PKOLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATEIJE dm. %, im7, Act of Cangroi PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Ime in Prosvetne Miikc — «•• CHICAGO, ILL. 24. FEBRUARJA (February 24), 1943. .ubli,hed We.dy .t 2801 8. L.wnd«)e A».. OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU •t Um |Mtt «Hk« mi al marek x ut». ... LETO—VOL. XXXVIII. ---j Angleški vojak v Afriki, ranjen ▼ dov m njuni tc variti nadaljujejo napad , dobil prvo pomoč od tovariia, Rommelove čete. Fašisti v ofenzivi za mir z zavezniki in za zlom USSR VIRGIN 10 gayda IN PA GOEBBELS V SMOTRENI KAMPANJI, DA PRESTRAŠITA ZED. DRŽAVE IN ANGLIJO, OZIROMA VES KAPITALIZEM S "KOMUNIZMOM \a Silni polomi nemške armade na vzhodni fronti so Hitlerju prekrižali vse njegove dale-kosežne načrte toliko, da je» prvič po desetih letih svoje bombastike umolknil in prepustil drugim, da govore zanj. Gayda se v tipanju za mir prvi oglasil Tudi Mussolini, ki je bil mnogo let največji besedni provokator, se že dolgo ne usti nego se prikaže tu in tam le toliko, da dokaže, kako je še živ. A njegov glavni urednik Virgino Gayda pa je prišel na dan s priznanjem, da je Italija za svojo bodočnost v velikih skrbeh. Skozi Stockholm na Švedskem je bilo v časopisu Tidni-gen poročano, kako da Gayda svari Anglijo in Zed. države pred nevarnostjo komunizma, in poudarja: "Saj se mi vendar borimo tudi za vas (za zaveznike), torej čemu nadaljevati vojno zoper samega sebe!" Gayda je v svojem pesimizmu o izidu vojne kajpada tudi pogumeri fn pravi, da bo osi-šče vztrajalo do konca, to je, dokler ne bo zmaga na njegovi strani. Priznal pa je: "Ni drugega izhoda za nas (za fašiste) kakor vztrajati in se boriti do zadnjega, tudi če bi izgledalo, da bi bila ta borba brezupna." Priznanje poraza S tem je priznal, da je njegova borba ibfezupna in Italija, ki to že dolgo ve, »i prizadeva priti med zmagovite efe-žele vzlic porazu. V glavno pomoč v teh naporih pa ji je Vatikan. f Strah Nemčije Bržkone še bolj kakor Italija se zaveda ruskih zmag Hit-lerjeva Nemčija. Kajti če pade, se boji, da je bo konec. Sovjetska vlada sicer zagotavljja, da'vzlic krivicam, ki so ji bile storjene, USSR ne bo tla v duhu maščevalnosti. Vse kar USSR hoče, j« svobodo za svoja ljudstva, in ko to doseže, bo, kar se nje tiče, vojne konec. Angleški kralj čestital k 25-letnici rdeče armade - prvi dogodek te vrste Včeraj (23 februarja) so v Sovjetski uniji praznovali petindvajsetletnico ustanovitve rdeče armade. Nihče ni izostal z dela rfidi te obletnice, pač pa je bila produkcija pospešena Niti ni nihče slavil ustanovitelja rdečearmade, ki je bil pred par leti ubit v Mehiki. V Zed državah so časopisi to obletnico beležili le mimogrede V Angliji pa so jo zadnjo nedeljo zelo slovesno praznovali. Vršili so se shodi in banketi — banketi kajpada največ brez po,edin — na katerih so ministri slavili Stalina, Sovjetsko uni|o in njeno oboroženo silo, ki podira Hitlerja kakor ga nihče drugi na svetu ni mogel Ne Francija, ki je do te vojne slovela, da \e naj-mogočne.ša sila na suhem, ne vse druge dežele, ki so bile ž njo in jih je Hitler pokosil drugo za drugo. Ni prijetno, kadar kralj angleškega imperija čestita Stalinu in Kalininu. Ob tej obletnici — 25-letnici rdeče armade, je kralj mogočnega angleškega imperija le čestital skoro neznanemu sovjetskemu predsedniku in dal priznanje njegovi armadi. Kje bi bil danes svet, ako ne bi bilo rdeče ar-madeP Večina poznavalcev razmer je mnenja, da pod Hitlerjem. Drugi, ki Stahna nimajo radi, in rdečf armadi ne pripisujejo kdo ve kaj zaslug, pa poudarjajo, da so ostali zavezniki močni dovolj tudi brez Rusije. Teoretično da. A v praksi — edino rdeča armada Sovjetske unije se je izkazala in če bo Nemčija poražena, — sedaj namreč še ni — bo to v glavnem zasluga rdeče armade Koliko znaša in kakšna je pomočy ki jo dajemo USSR? Dne 20. feb. je bilo iz Londona poročano, da je dobila Rusi jih iz Anglije in Amerike v času te vojne 5,600 aeropla-nev in 6,200 tankov. Vrh tega kajpada mnogo druge munici-je in pa živil. Ta podpora, ki •e v številkah morda visoko glasi, pa je jako majhna, v pri-irrri z borbo, ki jo ima sovjetska armada osamljena proti fašističnim deželam in okupirani Evropi. V VVashingtonu pravijo (poročilo z dne 19. februarja od AP), da smo iz te dežele poslali Rusiji v pomoč 2,900,000 ton potrebščin pod označbo "lend-lease". To je komaj pika, če primerjamo ogromnost vzhodne fronte. Pika pa je še toliko manjša zato, ker nemške podmornice potope marsikaj. kar je bila namenjeno v Murmansk ali v Arhangel. Januarja to leto so znašale nsie pošiljatve v pomoč Rusiji samo okrog 10 odstotkov skupne pošiljke pod označbo Napadi na Adamiča pokvarili vtise o naši skupni akciji Nekaj slike o položaju kot je, z ozirom na protest Zveze slovenskih župnij, ki pravi, da govori v imenu več Slovencev kakor jih je tej deželi. — Kdo je kriv in kaj so vzroki tega boja, ki narodu tu ne dela časti? FRANK ZAITZ Dne 5. in 6. decembra lansko leto se je vršil pni slovenski kongres v tej deželi, na katerem so bili zastopani prav vsi krogi našega naroda. Vse je bilo lepo in vzonio. Tudi a-meriski vladni kroga in drugi opazovalci so odnesli jako dober vtis o slogi ljudi, ki imajo v vsakdanjem življenju svoja prepričanja, svoje razprtije in različne ideologije. Nekdo je zapisal., "da so se- 0<* deli v najlepši slogi socialist poleg duhovftika, liberalec po- lend-lease , torej jako malo kierikaica/' in je iz tega v primeri s tem, da je Rusija sklepal, da bo delo v slogi za edmaj^Mia borbena sila v voj.|8prejeti program ]ahko nada_ ni s Hitlerjem. V minulem le- ! ljevati. tu so znašale okrog 20 odstot- i kov. | Prva uradna deputacija Ako so ti uradni podatki res- j SANSa v Washington nični, tedaj Anglija in Zed. dr-j Iz po^u v naAih ¿ascipiaih zave Rusiji prav malo poma- ftmo po^j, kako gati. Doc i m sluzi Nemčiji vsa V Londonu in VVashingtonu vedo, da je to lahko zapisati. Rusije se povsod boje. Ne zato, da bi udrla v Nemčijo, ali na primer v Jugoslavijo s svojo armado, pač pa radi tega, ker «o z njo tista ljudstva, ki žele, da se vojna ne konča tako, da bodo morala v stare razmere. Posedujoči sloji se vsled tega Rusije boje ne glede na njene obljube, da se ne bo u-mešavala v razmere drugih dežel. Ljudstva se bodo. Goebbels govoril Kmalu potem, ko je razgla-. sil svoj klic Virginio Gayda, se] je oglasil nemški propagandni j minister Paul Joseph Goebbels. Skupno s Hitlerjem in drugimi nacijskimi prvaki so sestavili p kan govor, v katerem v glavnem vprašuje tole:; "Angleži, saj vemo, da nič j ne pomeni apelirati na vašo razsodnost, ker so jo vam mednarodni Židje zmešali. Toda če Nemčija pade pod tacami boljševiškega medveda, kaj bo potem z vami? In iz vašim sistemom? Mar ne vidite, da se mi (Nemci) borimo ne samo zase nego tudi za vas? In mar (Nadaljevanje na 3. strani.) ČEMU JE NADŠKIF SPELLMAN ŠEL V ŠPANIJO IN POTEM V ITALIJO IN V VATIKAN? Woodrow Wilson, ki je bil predsednik Zed. držav v prejšnji svetovni vojni, je poudarjal za eno izmed svojih najvažnejših točk odpravo tajne diplomacije. To bi se on sedaj čudil, če se bi zbudil in se znašel v nji. Tajne diplomacije je sedaj več kakor jo je bilo. V svojih javnih izjavah je sicer demokratična, tkolikor si demokracije pac more privoščiti. Vselej, kadar je romal k papežu Rooseveltov zasebni zaupnik Taylor, bivši predsednik jeklarskega trusta, je bilo o-čfono, da se gre za tajno diplomacijo. V začetku m$ia meseca je prišel v Španijo ameriški katoliški nadškof Francis J. Spell-man. Pri španskemu diktatorju generalu Francu je bil sprejet ne samo kot katoliški svečenik, nego tako slovenano kakor da je on več kot pa ameriški regularni veleposlanik. Čim se je izvedelo, da je od- Evropa, . tudi "nevtralne" dežele, ima Sovjetska unija nekaj opore I* s pošiljkami iz Anglije in Zed. držav, ki pa jih plačuje materijelno s svojim blagom. Iz podatkov naše zvezne vlade je razvidno, da smo lani poslali potrebščin v tujo dežele na podlagi "lend-lease" v Rusijo 19 odstotkov, v Anglijo 77 odstotkov, ostalo pa v druge dežele. Na najslabšem mestu je Kitajska. A tudi Rusija se ne hvali, da je "protežira-na". Boriti se mora največ na sveje stroške. \ Ni še pozabljeno', ko je Stalin omenil, da ji bi zavezniki lahko več pomagali m "ob ča-in pa, da od njih pričaku-"ob času". su šel na "diplomatične misije" v Evropo, po reporterji državnega tajnika Hulla vprašali, s kakšnimi navodili ga je poslal tja. Odgovoril je izbegovalno, to je izvršitve obljub je, ni hotel ne pritrditi, ne po- - polnoma zanikati, da je nadškof Stpellman odšel v katoliške fašiHične dežele z navodili in 7. obljubami. A ko so ameriški reporterji brzojavili iz Madrida, kako častno ga je Franco sprejel, je bilo jasno, da je prišel tja ura- pa mu pomagal v dno in da igra tako vlogo, ka-1 tera se ga je lotila kmalu ko krsne je hotel predsednik Wil-!je prišel iz