna nezgoda, namreč. In takrat je dobro, če je človek nanjo pripravljen. Že lažji trk dveh avtomobilov, kjer ni nobeden od udeležencev telesno poškodovan, lahko povzroči kar precejšnjo materialno škodo, saj so kleparska in ličarska dela draga, prav tako pa tudi rezervni deli, razne luči in odbijači, na primer. K takim nezgodam pomavadi ne kličemo policije, je pa prav, da'jo oba udeleženca jasno in soglasno dokumentirata. V ta namen pride prav komplet za dokumentacijo nesreče, ki ga za 4.265 tolarjev prodaja AMZS. Vsebuje fotografski aparat, kemični svinčnik, kredo, meter, blok za pisanje oziroma skiciranje ter obrazec evropskega poročila o prometni nezgodi. To pa je vse, kar potrebujemo za označbo in zabeležbo dejanskega stanja ob prometni nezgodi z manjšo premoženjsko škodo, ko na ogled škode ne kličemo policistov.
priloga dolenjskega lista
11
jjp ftpgtttšjg

tM/m
tu*yiAA
W‘
/ tf./i'	^ iMi.. Mrj
C y./7f r< /'(</<4*1
t/ntc. 'shntta-n. i&*	*Hoi/tynpt.
rf#j 4«---rn	t/Ti
n. ;yi’■**ri- -v/r	.
•:fa<n.. tc, '^janf/L {{lAtA^K/
^	ih&i' f*w '--jft&fi	M
SLOVENŠČINA ČASTIT JEZIK - Način življenja in uporaba jezika sta bila od nekdaj v zelo tesni povezavi. V Brežicah se je v začetku tega stoletja govorilo slovensko in nemško, mestni otroci pa so lahko hodili v slovensko ali nemško šolo in se udeleževali slovenskih ali nemških maš. Politika, jezik in način življenja so združeni v izjavi dveh starih, v zadnji tretjini 19. stoletja rojenih Brežičank: “VVessen Brott ich esse, dessen Lied ich singe (čigar kruh jem, tega pesem pojem).” Če si znal nemško, si v Brežicah lažje dobil službo. Pred 1. vojno in po njej so v Brežicah zmerjali otroke z “vvindischer Hund”. A vendar je bila na podeželju slovenščina častit jezik, da se človeku milo stori ob branju dopisnice mladeniča s Sel pri Brežicah, naslovljene Okrajnemu glavarstvu v Brežicah v začetku našega stoletja. (Pripravila etnologinja Ivana Počkar. Foto: iz arhiva Posavskega muzeja v Brežicah)
{Jz {Jidinovdi zafzLčJzou
mmmm
JT
Kristus lump - Milič Fran grozovito zabavljal veri, rekel je n.pr. da je bil Krist obsojen po pravici, ko ne bi bil lump in hododelnik bil bi ostal na miru kakor mi pošteni ljudje. Družba poslušala je to svinjarijo sicer nejevoljno, ali za ušesa ga ni zgrabila. O ko bi govoril to Gorencem!
Svipjajo naokoli - Proletarska je tod navada, če prav je zahod za hišo, da opravljajo potrebo vse eno po vrtu ali drugej in posvinjajo vso soseščino hiše.
Brezvestni krčmarji - Takih je dosti povsod, v Bršlinu je Kastelec (Bernard) /cedar vide koga prav pijanega, potem ga zalivajo naj bolj in pijo tudi sami za njegove novce. Imajo deklo ktere glavni in če so gosti edini posel je zabavljati jih in jim dajati voljo in veselje da kličejo vino. Plače ne dobiva nič ali je zadovoljna, da dobi dosti piti
Zaklad v lukenjskem gradu - Zaklada naznanil je nek Hrovat Langeiju in dobil za to novico precej 10 f. Tudi tretina vsega, kar se najde, bo njegova. To je v Luk gradu Zdaj se koplje pridno. Kapelo bodo s tem blez kmali razsuli. Kopače nadzira gospoda skrbno. Zaloški ribič pa govori smeje: Kaj bo neki zakopanega? Grad je bil pred Švajgerjev. Saj vemo, da ga je zaigral v Ljubljani. Ko bi toliko denarja imel, ne bi prišel grad v tuje roke in kdo bo verjel, da bi bil pustil tujemu gospodarju zaklad, če ga je res skril? Sknti denarji trdi Hrvat, nahajajo se v izdolbenem kamnu.
Brežke babe - Babe, ki prihajajo k prvim mašam, so čudovito grde in čudno nafrfuljene, posebno je med njimi brežkih iz mesta, la so ob enem tercijalke, študentovske matere, špicljarice, beračice, delavke in pa skope stiskalke. Pravijo, da imajo nektere za več sto forintov šestič. Na njihovih vrtcih dobi se solata, retkev etc. kajti leže kaj lepo proti soncu. Breg je grda ulica, od daleč in zvečer tudi z mosta vidi se kakor dolg vlak na železnici.
Zasilni vhod
Bralcem se s prvo knjigo svojih pesmi predstavlja šestindvajsetletni Matej Demšar, študent veterine z Gorenjskega. Pesniško zbirko Zasilni vhod so mu izdali pri koprski založbi Lipa v zbirki Rob. Zbirko sastavlja okoli štirideset nenaslovljenih pesmi, od katerih so nekatere znane iz revialnih in radijskih objav, mnoge pa so v tej knjigi natisnjene prvič.
Demšarjeve pesmi so v slovenski poeziji prava osvežitev in njegov knjižni prvnec pomeni nekaj podobnega kot pred leti pojav Ihanovega pesniškega prvenca Srebrnik. Spomnimo se, da je zbirka Srebrnik prinesla avtoiju malo Prešernovo nagrado. Tega seveda ne omenjamo zato, da bi v Demšarju že videli kandidata za lovorjev venec, temveč zato, ker so njegove pesmi res nekaj posebnega, predvsem pa izjemnega v sodobni pesniški produkciji pri nas.
Demšar je pesnik, ki zna natančno opazovati in opisovati svet takšen, kakršen je, njegove pojavne oblike spravlja v zveze, ki so stvarne, logične in prepričljive, predvsem pa nove in nenavadne. Pesnikov odnos do sveta ni sovražen, zato od njega ne beži niti ga ne poskuša na silo spremeniti. Življenje pojmuje kot nekaj vesoljnega, vendar je vesoljno sestavljeno iz povsem konkretnih stvari. V svojih pesmih se nenehno čudi, čudenje pa pretvarja v dejavno preoblikovanje, v iskanje novih resnic, ki pa nočejo biti dokončne in večne.
Demšarjeva govorica je tako neposredna, da lahko takoj postane govorica bralcev njegovih pesmi. Lahko ji je slediti: “Nema deklica,/ za vse življenje se / pripravljaš, da spregovoriš besedo, / da divje zakričiš / in se oprimeš sveta. / ... / Nekoč, / ko boš zbrano dvignila / roke, bomo utihnili / in naši jeziki bodo zardeli.” Pesnik se zaveda svojega poslanstva: se čuditi in upesnjevati svet okoli sebe in življenje, pa čeprav: “Samo en jezik premorem, / pa bom moral povedati še toliko / besed in polizati toliko sladoledov”.
IVAN ZORAN
Temna
zvezda smrti
Dim Zupan se je ukvarjal z marsičim, preden je prijel za pero in tako sledil svojemu očetu, pisatelju Vitomilu Zupanu. Izkušnje sije nabiral s športom, bil je nekaj let uspešen
odsluženi vojaščini ni več mogel resno posvetiti študiju. S pisanjem se je začel ukvarjati, kot sam pravi, čisto po naključju.
Zdaj ima Zupan za sabo že več knjig. Njegov vstop v literaturo se je začel z napetimi dogodivščinami trnovskih mulcev, ki jih je popisal v treh knjigah. Vse te knjige torej obravnavajo mladostne norčije generacije, ki ji pripada tudi avtor. Te dni pa je pri Mladinski knjigi izšlo novo Zupanovo pripovedno delo, roman Temna zvezda smrti. To je prva knjiga tega pisatelja za odrasle in že v napovedi je bila opremljena z laskavim priporočilom bralcem, da gre za delo, ki ga ne odložiš, preden ga ne prebe-
Temna zvezda smrti je filmsko napeta zgodba o dveh prijateljih, Slovencu in Židu, ki bežita pred nacizmom skozi Evropo, vso v plamenih druge svetovne vojne. Njun cilj je Portugalska, nato pa še Amerika. Beg se posreči samo enemu - bolj optimističnemu in bolj ciničnemu: Slovencu Jerneju. Knjiga je prava epopeja dogodivščin, ki pa jih srečno prebrodi le tisti, ki obvladuje svoja čustva in notranje napetosti v kočljivih situacijah. Jernej trdno veruje, da se bo njegova pot končala na ameriških tleh, še takrat, ko je realno majhna možnost za to. Takšne situacije, kot rečeno, rešuje s cinizmom. Kot je to na koncu knjige, ko na rešilni ladji, ki naj bi zaplula v vode, kjer go
spodujejo nemške podmornice, ki vse
ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO ZJK
ČRNOMELJ, Zupančičeva 1 tel.: (068) 51-116 RAZPIS
za šolsko leto 1993/1994
Zavoda za izobraževanje in kulturo v Črnomlju
1.	OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
2.	PROGRAMI ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE:
II. stopnja: GRADBINEC I
OBDELOVALEC LESA KMEČKA GOSPODINJA
IV.	stopnja: KUHAR-NATAKAR
PRODAJALEC POSLOVNI TAJNIK
V.	stopnja: nadaljevalni - TRGOVINSKI POSLOVODJA
nadaljevalni - STROJNI TEHNIK nadaljevalni - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK
nadaljevalni - ELEKTROTEHNIK-ELEKTRO-NIK
nadaljevalni - TEKSTILNI TEHNIK RAČUNOVODJA (pogoj končana V. stopnja)
VI.	stopnja: VIŠJA UPRAVNA ŠOLA
POSLOVNA ŠOLA (BUSINESS SCHOOL) ORGANIZACIJA DELA
3.	SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNI PROGRAMI:
-	angleški jezik za odrasle in mladino
-	nemški jezik za odrasle in mladino
-	italijanski jezik za odrasle
-	slovenski jezik za hrvaško ali srbsko govoreče
-	tečaj krojenja in šivanja
-	tečaj strojnega pletenja
-	strojepisni tečaj (z računalništvom) za odrasle in mladino
-	vodenje knjig v podjetju ali obrti
-	turistični vodič.
x)jte se, ta ladja se ne bo poto-pila...Zato, ker sem jaz na krovu.” Z romanom Temna zvezda smrti se Dim Zupan še vidneje zapisuje med tiste naše besedne ustvarjalce, katerih dela se pri bralcih hitro
boksar, zatem pa je prodajal knjige,	priljubijo, in to ne samo pri tistih,
—r preživljal kot komercialist pri založbi	ki radi preb' '
in celo imel popoldansko obrt. Do pravniškega poklica, za katerega se
popol poklica
je šolal, ni nikoli prišel, ker se po
prebirajo napete zgodbe. Zupanov roman zasluži pozornost predvsem zato, ker je res dober.
IVAN ZORAN
Svet Gimnazije Novo mesto Cesta herojev 5 68000 NOVO MESTO
objavlja razpis za imenovanje
POMOČNIKA RAVNATELJA
z 11-urno tedensko učno obveznostjo.
Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, in ima visoko izobrazbo, najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter izpolnjuje z zakonom določene pogoje za učitelja po programih, ki jih šola izvaja, ali za sodelavca v srednjem izobraževanju.
Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: GIMNAZIJA NOVO MESTO, Cesta herojev 5, 68000 NOVO MESTO, s pripisom “za razpis”.
Prijavljene kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po izteku razpisnega roka.
Slediva toku, ki naju pelje proti izhodu. Uradniki v uniformah nadzorujejo potočke ljudi, ki pritekajo od vsepovsod, in jih usmfljajo. Prideva do pulta, kjer kontrolirajo vize. Možakar natančno pregleda formularje, ki sva jih izpolnila že na avionu, in ker nima drugih prifiomb, vzame svinčnik in tam, kjer sva napisala, da je najina domovina Slovenija, dosledno popravlja v Slovenia. Tudi temnopolta uradnica, ki naj bi pregledala kovčke, se bolj zanima za potne liste kot pa za prtljago. “0, Slovenija,” se iskreno začudi in pokliče še kolego iz ozadja: “Glej, si že videl ta potni list?” Skupaj si ga ogledujeta, midva pa ne veva, kaj bi. Sele pozneje sva videla, do so naši potni listi skoraj za las podobni kanadskim. Carinika sta nad potnimi listi izživela svojo radovednost in prtljaga ju ne zanima več. Klobase in slivovka, vse je rešeno!
Kovčke oddava za polet na notranji liniji v Chicago in se odpraviva do sosednje letališke stavbe. Časa je malo, zato si New York ogledujeva med potjo, medtem ko pešačiva tistih nekaj sto metrov. Kaj dosti žal ni videti. Z nama je Marija. Že na letališču v Celovcu sva jo opazila, ko se je poslavljala od svojcev, potem smo se spet srečali na Dunaju. Tam smo se spoznali in nekaj uric, medtem ko smo čakali na letak} do Nevv Yorka, klepetali. No, klepet je bil bolj tak, da sva midva spraševala, ona pa je odgovarjala. Živahna in prijazna Gorenjka, ki že poldrugo desetletje živi v ZDA naju je seznanila z marsikaterimi podrobnostmi, ki so naju o tej deželi zanimale. Cisto konkretne stvari: kaj ješ, kaj piješ, kje in kdaj spiš, kje lahko hodiš, kje ne, kaj si lahko privoščiš in česa ne, da si ne nakoplješ sitnosti. Marija dela v neki potovalni agenciji v Clevelandu, honorarno pa sedi še za cerkvenimi orglami in vodi pevske zbore. “Prijeti je treba za vsako delo, če hočeš kaj imeti,” pravi Marija, ki je bila svoje dni doma glasbena pedagoginja. V Ameriki ji to znanje prav pride, vendar pa razmišlja, da bi se vrnila in se doma snet oprijela starega poklica. Vleče jo nazaj, zato se je šla malo pozanimat, kako je doma, a stvari niso tako enostavne. Otroci so vsak dan večji in vse bolj navezani
Mirjam Bezek-Jakše Tone Jakše
PRI ROJAKIH ONKRAJ LUŽE
na kraj, kjer živijo. Težko bo najti pravi trenutek za odločitev. Marija poleti proti Clevelandu, midva proti Chicagu. Ostane le spomin na domače škofjeloške klobase, ki jih je tako velikodušno delila z nama na dunajskem letališču. Te so bile ob mrzlem avstrijskem pivu
prav okusne.
Prvi maj je že skoraj tu. Ko sva zapustila Slovenijo, je tam že vse odcvetelo in ozelenelo, a iz aviona se nama zdi, da se tukaj narava še ni prebudila. Spodaj prevladuje dolgočasna ravnina, ki le kdaj pa kdaj rahlo vzvalovi.
Ko je leta 1871 Chicago pogorel, je ostalo le malo zgradb. Zdaj so to kamniti pritlikavci sredi v nebo kipečega betona in jekla.
Velike poljske in travniške površine se menjajo z gozdovi in številne farme so razkropljene po deželi. Verjetno morajo biti ogromne, čeprav iz te višine ni tako videti. Zemlja okoli njih je rumenkastoijava, le tam pa tam je čutiti rahlo zeleno nianso. Reke prepredajo deželo in nabrekla jezera se zrcalijo med njimi. To je Amerika, pradomovina Indijancev. Zdaj debele žile avtocest sekajo pokrajino tam, kjer so včasih topotale ogromne črede bivolov. Nad Chicagom krožimo kar precej časa. Čakamo na vrsto za pristanek. V zraku je preveč letal. Pozneje, ko sva imela dostikrat priložnost s tal opazovati promet nad letališčem, se nama je zdelo kar neverjetno, kako je mogoče, da ne pride večkrat do letalske nesreče. Ko je promet najgostejši, avioni v dveh vrstah pristajajo in vzletajo. En avion se pripravlja na spust, za njim pa vidiš še tri, ki se v isti liniji, le s pol minute presledka, bližajo letališču. Pravijo, da je to najbolj frekventno letališče na svetu, preko katerega gre letno mnogo milijonov ljudi.
Ko pristanemo, te živahnosti ne čutiva, zato pa postajava vse boli nervozna, ko večina sopotnikov pobere svojo prtljago, dva para pa nemo strmiva v tekoči trak, ki se prazen vrti naprej. “Ne skrbite,” nama pravi uslužbenec pn okencu za prtljago, ko mu potoživa, da najinih kovčkov ni na spregled. “Tukaj napišita naslov in jutri zjutraj ju bomo pripeljali na dom.” Take stvari se mu očitno zelo pogosto dogajajo. Vseeno naju skrbi: “Bogve nad katerim kontinentom zdaj potujejo najine klobase in slivoka?” A te misli potlačiva, ko nama z onkraj ograje pomaha teta Ivanka. Odpelje naju do srebrnega lincolna, cestne ladje, s katero trenutek zatem stric Slavo zapluje v gosti čikaški promet. Kljub gostoti pa je tok prometa tekoč, umitjen; počasnejši in manj nervozen se zdi, kot pa je pri nas! Naravnost presenečena pa sva, ko vozilo zapelje skozi predmestno stanovanjsko naselje, med nizkimi vilami z velikimi vrtovi. Tu je na vsakem Jcrižišču znak za obvezno ustavljanje in, glej, vsi vozniki to upoštevajo in pridno ustavljajo. To se pri nas ne bi zgodilo. V eni od hiš v tem mirnem, predelu Chicaga zaspiva.
12
priloga dolenjskega lista
RAZBIJAL NA POKOPALIŠČU V LOČNI
NOVO MESTO - Neznan storilec je v noči od 24. na 25. avgust na pokopališču na Cesti herojev v Novem mestu poškodoval ali razbil 12 nagrobnih luči na različnih grobovih. Na nagrobnih lučeh je razbijal stekla in pulil komplete lučk z nagrobnih plošč. Povzročil je za 80.000 tolaijev škode.
