UhisvEí uv^anje novih Iziobfaževđinih prograrntn napcdnW^u storllev Hi Niûozba V vašo prihodmst IVHIfBJosráHíkM Irena Naraks DENARNO POSLOVANJE Program: EKONOMSKI TEHNIK Modul: MATERIALNO KNJIGOVODSTVO Vsebinski sklop: DENARNO POSLOVANJE Ljubljana, maj 2010 Program: Ekonomski tehnik Modul: Materialno knjigovodstvo Vsebinski sklop: Denarno poslovanje Naslov učnega gradiva Denarno poslovanje Ključne besede: denar, gotovina, knjižni denar, ček, menica, plačilni nalog, davki Seznam kompetenc, ki jih zajema učno gradivo: DP1 : Evidentiranje gotovinskega in negotovinskega prometa v poslovnih knjigah. DP2: Razvijanje doslednosti in natančnosti pri poslovanju z denarnimi sredstvi. DP3: Opredeljevanje in izračunavanje davkov. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 336.74(075.3) (0.034.2) NARAKS, Irena Denarno poslovanje [Elektronski vir] / Irena Naraks. - El. knjiga. - Ljubljana : GZS, Center za poslovno usposabljanje, 2010. - (Srednje strokovno izobraževanje. Program Ekonomski tehnik. Modul Materialno knjigovodstvo. Vsebinski sklop Denarno poslovanje) Način dostopa (URL): http://www.unisvet.si/index/index/activityld/4 4. - Projekt UNISVET ISBN 978-961-6413-37-4 251371264 Avtorica: Irena Naraks Recenzentka: Damjana Lovrenčič Lektorica: Alenka Golež Založnik: GZS Ljubljana, Center za poslovno usposabljanje za projekt unisVET U RL: http://www. unisvet. si/index/index/activityId/44 Kraj in datum: Ljubljana, maj 2010 To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons: Priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji. Učno gradivo je nastalo v okviru projekta unisVET Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju s področja storitev za obdobje 2008-2012, ki ga sofinancirata Evropska unija preko Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 - 2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja, prednostna usmeritev Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja. Vsebina gradiva v nobenem primer une odraža mnenja Evropske unije. Odgovornost za vsebino nosi avtor. NAGOVOR AVTORICE Izbirni modul MATERIALNO POSLOVANJE ponuja dijakom v vsebinskem sklopu DENARNO POSLOVANJE znanje o denarju kot posredniku pri menjavi. Spoznali boste razliko med gotovino in knjižnim denarjem, gotovinskim in negotovinskim plačilnim prometom ter izvedeli, kateri instrumenti ga omogočajo. Ker gre predvsem za računovodsko obravnavo denarja, je večji poudarek na različnih razvidih denarnih sredstev, npr. razvidovanju gotovine v blagajniškem dnevniku, razvidih čekov, menic, evidenci denarnih sredstev na kontih glavne knjige. O denarju kroži veliko pregovorov: da je sveta vladar; da ne osrečuje, pač pa pomirja. Vsekakor je dobro z njim pametno ravnati - tudi k temu naj vas navaja to gradivo. Zasnovano je podobno kot gradivo za temeljne računovodske informacije, ki ste ga morda že spoznali. Vsako poglavje ima po kratkem uvodu zgledno rešen primer iz prakse. Nanj vas opozori sličica: Sledijo naloge za reševanje, s katerimi utrjujete znanje in ga uporabljate v praksi: V drugem delu se boste seznanili z davki: zakaj in kdo jih pobira, kdo jih plačuje, od česa in kako jih obračunavamo. Spoznali boste osnovne vrste davkov pri nas, nekatere tudi bolj podrobno. Ker pri naših vsebinah obravnavamo predvsem knjigovodski vidik, se boste naučili, kako morajo v podjetjih izpolnjevati svoje davčne obveznosti, kje dobijo navodila za izpolnjevanje, kateri zakoni so pomembni, katerih rokov se morajo držati in seveda, katere računovodske evidence o davkih morajo voditi. Irena Naraks KAZALO 1. DENARNO POSLOVANJE. 1.1 BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE .... ..1 ... 3 Naloge.........................................................................................................................................6 1.2 TRANSAKCIJSKI RAČUN.........................................................................................11 Naloge ....................................................................................................................................... 13 1.3 RAZVIDI (EVIDENCE) ČEKOV IN MENIC...........................................................14 Razvid o izdanih čekih..............................................................................................................14 Razvid o prejetih čekih .. Naloge ............................ Razvid o izdanih menicah . Razvid o prejetih menicah Naloge ............................... 15 15 16 17 18 2. DAVKI..............................................................................................19 2.1 DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB................................................................20 Naloge ....................................................................................................................................... 22 2.2 DAVEK NA DODANO VREDNOST.......................................................................23 Naloge ....................................................................................................................................... 