ječe, kali zanjo pa son v prejšnji vojni odpraviti, je dobil že v nji, poroča v ne- Ameri&ka politika napram i davnem svojem apelu, da ima Španiji je jako prijateljska. * temi stvarmi $7,500 dolga. smo poučeni, Kako so se pri prave za prvo deputacijo Slovenskega ameriškega narodnega sveta vršile, in kako se je za vršil a. Ni lahko v takem času, ko je vsak višji uradnik v državnem departments zaposlen, priti tja večji d epu taci j i takozvanih navadnih ljudi, in še posebno ne, da bi jo poslušal tako važen podtajnik, kot je Sumnsr Welles, ki v državnem oddelku ne »pomeni mnogo manj, kakor pa sam tajnik Cordell Hull. A dogodilo se je. Louis Adamič, ki je tam o-krog znan bolj kot katerikoli drugi Slovenec, se je potrudil in izposloval avdijenco. Koliko mu je pri tem pomagal Rev. Kazimir Zakrajšek, mi ni znano. Velika napaka Poročilo o sprejemu in o po-menkih z Wellesom je napisala samo ena oseba. Namreč tajnik SANSa Rev. Kazimir Tom Mooneyjev odbor aoelira za prispevke v kritje obveznosti Odbor, ki je pred izpulit- \ Zakrajšek. vijo Toma Mooneyja vodil o-1 Kadar se gre za težke stva-brambiK) akcijo zanj in potem j ri, v diplomatičnem * miriti, je pa mu pomagal v bolezni, ka- potrebno, da je izjava skupna, in enako poročilo od vseh prizadetih odobreno. Naj se vrši karkoli važnega na sestanku med Rooseveltom in Churchillom, naj se dogode še tolikšni nesporazumi, poročilo je zmerom skupno, ne pa od ene osebe. Ta deputacija pa je prepustila poročanje le eni osebi, ki je po svojih vtisih predočila vao sliko in poudarila v poročilu najmanj važne omembe glede izjav Louisa Adamiča o "o-hlajanju našega ljudstva za nakupovanje vojnih bondov."^ To je za ameriška ušesa silno delikatno, kajti ali "ste A-meričani, ali niste?" Ali boste kupovali bonde zgolj v interesu svoje rojstne dežele, ali pa zato, ker naši lastni vojni napori to zahtevajo?" Rev. Zakrajšek sam do sedaj ko to pišem o tisti svoji pomoti ni še ničesar izjavil. Je bilo tako aii ne, kot je pisal da je bilo. ne vemo, dokler ne izvemo, kako je razumela Adamičeva izvajanja ostala delegacija. V nji so bili poleg patra Zakrajška Louis Adamič, Jo.eph Zalar, glavni tajnik KSKJ, Marie Pri-land. predsednica Slovenske ženske zveze, Janko N. Rogelj, glavni predsednik Ameriike bratske zveze, in Vincenc Cainkar, predsednik Slovenske narodne podporne jednote. čemu so vzeli tako važen zgodovinski dogodek, "eden izmed največjih v tisočštiristo-letni zgodovini slovenskega naroda," tako rahlo, da se niso pobrigali za skupno izjavo, bodo lahko pojasnili sami. Morda ga ostali niso smatrali za tako važnega, kakor ga je označil tajnik Kazimir Zakrajšek, pa tudi on ga ni, Če-r prav je trdil drugače, kajti ako bi ga, bi pazil, da bo nje- (Nadaljevanje na 5. strani.i toda le diplomatično, v namenu, da se jo podkupi kakorkoli zato, da se ne bi prodala Hitlerju in šla zanj po kostanj v ognej. Sedaj Španija pomaga Nemčiji z rudami, sadjem in kar še (Nadaljevanje na 4. strani.) Unije ro obljubil« do tistega datuma prispevati nekaj nad dva tisoč dolarjev, treba je torej še pet tisoč, da se obveznosti pokrijejo in to poglavje zaključi. Kupujte znamke. vojne bonde in Zedinjene države niso več "dežela izobilja" V naši deželi je nastal problem prehrane jako resen, Se hujši pa bo, če s* ne pride v okom verižništvu. ki ga tu označujemo z "black market". Agnkultumi department pravi, da je v tem podtalnem trgovanju udeleženi posebno mesarska industrij^' in nato pa več manj vse dtruge. Kazni so takšne,\da se jim bogati špekulanti s svojimi vplivi in advokati prav lk)iko izognejo, ljudstvo pa trpi posledice. Cemu se je dogodilo, da smo pred nekaj leti plačevali farmarjem, da ne bi obdelovali njiv, in jim plačevali za preši-če, da so jih uničili, sedaj pa je nastalo pomanjkanje, to je znano. Mi skušamo ohrsuiiti "ameriški način življenja". Pa to nikakor ne gre v pravo smer. Ce danes uničuješ, jutri nimaš. Nadomestiti izgubljeno pa je bilo še vsikd«Lr silno težko. Ves oglaševalni aparat zvezne vlade svari ljudi, naj nikar no kupičijo živil v škodo onih, ki imajo dohodkov komaj toliko, da si kupujejo hrane iz dneva v dan. Toda dogodilo se je, da so so mnoge družine, ki imajo svoje hiše in pa dovolj denarja, založile t potrebno in nepotrebno hrano tolflco, da je pomanjkanje zares občutno. Namreč za one, ki kupujejo z dneva v dan. Sam predsednik Roosevelt je ugotovil, da je v tej deželi tretjina prebivalstva pod hranjenega. Nima zadosti dohodkov niti za živila, še manj pa za zdravniško oskrbo. Zabave so tej množici bednih neznana stvar. Torej — vprašanje je torej, kako se je moglo pripetiti, da kakor pravnih stroškov, ako je eden ali drugi prišel v klešče. A če bo vojna trajala še dolgo, in bržkone bo, če bosta le Rusija in Nemčija v resnem spo-prijemu, tedaj bo moral tudi naš zvezni kongres sprejeti drastične odredbe proti izkoriščanju, ki gre že sedaj v infla- bi v taki deželi kakor je naša. cijske toke. Ce to ne zajezi, ko ljudem plačujemo za uniče- komo vojno izgubili doma, ne vanje živil in živine, in za ne-cbdelovanje njiv, moglo dogoditi, da smo prišli na stopnjo odmerkov, ki zahtevajo nič koliko kontrole ne da bi kaj prida zalegla. V kongresu so menda že predloge proti verižnikom. Do-••daj, kot rečeno, se jim ni bilo treba bati ničesar drugega da bi jo dobili na katerem koli bojišču, na katerih še vedno nimamo vidnih uspehov. Zvezni kongres se bi moral pobrigati predvsem, da uravnovesi živilski problem. Namreč cene. Sedaj tepejo rovne dtužine na kaj, in baš te družine tvorijo hrbtenico Zedi-n jenih držav. Kaj naj bo Proletarec, če ne list načel tudi takrat, i 9 ko ni varno pisati zanje!? Prijatelj Proletarca iz Clevelanda piše med drugim: "Na vseh koncih in krajih izgubljamo. Borili smo se za revijo — bila je dobra, na nasprotni strani pa so ustanovili svojo, veliko slabšo, in uspeva. Kaj je vzrok? Ali nismo zadosti složni, ali kaj? In pa naš Proletarec? Če še tega izgubimo, kaj potem? Vsi vemp, da bodo klerikalni listi izhajali tudi potem, v korist tistim, kakor sedaj. Ali ne bi bilo sedaj ravno Dravi čas, da bi socialisti in njihovi somišljeniki spet stopili na noge in šli v borbo, kakor so se znali boriti nekoč in zmagovali?" Prav. Prav lahko bi mi zmagovali. Saj imamo najboljše organizacije in nobenega dvoma ni, čemu ne bi mogli vztrajati tudi v sedanjih razmerah. Le dobre volje je treba in pa takih časopisov, v katerih bo ta volja dobila tudi odmev. Tak list je Proletarec. Ko ga prečitate, dajte ga prijatelju, s priporočilom, da naj ga prebere, in s pripombo, ako mu bo všeč, da si naj ga naroči. Na ta način lahko vsak naročnik pomaga. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj* J ugotlovantka DtUvik* TUkovM Dr «iba, C kiča« o, ID. » GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUSTICNE ZVEZE NAROČNINA t Zedinjenih državah sa celo lato $3.00; sa pol leta~$L7i7 aa ietrt leta f 1.00. Inozemstvo: sa celo leto $8.50; ta pol leta $2.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najposneje do pondeljka popoldne aa priobči te v v številki tekočega tedna. ■v — PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co. Inc. Established 1906. Editor______________ Biisineas Manager...«. _____Prank Zaits Charlea Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: nited States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 23U1 S Lawndale Avenue , CHICAGO, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 --- Ali pomeni «por radi Mihajlovii*!! prvi javni prelom meti zavezniki? Na gornji naslov je potrebno omeniti, da je to prvič v sedanji vojni, ko je sploh med eno in drugo vlado združenih narodov prišlo do uradnega javnega nesoglasja. Sovjetska vlada je poslala jugoslovanski zamejni vladi v London pred kakim tednom dni formalni protest proti njenemu vojnemu ministru Draži MihajUmču, ki ga dolži, da sodeluje z osiščem, in da ima Moskva dokaze za te trditve. Protest iz Moskve jugoslovanski vladi v London sam na sebi ne bi bil prav nič važen. Jugoslovanski ministri v Londonu, in kar jih je na razpoloženju v Ameriki, imajo na Mihajloviča prav malo vpliva. Večinoma nič. Verjetno je le, da on res sodeluje s tisto skupino, ki je za veliko Srbijo, in gotovo je, da deluje ze povrnitev v stare reakcionarne, diktatorske razmere. Ne morda namenoma. Kajti drugačnih Mihajlovič sploh ne pozna. Se veliko manj pa njegovi četniki. Oni se bore, kot je bilo na tem mestu v Proletarcu že v začetku četniškega vojevanja ugotovljeno, v duhu tradicij slavne srbske preteklosti. Njim je evangelij pesem srbskih junakov s Kosovega, pesmi o Črnem Juriju, predniku Petra n., o pokoljih s Turki, in ambicija jim je svoboda pred komurkoli in pa dovolj jagnjetine. Socialni problemi in mednarodna politika ter diplomatične intrige so jim španska vas. V krajih, kjer se oni bore, oziroma so se borili, je to mišljenje povsem razumljivo. Saj drugačno sploh biti ne more med