kočevske
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
Poštnina plačana
pri pošti št. 61330 Kočevje
Letnik IV, št. 2 Četrtek, 12. 3. 1987
O razvoju osnovnega šolstva v Kočevju ter stališča o uvedbi samoprispevka
O razvoju šolstva se je začelo intenzivno razpravljati že ob pripravljanju programa za uvedbo občinskega samoprispevka v preteklem letu, vendar zaradi preširoko zasnovanega programa (ki so- ga predlagale KS zaradi razreševanja predvsem komunalnih vprašanj) ni bila podana celovita slika stanja v osnovnem šolstvu, prav tako niso bile nakazane dolgoročne rešitve. Zato so delegati vseh treh zborov skupščine občine Kočevje lansko jesen terjale popolno poročilo o stanju osnovne šole. Poročilo je v oktobru 1986 pripravila osnovna šola in je bila obravnavano na skupščini v novembru. Na podlagi tega poročila je skupščina občine Kočevje zadolžila SIS za izobraževanje, občinski komite za družbeni razvoj ter osnovno šolo, da do 15. 1. 1987 pripravijo celovit program razvoja šolstva. Program je bil objavljen v Kočevskih novicah in je dobra podlaga za javno razpravo.
Hkrati z razpravami o programih potekajo tudi razprave o vseh možnih virih financiranja, med njimi tudi o pripravljenosti delovnih ljudi in občanov za morebitno uvedbo samoprispevka.
Iz dosedanjih razprav je razvidno, da večina občanov ugotavlja, da je predloženi program razvoja osnovne šole skrbno in celovito pripravljen, saj zagotavlja v danih možnostih dolgoročne rešitve.
Z ozirom na relativno visoko predračunsko vrednost nove šole v Kočevju in adaptacij v ostalih šolah so po dosedanjih izjavah ljudje pripravljeni del sredstev prispevati v obliki samoprispevka, hkrati pa se naj zagotovijo še ostali viri, kot so samoupravno združevanje sredstev OZD in solidarnostni dnevi.
Smisel in namen javne razprave o razvoju šolstva je tudi v tem, da se delovni ljudje in občani zavestno opredelijo do samega programa ter do uvedbe samoprispevka.
V okviru SZDL smo zbrali /vse pripombe, priporočila, stališča in mnenja iz javne razprave ter na podlagi teh pripravili celovito povratno informacijo.
OK SZDL Kočevje
Iz javnih razprav o šolstvu
Osilnica (22. februar) Predsedstvo KK SZDL je razpravljalo o predlogu razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje ter zavzelo stališče, da se programe v celoti podpre. Tov. Stimac Anica, učiteljica tamkajšne osnovne šole, je poudarila, da je tudi njihova šola grajena nefunkcionalno, saj nima niti kabineta niti telovadnice. Ne glede na malo število otrok se mora pouk za nižjo stopnjo še naprej opravljati v Osilnici. Člani predsedstva sprejmejo pobudo, da se sredstva za osnovno šolo zbirajo s samoprispevkom.
Stara cerkev (18. februar) Politični aktiv KS je v celoti podprl predlog razvoja osnovne šole, s tem da se kompleksno pristopi k razrešitvi šolstva v občini Kočevje. V kolikor se izvedejo priprave za uvedbo samoprispevka , je potrebno upoštevati resno gospodarsko situacijo v občini.
Nadaljevanje na 2. strani
Solidarnostna pomoč

Občino Zagorje ob Savi je v noči iz srede na četrtek — 18. 2. 87 prizadela huda katastrofa, ko se je s pobočja hriba Ruardi začelo valiti par milijonov kubičnih metrov jalovine. Ta
V	•
Novosti v stanovanjski zadrugi Kočevje
Stanovanjska zadruga Kočevje ustanavlja samostojno strokovno službo, ki bo poklicno opravljala vsa potrebna tehnična, finančna, računovodska, upravno-pravna in administrativna dela za potrebe zadružnikov. To delo je bilo sedaj na plečih maloštevilnih izvoljenih funkcionarjev zadruge, ki so toliko težje sami gradili svoj dom. Zadruga odpira tudi lastne poslovne prostore, kjer bo delala strokovna služba.
Iz vsebine:
•	Iz javnih razprav o šolstvu	2
•	Trgovina in preskrba	3
•	Sklad stavbnih zemljišč v naši občini 3
•	Aktivnosti organizacij ZZB NOV	4
•	Ekologija, energija in varčevanje 5
•	Šolske aktivnosti	6
•	Šport	6—7
•	Zanimivosti v besedi in sliki	8
•	Spomeniki NOB na Kočevskem	8
•	Gremo v kino	8
Samoupravno odločanje
Z ločitvijo strokovnega dela od samoupravnega odločanja se bodo funkcionarji lahko bolj posvetili spodbujanju samouprave; z intenzivnejšim samoupravnim odločanjem bo zadruga močnejša. Stanovanjska zadruga je že dobila stalno delegatsko mesto v skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. To obvezuje zadružnike, da intenzivno samoupravno delajo v bazi in v skupščini SSS soodgovorno oblikujejo stanovanjsko politiko v občini Kočevje.
Sedež zadruge
Sedež zadruge je na Ljubljanski cesti 8, v pritličju stavbe, kjer je Računovodski biro. Prostori niso novi, so pa obnovljeni. Pomembno je tudi to, da so ti prostori v bližini centra mesta.
Organizacija strokovne službe
Finančno in računovodsko poslovanje zadruge bo vodil Računovodski biro Kočevje. Pri organizaciji tehničnega dela^bo do konca leta 1987 nudila pomoč Samoupravna stanovanjska skupnost s svojo strokovno službo. Zaenkrat vodi ta dela ing. Veronika \Trdan, v postopku pa je razpis za gradbe-
nega inžinirja ali tehnika, ki bo pozneje reševal gradbeno problematiko. Kot že sedaj kaže, bo potrebna tudi administrativna pomoč (vsaj za skrajšano ali občasno delo).
Kdo se lahko včlani v zadrugo
V zadrugo se lahko včlani vsak občan s področja kočevske občine (in tudi sosednjih), ki gradi družinsko hišo, bodisi na sklenjenem ali zaokroženem zadružnem zazidalnem območju kot tudi občan, ki gradi posamezno na podlagi veljavne lokacijske odločbe. Pomembna novost pa je, da lahko postane zadružnik tudi kdor ima že svojo hišo, če to hišo popravlja, dozi-duje ali obnavlja. In kaj mora storiti bodoči zadružnik? Izpolniti mora pristopno izjavo, soglašati mora s samoupravnimi akti zadruge in izvajati njihova določila ter plačati pristopni delež. Dodatna pojasnila je možno dobiti pri sami zadrugi.
Prednosti zadružnikov
Materialne prednosti zadružnika so velike. Zadružnik ne plača prometnega davka na ves vgrajeni gradbeni material. To lahko pomeni tudi do 30 % nabavne vrednosti!
Nadaljevanje na 2. strani
strašna gmota in njena notranja sila sta več dni in noči nezadržno rušili in pokopavali pod seboj stanovanjske hiše in druge objekte na tem predelu. V teh objektih in objektih, ki jim plaz še grozi, je živelo petinpetdeset (55) občanov v dvaindvajsetih gospodinjstvih in trije zasebni obrtniki. Prizadeti občani so v večini upokojenci z razmeroma nizkimi »knapovskimi« pokojninami. Plaz pa je porušil tudi zgradbo 225-članskega kolektiva delovne organizacije »Lisca«.
Ob izredno organizirani in požrtvovalni akciji občinskega štaba CZ in krajanov KS Franc Farčnik ter drugih dejavnikov nam je iz porušenih in ogroženih hiš, kot tudi iz tovarne Lisca uspelo evakuirati premičnine in s tem vsaj delno ublažiti nesrečo. Kljub temu pa so naši brezdomci potrebni izdatne pomoči za sanacijo sedanjega stanja. V ta namen je že stekla akcija solidarnosti do prizadetih občanov kot tudi kolektiva Lisce v naši občini in v obeh
ostalih občinah Revirjev v različnih oblikah. Pomoč nam ponujajo tudi občani drugih slovenskih občin.
Ker pa je škoda ogromna (prve ocene govorijo o 7,5 milijardni škodi), jo z vsemi vpeljanimi rešitvami v republiki brez množične solidarnosti ne bomo uspeli odpraviti.
Ob podpori IO P RK SZDL in pa v imenu prizadetih se obračamo na vas s prošnjo, da vzpodbudite zbiranje pomoči tudi v vaši občini. Akcijo aktivno in organizirano vodijo občinski odbori Rdečega križa, sredstva solidarnosti pa se zbirajo na računu Občinskega odbora Rdečega križa Zagorje ob Savi (ž. r.: 52720-678-50940).
V prepričanju, da je socialistična solidarnost ena najpom-membnejših vrednot samoupravne socialistične družbe, pričakujemo ugoden odziv!
Občinska konferenca SZDL Zagorje ob Savi
Vabilo na programsko sejo ZRVS
Na razširjeni seji predsedstva Občinske konference ZRVS so se dogovorili, da bo programska seja v četrtek
19. marca 1987 ob 17. uri
v dvorani občinskega komiteja ZKS. Kočevje, Ljubljanska 7.
Vabijo vse člane ZRVS, ki želijo sodelovati na tej seji, da se le-te udeleže.
Predsedstvo obč. konference ZRVS
	
Iz javnih razprav o šolstvu
Nadaljevanje s 1. strani
Zgornja meja samoprispevka ne sme preseči več kot 1,8 % od osebnih dohodkov občanov. Istočasno predlagajo, da se oceni možnost financiranja predvidenih investicij preko posebnega sporazuma OZD o združevanju sredstev ah pa možnost povečanja obstoječih prispevnih stopenj za vzgojo in izobraževanje.
Ob takšnem zagotavljanju ustreznih pogojey, ki jih predvideva program, je potrebno sanirati tudi osnovno šolo v Stari cerkvi.
novo šolo, ki ne bo koristna samo za mesto Kočevje, temveč tudi za vse ostale obmestne krajevne skupnosti. Strokovna komisija, ki je pripravila celovit program, mora pripraviti tudi variantne vire sredstev, ker se poraja dvom, da bi lahko samo s samoprispevkom zbrali potrebna sredstva. Prav tako bo potrebno zagotoviti stalne vire za sprotno in redno tekoče vzdrževanje obstoječih in na novo zgrajenih šol Opozorili so, da je v projektantski ceni zajeta le cena izgradnje, ne pa tudi cena opreme in učil.
Predgrad (8. februar) Skupščina KS Poljanska dolina je na svoji prvi seji razpravljala o razvoju osnovnega šolstva v občini. Razpravljale! so postavili vrsto vprašanj v zvezi z dosedanjim razreševanjem tega problema, predvsem pa, zakaj se obstoječe prostore ni redno vzdrževalo, zakaj niso vključena v razvoj šolstva republiška sredstva, zakaj se pred leti ni planiralo ustrezno število prostorov ipd. Prav tako so opozorili na problem šolskih otrok iz Poljanske doline, ki obiskujejo osnovno šolo v drugi občini — Stari trg. Tudi šola v Starem trgu je v slabem stanju. Kočevska občina bo morala sofinancirati tudi gradnjo šole v Starem trgu.
Kostel (16. februar) Na KK SZDL so podprli program razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje. Prav tako se zavzemajo za odločitev, da se nobena šola v občini več ne ukine. Ugotovili so, da je bolj racionalno zgraditi novo šolo kot pa adaptirati staro gimnazijo. Predlagajo, da se v OŠ Fara dozida ali poveča telovadnica ter preuredi tudi ostale prostore. So enotnega mišljenja, da je lahko oblika financiranja predloženih programov - samoprispevek, vendar tudi ostalih oblik zbiranja sredstev ne smemo zanemariti. Sredstva, zbrana s samoprispevkom, se smejo koristiti le za razvoj šolstva.
Kočevje (17. februar) KK SZDL Kočevje- mesto III je ob obravnavi predloga ugotovila, da je najbolj smoterno zgraditi
Novosti v stanovanjski zadrugi Kočevje
Nadaljevanje s 1. strani
Višina prometnega davka pa je različna, tudi manjša, pri izolacijskem materialu pa prometnega davka sploh ni. Ker v gradbeništvu »sezida« visoko ceno predvsem vgrajeni material, pomeni oprostitev prometnega davka res pomembno postavko. Toda pozor! To velja samo za materiale, ki jih zadružnik nabavi preko zadruge v okviru odobrenega investicijskega programa in popisa in s pogojem, da te materiale vgradi v lastno hišo. Prekupčevanje in nabavljanje za nezadružnike je kaznivo!
Plačilo stroškov poslovanja strokovne službe
Plansko je predvideno, da zadružniki odstopijo 5 % od fakturirane vrednosti materiala, ki ga kupijo preko zadruge. S tem denarjem in s pristopnimi deleži bodo morali biti pokriti vsi stroški poslovanja, ki tudi ne bodo prav nizki (v letu 1987 okoli 10 milijonov, s tem da bo to leto gradbeni tehnik še na plačilni listi pri strokovni službi SSS). Koliko dejansko stane poslovanje, bo pokazal na koncu
leta zaključni račun. Seveda bodo dobili zadružniki denar nazaj, če se bo pokazalo, da so združili več denarja kot ga je potrebno. Če pa bo zaključni račun prišel v rdeče številke, bo treba odstotek povečati. Tega izdatka pa zadružnik ne plača iz svojega žepa, ampak se poračuna z oproščenim davkom.
Kako naprej
Stanovanjska zadruga lahko postane močan samoupravni, gospodarski in družbeni faktor v Kočevju. Z zbiranjem ponudb in s skupinskimi nakupi lahko v večjem obsegu dosežemo boljšo ceno in hitrejšo dobavo ter količinske rabate. Krediti pri SSS občine Kočevje pa so za zadružnike že sedaj za 25. % višji, kar bo v bodoče veljalo tudi za kredite za prenovo in popravila.
Ustanovitev stanovanjske zadruge podpirata tudi Izvršni svet občine Kočevje in Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje. Zato ni razloga, da ne bi v razvoju gradbenega zadružništva krepko zakoračili naprej tudi v kočevski občini.
Dušan Oražem
Kočevje. Iz razprave se je dalo razbrati, da so za samoprispevek, vendar samo za gradnjo šole-.
Kočevje (24. februar) Na delnem zboru občanov Tesarskega terena so občani podprli izgradnjo nove šole. Zavedajo se, da brez samoprispevka ni možno realizirati programa. Krajani so opozorili, da je bila občina Kočevje prva in verjetno edina, ki je izglasovala samoprispevek za izgradnjo magistralne ceste (če ne bi prišlo do tega, bi se verjetno še danes vozili v Ljubljano po makadamski cesti). Zato je treba za sofinanciranje programa poiskati še druge vire (tudi republiške).
Kočevje (12. februar) Izvršni odbor OO ZS DO Inkop Kočevje ugotavlja, da se s planom razvoja šolstva v občini Kočevje strinjajo, s tem da se glede na socialno varnost delavcev za gradnjo šole prispeva 1 % od BOD.
Odgovorni pa morajo poskrbeti za to, da se bo gradilo sodobne, funkcionalne in cenejše objekte.
mmmmmmmm
Kočevje (13. februar) Izvršni odbor OO ZS TOZD Gozdarstvo Rog in OOZK te TOZD ugotavljata, da prevladuje mnenje, da je potrebno upoštevati hotenja prebivalstva v Kočevju. Vsi učenci naj bi imeli enake pogoje za učenje in naj bi se za šolo zbirala tudi sredstva na republiškem nivoju. Ta sredstva pa naj bi se razdelila po potrebi v vsej republiki. Ob šoli bi se moralo zgraditi tudi telovadnico. Če je možnost, naj bi se zgradila večja telovadnica in naj bi služila kot večnamenski prostor za prireditve v občini
Kočevje (17. — 23. februar) V Tekstilani Kočevje so delavci na vseh sestankih (IO OO ZS, OO ZK, Zbor delavcev po obratih) v razpravi podprli predloženi program razvoja osnovnega šolstva. Tudi v razpravi, ki je sledila, niso bila izražena odklonilna stališča — tako do programa kot tudi morebitne izvedbe samoprispevka za realizacijo programa. Seveda to ne pomeni, da odklonilnih stališč ni, vendar lahko glede na dobro številčno udeležbo na zborih in veliko število razpravljalcev ugotovimo, da velika večina zaposlenih v tej delovni organizaciji podpira tako program razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje kot tudi pobudo, da bi se ta program realiziral — sofinanciral v določenem delu iz sredstev samoprispevka.
V razpravi so delavci podali naslednje pripombe oz. stališča na program razvoja osnovnega šolstva oziroma uvedbo samoprispevka v občini Kočevje:
—	podpira se program razvoja osnovnega šolstva v občini Kočevje, s tem da bi v okviru reševanja prostorskega problema morali realizirati B varianto (izgradnja nove šole)
—	v nadaljevanju razprave bi morali na vsa postavljena vprašanja podati ustrezen odgovor
—	vsa sredstva, zbrana s samoprispevkom, morajo biti uporabljena racionalno, zagotovljena mora biti kontrola nad zbiranjem in porabo ter redno in celovito obveščanje delovnih ljudi in občanov o zbiranju in uporabi sredstev
—	v primeru uvedbe samoprispevka naj bo v programu samoprispevka samo sofinanciranje izgradnje osnovne šole
—	gradnja objekta nove osnovne šole se mora začeti v najkrajšem možnem čaS(U, izgradnja mora biti hitra in brez pomanjkljivosti
—	v razpravi so delavci opozorili, da mora biti znana tudi konstrukcija financiranja delovanja in vzdrževanja osnovne šole, da se nam ne bi zgodilo tako kot z bazenom (dodatno zbiranje sredstev, propadanje objekta)
—	delavci, ki stanujejo v KS Stara cerkev, so opozorili na izredno slabo stanje osnovne šole v Stari cerkvi, ki trenutno ni primerna za pouk ter da gradivo neustrezno obravnava način razreševanja tega problema (Pri razreševanju problema OŠ Stara cerkev bi morali upoštevati predviden obseg gradnje individualnih stanovanjskih hiš v KS Stara cerkev do leta 2000 (Gorenje, Ložine, Mala gora)
—	v primeru realizacije B variante bi morali zgraditi večjo telovadnico s tribunami, s čimer bi zagotovili ustrezen prostor za javne prireditve, ki ga trenutno v Kočevju ni
—	na zboru delavcev v Osilnici je bilo v razpravi rečeno, da je v programu razvoja osnovnega šolstva zajeta predvsem problematika v mestu Kočevje, manj pa v podeželskih krajevnih skupnostih. Ravno osnovna šola Osilnica, kjer je položaj najslabši (izmene, slabi učni pripomočki itd,) ni omenjena v programu razvoja osnovnega šolstva oziroma ni omenjena v poglavju, ki opredeljuje razreševanje prostorske problematike. Zaradi tega se sprašujejo, ali bo Osilnica od tega samoprispevka sploh kaj imela.
drugo varianto prostorske rešitve, to je izgradnjo nove osnovne šole.
mmmmmmmm
Kočevje (16. 2. 1987) IO OOZS v DO Inkop je kritično obravnaval program razvoja osnovnega šolstva. V sami razpravi so posamezni člani izrazili bojazen, da je »gradnja šole le skrivalnica, ker zadnji referendum ni uspel«. Bile so dane tudi pavšalne pripombe, da dajejo delavci za pokrivanje družbenih dejavnosti več sredstev kot pa jih lahko dobijo sami, ali pa da je zaupanje v vodstvo občine popolnoma prenehalo, ker se v Kočevju več let ni naredilo nič. Razen teh pripomb so člani na podlagi samega programa zavzeli naslednje stališče: S planom razvoja šolstva se strinjajo, s tem da se za gradnjo nove šole zbira sredstva tudi s samoprispevkom, in to največ 1 % od bruto OD. Pri izgradnji šole se mora upoštevati funkcionalnost in racionalnost.
mmmmmmmmm
Kočevje (23. februarja) IO OOZS in OOZK delovne skupnosti ter zbor delavcev TOZD Varovanje premoženja Kočevje so v celoti podprli program razvoja šolstva v občini Kočevje in podprli uvedbo samoprispevka, s tem da bi socialno ogroženi delavci bili oproščeni plačevanja samoprispevka.