22 VIRI........................................................................................................31 1. DENARNO POSLOVANJE Denar je zakonsko plačilno sredstvo. Po računovodskem razumevanju je denar: - gotovina v blagajni (bankovci, kovanci, prejeti čeki); - knjižni denar (dobroimetje na računih, ki se lahko uporablja za plačevanje); - denar na poti (denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezni račun pri banki in se istega dne še ne vpiše kot dobroimetje); - denarni ustrezniki (kratkoročni depoziti in vloge pri bankah, katerih namen je zagotavljanje plačilne sposobnosti, državne obveznice, blagajniški zapisi). Denar omogoča, da se vrši plačilni promet. Plačilni promet zajema vsa denarna plačila med posameznimi pravnimi in fizičnimi osebami. Ločimo: - plačilni promet pri blagajni ali gotovinski plačilni promet; - plačilni promet s transakcijskim računom, ki je gotovinski (gotovinska vplačila, izplačila in gotovinska nakazila) in negotovinski (prenosi z dolžnikovega na upnikov transakcijski račun - v nadaljevanju TRR - brez prisotnosti gotovine). V plačilnem prometu se uporabljajo posebni obrazci - instrumenti plačilnega prometa, kot so: - plačilni nalog, - posebna položnica, - posebna nakaznica, - trajni nalog, - poslovni ček, - menica. Plačilni nalog je temeljni instrument v plačilnem prometu - tako v gotovinskem kot v negotovinskem. Z njim imetnik TRR naloži banki: - vplačilo ob njegovem pologu gotovine gotovinski plačilni izplačilo ob njegovem dvigu gotovine ^ promet prenos denarnih sredstev z enega na drug TRR negotov (običajno z računa nalogodajalca - dolžnika na račun upnika) pROMET Dijaki se pri praktičnem pouku v učnem podjetju naučijo izpolnjevati plačilni nalog in ga uporabljati, npr. za pologe gotovine na TRR ob ustanovitvi podjetja, za nakazilo dolžnega zneska drugemu učnemu podjetju, za nakazilo DDV na poseben račun Centrale učnih podjetij, ko je ta v vlogi davčnega urada^ V ta namen uporabljajo poseben obrazec, ki ima vse sestavine pravega plačilnega naloga, a se ga sme uporabljati zgolj v učne namene. Izpolnjen obrazec plačilnega naloga za učne namene, s katerim učno podjetje LESK iz Celja daje nalog banki, naj z njegovega TRR izvrši prenos denarnih sredstev v višini 120,00 EUR na TRR učnega podjetja EXTREM iz Črnomlja: Plačilni nalog Plačilo X Dvig gotovine Polog gotovine o LU Naziv UP UP LESK, d.o.o. Številka transakcijskega računa Datum plačila SI56 3001 0712 0600 307 12 05 2010 J < -5 < Q Ulica Vodnikova 10 Valuta Znesek EUR 120,00 O O 3 < Kraj 3000 CELJE "Z. Namen plačilala Račun št.12/2010 šola Srednja ekonomska šola Celje Naziv UP UP EXTREM, d.o.o. številka transakcijskega računa S156 3001 0004 0600 307 z s LU -5 LU a. n Ulica Kidričeva 18a Kraj 8340 ČRNOMELJ Referenca 00 0012-2010 Šola Srednja šola Črnomelj Žig nalogodajalca Datum predložitve Podpis nalogodajalca UP LESK,El.s.a. VorinikavB 10, CB^E 12.5.2010 iVo Ziatar Posebna položnica je plačilni instrument, ki ga izdajatelj izda plačniku, da ta v gotovini pri bančnem okencu ali s prenosom s svojega računa na izdajateljev račun poravna svojo obveznost. Posebna nakaznica je plačilni instrument, s katerim izdajatelj nakaže določen znesek prejemniku plačila. Tako mu omogoči, da lahko znesek dvigne v gotovini pri bančnem okencu ali pa ga usmeri na svoj račun. Kljub nekaterim prednostim posebnih položnic in posebnih nakaznic se zaradi prilagajanja mednarodnim standardom v plačilnem prometu pričakuje, da ju bo sčasoma nadomestil en sam instrument - plačilni nalog. Ček1 je vrednostni papir (vrednostnica), s katerim da izdajatelj čeka - trasant nalog banki - trasatu, naj z njegovega TRR izplača upravičencu - remitentu določen znesek denarja. Ker so čeki takoj unovčljivi, sodijo prejeti in izdani čeki med denarna sredstva: slednji seveda kot odbitna postavka. Lastnik TRR sme čeke izdajati samo na zneske, ki ustrezajo njegovim razpoložljivim sredstvom na TRR. Trasant - izdajatelj oz. zanj pooblaščena oseba, katere podpis je pri banki prijavljen, mora ček podpisati. Menica2 je pisna izjava v predpisani obliki, s katero se izdajatelj - trasant zaveže, da bo plačal sam ali po njem pozvana oseba - trasat meničnemu upravičencu - remitentu ob določenem času in na določenem kraju na menici označeni znesek. 1.1 BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE Vse posle v zvezi z gotovino opravlja v organizaciji blagajna. Blagajne so lahko: - glavna blagajna, ki opravlja celotno gotovinsko poslovanje in - pomožne blagajne, ki jih uporabljajo za manjša tekoča izplačila (npr. transportna blagajna, blagajna poštnih stroškov, za dnevnice in potne stroške...). Naloge glavne blagajne: - dnevno dviguje gotovino s TRR, - sprejema vplačila gotovine (npr. od kupcev), - izplačuje gotovino (npr. dobaviteljem, zaposlenim...), - hrani vrednostnice (obveznice ipd.), vrednotnice (bone, znamke..), - nadzira delo pomožnih blagajn, - dnevno polaga gotovino nad blagajniškim maksimumom na TRR, - vodi razvid oz. evidenco o vplačilih in izplačilih. Odgovorna oseba, ki vodi blagajno, je blagajnik. Gotovino, vrednotnice, vrednostnice.. hrani v kovinski omari (trezorju), ki se zaklepa z vsaj dvema ključema. Enega hrani blagajnik, drugega pa izbrana odgovorna oseba (soključar). Blagajniški maksimum je najvišji znesek gotovine, ki sme