Izgnana zaradi vlomov v zidanice
Novomeško temeljno sodišče je Romuna, ki sta aprila na veliko vlamljala v počitniške hišice na brežiškem območju, osodilo na 3 mesece in 26 dni zapora ter izgon
NOVO MESTO - Mihai Crihan, 24-letni državljan Romunije in Mihaela Marinescu, prav tako 24-letna državljanka Romunije, sta v času od 15. do 22. aprila skupaj s še štirimi neugotovijenimi državljani Romunije na Čatežu ob Savi, Stojanskem Vrhu, Piroškem vrhu, Vinjem Vrhu in Mr-zlavskem gaju vlamljala v počitniške hiše in druge objekte, iz katerih sta odnesla predvsem hrano, oblačila, pa tudi tehnično blago. Za kaznivo dejanje velike tatvine jima je te dni Temeljno sodišče v Novem mestu izreklo vsakemu po 3 mesece in 26 dni zapora in izgon iz naše države za vselej.
ODNESEL JE VEČ DELOV -Neznan storilec je v času od 19. do 24. avgusta vlomil v skupno kolesarnico stanovanjskega bloka v Ulici Slavka Gruma 20 in s kolesa z mototjem Tomos Avtomatik, last Ivana Radoša, demontiral in odnesel več delov: zadnji blažilec, izpušno cev, ščitnik za noge, ročko za sklopko, sklopko in merilec hitrosti, svečko, kontaktno kapo in cevi za gorico, v skupni vrednosti za približno
14.000	tolaijev.
UKRADEL VODOVODNE CEVNE KLEŠČE - 26. avgusta je neznan storilec iz gradbišča klavnice v Črnomlju ukradel vodovodne cevne klešče ter s tem lastnika Ivana D. iz Jurov-skega Broda oškodoval za 21.000 tolarjev.
ZOPET VLOMILI V BIFE STOP
-	V času od 25. do 27. avgusta je neznan storilec vlomil v bife Stop na Medvedjeku in ukradel 3 kg kave, več zavojev cigaret različnih znamk, 3 zavitke čipsa ter zvočnik za avtoradio. Lastnika T. Č. iz Grosupljega je oškodoval za okrog 15.000 tolaijev.
ODŠEL Z ŽENSKO TORBICO -27. avgusta je neznan storilec iz osebnega avtomobila, ki ga je B. K. iz Vrhovega parkiral pred stanovanjsko hišo v Hruševcu, ukradel žensko torbico, v kateri je imela oškodovanka denar, čeke in dokumente. Lastnico je nepridiprav oškodoval za okrog 12.000 tolarjev.
OB PROMETNO DOVOLJENJE
-	28. avgusta je neznan storilec vlomil v osebni avto R 5, ki ga je imel lastnik B. K. iz Novega mesta parkiranega pred gostinskim lokalom v Bršljinu ter mu ukradel prometno dovoljenje. Lastniku je z vlomom povzročil za
30.000	tolarjev.
NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
-	27. avgusta okoli 19. ure je neznanec, ki je govoril hrvaško, pred trgovino na Cesti herojev v Novem mestu prišel k M. K. iz Novega mesta in mu pokazal masivno ogrlico, za katero je trdil, da je zlata. Oškodovanca je prepričal, da jo je kupil za 4.400 tolarjev. Novi lastnik je bil zelo razočaran, ko mu je zlatar povedal, da ogrlica ni zlata. Goljufivega neznanca policisti še iščejo.
ODŠEL Z DENARNICO IN DOKUMENTI - 29. avgusta je neznan storilec iz osebnega avta, ki ga je imel oškodovanec parkiranega pred delavnico elektronike v Ulici Milke Šobar v Novem mestu, ukradel črno usnjeno denarnico z denarjem in dokumenti. Lastnika A. K. iz Novega mesta je s tem dejanjem oškodoval za 55.000 tolaijev.
VLOMIL V GOSTIŠČE - V noči na 27. avgust je neznan storilec vlomil v gostišče Prinovec v Šmarjeških Toplicah ter ukradel več kot 500 zavitkov najrazličnejših cigaret, viski, 3 kg kave ter dve steklenici likerja. Storilec je gostišče oškodoval za več kot 75.000 tolaijev.
UKRADEL KOLO Z MOTORJEM
-	Mladoletnik iz Novega mesta je utemeljeno osumljen, da je v času od 27. do 28. avgusta izpred stanovanjskega bloka na Mestnih njivah v Novem mestu ukradel kolo z motorjem ter s tem dejanjem oškodoval T. J. za 20.000 tolarjev.
USMRTILA GA JE BETONSKA PLOŠČA
METLIKA - 24. avgusta popoldan je 21-letni Dejan Bevc iz Dolenjskih Toplic pomagal pri rušenju stanovanjske hiše na CBE v Metliki, ki je last Antona Špindlerja iz Gradca. Pri delu sc je nenadoma zrušila betonska plošča in padla na Bevca. Pri tem se je tako hudo poškodoval, daje v metliškem zdravstvenem domu poškodbam podlegel.
Mihai Crihain in Mirela Marinescu sta 14. aprila ilegalno prestopila našo mejo z Madžarsko pri Lendavi. Bila sta v skupini s še štirimi Romuni. Z avtoštopom so se odpeljali na Čatež ob Savi. Vsi so bili brez denarja in brez potnih listov. Namenili so se, da prek naše meje pridejo v Italijo. Ker niso imeli denarja, da bi se preživljali, so na Čatežu začeli vlamljati v vikende ter iskati hrano, pijačo, obuvala in tehnične predmete. Na območju Čateža ob Savi so vlomili v hiši, last Marije Ecknaver in Milorada Vranešiča. V hiši Eck-naverjeve so prespali, se umili in preoblekli in vzeli nekaj oblačil. V počitniški hiši Milorada Vranešiča so vzeli hrano, v hiši so tudi kuhali, nekaj hrane pa so odnesli s sabo v počitniške hišice, v katere so vlamljali pozneje. Odneseno hrano so našli v počitniški hišici Slavke Tomažin, Kristine Rusak in v hišici Jožeta Jurmana. Z Griča pri Čatežu so se premaknili na območje Mrzlavske-ga gaja, kjer so vlomili v počitniški hišici Tomažinove in Rusakove. Jemali so oblačila, hrano, športne copate in tudi tehnične predmete. Vlomilca sta pot nadaljevala z Mr-zlavskega gaja na Stojanski Vrh, kjer sta vlomila v počitniško hišo Marjana Strgarja, ukradla športne copate,
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Možakar, ki je prejšnji leden ob poti nad vinogradi v Straži z ognjem preganjal ose, bi zaradi tega opravila kmalu zagorel tudi gozd. Preden je odšel domov, je ogenj sicer pogasil, vendar ne dovolj in ogenj se je hitro razširil po njegovi in sosedovi parceli, kjer je mešani gozd. Zaradi hitre in učinkovite akcije gasilcev se ogenj na srečo ni razširil naprej v gozd.
•	Laž ima kratke noge. Pred kratkim smo na tej strani že poročali, da je M. K. iz Novega mesta ostal brez avtomobila R 8, ki naj bi mu ga nekdo ukradel. Policisti so kmalu ugotovili, da je lastnik avtomobila naznanil tatvino, ki je ni bilo in v resnici avtomobil prodal P. M. iz Globovega Broda pri Artičah.
•	Da je težko priti do rezervnih delov za jugo avtomobile, potrjujejo tudi policijska poročila o ukradenih avtomobilskih delih. Prejšnji teden je namreč nek nepridiprav iskal prednje vetrobransko steklo za zastavo 128. Odmontiral ga je kar iz parkiranega avtomobila pred stanovanjskim blokom na Grajskem trgu v Žužemberku. Lastnika Zlatka P. je oškodoval za
20.000	tolarjev.
•	Željan ohladitve je bil očitno tudi nepridiprav, ki se je v noči od 25. na 26. avgust lotil zamrzovalne skrinje pred bifejem trgovine Ramona, ki je last Branka Križana iz Gradca pri Metliki. Iz zmrzovalne skrinje je odnesel 5 banjic sladoledov Ljubljanskih mlekarn, vrednih
7.000	tolarjev. Kaj bo s sladoledom zdaj, ko se je ohladilo, nam zagotovo ne bo sporočil.
ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI V LEVO
NOVO MESTO - 28. avgusta ob 20.55 uri se je 42-letni Srečko Novak z Malega Slatnika peljal z osebnim avtomobilom Škoda Favorit od Novega mesta proti Vavti vasi. Ko je pripeljal v nepregledni desni ovinek pri Jurki vasi ga je zaradi neprimerne hitrosti na spolzki in mokri cesti začelo zanašati. Zapeljal je v levo, v tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripeljal z golfom 53-letni Anton Donoša iz Ži-ganje vasi in med vozili je prišlo do trčenja. V nesreči se je Donoša lažje poškodoval, sopotnik 40-letni Anton Hočevar iz Gor. Lakovnic pa težje. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico.
• Največ zakonov ima najbolj pokvarjena država. (Tacit)
radiokasetofon, fotoaparat in nekaj hrane. Vlamljala sta tudi na Vinjem Vrhu, v hišico Jožeta Jurmana; v hiši sicer nista ničesar našla, sta pa
• Sodišče je kot olajševalne okoliščine upoštevalo njuno priznanje, tvorno sodelovanje pri rekonstrukcijah, dosedanjo nekaznovanost, dejstvo, da sta ostala v tuji državi brez denarja ter da sta svoje početje obžalovala. Kot oteževalne okoliščine pa je štelo precejšno brezobzirnost pri vlamljanju, saj sta za seboj pustila nesnago in nered in tudi po nepotrebnem uničevala stvari. Po mnenju sodišča bo namen kazenskega postopka v največji meri dosežen s trajnim izgonom obeh obtožencev. Ker sta se obtoženca odločila, da sc na sodbo ne bosta pritožila, je sodba že pravnomočna.
v njej pustila že omenjene stvari iz drugih vikendov.
Pot sta nadaljevala na Piroški vrh, kjer sta vlomila v počitniško hišo Boruta Pečka. Nazadnje sta bila v počitniški hišici Jožeta Turšiča, kjer sta pripravljala hrano in s seboj odnesla jedilni pribor in krožnike. Prijeli so ju 22. aprila na območju Sevnice. Takšno stanje je sodišče ugotovilo po presoji in oceni dokazov. V vse zaprte objekte sta vstopi-
VLOMILI V
TRGOVINO V GRADCU
GRADAC - V noči 26. avgusta okrog 24. ure je neznan storilec vlomil v trgovino Živila v Gradcu, last metliškega Mercatoija, potem ko je vrgel v okno kamen, da je okno lahko odprl. Iz trgovine je odnesel več kompletov trenirk, moških srajc, starejši radiokasetofon, večjo količino cigaret, vžigalnike, dve bateriji z baterijskimi vložki, nekaj čokolad, bombonov, salame in osvežilne pijače v pločevinkah, v skupni vrednosti 60.000 tolarjev.
UJELI POBEGLEGA
KOČEVJE - A. Š. je 23. avgusta ob 16.35 sporočila policijski postaji Kočevje, da je v njen avto trčil neznan voznik in pobegnil. Policisti so ugotovili, da je prišlo do nesreče na magistralni cesti v Ložinah. Pobeglega voznika so hitro odkrili v Stari Cerkvi pri Kočevju. To je bil S. K., ki je vozil osebni avto s celjsko registracijo. Zaradi vožnje po levi strani cestišča je oplazil nasproti vozeči avtomobil. Policisti so ugotovili še, da je vozil pod vplivom alkohola.
KRAJA V DOMU OSTARELIH
KOČEVJE - Iz doma starejših občanov so 26. avgusta obvestili policijsko postajo, da je njihovemu oskrbovancu K. R. neznanec ukradel večjo vsoto denaija. Policisti so ugotovili, da je storilec oškodovancu ukradel približno 70.000 tolaijev. Za tatom še poizvedujejo.
NA SILO
V	HALO-ALO PIZZA
NOVO MESTO - Neznan storilec je v noči od 25. na 26. avgust splezal skozi okno paviljona številka 5 v Šego-vi ulici v Novem mestu, kjer je prostor picerije Halo-alo pizza. Okno je bilo najverjetneje priprto in ga je storilec porinil navznoter in prišel v notranjost. Tu je v omari ob steni iz plastične posode vzel dve kuverti, v katerih je bilo 30.000 tolaijev. Poleg denaija je iz hladilnika vzel karton s 24 pločevinkami coca-cole.
V	STANOVANJE ŠEL PO REVOLVER
NOVO MESTO - Osumljeni E. T. s Ceste herojev v Novem mestu si je pridobil sveženj ključev od stanovanja Borisa Blažona, prav tako s Ceste herojev. 24. avgusta med 9. in 9.20, ko v stanovanju ni bilo lastnika, je osumljeni odklenil vrata stanovanja in šel v dnevno sobo, kjer je iz omare vzel revolver znamke Charter ARMS cal. 38 special in 29 nabojev za omenjeno orožje. Stanovanje je zapustil po isti poti in za seboj zaklenil vrata. Vrednost revolverja znaša 45.000 tolarjev.
la s silo, vendar nista kradla le hrane in oblačila, kot sta trdila na obravnavi, ampak tudi tehnične predmete.
J. D.
POGOREL JE KOZOLEC S KRMO
SEVNICA - 23. avgusta je prišlo zaradi uhajanja isker iz nestrokovno postavljenega dimnika do požara na gospodarskem poslopju, Milana Bevca iz Tržišča v sevniški občini. Popolnoma je pogorel kozolec s krmo in traktorsko prikolico. Ogenj pa je delno uničil tudi ostrešje na sosednjem gospodarskem poslopju.
PRIJELI
OSUMLJENCE
PRETEPA
METLIKA - 16. avgusta med 23. in 24. uro so osumljenci iz Metlike M. V., M. B„ J. H., G. V. in M. G ter B. D. iz Črnomlja v kampu kopališča v Podzemlju pretepli Vladimirja Forška iz Novega mesta in ga pri tem hudo poškodovali, zaradi česar se zdravi v novomeški bolnišnici. Zoper osumljence so policisti napisali kazenske ovadbe temeljnemu javnemu tožilcu v Novem mestu.
LOVCA BREZ PAPIRJEV
BREŽICE - Dominik Š. in Robert Š. iz Brežic sta osumljena, da sta 27. avgusta v dopoldanskem času storila kaznivo dejanje nezakonitega lova. Z osebnim avtom sta se odpeljala v Vrbino pri Brežicah. Ko sta se pripeljala v t.i. rajon pri Azisu, je Robert S. z vojaško puško ustrelil srno, ki je potem nista našla. Strel je opazoval lovec in zadevo prijavil brežiškim policistom, ki bodo zoper omenjena dva podali kazensko ovadbo. Pri Robertu S. so policisti našli vojaško puško M 48, vojaški revolver in okoli 120 kosov različnega streliva. Orožje in strelivo so policisti zasegli in za Roberta Š. napisali še predlog sodniku za prekrške zaradi posesti orožja.
UKRADENO VOZILO JE PRODAL
METLIKA - V noči od 23. na 24. avgust je 26-letni A. B. iz Metlike vzel v stanovanjski hiši Dragutina Kabuija iz Metlike ključe osebnega avtomobila Jugo 45, izkoristil odsotnost domačih, odklenil vozilo, se z njim odpeljal v Piran in ga prodal Koprčanu za 2.500 nemških mark. Kupčevemu prijatelju se je nakup zdel sumljiv in je o tem obvesti policijo, ki je A. B. prijela. Pri njem so našli tudi denar, ki ga je prejel od prodaje avtomobila, razen 200 nemških mark, ki jih je porabil za nakup oblačil. Avtomobil so vrnili lastniku.
Klanje v bloku

Krvav obračun v Kočevju - Storilca S. T. naj bi izgnali iz države
KOČEVJE - 27. avgusta ob 23.38 je bilo policijski postaji v Kočevju sporočeno, da je neznanec v samskem bloku podjetja Gramiz z nožem zabodel enega izmed stanovalcev. Policisti pravijo, da toliko krvi, kot so jo na tem 20 m dolgem hodniku, doslej še niso videli. Ugotovili so, da sta se že pred dvema mesecema sprla državljana ZRJ S. T. in H. Dž. in da je takrat v fizičnem obračunu potegnil krajši konec S. T. Oba “prijatelja” sta 27. avgusta spet popivala v bližnjem lokalu Pri treh zvezdah. Prijateljstvo sta kar dobro zalila in odšla spat okoli 23.30. V samskem bloku je hodil H. Dž. spredaj. Ko sta prišla v prvo nadstropje, ga je S. T. zabodel z večjim lovskim nožem v hrbet, in sicer v predel ledvic. Ranjenega sodržavljana je pustil kar tam, sam pa odšel v svojo sobo, kjer je mirno čakal na prihod policije, ki so jo poklicali sostanovalci, ko so našli ranjenca. Ta je izgubil veliko krvi, saj je bil ves hodnik krvav, in le hitremu ukrepanju reševalcev gre zahvala, da je ostal živ. Zdaj je na zdravljenju v urgentnem bloku UKC v Ljubljani.
Policisti so zoper S. T. takoj napisali kazensko ovadbo in ga predali preiskovalnemu sodniku. Zoper njega je predlagan tudi varnostni ukrep izgona iz države.
S prvim dežjem več nesreč
Veliko se jih je na srečo končalo le z manjšimi poškodbami in materialno škodo - Tudi smrtna žrtev
NOVO MESTO, KRŠKO -Zaradi mokre in mastne ceste, temu neprilagojene hitrosti in nasploh zaradi človeške neprevidnosti, se je minuli teden tudi na dolenjskih cestah zgodilo veliko prometnih nesreč. Na srečo se jih je večina končala le z manjšimi poškodbami in manjšo materialno škodo, zgodilo pa se je tudi nekaj nesreč s hujšimi posledicami, v Krškem celo s smrtjo.
V sredo, 24. avgusta ob 21. uri se je na cesti Brežice - Krško v naselju Trebež pripetila huda prometna nesreča, v kateri je umrla voznica motornega kolesa 22-letna Clavdija Bratanič iz Krškega, njena sopotnica, prav tako 22-letna Helena Fabjančič iz Krškega, pa je utrpela hude telesne poškodbe. Brataničeva se je s Fabjančičevo peljala z motornim kolesom iz smeri Brežic proti Krškemu. V naselju Trebež pa je na glavno cesto vzvratno zapeljal voznik osebnega avtomobila, 27-letni Slavko Ivanšek s Trebeža. Brataničeva je zavirala in se umikala na levi vozni pas, vendar zaradi neprimerne hitrosti vozila ni več obvladala, tako da sta s sopotnico padli po cesti, po njej drseli še 14 metrov in nato trčili v prednji del avtomobila. Udeleženki so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer je Brataničeva ob 0.30 poškodbam podlegla. Hudo poškodovano Fabjančičevo so prepeljali v Univerzitetni klinični center v Ljubljani.