Vabilo za sodelovanje
Z željo, da bi objavili novice iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti , društev in iz ostalega dogajanja v občini, vabimo vse tiste, ki želijo napisati sestavke, da te napišejo do 20. v mesecu. Vsak sestavek naj ima ime in priimek pisca ter njegov naslov. Pridržujemo pa si pravico do krajšanja sestavkov in oblikovanja posameznih prispevkov. Posebnih pogojev piscev sestavkov (to so nekateri pisci že zahtevali) ne upoštevamo. Vse sestavke pošljite na naslov uredništva.
Pričakujemo vaše sodelovanje.
Uredništvo
Novice za naše rojake v zamejstvu
Zadnje čase pošiljamo Kočevske novice tudi Slovenski izseljenski matici Slovenije. Prav zadnja številka, kjer smo objavili prispevek o izselitvi Nemških Kočevarjev v jeseni 1941 in prvih mesecih leta 1942 bo v celoti ponatisnila v svojem glasilu RODNA GRUDA. Znano nam je, da je ta revija veliko čitana med našimi izseljenci. Tudi ti so namreč zainteresirani za novice iz svoje nekdanje domovine. Zanimanje pa prehaja tudi na nove generacije. Prav zaradi tega bi bilo potrebno, da tudi naša tovarniška glasila pošiljamo uredništvu Rodne grude, ki bo iz prispevkov dopolnila novice tudi iz naših krajev.
Mnogi bi radi vedeli kaj o pričetkih izseljenstva iz naših krajev. Tak prispevek bomo objavili v eni od naslednjih številk Novic.
Razumljivo je, da so ti ljudje posebno spoštljivi do starih sakralnih gradenj in da za vzdrževanje tudi prispevajo dokajšne denarne vsote. Naša naloga, posebno itneligence' je, da je pri ohranjevanju in vzdrževanju teh starin dejavna. Morali bi več pisati o dogodkih iz davnine, o uveljavljanju kmečkega in delovnega prebivalstva v naših krajih. Žal imamo na voljo zelo malo pisanega gradiva, čeprav je to nujno za utemeljevanje obstoječega in za širjenje obzorja prav mladih ljudi. Tu je velika praznina naše kulturne dejavnosti, ki jo čuti tudi naša mladina. Spoznavanje svojega kraja, njegove zgodovine in kulturnih vrednot razvija občutek pripadnosti temu predelu naše Slovenije in hkrati tudi občutek ponosa.
S.	J.
Občni zbor društva za boj proti sladkorni bolezni
V prijetnem ambientu restavracije Doma ostarelih občanov je bil 25. februarja občni zbor društva za boj proti sladkorni bolezni. Društvo, ki deluje že od leta 1978, je dokaj uspešno. Zlasti si je prizadevalo, da imamo v Kočevju dispanzer za diabetike, svetovalni center medicinskih sester in tudi ustrezna predavanja (pomoč za premagovanja v začetnih težavah spoznanja, da si obolel za sladkorno boleznijo in kako jo boš premagoval z ustrezno dietno z disciplino). Društvo posreduje članom tudi časopis, ki daje napotke obolelim in jih seznanja z vedno novimi spoznanji pri zdravljenju.
Do sedaj smo v našem okolju odkrili preko 700 obolelih, marsikdo pa se s težavami opleta ne da bi vedel, da je obolel. Pomembno je pravočasno odkrivanje, posebno pri mladih in ko bolezen, če jo tako imenujemo, še ni zavzela velikega razmaha. Žal se je do sedaj v društvo včlanilo le kakih 50 % diabetikov. Morda bi se še mnogi včlanili, pa za to ne vedo ali pa omalovažujejo dejavnost društva. Čim več nas bo včlanjenih, toliko uspešnejši in močnejši bomo v svojem delovanju. Na zboru so sklenili tudi povečati članarino od se-
danjih 150 na 500 din. Na podlagi predlogov članov je zbor sprejel delovni načrt za leto 1987, izvolil nov izvršni odbor, katerega predsednik je Franc Krajc iz Dolge vasi, podpredsednik pa je dosedanji predsednik Levstik Alojz.
Dosedanji predsednik je opozoril, da je nastalo vprašanje, ali naj bi bil še dispanzer v Kočevju ali naj bi ga ukinili. Slednje ne more biti pogoj, saj je nemogoče, da bi bili stroški manjši, če bi se 700 diabetikov vozile na preglede v Ljubljano.
Do sedaj je društvo v Kočevju vključevalo tudi diabetike iz občine Ribnica, ki pa je letos ustanovilo svoje društvo.
Na zbor društva so bili vabljeni tudi socialpi in kadrovski delavci iz delovnih organizacij, a se je žal zbora udeležil le predstavnik podjetja Avto. Odsotnost drugih naj bi ne pomenila odklonitev sodelovanja. Potrebno je tesno sodelovanje teh delavcev z društvom, saj so tudi delovne organizacije dolžne posvetiti skrb diabetikom. Naloga nas vseh je, da ostanemo čimdalj delovno sposobni in pridobitni člani delovnih skupnosti. Društvo pričakuje od združenega dela tudi denarno podporo.
Na ta način bo med obolelimi lahko kot svetovalec in usmerjevalec koristneje delovalo. Od trgovskih organizacij pričakuje, da bodo mislili tudi na nujnost dietne prehrane in jo imeli v izbiri tudi v svojih prodajalnah. V gostinskih lokalih naj ne bi manjkalo saharina ali umetnih sladil, kuharsko osebje pa naj misli na to in se usposablja tudi pri pripravljanju in nudenju dietne prehrane. Društvo bi potrebovalo tudi svoj delovni prostor. Pohvalno je, da je za delovanje društva zainteresirana zdravstvena skupnost, ki je njegovo delo pripravljena tudi finančno podpreti. Društvo in oboleli se za skrb in pomoč zahvaljuje vsem, ki so mu doslej pomagali, zlasti še prijaznemu in prizadevnemu zdravstvenemu osebju zdravstvenega doma Kočevje in zdravnikom, ki prihajajo v dispanzer v Kočevje; to so dr. Koselj, dr. Keržičeva in dr. Medvešček.
Dosedanji prizadevni delavci društva so prejeli visoka priznanja: bivši predsednik Novak Anton zlato značko zveze društev Jugoslavije, Arko Andrej priznanje zveze društev Slovenije in Fločevar Anton društva Kočevje.
S.	J.
Delovanje društev
Kočevje (24. februar) Na 7. zboru LB GBL PE Kočevje so delavci soglašali s predlagano rešitvijo šolstva v občini Kočevje, s tem da podpirajo
Ena pomembnih oblik delovanja občanov in članov SZDL je tudi združevanje v društvih. V naši občini imamo kar lepo število društev. Ta so v svojih dejavnostih zelo raznolika.
Zakon o društvih vse obravnava enako, torej tista, ki so ustanovljena iz tako imenovanega hobija članov ali pa imajo tudi pomembno gospodarsko, humanitarno ali humano dejavnost.
Sedaj je čas sprejemanja obračunov (o izvedbi programov in finančni realizaciji) za preteklo leto in sprejemanja programov za naslednje leto.-Resnično
so pri realizaciji potrebna poleg dobre volje in amaterizma ! udi finančna sredstva. Reči moramo, da ima združeno delo velik »posluh« za delo nekaterih društev, s tem da finančno podpira njihovo delovanje. Žal pa je pri dodeljevanju sredstev še vedno preveč subjektivizma in niso vedno upoštevane prednostne in pomembne naloge posameznih društev. Članarine ne morejo biti več v marsikaterem društvu osnova za dejavnost, saj so večinoma prenizke.
V marsikaterem društvu prav pomanjkanje denarnih sredstev hromi delo ali aktivnosti. Finan-
ciranje bo potrebno čim prej ustrezneje rešiti na samoupravni podlagi.
Prav Odbor za vprašanja delovanja društev pri OK SZDL zahteva od društev in zvez, da pošljejo ustrezna poročila, iz katerih bo razvidno, s kakšnimi sredstvi so razpolagala in kako so izvajala svoje programe dela. Prav gotovo bodo dejavni deležni več podpore, slabšim in manj dejavnim pa bo potrebna tudi pomoč. Zaželjeno je, da so v društvih aktivni tudi vodilni delavci v delovnih in drugih organizacijah ter družbenopolitični delavci.	g j
Sklad stavbnih zemljišč v naši občini
Trgovina na Trati v Kočevju — ob otvoritvi
Trgovina in preskrba
Ob sprejemanju resolucije o politiki uresničevanja družbe-nega plana določamo, da je trgovina prednostna panoga, ki se bo zavzemala za redno preskrbo in načela enakega oblikovanja cen v proizvodnji in trgovini.
V razgovoru s tov. Jožetom Brianom, direktorjem Mercator-- Rožnik TOZD Trgopromet Kočevje o poslovanju v minulem letu in ostalih problemih v trgovini je bilo ugotovljeno, da mnogokrat ni tako kot je to v resolu-cijskih smernicah zapisano. V preteklosti so se marže v trgovini določale administrativno, to pa je imelo za posledico, da ta dejavnost ni ustvarjala dovolj dohodka. Dobiček je temeljni motiv tudi trgovine, kajti ta temelji na kapitalu, ki se mora obrestovati. Trgovina tudi na območju naše občine izgublja
ugled zaradi nenehnega spreminjanja cen, s čimer so povezane spremembe prometnega davka. Z vsemi temi spremembami se trgovini povečujejo stroški, ki jih morajo pokrivati iz svojega dohodka. Preteklo leto so v celoti poslovali pozitivno, vendar zgolj zaradi nizkih osebnih dohodkov zaposlenih. Lahko trdimo, da nimajo več lastnih rezerv v varčevanju, in to predvsem zaradi izredno visokih stroškov poslovanja. Zraven teh problemov se v tej skupnosti srečujejo s posebnimi težavami, ki so značilna za območje občine. Precej trgovin posluje v oddaljenih in manj razvitih območjih, kjer pada število rojstev in v tej zvezi se zmanjšuje tudi število prebivalstva. Zaostaja družbeni proizvod in s tem se tudi manjša kupna moč prebivalstva. Posle-
dice takega stanja občutijo tudi v njihovih podeželskih trgovinah. Ob podrobnem proučevanju prometa v posameznih trgovinah so sprejeli sklep, da se s koncem aprila letos ukinejo trgovine v Banja luki, Bosljivi loki in Koprivniku. Pri odločanju o prenehanju obratovanja teh trgovin niso imeli druge rešitve. Pričakujejo, da bodo te prevzeli posamezniki in da bodo te odslej poslovale kot zasebne trgovine. Trgovina na podeželju in v odročnih krajih je zaradi odmaknjenosti od večjih nakupnih središčih prilagojena tem kupcem. V teh trgovinah se počasi obračajo zaloge in s tem v zvezi tudi vložen denar v zalogah.
V maju letošnjega leta pa bodo izročili v obratovanje prenovljeni trgovini v poslopju biv-
Komunala je uspešno poslovala
V oceni dela za leto 1986 in o sredstev in ustvarjanje dohodka dolga še niso poravnali, da to načrtih za letošnje leto so zaposlenih. Navzlic zadovolji- obveznost čimpreje plačajo, samoupravni organi Komunala vemu poslovanju imajo težave, Problem jim ustvarjajo pisanje Kočevje ugotovili, da so boljše ker nekateri posamezniki ne pla- poročil posameznim organom in poslovali kot so načrtovali in pri- čujejo svojih obveznosti do njih. skupnostim, ki zahtevajo poro-čakovali. Za dosego nadpov- Ob koncu minulega leta so imeli čila vsak po svoje. Prizadevanja prečnih gospodarskih rezultatov terjatev do kupcev v višini za stabilizacijo terjajo, da se tudi je zasluga novih kadrov, ki so se 29.493.973,— din, vendar so ti na tem področju poenotimo. To zaposlili v tej delovni organiza- do 15. januarja letos plačali pa je naloga republiških in tudi ciji in prizadevanje zaposlenih 10.209.597,-din. Na tem mestu občinskih organov, za dosego čimboljših gospodar- predlagamo vsem tistim, ki	Viktor Dragoš
šega dijaškega doma v Kočevju v Prešernovi ulici in Mozlju. Prostore trgovine Špecerija na Roški cesti ob Gasilskem centru v Kočevju bodo namenili za diskont prodajo. Po tej trgovini, ki bi nudila potrošnikom blago v večjih količinah z nižjimi cenami, je bilo precejšnje zanimanje,- Zaradi pomanjkanja te trgovine so mnogi kupci blago v večjih količinah kupovali v Ljubljani in nekaterih drugih krajih.
Pri razreševanju kadrovskih vprašanj vlagajo vse napore za pravilno vrednotenje trgovskega poklica, brez katerega si ne morejo zamišljati kakovostne oskrbe in kulturne postrežbe potrošnikov. Še vedno je preveč omejevalnih ukrepov, ki onemogočajo, da bi pridne in delovne trgovce za njihovo izredno prizadevanje za opravljeno delo bolj pravično nagradili. Pričakovati je, da bo družbeni dogovor o delitvi osebnih dohodkov, ki je v razpravi, pripomogel k razrešitvi tega vprašanja.
Viktor Dragoš
Leta 1984 je bil sprejet novi zakon o stavbnih zemljiščih. Občinam je naložil odgovorno nalogo, da ustanovijo svoje sklade stavbnih zemljišč, preko katerih bodo upravljale z zemljišči v družbeni lastnini. Novi zakon torej določa enega samega upravljalca stavbnih zemljišč — občino. ,
Stavbna zemljišča so dobrina posebnega družbenega pomena, niso od narave dana, temveč nastajajo s človekovo dejavnostjo (zidava objektov in naprav). Zato naj bi postopoma prešla v družbeno lastnino vsa zazidana in nezazidana stavbna zemljišča v mestih, naseljih mestnega značaja ter na območjih, kjer se izvaja kompleksna graditev.
Za nova območja kompleksne graditve se odločamo že v planskih dokumentih, kasneje pa z ustreznimi prostorskimi izvedbenimi akti, na podlagi le-teh pa izdajamo odloke, v katerih določamo pogoje, način in čas prenehanje lastninske pravice, odškodnino in pravice bivših lastnikov (vse po določbah zakona o stavbnih zemljiščih).
Naloga sklada stavbnih zemljišč je tudi opremljanje in oddaja stavbnih zemljišč za gradnjo določenim investitorjem.
Sklad stavbnih zemljišč, naše občine je bil ustanovljen v letu 1986. Jeseni istega leta je sklad sprejel od Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine urejanje stavbnih zemljišč s predajo materiala, iz katerega je bilo razvidno stanje na področju urejanja v naši občini. Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost je ob predaji tudi določila »stare« in »nove« zadeve v zvezi z urejanjem. »Stare« zadeve je sama izpeljala do konca, »nove« pa je prevzel sklad in jih obravnaval kot začete. Od samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost sklad ni prejel nobenih sredstev. Zakon o stavbnih zemljiščih točno opredeljuje, kako se zagotovijo sredstva za urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na območjih kompleksne graditve.
Kdo želi še tako ureditev
skih rezultatov. Pohvalno je to, da mnogo dela opravijo tudi
izven rednega delovnega časa Premaihna skrb za gasilske aparate
Zavedajo se, da je od njihovega uspešnega dela v marsičem odvi-
sen uspeh tega kolektiva. Lahko V poročilu o rezultatih pre- kov teh aparatov sposobnih za trdimo, da je direktor Lenasi gleda gasilskih aparatov v 1986 gašenje. Zaradi takega odnosa Lado, ki dela v tej delovni orga- družbenih stanovanjskih stavbah do teh naprav so nastali pre-nizaciji dobro leto dni, uspel ugotavlja Samoupravna stano- cejšnji izdatki, ki gredo v breme organizirati in povezati celoten vanjska skupnost občine stanarin. Izdatki se bi lahko kolektiv, da uspešno dela.	Kočevje, da stanovalci premalo znatno znižali, če se bi skrbneje
V	njihovo dejavnost sodi skrbijo za te naprave. Delavci gospodarilo s temi aparati, odvoz odpadkov, odvajanje in Gasilskega servisa Kočevje so Skupni stroški za opravljeno čiščenje odplak, ogrevanje in pred nedavnim ugotovili, da je delo in nadomestitev gasilskih vzdrževanje. Dopolnilna dejav- bilo odtujenih 22 komadov aparatov ter popravilo so znašali nost je predvsem za ustvarjanje gasilskih aparatov in da je večje 1.398.604,— din, namestitev dohodka, ki ga namenijo za število pokvarjenih. Pregled je novih ročnikov pa 685.844.— nabavo in obnovo osnovnih pokazal, da je bilo le 27 odstot- din. Strokovna služba v minulem
letu ni prejela nobenega obve-' stila o/iporabi teh gasilskih naprav. Iz vsega navedenega izhaja, da hišni sveti in stanovalci v nekaterih hišah ne vlagajo dovolj naporov za preprečevanje
V	prizadevanju, da bi poživili tisti, ki so delali na ureditvi bali- požarov. Dosti pa ni boljše tudi športno dejavnost, so posamezni nišča in ki so prispevali denar, glede nabavljenega reševalnega krajani v Mestnem logu I. v nasprotujejo taki odločitvi ne orodja. Ugotavlja se, da se ga v Kočevju ustanovili balinarsko glede na to, kdo jo je sprejel, mnogih primerih odnaša za sekcijo in si na zemljišču, ki je Izkušnja iz tega primera in mno- lastne potrebe in se ga ne vrača družbena lastnina uredili bali- gih ostalih je, da bi srednjeročno nazaj. Tudi v ostalem ni požarna nišče. 17 članov je zbralo in dolgoročno opredelili vsak varnost na pravi višini, $aj se 333.080,— din za to ureditev, posamezni prostor. Čas je, da odlaga pepel na nedovoljena Opravili so tudi precejšnje šte- končamo dodeljevanje posamez- mesta. Za rešitev tega vprašanja vilo prostovoljnih delovnih ur nega prostora brez pravne pod- bo nujno potrebno podvzcti
s »ms	jaws=
družinska stanovanjska hiša. Vsi družbena lastnina.	družbenih stanovanjih. _ ^
Balinišče v Mestnem logu
Na komisijo, ki je imenovana za urejanje pokopališča, cerkve in okolice na Trati, so se obrnili nekateri svojci, ki še redno vzdržujejo grobove, z dodatnim predlogom. Popolnoma se strinjajo s predvideno ureditvijo in so zanjo tudi že dali svoj prispevek. Iz upravičenih razlogov se niso udeležili javne razprave, kjer bi to svoje mnenje posredovali.