ljudstvom, ki nima z vnanjim »vetom nikakršnih stikov. A je čudno, da so v Jugoslaviji slični rodovi, ki so vendarle drugačno usmerjeni. Na primer v Črni gori. Vzrok temu v tej gorati dežeii je, da od kar so svojo dinastijo izgubili, si jih srbska kraljevska družina ni nikoli skušala prikleniti nase. Ponosni Črnogorci so pravili drug drugemu le, da dokler so bili v svoji kneževini svobodni, jih je ščitila Rusija in tako kar iz navade streme, da mora biti tako tudi v bodoče. To je vzrok, da so v prvih volitvah v ustavodajno skupščino dobili komunisti največ glasov baš v takih krajih, kot je Črna gora in Macedonija. Le malo volilcev je znalo čitati in pisati. O boljševizmu niso razumeli ničesar. Voditelji so nekaj vedeli o preobratu, pa tudi ne dosti določnega. A volilcem so rekli: Ste proti Rusiji ali zanjo? Ako ste zanjo, glasujte za nas! Tudi v Macedoniji se je z nekoliko drugačno taktiko slično postopalo. Po nekaj letih je bilo jugoslovanskega boljševizma v teh primitivnih krajih konec, ni pa bilo konec nezadovoljstva z razmerami. To je naraščalo. V sedanjih ho mati j ah, v krvavih spopadih, v rušenjih in atentatih je dobilo izraza v gibanju, ki se je nazvalo za osvobodilno fronto, in bojevniki v nji pa no označeni za "partizane". In kot je dandanes običaj povsod, se upornike označuje še posebej za "komuniste". "Partizanstvo" je že zelo stara beseda. Rabili so jo, kakor tolmači Adamič, že v času vojne ameriških kolonij za osvoboditev izpod Anglije. Toda to ni bil njen začetek, kajti rabljena je bila že v bitkah v Napoleonovi dobi. Beseda je francoskega izvora. 'Ijftlgjjil Beseda sama na sebi nič ne pomeni, tudi če bi bila hrvatska skovanka. 'Pomeni le to, da so v Jugoslaviji partizani, ki se bore zoper Hitlerja in Mussolinija v tistih krajih, v katerih Mihajlovič ni imel nobenega četnika. Ni bilo mogoče imet zvez, vrh tega on ni prilalgoden narodoma, kakor sta slovenski in hrvatski. Upor v Sloveniji je nastal, kakor smo poudarjali tu že v početku uporništva, naj prvo popolnoma nesmotreno. Zgolj iz maščevalnosti. Ce ti ubijejo očeta, ali brata kot talca, ne da bi storil kaj zlega, boš skušal zločin maščevati. In so jih maščevali. Vse neorganizirano, brez vsake strategije, prav kakor v "starih časih". Tako se je to nesmotreno bojevanje razvilo po Sloveniji in Hrvatski, v Cmi gori, v Bosni in Hercegovini, popolnoma neodvisno od Mihajloviča, ki je z boji prenehal čim so se pojavile partizanske čete na svojo roko. Vsak čitatelj se lahko spominja, kako je zavezniški tisk slavil junaka Mihajloviča, ki se je uprl vsemogočni nemški sili, dočim je vsa organizirana jugoslovanska armada splahnela kot megla, brez odpora, dasi je bila oglašana za najjačjo in najboljšo izmed vseh armad malih dežel. Mihajlovftčevo upomiKko gibanje ni imelo s Slovenci in Hrvati nikakršnih zvez. Tudi ako jih bi hotelo imeti, jih ne bi bilo mogoče ustanoviti. Kraji so si predaleč narazen in gesta-pove i so bili posejani vsekiižem. In drm#i vzrok je: Cim je jugoslovanska vlada v Londonu imenovala Mihajloviča za svojega vojnega ministra, mu je iz-podbila tla izipod nog vzlic svetovnemu oglašanju njegovega josko oven: RAZGOVORI Govor predsednika Roosevelta I onimi, ki so vredni večjih plač, o konferenci v Castblanci je in iniciativa je amerirki indu-bil eden najboljših, kar rmo atriji potrebna." Komentar k jih še slikali od njega. Ne sa-1 temu je nepotreben, mo, da je pojasnil precej stva- f Kako velik je pritisk na kon- ri, katere so bile in so še sedaj precej zamotane, ampak je govoril o akciji, katera pride. gre.*, da se to predsednikovo odredbo razveljavi, je razvidno iz časopisja in v zbornici kih že skoro tri leta — v akcijo. V Tuniziji ne gre tako kot so pričakovali. Stari lisjak Win ton Ohufl.hjll je tudi i je že predlog, da se jo prekli-govoril. Njegov govor je bil . če. bojevit kakor našega predsed- j Zamrznjenje delavskih plač nika. Sedaj je treba upati, da da o tanejo tako kot so, in to pridejo tisti milijoni vojakov, j vzlic ra.toči draginji, je v re-kateri čakajo na britskih oto- da. Kdor temu oporeka, je preglasen za zavirača vojnih naporov, ako ne celo za peto-k o lonca. Ali c mej iti plače gospodom Rommef je dospel tja s precej- j na $25,000 na leto, to pa je šnjo armado — in Hitlerju se velik greh in kršitev osebne je posrečilo, da je za časa za- §vtbode in lastninske pravice, vezniAkega čakanja in apiza-jterej kršitev ustave! Kdor po-nja raanim francoskim in a- zna sedanji kongres, lahko ve, rabčkim fašistom navlekel tja da bo to določbo prej ali slej številno armado, katera bo še res preklical in še druge, ako posebno, če Franco ne bo nevtralen, delala zaveznikom velike sitnosti. V Rusiji so v navzkrižju s privatnimi interesi bogatašev. O Jugoslaviji V našem naprednem ki ne- Gorojo jo «lika is sadnjo rvikt ofoasivo *a otvoboiitov Leningrada iapod nacijtkega obleganja. Ruski tanki so aa poli v akcijo v SchlooMolburg, ki jo bil glavna aacijtka poticjanka. Zedinjene države Evrope So novice, katere morajo I na prt dnem časopisju je boj razveseliti tudi najbolj zakrk- ra^li četnikov in partizanov. njenega človeka. Kurks, Kras- Bil tem zelo vesel, ko sem v mviuri VomUbivuiriMj predza Inji številki Proletarca videl pismo sodruga Kristana nodari, Vorošilovgrad, Rostov — in «nato pa še Harkov. In ru-*ke ofenzive še ni konec. To niso samo prazne, bobneče besede raznih državnikov, ampak akcija, katera edino more uredniku Proletarca, V njemu je pametno in premišljeno povedano, da so tam razmere, katerih mi ne razumemo in jih (Nadaljevanje in konec.) Kot poseben primer manjšega obsega pa nam današnja Švica nudi zanimivo sliko. V njej je 3 milijone* Nemcev, 830,0p0 Francozov, 238,000 Italijanov in nekaj Retoroma-nov; razdeljena je v majhne kantone z najširšo samoupravo. Vsi jeziki so enakopravni in pred kratkim so celo Reto-romanom priznali enako polno jezikovno sailo ljudi na cesti. Kilave je pojavil teklenico v cestni žleb in je cd>el. Dvakrat se je czrl rjn vedno je bila mlečno-oela, okrogla, tre butasta steklenica tam, kamor jo je postavi!. še v tretje t?3 je ozrl, nata pa je zavil krcg vogala. Tcda ktmaj je zavil okrog vogala, se je nekaj zadelo v njegov komolec--in glej! Bil je dolgi \ rat steklenice, ki je molel naravnost kvišku, okrogli trebuh steklenice pa je trdno tičal v njegovi mornarski suknji. "Tudi tole je resnici podobno!" je dejal Keave. Zdaj pa je storil sledeče: v trgovini je kupil odvijač za za-ma^ke, $el je na samotno polje pred metlcai. In tam si je prizadeval, da bi potegnil zama-šek iz steklenice. Toda kolikokrat je zavil odvijač, tolikokrat ga je vrglo ven, zatič pa je bil nepoškodovan in cel kakor poprej e. "To je zatič nove vrste," je dejal Keave. In nenadoma j* \ šepetal in se spi 'M, k r gi je bilo steklenice strah. Ko se je vračal ¡: jti iii';i, jt videl prodajalno, v kateri je mož predajal školjke in kije iz Južnega morja, pole-? tega pa se stare malike, stare novce kitajske in japon ke slike ir vsakovrstno šaro, ki jo prinašajo mornarji s seboj v svojih Jesenih kovčegih. Tedaj se je domislil. Sel je v prodajalno in ponudil steklenico za -to do larjev. Trgovec ga je naj preje zasmehoval in mu ponudil pe' dolarjev. Toda vsekakor, hm steklenica je svojevrstna, takega stekla niso pihali v nobeni človeški glažuti, lepo sc se odražale barve na. mlečni belini; in čudno je plesala senca v sredini. Ko je torej nekaj ča^a barantal z njim. kakor je navada takih ljudi, je dal trgovec Keaveju zan jo šestdeset srebrnih dolarjev in jo postavil na polico sredi izložbe. "No," je dejal Keave, "prodal sem torej za šestdeset, kar sem kupil za petdeset — ali pravzaprav še ceneje, ker je bil med mojimi dolarji tudi er čilski dolar. Sedaj pa bom izvedel resnico tudi še o neki drugi stvari." Keave pa je imel na ladji tovariša, ki mu je bilo ime Lopaka. "Kaj ti je?" je rekel Lopaka, "da tako strmiš v svoj zaboj?" Bila sta sama v sprednjem delu ladje. Keave mu je rekel, naj priseže, da bo molčal in mu je vse povedal. "To ti je zelo čudna zgodba," je dejal Lopaka. "in bojim se, da ti bo ta steklenica še povzročala skrbi. Vendar je jasno eno: ukrbi ti ne bodo ušle, za to pa poberi tudi dobiček svoje kupčije. Premisli, kaj si boš želel. Ukaži, in če se bo izvršilo, bom jaz sam kupil steklenico. Kajti rad bi imel lahko dvojamborko, da bi z njo trgoval med otoki." "Ni mi do tega," je odvrnil Keave, "rad bi imel lepo hišo z ,vrtom na obali Kone, kjer sem se rodil: tako da sije sonce skozi vrata, s cvetlicami na vrtu, steklo v oknih, podobe na «temi, drobnjavo in lepe prtiče na mizah — popolnoma tako hMo, kakor je ta, v kateri sem bil danes — samo za eno nadstropje višjo in z balkoni okoli in okoli kakor kraljeva palača. V njej bi rad prebival brez skrbi in bi se veselil s prijatelji in sorodniki." "Lepo," je dejal Lopaka, "vzemiva steklenico s seboj na Havaj, in če bo šlo vse po sreči, kakor misliš, bom steklenico kirpil. kakor sem dejal in zahteval zase lahko dvojamborko." Tako sta se dogovorila in ne dolgo nato je odplula ladja s Keave jem in Lopako in steklenico na krovu nazaj na Hono- ulu. Komaj «ta stopila na kopno, že sta srečala na obali prijatelja, ki je začel takoj i *ra-.ati Keaveju sožalje. "Ne vem, čemu bi mi morali :ražati sožalje," je rekel Keave. 