Huda prometna nesreča se je zgodila tudi naslednjega dne na
gozdni cesti na Mirno goro. 38-letna Sonja Horvat iz Črnomlja se je 25. avgusta ob L uri peljala z osebnim avtomobilom znamke Fiat Argenta po gozdni cesti z Mirne gore proti Planini. Ko se je pripeljala do Luže, kjer poteka po klancu navzdol makedamska cesta, je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo zapeljala najprej na neutijeno bankino in s prednjim delom trčila v skalo ob cesti, na kar se je vozilo prevrnilo. Med več kot 15 metrov dolgim prevračanjem je Horvatova padla iz vozila. Sonja Horvat se je v nezgodi hudo poškodovala in so jo z reševalnim vozilom prepeljali v novomeško bolnišnico, od tam pa naprej v ljubljanski klinični center, kjer je ostala na zdravljenju. Na vozilu je za okrog 150.000 tolarjev škode.
28. avgusta okoli 15.40 se je na lokalni cesti izven naselja Zabu-kovje zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje poškodovana. Voznica osebnega avtomobila Anica Oberč z Gmajne je pripeljala iz smeri Rake proti Zabukovju. Ko je izven naselja Raka pripeljala v desni nepregledni ovinek po klancu navzdol preveč po levi strani, je iz nasprotne smeri po svoji strani ceste pripeljal voznik osebnega avtomobila Alojz Češnovar z Vrha pri Površju, ki se ni mogel izogniti čelnemu trčenju. V nezgodi je Češnovar dobil hujše telesne poškodbe. Odpeljali so ga na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
TRK VOZIL NA SPOLZKI CESTI - Po dolgotrajni suši smo prejšnji teden vendarle dočakali ilež, ki je cestišča v trenutku spremenil v “drsališča”. Takoj je bilo veliko trkov med vozili, ki so se končali z manjšimi ali večjimi poškodbami. Takole pa so se verižno zaleteli avtomobili prejšnjo sredo na Cesti herojev v smeri proti centni mesta (na fotografiji sta vozili, ki sta jo najslabše odnesli). Prerekanja, kdo je kriv, je bilo veliko. (Foto: J. Domiž)
ZARADI PREKRATKE RAZDALJE V PRIKLOPNIK - Voznica, 24-letna Danica Bunjcvac iz Mozlja v kočevski občini, se je 20. avgusta malce pred 21. uro z osebnim avtomobilom peljala po regionalni cesti od Adlešičev proti Črnomlju. Ko je pripeljala v naselje Purga, je dohitela traktor s priklopnikom, ki ga je vozil 44-letni Janez Rožman iz Purge. Rožman je zavijal v desno na dovozno pot, ki vodi do njegove stanovanjske hiše. Zaradi prekratke varnostne razdalje Danica Bunjevac tega ni opazila in je trčila v priklopnik, ko je poskušala traktor obvoziti. V tem trenutku pa je iz smeri Črnomlja po svoji desni strani pripeljal 24-letni Maijan Črnič z Bednja in trčil v avto Bunjevčeve. V nezgodi se je hudo telesno poškodovala Danica Bunjevac, lažje pa Maijan Črnič. Na vozilih je okrog 205.000 tolaijev škode.
ZAPELJAL NA LEVO STRAN -Po lokalni cesti iz smeri Uršnih sel proti Novemu mestu se je 22. avgusta ob 21.30 peljal 46-letni Alfonz Šter-benc iz Novega mesta s svojim osebnim avtomobilom znamke R 18. Ko je
pripeljal v ostri desni pregledni ovinek v neposredni bližini železniškega prehoda, je zapeljal nenadoma na levo stran ceste v trenutku, ko mu je nasproti pripelji voznik juga 32-letni Mikič Gorčin iz Birčnc vasi. Med vozili je prišlo do trčenja. V nesreči se je huje poškodoval sopotnik v jugu, 38-letni Dane Pirkovič iz Novega mesta; odpeljali so ga v novomeško bolnišnico na zdravljenje. Materialne škode je za okrog 250.000 tolarjev.
PREOBREMENJEN TRAKTOR -23. avgusta ob 20.35 je 38-letni Stanislav Markovič iz Štefana pri Trebnjem vozil neevidentiran traktor po lokalni cesti iz smeri Trebnjega proti Repčam. Približno kilometer pred vasjo je traktor pri vožnji po klancu zaradi preobremenjenosti, saj je imel pripeto prikolico, na kateri je bilo okrog 2 m3 peska, s prednjim delom dvignilo v zrak in ga obrnilo v zadnji del, nato pa na streho in pokrov motorja. Vozniku Markoviču je uspelo skočiti iz kabine motoija, prikolica pa sc je prevrnila in tovor se je razsul po cesti. Škoda znaša okrog 50.000 tolarjev.
GRAND, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska 34
objavlja prodajo poslovnih prostorov v Črnomlju, Na utrdbah 24 (bivša Komunala). Prostori so primerni za vsako dejavnost, ki sodi v center mesta. Zagotovljena je trajna upo-' raba dvorišča in parkirišča. Urejen je dvostranski dostop s tovornim vozilom. Prostori bodo temeljito rekonstruirani - tudi na željo kupcev. Skupna površina poslovnih prostorov je 230 m2. Prodajalec nudi možnost sklenitve predkupne pogodbe, kjer bodo določena medsebojna razmerja. Interesenti se lahko oglasijo na sedežu podjetja GRAND, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska 34, tel. (068) 52-677.
Formule so rohnele proti Vahti
Po 22 letih spet dirke na Gorjancih - Med našimi junak Lojze Pavlič - Petrazza je vozil s povprečno hitrostjo več kot 125 km na uro - Veliko obiskovalcev
Tilia postala pokroviteljica atletov
Priprave na 4. odprto prvenstvo Dolenjske v atletiki
NOVO MESTO - Na državnem ekipnem atletskem prvenstvu minuli vikend so se novomeški atleti zelo dobro odrezali. Poslej, ko je pokroviteljstvo nad novomeškim atletskim klubom prevzela zavarovalnica Tilia, pa bo možnosti za kvalitetno delo in s tem za boljše rezultate še veliko več. V ponedeljek sta v prostorih zavarovalnice podpisala pogodbo o pokroviteljstvu predsednik atletskega kluba Boris Dular in direktor Tilic Janez Novak. Ob tej priložnosti so predstavniki kluba našteli tudi znane atlete, ki se bodo udeležili 4. odprtega prvenstva Dolenjske v atletiki, ki bo 9. septembra na stadionu v Porto-valdu v Novem mestu.
Novomeška atletika bo drugo leto praznovala 70-letnico obstoja, desetletja vzponov in padcev. In ko so pred leti končno prišli do sodobne atletske steze, je še vedno manjkal denar za primerno vadbo in nastope. Sedaj, ko se je zavarovalnica Tilia zavezala, da bo njihov pokrovitelj, zaenkrat v letošnjem in prihodnjem letu, naj bi bilo teh težav konec. Kot je poudaril predsednik novomeškega atletskega kluba Boris Dular, danes novomeška atletika v Sloveniji nekaj pomeni, zato je treba še toliko bolj poskrbeti za nove atletske rodove.
Dolenjski atleti so resnično zagnani, saj so se lotili že 4. odprtega prvenstva Dolenjske v atletiki. Prisotnost na letošnjem tekmovanju so že potrdili svetovni atletski asi: Samuel Matete iz Zambije, drugi z zadnjega svetovnega prvenstva v teku na 400 m z ovirami; 'itison Kitur iz Kenije, nosilec t onastc medalje s SP v teku na (O m; Krancesco Panetta in Gicngio Friul \ oba iz Italije, iz Hrvaške Iv tapič in Branko Zorko, j ' Romunka Galina Astafei in slovaški skakalec v višino Rufini. Od naših se bodo tekmovanja udeležili: udeleženca zadnjega svetovnega prvenstva Brigita Bukovec in Miro Kocuvan ter večina boljših slovenskih atletov. Miting je uvrščen v koledar evropskih mitingov, sponzor tekmovanja pa je tudi Svetovna atletska zveza IAAF.
J. D.
Daihatsu dosegel celo najboljši čas treninga v svoji skupini. Jernej Zaletel je na Gorjancih doživel svoj dirkalni krst in že na treningu pokazal, da bo sicer s starim dirkalnikom Suzuki cul-tus 1300 v razredu N mešal štrene najboljšim. Seveda je bil od vseh daleč
TEŽKA VODA - Po dobrih dveh desetletjih so po gorjanski cesti od “Prepiha” do prelaza na Vahti spet hrumeli motorji dirkalnih avtomobilov. Ob progi se je samo v nedeljo zbralo več kot 8000 ljudi, kar kaže, da so organizatorji imeli prav, ko so se odločili obuditi te nekdaj slavne dirke.
Ob progi so bile vse generacije. Tisti, ki so leta 1971 ob tej cesti zadnjič ploskali dolenjskim junakom Dragu Badovincu, Petru Verbiču, Tonetu Kumpu, Lojzetu Pavliču in drugim, pa tudi tisti, ki so prišli pozdravit sedanji dolenjski dirkalni naraščaj: Andreja Fabjana, Jerneja Zaletelja, Janeza Gornika in Janeza Jeršina. Tudi to pot so Dolenjci ostali na zmagovalnih stopničkah. Prislužil si jih je prekaljeni dirkač Lojze Pavlič, ki je bil med vsemi dirkači edini, ki je po gorjanskih ovinkih vozil tudi pred 22 leti.
Potem ko so dirke na Gorjance prepovedali zaradi neustreznega obvoza za Belo krajino, je Lojze prestopil med
• Pred uradno otvoritvijo dirke na Gorjance se je po cesti do Vahtc s svojim rdečim lomborghinijcm zapeljal tudi Matjaž Tomlje, prav gotovo najboljši gorski voznik Slovenije in med najboljšimi v Evropi.
Žal zaradi zapletov s sotekmovalcem in rivalom Dagmarjent Šusterjem po sklepu kluba Donit Olimiya kar 20 mesecev ne sme nastopiti na nobeni dirki. “V dirki na Gorjance bi zagotovo zmagal, saj je to cesta prav zame. Tako ostajam potrt ob progi in čakam, kaj bodo rekli člani skupščine mojega kluba. Če me bodo podprli, se bom rešil te more, in upam, da bom na Dolepjsko in v svoje rodne Dolenjske Toplice prinesel še katerega od najsvctlcjših pokalov. Če bo kazen ostala, se bom avtomobilskemu športu odpovedal,” je povedal slovenski javnosti priljubljeni Tomaž Tomlje.
motoriste. V letošnjem letu pa spet trdno sedi na štirih kolesih in vozi v skupini Daihatsu Charade. Trdno se drži drugega mesta in tudi tokrat je le za dobro sekundo zaostal za večnim rivalom Tomislavom Stavtom. Lojze je poleg pokala za drugo mesto prejel pokal v spomin na dirke pred 22 leti.
Obiskovalci so že v soboto uživali ob predrznih vožnjah na treningu. Kljub dežju so rekordi na 6900 metrov dolgi stezi padali kot za stavo. Novomeščan Janez Jeršin iz kluba Mel je v skupini
NAJUSPEŠNEJŠI DOLENJEC -Lojze Pavlič je na dirki “Gorjanci 93” prejel dva pokala. Prvi je bil za njegovo drugo mesto v skupini vozil Daihatsu, drugi pa je bil mnogo bolj simboličen in nekaj posebnega: dobil ga je zato, ker je bil edini, ki je vozi! tudi dirko na Gorjance pred 22 leti. Pokal mu je izročil Rudi Šali, ki ima kot podpredsednik organizacijskega komiteja dirk “Gorjanci 93" največ zaslug, da so se te dirke po tolikih letih spet obnovile.
najbolj pripravljen Andrej Fabjan z oplom kadett GSI 16V. Na treningu je v ograji in bukovem gozdu ostalo kar pet avtomobilov, med katerimi je bil tudi ford escort cosvvorth Dagmar-ja Šusteija in vozilo prvega favorita Sama Valanta. Žalostno je že na treningu končal tudi tri mesece stari BMW Toneta Kumpa; ob vrtenju nh spolzkem vozišču je udaril v zaščitno ograjo.
• VVALTER PETRAZZA: “Z malo izboljšavami in z nekaj več varnostnimi ograjami bi bila cesta na Gorjance najlepša tekmovalna steza v Evropi.”
Junaki nedeljske mednarodne gorske dirke so bili vozniki prototipov in formul iz Avstrije. Se posebej 150 kg težki voznik zelene “formule” Walter Petrazza, ki je v obeh vožnjah od vseh najhitreje privozil do Vahtc: za 6900 m je potreboval le dve minuti in dobrih 42 sekund; progo je prevozil s poprečno hitrostjo 152,96 km/h. Štirje tuji vozniki so si na koncu razdelili prva mesta v generalni razvrstitvi, med turističnimi vozili je bil zdaleč najboljši zmagovalec dirk v Sevnici Stojan Pirjevec z BMW M3. Za Petrazzo je po seštevku obeh voženj zaostal le 53 sekund, Silvan Lulik z lancio HF integrale pa je ostal na drugem mestu s sekundo zaostanka.
J. PAVLIN
VIR: DANA (0:0)
MIRNA - V prvem krogu tekmovanja v prvi ligi medobčinske nogometne zveze je moštvo Dane z Mirne, novinec v tej konkurenci, osvojil točko na gostovanju v Viru pri Domžalah. Moštvi sta se razšli brez zadetkov.
Avstrijci najboljši v Šentjerneju
3.000 ljudi na veliki konjeniški prireditvi
ŠENTJERNEJ - Na veliki šent-jernejski konjeniški prireditvi se je v nedeljo zbralo okoli 3.000 gledalcev, ki so imeli kaj videti. Največ zanimanja je bilo za kasaško dirko Alpe-Jadran, v kateri so nastopili tudi kasači iz tujine. Na progi so se z izžrebanimi kasači pomerili amaterski vozniki iz Slovenije, Hrvaške in avstrijske Štajerske. Prepričljivo zmago so slavili Avstrijci, najboljši je bil njihov tekmovale Puhr. Tudi v skupnem seštevku vodijo Avstrijci z 38 točkami, Hrvati jih imajo 22 in naši 20 točk.
V prvi dirki za dveletne kasače na 1.600 m je zmagal Zagrebčan Lučič s konjem Clarencom, 4. mesto je zasedel Šentjernejčan Rad-kovič z Belinko. V drugi dirki za 3- do 5-letne kasače je bil najhitrejši Pono, 3. mesto je Šentjernejčanu Košaku pritekla Arena Hanover. V tretji dirki za 3- do 7-letne kasače je zmagal,Kovačič iz Krškega s Firosom. Četrta dirka za 3- do 5-letna kasače se je končala z zmago Kosca iz Komende z Dolomitom. Peto dirko za 3- do 12-letnc kasače je dobil Jagodic iz Komende z Lakrimo, 3. mesto je pritekla Fir Lindy na vajetih Šepetavca iz Krškega. Šesta dirka za 3- do 12-letne kasače se je končala z zmago Ljubljančana Hrovata s Pelko II, 2. mesto je zasedel Šentjernejčan Lučič s Pelizono. V sedmi dirki
Sl
je zmagal Ljutomerčan Makoter s Soulmanom.
NOVOMEŠKI KOŠARKARJI LE ZMAGALI
NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta so z zmago nad Snežnikom napredovali v 3. kolo slovenskega pokala. V izenačenem srečanju so Kočevci, ki redno trenirajo že mesec dni, vodili cel prvi polčas in del drugega do 14. minute celo za osem točk (71 : 64). Nato pa so samo v dveh minutah starejši m očitno bolj izkušeni Novomeščani dosegli deset točk zapovrstjo, povedli in do konca ohranili minimalno prednost (88 : 82). Pri NM 92, ki so še brez pravega treninga, sta se izkazala Matjaž Bajc s 37 točkami in mladi Simon Petrov. Pri Snežniku pa je letošnja prva okrepitev Nurkanovič s svojo igro ostal dolžan 50 gledalcem v novomeški športni dvorani. Tekmo tretjega kola igrajo to soboto, 4. septembra ob 18. uri v novomeški športni dvorani z ekipo Iskre iz Nove Gorice.
Atleti korak od nastopa v Evropi
Novomeškim atletom je za 34 stotink odst. ušel naslov ekipnega državnega prvaka in nastop v tekmovanju najboljših evropskih klubskih moštev
LIGA V MALEM NOGOMETU
BREŽICE - Športna zveza Brežice bo organizirala v sezoni 1993/94 občinsko rekreativno ligo v malem ■ometu, v kateri bodo lahko tekile ekipe športnih organizacij, ■_ ie\ m klubov iz brežiške občine, vaške in ulične ekipe ter moštva podjetij in drugih organizacij s sedežem v občini Brežice. Ekipe oddajo odjave do 9. septembra na naslov Športna zveza Brežice, p. p. 18. Za vodje prijavljenih ekip bo sestanek 9. septembra ob 19. uri v prostorih športne zveze v ulici Prvih borcev 11.
LJUBLJANA - Kaj pomeni 0,34 odst., pove razlika v točkah, ki se je šele v zadnji disciplini, štafeti 4 x 400 m, prevesila v korist AD Kladivarja Cetisa. Celjani sojih zbrali 16 46S, Novomeščani pa 16 409, razlike je bilo torej za borih 56 točk. Naslednji najboljši slovenski klub IBL Olimpija je zaostal že za 2000 točk.
vr
Se en poraz Krke Novoterma
Tudi na domačem terenu brez točk - Končni rezultat sobotnega srečanja 2 :1 za Publikum
NOVO MESTO - Le minuta je delila nogometaše Krke Novoterma do uspeha - osvojitve prve točke na novem prvenstvu. Upe in želje igralcev, uprave in 600 gledalcev, ki so se kljub hladnemu vremenu zbrali na stadionu pod Portovalom, je pokopal igralec Publikuma Car, ki je s približno 18
VELIKA NAGRADA ROGA PAPEŽU
LJUBLJANA - V nedeljo so se na 8400 metrov dolgi krožni progi med Vrhovci in Brdom za Veliko Rogovo nagrado prvi pognali mlajši mladinci. Med starejšimi mladinci in člani so 18 krogov dolgo pot najbolj zavzeto začeli prav novomeščani (Baloh in Gimpelj iz Krke), v zadnjem krogu pa je Papež pospešil in in skozi cilj prispel prvi. Takoj za njim je bil prav tako Krkaš, Štangelj. Sandi Papež je bil zlate kolajne še posebej vesel, saj je prva, osvojena na Rogovi dirki.