Težko se odločajo za ponoven prekop, ker so ga že izvršili ob opustitvi starega pokopališča v Kočevju, verujoč v obljube, da bo pokopališče na Trati ostalo. Še težje pa jim je ob misli, da bo naenkrat izginilo kar več obeležij njihovih svojcev, da ne bo nikjer več njihovih imen.
Predlagajo; da bi se v kapelici, ki je predvidena kot spominsko obeležje, na steni znotraj ali zunaj pritrdile majhne plošče z imeni, priimki ter letnico rojstva in smrti pokojnikov, ki počivajo na tem pokopališču, ali pa da se najde druga ustrezna rešitev.
Njihova želja je, da bi komisija ta predlog pred dokončno ureditvijo obravnavala. Pripravljeni so nositi vse stroške, ki bi nastali v zvezi s tako ureditvijo.
Morda je še več svojcev enega mišljenja? Zbrati želimo te podatke, da ne bi obravnavali posameznega primera. Prosimo vse, ki so za tako rešitev, da čim-
prej pisno ali osebno sporoče svoj naslov na KS Kočevje-me-sto, in to z vsemi podatki pokojnikov, za katere žele tako ureditev.
Rajko Jenko
Za reden dotok dela sredstev so v pripravi ustrezni odloki (nekateri že v fazi sprejamnja, drugi v fazi priprave).
Poleg sredstev, ki se zberejo z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča, prispevkom posameznih investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v družbeni lastnini, predstavljajo velik del sredstev sklada tudi namenska sredstva samoupravnih organizacij in skupnosti za graditev komunalnih objektov in naprav. Seveda pa je nujno predhodno dogovarjanje o skupnih posegih v prostor.
Stroški priprave in opremljanje stavbnega zemljišča so danes izredno visoki. Delno izhajajo tudi iz majhne gostote zazidave; to vpliva na delitev stroškov na manj delov. V občinah po Sloveniji so graditelji že davno spoznali, da je gostejša pozidava smotrnejša (dvojčki, vrstne hiše), ker so stroški celote razdeljeni na več delov oziroma je delež posameznika manjši. Pri nas pa na žalost ni bilo mogoče realizirati nobene predvidene vrstne ali druge intenzivnejše individualne pozidave, ki, prinaša boljši izkoristek stavbnega zemljišča in komunalnih naprav.
Novi zakon o stavbnih zemljiščih tudi zahteva, da se vrednost opremljenega stavbnega zemljišča valorizira v letu oddaje. Sicer se pojavljajo nesprejemljive cenovne razlike med stavbnim zemljiščem, ki se sedaj opremlja, in med zemljiščem, ki je bilo opremljeno n. pr. pred desetimi ali petnajstimi leti (ostalo je nepozidano). »Staro« — opremljeno stavbno zemljišče ima že vse pogoje za priključke na sekundarne komunalne naprave. Zato je logično, da se stroški takratnega opremljanja z družbeno priznanimi faktorji valorizirajo na današnjo vrednost.
Sklad stavbnih zemljišč je torej pravna oseba, vendar s posebnim družbenim statusom. Izvaja v občini njeno politiko pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč (Vse na podlagi odločitev v planskih aktih, pri katerih moramo vsi sodelovati, saj so rezultat naših možnosti in potreb).
Od odločitve v planu, kje bomo gradili, pa do oddaje stavbnega zemljišča posameznemu graditelju je dolg proces. V njem se prepleta veliko faz dela, ki morajo biti med seboj usklajene. Rezultat dela vseh je potem novo, urejeno naselje, ki je zraslo v času, ki ga za svoj »nastanek«-nujno potreuje.
Alenka Masterl
Podjetje za ptt promet Ljubljana, n. sol. o.
TOZD Telekomunikacije Ljubljana, n. sol. o.
vabi k sodelovanju nove delavce za ekipe na
področju Kočevja, Grosuplja in Ljubljane, in sicer:
—	več delavcev brez poklica za enostavna dela na telekomunikacijskem omrežju z možnostjo priu-čitve za pomožnega monterja
—	več monterjev telekomunikacij za vzdrževanje in gradnjo telekomunikacijskega omrežja
—	več elektrotehnikov telekomunikacij, oz. elektronikov za vzdrževanje in montažo telekomunikacijskih naprav oziroma omrežja
Podrobnejše informacije o delu in delovnih pogojih
lahko kandidati dobijo osebno ali po telefonu
(324053) v kadrovski službi TOZD, Cigaletova 10
Ljubljana.
Stroške bomo poravnali po prejemu računa.
Direktor TOZD Šervicl Bernard, dipl. ing.
Aktivnosti organizacij ZZB NOV
Na programsko volilni skupščini občinske organizacije ZZB NOV Kočevje maja 1986 je bil sprejet dolgoročni program aktivnosti kočevskih borcev in enot, ki imajo domicil v občini Kočevje. Osnovna zavzetost borcev mora iti skladno z občinskimi programi o gospodarskem in družbenem razvoju občine, kar je izrecno povdarjeno v programu borcev.
Razgovor predstavnikov Rep. komiteja za vprašanja borcev NOV in vojnih invalidov s predstavniki doma in občine
Reševanje socialnozdravstvenih vprašanj borcev
Predstavniki republiškega komiteja za borce in vojne invalide so 18. februarja letos obiskali Dom starejših občanov Kočevje. V domu je bil namreč organiziran razgovor o razreševanju socialnozdravstvene problematike borcev v občini Kočevje. Poleg predstavnikov republiškega komiteja za borce in vojne invalide so razgovoru prisostvovali še predstavniki občinske organizacije ZZB NOV Kočevje, predstavniki občinskih upravnih organov, občinske skupnosti socialnega ■ skrbstva, občinske zdravstvene skupnosti, Zdravstvenega doma in Doma starejših občanov.
Gostje iz republike so se zanimali, kako se v občini Kočevje, pa tudi v domu, rešujejo zdravstveni in socialni problemi borcev, kako je za bolnega člo-
veka poskrbljeno z različnih vidikov v posameznih krajevnih skupnostih, kakšne so potrebe po varstvu in pomoči borcev, kdo na terenu skrbi za razreševanje teh vprašanj in podobno. Povprašali so, kaj se v občini oz.
• posameznih službah predvideva storiti v letošnjem in prihodnjih letih na tem področju in kako se med seboj posamezni nosilci nalog povezujejo ter usklajujejo dejavnosti.
V razgovoru so predstavniki republiškega komiteja za borce in vojne invalide dali ustrezne napotke, da bi se občutljiva zdravstvena in socialna vprašanja hitrejše in, učinkoviteje reševala. Po razgovoru so si ogledali tudi prostore doma in se seznanili z organizacijo življenja in dela v Domu starejših občanov Kočevje. Jože Novak
Pri političnem angažiranju borcev je bilo zavzeto stališče, da bomo nastopali proti vsem poizkusom razvrednotenja NOB in socialistične revolucije in proti skrivljanju in pačenju vloge nosilcev in tvorcev naše revolucije.
Pri Specifičnem delu borčevskih organizacij pa mora biti poudarek na socialnem varstvu borcev. V tem smislu je bilo 18. februarja 1987 v Kočevju posvetovanje s predstavniki Komiteja za borce SR Slovenije, na kate-
rem je tekla razprava o poglobljeni skrbi za borce NOV. zlasti glede njihovega socialnega
varstva. Obravnavane so bile vse možnosti za zdraviliško in klimatsko zdravljenje, laične nege na domu, sosedske pomoči, priložnostne usluge borcem, ki so začasno nepokretni, koliko borcev se ambulantno zdravi, koliko borcev iz naše občine je v Domu starejših občanov, in koliko jih čaka na sprejem v Dom.
Takšen pregled podatkov in socialnega stanja borcev bo
Predstavniki DPO in DPS občine Kočevje v Domu starejših občanov
Službena vozila GG Kočevje
Gozdno gospodarstvo Kočevje gospodari z družbenimi in zasebnimi gozdovi na površini več kot 70.000 ha; to so gozdovi občin Kočevje in Ribnica ter delno Ljubljana-Vič-Rudnik, Grosuplje, Cerknica in Črnomelj. Omrežje gozdnih cest na tem območju obsega 1380 km (ca 1000 km gozdnih in 380 km javnih cest). Obvladovanje tako obsežnega področja predstavlja za Gozdno gospodarstvo velik tehnični in ekonomski problem.
Deagrarizacija podeželja v povojnih letih ter koncentracija
ljudi v mestih in industrijskih središčih je bistveno vplivala na novo organizacijo dela tudi v gozdni proizvodnji. Poznana je bila namreč stoletna tradicija, da morajo gozdni delavci in strokovno osebje (gozdarji) prebivati in stalno živeti v okviru gozdov ali v njihovi bližini. Tako je bila dosežena pri teh ljudeh posebno tesna navezanost na gozd ter privzgojena tudi osebna odgovornost za vsa dogajanja, ki so bila povezana z gozdom. Peš-hoja je bila takrat najbolj razširjena oblika gibanja po gozdu, v manjši meri se je uporabljala
vožnja s konjsko vprego in kasneje vožnja s kolesom.
Takoimenovani »idilični časi« pa so že zdavnaj minili. Danes sloni organizacija deja in tehnologija proizvodnje v gozdu na povsem novih temeljih. Oblika dela, ki je bila včasih domena le v industriji — v tovarnah, se danes uporablja tudi v gozdni proizvodnji. Gozdni delavci in tudi strokovno osebje so danes odmaknjeni iz gozdnega prostora. Vsi premiki v gozd in iz njega pa so vezani na prevoz. Z rastočo stopnjo mehaniziranosti gozdne proizvodnje se je dvigo-
Umetniška zbirka bo ostala v Kočevju
Akademik Božidar Jakac bo slovenskemu narodu in SO Kočevje podaril umetniško zbirko, ki izvirno in edinstveno prikazuje udeležence veličastnega ljudskega Zbora odposlancev v Kočevju leta 1943.
Zbirka 34. umetniških risb, ene reprodukcije in dveh fotografij tov. Božidarja Jakca, ki nam‘prikazuje pomembne udeležence in predsedstvo tega zbora, je edinstven originalen dokument tistega časa.
Zbirka iz drugega zornega
kota priča o Zboru odposlancev slovenskega naroda, ki je tri noči zaporedoma od 1. do 4. oktobra 1943 zasedal v našem že takrat osvobojenem Kočevju. Demokratično izvoljeni odposlanci so se sestajali v bivšem Sokolskem domu. Ta dom je bil zgrajen s prostovoljnimi prispevki zavednih Slovencev. Originalno listino s podpisi darovalcev si lahko ogledamo v Kočevskem muzeju.
Gre torej za dom, ki je nastajal v posebnih okoliščinah v stari
Akademik Božidar Jakac (v pogovoru s S. Jarmom in V. Gašpar-cem) ob otvoritvi razstave svojih del, ki jih je ustvaril med zasedanjem Zbora odposlancev slovenskega naroda od 1. — 3. oktobra 1943 v Kočevju. Ta dela so bila razstavljena v Šeškovem domu ob 40-letnici Zbora. Ob tej priliki seje tudi porodila ideja o tem, da bi ta zbirka ostala v Kočevju.
Jugoslaviji. V njem je po številu majhen, a po narodni zavesti velik narod postavil svojo ljudsko oblast sredi okupirane Evrope in grozovite vojne vihre.
1 Danes nosi ta dom ime po znanem revolucionarju, narodnemu heroju, profesorju tov. Jožetu Šešku.
Na zasedanju Zbora so bili sprejeti sklepi, ki so dva meseca kasneje svoje mesto skoraj v celoti našli v zaključnem dokumentu drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu. To je pomembna ugotovitev, ki daje udeležencem Zbora, Šeškovemu domu in Kočevju posebno mesto v zgodovini razvoja ljudske oblasti. Iz tega zornega kota bi moral ta dom tudi nositi zgodovinsko obeležje širšega značaja.
Tov. Jakac hrani tudi zbirko originalnih podpisov udeležencev Zbora. Te podpise, ki so kasneje služili tudi za preverjanje poimenske prisotnosti, je zbral samoiniciativno.
Vse to govori o njegovem osebnem instinktu upodobitve zgodovinskega dogodka z umetniško podlago in na drugi strani odločitev (pod posebnimi pogoji), da to zbirko poklanja SO Kočevje.
Predvidevamo, da bo slavnostno podpisovanje darilne pogodbe v okviru proslave praznika OF slovenskega naroda v Kočevju, odvijalo pa'se bo v Šeškovem domu.
STANE LETONJA
valo tudi število službenih vozil.
Za prevoz delavcev na delo v gozd in povratek domov razpolagamo v GG Kočevje z 59 kom-bibusi in 29 manjšimi osebnimi vozili. Strokovno osebje (31 inženirjev, 70 tehnikov, 35 delovodij itd.) uporablja 89 službenih vozil. To pa še vedno ni dovolj. Zato je potrebno koristiti tudi osebna vozila v službene namene. Zaradi vožnje po makadamskih gozdnih cestah in nizkega nadomestila za obrabo vozila je pri lastnikih avtomobilov velik odpor, da bi koristili lastna vozila v te namene.
Struktura naših službenih vozil je slaba (49 vozil Fiat 850, 38 Wartburgov, 12 Lad, 2 »katrci«, 3 Yugo itd.), njihova povprečna starost pa je nad 4 leta (iztrošenost vozil je dosegla že čez 70 %). Vse to in dejstvo, da je obnova vozil zelo draga_ zahteva do skrajnosti varčno in racionalno porabo službenih vozil.
Da bi se število službenih voženj racionaliziralo, se službeni prevozi na vseh temeljnih organizacijah opravljajo po posebnem vnaprej predvidenem načrtu prevozov. Tudi pravilnik, ki ureja to področje za GG Kočevje, določa smotrnost in upravičenost službenih vozil ter vodenje ustrezne dokumentacije (potni nalogi, evidenca prevoženih km, porabljenega goriva in stroškov).
Vsa službena vozila morajo imeti tudi vidno oznako delovne organizacije (GG Kočevje).
Parkirni prostori za ta vozila so na sedežih temeljnih organizacij. Izven teh prostorov je izjemoma dovoljeno parkirati službena vozila delavcem le tedaj, ko je to ekonomsko opravičljivo (večja oddaljenost kraja stalnega bivališča delavca, ki upravlja z vozilom, od sedeža TOZD oz. delovišča ipd.).
Koriščenje prevozov službenih vozil se v GG Kočevje pogosto obravnava, presoja in analizira. Ugotavljamo, da je na tem področju prisotna tudi nedisciplina posameznikov (parkiranje službenih vozil pred gostilnami, trgovinami, vrtci in drugod). Vse ugotovljene primere nediscipline na tem področju obravnavamo tako kot druge kršitve iz delovnega razmerja in ustrezno ukrepamo.
ANTON GREGORIČ
nudil osnovo za utemeljitev predlogov za odobrenje klimatskega in zdraviliškega zdravljenja, odobritev dodatnih sredstev za delno kritje hotelskih uslug v zdraviliščih; žepnino itd.
Glede na omenjena stališča je občinski odbor Zveze borcev naprosil vsa krajevna združenja v občini, da napravijo do 15. marca seznam borcev po naslednjih rubrikah:
1.	število vseh borcev
2.	število	borcev,	ki	so
potrebni zdraviliško-klimatskega zdravljenja, pri katerih poravna vse stroške zdravstvena skupnost
—	poimenično
3.	število	borcev,	ki	so
potrebni zdraviliško-klimatskega zdravljenja in pripravljeni plačati	hotelske	usluge	sami	—
poimenično
4.	število borcev, ki se zdravijo v ambulantah — poimenično z naslovi (posvetovanje z zdravnikom krajevne ambulante)
5.	število borcev, ki potrebujejo	stalno	nego na	domu	—
poimenično
, 6. število borcev, ki potrebujejo občasno sosedsko pomoč; dostava življenjskih potrebščin dostava drv, kurjava, prevoz do zdravnika, higiena, telefoni — poimenično
7.	število borcev, ki so . v domovih v stalni oskrbi — poimenično
8.	število borcev, ki čakajo na sprejem v domove oskrbovancev
—	poimenično
9.	eventualne druge podatke in pripombe, ki so v zvezi z opisom socialnega varstva borcev.
Nadalje posredujemo članstvu še naslednje informacije:
Predsedstvo občinske organizacije ZZB NOV občine Kočevje je na 9. seji 9. 2. 1987 sprejelo stališče oz. priporočilo, da naj znaša članarina za članstvo ZB 50,— din na mesec ali 600,— din na leto. Članarino je potrebno pobrati do 15. aprila 1987.
Prejeli smo tudi informacijo, da so pristojni organi Delavske godbe Kočevje sprejeli določila o prispevkih podpornih članov godbe in prispevkih podpisnikov samoupravnega sporazuma za financiranje dejavnosti godbe.
Po teh določilih naj bi borci in upokojenci plačevali po 200,— din na mesec ali 2.400,— din letno. Prispevek je treba plačati do 15. aprila vsako leto. Kdor bo imel plačan prispevek za tekoče leto, bo godba igrala na njegovem pogrebu brezplačno. Čepa prispevek ni poravnan, godba ni dolžna igrati na pogrebu.
V zvezi s podpornimi člani Delavske godbe je potrebno, da
krajevna združenja pošljejo na občinski odbor seznam borcev, ki so v letu 1986 plačali prispevek za godbo (720,— din). Obenem pa naj krajevna združenja poberejo prispevek za godbo za 1987. leto 2.400,— din. Skupaj bi torej znašala članarina in prispevek za godbo za 1987. leto 3.000,- din.
Članstvo podpornih članov je neobvezno in se v glavnem nanaša na borce v mestu Kočevje in eventualno bližnjo okolico, kjer že dosedaj plačujejo borci prispevek za godbo (KS Kočevje, KS Stara cerkev, KS Rudnik—Šalka vas in delno KS Ivan Omerza).
Ugotavlja se, da v zvezi z nerednim plačevanjem prispevka za godbo nastanejo velike nevšečnosti, ker želijo nekateri svojci ob smrti pokojnika plačati prispevek za nazaj, kar pa je nesprejemljivo.
Uprava Delavske godbe ima izdelane tiskane članske izkaznice, ki jo bo dobil vsak podporni član, ko bo poravnal prispevek.
V interesu vseh borcev je, da se ta navodila in usmeritve spoštujejo, kar nam bo omogočilo uspešno delovanje borčevskih organizacij ter skrb in humanost do borcev.
OO ZZB NOV Kočevje
Podzemlje ogroženo tudi pri nas
Društvo za raziskavo jam iz Kočevja je v lanskem letu raziskalo na novo devet jamskih objektov ter kontroliralo druge jame. Ugotovili so, da je stanje našega podzemlja katastrofalno. Še najslabše je v vodni jami v Klinji vasi, ki je še pred časom služila kot zavetišče za človeške ribice. V to jamo so jih jamarji prenašali iz drugih onesnaženih jam. Odplake iz prašičje farme v Klinji vasi pa so v zadnjem času uničile vso favno in floro tudi v tej jami, plini v njej pa so nevarni tudi raziskovalcem podzemlja.