9 "Ali je mogoče, da tega Se le veš?" je vzkliknil prijatelj. 4Tvoj ujec, dobri stari mož, je mrtev, in tvoj bratranec, Ic.pi mladenič, je utonil v morju." Keave je bil zelo žalosten, ajokal je in tožil in je tako )cv-em pozabil na svojo steklenico. s Toda Lopaka je bil '«amišljen in ko se je Keaveje-.a bolečina nekoliko polegla, ie nenadoma dejal: "Pravkar sem premišljeval j tem — ali ni imel tvoj ujec posestva na Havaju' v okraju Kau ?" "Ne," je odvrnil Keave, "ne v Kau, zemljišče leži na gorski -trani — nekoliko južno od Hookena." "Ta zemljišča bodo zdaj pač tvoja?" je vprašal Lopaka. "Prav gotovo bodo!" je de-al Keave in je znova tarnal a svojimi brodniki. "Ne!" j*» vzkliknil Lopaka. >usti ¿daj tarnanje! Ne-česa ?em se domislil. Kaj misliš, če ni'tega ukrenila tvoja «tekle-lica? Kajti tu je prostor na azpolaijo za tvojo hišo." "Ce je temu tako," je zakli-al Keave, "potem je to zelo '.loben način, če mi služi s tem, la ubija moje sorodnike. Vsekakor pa je nemara prav, kaj-i v prav taki le/i sem videl liso s svojim duhovnim oče-;om." "Hiša pa še ni sezidana," je ekel Lopaka. "Ne — in najbrž tudi nikdar ne bo sezidana!" je dejal Keave; kajti moj stric je sicer mel nekaj kave, ave in banan, cda tega ne bo več kakor za idobno življenje. Ostanek :emljišča pa je črna lava." "Pojdiva k odvetniku," je rekel Lopaka. "Moja mi*el mi ie vedno blodi po glavi." Ko sta prišla do odvetnika, \e je izkazalo, da je Keavejev ujec zadnje dni neznansko o-bogatel, in bilo je na razpolago celo premoženje v gotovini. Takrat je vzkliknil Lopaka: "In tu je denar za hišo!" "Če mislite na novo hišo, ki jo bo-te zgradili," je dejal odvetnik, "tu je posetnica novega stavbenika, o katerem pripovedujejo velike stvari." "čezdalje bolje!" je zakli-cal Lopaka. "Sai tu je takoj vse na razpolago. I)aj, da še nadalje poslušava ukaze!" Tako sta torej šla k stavbeniku in imel je načrte za hiše na svoji mizi. "Želite si hišo, ki ne bo tako vsakdanja," je dejal stavbenik. "Kako vam ugaja tole tukaj." In podal je Keaveju risbo. Ko je Keave zdaj pogledal risbo, je silno zakričal. Bila je namreč natančno podoba hite, ki si jo je zamislil. "To hišo moram dobiti," je p'omislil ram zase, "pa četudi mi še tako malo ugaja način, kako jo bom dobil, jo moram zdaj vendar dobiti. Saj je najbrž tudi prav tako dobro, če vzamem z zlim tudi debro." In tako je razložil stavbeniku vse svoje želje, kako si želi hišo opremljeno, o podobah na stenah in o drobnarijah po m.' 'ah. Nato je vpra.ial mr.ža, za kak denar bi prevzel in opravil vse naročilo. Stavbenik je mnogo vpraševal, nato pa je vzel pero in preračunaval. Ko je končal, je povedal natančno tisto vsoto, kakor jo je Keave podedoval. Lopaka in Keave sta se spogledala in si pok i mala. "Povsem jamo je," je dejal Keave, "da moram imeti to hišo, če hočem ali ne. Hudič mi jo nudi in malo dobrega bom imel od nje. Nekaj pa je povsem gotovo: nobene želje ne bom več izrazil, dokler imam le tn steklenico. . Toda hišo imam zdaj na ramenih in ea-1 radi tega vsekakor lahko sprejmem z izlim tudi dobro." Sklenil je torej s stavbenikom pogodbo in podpisala sta nek papir, Keave in I^opaka pa ctu odšla spet na ladjo in odjadrala v Avstralijo. Sklenila sta namreč, da se za grad njo sploh ne bosta zanimala, marveč da bosta vse :kupaj prepustila stavbeniku in hudiču v steklenici, ki naj zgradita in okrasita to hi&o, kakor hočeta. Potovala sta dobro, le Keave se ni upal ves čas ziniti niti be^cdice, kajti zaklel se je, da ne bo več izrazil nobene želje in da nt bo sprejel od hudička nebene u-?U:l^e več. Ko sta se povrnila, je čas minul. Stavbenik jima je povedal, da je hiša gotova, in Keave in Lopaka sta se peljala kot potnika na "Halli", da bi si ogledala hita in pogledala, če je vse prav tako narejeno, kakor si je Keave zamislil. (Dalje prihodnjič.) upen Rutlia pehota * Stalingradu p« odhodu zadnjih nemških čat, ki to »a podala, kar ja postal njihov odpor bras-. Sedaj Ruti Stalin g rad. ki ja skoro vat poruien, imvi (rade. Odbor Ameriške bratske zveze za jugoslovansko federativno republiko Kratka, a vendar zelo mučna pot hčerke s. Jos. Snoya Bridgeport, O. — Vsi. ki s. Snoja in njegovo družino poznamo, smo simpatizirali z njo, ker ji je bilo na vso moč hudo in si je toliko prizade-va'a, da bi rešila življenje hčerki Frcdi. Bila je bolna tri leía o-iem mesecev. Dne 14. fe-bunrja je preminula v otročki bolni'niči v Columbusu, kamor so jo bili četrtič peljali 10. oktobra lansko leto. Ob njenem kcncu sta Mili pri nji mati n njena sestra Margaret, ki je svoječasno delala v gl. u-íadu SNPJ v Chicagu, pa se je cb mislih nad težko usodo svoje -estre odločila izučiti se za bolničarko, da ji%o pomagala. Toda bila je pretežko bolna in vsled paralize je ležala ves ča* na hrbtu. Vsakemu, kdor jo je videl, kako trpi, je bi!o hudo, Končho jo je tešila smrt. Bila je stara 16 let, a ko je zbolela, ji je bilo šele dobrih 12 let. Zapušča starše, tri brate in sestro. Osobje Proletarca jim izreka iskreno sočutje. do, posebno pa še rusko vlado, katera je že odobrila idejo združene Slovenije po končani vojni. V tem smislu naj naša organizacija, Ameriška bratska zveza, podpira delo in udej-"tvovanje Slovenskega ameri-ri kega narodnega sveta, ker to je tudi v soglasju s pretežno večino našega članstva. paliandnih eksemplarjev, ki jih je dal omenjenemu listu. Ena predstavlja na fronti u-b i tega nemškega vojaka in tik njega kakega ¿tiri leta starega otroka, ki se drži za glavo ves zgrožen in na vso moč plaka, Slika je kajpada risba, a s svojim besedilom in pomenom prizora le vpliva, posebno na vojaka, ki se mora umikati in ima otroka doma. Poleg priloge omenjenega časopisa je nam John Petrich l>o lal dolgo poročilo iz dnevnika New York Herald Tribune, ki ga je napisal poročevalec omenjenega lista Maurice Hindus. Bil je v Rusiji sedem mesecev. Med drugim pravi, da je v svojih občevanjih s sovjetskimi uradniki uvidel, da med zavezniki ni tolikšnega sporazuma kot bi bilo soditi iz vladnih izjav. Rusi zelo sumijo, da se proti njim pripravlja nova antikemunistična koalicija. Učinki ruske propagande na vzhodni fronti John Petrich iz Youngstow-na, 0., je nam poslal ilustrirano prilogo nemškega časopisa German American, v kateri so fascimili (fotografije) leta- ruskl letalci poleg bomb mečejo na nemško armadb. gi opisuje, pravi, da je včasi Podporna organizacija, ki je imela pogum določno povedati svoje stališče, čeprav njena pravila pravijo, da se ne umešava v politiko \ Na si'ji glainega od«bora Ameriške bratske zveze je bila f med drugim sprejeta resolucija, ki se tiče pomožne akcije slo-1 veiisKe sekcije JPO, in pa Slovenskega narodnega sveta, ki v ui, ali bi v a j imel voditi borbo za osvoboditev Slovenije. Glavni odbor je imel nedvomno vzrok, da je sprejel svojo izjavo, in vzrok so notranja trenja v omenjeni politični akciji, in pa, da se vanjo umešavajo ljudje, ki so direktno ali indirekt-! no v ilužbi jugoslovanske zamejne vlade. Resolucija poudarja v glavnem sledeče točke: 1.) . ABZ je za podpiranje obeh akcij. 2.) Da «bi imel slovenski narod zaupanje vanju, se morata rbe postaviti na čisto jasno stališče. 3.) Nobene zveze in nobenega sodelovanja z zastopniki zamejne vlade bodisi v Ameriki ali v Londonu. ¡ na stvar. Hitler je z njo upija- 4.) Obe akciji je treba voditi s stališča, da smo ameriški njal Nemce in si dobil veliko »državljani. zaslombe v vseh deželah — 5.) Odbor ABZ ostro obsoja JIC (informacijski urad ju- dokler je zmagoval. V svojem goalovan.tke vlade v New Yorkuo radi potvarjanja originalnih i prodiranju .v P° i vesti tako. da so v soglasju s politiko zamejne vlade (proti1 J TTLi1;! Z nJ° Pn," 1 . j » • * • dobiti Ukrajince, pa ni uspel. ; osvobodilni fronti). . \ | Niti ni z njo nič dosegel 6.) Za avtonomno, združeno Slovenijo v federativni ju- mecj sovjetskimi vojaki, če-goslovaiv ki republiki, odnosno v federativni slovanski repu- j prav so bili na umiku. Prav ta-bliki. Resolucija Ameriške bratske zveze, sprejeta na seji glav- ko ni v prvih mesecih vojne ru-nega odbora soglasno, je bila objavljena v njenem glasilu Novi! ska propaganda med nemški-dobi dne 17. feb. na prvi strani. Glasi se: četami ničesar dosegla. Ameriška "bratska zveza v j potvarja orj/analne vesti in jih Ameriki je članica slovenske prikroja tako, da so v soglasju z zamejno vlado, nikakor pa FAŠISTI v OFENZIVI ZA MIR Z ZAVEZNIKI IN ZA ZLOM USSR (Nadaljevanje s 1. strani.) v Zed. državah ne zapopade-jo, da smo mi — Nemčija — še edina sila, ki brani ameriški kapitalizem pred