ostati v blagajni čez noč. V skladu z veljavnimi predpisi ga podjetje določi v svojih internih aktih. Odvisen je tudi od velikosti podjetja in predmeta poslovanja. Razvidovanje blagajniškega poslovanja Blagajnik dnevno sestavlja blagajniški dnevnik. Vanj vpisuje vsa gotovinska vplačila in izplačila enega dne. 1 Podrobneje se s čekom seznanite pri modulu SODOBNO GOSPODARSTVO 2 Več o menici - vrstah menic, različnih poslih pri meničnem poslovanju^ prav tako obravnavate pri SODOBNEM GOSPODARSTVU; pri našem vsebinskem sklopu denarno poslovanje modula MATERIALNO KNJIGOVODSTVO se bomo posvetili zlasti računovodskemu razvidovanju obeh vrednostnih papirjev. Za vsako vplačilo mora blagajnik izdati potrdilo o prejeti gotovini - blagajniški prejemek (v nadaljevanju BP). Za vsako izdajo gotovine sestavi potrdilo o izplačilu gotovine - blagajniški izdatek (v nadaljevanju BI). Ob zaključku blagajniškega dnevnika napravi na njegovi hrbtni strani specifikacijo gotovine - popiše vse bankovce, kovance, čeke - od najvišjih vrednosti navzdol. Blagajniška štranca je priročna blagajniška knjiga, ki jo lahko blagajnik uporablja pri prevelikem blagajniškem prometu. Vanjo ročno vpisuje prejemke in izdatke, ob zaključku dne pa jih prepiše v blagajniški dnevnik. Blagajničarka Sara Tolar v podjetju ZMAJČEK, d.o.o. , je imela zjutraj, dne 1. januarja, 20. blagajni 300,00 EUR, kar je za njeno podjetje tudi dovoljeni blagajniški maksimum. V nadalj evanju dne je : 1. na osnovi pričakovanih dnevnih potreb dvignila s TRR 500,00 EUR gotovine, 2. izplačala dobavitelju po prejetem računu 250,00 EUR gotovine, 3. izplačala delavki Evi Dinar, ki se je vrnila s službene poti v tujini 55,00 EUR, 4. prejela gotovinsko plačilo kupca LUČ, d.o.o. 50,00 EUR in 5. položila gotovino nad blagajniškim maksimumom na TRR. v BLAGAJNIŠKI DNEVNIK podjetja ZMAJČEK d.o.o, zap. št. 1, z dne 1. 1. 20_. Z. št. Temeljnica št. Besedilo Prejemki Izdatki Protikonto EUR EUR v breme v dobro 1. BP 1 Dvig gotovine 500,00 110 2. BI 1 Plačilo dobavitelju 250,00 220 3. BI 2 Izplačilo dnevnice Evi Dinar 55,00 414 4. BP 2 Plačilo kupca LUČ, d.o.o. 50,00 120 5. BI 3 Polog na TRR 245,00 110 Skupaj prejemki —► 550,00 550,00 4— Skupaj izdatki Prejšnji saldo ^ 300,00 300,00 ^ ■ Novi saldo SKUPAJ —► 850,00 850,00 SKUPAJ Pregledal/a: Teja Faktura Blagajnik: Sara Tolar Popis gotovine, ki ostaja v blagajni, bi na hrbtni strani blagajniškega dnevnika lahko izgledal takole: 1 x 100,00 EUR = 100,00 EUR 2 x 50,00 EUR = 100,00 EUR 5 x 10,00 EUR = 50,00 EUR 10 x 5,00 EUR = 50,00 EUR SKUPAJ = 300,00 EUR Blagajniški dnevnik morata podpisati blagajnik in še ena odgovorna oseba, ki ga pregleda. Blagajniški dnevnik se sestavi v dveh izvodih. Original uporabi glavno knjigovodstvo kot temeljnico za knjiženje sprememb gotovine v blagajni. Zato mu rečemo tudi blagajniško poročilo. Na osnovi blagajniškega dnevnika iz tega primera, bi na kontih glavne knjige knjižili: AKTIVNI KONTI STROSKOVNI KONTO PASIVNI KONTO ZST (1) (4) ZST (5) ZST 300 250 500 55 50 245 300 850 850 110 TRR X 500 245 120 Terjatve do kupcev X 50 414 Potni stroški in dnevnice 220 Obveznosti do (2) (3) (3) (5) KST 55 250 X ZST (1) (4) Lahko pa bi na kontu 100 Blagajna na osnovi blagajniškega poročila knjižili - najprej zbirno vse prejemke tega dne z ustreznimi protiknjižbami na drugih kontih in nato - zbirno še vse izdatke tega dne z ustreznimi protiknjižbami kot zgoraj. 100 Blagajna ZST 300 550 (1) 550 300 850 850 (2) KST Vaja 1: Izpolnite knjigovodski listini za 3. in 4. dogodek iz prejšnjega blagajniškega dnevnika: Blagajniški izdatek št. datum Prejemnik je prejel v gotovini-v čeku znesek EUR z besedami eurov v breme Priloge: konto EUR skupaj Izplačal blagajnik Preizkusil Odobril Prejel Kontiral Vknjižil Blagajniški prejemek št. datum Vplačnik je vplačall v gotovini-v čeku znesek EUR z besedami eurov v dobro Priloge: konto EUR skupaj Vplačal Preizkusil Odobril Prejel Kontiral Vknjižil Vaja 2: Sestavite blagajniški dnevnik podjetja ŽAREK, d.d., št. 318 z dne 26. 3. 20.... Zjutraj je v blagajni 95,00 EUR gotovine. Poslovni dogodki tega dne so: 1. Blagajnik dvigne s transakcijskega računa 1.240,20 EUR gotovine. 2. Blagajnik ob pregledu gotovine ugotovi primanjkljaj3 75,00 EU^. 3. Blagajnik izplača za poravnavo računa dobavitelju 720,00 EUR 4. Blagajnik vplača primanjkljaj 75,00 EUR. 5. Blagajnik položi gotovino, ki presega blagajniški maksimum, na transakcijski račun; blagajniški maksimum4 je 110,00 EU^. Konec delovnega dne zaključite blagajniški dnevnik. BLAGAJNIŠKI DNEVNIK podjetja.................................št..........., z dne Zap. št. Doku ment Besedilo Znesek Protikonto Prejemki Izdatki V breme V dobro SKUPAJ PREJEMKI SKUPAJ IZDATKI PREJŠNJI SALDO NOVI SALDO SKUPAJ SKUPAJ Ker je za stanje gotovine v blagajni odgovoren blagajnik, se primanjkljaj knjiži kot terjatev do njega - konto 165. S 1. januarjem 2010 je prenehal veljati Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu. Imetniku TRR ni več potrebno položiti na transakcijski račun gotovine, ki presega blagajniški maksimum, mora pa še vedno voditi evidenco blagajniškega poslovanja. Knjižite začetna stanja in poslovne dogodke podjetja ŽAREK, d.d., na dan 26.3.20^ na Zap. št. Dok. Besedilo ŠIFRA IN IME KONTA V BREME V DOBRO Terjatve do kupcev 1.850 Transakcijski.račun 5.000 Dani predujmi za material 1.260 Zaloga materiala 4.000 Zgradbe 50.000 Obveznost za izstopni DDV 1.500 Blagajna 95 Lastni kapital - izračunaj 1. Na osnovi blagajniškega dnevnika knjižijo zbirno vse prejemke gotovine z dne 26.3.20.. 