Jamarji so si za delovno nalogo v letu 1987 zadali večje sodelovanje z republiško komisijo za varstvo okolja in naravne dediščine iz Ljubljane. Poizkušali bodo rešiti pred propadom tisto, kar se še rešiti dan.
(Iz letnega poročila društva za raziskavo jam Kočevje).
-Cveto Arko
Razgovor z borci
V sredini preteklega meseca je člane organizacije ZZB NOV, ki živijo v Domu starejših občanov Kočevje, obiskal predsednik občinske organizacije ZZB NOV Kočevje tovariš Nace Kar-ničnik. Orisal jim je trenutne razmere v občini, napovedal predvidene akcije in aktivnosti občinske organizacije ZZB
NOV Kočevje v letošnjem letu in obudil spomin na nekatere pomembne dogodke iz NOB v kočevski občini. Razgovor je potekal v. prijetnem vzdušju. Prisostvovali so mu tudi predstavniki doma. Dogovorili so se za organiziranje aktiva borcev v domu ter za nadaljnje stike in sodelovanje.
..
Razgovor predsednika ZZB občine Kočevje tov. Naceta Kamičnika z borci - stanovalci Doma starejših občanov.
novice
Gasilci v Osilnici obnovili gasilsko orodišče
Teritorialna obramba
Osemnajstletni obstoj in razvoj občinske teritorialne obrambe se je izkazal kot najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih -ljudi in občanov za oboroženo splošno ljudsko obrambo. V zadnjem dbdobju se je teritorialna obramba razvijala v skladu z idejnopolitičnimi, normativnimi in sistemskimi usmeritvami- pristojnih organov. Njen razvoj tekoče' spremlja občinska skupščina, komite za SLO in DS in drugi pristojni organi. Na eni izmed prihodnjih sej občinske skupščine bodo delegati seznanjeni z delom tega organa. Razpravljali bodo o problemih, s katerimi se srečuje teritorialna obramba. V zadnjem obdobju so bile izvedene nekatere organizacijske spremembe, ki vplivajo na zagotavljanje še boljše borbene usposobljenosti enot, ki delujejo v okviru občinskega
štaba. Pri izpopolnjevanju enot in štaba za teritorialno obrambo z vojaškimi obvezniki so bili doseženi pozitivni premiki, še posebej	pri zagotavljanju
ustrezne starostne strukture in vojaške usposobljenosti — specialnosti. Ne glede na te uspehe pri izpolnjevanju enot pa bi v prihodnje kazalo bolj upoštevati poklicno	usposobljenost in
znanje pripadnikov teh enot.
Občinski štab je zainteresiran za čimbolj uspešno delo enot narodne zaščite. Zato v sodelovanju z ostalimi organi vlaga vso skrb za strokovno usposobljenost pripadnikov narodne zaščite.
Bojna pripravljenost enot občinske teritorialne obrambe je po pristojnih organih ocenjena pozitivno. Enaka ocena se daje tudi za vse ostalo delo in naloge, ki so ga enote opravile. Pohvalno je, da je vojaška oprema z obdrožitvijo dobra.
Občinska	teritorialna
obramba tesno sodeluje s štabi TO iz sosednjih občin. Plodno in uspešno je sodelovanje z enotami iz občine Delnice. S pripadniki teh enot so v minulem letu na območju Krajevne skupnosti Kostel s sedežem v Vasi priredili skupno vajo, ki je v celoti uspela. Del zasluge imajo tudi organi omenjene krajevne skupnosti, ki so pri tej vajr sodelovali. Podobne vaje načrtujejo tudi v prihodnje. Zadovoljivo je sodelovanje tudi z ostalimi krajevnimi skupnostmi.
Za plodno in uspešno izpolnjevanje nalog in vsega dela so prejeli v zadnjih letih vrsto priznanj in pohval. Priznan j a so jih vzpodbudila, da bodo delo na področju,.ki ga opravljajo v prid krepitve splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, nadaljevali.
Viktor Dragoš
Na minuli letni konferenci so člani gasilskega društva ocenili svoje minulo delo. Ob tem so bili nadvse zadovoljni, saj so uspeli z lastnim prostovoljnim delom in pomočjo ostalih obnoviti prostore za gasilski dom, ki so jim bili dodeljeni pred enim' letom. Opravili so nad 200 prostovoljnih delovnih ur. Istočasno pa so uredili prostore, ki se uporabljajo za kmetijsko kooperacijo. Uredili so tudi notranjost doma in opremili prikolico. Kupili so tudi prapor, ki ga bodo razvili letos.
Tudi v ostalih pogledih so bili delavni in so vlagali vse napore, da bi se krajani seznanili, kako naj urejajo dimne naprave in pospravijo podstrešja (vse z namenom preprečevanja požarov). Spomnili so se tudi tistih, ki so prizadevno in dolgoletno delali v tem društvu. Za dolgoletno delo v gasilskem društvu sta prejela Osvald Jože —■ republiško srebrno priznanje 2. stopnje in Žagar Janez — bronasto republiško srebrno priznanje
2.	stopnje in Žagar Janez — bronasto republiško priznanje 3. stopnje.
Minulo leto so se udeležili občinskega gasilskega tekmovanja in zasedli 4. mesto. Pohvalno je tudi to, da so vrsto akcij opravljali z lastnimi osebnimi avtomobili, ker nimajo na voljo gasilskega. Upajo, da bodo tega dobili čimprej, saj so ga zelo potrebni.
Vse priznanje daje društvo in tudi občinska gasilska zveza požrtvovalnim in delovnim članom tega društva tov. Jožetu Gašparcu, Janezu Žagarju in Antonu Štimcu, ki so zbirali prispevka za gradnjo in opremo njihovega gasilskega orodišča.
Gasilci in prebivalci tega dela Zgornje Kolpske doline se zahvaljujejo. Vsem OZD, KS, društvom in posameznikom, ki so prispevali denar in material za popravilo in obnovo gasilskega orodišča. S to akcijo so zbrali 337.760,— din.
Za letos so sprejeli delovni načrt, ki predvideva, da bodo vso skrb posvetili izobraževanju in vsem ostalim nalogam, katerih namen je preprečevati požare.
J. Ž. in E. A.
Člani GD Osilnica in krajani pri obnovi gasilskega orodišča
Načrtuj ej o po bratenj e z gasilskim društvom Rab
Člani Gasilskega društva Šalka vas so na minuli letni konferenci ocenili svoje delo za preteklo leto. Uspešni so bili na področju preventivne dejavnosti, saj so izvršili preglede na preko 560 poslopjih v naseljih Salka vas, Željne, Cvišlarji, Onek in Mačkovec. Posebno skrb so posvečali strokovnemu usposabljanju članov in pionirjev ter mladine. Na tej konferenci je prisostvovala tudi delegacija Gasilskega društva Rab. Dogovorili so se za medsebojno sodelovanje in pobratenje. To naj bi uresničili prihodnje leto ob proslavi 80-letnice obstoja in delovanja tega društva.
Kritično so ocenili sodelovanje s Krajevno skupnostjo Rudnik — Šalka vas in pri tem ugotovili, da se je zadnje obdobje to sodelovanje poslabšalo. Imeli so pripombe na delo " nekaterih posameznih organov, ki niso reagirali na njihove predloge. Odločili so se, da bodo napram nedelavnim lastnim članom in tudi organom, ki ne opravljajo svojih nalog, bolj kritični. Pri obravnavi ocenjevanja prostovoljnega dela so menili, da bi morala organizacija SZDL tem posvetiti več skrbi. Na vseh nivojih bi morali prostovoljno pospeševati in mu dajati več družbenega priznanja. d v—
Ekologija, energija in varčevanje
V našem gospodarskem.razvoju^mo prišli na razpotje. Opišemo ga lahko kot nasprotje med vztrajnostjo starega, očitno preživelega načina proizvajanja, z zastarelo tehnologijo, neustrezno strukturo proizvodnje in neuspešnim načinom upravljanja in gospodarjenja na eni strani ter željo po kvalitetnejšem, dinamičnejšem, na znanost in razvito tehnologijo odprtem razvoju na drugi strani.
V.
Zagate našega časa
Očitno je, da nam družbenoekonomska kriza odmerja domet naših ambicij, vendar nas hkrati prisiljuje, da ne ravnamo kratkoročno, pač pa, da premislimo in planiramo odločitve, ki morajo zlagoma spremeniti smer našega ražvoja. Te splošne ugotovitve so posebej značilne za področje problemske konference »Ekologija, energija, varčevanje«. Varstvo okolja in energetika sta področji, na katerih se je združila vrsta ključnih .vprašanj našega razvoja. To spoznanje potrjujejo tudi razmere, ki so nastale ob letošnjem podpisovanju samoupravnih sporazumov o temeljh planov interesnih skupnosti materialne proizvodnje, saj jih je očitno spremljal dvom o ustreznosti njihove temeljne usmeritve.
Pridobivanje goriv (premoga, urana) ^_in planirana gradnja elektroenergetskih objektov (hidro-, termo- in nuklearnih elektrarn) ima izredno velik vpliv na okolje. Že dosedanje razprave o predvidenih objektih m samoupravnih sporazumih o temeljih planov SIS za energetiko in premogovništvo, za nafto m plin kažejo, da je potrebno ponovno razmisliti o začrtani poti. Velika obolelost gozdov (nad 50 %) in onesnaženost voda, opozarjata na nespoštovanje naravnih zakonitosti. Stopnja onesnaževanja zaradi pretvarjanja in rabe energije je dosegla zgornjo mejo ravnotežja
v naravi. Če primerjamo rabo primarne energije in posebej električne energije z drugimi državami v svetu, vidimo, da je Slovenija po porabi primarne energije nad evropskim povprečjem. Potrebna primarna energija za enoto družbenega proizvoda pa seveda močno prekaša evropske dežele. Tudi pri porabi elektrike je Slovenija v evropskem povprečju, družbeni proizvod, ki ga z dano elektriko ustvari, pa je kar dvakrat nižji. Zaradi tega so popolnoma na mestu vprašanja o planiranih razvojnih poteh, ki podaljšujejo dosedanji trend le z minimalnim povečanjem kvalitete proizvodnje. Planirana vlaganja v energetiko v obsegu 14 % vseh investicij so višja za 2,5 % kot v preteklem obdobju.
Povedano lahko strnemo v dve misli. Prvič: Visoka poraba primarne energije _ na enoto družbenega proizvoda in na prebivalca danes ni več eden izmed razpoznavnih in definirajočih znakov razvite družbe. Nasprot-~ no, majhna poraba primarne energije na enoto družbenega proizvoda in na prebivalca kaže na varčno, učinkovito in razvito družbo, kjer proizvodnja temelji na znanju in kjer so dani pogoji za izboljšanje kvalitete življenja. Drugič: Ekološki, prostorski in meteorološki faktorji določajo zgornjo mejo uporabe primarne energije. Zato moramo energijo jemati kot omejeni naravni vir (resurs), ki ga ne moremo pret-
varjati in uporabljati y neomejenih količinah.
Glede na ugotovitve o neučinkovitosti rabe energije v Sloveniji in velike ekološke obremenitve, je potrebno sredstva usmeriti tako, da bodo dajala največji narodnogospodarski učinek v najkrajšem času. Svetovne izkušnje iz pretekle energetske krize dokazujejo,-da so to vlaganja v • smotrno gospodarjenje z energijo in ne samo gradnja novih objektov za pridobivanje goriv, pretvarjanje in rabo energije.
Občutljivost ljudi za vsa ta vprašanja je postala tako velika, da postavlja pred celotno družbo in še posebej pred socialistično zvezo nalogo, da se z njimi organizirano sooči. Vprašanja niso enostavna, saj odgovori nanje zahtevajo strokovnost in temeljit politični premislek, ker posegajo v vse pore našega življenja, v proizvdonjo v naše navade in v prostor. Žaradi tega so že stališča problemske konference Zveze komunistov Slovenije o energetiki leta 1983 poudarila, da moramo ustvariti razmere, da . bo presoja vplivov na prostor in okolje zasnovana na vseh strokovnih podlagah. Na ta način in ob upoštevanju kriterija, da je treba negativne učinke na prostor in okolje omejiti na najmanjšo možno in sprejemljivo mero kot sestavni del predvidenih naložb, se bo mogoče izogniti zaostritvam, ki so posledica dosedanjega nezadostnega spoštovanja prostorskih in ekoloških kriterijev pri uresničevanju razvojne politike.
Zaradi tega organiziramo problemsko konferenco »Ekologija, energija, varčevanje« predvsem z namenom, da v celotni družbi spremenimo trend razvoja in uveljavimo večjo skrb za prostor, okolje in energijo. Spodbuditi moramo organizirana druž-
bena prizadevanja za to, da bosta učinkovitejša dolgoročna razvojna politika in presoja vplivov na prostor, okolje in energijo zasnovani na vseh strokovnih podlagah in najširšem demokratičnem preverjanju. Za razpravo so pomembne zlasti naslednje ugotovitve:
—	onesnaževanje in degradacija človekovega okolja sta se zaostrila do stopnje, ko je potrebna odločna družbena akcija proti škodljivim pojavom in dosedanjemu premajhnemu spoštovanju prostorskih in ekoloških kriterijev pri uresničevanju razvojne politike v energetiki kakor tudi širše;
načrtovana razvojna usmeritev zahteva, da družbene plane v nadaljnjem postopku kontinuiranega planiranja konkretiziramo in sproti dograjujemo ter ekonomsko, ekološko in tudi drugače dosledno ovrednotimo in preverjamo;
—	najti moramo pota in načine za zmanjševanje rabe energije. Naša energetska politika mora oblikovati materialne pogoje za smotrno rabo energije, predvsem s spreminjanjem obstoječe strukture uporabe in prestrukturiranjem proizvodnje, manj pa z načrtovanjem novih energetskih objektov;
—	ugotoviti moramo vire energije in izbrati alternativo, ki mora med drugim omogočiti . premik k izrabi alternativnih in obnovljivih virov energije, hkrati z modernizacijo gospodarstva;
—	zagotoviti moramo zmanjševanje stroškov v energetiki;
—	uskladiti moramo želeno kvaliteto življenja in potrebno energijo ter razrešiti ekološke probleme zaradi sedanje porabe goriv;
—	oblikovati moramo ustrezne odločitve o prihodnjih po-
segih v prostor in okolje ter si prizadevati za najširšo demokratično odločitev (konsenz) o teh vprašanjih;
— upoštevati moramo svetovne izkušnje v ravnanju z energijo, ugotoviti, kakšna je lahko naša energetska neodvisnost, v kolikšni meri je mogoča zamenjava uvoza v energetski in kakšen vpliv ima svetovni trg z energijo na naš razvoj.
Socialistična zveza prevzema nalogo, da v najširši demokratični razpravi uskladi poglede delavcev, delovnih ljudi in občanov, strokovnjakov in nestrokovnjakov ter doseže soglasje o nadaljnjem razvoju sploh in posebej v energetiki in o tem, kaj storiti za kvalitetnejše življenje. Pri tem se zavzema za učinkovitejše gospodarjenje z naravnimi bogastvi in za njihovo ohranjanje. Lahko rečemo, da iščemo najprimernejšo rešitev med zahtevami razvoja in zdravim življenjskim okoljem.
Odprta vprašanja dosedanje razprave
Da bi zagotovili vso potrebno strokovnost, smo sklicali strokovnjake, da bi evidentirali osnovna strokovna vprašanja, povezana z načrtovanim gospodarskim razvojem, posegi v prostor in okolje, rabo in varčevanjem z energijo, in da bi predstavili možne variantne predloge rešitev. Prvi sestanek strokovnjakov je opozoril na močno različna stališča do posameznih rešitev in je evidentiral naslednja odprta vprašanja, ki jim mora problemska konferenca nameniti še posebno pozornost:
L kako velik mora biti porast primarne energije pri planiranem porastu družbenega proizvoda (plan predvideva 3,5-odstotno rast družbenega produkta in 2,4-odstotno rast koriš-čene energije);
2.	koliko in kakšne nove elektroenergetske objekte potrebu-
jemo za nadaljnji razvoj SRS:
—	kako najbolje izrabiti hidroenergetski potencial slovenskih rek;
—	pod katerimi pogoji in kdaj je možno oziroma smotrno graditi hidroelektrarne na Savi in Muri;
3.	ali je za naš razvoj in s svetovnimi izkušnjami ter z izkušnjami z jedrsko elektrarno Krško in rudnikom urana Žirovski vrh nadaljnja usmeritev v jedrsko energijo ekonorfisko, tehnično, družbeno in ekološko smotrna in pod kakšnimi pogoji;
4.	kako naj se uporabljajo goriva v Sloveniji, da bo ekološki vpliv najmanjši (vprašanje distribucije plina, nafte, premoga, vloge daljinskega ogrevanja in cenovna politika);
5.	kateo proizvodnjo je potrebno prestrukturirati in kako, da bo družbeni produkt rastel bistveno hitreje od potrebne energije;
6.	kakšni ekonomski odnosi naj se vzpostavijo v energetiki (po kvantiteti in kvaliteti energije);
7.	kako naj se izboljša gospodarjenje z energijo in s katerimi sredstvi, da bi se povečala energetska učinkovitost gospodarjenja;
8.	katera proizvodnja v Sloveniji ne bo sposobna prenesti realnih cen energije;
9.	kakšne so možnosti za vključevanje energetskega gospodarstva Slovenije v jugoslovansko in svetovno;
10.	kako intenzivirati razvoj in uporabo alternativnih in obnovljivih virov energije;
11.	kakšpe spremembe moramo izvesti, da bomo lahko realizirali temeljne cilje družbenega razvoja — kakovost življenja, varstvo okolja,’ smotrna raba energije - ki v sedanjih planih razvoja niso uravnoteženi.
Predsednik problemske konference Jože Knez
novice
Šolske
aktivnosti
Solidarnost pionirjev Kočevske z otroki afriških osvobodilnih gibanj
Te dni ?o pionirji Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje odposlali na Zvezo prijateljev mladine Slovenije 18 torbic, opremlejnih z vsemi šolskimi potrebščinami. Namenjene so otrokom osvobodilnih gibanj Južne Afrike.
Torbice so sešili pionirji sami pod vodstvom mentorjev na šoli. Opremili so jih s šolskim priborom v vrednosti 1.600 din. S to gesto so pokazali solidarnost z mladimi, ki se še vedno bojujejo za svojo narodno osvoboditev. To je sjcer samo ena od vrste solidarnostnih akcij, ki jih izvajajo pionirji vsako leto.
S. J.
Dvoizmenski pouk
Že ko sem hodila v 6. razred, so nekateri govorili, da bomo imeli naslednje šolsko leto pouk v turnusu. Tega jim nihče ni verjel. A že med počitnicami smo zvedeli grenko resnico. Zaradi prostorske stiske ni bilo druge možnosti kot pouk v turnusu.
Turnus, v katerem sem jaz, je rdeči turnus. Moja dva bivša sošolca sta šla v modri turnus. Prve dni je bila v šoli zmešnjava. Marsikateri, krožek je lahko samo vsak drugi teden. Športni treningi so samo enkrat ali dvakrat na teden, pa še to večinoma v poznih popoldanskih urah. To vsekakor ni dobro ža učence. Ko je pouk popldan, so nekateri krožki v dopoldanskem času. Kdaj naj se učenci učijo, zvečer pridemo vsi izmučeni iz šole, a kljub temu nas večina napiše nalogo še isti večer, naslednji dan pa se popoldan učimo. Ampak prosti dopoldanski čas hitro mine, predvsem pa za tiste, ki radi dolgo spijo.