komunizmom ?M Kaj bo z Evropo? In dalje jamra Goebbels, ki je včasi vse bolj pogumno govoril, takole: "Če bi Nemčija padla, kar, bogobvaruj, ampak če bi padla, kaj potem? Kaj bo ne samo z Nemčijo, nego tudi s kov, sLk in karikatur, ki jih ¡Francijo in z vso Evropo? Ali ste pri volji dopustiti, da v tej borbi za civilizacijo propade članek, ki slike v ?Hi prilo- najbolj civilizirana dežela na i\etu — Nemčija? če to dopu- veljala Hitlerjeva-Goebbelso- stite, bo prav tako prej ali slej va »propaganda za najbolj u-činkovito. Toda propaganda je relativ- TOMBOLA "Ubogi Jerko je imel hudo smolo s svojimi srečkami. Zadel je pitano gos. sto cigaret in «teklenico konjaka." "In temu pravite smola?" "No, seveda . .. mož je vegetarijanec, abstinent in ne kadi." sekcije Jugoslovanskega pomožnega dobora ter je zastopana po članu glavnega odbora v Slovenskem ameriškem" narodnem svetu. Pomožni odbor in narodni svet sta oba pri- A prišla je zanje «prva zima v Rusiji in sedaj druga. Namesto zmage se morajo umikati in prepuščati mesta in vasi ar- ne v *>glasju bojev in «ahtev, kj j¡h tiska n . naših Slovencev v domovini. Nemčijo Naši Slovenci v starem kraju. ki so organizirani v Osvobodilni fronti, in ki bijejo boj iUaTATOfllJI NA DELU znana narodova odbora med proti okupatorjem ter si zami- Vaa naročnina, ki jih pošljejo zastopniki in drugi agitatorji Proletarca. »o itata na basi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki poilja ana celoletno, je sabeleien ▼ tem tesna» mu s dvema polletnima. Anton Zornik, sap. Penna ............45 Chat. Pogorelec. Chicago, III.....18 Louis Barbcrich, Milwaukee, Wit. i 6 Anton Shular, Arm«, Kant. § Mike Krults, Willard, Wit. 7 John K re bel, Cleveland. O. 7 Joteph Oblak, Chicago, III. 6 John Zornik, Detroit, Mich. S Max Marts, Buhl, Minn. 5 Anton Udovich, La Salle, III. 5 Ludvik Yosey, Pueblo, Colo. 4 John Jereb, Rock Springt, Wjro. 4 Antra Blatich, Fontana, Calif. 4 Joteph Skoff, Barton, O. 4 Kathy Junko, Datrcit, Mich. 4 Ant. Jankoeich, Cleveland, O. 4 Frank Zaits, Chicago. III. 4 K. Ersnoinik, Red Lodge, Mont. 3 Math. Urbat, Detroit, Mich............2 Jotko Oven, Chicago, III. 2 Anton Tomiič, Oakland, Calif. 2 Joteph Cvetbar, Sharon, Pa. 2 Francat Saits, Chicago, III. 2 Mary Stroj, Indianapolit, Ind. 2 John Teran, Ely, Minn. 2 Mike Kopach, Barbarton. O. 2 Edward Tomtich, Waltenburg, Colo. 2 Joteph Sroy, Bridgeport, O. 1 Frank Barbkh. Cleveland, O. | Naca 2!emberger, Piney Fork, O. 1 Skupaj (4 tedna, od 23. jan. do 20 fab. 1943) 174 naročnin, prej. ¿nji i ska s (4 ledne) 84 naročnin ameriškimi Slovenci, za k ar sta potrebna nujne podpore od trani vseh Slovencev v Ameriki. A. B. Z. je nudila obema organizacijama gmotno in moralno pomoč. Glavni odbor A. B. Z. sc zaveda resnosti in potrebe obeh narodnih organizacij ter šteli, da bi obe napredovali in dosegali svoj začrtani cilj. Da pa bo imel slovenski narod v Ameriki popolno zaupa-I nje in trdno vero v pomožni odbor in obrambno akcijo, potreba je. da se obe akciji po-| ? ta vita na čisto in jasno sta-j liAče, da nobena izmed obeh nima nobene zveze in nobenega sodelovanja z zastopniki zamejne jugoslovanske vlade v Ameriki ali v Londonu. Obe organizaciji morata biti samostojni in izključno samo akciji ameriških Slovencev. Obe organizaciji morajo voditi samo zastopniki slovenskega naroda 'v Ameriki in obe morata biti podpirani samo od prispevkov, katere zbirajo Slovenci v A-meriki. Slovenski ameri&ki narodni svet ne sme postati orodje za- šl ju je jo -povojno Slovenijo v federativni republiki, so pravi in resnični boritelji za svobodo in demokracijo Vsega slovenstva. Atlantski čarter. katerega sta odobrili Amerika in Anglija, jim daje to pravico, da si sami izbirajo svojo vlado ter da lahko zavržejo vlado, katero se jim vsiljuje in katere ne marajo. Mi, ameriški Slovenci, ki smo tudi ameriški državljani, smo se že večkrat izrazili, kako cenimo ameriško prostost, svobodo in demokracijo, zato v teh težkih časih, katere preživljajo na^i bratje in sestre onkraj morja, želimo njim prav isto prostost, svobodo in demokracijo, ' katero uživamo mi v svobodni ameriški republiki. Avtonomna in združena Slovenija v federativni jugoslovanski republiki, bi imela največ pogojev do pravega in svobodnega življenja, bi imela največ stalne podlage do trajnega evropskega miru, ter bi bili tudi garancija Ameriki, da ne bodo ameriški vojaki umirali na vseh kontinentih sveta vakih pet in dvajset let. A- Tako se je zgodilo, da je Rusija pospešila med nemškimi vojaki tudi svojo proga-igando, s katero jim dokazuje, da je njihov odpor brezupen, torej naj nikar več ne streljajo, da ne bodo oni ubiti od ruskih sil. pa sc rajše podajo in sc po vojni vrnejo na svoje domove, k ženam in otrokom. War Information Office v VVashingtonu je v posesti mnogih nemških in sovjetskih pro- padla pod komunistične tace Anglija in končno tudi Zedi-njene države." Kapitalistov je ob taki propagandi kajpada zelo strah, zato pa je toliko vpitja v zveznem kongresu proti Roosevel-tu in prav maJo zoper Hitlerja. ki je poleg Japonske naš glavni sovražnik. Tako vidimo, da je tu borba ne samo za demokracijo, nego tudi o vprašanju kako se bo po bodočem miru ravnalo s svetostjo privatne svojine. Na tem polju nacijska propaganda uspeva, kar je naravno. če multimilijonarjem Hitler zagotavlja, da le z njegovo zmago jim bodo bogastva zavarovana, potem ni čudno, če se zahteve proti podpiranju Sovjetske unije m no že, d asi je pomoč, ki ji je dajemo, sorazmerno jako majhna. A tisti, ki se boje za svoje milijone, ji se te ne privoščijo. Zmanjševanje avtnega Drometa Avtni promet v lllinoisu je bil lani 18 odstotkov nižji kakor pa leta 1941. stopnikov jugoslovanske za- merika in njeni zavezniki se mejne vlade, ampak mora po- danes borijo za zmago v drugi stati le informativno telo, ki bo obveščalo našo ameriško vlado v VVashingtonu o željah in zahtevah našega naroda v domovini. Mi ameriški Slovenci >mo ameriAki državljani in kot taki ne maramo imeti kake zveze z zastopniki kraljeve jugoslovanske vlade. Na podlagi merodajnih vesti, ki prihajajo vz domovine, obsojamo Jugoslovanski informacijski biro v New Yorku, ki svetovni vojni ter tudi za stalen mir v Evropi, ki je mogoč le v pravilni ureditvi povojne Evrope. In če je to načrt Osvobodilne fronte, potem je naAa moralna dolžnost do naših bratov' in sester v domovini, da jih kot prosti ameriški državljani podpremo v njih stremljenju ter tudi naši vladi v VVashingtonu izročimo naše želje in zahteve. O tem moramo tudi obvestiti angleško vla- CHICAGO. IM < > Priredba v korist PROLETARCA V NEDELJO 28. MARCA 1943 t V DVORANI SNPJ, SO. LAWNDALE AVE. Vstopnice v predprodaji 50C, pri blagajni 60c. Jotko Oven na tej priredbi oznani uspeh klubove akcije za ruski relif. — Prebitek priredbe same gre vet v tiskovni sklad Proletarca. Sitored oskrbi dramski odsek, v katerem so JOSKO OVES, JOHN RAK in FRANK ZAITZ. Sodelujte s nami pri razpecavanju vstopnic. Pomapajmo ne samo k zmagi zaveznikov, nego tudi k t mag i za PRAVIČEN MIR: za otmitev SLOVENSKEGA in VSEH drugih )>od jarmi jenih narodov. V nedeljo 28. marca pridite v dvorano SNPJ. Prireditelj: KLUB iT. 1 JSZ. »MltltMMIMIIIMtillOOimm» KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI Anglija je v vojni skupno ft I kakor so ga nam slikali, čemu Sovjetsko unijo. A je v nji še precej takih ljudi,-ki bi rajše ne bi protektiral svojih hčera, žen kn duhovnikov? Saj ven- tolkli (po Leninovih sohah ka- dar par partizanov na. vaseh kor pa po Hitleru. V začetku nič ye zmore, če jim ljudje ne febmarja to leto, ob zatem- i omagajo; Bi kaj kmalu od nit «i Londona, ko so nad njim dirkali nem:ki letalci, so zli-kovci razbili na Leninovi sohi nos in jo namazali s smolo. Soli o je la i kega aprila slovesno cdkril sovjetski ambasador Ivan Majski. . glada poginili. A se zdi kajne, da. je to propaganda, prav tako NATANČNO TAKA. kakor so jo 4-davanje Jos. Martineka, tajnika Cehorlovaške narodne z»e-ze, o v naslovu omenjenem predmetu. „ 10 T. • ,, ... . . . • t. A , x . (S. Livernois. Vabljeni ste vsi. Josko Oven bo poročal o . . . .... llofJA____ med dobrimi..." V isti štev. Glasila KSKJ od ka[prida istega pisca je naštevano: Na Polževem so partizani odpe-!tako rada Protestira proti te-Ijali Zupančiča iz Stranske va- ma ™ onemu, bi se tega običa- j jtbirki za ruši:i relif, in na prireditvi dne 28. marca pa bo _|oudan namizni prt ter nazna- Ko ie j« iekoro soglasno, z "izje- I poslanik v Argentini" itd. mo peščice kriminalcev, ki ga , "Njiva" pa je levičarsko us-propagirajo v korist svojih merjena in njene simpatije so ven. Enako važen je zaradi vi- fase »^e domovine m poma- hre. ki jo razvija reakcija bolj *ajfmo nasl!? krv7,,m brato™ in in bolj. Delavskemu listu je sestram V stan treba odločno in neustrašeno Lepa je vrtna greda, Če mlada nasproti vsakemu sovražniKU. roža jo krasi, Drugače sploh