2. Na osnovi blagajniškega dnevnika knjižijo zbirno vse izdatke gotovine z dne 26.3.20.. o 3. Obračunajo plače zaposlenih 5.000 EUR. 4. Nabavijo material - po prejetem računu je cena z 20% DDV 2.400 EUR. 5. Dobavitelju materiala poravnajo obveznost - poračunajo dane predujme, razliko nakažejo s TRR. 6. Obračunajo amortizacijo zgradb v višini 500 EUR. 7. Porabijo za 1.000 EUR materiala. 8. Knjižijo obračun stroškov. 9. Polovica proizvodnje je dokončane, izdelke uskladiščijo. 10. Obračunajo vstopni in izstopni davek in nakazilo premalo plačanega davka državi. Sestavite specifikacijo gotovine, ki je ostala v blagajni! Vaja 3: Sestavite blagajniški dnevnik št. 223 z dne 12. 12. 20..., podjetja SIJ, d.o.o. Zjutraj je v blagajni 109,00 EUR gotovine. Poslovni dogodki tega dne so: 1. Blagajnik dvigne s transakcijskega računa 1.289,30 EUR gotovine - knjižite preko prehodnega računa5. 2. Blagajnik izplača zaposlenemu akontacijo dnevnice6 za opravljeno službeno potovanje v Avstrijo 55,00 EUR gotovine 3. Ob pregledu gotovine ugotovi blagajnik presežek7 v višini 246,80 EUR. 4. Blagajnik izplača za poravnavo računa dobavitelju 355,00 EUR 5. Blagajnik položi gotovino, ki presega blagajniški maksimum, na transakcijski račun knjižite preko prehodnega računa (blagajniški maksimum je 130,00 EUR). Konec delovnega dne zaključite blagajniški dnevnik. BLAGAJNIŠKI DNEVNIK podjetja.................................št..........., z dne Zap. št. Doku ment Besedilo Znesek Protikonto Prejemki Izdatki V breme V dobro SKUPAJ PREJEMKI SKUPAJ IZDATKI PREJŠNJI SALDO NOVI SALDO SKUPAJ SKUPAJ 5 Za dvig in polog gotovine lahko podjetje uporablja konto 109 Denar na poti. S knjižbo na 110 Denarna sredstva na računih (v naših vajah TRR) počakajo, dokler ne prejmejo od banke obvestila o knjiženi obremenitvi oziroma odobritvi na njihovem TRR. 6 Ker prejme delavec akontacijo dnevnice pred odhodom na službeno potovanje, se knjiži terjatev na konto 165 Ostale kratkoročne terjatve. 7 Nepojasnjene presežke knjižijo med druge prihodke - 789 Ostali prihodki Knjižite začetna stanja in poslovne dogodke v finančni dnevnik podjetja SIJ, d.o.o., na temeljnico, ki je osnova za knjiženje v finančni dnevnik: Zap. št. Dok. Besedilo ŠIFRA IN IME KONTA V BREME V DOBRO Terjatve do kupcev 2.750 Transakcijski račun 6.000 Zaloga drobnega inventarja 400 Zaloga blaga 5.000 Terjatev za vstopni DDV 200 Oprema 50.000 Blagajna 109 Lastni kapital - izračunaj 1. Na osnovi blagajniškega dnevnika knjižijo zbirno vse prejemke gotovine tega dne. 2. Na osnovi blagajniškega dnevnika knjižijo zbirno vse izdatke gotovine tega dne. 3. Knjižijo 100%-ni odpis drobnega inventarja. 4. Prodajo blago in izstavijo račun, prodajna vrednost z DDV je 7.440 EUR, 20% DDV. 5. Zmanjšajo zalogo zaradi prodaje; nabav. vr. prodanega blaga je 5.000 6. Na osnovi bančnega izpiska knjižijo 8 dvig gotovine s TRR. 7. Na osnovi bančnega izpiska knjižijo polog gotovine na TRR.9 8. Kupijo blago in dobijo račun, čista kupna (fakturna) vrednost 166 EU^, DDV je 8,5%. 9. Stroške prenesejo med odhodke. 10. Knjižijo obračun vstopnega in izstopnega DDV(upoštevajte tudi ZST). ' Do tega poslovnega dogodka pride, če knjižijo dvig gotovine s TRR preko prehodnega konta 109 Denar na poti. ' Do tega poslovnega dogodka pride, če knjižijo polog gotovine na TRR preko prehodnega konta 109 Denar na poti. 1.2 TRANSAKCIJSKI RAČUN S transakcijskim računom, ki ga odpre pri banki, organizacija lahko vrši: - gotovinska vplačila in izplačila in - negotovinski plačilni promet. To je konto, preko katerega organizacija opravlja večino plačil v svojem poslovanju. Pretežni del plačevanja med podjetji teče kot negotovinski prenos denarnih sredstev z računa enega (dolžnika) na račun drugega (upnika). V svojem računovodstvu, vodi podjetje denarna sredstva na TRR na aktivnem kontu razreda 1: 110 Denarna sredstva na računih, razen deviznih V breme Pritekanje denarja - pologi gotovine - nakazila kupcev - prejeta kratkotočna posojila itd. ZST + KST V dobro Odtekanje denarja - dvigi gotovine - nakazila dobaviteljem - nakazila stroškov itd. Podjetje ima lahko več transakcijskih računov. Toda pri eni poslovni banki sme imeti odprt le en račun. Stanje na TRR v knjigovodstvu imetnika se mora ujemati s stanjem v banki. O vseh spremembah na njegovem računu banka obvesti imetnika z izpiskom stanja in prometa -bančnim izpiskom (v nadaljevanju BA). Tako imajo organizacije pregled in vpogled v dnevno stanje razpoložljivih sredstev na TRR v banki. Banka za svoje storitve zaračunava komitentom stroške plačilnega prometa. Praviloma mesečno obremeni račune organizacij za nastale stroške in jih o tem pismeno obvesti. Včasih dijake zmoti izrazoslovje banke o tem, kaj se je zgodilo ob nekem plačilu: - Če imetnik s plačilnim nalogom naloži banki, naj z njegovega računa nakaže denarna sredstva na račun drugega podjetja, ga banka z bančnim izpiskom obvesti, da je obremenila (zmanjšala) stanje na njegovem računu; v knjigovodstvu podjetja -nalogodajalca bodo seveda knjižili zmanjšanje denarnih sredstev v dobro oz. na kredit konta 110. Kadar se denarna sredstva imetniku računa povečajo (npr. ob plačilu njegovega kupca), banka obvesti podjetje, da mu je priznala ali odobrila stanje na računu; v knjigovodstvu imetnika računa pa knjižijo povečanje denarnih sredstev v breme ali na debet konta 110. Obrazec, ki ga pošilja Banka CUPS učnim podjetjem, za katera vodi transakcijske račune, je po zgradbi in sestavi tak kot v realnem svetu: œnteaiauCmh podjftij si^vttsijh _ CTVTBi' rnn TH.M\]\ti [:iwrr.