Marsikateri učenec nima pravega, kosila, kadar gre popldan v šolo. Kosila v šoli pa so za mnoge predraga.
Dogaja se tudi, da so učenci ravno v nasprotnem turnusu kot njihovi starši, ki delajo v izmenah — vidijo se samo zjutraj, preden gredo v šolo, ali pa pozno zvečer. Pri učencih, ki se težje učijo, je to lahko tudi ovira za boljši uspeh. Pri tem turnusu trpi še moj pes. Dopoldan nimam zaradi učenja časa, da bi ga peljala na sprehod, ko pa se zvečer vrnem iz šole, je zunaj že tema.
Tudi za marsikaterega učitelja je turnus zelo naporen, saj nekateri učijo v obeh turnusih, pa tudi učenci smo v zadnjih popoldanskih urah že zelo nemirni in nezbrani. Zato vsi komaj čakamo tisti teden, ko imamo pouk dopoldan. Na žalost pa nam tisti teden prehitro mine.
Pustovanje ’87 v Domu starejših občanov
Pustovanje v domu
V Domu starejših občanov Kočevje so že 19. februarja pripravili veselo in zanimivo pustovanje za stanovalce doma. Za razgiban in pester program so poskrbele skupine iz KS »Ivan Omerza« iz Livolda, Dolge vasi, Črnega potoka in Mozlja, sodelovali pa so tudi stanovalci doma ter povabljeni starejši občani iz omenjene krajevne skupnosti.
Tako je »frizerska mojstrica s pomočnico« iz Livolda odprla v domu frizerski salon in opravila prvo brezplačno striženje in britje s frizerskim priborom, ki je bil dolg nekaj nad pol metra. Skupina iz Črnega potoka je
prikazala skeč, trio pevk iz Dolge vasi pa je zapel nekaj pesmi. Svoje doživljanje s potovanja iz Amerike pa je pripovedoval tudi »mozeljski Ame-rikanec«. S pustnimi maskami so sodelovali tudi stanovalci doma in se ob zvokih ansambla Obzorja tudi veselo zavrteli.
Najboljše maske so bile nagrajene in tako je klovn iz doma dobil pravega živega zajca. Ena izmed nagrad je bila tudi velika in okusna torta, zanimive maske pa so prejele še nekaj nagrad. Stanovalcem in gostom bo prijetno pustovanje še dolgo ostalo v spominu.
Jože Novak
OBVESTILO!
Kulturni center Kočevje vabi vse talentirane mlade pevce in plesalce, da se udeležijo avdicije za »PEVSKO PLESNO REVIJO 87«, ki jo prirejajo Ive Stanič, Irena Trobentar in ansambel Obzorje.
Vabljeni so otroci osnovne šole do 13. leta starosti in srednješolska mladina. Avdicija bo potekala v Kulturnem centru — Kino, Trg zbora odposlancev 62 v Kočevju, in sider v petek 27. marca ob 15. uri in v soboto 28. marca ob 13. uri.
S seboj prinesite poleg talenta in volje do discipliniranega dela še športno opremo in copate!
Kulturni center Kočevje
Ker je verjetno takega mnenja večina učencev, vsi želimo in upamo, da se bo našla rešitev in bomo šolo obiskovali samo v eni izmeni. Za to pa potrebujemo v Kočevju še eno šolo.
Tanja Bončina, 7. c
Novice iz vrtca
Kapacitete vrtca so že nekaj časa zasedene in normativi preseženi. Na novo smo odprli družinsko varstvo v Prešernovi ulici. Prošnje za sprejem nekako sproti rešujemo, vendar je potrebno predvsem za najmlajše kar nekaj časa počakati na prosto mesto. Za september 1987 bomo sprejemali prošnje do sredine maja. Zato opozarjamo starše, naj eventualne prošnje oddajo že prej. Nove skupine za jesen formiramo že konec maja.
XXX
Konec decembra smo v našo sredino povabili J. Bitenca, znanega skladatelja otroških pesmi. To predstavo za otroke sta omogočila vrtec in Glasbena šola Kočevje.
V januarju smo s Smučarskim klubom in ZTKO Kočevje organizirali smučarski tečaj za predšolske otroke. Udeležilo se ga je nad 50 otrok. S tečajem so bili zadovoljni otroci in njihovi starši.
Kulturna skupnost je v februarju omogočila lutkovno predstavo za otroke v Šeškovem domu.
Glasbena šola že od jeseni izvaja malo glasbeno šolo. Obiskuje jo nad 40 otrok. Če bi bi! prostor, bi jih bilo še več.
XXX
Otroke in starše bi radi opozorili na otroške matineje, ki jih organizira kino vsako soboto dopoldne ob 10. uri. Želili bi, da starši povedo, če jim ta ura ustreza. Otroke naj bi pripeljali v kino starši, ki bi imeli nato dve uri prostega časa za razne opravke. Če bo potrebno, bodo pri predstavah prisotne vzgojiteljice in varuhinje iz vrtca.
VVZ
Letos poteka pouk v naši šoli v turnusu — v modrem in rdečem, v katerem sem tudi jaz.
V rdečem turnusu sta dva osma razreda, štirje sedmi ter šesti in peti razred. Prvič pa so na naši šoli tudi učenci 4. razredov.
Dopoldan se pouk začne petnajst minut pred osmo uro in konča ob dvanajstih ali ob enih pa deset minut in traja do polše-stih ali pa do dvanajst minut čez šest.
Bolj všeč mi je takrat, ko imamo pouk dopoldan. Smo bolj zbrani in lažje sledimo razlagi. Ker se pouk začne malo prej, pa to ni dobro za naše zaspance. Ko imamo pouk
Na računalniškem krožku šolska ura kar prehitro mine
Med zimskimi počitnicami je bila v tehnični delavnici Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje kratka, a prisrčna slovesnost. Učenci so dobili v uporabo nujno orodje za pouk kovinarstva, ki poteka pod pokroviteljstvom DO ITAS Kočevje.
Orodje za pouk lesarstva, obdelavo papirja in komplet klip-klap pa so podarili LIK, OPREMA in Posestvo SNEŽNIK.
Učenci so obljubili, da bomo orodje koristno izrabili in ga čuvali.
popoldan, se vrata šole odprejo ob enih. Nato zdrvimo v razrede. Kmalu za tem pride tovarišica. Ko opravi delo v dnevniku, odpre redovalnico in vsi v razredu od strahu zapremo usta in naši razgreti jeziki malo utihnejo. Ko tovarišica zapre rožasto knjigo, se oddahnemo, da je kaj. In naši jezički zopet začnejo delovati in to pelje tako daleč, da spravimo 'tovarišico v jezo. Največji nagajivci pa so zapisani v zvezku za opombe. Najhujše je peto in šesto uro, ki sta ponavadi zadnji, kajti radi bi šli čim-prej domov. Zadnje minute že pospravljamo stvari in končno zazvoni zvonec. Tedaj se zapodimo na hodnike. Ko pa pridemo ven, nas zunaj pozdravita mraz in tema. Nič kaj ni lepo hoditi v temi in po takem mrazu, zato se s prijatelji skupaj odpravimo domov. Med potjo si pripovedujemo dnevne dogodivščine in velikokrat se tudi nasmejemo.
Dvoizmenski pouk mi ni kaj dosti všeč. Kadar smo dopoldan doma, ta čas tako hitro mine, da kmalu kazalca na uri pokažeta dvanajsto uro.
Želim si, da bi se problem o dvoizmenskem pouku kmalu končal.
Toni Lisac, 7. e
Kadar imamo pouk popoldne sem v šoli vedno bolj utrujena in vsaka ura je daljša. Zato si krajšam čas z dopisovanjem s sošolko. Vem, da se tovarišice zaradi tega jezijo, pa kaj, ko so ure tako dolge. Glavni odmor popoldne hitro mine; še zdaleč ni tako dolg kakor dopoldanski.
Če pa imamo pouk dopoldne, je to nekaj čisto drugega. V šolo prideš spočit in ure minevajo hitreje. Od razlage ostane veliko več, kakor popoldne. Pouk popoldne je nakaj najslabšega in ocene v popldanskem pouku so lahko veliko slabše, kajti staršev zjutraj ni doma in raje poslušam radio, kot da bi se učila. Ko se pouk popoldne konča, moram po temi domov, pa še luči ne gorijo. Zmeraj grem s kako sošolko skupaj domov, kajti naša ulica nima nobene luči in me je strah iti sama. Bolje bi bilo, če bi imeli pouk samo dopoldne.
Simona Kondič, 7. e
minut kasneje pa so se srečali še s kasnejšim zmagovalcem, ekipo Olimpije. Utrujeni od prejšnjega dvoboja se niso mogli uspešneje spoprijeti z Ljubljančani. Dvoboj so izgubili s 5 : 1. Z dvema porazoma in tremi zmagami (proti Iliriji, Murski soboti in Izoli) so osvojili peto mesto v Sloveniji.
Oražem Marjan
%
>_
žt
Namizni tenis,
Mladinsko ekipno prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu
Z drugim mestom na regijskem prvenstvu si je mladinska ekipa Namiznoteniškega kluba Kočevje zagotovila nastop na republiškem prvenstvu. Med dvanajstimi najboljšimi slovenskimi ekipami je kočevcem tokrat uspelo osvojiti »le« peto mesto. Za boljšo uvrstitev so Špelič Marjan, Murn Damjan in Struna Andrej tokrat naleteli na pretrd oreh. V več kot triurnem dvoboju z Mariborčani so morali priznati njihovo premoč, deset
. Smučanje ■
Veleslalom
V nedeljo 8. februarja je prizadevno in delovno KŠD »Tone Ožbolt« iz Osilnice organiziralo in izvedlo smučarsko tekmovanje v veleslalomu na smučarskem terenu pri vasi Bezgovica. Tekmovanja se je udeležilo 34 tekmovalcev v treh kategorijah.
Rezultati tega nadvse zanimivega tekmovanja za ta kraj so: Pionirji: L Križ Andrej, 2. Klepec Srečko in 3. Štimec Venčeslav;
Člani: L Ličan Tomaž, 2. Ličan Matjaž in 3. Štebljaj Stojan; Veterani: L Žagar Milan, 2. Moravec Srdan in 3. Šercer Darko.
D.
Priznanja za uspešno delo v telesni kulturi
Za najboljša športnika leta 86 v naši občini sta bila proglašena Gregor Komac, igralec namiznega tenisa in Julija Filipovič, vratarka Rokometnega kluba ITAS - Kočevje.
Komac Gregor, ki mu je to že tretja zaporedna proglasitev na najboljšega športnika Kočevja,
prva mesta na turnirju AVNOJ v Bihaču in turnirju Bratstva in enotnoti v Kumrovcu. Tudi Julija si je s svojimi športnimi dosežki zagotovila Status perspektivne športnice. Ob L izboru za najboljšo športnico je prejela bronasto plaketo ZTKO Kočevje.
Za uspešno strokovno in organizacijsko delo v telesni kulturi podeljuje Zveza telesnokultur-nih organizacij Kočevje priznanja, ki so jih tokrat prejeli:
Bronasto plaketo:
Volf Josip, Bukovac Živko, Žagar Jože, KŠD T. Ožbolt, Osilnica, za pionirsko delo pri razvoju športne dejavnosti na podeželju,
Milešič Zinka, Občinska strelska zveza, za dolgoletno in zavzeto delo v Občinski strelski zvezi,
Gombač Boris, ŠD BREG, Dolina pri Trstu, za poglabljanje odnosov med športniki pobratenih občin Dolina — Kočevje,
Šulman Zdenko, Smuč. klub Koč., za požrtvovalno delo pri SK in tudi drugih športnih akcijah,
Smola Dušan ml., Smuč. klub Koč.,
Komac Gregor, igralec namiznega tenisa, je že tretje leto zapored izbran za najboljšega športnika leta
je v letu 1986 osvojil naslov državnega prvaka v mešanih dvojicah za mladince, vrsto odličnih rezultatov na republiški ravni ter si zagotovil status perspektivnega športnika po kriterijih Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije. Za tretji naslov »naj« športnika je prejel zlato plaketo ZTKO Kočevje in praktično darilo-ročno uro s posvetilom.
Filipovič Julija je odlična vratarka rokometa.Poleg dobrega branjenja v svojem klubu se je izredno izkazala tudi v reprezentancah Slovenije, kadetski in mladinski, s katerima je osvajala
Boris Gombač iz Doline pri Trstu, ki je prejel bronasto plaketo ZTKO Kočevje za uspešno delo pri razvijanju bratskih odnosov med občani — športniki pobratenih občin Dolina—Kočevje, se je ob koncu slovesne podelitve zahvalil za prejeta priznanja
Kopač Giinter, Smuč. klub Koč., za pomoč pri izboljšanju materialnih pogojev kluba in organizacijsko delo,
----	---- Srebrno plaketo:
Julija Filipovič, vratarka ženske Rački Marjan, Kosten Anica, vrste rokometnega kluba ITAS Trpin Mira, Keg. klub Koč., za Kočevje je bila proglašena za uspešno in dolgoletno delo v najboljšo športnico v letu 1986 keg. športu
Boris Žerjal iz Doline pri Trstu je za dolgoletno sodelovanje pri poglabljanju odnosov med pobratenima občinama Dolina pri Trstu in Kočevje na področju športa prejel srebrno plaketo ZTKO Kočevje
Zdravkovič Svetislav, Pro-kuplje, za poglabljanje bratskih odnosov med športniki in krajani pobratenih KS Prokuplje Kočevje
Žerjal Boris, Dolina pri Trstu, za razvijanje in poglabljanje odnosov med športniki pobratenih občin Dolina — Kočevje
Kegljaški klub Kočevje, — za 25. obletnico delovanja,
Zlato plaketo
Namiznoteniški klub Kočevje, za dosežene tekmovalne rezultate v zadnjih nekaj letih delovanja.
Vsa priznanja, ki jih podeljuje Zveza telesnokulturnih organizacij, sta nagrajencem izročila
Zdenku Šulmanu čestita za prejeto priznanje predsednik ZTKO Kočevje ing. Tone Prelesnik
Za vrhunske tekmovalne dosežke v zadnjih nekaj letih je namiznoteniški klub Kočevje prejel zlato plaketo ZTKO Kočevje. Priznanje je prevzel predsednik kluba, ing. Stane Adamič
predsednik ZTKO, tovariš ing. Tone Prelesnik in predsednik odbora za podeljevanje priznanj pri ZTKO, profesor Saša Bižal.
Na slovesnosti so bila izročena tudi republiška priznanja, Bloudkove značke, ki jih sicer podeljujejo občinske Telesno-kulturne skupnosti.
ing. Slavko Preložnik, SK Kočevje, za desetletno delo v tel. kult.,
Srebrne Bloudkove značke sta prejela:
Pajnič Milan, keg. klub Koč., za dvajsetletno delo v kegljaškem športu,
Kajfež Tine, Keg. klub Koč.,
Bronaste Bloudkove značke sta prejela:
Dušan Zamida, RK IT AS Kočevje, za desetletno delo v tel. kult..
Milan Pajnič, član kegljaškega kluba Kočevje, je za svoje dol-goleto in uspešno dlo v kegljaškem športu prejel srebrno Bloudkovo značko
Dušan Smola
Zlato Bloudkovo značko so prejeli:
Smola Dušan st., SK Kočevje, za tridesetletno delo v telesni kulturi,
Bižal Saša, TVD Partizan,
Andoljšek Marija, Keg. klub Koč., za tridesetletno delo v telesni kulturi, Bloudkove značke je nagrajencem izročil predsednik skupščine TKS
Marija Andoljšek
--—------------------novice-----------------------------
Kočevje, tovariš Gorše Jože.	Po končanih podelitvah je
Za prejeta priznanja se je zah- večina nagrajencev ostala še na valil gost iz Doline, tovariš družabnem srečanju, ki ga je Gombač Boris, tajnik športnega pripravila Zveza telesnokultur-društva BREG iz Doline pri nih organizacij Kočevje.
Trstu.	AC
Priznanja športnikom in telesnokulturnim delavcem
Športniki zaključujemo leto s tradicionalno podelitvijo priznanj najboljšim športnikom in neumornim telesnokulturnim delavcem. V petek 13, februarja smo pripravili skromno slovesnost v novo urejeni klubski sobi Doma telesne kulture.
Prisotne športnike, telesno-kulturne delavce, vabljene goste in goste iz Doline pri Trstu je pozdravil predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Kočevje, tovariš Gorše Jože. Strokovni delavec skupnosti Arko Cveto, pa je podal kratek pregled dela in dosežkov kočevske telesne kulture v letu 1986.
Po obeh uvodnih referatih so bila podeljena priznanja. Najprej so jih dobili športniki. Za najboljše športne dosežke v preteklem letu prejemajo športniki značke Zveze telesnokulturnih organizacij Kočevje.
Nagrajene športnike, telesnokulturne delavce in vabljene goste je pozdravil predsednik Skupščine telesno-kulturne skupnosti Kočevje, tovariš Jože Gorše
z	--------------\
Bronaste značke so prejeli:
1.	Pogorelec Samo, NTK Kočevje, za 3. mesto člani ek. v I. A. ligi
2.	Pogorelec Borut, NTK Kočevje, za 3. mesto člani ek. v I. A. ligi
3.	Lentar Jožica, SD Kočevje, za 1. mesto pionirke v strel, v reg.
4.	Učakar Nada, SD Kočevje, za 1. mesto članice v strel, v reg.
5.	Zalar Marija, SD Kočevje, za 1. mesto članice ek. v strel, v reg.
6.	Eberle Tončka, SD Kočevje, za 1. mesto članice ek. strel, v reg.
7.	Klun Ivan, SD M. Bračič, za 1. mesto člani pos. v strel, v reg.
8.	Novak Miran, SD Kočevje, za 1. mesto člani ek. v strel, v reg.
9.	Malnar Živko, SD Kočevje, za 1. mesto člani ek. v strel, v reg.
10.	Peterlin Jože, SD Kočevje, za 1. mesto člani ek. v strel, v reg.
11.	Pajnič Milan, Keg. klub Koč., za 1. mesto KZLJ., reg. tekm.
12.	Levstik Bojan, Keg. klub Koč., za 1. mesto KZLJ., reg. tekm.
13.	Kajfež Tine, Keg. klub Koč., za 1. mesto KZLJ., reg. tekm.
14.	Rački Marjan, Keg. klub Koč., za 1. mesto KZLJ., reg. tekm.
15.	Krže Roman, Keg. klub Koč., za L mesto KZLJ., reg. tekm.
16.	Novak Ivan, Keg. klub Koč., za L mesto KZLJ., reg. tekm.
17.	Štricelj Gorazd, Keg. klub Koč., za 1. mesto KZLJ., reg. tekm.