ni vreden, da Še lepše je srce človeško. Če izhaja. plemenitost v njem živi. Proletarec v tej vojni vrši Lia Menton, tajnica* Čemu je nadškof Spellman krivično pridobljenih bogastev." Kritiziral je propagando zaveznikov, ki jo pošiljajo v Italijo po zračnih valovih (po radiu), katera pravi v bi- Ambrožič: Thomas je prav gotovo mnogo bolj znan socialist kot pa kdo, ki Je prijadral m i/.poj Triglava." ;sta ne Amerika in ne Anglija | stvu: "Strmoglavite Mussoli Seveda je, zato pa ga vprašujejo za članke in mu jih plačajo. Kadar bo p. A. toliko znan. pa bo za svoje pisanje tudi več dobil kot pa mu plača Kako to, da je kar naenkrat! Ivan Jerič pri Amerikanskem tako podivjal? če pa je še tak Slovencu, in pisal bo lahko za PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET j ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO S " I NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina trn Združene driave (i«ven Chicaga) la Kanado $6.00 na leto» $3.00 sa pol letat $1.S0 sa éetrt letaj um Cklcafo ia Cícera $7.SO sa celo leto; $3.78 sa pol let«) sa Inosenstvo $9.00. spregovorili l>esede o našem nija, potem pa si izberite za Primorju in Trstu. Dajte, da bosta Amerika in Anglija spregovorili in dali izjavo o tem, da L cmo vedeli, zakaj se borimo in umiramo." Dotični, ki je poslal ta klic, bržkone ne ve, da sedaj niti ostali Sloveniji, ki so jo v tej vojni vzeli Italijani in Nemci, ni še nič zagotovljenega , ne iz I^ondona, z Rusijo in partizani. Hrvatski narodni kongres, ki s<> je vršil zadnjo soboto in nedeljo v Chicagu, ni bil niti z daleč tako skupen kakor slovenski, ker katoliška in par drugih večjih skupin ne samo njegovega naslednika bolj pri- da niso sodelovale s sklicatelji, lagodnega fašista." Namreč nego so jih napadale na naj-takega "niče" fašista, da bo bolj surove načine, ki jih moro ugajal demokracijam." prenesti hrvatski tisk, in bog- me, da je v stanju veliko pre- Frank J. Lausche je dobro začel, ns ve pa se, če bo tudi j nestl, to ve vsakdo, ki jih po- dobro končal. Ko je odredil V pojasnilo kakšnega to- odsloviti 113 delavcev pri vo- na so se posluževali nasprot- dovodnih napravah, organiz.i- niki kongresa, je sledeče par . ... , . ^ a . .« Irani v ~ ni pokazal kaj 'stavkov iz "članka" hrvatske- ne iz VVashin^ona Adamič |fJaHt. razumevanja za uke ga župnika Rev. Jos. Matuna. zatrjuje, da edino vlada v Mo- ,tvari< 0e| , stavkajo ,0 v Piše med drugim: skvn se je izrekla za združeno skrajnom jn tedaj Slovenijo Pisec te kolone je jjh je tožko Jridol)iti morda tisto zagotovilo iz Ma- kajtj ,koro v,ak(|o pravi: .Ra ........... i v kje pnobče-, k() hom preživljal ldruiiri0f ča i.iiv.. wu, j., no, prezrl. \e pa, da ,a iz ne bom ( Hal?.. .laifciai. kuhar, Washmgtona in Londona ni bilo. Kajti če bi bile te dve vladi lako na naši strani kakor se poudarja, potem čemu sphoh treba jugoslovanske za-mejne vlade v Londonu in A-meriki, in vrh tega še raznih načih narodnih akcij, kakor je na primer SANS? Ali ne izgleda vse to nekako tako, kot v Naslov lo list in tajništvo je: > 2657 So. Lawndale Avenue Chicago. Illinois S s cerkvah, ko verniki prosijo Do?edaj še ni bilo takih zna-svojega pravičnega Boga, da ' kov- ni bilo prav, da se jim naj bo pravičen, pa so vz- | izrekel proti temu, da bi ob lic temu deležni le kazni bož- rArnt^M jih? Matija Pogorele priporoča v Prosveti i. dne 16. feb., da naj SANS poverjeništvo Jugoslo-vanskega republičanskoga združenja razpusti in prevzame imovino. Pravi, da je bil on v imenu JSK.I zastopnik v J. R. Z. Vendar pa mu je ustroj te organizacijo in poverjeni-Itva zelo malo znan, kar dokazuje njegov dopis. Rev. David J. Reid, pastor episkopalne cerkve sv. Frančiška v Chicagu, je faranom oz- "Da, hrvatski krairet »e bo vriil, kajtj tudi jas in moja cerkvena dvo* rana sva dobila posiv, da se t* ude-ne morem iti, moja arica ne sna dovolj hr* vatsko, cerkvena dvorana tudi ne more iti, ker je ona temelj naše cer> kve, sato mora oatati na svojem mestu tudi v nedeljo. Hišnik tudi ne mr.re iti. Star je in bolehen. Tudi je fotovo »tarec »e sit teh "hrvatskih'' kongresov, shodov in sestankov. Imam pa eno stvar, ki jo lahko pošljem na kongers. Prosim, ne >a» merite, ta stvar je moj rumeni pes (iuto pseto) in ime mu je 'Patsjr'." La Parcla, ki je proti fašisti- .. , * ,,, „ čna od kar se je pojavil faši- čina prevzela piiblic utHities 7em jn ye, ^ p(>(lpira yrtanjo ki so sedal v posesti privatnih poUtlko zvezrve v|ade,.je zače- Korporačij. ; ,H v pr(>A|ih številkah dvomiti Radnicka Borba vprašuje: v doslednost vladne taktike "Kdo je bil večji čestilec Dra- napram Italiji in v iskrenost že Mihajloviča: Srbski nacio- njene politike pri pridobiva- nalisti, ali pa komunisti okrog nju ameriških Italijanov na Slcbodne Reči in Narodnega svojo stran ¿Pravi, da fe je med Glasnika?"' Oboji enako. Se- njimi poskvŽila "darlankma", V Proletarcu je pisec te kolone ob izvolitvi Franka Lau-scheta zapisal, da novi župan lahko postane "national figure" — vsej javnosti znana o-sebnost, in vplivna ob enem le, če bo v zadevah socialnih problemov previdno ravnal in pokazal, da ima široko obzorje. nodajah dobrega sprejeto, in čimbolj vpjijeo, da hočejo A-meriko rešiti pred radikalnimi "prismuknjenci" v Washingto-nu in pred unijskimi raketirji, pred new dealom in drugimi sovražniki ameriških tradicij in "demokracije", bolj se mora delavski list, majhen kot je, truditi, da čitatelje obvešča o pomenu navala reakcije in pa kakšno nevarnost pomeni za nas. To nalogo sedaj bolj in bolj vrše tudi gladila unij in drugi delavski listi, ki so umerjeni, da to ni več borba za demokracijo, nego borba izkoriščevalcev proti oiiganiziranemu delavstvu in za ohranitev sistema, kakršen aas tira iz ene vojne v drugo, vedno pod lepimi gesli, ki se v kapitalistični uredni ne morejo izpolniti. Sodrugi in sodru žice, udeležite se te seje polnoštevilno. čas je, da se brezbrižnosti o-tresemo hi gremo na delo za utrditev kampanje za načela, v kakršna smo verovali in še verujemo vanje. Ne se pustiti zaslepljati propagandi, ki meče ljudstvu pesek v oči, zato da bi ga nahujskala zoper samega sebe, delavce proti farmarjem in obratno, male obrtnike proti unijam, mladino proti starim ljudem itd., da s tem ustvarja zmedo in gnoji tla za postanek fašizma ameriške sorte. Joseph Martinek, ki bo pre- Ifolijo in v Vatikan? (Nadaljevanje s 1. strani.) drugega ima za izvoz. Predsednik Roosevelt ji je obljubil po vojni turistov, posojila, in pa obnovitev zgodovinskih spomenikov in palač, ki so bile porušene v civilni vojni. ^Argentina pa jo zalaga z žitom. Tudi h Amerike prejema mnogo živil, pogojno, da jih ne sme prodati Nemčiji, nego iporabiti za svoje prebivalstvo. Nadškof Spellman je odšel dne 20. feb. *z Madrida v Rim. To je zanimivo zato, ker mu je Mussolinijeva vlada zajam-čila policijsko varstvo, čim pride na itadijansko mejo, Četudi je član "Italiji sovražnega naroda." S kakšnimi obetanji je pri-Ael v Italijo? V Vatikanu se je sešel tudi z M ussol in i je vi m zetom grofom Cianom, ki je bil do nedavna italijanski minister vna-njih zadev, sedaj pa je Musso-linijev poslanik pri papežu. Tako je Mussolini prvfc v tej vojni prišel v direktne zveze z ameriškim neuradnim poslancem. Kaj obetamo Italiji, če se umakne iz vojne? To vedo točno le v državnem departmentu. Gotovo je; da slovenski narod nima vzroka, da se bi veselil takih obiskov. Kajti naj se kupuje e Italijo tako ali drugače, s tajno ali pa z odkrito diplomacijo, gotovo je eno: Slovencem se v teh me-šetarenjih ntf ne ponuja, pač K n • J Je i PR lahko postanejo Se večja fcr- njim nas,m delavcem znan tev kakor so bili v prejšnji sodrug. Pridite ga poslušati, vojni P^ejsnj, daj pa so si razdvojeni po linijah: Mihajlovič je za zamej-no vlado, enako Srbobran, drugi pa sO za drugačno Jugoslavijo kakor je bila. Kako drugačna, o tem hingtonu aj drut#e sploh ni — ki se označuje včasi z "osvobodilna fronta" in večinoma pa z nazivom partizani. In prav tako gotovo je, da je tem ljudem Rev. Zakrajšek skrajno nasproten in jih smatra za enako zlo, kakor so bili smatrani za najhujše zlo republikanci v Španiji, ki so po tedanjih poročilih morili duhovnike in nune na debelo ter rušili cerkve, in tako počno sedaj partizani v Sloveniji. Duhovnike žive sežigajo, more dekleta. ko se vračajo iz cerkva, pobijajo očete, ki hočejo vzgajati svoje otroke v verskem duhu. V Španiji se je dognalo, da če bi bila tista poročila resnična, ne bi ostal noben duhovnik in nobena nuna več med živimi. Zato sem uverjen, da je nekaj sličnega v Sloveniji. So brutalnosti, za katere pa niso Slovenci krivi, nego vzroki, radi katerih je nastala ta vojna. In ker se mi zdi, da Rev. Zakrajšek pomaga v propagandi proti tem upornikom zato ker "pobijajo" vernike — če jih, je to kajpada res obsojanja vredno — in pa ker drži s sistemom kakršen je bil. z izjemo, da ne bi hotel več pod ve-lesrb&ki vpliv, je