TURNIR AKRIPOLA
TREBNJE - Rokometni klub Ak-ripol iz Trebnjega bo v počastitev občinskega praznika in ob l()-letnici obstoja rokometa v Trebnjem pripravil mednarodni turnir v rokometu. Tekmovanje se bo pričelo v soboto, 4. septembra ob 13. uri z rokometno tekmo kadetskih ekip Akripola in rokometašev Krima. Poleg domače ekipe bodo ob 15. uri v športni dvorani trebanjske osnovne šole nastopili še moštvi Sokola iz slovaške Žilne in ljubljanska Kolinska Slovan.
metrov močno in natančno ustrelil v levi spodnji kot Pavičevih vrat.
Zaradi nastopa Celjanov v evropskem pokalu so Novomeščani tekmo 2. kola igrali že v soboto. Na prenovljenem stadionu, ki kljub obilni moči ni bil podoben njivi, sta ekipi v prvem delu pokazali zanimivo igro, v kateri so prednjačili močnejši in bolj izkušeni gostje, ki so bili v tem srečanju ne-sjx>mi favoriti. Ti so si v prvem polčasu ustvarili kopico priložnosti, a izkoristili le eno. V 21. minuti je po hitrem protinapadu bivši igralec Novomešča-nov Jože Prelogar lepo podal v sredino in Goršku s šestin metrov ni bilo težko zatresti mrežo. V 30. minuti so tudi Krkaši nevarno zapretili. Igor Jelič je preigral par igralcev, pravočasno podal na desno, kjer pa se Andrej Primc ni najbolje znašel in priložnost je splavala po vodi. V 39. minuti je prišlo do izenačenja. V gneči v kazenskem prostoru so gostje s prekrškom zaustavili Bracoviča in sodnik je kljub burnim protestom Celjanov pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil Igor Jelič.
V drugem delu je ritem igre padel, kljub temu pa so imeli Celjani terensko premoč. Edino pravo priložnost -za domače je imel v tem delu mladinski reprezentant Janez Gruden, vendar je njegov natančni strel vratar odbil v kot. Ko so minuto pred koncem že vsi pričakovali delitev točk, pa je prišlo do zadetka Publikuma. Navkljub zasluženi zmagi Celjanov pa lahko v edinem dolenjskem prvoligašu žalujejo za izgubljeno točko, ki jo bo ob takšnem nadaljevanju težko nadoknaditi. V naslednjem kolu, 4. septembra, bodo novomeški nogometaši gostovali v Novi Gorici.
J. ŽURA
Uspeh moškega moštva je skoraj zasenčil žensko ekipo, ki je po prvem dnevu celo vodila, na koncu pa sta jo prehiteli samo ekipi AK IBL Olimpije in AD Kladivar Cetis. Pri dekletih je bila najboljša zmagovalka teka na 3000 m in druga v teku na 1500 m, državna seniorska reprezentantka Mateja Udovč, ki je na daljši progi drugouvrščeno tekmovalko prehitela za skoraj 200 m. Druga je bila z rezultatom 570 cm v skoku v daljino Nataša Podkrižnik, tretji mesti pa sta osvojili mladinka Darja Tratar v teku na 100 m z ovirami (15,59) in štafeta 4 x 100 m (49,79).
Moški so že pred državnim prvenstvom vedeli, da bodo povsem pri vrhu, niso pa napovedovali zmage. Ta bi jih privedla v družbo najboljših evropskih klubskih moštev, ki se bodo prihodnje leto srečala v Tel Avivu. Člani moštva, ki je na DP osvojilo drugo mesto, so posamič dosegli naslednje:
110 m, ov.: 2. Zupančič 15,27; 100 m: 3. Božič 11,60; 400 m: 4. Božič 49,80; 4x100 m: 2. AK Nm 44,09; 1500 m:
3.	Fabjan 3:55.80; 10 000 m: 3. Počič 32:27.27 ; daljina: 2. Vučkovič 671 cm; palica: 3. Resnik 400 cm ; krogla:
4.	Primc 14,12 m; kopje: 4. Cujnik 60,42 m; 400, ov.: 3. Božič 55,48 ; 200 m: 2. Božič 22,67; 5000 m: 3. Fabjan
15:17,50; 3000 m zapreke: 1. Dragan 9:32,01; 4 x 400 m: 3. AK Novo mesto 3:27,84/;troskok: 2. Vučkovič 13,79; disk: L Primc 53,08
MEMORIALNI TURNIR
SEMIČ - Športno društvo Semič je v soboto organiziralo memorialni turnir veteranov v rokometu v spomin na tragično preminulega Antona Šprajcarja iz Semiča. Na turnirju so nastopile ekipe Ribnice, Krke Novo mesto, Črnomlja in Semiča. Začetni met je izvedla hčerka pokojnega Šprajcerja. Rezultati: Ribnica - Šemič 25:13), Črnomelj - Krka Novo mesto 16:12), Krka Novo mesto - Semič 18:15), Ribnica - Črnomelj (19:10). Zmagala je ribniška ekipa, najboljši strelec pa je bil Petančič iz novomeške Krke. Društvo se vsem sponzorjem zahvaljuje, še posebej pa vodstvu metliške osnovne šole, ki jim je odstopilo športno dvorano hkrati pa vabi na naslednji košarkaški turnir veteranov, ki bo v soboto, 4. septembra, v Semiču v spomin na preminulega Antona Bukovca. Nastopile bodo ekipe iz Kranja, Črnomlja in Semiča.
Atleti in atletinje, od katerih so letos v državni reprezentanci nastopili Igor Primc, Matjaž Zupančič, Tomaž Božič, Gregor Rus, Mateja Udovč in Darja Tratar, so bolj drugim kot sebi dokazali, da so na dobri poti k nekdanjemu slovesu. Sebi in svojemu novemu pokrovitelju zavarovalnici Tilia pa so z enim od zadnjih prvenstvenih dejanj letošnje sezone priredili lep konec poletja, iz katerega se bodo z dobrimi občutki pognali v trening za prihodnjo sezono.
J. PENCA
ŠPORTNA
OBVESTILA
NOGOMET - Agencija za šport Novo mesto prireja nočni turnir v malem nogometu, ki bo v soboto, 4. septembra ob 19. uri na asfaltem igrišču na Loki v Novem mestu. Nagrada za prvo mesto znaša 50.000 tolarjev, za drugo 30.000 in tretje 20.000. Prijavnina, ki znaša 5.000 tolarjev, je možno plačati do 18.30 na dan tekmovanja alj na Športni zvezi Novo mesto ŽR.: 52100-678-80347. Informacije na telefon 22 - 267 dopoldan ali 22 - 149 popoldan.
TENIS - V okviru praznovanja občinskega praznika bo v Trebnjem organizirano občinsko prvenstvo v tenisu za moške v nedeljo, 5. septembra, z začetkom ob 9.30 v Športnem centru Vita v Trebnjem. Prijavijo se lahko igralci z bivališčem v trebanjski občini in sicer do sobote, 4. septembra na telefon: 44 - 990 ah uro pred začetkom, ko bo tudi žrebanje. Prijavnina je 300 tolarjev, najboljši pa bodo prejeli pokale.
KOLESARSTVO - Kolesarski delavci Bele krajine vabijo v nedeljo, 5. septembra, vse ljubitelje kolesarjenja v Črnomelj na 1. kolesarski maraton po Beli krajini 93. Lahko se odločite za večjega, 80 km dolgega ali manjšega, dolgega 40 km. Štart bo ob 10. uri pred Obrtno zadrugo Črnomelj. Vsi udeleženci, ki bodo prevozili maraton do 15. ure, bodo prejeli spominske kolajne. Najstarejši in najmlajši ter najštevilnejša ekipa bodo prejeli praktične nagrade.
V golfu zmagali gostinci
Slovenian golf tour v Mokricah - Glavno besedo so imeli gostinci - Igrišče v Mokricah najlepše
fcAgATf	w M. M. A. F. E.v.
0*0 M«**	VVORLD MODERN MART1AL ARTS FEDERAT10N
oJ-JaS* °	VVELTVEREIN1GUNG DER MODERNEN KAMPSPORTARTEN
DACHVERBAND rt™ MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT Z'	KICK BOXING KUNC FU-FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC
L; —.2*	vort mn) nmza-czivTaiBoirnui dvorana MJUtor p*, n. novo moto
kAkm
ŠPORT ZDRAVJE REKREACIJA
* vpis novih članov * program obrambe in zaščite * program hitre psihofizične transformacije * začetni in nadaljevalni program
*	zdravniška kontrola
* tekmovalni in demonstracijski program
*	individualni trening
Vsak delovnik od 17. do 19. ure v športni dvorani Marof.
Treninge vodi mojster športa Šemso Šehič - ŠESTI DAN
MOKRICE - Donald Harradinc, švicarski arhitekt, ki je projektiral golf igrišče na gradu Mokrice, jc dobro vedel, da ima opraviti z idealno konfiguracijo terena. Steze 18 lukenj vodijo skozi slikovite nasade hrušk vil-jamovk„in skozi dvestoletni angleški grajski park. Na igrišču so vistnske razlike in druge naravne ovire, med katerimi je tudi jezero, edinstvena naravna ovira med igrišči za golf.
V Sloveniji so ta čas tri igrišča: na Bledu, v Lipici in Mokricah. I’rav igrišče v Mokricah jc največje. Tu se je v soboto končal letošnji Slovenian golf tour, ki je potekal na vseh treh igriščih. Ni naključje, da imajo trenutno prvo besedo med 1000 igralci v Sloveniji prav gostinci. Tudi absolutni zmagovalec turnirja v Mokricah je bil 16-letni Slavko Papler z Jesenic, ki obiskuje gostinsko šolo. na koncu velja omeniti, da tudi v Sloveniji pomagajo utirati pot začetkom golfa tudi slovenska podjetja, ki so pokazala, da se da tudi po tej poti uspešno reklamirati svoje izdelke. V Mokricah so dali na mizo svoje izdelke ptujski perutninarji in laški pivovarji, svoje so temu dodali prijazni domačini;
Terihajem.
J. P.
/Oj'
:di
z direktotjem Darkom
KDOR POZNA SLOVENIJO, POZNA PIVO “UNION”
Pivovarna UNION vabi k sodelovanju ekonomista ali komercialista s V. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe za delovno mesto POSPEŠEVALEC PRODAJE za področje dolenjskih občin in Bele krajine.
Od izbranega kandidata pričakujemo 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B kategorije, poznavanje dela z osebnim računalnikom, uglajenost, veselje do terenskega dela.
Nudimo zanimivo delo v prodornem in mednarodno uspešnem podjetju.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni po objavi na naslov:
PIVOVARNA UNION, d.d. Kadrovska služba Pivovarniška ul. 2 61107 Ljubljana

DOLENJSKI UST
ČETRTEK, 2. IX.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.00 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.40	TEDENSKI IZBOR
10.40	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
11.30	TRIO TRUTAMORA SLOVENICA
12.00	ANALITIČNA MEHANIKA, 30/52
12.30	PETI POLETNI VIDEOMEH
13.00	POROČILA
17.30	OTROŠKI PROGRAM:
SNORČKI, amer. risana serija, 9/11
18.00	DNEVNIK 1
18.10	KRONIKA ponovitev 19. dela kanadske dok. serije
18.35	ŽE VESTE?
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	IV NOCOI
20.10	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška naniz., 13/13
21.05	RESNICA OSVOBAJA, švedska dok. oddaja
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA
22.40	NOVOPEČENI PRINC Z BEL-Al RA 12. epizoda amer. naniz.
23.05	BITI NAJBOLJŠI, amer. nadalj, 3/4
SLOVENIJA 2
15.45	- 23.10 Teletekst
16.00	Video strani -16.35 Tedenski izbor: Ilona in Kurti (avstrijski film); 18.10 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer. burleska); 18.30 Biti najboljši (amer. nadalj., 2/4) - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Ribniška suha roba - 21.00 Pavarotti v Parizu
KANAL A
9.00	CMT - 9.45 A shop - 10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) - 11.00 Elizije - Kanaliziranje (2. del) - 11.30 Helena (ponovitev) -12.10 A shop -12.25 Sejemska reportaža -12.30 Video strani - 17.45 Drugačen čas (ponovitev 238. dela) - 18.30 A shop - 18.45 Rock starine (ponovitev 30. oddaje) - 19.15 Sejemska reportaža - 19.20 A shop - 19.35 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Zarota (amer. film) - 22.00 Merhaba - Moje jeklo (dok. film) - 22.30 5 minut - 22.35 Poročila - 22.55 Drugačen svet (239. del amer. nadalj.) - 23.40 A shop - 23.55 CMT
PETEK, 5. K.
SLOVENIJA t
8.45	- 1.25 TELETEKST
9.00	VIDEOSTRANI
9.35	TEDENSKI IZBOR
9.35	HOV, angl. naniz., 1/11
10.00	ZA KRALJA, franc, film
12.25	ŽE VESTE?
13.00	POROČILA
13.05	VIDEOSTRANI
17.25	OTROŠKI PROGRAM
18.00	DNEVNIKI
18.10	ZNANOST, 25. oddaja
1835 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI
19.10	RISANKA
1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	ZGODBA O JANE MANSFILED, amer. film
22.10	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.35	SOVA
22.35	BITI NAJBOLJŠI, amer. nadalj., 4/4 2330 CIKLUS FILMOV Y. OZUJA ROŽA ENAKONOČJA, japonski film
SLOVENIJA S
15.45	- 0.20 Teletekst
16.00	Video strani -16.10 EP v konjeništvu (posnetek iz Lipice) -17.10 Tedenski izbor: Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 13/13); 18.00 Sova (ponovitev) - 1930 Dnevnik 2, vreme, šport 20.10 Tisočletje (amer. dok. serija, 9/10) - 21.05 Intervju: Danilo Slivnik - 22.05 Koncerti Groblje -
23.15	Kristjani: Protest in reforma (angl. dok. serija,
KANAL A
9.00	CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -11.00 Zarota (ponovitev filma) - 12.30 Sejemska reportaža -
12.35	A shop -12.50 Video strani -17.45 Drugačen svet (ponovitev 239. dela) • 18.30 A shop - 18.45 Merhaba - Moje jeklo (ponovitev dok. filma) -
19.15	Sejemska reportaža - 19.20 A shop - 1935 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi -
20.40	Smrtna pravica (akcijski film) - 22.10 Ljudje odločajo (2. del dok. serije o politiki) - 22.25 5 minut - 22.30 Poročila - 22.50 Drugačen svet (240. del amer. nadalj.) - 23.35 A shop - 23.50 CMT
SOBOTA, 4. IX.
SLOVENIJA 1
10.15	- 0.05 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
10.45	TEDENSKI IZBOR:
10.45	RADOVEDNI TAČEK
10.55	OSCARJUNIOR
11.05	SNORČKI, amer. risana naniz, 9/11 1130 OTROCI ŠIRNEGA SVETA amer. dok. naniz, 10/26
11.55	FILM OB SVETOVNEM KONGRESU O OTROKU
12.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA
13.05	INTERVJU: DANILO SLIVNIK, ponovitev
16.20	ZGODBA O JANE MANSFIELD, pono
vitev amer. filma
18.00	DNEVNIK 1
18.10	BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz, 7/12
18.35	DIVJI SVET ŽIVALI, 17. del angl. poljud noznan. serije
19.05	RISANKA
19.14	ŽREBANJE 3 x 3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP
20.30	V PRIČAKOVANJU
21.30	UUBEZEN DA UUBEZEN NE, 16. epizoda amer. naniz.
21.55 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2230 SOVA
REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadalj, 1/12
SLOVENIJA 2
11.15	- 23.30 Teletekst
12.30	Video strani -12.05 Človek in glasba: Schubert, mladi romantik - 13.00 Športna sobota: Atletski miting Van Damme (posnetek); 14.55 SP v veslanju (prenos); 17.10 EP v konjeništvu (posnetek iz Lipice) - 18.30 Sova (ponovitev): Biti najboljši (amer. nadalj, 4/4) - 19.20 TV nocoj -
19.30	Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Ljubezen boli (angl. nadalj, 3/10) - 21.00 Homo turisticus
-	2130 Sobotna noč: Ptujski festival
KANAL A
9.00	Country Musič Television Europe (CMT) -
9.45	A shop - 10.00 Smrtna pravica (ponovitev filma) -12.30 Teden na borzi (ponovitev) - 12.40 A shop - 18.00 Matlock (ponovitev 22. dela) -
19.00	5 X 5 - 19.25 CMT - 20.00 Avtotimes (oddaja o avtomobilizmu) - 20.30 Matlock (23. del)
-	21.20 Za vrati (ital. film) - 23.10 Glastonbury festival (1. del) - 00.20 Poročila v angleščini -00.45 Erotična uspavanka -1.00 Največja pohujšljivka Amerike (erotični film)
NEDELJA, 5. IX.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.25 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.15	OTROŠKI PROGRAM
10.15	ŽIV ŽAV, ponovitev
11.05	HUCKLEBF.RRY FINN IN NJEGOVI
PRIJATELJI, 26/26
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	REVIJA LJUBLJANSKIH ZBOROV 92
12.30	DOMAČI ANSAMBLI
13.00	POROČILA
13.05	TRILLETR1NE, nemški film
15.20	TISOČLETJE, ponovitev amer. dok. serije, 9/10
16.00	SERENADA ZA NOVČIČ, amer. film (ČB)
18.00	DNEVNIK 1
18.10	REČNI KRALJI, avstral. nadalj, 1/4
19.00	RISANKA
19.20	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA 2030 NEDELJSKIH 60
2130 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 7/15
22.05	DNEVNIK 3, VREME
22.25	SOVA
UUBEZEN DO LIDIJE, angl. nadalj, 10/13
REILLY, VOHUNSKI AS, angl. nadalj, 2/12
SLOVENIJA 2
10.15	- 0.15 Teletekst Opomba: 13.55 Lipica, posnetek
10.30	Video strani - 10.50 Tedenski izbor: Ognjeno drevje Thikc (angl. nadalj, 6/7); 11.40 V pričakovanju - 12.35 Sova (ponovitev): Reilly, vohunski as (ponovitev 1. epizode angl. nadalj.) -
13.55	Športna nedelja - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Alpe-Donava-Jadran - 20.30 Gospa Bovaiy (franc, film) - 22.50 Športni pregled - 23.35 Kasaške dirke (posnetek z Brda)
KANAL A
8.00	Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -
8.15	Ris (risanke in spoti) - 8.25 Fantom Kid (otroški film) - 9.50 Male živali - 10.10 Za vrati (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena - 18.00 CMT -
18.50	Glastonbury festival (ponovitev) - 20.00 Maribora mušic show - 20,30 Tropska vročica (17. del) - 21.20 Prostovoljci (komedija) - 22.50 CMT
PONEDELJEK, 6. IX.