\Mi'.i ' ' Vmlm^mi 10, SI - JUKI frUr BAXEC4 frl Dl'^^S-lí-^3,^Hí4ïi-^7-]^î k-iici^U' culWá-Mik.H-.iHjuua Davčna št.:SI 20010000 Srednja šola Transakcijski račun: UP ZRAK, d.o.o. Datum izpiska: Modra ulica 1 Številka izpiska: Pošta, KRAJ Davčna številka: SI56 3001 0057 0600 307 20. 11. 200 1 SI 20010057 Predhodno stanje Skupaj V BREME Skupaj V DOBRO Novo stanje Višina blokiranih sredstev 30.000,00 EUR 2.000,00 EUR 2.400,00 EUR 30.400,00 EUR OEUR OBVESTILO O PROMETU NA TRANSAKCIJSKEM RAČUNU ODLIVI Število nalogov 2 v znesku: 2.000,00 EUR Zap. št. Datum valute Prejemnik Opis plačila Znesek odliva 1 20. 11. 200_ Srednja šola UP VODA, d. 0. 0. Bistra ulica 1 Pošta, KRAJ Plačilo računa št. 1 1.500,00 EUR 2 20. 11. 200_ Srednja šola UP SONCE, d. 0. 0. Rumena ulica 1 Pošta, KRAJ Plačilo računa št. 2 500,00 EUR PRILIVI Število nalogov 1 v znesku: 2.400,00 EUR Zap. št. Datum valute Plačnik Opis plačila Znesek priliva 1 20. 11. 200_ Srednja šola UP ZEMLJA, d. o. o. Zelena ulica Pošta, KRAJ Plačilo računa št. 112 2.400,00 EUR Na osnovi takšnega bančnega izpiska bi v učnem podjetju ZRAK, d. o. o., ki izpisek prejme, zbirno knjižili: 220 Obveznosti do ZST X 2.400 (2) ZST 30.000 2.000 (1) (1a) 1.500 X ZST (2) 2.400 (1b) 500 Na osnovi bančnega izpiska, knjižite poslovne dogodke na kontih podjetja ZRAK k-pcriu eUfMrïS-Mik.rt'.édl^-kA Davčna št:SI 99999999 Srednja šola UP ZRAK, d.o.o. Modra ulica 1 Pošta, KRAJ Transakcijski račun: Datum izpiska: Številka izpiska: Davčna številka: SI56 3001 0057 0600 307 28. 12. 200 22 SI 20010057 Predhodno stanje Skupaj V BREME Skupaj V DOBRO _Novo stanje 30.400,00 EUR 10,00 EUR 1.000,00 EUR 31.390,00 EUR OBVESTILO O PROMETU NA TRANSAKCIJSKEM RAČUNU ODLIVI Število nalogov v znesku: 2.000,00 EUR Zap, št. Datum valute Prejemnik Opis plačila Znesek odliva 1 28. 12. 200 BANKA CUPS Pošta, KRAJ Stroški plačilnega prometa_ 10,00 EUR PRILIVI Število nalogov v znesku: 2.400,00 EUR Zap. št. Datum valute Plačnik Opis plačila Znesek priliva 28. 12. 200 Srednja šola_ UP ZRAK, d. o. o. Modra ulica 1 Pošta, KRAJ Polog gotovine 1.000,00 EUR 2 1 1 1.3 RAZVIDI (EVIDENCE) ČEKOV IN MENIC Podjetja v poslovanju izdajajo in prejemajo čeke in menice. O tem vodijo računovodske evidence - razvide. Razvid o izdanih čekih Ček izda podjetje za poravnavo svoje obveznosti. Konto 102 Izdani čeki je v kontnem planu med denarnimi sredstvi razreda 1 - torej med aktivnimi konti. Ker pa gre zaradi takojšnje možnosti vnovčljivosti za odbitno postavko, ga odprejo in knjižijo nanj spremembe kot da je pasivni konto - torej se povečuje na kreditu in zmanjšuje na debetu. Na kontih glavne knjige se knjižita dva poslovna dogodka, npr.: 1. Izdaja čeka dobavitelju v vrednosti 300 EUR. 220 Obveznosti do 102 Izdani čeki + + 110 TRR + 300 300 (1) ZST X 300 (2) (1) 300 X ZST 1 / 2. Banka obvesti podjetje, da je dobavitelj vnovčil ček. Razvid o prejetih čekih Ček lahko prejme podjetje od svojega kupca, da le ta z njim poravna svoj dolg. Prejete čeke vodijo na kontu 103 Prejeti čeki. Na kontih glavne knjige se knjižita dva poslovna dogodka, npr. 1. Prej em čeka v vrednosti 500 EUR. (1) + 103 Prejeti čeki - + 120 Terjatve do kupcev - 500 500 (2) ZST X 500 1 (2) 2. Vnovčenje prejetih čekov. + 110 TRR - X 500 NALOGE Rešimo dogodke prejšnjih dveh primerov še na temeljnico. Zap. št. Dok. Besedilo SIFRA IN IME KONTA V BREME V DOBRO 1. Izdaja čeka dobavitelju v vrednosti 300 EUR. 2. Banka obvesti podjetje, da je dobavitelj vnovčil ček. 3. Prejem čeka v vrednosti 500 EUR. 4. Vnovčenje prejetih čekov. Razvid o izdanih menicah V glavni knjigi vodijo organizacije izdane menice med kratkoročnimi obveznostmi na kontu 281 Kratkoročne menične obveznosti. Menica običajno zapade v plačilo kasneje kot dolg do dobavitelja. Zato mora dolžnik, ki menico izdaja, v menični znesek vračunati še obresti. Te obresti so zanj najprej strošek10, najkasneje ob koncu leta pa finančni odhodek . Na kontih glavne knjige se knjižita dva poslovna dogodka, npr. 2.Knjižijo vnovčenje izdanih menic. J + 110 TRR + 281 Kratkoročne menične obveznosti 220 Obveznosti do + ZST X 410 (2) (2) 410 410 (D (1a) 400 X ZST 1. Dobavitelju dolg po prejetem računu v višini 400 EUR poravnamo z menico, menični znesek je 410 EUR, torej so obresti 10 EUR. + 745 Odhodki iz meničnih obveznosti (1b) 10 Mi bomo ta korak pri knjiženju preskočili in knjižili takoj finančni odhodek, v kar se slej ko prej spremeni. Razvid o prejetih menicah Prejete menice, ki jih prejme podjetje od svojih kupcev, vodi na kontu 185 Prejete menice. Obresti ki jih vključuje menični znesek, so za podjetje - prejemnika menice - finančni prihodki. Na kontih glavne knjige se knjižita dva poslovna dogodka, npr.: 1. Od kupca, ki ga po izdanem računu terjajo za 100 EUR, prejmejo menico za 110 EUR; menični znesek vključuje 10 EUR obresti. (1) 110 110 (2)-| ZST + 120 Terjatve do kupcev - X 100 - 777 Finančni prihodki + 10 + 110 TRR - -(1) n(2) X 110 2. Vnovčenje prejetih menic. Rešimo dogodke prejšnjih dveh primerov še na temeljnico. Zap. št. Dok. Besedilo ŠIFRA IN IME KONTA V BREME V DOBRO 1. Dobavitelju dolg po prejetem računu v višini 400 EUR poravnamo z menico, menični znesek je 410 EUR, torej so obresti 10 EUR. 2. Knjižijo vnovčenje izdanih menic. 