naravno, da «ta prišla z Adamičem v oster konflikt. Bil sem na kongresu in se spominjam sprejetih resolucij, ki zagotavljajo v taki Sloveniji in v Jugoslaviji, kakršno si zamišljamo mi, tolikšno svobodo ljudem, da ne bo nihče ubit zato, ker bo šel k spovedi ali k maši, in nihče, če bo o-pravljal karkoli drugega zakonitega. če pa se v teh intrigah proti Adamiču gre za ohranitev gnilih razmer kakor so bile, potem seveda bo slogo za skupni program težko ustvariti. Posebno, ako bodo vlekli vsak k sebi v svojih nagnjenjih ljudje, ki so v odboru SANS sprejeli najbolj odgovorne pozicije. Glede Efcbina Kristana vem, da je bil iskreno prepričan v vsako besedo, ki jo je izrekel na kongresu, in da mu je vsaka resolucija, ki smo jo sprejeli, prišla ne samo iz njegovega uma, nego tudi iz srca. če bi duh teh resolucij mogel prevladati strasti in predsodke, pa ne bi bilo protestov k Hullu, Wellesu in Davisu, ne $napadov v Ameriški domovini, ne odgovorov v Enakopravnosti. In ne teh mojih besedi. Kaj Adamič pravi k protestom? V Glasu Naroda z dne 15. februarja čitam, da ga je o obsodbi zveze slovenskih župnij obvestila Anna P. Krasna, ki ji je v angleščini takole odgovoril: "Dear Mrs. Krasna:—— Someone aent ma yesterday's "Glas Naroda" containing your comment on my current unpleasant* ness with the Zvesa slovenskih ¿up-nij v Ameriki. I am leaving tonight for the West, to be gone for about a week, and I haven't time to write you fully. This is merely to say that the protest against me to the State Dept. is a complete and probably willfull distortion of what I said; that what I did say was said after reaching agreement the matter with the delegation) and that one member of the delegaticn supplied facts out of his own eaperience and observation supporting the view which I stated to Mr. Poole of the Office of Strategic Services and to Mr. Sumner Welles. I do not intend to defend myself. As I feel at the moment, explanations—if any are necessary—will have to come from members of the delegation. You are free to publish this letter in English or in eaact translation. Sincerely, Louis Adamič." Kaj naj si v vladnih uradih mislijo o nas, kadar dobe take denuncijacije in izjave? In kako naj vpliva to na naš narod, ki je odboru SANSa pripravljen pijnagati, ki zbira ¿rkpevke in ustanavlja podružnice, samo da bi akcija boljše Uf pela ? Ali se gre torej le za narod, ali pa »e nekateri boje, da po tej vojni pride nov red in stari privilegiji pa se potope v zgodovino? Kako je s financami? •Za uspešno pod vzet je je treiba v takih akcijah zaupanja med ljudstvom. V Prosveti ►,rao čitali, da je SNPJ dovolila SANSu $5,000, tisoč takoj, in ostalo, ko pride gibanje v pravi tir in bo potrebovalo nadalj-nih v?*>t. ABZ ima to vprašanje na splošnem glasovanju. ZSZ je prispevala vsoto $500 in pomagala bodo njena društva. Zelo d^bro se odzivajo, kot Čjtamo v dopisih, društva SNPJ. Gl. odbor KSKJ je sklenil prispevati tisoč dolarjev, toda le pod pogojem, da se prenese v, blagajno SANSa ves sklad JRZ. Moje mnenje je, da je bil tisti pc ¿oj prav tako nediplo-matičen, kakor Zakrajškovo poročilo o Adamiču. Razlika je le, da h te strani ne bo nobene afere, ker tu nimamo zveze slovenskih župnij, ki se bi v imenu 300,000 Slovencev rajše ukvarjala s prote-ti nego pcmagala. Po mojem mnenju bo sklad JRZ SANSu na razpolago in en odbor, ki ga ima v področju, je že sklenil tako. A pogoj vsekakor diši po starih napadih sovražnega tiska, ki je venomer ponavljal storijo o "ukra-deuem milijonskem fondu". Na razpolago pa mu more biti le, če se SANS odločno izreče delati v duhu na narodnem kongresu .«prejetih re*o-luci/, ne pa se pečati s spletkami in z dvojnimi vlogami. K dohodkom, da znova poudarim., bi morala veliko več pomagati tista skupina, ki je Hullu, VVellesu in Davisu izjavila. da zastopa 300,000 ameriških Slovence. Kajti naj bo komu všeč ali ne — dosedaj so po kongresu — tako pričajo poročila v listih, prišli skoro vsi prispevki iz krogov, ki jih zveza slovenskih župnij prav gotovo ne zastopa. Glede partizanov V gibanju ameriških Slovencev za ocvobodiiev Slovenije bo malo izdalo, če se poleg že itak dovolj drugih razlik raz-plamte strasti še vseld "partizanov". O tej stvari mi ne bomo odločevali, lahko pa imamo svoja mnenja. Ni pa potrebno, da bi s temi mnenji porušili slogo, ustvarjeno 5. in 6. dec. v Clevelandu. Verjamem: Katoliški krogi so odločno proti partizanom, ne zato, ker so za četnike, pač pa, ker smatrajo partizansko uporništvo ob enem za nevarnost katoliški cerkvi. In enako verjamem, da je večina naših takozvanih naprednih Slovencev 8 svojimi simjatijami za partizane ne zato, ker "more duhovnike"— tega niti ne verjamejo ne, ampak ker so to edine skupine, ki so »e uprle rabljem iz Berlina in Rima ter Paveličevim usta-šem. To poglavje medsebojne borbe je samo na sebi tragično, a povsem razumljive. O njemu tu ne mislim razpravljati. Jos. Martinek o pomenu sedanje borbe na vzhodni fronti V petek 26. feb. bo v Slov. del. centru predaval tajnik čeli oslova *ke narodne tzveze o predmetu, ki je baš sedaj najbolj v cspredju. Namreč o pomenu Hitlerjevih porazov in ruskih zmag za Nemčijo, centralno Evropo, za Balkan in »ploh za vse dežele na evropskem kontinentu. Martinek je v svoji ipoziciji v najožjih zvezah s čeho*lova-ško vlado,'ki je izmed vseh za-mejnih v!ad najbolj liberalna, najdelavnejsa in najbolj npo-i.lovana. Z Rusijo ima boljše od noša je kot katera že si bedi dru/a vlada. Sodrug Martinek je v svojih izvajanjih zelo stvaren , strpen, in vrh tega tudi pozna predmet, o katerim predava. V top na to predavanje je takemu prost.' Članstvu pevskega zbora Svobode Detroit, Mich. — Apeliram na članstvo pevskega zfeeca Svoboda, da se gotovo udeleži prihodnje seje v marcu . Na nji «bo treba skleniti, kam oddati denar od* zadnje prireditve. Na seji 14. fe^b. je bil pokega umetnika čajkovske-ga, in ruske narodne pesmi To bo ena izmed novosti na nase modru. Ona je zelo znana pevka in je dobila priznanje in nagrade že v mnogih nastopih. RAZGOVORI (Nadaljevanje z 2. strani.) Daroval ga je Thomas Petrich. Opomnila me je v pismu, da *em napravjl precej pomot — kot na primer mesto Joseph Kosic bi moral 'biti Korsic, ter namesto Anton Sams at. bi moral biti Semec st. še njeno ime nisem prav zapisal. Mesto Kristina bi moralo 6iii Katherine. Piše mi: "V svojem življenju so mi dali že vsakojaka imena — Katrca, Anka, Micka — samo Kristina še nikoli." tipam, da mi sodružica Krainc oprosti in nadaljuje s svojim debrim delom. Več o ruskem relifu in programu v prihodnji številki. listnica uredništva A. F., VVaukegan. — Na kuverti Vašega pisma ni bilo pri imenu ulice označeno, ali je številka na "No." ([severni) ali "So." (južni strani). Pri vsaki taki pomoti ima tukajšnja po-(Jta sistem, da pošlje pismo na dotično številko najprvo na severno stran tiste ulice, in ako tam takega imena ni, potem šele pismo pošlje na južno stran. Tako je romalo štiri dni in je prišlo prepozno za objavo v prejšnji številki* ker smo Ija prejeli šele v četrtek. čemu tisti, ki venomer poudarjajo svoj radikalizam, niso tudi aktivni za radikalizem? Vojni bondi in znamke so vloga državljanov v svojo deželo. Delo dobite v lumber yardu pri Turner Manufacturing Co. 2309 S. KEELER AVE. Stalna služba in obilo nadurnega dela. Nobene starostne omejenosti. Fiku&nje nepotrebne. Zglasite se takoj I 1 JEZA "Zakaj se pa Jera tako jezi na Dvojega ženina?" "Prosila ga je, naj ugane, kolHco je stara." "No, in?" "In on je ugibal." DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK • nova knjiaica, s poljubnimi navodili kako postati AMERIŠKI DR2AV-LJAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnie iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države. Cena knjižici je samo 50 centov s poštnino vred. NaroČila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, 1LL. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 ki'locyc!eb. Vodi ¡o Georqe Marchan KlMIMMMWW»imMM ♦♦♦♦»♦♦♦«••»♦♦»♦»■M« * PRISTOPAJTE K j SLOVENSKI NARODNI ' ► PODPORNI JEDNOTI 99 I NARs>ČITE SI DNEVNIK ! "PROSVKTA t Stane ca celo leto $6.00, t pol leta 13 00 Uftsnsrljsjte nova druitvs. Deset ¿lanov(ic) Je treba zs novo društvo. Naslov za list in za tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, 1LL. miMMMMlMMMMMMif Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet Tel. Crawford 2212 OFFICE HOURS: * 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) 6:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat. and Sun.) Res. 