SLOVENIJA 1
10.45	- 0.05 TELETEKST
11.00	VIDEOSTRANI
11.35	TEDENSKI IZBOR
11.35	HOV!, angl. naniz, 2/11
11.00	DIVJI SVET ŽIVALI, 17/25
12.30	ZNANJE ZA ZNANJE • UČITE SE Z NAMI
13.0(1 POROČILA
13.05	TEDENSKI IZBOR
13.05	ALPE-DONAVA-JADRAN 1335 ŠPORTNI PREGLED
14.20	KASAŠKE DIRKE, posnetek
14.50	VIDEOSTRANI
15.55	HOMO TURISTICUS
16.25	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.45	PARI, TV igrica 19.13 RISANKA
1930 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVEN1A
20.55	OMIZJE
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA
COLLINS IN COWARDA, angl. naniz, 1/8
RE1LLY, VOHUNSKI AS, angl. nadalj, 3/12
SLOVENIJA 2
1345 - 2250 Teletekst
14.00	Video strani -14.30 Tedenski izbor: Forum, Utrip, Zrcalo tedna, Nedeljskih 60; 16.15 Obzorja duha; 16.45 Ljubezen da, ljubezen ne (16. epizoda) - 17.10 Sova (ponovitev): Ljubezen do Lidije (angl. nadalj, fO/13); 18.00 Reilly, vohunski as (angl. nadalj, 2/12) -18.50 Univerzitetni razgledi
-19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Zločin v ulici Hoddle (1. del avstral.-makcdonske drame) - 21.15 Konfliktne situacije (angl. izobraž. oddaja, 4/4) - 21.50 Pro et contra - 22.50 Brane Rončel izza odra
KANAL A
9.00 CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) - 11.00 Prostovoljci (ponovitev filma) -12.30 A shop -17.45 Drugačen svet (ponovitev 240. dela) - 1830 A shop - 18.45 Upravljanje (ponovitev 21. dela) -19.15 A shop -1930 ČMT - 20.10 Poročila - 20.30 K-9000 (amer. kriminalka) - 22.05 Upravljanje (22. del amer. dok. serije) - 22.35 Poročila - 22.55 Drugačen svet '241. del amer. nadalj.) - 23.40 A shop - 2335 ’MT
£
Cl
TOREK, 7. IX.
SLOVENIJA 1
10.15	- 0.20 TELETEKST
10.30	VIDEOSTRANI
10.40	TEDENSKI IZBOR
10.40	PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET
10.45	KLUB KLOBUK NA POČITNICAH
11.10	UNIVERZITETNI RAZGLEDI
11.40	KONFLIKTNE SITUACIJE, 4/4
12.15	ZLOČIN V ULICI HODDLE, L del avstral.-makedonske drame
13.00	POROČIIA
13.45	TEDENSKI IZBOR
13.45	SOBOTNA NOČ
16.05	SEDMA STEZA
16.25	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM POZABUENA ZGODBA, amer. igrana serija, 1/6
SNORČKI, 10/11
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.45	PARI, IV igrica
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.45	MAGIJA IN MODA
21.40	KRONIKA, 20. del kanadske dok. serije
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.40	SOVA
ČE TI MISLIŠ, DA IMAŠ TEŽAVE., angl. naniz, 2/6
RE1LLY, VOHUNSKI AS, angl. nadalj, 4/12
SLOVENIJA 2
15.15	- 23.50 Teletekst
Opomba: 15.15 tenis - US open (posnetek)
15.30	Video strani -16.45 Tedenski izbor: Gospodarska oddaja -17.25 Sova (ponovitev): Collins in Covvarda (angl. naniz, 1/8); 17.55 Reilly, vohunski as (angl. nadalj, 3/12) - 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Modžejevska (poljska nadalj, 6/7) -
21.35	Osmi dan - 22.25 Videošpon - 23.05 Svet poroča
KANAL A
9.00	CMT - 9.45 A shop -10.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -11.00 K-9000 (ponovitev filma) -12.35 A shop -17.45 Drugačen svet (ponovitev 241. dela) - 1830 A shop -18.45 Jaz-zbina (ponovitev 30. oddaje) - 19.15 A shop -1930 CMT - 20.10 Poročila - 2030 Poletni cikel slovenskega filma: Učna leta izumitelja Polža -
22.00	Jazzbina (31. oddaja) - 2230 Poročila - 23.50 Drugačen svet (242. del amer. nadalj.) - 2335 Maribora mušic show - 00.05 A shop - 00.20 CMT
SREDA, 8. IX.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.10 TELETEKST
10.00	VIDEOSTRANI
10.25	TEDENSKI IZBOR
10.25	HOV!, angl. naniz, 3/11
10.50	VIDEOŠPON
11.30	IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE
12.00	KRONIKA, 20. del kanad. dok. serije 1230 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 7/15 13 00 POROŽII A
133)5 POSLOVNA BORZA, ponovitev
14.55	TEDENSKI IZBOR
14.55	MODŽEJEVSKA, ponovitev poljske nadalj, 6/7
16.20	SVET POROČA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV
Še: “Ne zasluži imena mati”
Odgovor iz doma počitka v Metliki (DL 26. avg.)
V 34. številki Dolenjskega lista je bil 26. avgusta objavljen članek pod zgoraj navedenim naslovom, katerega naj bi napisali Tadej in Erik Šelja ter Alojz Gmajner.
Kaj je privedlo g. Gmajnerja k temu pisanju, je vprašanje zase, medtem ko dvomimo, da bi imela pri tem pisanju kaj skupnega mladoletna sinova Stanislave Šelja, oskrbo-vanke našega doma. Ta dvom utemeljujemo z dejstvom, ker smo tudi v naš dom dobivali pisma, kot da bi jih pisala njena otroka, pa je bilo ugotovljeno (na podlagi ročne in strojne pisave kot tudi stila pisanja in izrazoslovja), da je vsa ta pisma in še več drugih pisal Gmajner.
Z njim ne mislimo polemizirati, vendar pa čutimo za potrebno v tej zvezi dati nekaj pojasnil. Stanislava Šelja je bila sprejeta v naš dom na podlagi uradne vloge Centra za socialno delo Celje, katero je tudi izdalo odločbo o plačilu stroškov oskrbe v domu. Prepričani smo, da je imel Center za to zakonsko osnovo. Ob
POJASNILO NA ČLANEK
V zvezi s člankom, ki je bil objavljen v Dolenjskem listu št. 34 z dne 26. 8. 1993 v rubriki “Trebanjske iveri” z naslovom “Vagoni”, dajemo naslednje pojasnilo:
Železniške vagone na industrijski tir TO v Ciganski dolini pri Puščavi smo deponirali v soglasju s TO. Sodelovanje med Slovenskimi železnicami in TO je zelo dobro, saj nam je TO v takih primerih že večrat
no deponirani, so prazni in so zaradi starosti začasno neuporabni.
Sam sem doma v tej “prelestni dolini”, zato ne bi mogel dopustiti, da bi deponirali vagone z nevarnimi odpadki, torej je bojazen o kakšnih radioaktivnih odpadkih odveč. Dne 20. avgusta so železniški delavci omenjene vagone premikali (železniški predpisi).
Šef sekcije: JURIJ BIZJAK, prom. inž.
ŠE: KLERIKALIZACUA DRUŽBE
Ga. Marinka Pavlin, od kod me poznate, da v svojem pisanju (DL 26. avgusta) uporabljate besede si, ti itd.? Na čem gradite optimizem za prihodnost, bom videl in zvedel, ko vas bom videl in spoznal. Morda vam je dal sistem do leta 1990 trdno podlago, da z optimizmom zrete v prihodnost. Tudi ne vem, pri kom ali kje ste bili v službi (delali) in za koga ste delali, kaj ste od tega dobili in ali ste tudi vi po volitvah sneli s stene priznanje OF in ga zamenjali s križem.
Pridite k nam na obisk, pa se bova o marsičem pogovorila. Sami boste (morda) opazili, kako živimo, kako delamo. Ne poizkušajte me pa prepričati, da bom dal prav vaši teoriji. Se kar naprej bom trdil, da se v cerkvenih krogih dobro je kot v marsikateri hiši, pa čeprav gredo iz te hiše vsako nedeljo k maši. In nikar ne pišite, da si duhovščina ni oz. si ne bo kupovala dragih avtomobilov! Nobena vera ljudi ne uči, da se ponašajo kot mravlje. Če le-te pogledate, vidite, vse gibljejo, nobena ne komandira ali gre na dopust. Pa čebele enako. Ljudje pač nismo čebele oz. mravlje, zato bodo razlike (tudi s pomočjo klera) čedalje večje.
L. ŠRIBAR Leskovec
NA GORI MIRU ZE STOJI CERKEV - Vsi, ki so morda zmajevali z glavami, ko se je semiški župnik Janko Štampar odločil, da ho po petih desetletjih na Mimi gori zopet stala cerkev, so že to nedeljo lahko spoznali, da je svojo obljubo uresničil. V zelo kratkem času so namreč na mestu, kjer je stala nekdaj, znova postavili cerkev. Pravzaprav tokrat le prezbiterij, če pa se bo zbralo dovolj denarja, bodo v prihodnje postavili še ladjo. I nedeljo, 29. avgusta, je v cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na Mimi gori že maševal nadškof dr. Alojzij Šuštar, čeprav so streho cerkve še teden prej prekrivali s skodlami. (Foto: M. B.-J.)
tem naj tudi povemo, da Šeljeva ni edina, ki je pri nas iz drugega kraja, saj imamo skoraj dve tretjini oskrbovancev iz drugih slovenskih občin. Kadar imamo prosto mesto, vzamemo v oskrbo vsakogar, za katerega je urejeno plačilo, ne glede na to, od kod je.
Glede Šeljeve pa le še to; ni res, da bi imela svojo sobo, temveč stanuje v triposteljni sobi. Z njo nimamo nobenih posebnih proble-mov. Vključena je v delovno terapijo. Dnevno dela 3 - 4 ure v pralnici, kjer lika. Za svoje delo pa dobiva tudi nekaj denarne nagrade.
Direktor doma: _________________IVAN ŠKOF
ŠE: NEKULTURA NE SODI NA ODER
Pod tem naslovom je bil v Dolenjskem listu dne 26. avgusta 1993 objavljen članek, ki govori o nekulturnem obnašanju napovedovalca na grajskem dvorišču v času, ko je tam gostovala folklorna skupina Soča iz kanadskega mesta Hamilton. Ker se s humorjem in napovedovanjem v Metliki v glavnem ukvarjam jaz, me je že več Metličanov “napadlo”, češ kako si drznem žaliti ljudi, ki so vložili veliko truda, da so v Kanadi zbrali 25.000 dolarjev za nakup ultrazvočnega aparata. “Napadalci” dodajajo še, da si metliški župnik ni zaslužil žal besedi. Moram povedati, da s prireditvijo 31. julija na metliškem grajskem dvorišču nisem imel ničesar. Tam sem bil le kot gledalec. V vlogi napovedovalca je nastopal čisto nekdo drug, ki bi ga lahko metliški zgražajoči se verniki imenovali s priimkom in imenom. Tako bi podpisanemu prihranili marsikatero nevšečnost.
TONI GAŠPERIČ
ZDRUŽENJE LJUBITELJEV ČIPK VABI
Od julija obstaja v Sloveniji Združenje slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipke. To je prostovoljno združenje posameznikov, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s čipkami: tistih, ki klekljajo, izdelujejo druge vrste čipk (vezene, kvačkane, pletene), razvijajo vzorce, prodajajo čipke ali pribor za njihovo izdelovanje, se ukvarjajo z zgodovino čipk, z zbiranjem itd. Združenje je nastalo predvsem z namenom, da se ohranja kulturna in etnografska dediščina, priključilo pa se bo Mednarodni organizaciji za klekljane in šivane čipke, ki že dolgo združuje ljubitelje čipk iz več kot dvajsetih držav po svetu. Vse tiste, ki želijo postati člani, vabimo, da se prijavijo na naš naslov: Združenje slovenskih klekljaric, Ljubljana, Pnelovčeva 2.
Se: Ob Kolpi vzeli “pravico” v svoje roke
K izjavi pristojne službe (DL 26. avgusta)
Pristojna služba za varstvo kulturne in naravne dediščine ugotavlja, da je potrebna povezava slovenskih naselij po slovenski strani Kolpske doline, ker sta Kolpa in Čabranka postali mejni reki. To otežuje vsakodnevno življenje prebivalcev doline, ker ne morejo po slovenski strani od kraja do kraja. Žal pa je predel doline,
• Kaj ovira naše oblastne organe, da ne morejo hitro nekaj narediti za svoje državljane, ki so v težavah? In čemu jih muči, če si skušajo sami urediti zadeve, ki jih oblast ne more ali noče?
kjer živijo ti ljudje, regijski park, ki bo razširjen še na območje Kočevske Reke. V tem predelu živijo in rastejo redke živalske in rastlinske vrste. Zato so tukaj ljudje in z njimi cesta odveč. Ceste, ki naj na naši strani povezujejo Petrino, Gladloko, Kuželj, Srobotnik, Sv. Ano, Mirtoviče in Bosljivo Loko ter Osilnico, Ložec in Podplanino (od Bosljive Loke do Osilnice je cesta na naši strani), bi namreč na to favno in floro negativno vplivale.
LRZVNDK je že od leta 1991 -čeprav je za ceste bolj ali manj slučajno izvedel - izdajal mnenja o teh cestah. Iz izjave ni razvidno, ali so bila mnenja ugodna ali odklonilna. Zato ni kriv, da ceste še ni. (Tudi nek drug podoben zavod ni kriv, da se ie gradnja elektrarne na Šoči zavlekla za tri leta.)
Pa saj ne gre za krivdo, gre za hitro ukrepanje vseh odgovornih! (Tudi z medvedi, ki se klatijo okrog Ribnice.) Čudno je, da se v dveh letih (zdaj smo leta 1993) ni mogla cesta že zgraditi. Hrvati so npr. mimogrede naredili cesto na vrh Gorjancev, ki naj bi tudi bili park. Če že ne more biti ceste, naj naše zunanje ministrstvo sklene dogovor s Hrvaško, po katerem bi naši državljani ob Kolpi mogli brez sitnosti začasno potovati in prevažati kak liter nafte po hrvaški strani Kolpe, dokler se vsi organi ne skregajo m določijo trase ceste.
DUŠAN MODIC
kanal
TUDI PRI VAS DOMA
Od 38. avgusta na 69. kanalu.
Marinih 75 let
Danes praznuje Mara Rupe-na-Osolmk svoj 75. rojstni dan v krogu zdaj že številne družine in ob mislih slovenskih žensk na njeno ustvarjalno delo.
Spoštljiva in bogata je ta njena življenjska pot. Z obširnim znanjem in preprosto besedo v trdi dolenjščini pa tudi z znanjem tujih jezikov si je znala utreti pota v srca različno mislečih ljudi ne samo na Dolenjskem in v Sloveniji, ampak tudi v svetu, v diplomatskem življenju in številnih mednarodnih organizacijah.
Njena aktivnost je povezana predvsem z delom otrok, mladine in žensk, zlasti pa s pros-vetljevanjem podeželja. Kljub visoki starosti je še vedno strokovna svetovalka programa FAO v Sloveniji in v občini Trebnje, ki ima za osnovno halogo dvigati manj razvita obmocija podeželja, med katera spada tudi vasica Dobrnič.
V Dobrniču je bil pred 50 leti I. kongres Šlovenske protifašistične ženske zveze. Takrat sta vodili Helena Puhar in Mara Rupena vse organizacijske priprave za ustanovitev enotne ženske organizacije in Mara je postala tudi prva sekretarka SPŽZ. Odbor, ki pripravlja številne nestrankarske aktivnosti • ženskih gibanj ob 50. obletnici ustanovitve SPŽZ, jo je izvolil za častno predsednico. Z njej lastno aktivnostjo želi oteti pozabi spomin na skoraj stoletno
prizadevanje slovenskih žensk za enakopravnejši položaj, na vlogo ženskega tiska, ki je osveščal Kmetice, delavke in intelektualke, na udeležbo žensk v narodnoosvobodilnem gibanju, v povojni izgradnji porušene domovine in tudi na današnji položaj žensk, ko se sicer izboljšuje izobrazbena struktura žensk, pada pa njihova aktivna vloga v strokovno vodstvenem in političnem delu ter se veča število nezaposlenih žensk.
Povezanost vseh ženskih frakcij v strankah za izboljšanje položaja žensk v enakopravnem vrednotenju dela in za svetlejšo prihodnost maladega rodu bo najlepša čestitka Mari za njen rojstni dan in zahvala za njeno ustvaijalno delo.
DRAGICA ROME
£
t. 35 (2298) 2. septembra 1993
DOLENJSKI UST

i m
HOMOLOGACIJA
garancija
I
'II
sebv,SN»W"«* iM1«1.BEIO’',NI““*0 Zj
OSkMaz«.^,;siovensk6M.0,ku ^
TEHNIČNA NAVO
T
udi na slovenskem avtomobilskem tr2išču se uveljavljajo evropski standardi
prodaje, ki kupcu zagotavljajo kvalitetno in trajno uporabo vozil
listina, Garancijska in servisna knjižica , široka servisna mreža in stalna oskrba z
mn

originalnimi rezervnimi deli spremljajo vsako vozilo, ki je prišlo iz naših rok. Zakaj bi bili torej zadovoljni z manj, ce lahko za svoj denar dobite veC kot samo avto?
Vozila dobite samo pri Adria Autu in mreži dealerjev in pooblaščenih prodajalcev:
DEALERJI	POOBLAŠČENI PRODAJALCI
AVTOPLUS. Koper, tel. 066/34621 AVTOSERVIS GORICA, N.Gorica, tel. 065/24277 AVTO CELJE, Celje, tel. 063/31998 AVTO TRADE, Vrhnika, tel. 061/751346
AVTOLINE Kranj, tel 064/211553 AVTOMEHANIKA GRIL. Novo Mesto, 068/28714 AVTO-MOBIL. Ljubljana, lel 061/181063 AVTOSERVIS PANČUR . Blejska Dobrava, lel 064/83776 AVTOSERVIS VEIT. Vir pri Domžalah, tel 061/714151 AVTO TABOR CAJGER, Maribor, tel. 062/31954 METALKA TRADING. Ljubljana. 061/301855 NOVOTEHNA, Novo Mesto, tel 068/322006
Adria Auto
d.o.o. ekskluzivni uvoznik OBESO za Slovenijo
MMP Vrtojba - 65290 Šempeter pri Gorici • tel. 065/35302, 35303, 35304, 35307 - fax 065/35306 CENTRALNO SKLADIŠČE ORIG. REZERVNIH DELOV, Cesta v Mestni log 90, 61000 Ljubljana - tel. in fax 061 273 164
Že skoraj pet desetletij uspešno trgujemo s tehničnimi artikli, opremo in napravami.