3. Od kupca, ki ga po izdanem računu terjajo za 100 EUR, prejmejo menico za 110 EUR; menični znesek vključuje 10 EUR obresti. 4. Vnovčenje prejetih menic. 2. DAVKI Na tem svetu, razen smrti in davkov, ni nič zanesljivega. (Benjamin Franklin, 1789) Odkar obstajajo organizirane družbe, poznamo davke. Davki so bili vedno prisilna dajatev, spreminjala se je le njihova oblika, od naturalnih davkov k prevladi denarnih davkov. Davkoplačevalci so v času tlačanstva dajali gospodarjem desetino svojega pridelka, danes pa lahko rečemo, da med letom delamo poprečno 100 dni za državo in ostale dni za sebe. Dandanes je sistem pobiranja davkov pravičnejši. Če ničesar nimam, mi tudi davkov ni treba plačevati. Ne gre več za absolutno obveznost, temveč za obveznost deliti dohodek z državo v zameno za javne dobrine, ki so vsem enakopravno dostopne. Dejstvo je, da največ sredstev za svoje delovanje pridobi država s pobiranjem davkov. Pri tistih, ki jih plačujejo iz svojih dohodkov in tudi iz premoženja - to so fizične in pravne osebe - to seveda ni priljubljeno. Pa vendar - brez države ne gre, zato je pobiranje davkov v javnem interesu Davčni sistemi držav so različni. Toda odkar je Slovenija članica Evropske unije, se trudi približati evropskemu pravnemu redu, ki na davčnem področju teži k enotnim rešitvam. V organizacijah morajo davke obračunati v skladu z zakoni (Zakon o dohodnini. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Zakon o davku na motoma vozila. Zakon o trošarinah. Zakon o davku na dodano vrednost itd.). Zato je pomembno, da nenehno spreminjanje davčne zakonodaje spremljajo in davke tudi pravočasno vplačajo na pravilne račune. Vrste davkov Najpogosteje delimo davke na neposredne, to je na tiste, ki zmanjšujejo dohodek posameznika in podjetja in na posredne, ki jih plačujejo kupci pri nakupu blaga in storitev, dolžnost prodajalcev pa je, da jih vplačajo na ustrezen račun v državni proračun. Neposredni davki na dohodek so: - davek na dohodek in dobiček (davek na dohodek pravnih oseb, dohodnina), - davek na izplačane plače, - davek na določene prej emke, - prispevki za socialno varnost in - davek od iger na srečo. Neposredni davki na premoženje so: - davek na premoženj e, - davek od prometa motornih vozil in - davek na dediščine in darila. Posredni davki so tisti, ki povišujejo cene, ker vplivajo na oblikovanje cen blaga in storitev: - davek na dodano vrednost, - trošarine, - davek na zavarovalne storitve, - davek na promet nepremičnin, - carinske dajatve. Podrobneje si oglejmo Davek od dohodkov pravnih oseb in Davek na dodano vrednost. 2.1 DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB Zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb so: pravne osebe, ki dosegajo dobiček z opravljanjem dejavnosti in imajo sedež na območju Republike Slovenije; - pravne osebe, ki nimajo sedeža na območju Republike Slovenije, za dobiček, ki ga dosežejo s trajnim opravljanjem dejavnosti na območju Republike Slovenije; predstavništvo tuje osebe za agencijske posle v zračnem in drugem prometu, ki dosega prihodke s prodajo lastnih prevoznih listin na obmučju Republike Slovenije. Davčna stopnja se v zadnjih letih postopoma znižuje. V letu 2007 je bila 23 %, 2008 22 %, v letu 2009 je bila 21 %, za leto 2010 je 20%. Davčna osnova Osnova za davek je dobiček, ki ga podjetja (in druge organizacije) dosežejo kot pozitivno razliko med prihodki in odhodki. Ob tem pa je treba vedeti, da nekaterih odhodkov po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb sploh ne smejo vključiti, npr. denarne kazni, zamudne obresti, rezervacije za kritje možnih izgub..., druge smejo vključiti le delno, npr. reprezentančni stroški. Govorimo o davčno priznanih odhodkih. Davčne olajšave zmanjšujejo davčno osnovo in s tem davek. SPLOŠNO PRAVILO: največ do višine davčne osnove! Dajejo se za: - vlaganj a v raziskave in razvoj, zaposlovanje invalidov, izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju. - donacije, - investiranje ipd. Obračunavanje in plačevanje davka na dobiček Po načelu tako imenovane samoobdavčitve zavezanec sam obračunava in plačuje davek. Na osnovi poslovnega uspeha v preteklem poslovnem letu, se določi višina mesečne akontacije davka, ki ga zavezanec plačuje za tekoče koledarsko - poslovno leto. Dokončen obračun se napravi do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Knjiženje plačila akontacij in obračuna davka: 1. Med letom so plačali z akontacijami 7.000 EUR davka od dohodka. 