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford S440 If no answer — Call Anstin 5700 BARETINCIC & SON ! POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA, >tMMM»MMIIH> >eese>»e Fata Better Day U.S.WAR BONDS PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker« OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE ' COMMONWEALTH VOL. XXXVIII CHICAGO, ILL., February 24, 1943, Published Weekly at 2301 5«. Lawndale A«« AU THINGS CONSIDERED Eleanor Said It—Partly Worker's Sacrifices Eddie Rickenbacker has toUt us of sacrifice« which makes uura seatu trifling indeed. While this ia true, let ua not forget that workers are em-pi oyed umler dangerous conditions, often needlessly ao. A aixteen year old girl, working on material to put our fires from incendiary bombs, died on January 21, due to methyl bromide poisoning. Her father and grandfather, and two othera from the same plant ere in the hospital, also poisoned. These are only a five compared to the 46,300 workers killed and 4,000,000 injured since Pearl Harbor. Thia ia far more than the 58,307 casualties in the armed forces announced in the sime period. The dangers and hardships of the production front are important fit this time because anti-labor interests are keeping an untrue picture before the public in order to discredit organised labor. Dangers of war work, sordit life in trailer camp colonies with no sanitation facilities, crowded boarding houses and eating places, transportation problems—many travel twenty-five to aeventy milea a day to work—la.k of medical care, voluntary sacrifice of the meana for preventing exploitation at work (right to strike), voluntary sacrifice of the right to move to a better job in many war work center»—theae are a few of the hardships American workers are facing 4oday. Yet our production has exceeded all previous records and we hav* turned out a volume of goods unequalled by any nation in the world's history. — A. F. L. fW* 0' In the formation of the American Labor Conference on International Affairs we have tangible basia for hope of the sort of laber statcmanshrp for which The New Leader has been calling. Signs continue to mount that this war, which is being fought with the people's blood, sweat and treasure, is building up to a trajic let-down. While our eyes are on battles and production lines sinister forces are moving in—»both here and abroad—to Krasp the fruit« of victory and use them for evil ends. A lot of good thinking has been done. Plans have been drawn to meet the post-war crisis at home. Schemes for world government have been drawn up and discussed. But all of this has occurred as in a vacuum. Th<* power of the voters has not been enlisted. Unless something happens— something greater and more decisive than we have up to now — the defeat of Hitler will but leave the world naked to the next rush of dictatorial oppression. The British trade unions are ready to play their part. In this new organisation the millions of American workers are at last united. The AFL. th^ CIO and the Railway Brotherhoods have combined fortes. Both among its trade union leaders and its scholars and experts the new Conference has the right sort of personnel. If this move succeeds, we shall have a situation entirely different from that which proved to be the prelude to tragedy m 1918. This Conference can mobilise millions of voters and put power behind the right ideas for peace.—The New Leader. w ArtOuwT OP moNav m CjaCULATlON on jo*si, »•41, mm im h hi ruso*, a ywaiksn it asa onu ix)œ. THE RUSSIAN "SECRET WEAPON ft is VouêLY important scsa ona to bi* caä1k*.lv. "bt^f 0*ly*mw labcl 6000« to bk ctrta*s that YOU* fVrtCMAM. <& FUU tMUtt 10ok rod this labck in imc. i matyoubo*. insist on it! The people of Lcningi-ad ami their Red Army have lifted the seventeen months long siege of Leningrad. Soviet forces have surrounded and entrapped vast Nazi forces before Stalingrad. On seven major fronts the Hed Army is winning victories that all the world save the fascicts must tidmire and applaud. Despite mud, snow, ice ami bitter weather great victories are being won by Soviet troops. How do they win such victories? Appeasers and defeatists, those who attempt to sow mistrust among the United Nations, "experts" who have been consistently wrong about the Soviet Union and its army try to explain away their past lies and blunders by ascribing an element of the marvelous to Red Army souccess, as if no reasonable being could have expected them. The Russian victories are truly heroic and admirable. T>iey are not cause for gaping astonishment. Our American soldiers could do just as well. They have proved it wherever they have been led against the enemy. These "astonishing" Russians have discovered that if you point a gun at a N«zi and pull the trigger, you will draw blood; that if the gun is pointed accurately, the Nazi will fall dead. They have made the further great discovery that the way to win victories in an anti-fascist war is to kill fascists. Combining those principles and putting them into practice wins victories. It is not a matter for great surprise, it is rsther s matter for imitation.—U. E. News. UNCLE SAM INSURES STALINGRAD PUBLISHER'S PROFIT v The word Stalin JACKSONVILLE, Fla. — (FP). — Ruling that the closed shop interferes with the war effort. Circuit Court Judge Miles W. Lewis ordered the Moore Pipe & Sprinkler Co. to cancel its closed shop contract with the United Assn. of Plumbers and Steamfitters local here. - State Atty. Gen. J. Tom Watson, using the suit as a test case for his campaign to banish the closed shop from Florida, asked the court last July to outlaw the closed shop as "an undue restrain upon the rights of citizens of Florida." Lewi® failed to ml« on Watson's main contention, kasiag kis decision on the statement that the closed shop hamper« war prod net ion. APL Pres. William Green announced that the ruling would be appealed to the U. S. supreme court. "We are confident," Green said, "that an ample series of judicial decisions prove that this decision will be swept aside by the supreme court." So important did the AFL consider the case that it had its chief counsel,a Judge Joseph Padway, appear for the union. Hoarding of Clothing May Bring Rationing Reports that panicky consumers are making a run on clothing stores throughout the country brought from the O. P. A. this week an assurance that there is no immediate intention of rationing wearing apparel. The buying spree, it is naid, is rapidly depleting stocks. In Washington sales of woolen coats, suits, dresses and furs are said to be unprecedented. If the panic continues, O. P. A. officials said, rationing may be ne-ccssery to protect non-hoarders. ACROSS THE SEAS LITTLE LUTHER LEON'S FANTASTIC CLAIM Leon Henderson claims to have saved consumers about $6,000,000,-000 and the government «bout $26,-000,000,000 by keeping prices under control. Like many other clsims of Henderson, this one is pure bunk. In the first place, Henderson ha» not kept prices in check. Any housewife in the land will confirm that statement. In the second place, the "savings" which Henderson estimates are based on the difference between established celling prices ani prices which he clsims would hsve prevailed had there been no control. Every housewife knows that "ceiling" prices are a Joke. Very few merchants psy any respect to them and the O. P. A. has done nothing te compel them to obey the law. The simple truth is that during his brief but ill-starred administration Henderson coddled up to pro-' fiteers and neglected consumers. Almost daily prices have been raised, actually or throufh the cheapening or adulteration of goods. The prices consumers psy bear no relation to the "official" ceilings on which Henderson based his fantastic calculation.—Labor. 1942 FARM INCOME LARGEST IN HISTORY WILLING TO POISON OUR ALLIES The largest in history! That's the way the Department of Agriculture this week referred to the 1942 Income of American farmers, which hit the all-time high of $18.700,000,-000—about $4,743,000,000 above 1941 and more than $1,500,000,000 greater than in the best year of tfc£ last Worid Wsr. The income for thia year, according to the Department, will be between $21,000,000,000 and $28,-000,000,000, or more than two times as large as in 1941. The foolish man seeks happiness in the distance; the wise grows it under his< feet.—James Oppenheim. SEVENTH ANNIVERSARY DANCE The Slovene Center Social Club invito« both the young and aid folks to attend Its Seventh Anniversary Dance oa Saturday are* nlng, April 24th, 1*43. Tkis affair will take place at ike Masonic Temple, 2900 Saatk Millard Areaao, Chicago, 111. The dance masic will ka t far* nishod by the well known Omar-■a-Gradiskek Orckostra. Ticket« are a*w aa sale aad tko admission price is oaly Itc. Post-War Planning Is Blasted By The House The House struck out at President Roosevelt in cutting out without a P«nny the National Resources Planning Board, which is headed by Frederic Delano, the President's uncle. The board is engaged on post-wsr planning projects, most of them in cooperation with state government?. The Senate will he askerl to overri