Svojo bodočnost gradimo na mladih, kreativnih in smelih strokovnjakih, ki se ob izkušnjah starejših razvijajo v uspešne menedžerje podjetja.
PRIDRUŽITE SE NAM, CE IMATE ZNANJE IN DOVOLJ POGUMA!
Iščemo ambiciozne mlade strokovnjake s področja ekonomije in tehničnih strok, lahko tudi pripravnike, ki želijo delati na področju komerciale in imajo potrebno mero samozaupanja, samokritike in čuta
odgovornosti.
Če mislite resno in ste prepričani vase, pošljite svojo ponudbo na naslov:
NOVOTEHNA, trgovina na debelo in drobno, p.o.
Glavni trg 11,68000 Novo mesto Kadrovska služba
specializirana prodajalna
v BTC, Ljubljanska 27, Novo mesto (Javna skladišča)
... LEGENDA ŽIVI
Podjetje NOVOTEHNA
objavlja prosti delovni mesti
1.	VODJA PREDSTAVNIŠTVA KRŠKO
Razpisni pogoji:
—	VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske ali tehnične smeri
—	znanje enega tujega jezika
—	tri leta delovnih izkušenj
2.	VODJA TRGOVINE KRŠKO
Razpisni pogoji:
—	V. stopnja strokovne izobrazbe trgovske smeri
—	5 let delovnih izkušenj
SEPTEMBER JE PRAVI ČAS ZA NAKUP VOZIL “|
CITROEN
*	Izredni tritedenski dobavni roki
*	darilo - snežne verige RIVAL COMPACT
Vsa vozila imajo homologacijsko listino, garancijsko knjižico, široko servisno mrežo in stalno oskrbo z originalnimi rezervnimi deli.
AVTOSALON Krško tel.: (0608) 31 -485
NOVOTEHNA
AVTOSALON Novo mesto tel.: (068) 322-066
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov:
NOVOTEHNA, Trgovina na debelo in drobno, p.o., Glavni trg 10, Novo mesto.
NOVOTEHNA
PLAVA LAGUNA Poreč
počitnice v obiemu sončnih poreških leeun
po posebno ugodnih cenah tedenskih aranžmajev
termin: 4. do 11.9.
hotel LILA	polpenzion 10.500 sit za osebo
hotel DELFIN	polpenzion 11-900 sit za osebo
hotel MATERADA polpenzion 13.300 sit za osebo
Doplačilo za polni penzion je 2.100 sit.
V ceno je vključeno: 7 polpenzionov oz. polnih penzionov, turistična taksa in šola smučanja na vodi za otroke in odrasle.
Velik popust za otroke, tudi do 100 odst!
En otrok v sobi s starši zastonj!
Informacije: vaša agencija ali pa Laguna Poreč tel.: (0531) 351-122, 351-822; faks: (0531) 351-044.
ZAHVALA
OHRANIMO NJIHOV NASMEH!
V šolske učilnice se z našimi otroci vrača razigrana radovednost in neugnana razposajenost. Ne more nam biti vseeno, kako varna je njihova prihodnost in kaj vse lahko prinese že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki ali drobna nepazljivost.
Tudi najprevidnejšim se dogajajo nezgode, zato se razumni ljudje odločajo za
zavarovanje svojih otrok.
Nezgodno zavarovanje predšolskega otroka, učenca ali dijaka pri Zavarovalnici Triglav je zanesljiva naložba v varnejšo prihodnost. V vaši šoli zahtevajte podrobnejšo informacijo o letošnjih pogojih nezgodnega zavarovanja. Zavarovanje lahko sklenete tudi v vseh predstavništvih Zavarovalnice Triglav in pri njenih zastopnikih.
Zavarovalnica Triglav, ker ji zaupajo starši
i= zavarovalnica triglav d.d.
isndOd %oe
oo\na ONiaiod ea eo ei - eo zz po
:1S0A0N 3§ NI
aompb tpBnjp 00 L o? u|
us osu	HVdOO INldOd?
lis 0011	ii3idwo>i iNTiaar
lis 083	iN5iis\rid uud
1IS 0013	i8idwo>( vNiNnaisod
1IS 0033-0011	VIIBN VNSN3Z
usoost	(W e X S 3) 3S3AVZ
1IS 0031	SNV3r 3Q\TIH
1IS OSS	30i»rvd
1IS 098	vorvas VNIVdS
1IS OSk	(INSN3? NI INSOAl) igV>lllVN
1IS 0k3	W9UCI3N
us ooe	VWVZId VNSOdlO
us oooe	i3idwo>i SNvar imsohio
us osi-oei	ondad arNaodS o»SN3? :8U0D 0ULUB|>i8y
ji|BU8o m^zju od ezoAn z\ o6e|q oaon
(oeuiAopeg nosil|Ba)j ud) 20t-6S/890 : |a»‘B>)|uew 0EE89 ‘IZ 390
l!is>|91 + Bf!J01UB|B0
20I-6S/890 "Rl ‘VPIN3A01S 'mm 00089 ‘U 390 ONIAOOdl OPNVNflZ NI 0PNVU10N VZ 3P13PQ0d
ibmng
Canon biro oprema - salon pohištva
Jediniščica 27,68000 Novo mesto, Slovenija
tel./fax. (068) 26-004
V NOVEM MESTU ODPIRAMO NOV RAZSTAVNO PRODAJNI SALON POHIŠTVA, ZATO VABIMO K SODELOVANJU
— komunikativnega prodajalca z večletno prakso prodaje pohištva ter tehničnega blaga
ZAHVALA
V 56. letu nas je zapustila draga mama, sestra in teta
MARIJA FERENEC
roj. Kump
iz Stranske vasi 44 b
Ob boleči in nenadni izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje in sočustvovali z nami, darovali cvetje ter pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Urološkega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, govornici za poslovilne besede, pevskemu zboru Ruperčvrh za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
Življenje celo si garalo, vse za hišo in družino dala, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 59. letu nas je po težki bolezni zapustila draga mama
JOŽEFA
MAHNIČ
v
roj. Žužek
z Rihpovca
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše, ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi zdravstvenemu osebju Infekcijskega oddelka, kolektivom Zupančič, Trimo in Ginekološko-porodniškemu oddelku, pevcem, g. župniku ter govornici za poslovilne besede.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 58. letuje umrl
FRANC
KASTELIC
iz Pangrč Grma 12
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in vsem, ki so nam kakorkoli pomagali ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za opravljen pogreb.
Žalujoči: mama, bratje Janez, Jože in Stanko ter sestra Marija z družino
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage mame, babice in sestre
MARIJE BRADAČ
iz Loške vasi 13
se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje in pokojno pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevskemu zboru, govorniku in duhovniku. Vsem še enkrat hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to je vzela zemlja.
A v domu ostala je praznina, v naših srcih težka bolečina
V 87. letu je dotrpel naš ata
ANTON KLEMENČIČ
Goriška vas 15, Mirna Peč
Hvala vsem, ki ste lajšali njegovo trpljenje in našo bolečino ob njem.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Življenje si celo garala vse za hišo in družino dala le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok
Ob izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete
MINKE
ŽIČKAR
iz Leskovca pri Krškem
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in besede tolažbe, darovali vence, cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč, denar, namenjen cerkvi, in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžm dr. Sitarjevi, sosedom Pečnik, g. župniku za lepo opravljen obred, g. Zičkarju, kolektivu CP Novo mesto, cerkvenim pevcem in pevcem s Senovega za zapete žalostinke. Zahvala tudi vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali, pa niste bili posebej imenovani. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
•> Trn. irnuM uka -»«t >■■■■ « TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI V TEM TEDNU VAS ZANIMA prodam -KUPIM - MSFST - 7F«ITHr MHIIIIBE - BAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 2. septembra - Štefan Petek, 3. septembra - Dora Sobota, 4. septembra - Zalka Nedelja, 5. septembra - Lovrenc Ponedeljek, 6. septembra - Zaharjja Torek, 7. septembra - Marko Sreda, 8. septembra - Marija
LUNINE MENE
9. septembra ob 8.26 - zadnji krqjec
kino
BREŽICE: Od 2. do 4.9. (ob 20.
uri) ameriški akcijski film Ubežnik.
4.9.	(ob 18. uri) in 4.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Wayneov svet.
8.9.	(ob 20. uri) ameriška komedija Ostanite še naprej z nami.
ČRNOMELJ: 3.9. (ob 20. uri) in
5.9.	(ob 18. in 20. uri) ameriška družinska komedija Ninja želve 3 -Gremo naprej. 4.9. (ob 20. uri) ameriški gangsterski film Boter III.
METLIKA: 3. in 5.9. (ob 20. uri) ameriški gangsterski film Boter III.
NOVO MESTO: Od 2. do 5.9. (ob 18. in 20. uri) ameriška erotična drama Nespodobno povabilo. Od 6. do
8.9.	(ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Made in Amerika.
kmetijski stroji
STAREJŠI RABLJEN TRAKTOR,
do 50 KM, kupim. » (061)738-619.
AGROIZBIRA trgovina Slavko Prosen, nudi najceneje akumulatoije Vesna in Topla, gume za traktoije Barum, rezervne dele za traktoije Deutz, Tomo Vinkovič, kosilnice BCS, Ursus, Zetor, IMT, Fiat Štore. Cene so ugodne. Pokličite nas in se prepričajte! ® (064)324-802.	3221
MALO RABLJEN TRAKTOR Tomo Vinkovič 418, traktorsko prikolico, brano in plug ugodno prodam, ® (0608)79-652.	3278
taBakcim d.0.o.
export-import
Velika Cikava 25, Novo mesto tel. (068)322-625,23-826
vam nudi:
—	traktorje: Universale, Carraro, Same, TV, Goldoni...
—	priključne kmetijske stroje: iz programa SIP, TKM.OLT, STROJNA, BA-
TUJE, TAJFUN, AGRO-MEHANIKA...
—	ročno orodje: škarje za vinogradništvo, sadjarstvo, lopate, sekire, macole...
—	gume za kmetijski, osebni in tovorni program...
—	kardane, kletarsko opremo, kosilnice BCS...
—	Za nakup kmetij.
mehanizacije nudimo
ugodne kreditne pogoje za dobo do 6 let.
AKCIJA: RADIATORJI
za centralno ogrevanje
in AKUMULATORJI za
vse vrste vozil.
Priporočamo se!
d.o.o.
ztno
Gmajna 6, Raka tel. (0608) 75-086
nudi ugodno:
umetna gnojila, škropiva, semena, kmetijsko mehanizacijo, gradbeni material in ostalo.
umetna gnojila:
15x15x15 900 SIT NPK 7x20x30 1.230 SIT sladkor vreča: 3.499 SIT
Odprto vsak dan od 8. — 17. ure,
sobota od 7. — 12. ure.
Tel.: (0608) 75-086
TRAKTOR IMT 539, letnik 1992, prodam. ® (068)87-717, zvečer. 3286 KULTIVATOR MUTA, rotacijski
TV, 18 KM, letnik 1980, v dobrem stanju, ter vitlo za vlečenje drv ali oranje prodam. «(0608)34-968.	3292
SILOKOMBAJN Sip Vihar 80 E prodam. ® 42-744.	3340
TRAKTOR TORPEDO X 55 A Evro, s čelnim nakladačem Riko TN 360 A, letnik 1989, pogon na vsa 4 kolesa, ugodno prodam. ® (0608)68-189.
TRAKTOR UNIVERZAL in pralni stroj prodam, ® 84-873.	3363
PREMIČNI PLUG Batuje prodam. Muren, Črmošnjice 41, Novo mesto.
kupim
VINOGRADNIKI, POZOR!
UVOZ RABLJENE VINOGRADNIŠKE OPREME IZ ZRN
-	avtomatske stiskalnice
-	samohodne škropilnice
-	ozki traktorji
-	mali goseničarji
-	vinske črpalke,
-	polnilnice, filtri. Obnovljeni, brezhibni, rezervni deli zagotovljeni! Inf.: tel. (0608) 75-306.
Kerin, d.o.o.
OBNOVA SKLOPK IN ZAVOR Ardro 24 68274 Raka
PISARNIŠKO rabljeno opremo ku-pimo. ® 21-764, popoldne. 3358
motorna vozila
JUGO 45, letnik 1991, prevoženih samo 5.900 km, registriran do 20.3.1994, prodam. «(068)43-803.	3280
JUGO 45 prodam. ® 73-206. 3282 ŠKODO FAVORIT 136 L, bele barve, letnik 1991, registrirano do 2/94, in 126 P, letnik 1986, registriran do 6/94, prodam. Baržič, Mestne njive 6, ® 28-262, zvečer.	3290
R 5 CAPUS D, star 1 leto, prodam. ®
25-	508.	3294
Z 101, letnik 1983, registriran do
3/94, prodam. ® 85-903.	3300
LADO RIVO 1300, letnik 1989, ugodno prodam. ® 84-878.	3302
JUGO KORAL 45, letnik 1988, registriran za celo leto, 46.000 km, prodam. ®
26-	696.	3303
Z 128, letnik 5/90, dobro ohranjeno,
ugodno prodam. ® (061 )346-149, po 16. uri.	3307
GOLF D, S paket, letnik 1985, prodam. ® 78-349.	3308
JUGO 45 AX, letnik 1988, prodam. ® 73-662.	3310
JUGO 55, letnik 1990, prodam. » 26-734.	3312
WARTBURG KARAVAN, letnik 1983, prodam. Ante Pavlovič, Vojinska 5, Črnomelj.	3314
VW PASSAT, starejši letnik, obnovljen, v odličnem stanju, registriran do 8/94, ugodno prodam. W 65-036. 3318
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelf, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornlž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mo/ca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje
1.100	tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.200 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dmga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.550 tolarjev, na pn/i ali zadnji strani
3.100	tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.750 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in lilmi: ^^Jratika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
GOLF JX D, troje vrat, rdeč, lepo ohranjen, registriran za celo leto, prodam. Cena po dogovoru. W 65-135.	3321
LADO SAMARO 1300/3V, 5P, letnik 10/89, prodam. ® 28-853.	3339
JUGO 45 KORAL, letnik 1989, prodam. Plantan, Veliki Podljuben 1, ® 43-698.	3342
Z 101, letnik 1988, prodam. ® 25-195.	3344
R 5 CAMPUS, star 2 leti, prodam. ® (068)47-601, od 16. ure dalje, Jože Mandelj, Brezovica 34, Mirna.	3356
GOLF JGL D, letnik 1985, registriran do 11.4.1994, prodam. ® 27-722.
GOLF, letnik 1986, prodam. ® 27-142.	3365
TERENSKO VOZILO 4 X 4 750, diesel, letnik 1991, prodam. ® 23-287._ LADO 1200, letnik 1977, registrirano do 1/93, prodam za 800 DEM. Belingar, V brezov log 3, Novo mesto, ® 24-957.
4470
UGODNO PRODAM lancio Y 10, letnik 1986, fiat cromo, letnik 1989, fiat uno 45, letnik 1991, in jugo 55, letnik 1989. ® 28-714.	3374
UNO 45 S, letnik 87, prodam ali - ■ ■ “7—90.
zamenjam za R 4 1. 89 23-585.
. ® (068)
caoišlMDra AVTOHISA
Servisno prodajni center Ločna 48,
68000 Novo mesto
RENAULT
prodaja celotnega programa vozil RENAULT ugodni kreditni pogoji, leasing R5, CUO, dobava takoj odkup in prodaja rabljenih vozil
NOVO NOVO NOVO
krediti za nakup vozil na 4 leta
Tel. (068) 324-533
posest
stanovanja v Novem mestu, Črnomlju, Šr	^ "
—	sl
imarjeških Toplicah in Soteski
—	trgovino in picerijo v Novem mestu, poslovne prostore v N. mestu
—	gradbene parcele za hiše v Novem mestu, Smolenji vasi, Semiču, Brusnicah in Suhadolu.
—	vikende v okolici Novega mesta, T rebnjega, Črnomlja, Metlike in Šentruperta
—	kmetije v Stopičah, Brestanici (Raztez) in več kmetijskih zemljišč ter gozdov v okolici Novega mesta, Črnomlja, Trebnjega in Rake, v Gabrju in Jumi vasi
—	zidanice z vinogradi v Beli krajini, v okolici Trebnjega in N. mesta
—	zamenjamo dvosobno stanovanje s trosobnim in večjim v N. mestu
—- v najem oddamo poslovni prostor na Bregu v N. mestu za mirno dejavnost
tel. (068) 22-282 (od 8. do 18. ure)
POSESTVO z nekaj zemlje in obnovljeno hišo prodam. Informacije: Srečko Šaurin, Rovišče 16, Studenec. 3331 TRAVNIK - del gozda, v Jelšah pri Otočcu, velik 52 a, in vinograd s starim hramčkom na Malem Vinjem vrhu, velik 21 a, ter gozd nad Prečno, velik 110 a, prodam. Fink, Dobrava 50, Otočec (novo naselje).	3371
preklici
FRANČIŠKA GRUBAR, Stranska vas 31, preklicujem sleherni odvoz premoženja premičnin.	3317
HIŠO Ob Težki vodi 60 prodam. Cena po dogovoru. W 27-284.	3281
V	SODRAŽICI prodam zazidljivo
parcelo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo. ® (061)860-398, od 14. do 15. ure ali po 21. uri.	3287
V	OKOLICI NOVEGA MESTA
kupim zazidljivo parcelo. ® 25-541, zvečer.	3289
PARCELO, (sadovnjak), možna zazidava, velikosti 1718 m2, v Grobljah pri Šentjerneju, prodam. Informacije na ® (061 )51 -710 in (068)22-441, interna 204, dopoldan.	32%
STAREJŠO HIŠO v Sevnici z lepim vrtom prodam. ® (061)876-123. 3298 VINOGRAD s 470 trtami na Hrastu pri Suhoiju prodam. ® 26-661.	3305
ZAZIDLJIVO PARCELO v Kostanjevici na Krki prodam. * (061)315-031.	3309
ZAZIDLJIVO PARCELO v Šmav-ru pri Trebnjem prodam. Voda in elektrika na parceli. Cena po dogovoru. Informacije na ® 46-650, popoldan. 3330
OBNOVLJEN VINOGRAD s 450 trtami, v bližini Črnomlja, z zidanico -vikendom, in 24 a travnika prodam za 23.000 DEM. »(061)558-118.	3369
LEKAN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
NEPREMIČNINE
Prodamo:
— hiše v Novem mestom okolici, Dol. Toplicah, Črnomlju, Sevnici, Trebnjem, Vinici
prodam
PRISRČNE 6 tednov stare špringer španjele zelo poceni prodam. » 44-627.