18.	Ožanič Boris, Keg. klub Koč., za 1. mesto KZLJ., reg. tekm.
19.	Maršič Rado, Keg. klub Koč., za L mesto KZLJ., reg. tekm.
20.	Božič Milan, Keg. klub Koč., za 1. mesto KZLJ., reg. tekm.
21.	Čimer Štefan, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
22.	Ofak Marko, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
23.	Podkoritnik Stane, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
24.	Malnar Toni, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
25.	Kovač Lojze, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
26.	Miklič Franc, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
27.	Čuk Mirko, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
28.	Kolarič Martina, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
29.	Ačimovič Dejan, Šahovski klub, za 2. mesto v II. slov. ligi
V-----------—_______________________________________________J
r
7
"\
Srebrne značke so prejeli:
1.	Adamič Aleš, NTK Kočevje, za 3. mesto v SRS mladinci ekipno
2.	Krapež Pavle, Društvo upokojencev, za 3. mesto v SRS - kegljanje upok.
3.	Štimac Milan, Društvo upokojencev, za 3. mesto v SRS kegljanje upok.
4.	Štimac Jože, Društvo upokojencev, za 3. mesto v SRS
—	kegljanje upok.
5.	Sušnik Štefan, Društvo upokojencev, za 3. mesto v SRS
—	kegljanje upok.
6.	Kočevar Lojze, Društvo upokojencev, za 3. mesto v SRS - kegljanje upok.
7.	Sajovec Iyan, Društvo upokojencev, za 3. mesto v SRS — kegljanje upok.
8.	Repar Tone, Društvo upokojencev, za 3. mesto v SRS
—	kegljanje upok.
Zlato značko so prejeli:
1.	Stefanišin Sergeja, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
2.	Guštin Maja, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS - pionirke
3.	Dragičevič Mira, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
4.	Kersnič Darja, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
5.	Lindič Urška, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS - pionirke
6.	Obranovič Jasna, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
7.	Klančar Mateja, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
8.	Džurič Slavica, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
9.	Dragičevič Liljana, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS — pionirke
10.	Mrdža Dragana, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
11.	Legvart Judita, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
12.	Zatler Alenka, RK ITAS Koč., za 2. mesto v SRS -pionirke
13.	Spelič Marjan, NTK Kočevje, za 2. mesto v SRS -pionirji ekipno
14.	Struna Andrej, NTK Kočevje, za 2. mesto v SRS -pionirji ekipno
15.	lesar Marko, NTK Kočevje, za 2. mesto v SRS - pionirji ekipno
16.	Murn Damjan, NTK Kočevje, za 2. mesto v SRS -pionirji ekipno
17.	Filipovič Julijana, RK ITAS Koč., za uvrstitev v reprezentanco SRS
18.	Klarič Alenka, RK ITAS Koč., za uvrstitev v reprezentanco SRS
Ženska rokometna ekipa ITAS Kočevje je v sezoni 1986/87 zasedla v I. republiški ligi odlično 3. mesto (na fotografiji z ekipo tudi oba trenerja)
19.	Vuk Andža, RK ITAS Koč., za uvrstitev v reprezentanco SRS
20.	Legan Kristina, Društvo upokojencev, za L mesto v SRS kegljanje up. ok.
21.	Trpin Mira, Društvo upokojencev, za L mesto v SRS kegljanje up. ok.
22.	Pezdirc Malči, Društvo upokojencev, za L mesto v SRS kegljanje up. ok.
23.	Šercer Dragica, Društvo upokojencev, za L mesto v SRS kegljanje up. ok.
24. Marinč Majda, Društvo upokojencev, za 1. mesto v SRS kegljanje up. ok.
Priznanja za športne dosežke, značke ZTKO, so prejeli tudi kegljači-upokojenci
v----------------------------------------y
Zanimivosti v besedi in sliki
Anketa
Iskali smo slikovni dokaz, ali so tudi Kočevski Slovenci za slavnostne prilike in prireditve oblačili kočevsko narodno nošo in ali je bil to le privilegij Kočevskih Nemcev.
Pričujoča slika (slikana okoli leta 1920) fotografa Josipa Dornika iz Kočevja to potrjuje. Slovenec v kočevski narodni noši je Jože Ilc iz Ribnice, ki je služboval v Kočevju. Bil je tudi lastnik zgradbe stare pošte (sedaj
trgovine Standard). Njegova žena je bila sestra znane soproge odvetnika Sajevca in znanega podjetnika Kajfeža (vila, kjer je uprava Trgopro-meta). Prav gotovo so kočevsko nošo oblačili tudi drugi Slovenci.
Posebnost te noše je, da je srajca, (in tudi spodnji deli hlač) namesto franž, okrašena s čipkami ali s špicami, kot smo včasih rekli v domačem žargonu. Dodan je tudi znan gorenjski parazol, ki ga doslej nismo opazili pri kočevski narodni noši. Vse ostalo pa poznamo, tako vestjo, torbico in tudi banko za pijačo. Glede na to, da je oseba mlajša,nima pipe, ki se
posebno starejšim nošam lepo in spoštljivo ter resnobno poda.
Sliko nam je prinesel vnuk Jožeta Ilca, ki skupaj z očetom živi v Beogradu, občasno pa obiskuje naše kraje in sorodnike.
Sliko je Jože Ilc uporabil, za priložnostno sporočilo bratu Janku, ki je služboval v Rušah pri Mariboru. Slika je bila frankirana z znamkami »verigarji«, ki so znani filatelistom kot poslastica v filatelističnih zbirkah.	S. J.
Filmski program in kočevska kultura
V sodelovanju med družboslovnim aktivom pedagoških delavcev SŠTUD in Kulturnim centrom - Kino Kočevje je potekala izvedba dveh družboslovnih dnevov z okvirno tematiko »STRUKTURA KOČEVSKEGA FILMSKEGA OBČINSTVA«. Uporabili smo anketno metodo. Poudarek je bil na samostojnem delu učencev družboslovne usmeritve, ki so sodelovali kot akterji na vseh stopnjah raziskovalnega dela - od priprave vprašalnikov, do anketiranja, statistične analize in interpretacije zbranih podatkov.
Skupno število anketiranih oseb je 515, od tega 280 moških in 235 žensk. Glede na starost smo zajeli vse grupe - od dijakov, študentov, do zaposlenih in upokojenih, pri čemer smo upoštevali raznolikost izobrazbene in poklicne strukture.
Na vprašanje, »KAKO POGOSTO OBISKUJETE KINO-PREDSTAVE V KOČEVJU?«,
največ odgovorov potrjuje, da so redki tisti, ki obiskujejo kino-predstave enkrat ali večkrat tedensko, pač pa so povečini občasni obiskovalci. Osnovnošolci višjih razredov so bolj pogosti obiskovalci kinopredstav kot srednješolci. Enako velja tudi za zaposlene moške v primerjavi z zaposlenimi ženskami.
Naloge občinske organizacije ZZB NOV
V letošnjem letu imajo borčevske organizacije v naši občini načrtovan pester program, ki pa izhaja kot konkretizacija iz dolgoročnega planiranja. Gre za primerno obeležitev in proslavitev pomembnih dogodkov iz prvih dni množične vstaje na Kočevskem 1942. leta. Tako se predvideva, da bi za praznik krajevne skupnosti Osilnica (21. maj) bilo odkritje spominske plošče na hiši Ožboltovih v vasi Belica. V tej hiši je bilo 17. aprila 1942. prvo posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanov. Naslednja dva dni - 18. in 19. aprila 1942 — pa je bilo nad vasjo Grbajel na desni strani Kolpe posvetovanje slovenskih in hrvaških partizanskih vodstev. Na sestanku je bilo 11 partizanov, med njimi Aleš Bebler-Primož, namestnik komandanta slovenskih partizanov, Ivan Jakič-Jerin, namestnik
komandanta III. grupe odredov ter Ante Novak; politkomisar Kočevskega bataljona. S hrvaške strani pa sta bila prisotna komandant in politkomisar Pri-
morsko-Goranskega odreda Veljko Kovačevič in Viktor Lenac ter Abramovič. Čas je, da se tudi ta izredno pomembni dogodek obeleži s primernim pomnikom. Seveda pa je obeležitev tega dogodka predvsem stvar Zveze borvec Hrvatske.
V letošnjem letu slavijo nekatere enote, ki imajo domicil v občini Kočevje, pomembne jubileje. 45-letnico ustanovitve imajo: Skupnost borcev Zaščitne enote glavnega poveljstva in republiških vodstev (aprila), skupnost borcev Kočevskega odreda (junija), skupnost borcev Tomšičeve brigade (julija) in skupnost borcev Cankarjeve bri-
gade (septembra). Za občinski praznik pa se predvideva podelitev domicila 15. udarni diviziji.
Načrtovano je tudi srečanje borcev iz pobratene očine Dolina.
Petdesetletnica prvega kongresa Komunistične partije Slovenije in 50. obletnica prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije pomeni tudi za borce veliko angažiranost, da se aktivno vključimo v vse akcije, s katerimi bosta obeležena ta dva izredno pomembna dogodka. Gre predvsem za pospešeno izdajo monografij partizanskih enot, ki imajo domicil v občini Kočevje in vnašanje revolucionarnih tradicij na mlada pokolenja pa tudi za verno pričevanje poteka naše revolucije, katere avtentičnost želijo nekateri potvoriti.
D.
Spomeniki NOB na Kočevskem
Stari'kot - spomenik neznanima partizanoma na pokopališču
Naselje Stari kot (ljudsko Stari Binkl) stoji na razgibanem kraškem svetu pod Travljanskim vrhom nad povirjem Čabranke, h kateri se spušča zelo strmo pobočje. Leži na 800 m nadmorske višine in je od Kočevja oddaljen 53 km. Hiše so razporejene ob lepi suhi dolini, ki nudi prebivalcem ugodne pogoje za živinorejo in tudi za nekatere žitarice. Obrobni hribi so bogati z lesom zato se prebivalstvo bavi z gozdarstvom in prevozništvom oz. furmanstvom.
Spominsko obeležje Stari kot — pokopališče. Odkril ga je narodni heroj Jože Boldan — Silni 14. 8. 1966
Po popisu prebivalstva iz leta 1961 je bilo v tem naselju 49 prebivalcev, ki so bivali v 12 hišah in imeli 12 gospodinjstev, pretežno kmetijskih.
Kakor je v drugih krajih Slovenije prenaseljenost vplivala na močno migracijo in izseljevanje, je ta okoliščina delovala na tem področju še bolj intenzivno. To dokazujejo podatki, da je bilo 1890. leta v tem kraju 172 prebivalcev v 32 hišah. Mnogi so se za stalno izselili v Ameriko ali Francijo: »s trebuhom za kruhom«, kakor se je takrat na splošno reklo izseljencem.
Po ustnem izročilu je naselje Stari Kot nastalo okoli 1. 1700. Trdi življenjski pogoji so znatno vplivali na žilavost in kljubovanje prebivalstva. Vse do leta 1930 so naseljenci nosili na hrbtih v mehovih žitna zrna mlet v mline po stezi v vodne mline k izviru Čabranke. Mnogi moški so hodili na sezonsko delo v hrvatske, ogrske in druge goz7 dove.
Leta 1904 so prebivalci lahko poslali otroke v zasilno ali improvizirano šolo. 1910 pa je bilo zgrajeno šolsko poslopje.
Sezonski delavci, ki so se vračali na domove, so prinašali tudi napredne ideje in razredno zavest med prebivalstvo. Zato se
je to ljudstvo v celoti opredelilo za narodnoosvobodilno borbo, ko je italijanski okupator zasedel ta del Slovenije. 19. aprila 1942 je bila tu množična vstaja. Vsi za vojsko sposobni moški so vstopili prostovoljno v partizane, ostali del prebivalstva pa je bil organiziran v OF, narodnoosvobodilnih odborih ter protifašistični fronti žena.
V veliki sovražni poletni ofenzivi so Italijani 29. julija 1942 požgali celotno naselje. V internacijo so odpeljali žene, starčke in otroke, kajti mladi moški so bili v partizanih. V internaciji na Rabu in Gonarsu je mnogo ljudi pomrlo. Po osvoboditvi so prebivalci hiše obnovili s pomočjo obnovitvene zadruge v Dragi.
Na pokopališču pri cerkvi Sv. Frančiška stoji spomenik neznanima partizanoma, ki sta tu padla 1943.
Spomenik je po načrtu domačina ing. arh. Antona Knavsa izdelalo in postavilo kamnoseško podjetje MARMOR iz Gradaca v Beli Krajini. Odkril ga je 14. avgusta 1966 narodni heroj Jože Boldan—Silni - v oddolžitev neznanima junakoma, ki sta sodelovala v naši in svetovni proletarski revoluciji.
N. K.
Značilno je tudi, da z rastjo izobrazbe krivulja pogostosti obiskovanja kinopredstav pada.
Na vprašanje, »KAKŠNE FILME NAJRAJE GLEDATE?«, so ugotavljali in primerjali priljubljenost posameznih žanrov ter prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev: moški najraje gledajo kriminalne, akcijske in pustolovske filme, manj pa ljubezenske in družbene drame, ki so priljubljen žanr z ozirom na višjo stopnjo izobrazbe in pa pri ženskah, katere navajajo med priljubljene žanre še grozljivke in komedije. Znanstveno fantastiko imajo radi osnovnošolci, priljubljenost tega žanra tudi raste sorazmerno z rastjo izobrazbe. Iz ankete izhaja še podatek, da vestern ni več v modi in da njegovo nekdanjo popularnost vztrajno nadomeščajo karate filmi.
Pri dijakih prevladujejo erotični, akcijski ter kriminalni filmi, medtem ko se dijakinje bolj navdušujejo za glasbene filme in komedije.
Splošno mnenje o kočevskem kinematografu je pozitivno ne glede na spol, starost in izobrazbo. Izražene pa so nekatere kritične pripombe: premalo je otroških filmov (menijo starši), mnogi opozarjajo na tehnično plat pri projekciji filmov, kritično ocenjujejo izbor filmov, se pritožujejo nad izborom starih filmov in želijo več aktualnih. Dijaki menijo, da je premalo kvalitetnih, eksotičnih filmov, če pa že so, so premalo obiskani. Srednješolci družboslovne in naravoslovne usmeritve in zaposlene ženske so tista populacija, ki je v anketah poudarila, da je preveč erotike in nasilja na filmu. Na koncu so anketiranci lahko izrazili svoje splošno mnenje o kočevski kulturi, ki pa je bilo večinoma obeleženo z negativnimi izreki, negodovanjem ali pa osebe previdno niso dajale izjav. Starejši menijo, da bi morala biti mladina bolj aktivna. Mnogi menijo, da se kulturne prireditve preveč koncentrirajo le okrog praznikov, kar po eni strani deluje kot formalizem, po drugi strani pa vsega na en mah tudi ni mogoče potemtakem obiskati. Vsi skupaj enoglasno, tako mladi kot ^starejši, tako dijaki kot zaposleni itd. pa si želijo čim več kulturnih dogodkov. In če se bodo le-ti tudi res dogajali, vsi skupaj upajmo, da bodo tudi res obiskani.
Irena Trobentar
Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič - predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Miiller - glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo izhaja v nakladi 6100 izvodov. Grafična priprava in tisk TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72.
Gremo v kino
14.	in 15. marec
Coca Cola Kid avstralski avanturistični film, znanega režiserja MAKA VE JE V A o katerem svetovna filmska javnost izreka same pohvale in nestrpno čaka na vsak njegov film.
16. in 17. marec
Žikina dinastija jugoslovanska komedija 18. marec
Ostrina britve ameriška drama, filmsko gledališče Ubijalec iz hrama Šaolin Hongkong, triler 21. in 22. marec
Osamljeni obupanec ameriško italijanski akcijski film, ki ga zelo odsvetujemo zlasti otrokom zaradi manifestacije nasilja na filmu.
23. in 24. marec
Zdravo inšpektor jugoslovanska komedija
25.	marec
Za srečo so potrebni trije, filmsko gledališče, jugoslovanska melodrama z odlično Miro Furlan v glavni vlogi
26.	in 27. marec
Poslednji Horor ameriška grozljivka OPOZORILO: starši ne prihajajte v kino z otroki! Grozljivka je za otroško psiho najbolj škodljiv filmski žanr!
28. in 29. marec
Nevaren posel ameriški avanturistični film, dobra režija, odlična igra, nekaj absurdnih in vrsta smešnih situacij.
30. in 31. marec ob 18. uri
Skrivnost starega podstrešja primer jugoslovanske znanstvene fantastike, priporočamo vsem generacijam!
ob 20. uri
Carica Katarina in njeni ljubimci nemški erotični film
1.	april
Nežno usmiljenje filmsko gledališče, ameriška drama: pretresljiva družinska drama nagrajena z dvema Oskarjema
2.	in 3. april
Ping pong Karate film hongkonške produkcije 4. in 5. april
Gremlini ameriški znanstveno fantastični film in grozljivka nagrajen kot najboljši film, prejel je tudi nagrade za režijo, za glasbo, specialne efekte in epizodno žensko vlogo. V letu 1984 je bil poleg »INDIANE JONES« najbolj gledani film v svetu.
6. in 7. april
Nora petdeseta nemška komedija
8.	april
Štirje letni časi ameriška komedija, filmsko gledališče Film pripoveduje o treh poročenih parih, njihovih odnosih, razprtijah, pri katerih se razkrivajo njihovi človeški značaji.
9.	in 10. april
Volčja družina angleška grozljivka
film groze... erotska bajka... razkošna vizualna poema.
11. in 12,-april
Vojaška akademija ameriška komedija
film norega ritma, poln smešnih in vratolomnih situacij in
lepih deklet športnega tipa.
13.	in 14. april
Telefon ameriški film s področja vohunstva z odličnima Lee Remick in Charlesom Bronsonom v glavni vlogi
15.	april
Meja na Riu Grande ameriška ljubezenska drama, filmsko gledališče, Jack Nicholson v glavni vlogi
16.	in 17. april
Smrt v očeh ameriški triler, vznemirljiva zgodba o maničnem bolniku brez identitete
18. in 19. april
Rocky III ameriški akcijski film, režija in glavna vloga Sylvester Stone.
Program otroških matinej, ki so primerne za predšolsko in osnovnošolsko generacijo:
14.	marec ob 10. uri
Poslednja oaza domači dokumentarni film, ki današnjega človeka, tako odtujenega od narave, vsled izredno estetskih prikazov naravnih pojavov, vedno vnovič pretrese.
21. marec ob 10. uri
Učitelj francoska komedija, ki pripoveduje o tem, kako težko je biti učitelj in vzgajati mladino ob neurejenih razmerah v šolstvu, ob neuporabnih programih in ob subjektivnih pomanjkljivostih. Vendar je veliko lažje, če imaš otroke resnično rad. Filmu poteka licenca, zato ogled filma še posebej priporočamo, tako staršem kot otrokom.
28. marec ob 10. uri
Kekec film za naše naj mlaj še, eden tistih starih filmov, ki večno ohranijo svojo lepoto in smisel.