2. Po ugotovljenem dobičku v višini 40.000 EUR knjižijo obračun davka od dobička po stopnji 21 %. 3. Knjižijo obveznosti za davek od dobička. 4. Dokončno obračunajo in poračunajo davek od dobička. Ker so med letom z akontacijami plačali premalo, knjižijo doplačilo razlike s TRR. AKTIVNI KONTI 110 TRR ZST OBRAČUNSKI KONTI ZA UGOTAVLJANJE IN RAZPOREJANJE DOBIČKA/IZGUBE: 800 Dobiček ali izguba PASIVNI KONTI 261 Obveznosti za davek od dobička (1) X 7.000 (1) (2) 8.400 40.000 1.400 (4) 161 Terjatve za davek od dobička 810 Davek od dobička 7.000 7.000 (4) (3) 8.400 8.400 (2) (4) 8.400 8.400 (3) V tabeli izpolnite prazna polja: SKUPNI DAVČNO PRIZNANI PRIHODKI 840.000 _ SKUPNI DAVČNO PRIZNANI ODHODKI 735.000 = DOBIČEK (DAVČNA OSNOVA) - DAVEK OD DOBIČKA 21% = ČISTI DOBIČEK Nato knjižite poslovne dogodke v temeljnico. Zap. št. Dok. Besedilo SIFRA IN IME KONTA V BREME V DOBRO 1. Nakazilo akontacij davka od dobička v višini 30.000 EUR. 2. Zmanjšanje dobička - obračun davka od dobička v razredu 8. 3. Knjižite obveznost za davek od dobička. 4. Dokončen obračun - zaprite terjatve in obveznosti za davek od dobička in za ugotovljeno razliko (preveč plačanega davka) knjižite vračilo države. 2.2 DAVEK NA DODANO VREDNOST Davek na dodano vrednost je vsefazni prometni davek, kar pomeni, daje obračunan in plačan v vsaki fazi prometa, vendar pa se davek, kot vstopni DDV, vrača tistim, ki so zavezanci za DDV. V končni fazi se tako davek prevali na potrošnika. Predmet obdavčitve DDV se obračunava in plačuje od dobav^^ in pridobitev^^ blaga in opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec opravi v okviru opravljanja svoje dejavnosti na območju Republike Slovenije za plačilo, in od uvoza blaga v Slovenijo. Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična), ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Vsaka oseba mora davčnemu organu prijaviti, kdaj začne opravljati dejavnost kot davčni zavezanec in si pridobiti identifikacijsko številko za DDV. Stopnja DDV DDV se obračunava po splošni stopnji 20% in po nižji stopnji 8,5% za dobave blaga in storitev, ki so določene v Prilogi k Zakonu o davku na dodano vrednost. Obveznost izdajanja računov Pogoj za pravilni obračun DDV je, da davčni zavezanec zagotovi, da izdaja račune za dobave blaga in storitev, ki jih je opravil na ozemlju Slovenije, kot tudi za dobave blaga izven Slovenije, tako davčnim zavezancem kakor tudi osebam, ki niso zavezanci za DDV. Obračunani DDV na izdanem računu dobi davčni zavezanec plačan v ceni opravljene dobave blaga oz. storitev, zato gaje dolžan kot posrednik posredovati v državno blagajno. Obračun DDV na obrazcu DDV-O Vsak davčni zavezanec mora predložiti davčnemu organu obračun DDV na obrazcu DDV-O (Priloga 1 na str. 24), ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za odbitke, kjer sam ugotovi davčno obveznost. Rok oddaje obrazca je zadnji delovni dan naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja, če opravlja dobave znotraj EU pa do 20. dne naslednjega meseca po poteku davčnega obdobja. Iz obrazca so torej vidne vse nabave - pridobitve blaga oz. storitev in vse prodaje - dobave blaga oz. storitev in iz njih izvirajoči: - vstopni DDV, ki predstavlja teijatev do države in - izstopni DDV, ki predstavlja obveznost do države. Če je večji prvi, teijatve presegajo obveznosti do države in podjetje lahko zahteva vračilo razlike. Če pa je večji drugi, so obveznosti do države večje od terjatev, zato mora razliko podjetje državi vrniti. Davčni zavezanec mora obračun davka na dodano vrednost predložiti davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki. " Z dobavami so mišljene prodaje blaga in storitev. ^^ S pridobitvami so mišljeni nakupi blaga in storitev. Priloga 1: Obrazec DDV- O (za leto 2010), Vir: DURS Računovodsko razvidovanje DDV Pri evidenci DDV je potrebno ločiti: - vstopni DDV, - izstopni DDV. Ponovimo, kar smo se že naučili pri temeljnih računovodskih informacijah modula EKONOMIKA POSLOVANJA (EKP). VSTOPNI DDV najdemo na prejetih računih (v nadaljevanju PR) - torej smo mi v vlogi kupca. IZSTOPNI DDV najdemo na izdanih računih - torej smo mi v vlogi prodajalca. Poslovni dogodek : 1. Kupimo blago, iz prejetega računa je razvidno : vrednost brez DDV (čista kupna vrednost ali davčna osnova) + DDV 20% [[vrednost z DDV - za plačil^ 20.000,00 EUR 4.000,00 EUR 24.000,00 EUR Knjižimo: + 160 Terjatve za - 220 Obveznosti + + 660 Zalo ga blaga - vstopni DDV do dobaviteljev (1) 20.000 (1) 4.000 24.000 (1) Poslovni dogodek : 2. Prodamo proizvode, iz izdanega računa je razvidno prodajna vrednost brez DDV (davčna osnova) + DDV20%_ [[prodajna vrednost z DDV - za plačilo 20.000,00 EUR 4.000.00 EUR 24.000.00 ET^ IZRAČUN DDV: a) iz neto zneska - prejšnji primer: DDV= čista vrednost • davčna stopnja 100 20.000 » 20 100 = 4.000 b) iz bruto zneska - prejšnji primer: DDV= bruto vrednost • davčna stopnja 100 + davčna stopnja 24.000 » 20 120 = 4.000 Knjižimo: - 220 Obveznosti + - Prihodki od + 24.000 4.000 (1) 20.000 (1) RAČUN Številka računa: Datum: Superrabat: 100 18.11.2009 Izdajatelj Prejemnik SEMINAR Vodnikova 10 3000 CELJE Telefon: 00386 3 425 47 41 Faks: 00386 425 47 47 E-pošta: seminar@email.com št. TRR: SI56 3001 0100 4600 307 pri CUPS. ID št. za DDV: SI 20011004 UP FITKO, d.o.o. Vodnikova 10 3000, CELJE Telefon: 00386 3 425 47 41 Faks: 00386 425 47 47 E-pošta: fitko@gmail.com ID št. za DDV: SI 12345678 Zap. št. Opis Količina EM Netto cena Rabat (%) Vrednost rabata Cena brez DDV DDV Vrednost brez DDV ekonomsko 1 svetovanje 10 ura 45,00 45,00 20,00% 450,00 - - Znesek dokumenta: Vrednost rabata: 450,00 Stopnja DDV Davčna osnova Znesek davka Vrednost z DDV 8,50% 0,00 0,00 0,00 20,00% 450,00 90,00 540,00 Skupaj 450,00 90,00 540,00 Za plačilo: 540,00 EUR Zaračunavamo vam storitve ekonomskega svetovanja. Datum opravljene storitve: 1.