3283
NOV MIZARSKI STROJ, porav-nalko, debelinko širine 26 in in leseno po-ravnalko širine 40 prodam. » 23-302
3284
GROZDJE ŠMARNICO in otelo prodam. Jožica Hočevar, Zloganje 32, Škocjan, »(068)76-546.	3285
OKOLI 100 KOM votlakov (BH 4) prodam. ® 28-267, zvečer. 3295 NOVO GORSKO KOLO, rabljen kombiniran štedilnik in brezžični telefon poceni prodam. ® 25-442.	3306
TELICO, brejo 4 mesece, prodam. ® 65-143.	3316
OHRANJENO DNEVNO SOBO (trije regali, kavč, dva fotelja, mizico) poceni prodam. ® 21-456, popoldan.
3320
1320 KOM. nove strešne opeke Strešnik prodam. ® 22-025.	3323
HRASTOVO KAD prodam. * 73-708.	3325
KVALITETNA BUKOVA DRVA in grozdje belokranjskih sort prodam. ® 56-022.	3326
KVALITETNO GROZDJE, 1500 kg kraljevine in rizlinga, 700 kg modre frankinje, 1000 kg žametne črnine in 300 kg šentlovrenke prodam.»(068)58-081.
3328
GROZDJE ŠMARNICO prodam po zelo ugodni ceni. Matjan Marjetič, Seganje 3, Škocjan.	3333
HRASTOVA METRSKA DRVA prodam. Dragovan , Svtžaki 9, Metlika.
3334
HRASTOVO KAD, 900 1, staro 15 let, v dobrem stanju, prodam. Branko Umek, Kamenško 17, Šentjamž. 3335 KORUZO na rastilu prodam. ® 78-137.	3338
TELICO, brejo, prodam. ® 25-233, Smolenja vas 41.	3341
GROZDJE ŠMARNICO prodam. ® 73-228.	3345
NA ZALOGI imamo nekaj italijanskih kombiniranih vozičkov s kombinacijo stolčka in sedeža za v avto. Cena zelo ugodna, na dva obroka. ® (068)26-331.
3346
ZAMRZOVALNO SKRINJO, 410 1, Gorenje, zelo malo rabljeno, ugodno prodam. ® 43-790.	3349
VINSKE SODE, 2001,3001,5001 in 15001, ter sode za tropine, 400 1 in 6001, prodam. ® 27-977.	3353
RABLJENO PEČ na trda goriva za centralno kurjavo prodam. ® 27-364.
KRZNENO JAKNO, NUTRIJA, št. 40, prodam za 600 DEM. » 25-986.
3362
KUHINJSKE ELEMENTE ugodno prodam. ® 28- 505.	3364
HARMONIKO Weltmeister, 80 -basno, prodam. ® 43-792.	3366
MLIN ZA GROZDJE, lesen, in prešo prodam. » 23-664.	3373
UGODNO PRODAM sedežno garnituro (dvosed, trosed, kot 40.000,00 SIT), štedilnik (2 plin, 2 elektrika 25.000,00 SIT), regal za dnevno sobo 50.000,00 SIT. ® 068/20-524.
razno
Zasebno podjetje VITA, marketing, trgovina šport, d.o.o. Trebnje, Rimska cesta 33 68210 Trebnje
objavlja prosta dela in naloge:
RAČUNOVODJA IN POSLOVNEGA SEKRETARJA
Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev pričakujemo od kandidata:
-	izkušnje na področju računovodstva
-	znanje dela z računalnikom
-	samoiniciativnost.
Prijave in Informacije: tel. (068) 44-990.
ANGLEŠKI JEZIK za osnovne in srednje šole poučujem, tudi prevajam. ® 21-747.	3372
INŠTRUIRAM vse za osnovno šolo in angleščino za srednjo šolo - učitelj. ® 21-215.	3357
YURENA šola tujih jezikov
Ul. Marjana Kozine 49A Novo mesto tel./fax: 23-434
Vpis v tečaje angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika za otroke, mladino in odrasle.
Vpis vsak dan od 8. do 11. ure dopoldan po telefonu ali osebno.
•>HONEY MOON«
Izdelovanje in sposojanje poročnih oblek ter dodatkov, tudi za obhajilo in birmo.
Cesta herojev 34 Novo mesto
tel. (068) 28-301,25-259
Del. čas: 10. — 12.; 16. — 19. sobota: 10. — 12.
SEJEM ŠKOCJAN
Obveščamo vas, da bo v soboto, 4. septembra, in vsako nadaljnjo prvo soboto v mesecu pri gostilni Marinčič v Škocjanu živinski sejem in sejem rabljenih kmetijskih strojev.
TONSON
izobraževanje d.o.o. tel. 85-882
jesenski vpis v tečaje tujih jezikov, ki bodo na Oš Grm v Novem mestu
NOVO V TREBNJEM
FOTOGRAFIRAMO za dokumente in ostalo UOKVIRJAMO slike-gobeli-ne ter priznanja PRODAJAMO fotomaterial |in ročne ure
Vabimo vas na avtobusno postajo Baragov trg 1 v Trebnjem (stara šola) vsak dan od 8. do 17. ure,ob sobotah od 8. do 12. ure.
Cene nizke — kvaliteta dobra! Se priporočamo!
POSLOVNI LOKAL v Črnomlju, Mirana Jarca 9, oddam. Informacije na ® (064)631-480.	3291
V	BLIŽINI NOVEGA MESTA najamem prostor za skladišče velikosti cca 20 m2. ® 25-433, po 16. uri. 3304
KLAVIR, synthesizer in glasbeno teorijo poučujem. » 23-146.	3319
V	NAJEM ODDAM večji poslovni prostor ob glavni cesti v Trebnjem, primeren za obrt ali skladišče. ® 44-459.
TRfjOViNA 7 c,lAsbili
Šmihelska 19, Novo mesto tel. (068) 23-820
Delovni čas od 15. do 19. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
NOVO V NOVEM MESTU
Nudimo vam vse vrste glasbil in glasbene opreme za otroški in profesionalni program priznanih domačih in tujih proizvajalcev.
AVTOŠOLA IDA,d.o.o.,Črnomelj
Vabi kandidate v pospešeni tečaj CPP A, B in C kat.
Pričetek tečaja: ČRNOMELJ 8. 9. ob 19. uri v kinodvorani METLIKA 10. 9. ob 19. uri v Beti
Prijavite se lahko pri IDA, d.o.o..Desinec 1 a, tel.: 52-098. Trgovini Mercator-Steklo Metlika ali ob pričetku tečaja.
POSEBNA PONUDBA:
Izposoja učbenikov in možnost preverjanja znanja z računalnikom, popust za dijake.

d.o.o.
TREBNJE, Kolodvorska 1
V Betonalu Trebnje vam nudimo:
—	vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo
—	peske s prevozom
—	cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki)
—	posojamo opažne plošče
tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068)45-652
Se priporočamo!
FRANCOZ NAD FRANCOZI
Ul PEUGEOT
SPCTERZIN
SERVISNO PRODAJNI CENTER
tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje
KOP LONGAR d.o.
Zelo ugodna prodaja:
—	snegolovi s preprosto montažo
—	kompresorji od 25 do 500 litrov
—	dvigala, konzolna, manj-
gg
Tel. (068) 84-647
Wm^
ELEKTROINSTALACIJE
vseh vrst izvajamo hitro, kvalitetno in po konkurenčnih cenah, z našim ali vašim materialom. »UTRIS«,d.o.o., Šran-ga 28, 68216 Mirna Peč, tel./fax. (068) 78-211.
službo dobi
MIZARSKEGA POMOČNIKA
sprejmem. Plača dobra. Kamnogoriška 8, Ljubljana, ® (061)191-207.	3279
RAZLIČNE VRSTE samostojnih del z naslovi za nabavo materiala in za prodajo blaga nudim. Kerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana - Dobrunje. 3299 EKSKLUZIVNI KAFIČ v Krškem zaposli 4 dekleta za strežbo. Stanovanje je. »(0608)33-044.	3311
DEKLE ali pripravnico v okrepčevalnici ter žensko za štiriumo čiščenje zaposlim. ® 85-150, interna 23.	3315
MODNO ŠIVILJSTVO VESNA išče krojačico ali šiviljo za izdelovanje oblačil po meri. * 21-149.	3327
BIFE V NOVEM MESTU zaposli mlajše dekle za delo v strežbi. * 25-781.
ČE IMATE voljo in želite zaslužiti, se oglasite v torek, 7.9., ob 19. uri v hotelu Ilirija Ljubljana.	3337
AVTOKLEPARSTVO, AVTOLI ČARSTVO Velkavrh, Prečna, zaposli avtomehanika za delo v FMC elektronski optiki. Pogoj: poklicna šola in odslužen vojaški rok. Zaželjena praksa. 3347 GOSTIŠČE LOKA zaposli šefa strežbe in natakarje. ® 21-764, popoldan.
Z DODATNIM PRIJETNIM DELOM lahko pridete do vašega življenjskega cilja. Kdor si to želi, naj pokliče na » (063)772-945, od 20. do 22. ure.
MLADO samostojno natakarico zaposlim. Okrepčevalnica Palček, » 25-952.	3359
PRIJETNA, sposobna natakarica dobi delo. * (068)58-426.	3360
stanovanja
DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, in klet prodam.» 26-782, popoldan.
V SEVNICI prodam trisobno stanovanje, 55 m2, in klet.»(065)27-550,24-158.	3297
PRITLIČNO dvosobno stanovanje na Kristanovi v Novem mestu prodam.» (068)26-939.	3301
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam ali zamenjam za manjše. » 28-582.	3313
GARSONJERO v Novem mestu, 22.30 m2, prodam. » 25-793.	3322
SOBO v Novem mestu oddam fantoma. »(068)24-387.	3324
STANOVANJE, 42 m2, zamenjam za garsonjero. » 25-339.	3343
KOČEVJE - CENTER. Garsonjero s centralno in telefonom zaradi selitve prodam za 26.000 DEM. » (062)634-177, od 17. do 18. ure.	3352
STANOVANJE V KRŠKEM, 70 m2, prodam. Tone Kaplan, Pot na Črnile 9 a, Leskovec, * (0608)31 -796.	3355
DOLENJSKI UST
2298) 2. septembra 1993
prevoz' pokojnikov	u tujine prodaja pogrebnega materiala c *J «11 &'i	ureditev pokojnikov 1	.	1 J Al 1 w	*	ufe)anJe dokumentov v zvezi v pokojniki I	Leopold Oklesen	•	kompletne stomve pn pogrebih I	• vlom ve v zvezi z upepelitvijo I	IV KOKU / /	•	posredovanje vencev in cvetja 1	NOVO meStO	*	posojanje mrtvaškega odra, 6e kupite tudi gj	material o	• izredno konkurenčne cene '	• brezplačen prevoz do 20 km I	tel.: (068) 323-193	•	I0K popust ob takojšnjem plačilu 1	mobitel: 0609-615-239	•	možnost plačila na 3 čeke ali ? obroke		Družbeno podjetje Hortikultura, plantaže in	.......	.	. gradnje Brežice	f izbranim delavcem bo sklei^eno delovno razmerje za nedo- objavlja prosto delovno mesto	Nastop dela možen takoj. vodja finančno računovodske službe	Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Hortikultura, plantaže in Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:	gradnje Brežice, Gornji Lenart 28/a, 68250 Brežice. —	visoko izobrazbo ekonomske smeri —	3 leta delovnih izkušenj	Kandidate bomo izbrali v 15 dneh po končanem zbiranju prijav			
					
ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvo-vali ob uri slovesa od naše drage mame -	in babice f^l!	MILKE dt.	JAKOPIN l Mirne na Dolenjskem Še posebej hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti na pokopališču sv. Helene pri Mirni. Hvala vsem za izraze*sožalja, sosedoma Dragi Bon in Milanu, govornici Pavli Hrovat, organizaciji ZB Mirna in Društvu upokojencev Mirna. Sin Stojan in hči Nataša z družino		V 79. letu starosti nasje po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, stara mama in PNI* IVANKA L-	ŠTEFANIČ iz Gor. Dobravic 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo družini Rus za nesebično pomoč med boleznijo, govornikoma Tereziji Kralj in Alojzu Štefaniču, sodelavkam in sodelavcem kolektivov Komet, Beti in Novo-teks iz Metlike za podarjeno cvetje in denarno pomoč, pevkam za zapete pesmi ter g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od pokojnice na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni			ZAHVALA V 93. letu starosti nasje po krajši bolezni zapustila naša draga mama, babica, prababica, ^SjrS^	teta in botra fcg -	JOŽEFA Ijmf . CERKOVNIK E	rojena Koligar z Gor. Vrhpolja 1 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojno mamo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za podatje-ne vence, cvetje in sv. maše, g. kaplanu za obiske in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni
					
ZAHVALA Če bi koga solza obudila, ne bi tebe črna zemlja krila ^	V 78. letu starosti nas je nepričakovano zapu- stil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, ... M	svak in tast JANEZ GRABNAR z Jelševca pri Trebelnem Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivoma Dolenjke in Termotehnike, pevcem in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi		^	ZAHVALA V 50. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mamica in stara mama m* ' ~	f	TEREZIJA J	FRANKO iz Vel. Brusnic 68 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in nadvse dobrim sosedom, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Kirurškemu oddelku intenzivne terapije Novo mesto, Komunali Novo mesto, Revozu, govornikoma, pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni		Z t( t N	r '	Hj	ZAHVALA V 63. letu starosti nasje nepričakovano zapustil naš dragi mož, oče ter stari oče ^4^ JANEZ TURK H	Sela pri Zajčjem Vrhu 12 ahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v ;žkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnemu darovali Cvetin sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Pose-ej se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Internega oddelka bolnice ovo mesto ter g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, le srce in duSa ve, kako boli, ko več te ni
Ob boleči izgubi ljubega sina, brata, strica in nečaka
DEJANA BEVCA
iz Dolenjskih Toplic
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo delavcem tovarne BOR Dolenjske Toplice, pevskemu zboru, gospodu župniku in gospodu kaplanu za opravljen pogrebni obred, gospodu Dragu za odigrano Tišino, mladincem in mladinkam, posebno Barbari za izrečene poslovilne besede, ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in bili z nami v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem, ki ste našega Dejana pospremili na njegovi zadnji poti ter zasuli njegov prerani grob s prelepim cvetjem.
Žalujoči: mamica, ati, brat Bojan z družino in ostalo sorodstvo
Dolenjske Toplice, 26.8.1993
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga žena, teta, sestra in botra
MARIJA STARIHA
rojena Rauh
z Osojnika 8
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, nam darovali cvetje in izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Mariji Plut ter zdravnikom in drugemu osebju Internega oddelka in Kirurškega oddelka, intenzivna nega, Splošne bolnice Novo mesto. Iskrena hvala Jam Jakša in Mariji Bezeg za poslovilne besede, pevkam za zapete pesmi in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki so pokojno v tako velikem številu pospremili
na zadnji poti.
Žalujoči: mož Lojze v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
V 94. letu starosti seje tiho poslovila od nas in odšla v novo življenje naša ljuba mama, stara mama, prababica, sestra, teta in botra
MARIJA
BREGAR
iz Zavinka pri Škocjanu
ZAHVALA
V 67. letu starosti nasje mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in dedek
NIKOLAJ
ROGINA
iz Drage pri Sinjem Vrhu
ZAHVALA
V 54. letu starosti nasje po kratki in težki bolezni zapustil dragi mož, oče, sin in brat
FRANC ZIST
iz Metlike
Iz srca se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, vence, cvetje, sveče in podatjene sv. maše. Posebna zahvala trgovskemu podjetju Dolenjka iz Šentjerneja za lepe vence, obisk in izrečeno sožalje, g. župniku za obiske, spremstvo na zadnji poti in lepo opravljen obred ter cerkvenim pevcem za lepo petje. Posebna zahvala pevcem iz Šentjerneja za lepo zapete žalostinke na domu in ob grobu in vsem, ki ste našo mamo tako številno spremili na zadnji poti. Vsem Bog plačaj!
Žalujoči: sinovi Ivan, Tone, Jože, Lojze, Franci in Stanko in hčere Ivanka, Mimi, Tončka, Fani in Zofka z družinami.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Nama Kočevje, sodelavcem Pionirja, Teg mehanizacija Novo mesto, dr. Igorju Bostiču, GD Sinji Vrh, LD Sinji Vrh, govornikoma Francu Žalcu in Dušanu, g. župniku za lepo opravljen obred in Nevrološkemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Slavica, sin Ivan, hčerka Romana z družino ter bratje in sestri
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Župančičeve ul. 12, sodelavcem SOB Metlika, sodelavcem Kometa, članom Ribiške družine Metlika, Wagne, Ronchija in ostalim znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala osebju metliškega Zdravstvenega doma, posebno dr. Blažu Mlačku in sestri Anici Vraničar, osebju Splošne bolnice Novo mesto, g. župniku za lepo opravljen obred, govornikoma g. Milanu Travnikaiju in predsedniku Ribiške družine Metlika Antonu Klepcu za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
IM			
			■HhH
Pater Peter
V nedeljo ob osmih je v prepolni cerkvi v novomeškem frančiškanskem samostanu zadnjič “uradno" maševal pater Peter Lavrih, priljubljeni redovnik, dolgoletni gvardijan samostana in župnik župnije sv. Lenarta. V ponedeljek je odšel na duhovne vaje v Asisi, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega, ustanovitelja frančiškanskega reda, prihodnji teden pa se bo pridružil družini v frančiškanskem samostanu na Viču v Ljubljani, kamor ga je vodstvo slovenske frančiškanske province “po treznem premisleku in skrbnem posvetovanju glede na potrebe provincije in Tvoj blagor” prestavilo po 10 letih bivanja v Novem mestu.