11. april ob 10. uri
Lov za izgubljenim zakladom ameriški pustolovski, primeren za višjo stopnjo OŠ pa tudi za odrasle. Režija: S. Spil-berg
18. april ob 10. uri
Larifari zajček, ameriške risanke
Izmed 210 prispelih rešitev nagradne križanke št. 1 so bili izžrebani:
1. nagrada: Zofka Klobučar, Dobindol 24, 68323 Uršna sela
2.	nagrada: Satošek Danica, Pošta Kočevje, 61330
3.	nagrada: Miklič Natalija, Reška 11, 61330 Kočevje
Uredništvo

m®

L
GLASILO OK SZDL KOČEVJE
kočevske
wnmm
mi H m
|H M w
■m
0*




HHBBHHH8B8HMHEMBBH
Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje
►
Sreda,
11. 3. 1987

■warn "mm
mamim
Iz vsebine:
stran:
Operativni načrt izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1987
Samoupravni sporazum o združitvi v turistično poslovno skupnost občine Kočevje
Gradivo 7. seje zborov občinske skupščine Kočevje
Gradivo 5. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje
3
Operativni načrt izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1987
Vsi trije zbori občinske skupščine so na osnovi javne razprave in uskladitve številnih pripomb na svojem zasedanju dne 26. in 27. 12. 1986 sprejeli »Resolucijo 1987« kot skupen planski dokument kočevskega gospodarstva. S sprejemom akta so zavezali predlagatelja, to je IS SO Kočevje, da izdela operativni načrt spremljanja in izvajanja ter v načrtu opredeli nosilce in roke za dosego posameznih ciljnih opredelitev.
1.	Naloge na področju industrijske proizvodnje
Predvideno rast industrijske proizvodnje za 3 % in povečano produktivnost dela za 2 % bodo vse organizacije združenega dela s področja industrije dosegle z aktiviranjem novih in boljšim izkoriščanjem obstoječih kapacitet. Pomemben element za dosego cilja bo izboljšanje organizacije dela, odprave ozkih grl ter racionalna razporeditev in izraba delovnega časa.
NOSILEC: OZD s področja industrije ROK: stalna naloga
OPOMBA: Izvajanje naloge spremlja Komite za družbeni razvoj SO Kočevje mesečno ter tromesečno poroča IS SO Kočevje.
2.	Ekonomski odnosi s tujino
Zagotavljanje deviznih sredstev, pravic do uvoza surovin in repromateriala", tehnološko sodobnejše opreme ter izvoz tržnih viškov bodo OZD gospodarstva v globalu zagotovile z 10 % povečanjem izvoza glede na leto 1986.
NOSILEC: LIK, Oprema, Avto Kočevje, Melamin, Itas, Inkop, Tekstilana, Trikon, GG ROK: stalna naloga
OPOMBA: Izvajanje zastavljenih ciljev mesečno spremlja Komite za družbeni razvoj ter tromesečno poroča IS SO Kočevje.
3.	Družbeni proizvod in njegova delitev
Gospodarske OZD bodo v skladu s svojimi planskimi akti za obdobje 1986—1990 v letu 1987 dosegle 4 % rast družbenega proizvoda. Delitvena politika bo omogočala povečanje deleža akumulacije. OZD bodo politiko delitve sredstev za osebne dohodke dograjevale s kriteriji nagrajevanja po rezultatih dela s posebnim poudarkom na nagrajevanju strokovne in inovativne dejavnosti. NOSILEC: OZD gospodarstva ROK: stalna naloga
OPOMBA: Izvajanje spremlja Komite za družbeni razvoj, Občinski sindikalni svet in SDK Kočevje ter tromesečno poroča IS SO Kočevje.
4.	Zaposlovanje in kadrovska politika
Predvidena rast zaposlovanja v letu 1987 znaša 1 % in je vezana na zmožnost zaledja občine. Povečanje zaposlovanja je predvideno samo v gospodarstvu, dočim je povečanje zaposlovanja v sferi negospodarstva vezano na ekonomski upravičenosti v okviru družbeno dogovorjenih programov. Vse OZD bodo v okviru letnega plana posebej izkazale izboljšanje svoje kvalifikacijske strukture z izobraževanjem ob delu in iz dela in štipendijske politike. NOSILEC: Vse OZD ROK: April 1987
OPOMBA: Nalogo spremlja komisija za spremljanje in izvajanje družbenega dogovora o kadrovski politiki in SIS za zaposlovanje.
5.	Skupni razvojni programi
—	Nadaljevanje toplifikacije mesta Kočevje — II. faza izgradnje centralne toplarne
NOSILEC: Komunala Kočevje in LIK TOZD VIO ROK: 1987
—	Izgradnja mehaniziranega skladišča MELES II v Kočevju NOSILEC: GG Kočevje
ROK: 1987
—	Izdelava predinvesticijske študije za izgradnjo prodajnega centra — DISCONT trgovine v Kočevju
NOSILEC: IS, OO GZ in Konzorcij za izgradnjo ROK: september 1987
—	Izdelava predinvesticijske študije o konfekcioniranju lahkih impregniranih tkanin
NOSILEC: Oprema - TOZD SINTEP in Trikon ROK: Maj 1987
—	Organiziranje skupnega inženiringa in razvoja kovinsko-prede-lovalne industrije in gradbeništva
NOSILEC: ITAS Kočevje s sodelovanjem DO INKOP, KOVINAR in ZIDAR ROK: Oktober 1987
—	Organiziranje skupnega inženiringa in razvoja lesnopredelovalne industrije Kočevja
NOSILEC: LIK Kočevje ROK: Oktober 1987
—	Izgradnja LAKIRNICE za potrebe kovinsko-predelovalne in lesnopredelovalne industrije kočevskega gospodarstva
NOSILEC: INKOP Kočevje ROK: 1987
—	Organiziranje skupne ORODJARNE za izdelavo kovinskih orodij za lastne potrebe in za trg
NOSILEC: ITAS in INKOP Kočevje ROK: december 1987
6. Razvoj manj razvitih področij
—	Izgradnja manjšega industrijskega obrata v KS Poljanska dolina
NOSILEC: DO OPREMA Kočevje ROK: 1987
—	Izgradnja manjšega industrijskega obrata v KS STRUGE NOSILEC: DO ITAS Kočevje
ROK: 1987
7.	Komunalna, stanovanjska in cestna dejavnost
—	V skladu z interesom družbeno usmerjene individualne gradnje bo ustanovljena profesionalna stanovanjska zadruga
NOSILEC: Samoupravna stanovanjska skupnost in Računovodski biro Kočevje ROK: Marec 1987
-	V skladu s sprejetimi izvedbenimi prostorskimi akti se bo pristopilo h komunalnemu opremljanju zemljišč, v okviru katerih bo v celoti realiziran zazidalni načrt Mestni log
NOSILEC: Sklad stavbnih zemljišč ROK: 1987
- Izgradnja kanalizacijskega omrežja Stara cerkev - Mahovnik (in kanalizacijskega omrežja na Trati)
NOSILEC: Komunala Kočevje
ROK: november 1987
—	Posodobitev regionalnih cest
a)	Mirtoviči — Osilnica
b)	Mozelj — Brezovica
c)	Travnik — Lazeč
—	Posodobitev lokalnih cest
a)	del ceste v Mestni log
b)	Plumbirt — Gorenje
c)	Cesta do Rudniškega jezera
NOSILEC: SIS za komunalno in cestno dejavnost, CP Novo
mesto
ROK: 1987
OPOMBA: Po uskladitvi z republiško skupnostjo za ceste
—	Pričelo se bo z izgradnjo vodovoda Loški potok — Draga
—	Dograjen bo vodovod Dol — Sodevci in Kaptol — Suhor
—	Nadaljevala se bo izgradnja vodovoda Slovenska vas — ’ Kočevje in Mestni log — Dolga vas
NOSILEC: Hydrovod Kočevje ROK: 1987
8.	Drobno gospodarstvo in turizem
—	Za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva v občini bo ustanovljena splošna obrtna zadruga
NOSILEC: IS, komisija za ustanovitev zadruge ROK: september 1987
—	Izdelan bo prostorsko izvedbeni akt za obrtno cono v Kočevju NOSILEC: Sklad stavbnih zemljišč
ROK: Julij 1987
— Za področje gostinstva in turizma bo ustanovljena Turistična poslovna skupnost
NOSILEC: OO GZ in udeleženci SaS o združitvi v Turistično poslovno skupnost ROK: April 1987
9.	Investicije na področju družbenih dejavnosti
—	Za potrebe osnovnošolskega izobraževanja v KS Struge bo zgrajena nova osnovna šola
NOSILEC: OŠ Zbora odposlancev Kočevje ROK: avgust 1987
—	Na osnovi javne'razprave se bo pristopilo h kompleksnemu razreševanju osnovnega šolstva v občini Kočevje NOSILEC: OK SZDL, OIS
ROK: 1987
—	Za potrebe lesnopredelovalne industrije bo v okviru usmerjenega izobraževanja ustanovljen oddelek lesne usmeritve NOSILEC: SŠTUD
ROK: september 1987
—	S pridobitvijo prostorov bo v okviru socialnega skrbstva ustanovljen center za socialno delo
NOSILEC: SIS skrbstva in skupna strokovna služba družbenih
dejavnosti
ROK: april 1987
Predsednik IS: Dušan Popovič, dipl. oec.
Samoupravni sporazum o združitvi v turistično poslovno skupnost občine Kočevje
OSNUTEK
I	,
Z namenom hitrejšega, usklajenega in pospešenega turizma in gostinstva v občini Kočevje ter na osnovi dolgoročnega plana razvoja turizma v občini Kočevje ter usmeritev OO GZ in IS SO Kočevje sklenejo spodaj navedene OZD in druge družbeno pravne osebe na osnovi 388. člena Zakona o združenem delu naslednji
1.	člen
Udeleženci Samoupravnega sporazuma so sledeči:
HOTEL PUGLED Kočevje, OPREMA Kočevje, GOZDNO GOSPODARSTVO Kočevje, MERCATOR - TOZD TRGO-PROMET Kočevje, NAMA Kočevje, TURISTIČNO DRUŠTVO Kočevje, RIBIŠKA DRUŽINA Kočevje, ZVEZA LOVSKIH DRUŽIN Kočevje, JAMARSKO DRUŠTVO Kočevje, ZTKO Kočevje, AMD Kočevje, IZSELJENSKA MATICA - podružnica Kočevje, KULTURNA SKUPNOST Kočevje, vse KS Kočevje, DO KOMPAS Ljubljana, LOVSKA ZVEZA Kočevje, PETROL Kočevje, TOBAK Ljubljana, KMETIJSKO GOSPODARSTVO Kočevje, OBRTNO ZDRUŽENJE Kočevje, LJUBLJANSKA BANKA Kočevje, ZDRAVSTVENI DOM Kočevje-Ribnica, DO KOMUNALA Kočevje, SIS ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOST Kočevje, SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Kočevje, OO GZ Kočevje in IZVRŠNI SVET SO Kočevje.
Kočevje z vsemi'naravnimi, športnimi, zgodovinskimi, gospodarskimi in ostalimi resursi, ki se na našem področju nahajajo — usklajeno kadrovali turistične in gostinske delavce ter pridobivali nove kadre.
Pravni položaj in status TPS
4.	člen
TPS je družbenopravna oseba. Sedež TPS je v Kočevju ______________Sredstva za delovanje skupnosti zagotavljajo udeleženci tega samoupravnega sporazuma po ključu, ki ga določi skupščina kot najvišji organ skupnosti.
5.	člen
TPS lahko pri opravljanju svoje tekoče dejavnosti sodeluje v pravnem prometu z drugimi, za ostale pravne posle pa le po predhodnem soglasju skupščine ali njenega izvršilnega organa.
Za obveznosti, ki jih opravlja poslovna skupnost, odgovqrja poslovna skupnost z vsemi svojimi sredstvi: za obveznosti pri poslih, ki jih prevzame TPS za posamezne udeležence, odgovarjajo udeleženci do določenega zneska v skladu z dogovorom. Za delo poslovne skupnosti je odgovoren strokovni delavec, ki ga imenuje skupščina. Za TPS podpisujeta predsednik skupščine in strokovni delavec.
Temeljni cilji ustanovitve skupnosti
Organi upravljanja TPS
2. člen
6. člen
Udeleženci tega samoupravnega sporazuma nosilci turistične in gostinske ponudbe na Kočevskem ugotavljajo, da v občini ni skupnega nosilca razvoja turizma, da nastopajo posamezni nosilci posamično in da niso izrabljene vse naravne in druge možnosti za razvoj te dejavnosti in da je nujno potrebno za hitrejši in usklajenejši razvoj te dejavnosti organizirati posebno skupnost, ki bo prevzela vlogo nosilke razvoja turizma v občini Kočevje.
3.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma bodo v turistično poslovni skupnosti (v nadaljnjem besedilu TPS) uresničevali naslednja vprašanja skupnega pomena za razvoj te dejavnosti:
—	združevali sredstva za določeno izgradnjo turističnih objektov
—	usklajevali programiranje razvoja turističnih, gostinskih in ostalih kapacitet in izrabo prostora
—	skupaj nastopali v propagandni dejavnosti, zlasti pri izdaji turističnega propagandnega materiala, publikaciji, sofinanciranju turističnih prospektov in drugih propagandnih materialov
—	koordinirano izvajali kompleksno turistično ponudbo v občini
Naj višji organ upravljanja TPS je skupščina, ki jo sestavljajo delegati vseh podpisnikov samoupravnega sporazuma. Vsak podpisnik samoupravnega sporazuma izvoli v skupščino enega delegata.
7.	člen
Skupščina TPS:
—	sprejema razvojne programe in letni program dela
—	usklajuje razvojne programe in letne programe dela posameznih nosilcev te dejavnosti
—	sprejema plan potrebnih sredstev za delovanje skupnosti in ključ za določanje višine potrebnih sredstev, ki jih je dolžan prispevati posamezen udeleženec
—	določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati strokovni delavec skupnosti
—	odloča o vseh zadevah, pomembnih za delovanje skupnosti
—	odloča o vseh vprašanjih iz svojega delovnega področja z večino glasov svojih delegatov
—	sprejema finančni načrt in zaključni načrt skupnosti.
8.	člen
Operativno izvršilni organ je izvršni odbor, ki ga izvoli skupščina izmed svojih delegatov.
Izvršni odbor šteje 5 članov. IO obravnava predloge, ki jih sprejema skupščina, izvaja in izvršuje sklepe skupščine, odloča o izbiri strokovnega delavca in določa osnove in merila za njegov OD. Sprejema ustrezne ukrepe za izvajanje sprejetih programov dela ter odloča 6 vseh drugih zadevah, za katere ni pristojna skupščina skupnosti.
9.	člen
Delo poslovne skupnosti vodi, organizira strokovni delavec — tajnik skupnosti.
Tajnik skupnosti je odgovoren:
—	za pripravo izhodišč in smernic za letni, srednjeročni in dolgoročni program razvoja turizma
—	za izvrševanje sklepov skupščine in izvršilnega odbora
—	za zakonitost dela skupnosti ter za pravilno in zakonito finančno poslovanje skupnosti
10.	člen
Poslovna skupnost lahko opravljanje administrativnih, finančnih in drugih tehničnih del poveri enemu izmed podpisnikov samou-
pravnega sporazuma.
ga preko poslovne skupnosti usklajevali s plani drugih nosilcev te dejavnosti
—	sofinancirali izdajo turistično propagandnih materialov in ostalega propagandnega gradiva, študij na področju razvoja turizma
—	združevali sredstva po poslovnih dogovorih za posamezne investicije v turistične objekte
—	usklajeno vodili kadrovsko politiko in cenovno politiko
—	zagotavljali potrebna sredstva za delovanje poslovne skupnosti po višini in ključu, ki ga določi skupščina.
12.	člen
Vsak udeleženec samoupravnega sporazuma ima pravico:
- zahtevati poročilo o delu skupščine izvršnega odbora in strokovnega delavca in o porabi sredstev poslovne skupnosti
—	dajati poslovni skupnosti in njenim organom pobude oz. predloge za uspešno delo skupnosti ter hitrejši in optimalnejši razvoj te dejavnosti
—	zahtevati stališča in mnenja skupščine o določenih vprašanjih s področja te dejavnosti, obnašanja posameznih udeležencev
—	biti seznanjen in imeti možnost vplivati na razvojne programe iz te dejavnosti
—	biti seznanjen o finančnem in materialnem položaju skupnosti.
Prehodne in končne določbe
Pravice in dolžnosti udeležencev samoupravnega sporazuma
11.	člen
Udeleženci samoupravnega sporazuma se obvezujejo, da bodo zaradi uresničevanja ciljev in združevanja v turistično poslovno skupnost:
— v svojih planskih aktih definirali tudi to področje dejavnosti in
13. člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi druge OZD in družbeno pravne osebe, zlasti pri financiranju večjih investicij v skupne turistične objekte.
Samoupravni sporazum o združitvi v turistično poslovno skupnost občine Kočevje stopi v veljavo, ko ga podpiše najmanj 2/3 udeležencev citiranega sporazuma.
t
Gradivo 7. seje zborov občinske skupščine Kočevje
Iz vsebine 7. seje zborov občinske skupščine, ki so predvidene za
26.	in 27. marec 1987:
ESA	STRAN
36 — Osnutek odloka o varstvu okolja v občini Kočevje	5
38 — Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega
zemljišča v občini Kočevje	9
40 - Predlog odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje 50 - Predlog odloka o urejanju, načinu, pogojih in postopku oddaje stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje	12
57 — Predlog odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje	24
62	— Družbeni dogovor o določitvi skupščine mesta Ljub-
ljane za objavo prostih sodniških mest sodnikov splošnega sodišča združenega	dela	15
63	- Dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogo-
jev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v	Ljubljani	16
64	- Program dela zborov občinske skupščine za leto 1987	16
65	- Odločba o ugotovitvi interesa za graditev kanalizacije 19
Stara cerkev - Slovenska vas — Kočevje
66	— Premoženjsko pravne'zadeve	20
67	— Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in
povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Kočevje	21
68	— Predlog o določitvi stopnje za združevanje sredstev
rezerv v sklad skupnih rezerv Kočevje, v letu 1987 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma 22
69	—	Odgovori na delegatska vprašanja	22
70	— Predlog odloka o proračunu občine Kočevje za leto
1987	24
71	- Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih tak-
sah v občini Kočevje	26
72	— Odlok o določitvi namena uporabe prostorov v centru
mesta Kočevje za določene vrste poslovnih dejavnosti 26
73	— Osnutek odloka o spremembi odloka o družbeni kon-
troli cen v občini Kočevje	27
74	—	Predlog odloka o javnem redu in miru v občini Kočevje 28
Osnutek odloka o varstvu okolja v občini Kočevje
Na podlagi določil 50. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84, 29/86), 20. člena zakona o varstvu pred hrupom (Ur. list SRS 15/76, 29/86), 34. člena Zakona o varstvu zraka (Ur. list SRS, št. 17/75, 29/86), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS, št. 25/83 in 42/86) in 196. člena Statuta občine Kočevje (Ur. list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86), je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne_____________sprejela
1.	Splošne določbe
1.	člen
\
Odlok o varstvu okolja v občini Kočevje zajema in odreja ukrepe za: '
1.	zunanji videz in urejenost naselij
2.	urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin
3.	varstvo voda
4.	varstvo zraka
5.	varstvo pred hrupom
6.	rejo živali.
2.	člen
Površine in objekti, ki jih obravnava ta odlok, so:
1.	javne poti, ulice s pločniki, trgi 1
2.	zelene površine
3.	športna in otroška igrišča in kopališča na prostem
4.	površine ob stanovanjskih in poslovnih objektih v naseljih
5.	parkirni prostori in površine, namenjena za tržna mesta
6.	stanovanjski objekti in površine, ki so namenjene rabi teh objektov
7.	gospodarski in pomožni objekti in površine, ki so namenjene rabi teh objektov
8.	proizvodni in poslovni objekti in površine, ki so narhenjene rabi teh objektov
9.	objekti družbenih dejavnosti in površine, ki so namenjene rabi teh objektov.