-31.10.2009 Pri plačilu se sklicujete na: 100/09 Reklamacije sprejemamo v roku 8 dni od dneva izstavitve računa . Pri reklamaciji navedite št. in datum rač. V primeru neupravičene reklamacije zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. Fakturiral: Jure Volt Direktor: Andrej Strela Podjetje registrirano pri CUPS Celje, matična številka 1001057, osnovni kapital 200.000 EUR, _številka TRR SI56 3001 0100 4600 307 pri banki CUPS._ Na osnovi računa na prejšnji strani - knjižite spremembe na kontih v podjetju FITKO - knjižite spremembe na kontih v podjetju SEMINAR Razen tega računa je podjetje SEMINAR v novembru 20_izstavilo še naslednje račune: - št. 101 za opravljene storitve v znesku 906,00 EU (znesek vključuje 20 % DDV), - št. 102 za opravljene storitve v znesku 744,00 EU (znesek vključuje 20 % DDV), - št. 103 za opravljene storitve v znesku 276,00 EU (znesek vključuje 20 % DDV) in prejelo račune: - št. 25za nakup materiala v znesku 78,00 EU (temu znesku priračunajo 20 % DDV), - št. 31/10 za nakup opreme v znesku 1.200,00 EU (znesek vključuje 20 % DDV), - št. 44 za pogostitev poslovnih partnerjev v znesku 117,00 EU (znesek vključuje 8,5 % DDV). Na osnovi teh podatkov knjižite poslovne dogodke na temeljnico. Zap. št. Dok. Besedilo ŠIFRA IN IME KONTA V BREME V DOBRO 1. IR 10013 Prodaja storitev ekonomskega svetovanja 2. IR 101 Prodaja storitev ekonomskega svetovanja 3. IR 102 Prodaja storitev ekonomskega svetovanja 4. IR 103 Prodaja storitev ekonomskega svetovanja 5. PR 2514 Nakup materiala 6. PR 31/10 Nakup opreme 7. PR 44 Prejem računa za reprezentanco Na osnovi podatkov o podjetju SEMINAR, ki jih najdene na izstavljenm računu št. 100 (str 27), in knjiženja na temeljnici izpolnite poenostavljen, ki ga uporabljamo v šoli za učne namene -OBRAZEC ZA OBRAČUN DDV ZA ENOMESEČNO OBDOBJE na naslednji strani. Zaporedna številka izdanega računa Originalna številka prejetega računa, s katero je fakturo opremil izdajatelj fakture, torej naš dobavitelj Obrazec DDV za obračun davka na dodano vrednost c,u PS C[-:\THAIAUeMll PDDJFTIJ SIJOVENIJF ^SIWFM: CF\TBI; rtiB tiiaimmí t:ni\[i-.\-iir.'i VrHlnikm* m, SI ■ 3IÍK1 fi-V BiNKA fi^i, t-ptrild- rtJ[MWS-»ri!i hť-.iídlii.li za obdobje_ Firma /Ime in priimek S I Identifikacijska številka za DDV Sedež / Stalno prebivališče I. Dobave (prodaje) blaga in storitev (vrednosti so brez DDV) 11 II. Obračunani DDV po stopnji 20 % po stopnji 8,5% 21 22 I. Nabave blaga in storitev (vrednosti so brez DDV) 31 IV. Odbitek DDV od nabav blaga in storitev, pridobitev iz drugih držav članic EU in od uvoza po stopnji 20 % 41 od nabav blaga in storitev, pridobitev iz drugih držav članic EU in od uvoza po stopnji 8,5 % 42 Od pavšalnega nadomestila po stopnji 4 % 43 Obveznost DDV 51 Presežek DDV 52 Izračunavam odbitni delež (ustrezno obkroži) NE DA Zahtevam vračilo presežkov (ustrezno obkroži) NE DA V/Na Ime in priimek Datum Podpis Zap. št. Dok. Besedilo ŠIFRA IN IME KONTA V BREME V DOBRO 8. TE Obračun DDV (zmanjšanje terjatev za vstopni DDV in obveznosti za izstopni DDV) in nakazilo15 državi. Na temeljnico knjižite še naslednji poslovni dogodek: VIRI Kolarič Branka, Gerečnik Anton: Računovodstvo 2, učbenik - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2003 Batistič Tanja, Računovodstvo 2, Delovni zvezek - 1. izd., 1. natis, DZS, Ljubljana 2003 Turk Ivan, Pojmovnik računovodstva, financ in revizije: Slovenski inštitut za revizijo - 1. izd., Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, 2000 Slovenski računovodski standardi 2006, 5. izdaja, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana 2010 Davčno poslovanje, priročnik, RS Ministrstvo za finance, DURS, Davčni urad Celje, Celje 2009 Kontni načrt in ponazoritve knjiženj za gospodarske družbe, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Ljubljana 2010 Revije Obrtnik Revije za računovodstvo in finance (IKS) http://www.interfin.si/blagajnisko-poslovanje-v-letu-2010 http://www.durs.gov.si/si/fizicne_osebe/davcni_obrazci_in_programi_za_fizicne_osebe/ http://www.cups.si/ http://www.mojdenar.com/alea/dokumenti/dokument.asp?id=16 15 Ugotovljeni presežek obveznosti nad terjatvami podjetja prenesejo na poseben konto obveznosti (26), ki ga ob plačilu državi zmanjšajo. Mi smo knjiženje malo poenostavili: konto 160 Terjatve za vstopni DDV in 260 Obveznosti za izstopni DDV zmanjšamo (zapremo), za razliko, ki jo predstavlja prebitek izstopnega nad vstopnim davkom pa zmanjšamo denarna sredstva na 110 TRR. Ob morebitnem presežku vstopnega nad izstopnim davkom pa bi 110 TRR povečali na debetu.