Tako se pater Peter vrača prav v tisti samostan, iz katerega je bil pred 10 leti dodeljen v Novo mesto. “Trideseti rojstni dan sem praznoval še na Viču, štiridesetega pred kratkim tukaj v Novem mestu, kje bom petdesetega, pa ne vem,” se zasmeje ta dobrovoljni, radoživi in nadvse dejavni človek, ki v desetletju, preživetem v Novem mestu kot samostanski predstojnik in župnik, pušča za sabo veliko opravljenih del. Pod njegovim vodstvom in v njegovi organizaciji so obnovili podružnične cerkve - zlasti slaba je bila tista na Potov Vrhu - v samostanu pa so v tem času usposobili veroučne učilnice, uredili prostor za bogato in pomembno frančiškansko knjižnico, uredili zapleten način ogrevanja samostana in cerkve s pomočjo toplotnih črpalk. Na slovesnost po končani obnovi starega oltarja jeseni letos pa bo pater Peter, ki je začel tudi to delo, prišel kot gost. Seveda je ta gost mišljen bolj tako, da bo prišel od drugod, da ne bo več član novomeške frančiškanske družine, ki sedaj, ko je on odšel, šteje še štiri patre ter diakona in samostanskega brata. Sicer pa so frančiškani po vsem svetu ena sama velika družina. Na svetu jih je okoli 20.000, v Sloveniji pa kakih 100.
Pater Peter je pravzaprav že “star" Novomeščan. V tem mestu
je namreč končal gimnazijo. Kot kmečki fant iz Velikih Dol ob Temenici je osemletko končal v Velikem Gabru. “Sem najstarejši treh otrok in oče je hotel, da hodim v šolo v Vel. Gaber, ne pa v Šentvid pri Stični. V Veliki Gaber sem se lahko vozil s kolesom in sem takoj po pouku prišel domov, kjer je bilo treba delati na kmetiji. Očetu ni bilo nič prav, ko sem se odločil za gimnazijo, kajti kot najstarejši naj bi prevzel kmetijo. ” Takrat je v novomeško gimnazijo samo iz Lavrihovega letnika hodilo 5 fantov, ki so stanovali pri frančiškanih. "Najlepši so spomini na dijaška leta v Novem mestu, na sošolce in profesorje. Čudovit čas, poln doživetij...” mu spomin zaplava v mlada leta. Kot anekdoto pove, kako mu je profesor fizike govoril, da njemu ni treba znati fizike, da je dovolj, da zna šteti, da bo znal bero prešteti. “Danes mi pa pri kakšni na-berki poočitajo, da sem se preveč učil šteti... ” Kot gimnazijec, pravi, da je imel ogromno časa, tako da je ob šoli in življenju v samostanu lahko počel še vrsto stvari. Tako je med drugim hodil v tečaj ikebane - "Blažen med ženami, ” se zasmeje - kajti že od nekdaj ima veliko veselje z rožami in hortikulturo in kot dijak je v samostanu skrbel za te stvari. “Patri so z nami mladimi fanti pametno ravnali. Niso nam prepovedovali, ampak so nas usmerjali. No, če bi bilo treba na ples, so pa vedno našli kakšno nujno delo in opravilo za nas. In tako še danes ne znam plesati in na ohcetih, ko bi katera tudi z mano zaplesala, se moram izgovarjati, ,da papež ne pustijo’."
Papež so pa očitno precej bolj tolerantni, ko gre za kakšne druge posvetne radosti. Tako se na papeževo prepoved pater Peter ni nikoli izgovarjal, če se je bilo treba z družbo poveseliti v samostanski vinski kleti. “Nikoli ni nihče tam plačal vina, pa vendar so govorili, da je moje vino najdražje. Tam smo se marsikaj dogovorili in zmenili za dela v samostanu. Če bi čakal samo na miloščino, ne bi nič naredili. Tako pa... saj vse ostane samostanu in mestu. ”
Pater Peter je tudi komisar slovenske frančiškanske province za sveto deželo in kot tak zadolžen za propagando dežele, v kateri so frančiškani že 800 let varuhi svetih krajev. Šestnajstkrat je že bil tam in s sabo kot organizator in razgledan vodič popeljal skupaj kakih 600 ljudi.
ANDREJ BARTEU
Še miss Loka 93
V soboto, 11. septembra, izvolitev najlepše.
NOVO MESTO - Prireditvam ob otvoritvi prenovljenega gostišča na Loki in uvodu v sklop prireditev pod naslovom Jesenski večeri na Loki se bo v soboto, 11. septembra, ob 20.30 pri-
• Korajža velja, prijave s celimi naslovi pošljite do petka, 10. septembra, na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 130, 68000 Novo mesto, s pripisom “Miss Loka”.
družila še izvolitev miss Loka 93, popestrena z modno revijo. Pokrovitelj prireditve je Dolenjski list, zato vabimo dekleta, da se v čim večjem številu prijavijo za sobotni nastop. Vse nastopajoče čakajo lepe nagrade. Nobenih omejitev ne postavljamo, važno je le, da ste dovolj simpatične. O tem, kateri bo šel laskavi naslov miss Loka 93, bo odločala posebna žirija, posebna nagrada pa bo pripadla tisti, ki jo bodo za najlepšo izbrali gostje. Voditeljica večera bo Saša Gerdej.
Na Otočcu zmagala dolenjska lepota
Miss Otočca ’93 je Aljana Vene iz Karteljevega, spremljevalci pa Irena Demšar iz Škofje Loke in Šentjernejčanka Suzana Nosan - Polfinale bo v Krškem
KITARA ZA NAGRADO
NOVO MESTO - Počitnice so za nami, in ker smo tudi v našem uredništvu radovedni, kako ste šolarji preživeli julij in avgust, smo se odločili, da vas povabimo k pisanju. Napišite, kako ste preživeli dva brezskrbna meseca. Pisanje je lahko šaljivo, resno, resnično, izmišljeno, kakor pač hočete, in najhojši spis, ki ga bomo do ponedeljka, 13. septembra, prejeli v naše uredništvo, bomo nagradili s kitaro. Seveda bomo spis, ki ga bo posebna žirija ocenila za najboljšega, tudi objavili. Nagrada je vabljiva, zato na delo! Svoja počitniška doživetja pošljite na naslov: Dolenjski list, Glani trg 24, p.p. 130, 68000 Novo mesto, s pripisom “ Počitnice”.
OTOČEC - Še ne 19-letna Aljana Vene iz Karteljevega je bila v soboto zvečer v motelski restavraciji z očmi stroge komisije in z enoglasno odločitvijo publike izbrana za miss Otočca ’93. Čeprav se je na Otočcu zbralo kar dvanajst lepotičk iz raznih slovenskih mest, sta bili izbrani tudi za Aljanini spremljevalki dekleti dolenjske krvi. Prva, Irena Demšar, je sicer doma iz Škofje Loke, vendar je njena mati Brulčeva iz Gabrja pod Gorjanci. Z drugo spremljevalko je bila proglašena Suzana Nosan iz Šentjerneja. Vse tri bodo Dolenjsko zastopale na polfinalnem lepotnem tekmovanju, ki bo v petek, 10. septembra, v klubu “Pacifik” v Krškem. Če dolenjska lepota res kaj velja, bomo Aljano, Ireno ali Suzano morda videli na izboru za miss Slovenije v Portorožu ali celo na izboru za miss sveta v mestu Sun City v Južni Afriki.
V soboto je bila po dolgem času do zadnjega prostorčka napolnjena motelska restavracija, polno obrazov pa je bilo tudi na oknih restavracije. Po nastopu plesne skupine Copacabana in plesalcev Kazina iz Ljubljane se je v kostimih butika Cobra in Laboda ter kopalkah Lisce predstavilo vseh dvanajst kandidatk. Med Dolenjkami so bile poleg zmagovalke Aljane še Metka Durjava iz Škocjana, Katarina Vrga iz Črnomlja in Katarina Marinč iz Novega mesta. Žirija, ki jo je vodil Marjan Pavlin, eden od lastnikov Diskoteke Otočec - v njej so bili tudi miss Slovenije 1990 Vesna Musič, Matjaž Tomlje, Ivan Zupančič iz Krke Kozmetike in Jože Redek iz Otočca - je izbrala Aljano Vene, ki se ji je že poznalo, da jo je imel “v rokah” Marko Klinc iz Reklam studia, saj je svoje lepotne čare znala pokazati skoraj na profesionalen način.
Na koncu je prav, da izbrana dekleta tudi predstavimo. Aljana Vene je po poklicu tekstilni tehnik, visoka je 175 centimetrov in tehta 57 kilogramov;
po poklicu je kemijski tehnik; visoka je 171 centimetrov in težka 56 kilogramov.
Na koncu omenimo, daje prireditev vodila Renata Mikec, med številnimi darili, ki so jih prejele izbrane mišice, je bil na plesišču restavracije tudi temnordeč alfa romeo spider, ki ga bo Matjaž Tomlje predal miss Slovenije v Portorožu.
JANEZ PAVLIN

v prostem času rada šiva, igra tenis, rada ima pice. Prva spremljevalka Demšarjeva je športnica od nog do glave; visoka je 180 centimetrov in težka 57 kilogramov, streže v diskoteki v Škofji Loki. Druga spremljevalka je Suzana Nosan iz Šentjerneja;
LOVCI OB KRISTAL
KOČEVJE - 20. avgusta je bila kočevska policijska postaja obveščena o vlomu v lovsko kočo na Smuki, ki naj bi se zgodil med 19. julijem in 19. avgustom. Policisti so ugotovili, da je vlomilec odnesel lovcem 6 unikatnih kristalnih kozarcev, steklenico viskija in nekaj zavojčkov cigaret. Vlomilec je vlomil skoz okno in po isti poti tudi odšel. Policisti so mu na sledi.
Kaj je na sliki?
3.000 TOLARJEV ZA NAGRADO - Razen dveh so bili vsi odgovori na nagradno vprašanje prejšnjega tedna pravilni. Na sliki je bila stara brusniška cerkev in tako je na dopisnico zapisal tudiRobert Poredoš, Velike Brusnice 30 a, p. Brusnice, ki bo po pošti prejel denarno nagrado. Prepričani smo, da vas je večina današnjo fotografijo že prepoznala, in z malo sreče boste lahko dobitnik nagrade prav vi. Izpolnjene kupone na dopisnicah pričakujemo do ponedeljka, 6. septembra, na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto.
Kaj je na sliki?...............................
Moj naslov: ...................................
Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
MIŠICA IN SPREMLJEVALKI - Žirija je med 12 kandidatkami za miss Otočec 93 izbrala tri, ki bodo dolenjsko lepoto zastopale na polfinalni prireditvi za Miss Slovenije 93, ki bo v Krškem klubu Pacifik. Na sliki (od leve proti desni): prva spremljevalka Škofjeločanka Irena Demšar, miss Otočca 93 Aljana Vene in Šentjernejčanka Suzana Nosan. (Foto: J. P.)
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Tončki Primožič, Veluščkova 13, Koper. Nagrajenki čestitamo!
1 (2) Sredi noči zvezda žari - ANS. BORISA RAZPOTNIKA 2(1) Ne hiti na Tahiti - ANS. HENČEK
3	(5) Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE
4	(3) Brhko dekle - ANS. ROBERTA PRAPROTNIKA
5	(4) Vse najboljše, draga mati - ANS. VESNA
6	(9) Glejte, že sonce zahaja - TINE LESJAK IN BORUT KLOBUČAR
7	(6) Fantič mlad - ANS, VINKA CVERLETA
8	(-) Vinska pesem - FANTJE IZPOD ROGLE
9	(7) Avemarijo zvoni - ALPSKI KVINTET
10	(8) Najlepša leta - JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI
Predlog za prihodnji teden: Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA.
j/t Udu
Metlika: fantje so za premirje, vendar ne za vsako ceno - V kavarni bi se radi znebili vsiljivega klošarja - Zakaj je terensko vozilo TO tako pogosto na Trški gori?
VABI DISKOTEKA GRAD
ČRNOMELJ - V soboto, 4. septembra, bo ponovno začela obratovati diskoteka Grad. Vabljeni!
Glasujem za:.. Moj naslov:....
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto KUPON ŠT. 34
■M
Prek našega “vročega telefona” zadnji četrtek ni bilo takšnih klicev, ki bi jemali sapo. K. B. iz Metlike je poklical v imenu prijateljev, ki so bili udeleženci v pretepu v kampu v Podzemlju. Povedal je, da so novinarji in oškodovanci stvari precej napihnili. Marsikaj, kar je pisalo v Slovenskih novicah, ne drži, pa tudi v Dolenjskem listu je napisano preveč enostransko. K. B. je povedal, da njegovim prijateljem m vseeno za to, kar se je zgodilo. Dejanje si-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
cer obžalujejo, opravičevati pa se ne nameravajo, saj po njihovem do pretepa ne bi prišlo, če ne bi izzivala druga stran.
Boris z Ratežase sprašuje, če morda nova slovenska vojska pripravlja katero od svojih oporišč tudi na Trški gori. Tja namreč zelo pogosto vozi terensko vozilo s tablico TO 02-233 z visokim častnikom N. F.
V vsakem mestu se najdejo tudi ljudje, ki so sprti z družbenimi normami, zato pa toliko bolj prijatelji z alkoholom. Takšne seveda premore tudi Novo mesto.L. M. seje potožila nad enim od “klošarjev” (tako se imenuje sam), ki ni nič prijazen, nasprotno, vsiljiv je, predrzen in nasilen. Strahuje žene, ki hodijo k maši in litanijam k frančiškanom, boje se ga v mestni kavarni. Prav tu se najpogosteje zadržuje. Gostje, če ne drže v roki svojega kozarca, se za vsebino lahko obrišejo pod nosom, če pride mimo omenjeni osebek. To, da “žica” za denar in cigarete, je nekaj vsakdanjega.
Marija z Gradišča v krajevni skupnosti Šentjernej se je pritoževala nad zanemarjenostjo svoje vasi, skozi katero pelje glavna cesta Novo mesto - Šentjernej. Vse hiše na desni in levi strani ceste imajo gnojnico iz hlevov speljano kar v obcestni kanal, tako da v vročini zaudarja daleč naokoli. Pravi, da bi tudi sami pomagali in vse skupaj speljali v zaprt
kanal. Potem bi lahko uredili tudi pločnike in vsaj eno luč javne razsvetljave. Sprašuje, zakaj je za ene denar, za druge ga pa ni.
efonskem aparatu. Sprašuje se, kako so na njihovem servisu lahko za dobrih deset minut dela lahko zaračunali skoraj 1.000 tolarjev.
Naša rubrika skorajda ne zmore brez psov. Tokrat se je potožilaAn-tonija z Grma. Pravi, da je v torek na cesti med Gostičem na trgu in tržnico opazila nadpovprečno velike pasje iztrebke in obsoja tiste lastnike štirinožcev, ki ne počistijo za seboj. Bralec iz Gotne vasi se je v času, ko se ponovno pripravljajo dirke na Gorjance, obregnil ob okolico motela Prepih na Težki vodi. Brežina cestnega odseka, ki pelje do tega motela, je veliko smetišče, ki spominja na pravo deponijo pločevinastih in drugih “prispevkov” sodobne civilizacije.
J. P.
OBVEZNA SMER NA OTOČCU
OTOČEC - Motelska restavracija prireja vsako soboto plesne večere. V septembru bo obiskovalce zabaval ansambel Obvezna smer. Vabljeni!
Matere z otro	kil	bežal	le	po]	potresu
Močnejši potresni sunek so kot bobnenje oz. močan pok v četrtek doživeli v Dolnjem Brezovem, manj na Blanci in v Sevnici - Prekinjena konferenca					
SEVNICA, BLANCA - “Počilo je, kot da bi trčila železniška vagona. Med 10-letnim bivanjem v Krškem sem preživel kar nekaj potresov v stolpnici, a takega občutka in poka kot med tokratnim potresom ni bilo,” je povedal Andrej Bobek, zaposlen kot komandir na sevniški policijski postaji. Bobek se je priženil v Dolnje Brezovo, naselje na levem bregu Save med Blanco in Sevnico. Na planoti nad magistralno železnico Zidani NJost - Dobova sta si z ženo Lidijo postavila lepo, trdno hišo. Gospa Bobek pravi, da so bili domači med potresom v spodnjih prostorih hiše in so manj čutili potresni sunek, kot bi ga verjetno sicer. “Potresni sunek nam je dvignil keramične ploščice v zgornji kopalnici, betonska plošča, ki smo jo zelo močno armirali, pa ni poškodovana. Na stropu pritlične terase pod omenjeno kopalnico, izoliranem s tervolom in heraklitni-mi ploščami, je fasada samoborka jropokala po stičiščih plošč herak-
V Dolnjem Brezovem je bil četrtkov potresni sunek najmočnejši, zato so bili ljudje, ki so podoživljali neprijetni dogodek, še preteklo nedeljo dokaj vznemirjeni. “Ko je počilo in se streslo, sva s hčerko takoj pograbili vsaka po enega njenega otroka in stekli na piano. Podobno je storila soseda Sinkovičeva in drugi,” pripoveduje Marija Slemenšk pa tudi drugi ji pritrjujejo, da si po potresu kar nekaj časa niso upali nazaj v zgradbe. Potres je na Blanci pre-
kinil učiteljsko konferenco, tudi vsi učitelji so stekli na piano. Potres je vznemiril tudi številne Sevničane in okoličane, zamajali so se lestenci in v vitrinah so zažvenketali kozarci. Škode pa potres k sreči ni povzročil oz. o tem ni nihče nič kamorkoli javil, nam je v ponedeljek povedal sevniški sekretar za okolje inž. Jože Kolar. Številni so potresni sunek povezovali z dogajanji v krški nuklearki, kar pa stroka odločno zanika.
P. PERC
• Pretekli četrtek ob 19.13 smo s faksom zaprosili Seizmološki zavod republike Slovenije za uradno pojasnilo o tem dogodku. V petek opoldne nam je seizmolog inž. Renato Vidrih telefonično sporočil, da so seizmografi observatorija na Golovcu zabeležili 26. avgusta ob 17. uri 41 minut in 24 sekund potres zmerne jakosti iz cpicentralne oddaljenosti 66 km vzhodno od observatorija Golovec na koordinatah 46,1 stopinje severne širine in 15,4 stopinje vertikalne dolžine. Potres magnitude 2,8 po Richterju je nastal na krškem scizmogenem sistemu med Blanco in Sevnico in je dosegel 4. do 5. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Ker je bilo žarišče zelo plitvo, je potres spremljalo precej močno bobnenje, ki je vznemirilo ljudi, potresni sunek pa ni povzročil škode.