II.	Zunanji videz in urejenost naselij
3.	člen
Lastniki, uporabniki in upravljale! površin in objektov iz 2. člena tega odloka so dolžni skrbeti za primeren zunanji videz in urejenost naselij s tem, da:
1.	urejajo in redno vzdržujejo dvorišča, vrtove, žive meje, ograje, zelenice, okrasne nasade in dovozne poti;
2.	redno vzdržujejo in obnavljajo fasade, strehe ter okna in zunanja vrata;
3.	namestijo snegobrane na objektih s strehami v naklonu, ki segajo na cesto, javno pot, pločnike, pešpot in parkirišče. Namestitev le-teh je obvezna tudi v drugih primerih, ko sneg s strehe ogroža življenje, zdravje ali premoženje ljudi;
4.	vzdržujejo in obnavljajo otroška in športna igrišča, da je uporaba naprav varna in skrbijo za stetski videz igrišč;
5.	poskrbijo, da so izložbe lokalov in poslovnih prostorov čiste, estetsko urejene in v nočnem času primerno razsvetljene;
6.	poskrbijo, da so parkirni prostori čisti, označeni s predpisano signalizacijo in da imajo urejen nemoten odvod meteorne vode.
4.	člen
Odvajanje odpadnih voda iz objektov, ki so opredeljeni v 6., 7., 8. in 9. točki 2. člena tega odloka ureja Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje. Kmetijski proizvajalci morajo imeti sodobno urejeno gnojišče, to je vodno-nepropustno deponijo trdega gnoja z vodno-nepropustno jamo za gnojnico ali gnojevko brez odtoka.
5.	člen
Vsako gradbišče v območju naselij mora biti urejeno v skladu z zahtevami Zakona o graditvi objektov in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.	,
V primeru, da je objekt dalj časa nedokončan, mora investitor zavarovati objekt in urediti okolico tako, da ne kvari videza naselja in ne moti okolice objekta.
6.	člen
Pri gradnji investicijskih objektov je izvajalec dolžan odstraniti odvečno zemljo od izkopov in jo prepeljati na mesto, ki ga določi Kmetijska zemljiška skupnost ali Krajevna skupnost, če ni to drugače določeno v lokacijski dokumentaciji.
7.	člen
Delovni ljudje in občani so dolžni skrbeti za snago, urejenost in videz naselij.
Pri tem ni dovoljeno:
1.	spuščati ali odmetavati v javno kanalizacijo snovi in predmete, ki bi lahko poškodovali objekte in naprave ter ovirali delo pri vzdrževanju javne kanalizacije;
2.	odmetavati odpadke na javnih površinah;
3.	odlaganje raznega materiala in drv na javnih površinah (izjemo dovoli upravljalec javne površine za določen čas);
4.	onesnažiti, poškodovati ali na kak drug način negativno vplivati na videz javne površine;
5.	puščati odprte ali slabo zaprte greznice, jaške;
6.	spuščati kemikalije in dopadne vode v odprte kanale oziroma v kanalizacijo za meteorne vode.
III.	Urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin
8.	člen
Za zelene površine po tem odloku se štejejo:
1.	parki, drevoredi in zelenice
2.	otroška in športna igrišča
3.	skupine gozdnega drevja na površini do 5 arov
4.	gozdovi s posebnim namenom, varovalni gozd in tista zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih štejejo za gozdne površine.
9.	člen
Urejanje zelenih površin kot večjih samostojnih enot se izvaja samo na podlagi odobrenih projektov oziroma izdanega lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Po ureditvi zelenih površin je investitor dolžan pridobiti uporabno dovoljenje. Urejanje in vzdrževanje gozdov in drugih nasadov se opravlja po potrjenih načrtih.
10.	člen
Lastniki in upravljalci objektov so dolžni urejati zelene površine, in sicer:
1.	redno vzdrževati drevje, okrasno grmičevje, okrasno cvetje, trate in vrtove;
2.	redno vzdrževati obrezovati žive meje, ki ob javnih površinah ne smejo ovirati prometa, pešhoje in preglednosti cestišča;
3.	redno čistiti vse zelene površine in odstranjevati odpadke.
V primeru, ko lastnik ali upravljalec zelene površine le-to ne vzdržuje ustrezno, lahko organ iz 42. člena tega odloka odredi, da opravi redna vzdrževalna dela tretja oseba na stroške lastnika ali upravljalca.
11.	člen
Vsi delovni ljudje in občani so dolžni varovati zelene površine, pri čemer ni dovoljeno:
1.	odlagati odpadkov na zelene površine;
2.	lomiti ali kako drugače poškodovati drevje, okrasno grmičevje . ah cvetje, klopi ali druge naprave na zelenih površinah;
3.	odlagati razni material na zelene površine;
.4. odlaganje drv na zelene površine;
5.	parkirati motorna vozila na zelene površine.
12.	člen
Kdor iz malomarnosti ali namerno poškoduje drevje, grmičevje, okrasno cvetje, klopi ali druge naprave na zelenih površinah, mora I popraviti škodo na svoje stroške.
13.	člen
Kdor iz malomarnosti ali namerno onesnaži zeleno površino, napravo ali opremo na njej, mora to očistiti na svoje stroške. Kdor na javno površino odloži odpadke, razni material, npr. drva, mora to odstraniti.
14.	člen
Kdor na zahtevo upravljalca zelene površine oziroma upravnega organa za inšpekcijski nadzor ne izvrši del iz 12. in 13. člena tega odloka, le-to opravi komunalno podjetje Komunala na stroške povzročitelja.
15.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so zaradi varstva dobrin splošnega pomena, varstva človekovega okolja ter človekovega zdravja in počutja ter zaradi varstva živali dolžni in upravičeni:
1.	preprečevati in omejevati nastajanje odpadkov;
2.	skrbeti za ponovno uporabo odpadkov;
3.	ravnati z odpadki smotrno, neškodljivo in primerno okolju.
16.	člen
Prepovedano je odlagati odpadke na mesta, ki za to niso določena. Lokacija odlagališč odpadkov se določa v lokacijskem postopku.
IV. Varstvo voda
17.	člen
Občani, delovne in družbene organizacije so dolžni skrbeti, da se zagotovi boljša kakovost vode, varujejo vodne količine, ohranja in ureja vodni režim ter preprečujejo škodljivo delovanje voda.
18.	člen
Na pribrežnih zemljiščih vodotokov ni dovoljeno:
1.	zasajati drevje, postavljati ograje in druge objekte, če ti ovirajo normalen pretok vode ali prost prehod ob vodotokih;
2.	obdelovati pribrežna zemljišča, če to povzroča erozijo;
3.	odlagati odpadni material;
4.	spuščati felikaiije, odpadne vode in druge snovi v vodotok;
5.	skladiščiti ali pretakati nevarne snovi;
6.	prati motorna vozila, kmetijske stroje in druge predmete;
7.	odvajati vodo v vodotok s tako temperaturo, ki bi lahko škodila vodnemu rastlinstvu živalim;
8.	kakorkoli onesnažiti vodo.
19.	člen
Za vsako gradnjo na pribrežnih zemljiščih ali spremembo vodnega režima glede količine ali onesnaženosti, je dolžan investitor pridobiti vodnogospodarsko soglasje pristojnega upravnega organa.
20.	člen
Pri izdelavi projektov za objekte, v katerih se predvideva vir onesnaženja vode, je obvezna zdelava elaborata o stopnji onesnaženosti in načinu zmanjševanja onesnaženosti na dovoljeno mejo.
V.	Varstvo zraka
21.	člen
Občani, delovni ljudje, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost zagotavljati pogoje za ohranitev naravnega stanja zraka.
22.	člen
Območje občine Kočevje je z odlokom IS Skupščine SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 21/75) razvrščeno v III. območje — zrak onesnažen nad dovoljeno, vendar pod kritično mejo. Mejo onesnaženosti znotraj tega območja je potrebno določiti v roku enega leta od uveljavitve tega odloka ter sprejeti sanacijski program.
23.	člen
Gradnja in rekonstrukcija industrijskih in drugih gospodarskih objektov — potencialnih onesnaževalcev zraka je dovoljena samo v skladu s sprejetim sanacijskim programom oziroma če z novogradnjo ali rekonstrukcijo zagotavlja izboljšanje kvalitete zraka.
24.	člen
27.	člen
Posebna zavarovana območja v občini Kočevje so:
—	center mesta pri spomeniku;
—	območje zdravstvenega doma;
—	območje vseh vzgojnoizobraževalnih in socialnovarstvenih ustanov;
—	območje Titovega parka;
—	območje pokopališč;
—	območje športnorekreacijskih površin.
28.	člen
Ne glede na normativne vrednosti dovoljenih ravni hrupa lahko
pristojna inšpekcija odredi na posebno zavarovanih območjih iz
27. člena tega odloka še naslednje ukrepe:
—	stalno ali v določenih časovnih obdobjih prepove določena hrupna ali moteča dela in dejavnosti;
—	prepove uporabo določenih gradbenih strojev ali predpiše posebne varstvene ukrepe za omejitev širjenja hrupa;
—	določi pogoje za ureditev parkirišč v zadostni oddaljenosti od bivalnih prostorov;
—	prepove ali omeji hrupne dejavnosti;
—	določi druge ukrepe za varstvo pred hrupom.
Organizacije združenega dela in druge pravne in fizične osebe morajo uporabljati in vzdrževati objekte, prometna sredstva in druge naprave tako, da ne prekoračijo meje emisijskih koncentracij škodljivih snovi.
25.	člen
Pristojni občinski upravni organ je dolžan voditi kataster virov onesnaženosti zraka. Onesnaževalci pa so dolžni javiti vsako spremembo onesnaževanja zraka pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
VI.	Varstvo pred hrupom
26.	člen
Določila tega odloka se nanašajo na posebno zavarovana območja, zelene površine ter okolje stanovanjskih hiš in bivalnih prostorov.
29.	člen
Če v zavarovanih in bivalnih okoljih iz tega odloka hrup presega maksimalno raven, določeno z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja, naravnega in bivalnega okolja ter bivalne prostore (Ur. list SRS, št. 29/80), odredi pristojna inšpekcijska služba, da se izdela sanacijski program za opravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa.
Organizacija združenega (lela ali druga pravna oseba oziroma društvo je dolžno poskrbeti za izdelavo sanacijskega programa.
Sredstva za odpravo ali zmanjšanje prepovedanega hrupa so dolžni zagotoviti tisti, ki povzročajo hrup.
30.	člen
V primeru, ko nastopi več povzročiteljev prepovedanega hrupa v okolju, jim lahko pristojni organ naloži, da se medsebojno sporazumejo, kako bodo zmanjšali učinek hrupa in v kakšnem roku bodo izvršili ustrezne ukrepe.
31.	člen
Organizacije združenega dela, druge pravne osebe, društva ali občani lahko dajo pobudo, da se s samoupravnim sporazumom skupno načrtujejo ukrepi in akcije za odpravo ali zmanjšanje hrupa, združujejo potrebna sredstva in skupno uresničujejo sprejete načrte.
32.	člen
Naprave za povzročanje zvoka, radijski in televizijski sprejemniki, glasbila in druga sredstva se smejo uporabljati le tako. da ne motijo okolice.
Izjemoma je dovoljena uporaba zvočnih sredstev za opozorilne in varnostne namene, kar urejajo posebni predpisi.
33.	člen
Uporaba zvočnih naprav na javnih prireditvah je dovoljena le na podlagi posebnega dovoljenja občinskega upravnega organa za notranje zadeve.
VII.	Reja živali
34.	člen
Reja živali po tem odloku obsega rejo konj, goveda, prašičev, drobnice, perutnine, zajcev, psov, mačk in malih živali.
35.	člen
Reja konj, goveda, prašičev in drobnice ni dovoljena v območju urbanistične zasnove mesta Kočevje (pretežni del KS Kočevje, del KS Rudnik, Šalka vas, del KS Ivan Omerza), ki je sestavni del dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kočevje.
36.	člen
Izjemoma je dovoljena reja živali na območju iz 35. člena tega odloka le, kmetom in kmetijskim organizacijam s tem. da imajo hlev in pripadajoče objekte higiensko urejene.
37.	člen
Reja zajcev in perutnine na območju iz 35. člena tega odloka je dovoljena le občanom, ki se izkažejo, da razpolagajo z določenim zemljiščem, in ki imajo higiensko urejene prostore za tovrstno rejo.
38.	člen
Reja psov in mačk v družbenih zgradbah je dovoljena le v primeru, ko to dovoli hišni svet, ko lastnik živali upošteva splošne higienske norme in ko te živali občutne ne motijo okolice.
39.	člen
Reja malih živali (ptičev, poštnih golobov, hrčkov, morskih prašičkov in podobno) je dovoljena na vsem območju občine, s tem da občutno ne motijo okolice.
40.	člen
Upravljalen zgradbe in hišni svet lahko predlagata prepoved reje psov, mačk in malih živali, če le-te povzročajo škodo, občutno motijo okolico oziroma če posestnik zanemarja živali.
41.	člen
Na ostalem območju občine Kočevje je dovoljena reja živali iz 34. člena tega odloka, s tem da so upoštevani predpisi za tovrstno dejavnost.
VIII.	Nadzorstvo in kazenske določbe
42.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem določil tega odloka izvaja oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica, ter PM Kočevje in ON Z Kočevje.
43.	člen
OZD, delovne skupnosti, skupnosti in občani so dolžni pooblaščenim osebam nadzora:
1.	omogočiti nemoteno izvrševanje nadzora;
2.	omogočiti vstop v objekte in površine iz 2. člena tega odloka ter dostop do naprav, ki se nadzorujejo;
3.	dati vsa potrebna pojasnila, ki so potrebna v zvezi z opravljanjem nadzora. Pravica in dolžnost vsakega občana je, da sodeluje s pristojnimi organi ter jim pomaga pri delu za čim bolj urejeno, naravno in zdravo okolje.
44.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 - 300.000 din se kaznuje za prekr-šek pravno osebo, kadar krši določila 3., 4.., 5., 6., 9., 10., 16., 18., 24. in 29. člena.	.
Z denarno kaznijo od 10.000 - 50.000 din se kaznuje za prekršek iz 1. odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.
45.	člen
Z denarno kaznijo od 50.000 - 100.000 din se kaznuje za prekršek posameznika, ki stori prekršek z opravljanjem dejavnosti, kadar krši določila:
—	5. točke 3. člena
—	1., 2., 4. in 6. točke 7. člena
—	16. člena
—	4., 5., 7. in 8. točke 18. člena
—	24. člena
—	32. člena in
—	33. člena.
46.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 - 50.000 din se kaznuje za prekršek posameznika, kadar krši določila:
—	3. člena
—	4. člena
—	5. člena
—	6. člena
—	1., 5. in 6. točke 7. člena
—	2. točke 11. člena
—	16. člena
—	1,, 2., 3., 4., 5., 7. in 8. točke 18. člena
—	24. člena
—	32. člena
—	35. člena
—	37. člena
—	40. člena
47.	člen
Z denarno kaznijo 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznika, kadar krši določila:
-	2., 3. in 4. točke 7. člena
-	1., 3., 4. in 5. točke 11. člena in
-	6. točke 18. člena.
IX.	Končne določbe
48.	člen
Lastniki, uporabniki in upravljalci objektov iz 7., 8., 9. in 10. točke 2. člena tega odloka so dolžni urediti odvajanje odpadnih snovi v skladu z 4. členom tega odloka v roku dveh let po uveljavitvi.
Rejci živali so dolžni izpolniti določila VII. poglavja v roku enega leta po uveljavitvi odloka.
49.	člen
Svet za varstvo okolja pri OK SZDL spremlja uresničevanje odloka ter predlaga spremembe in dopolnitve.
50.	člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o varstvu pred hrupom v nekaterih naravnih in bivalnih okoljih (Ur. list SRS, št. 1/86).
51.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Kočevje, februar 1987
Predsednik Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja, 1. r.
Obrazložitev:
Občinska skupščina je 27. 11. 1986 na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obravnavala teze Odloka o varstvu okolja. Javna razprava je potekala do 15. 2. 1987. Na podlagi pripomb in dopolnitev, ki so bile podane že na seji zborov občinske skupščine in na seji Sveta za varstvo okolja pri OK SZDL, je osnutek odloka dopolnjen v naslednjem:
1.	vključene so tudi gozdne površine,
2.	vključeno je odlaganje odpadkov in postopek določitve lokacije odlagališč,
3.	dopolnjeno je glede odločanja o odlaganju odvečne zemlje pri izkopih,
4.	določeno je območje, kjer reja domačih živali ni dovoljena. Za to območje smo vzeli urbanistično zasnovo mesta Kočevje, ki je kartografsko prikazana v družbenem (dolgoročnem in srednjeročnem) planu občine. Vsi zainteresirani si to lahko ogledajo na Odseku za urejanje prostora — občina Kočevje. Če se delegati odločijo, lahko v predlog odloka vnesemo tudi meje tega območja,
5.	konkretiziran je nadzor in kazenska sanckija. V tem obdobju je bilo dogovorjeno,1 da se izvaja komunalni nadzor v okviru oddelka za inšpekcijske službe z zaposlitvijo komunalnega inšpektorja.
V osnutek pa nismo zajeli naslednjih pripomb in dopolnitev:
1.	konkretizacija čiščenja snega s pločnikov — ta ukrep zajema Odlok o javnem redu in miru,
2.	priključevanje na javno kanalizacijo opredeljuje Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda,
3.	roki za sanacijo že obstoječih onesnaževalcev zraka - ukrepi in naloge so dovolj konkretizirani že v Zakonu o varstvu zraka,
4.	omejevanje dostopa v gozd oz. zapiranje gozdnih cest — Zakon o gozdovih v 69. členu določa primere o zapori gozdnih cest. 54. člen istega zakona pa določa, da sta dostop in gibanje v gozdu praviloma dovoljena. V nadaljevanju tega člena pa določa tudi primere o prepovedi gibanja občanov in gojenja posameznih vrst divjadi, kar določi gozdnogospodarska organizacija. V zakonu je tudi opredeljeno glede omejevanja nabiranja plodov in zdravilnih zelišč v gozdu.
Ker smo v obdobju do priprave osnutka odloka prejeli relativno malo pripomb zlasti od KS, predlagamo, da se aktivno vključujete v razpravo in podate pripombe oziroma dopolnitve k osnutku.
Oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica Načelnik: Jerbič Tatjana, 1. r.
Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet
Na podlagi 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list, SRS, št. 18/84), dogovora o usklajevanju meril za določanje območij , na katerih se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in meril za določanje višine tega nadomestila (Uradni list SRS, št. 19/86) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84), je skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne _________i____sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje
I.	Splošna določba
1.	člen
V občini Kočevje se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, ki jih določa ta odlok, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
II.	Območje zajemanja nadomestila
2.	člen
Za stavbno zemljišče po tem odloku se šteje zazidano ali nezazidano stavbno zemljišče znotraj meje urbanistične zasnove mesta Kočevja.
Območje, za katero se predpisuje plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, je določeno na pregledni karti v merilu 1 : 5000 in je sestavni del tega odloka.
III.	Obveznosti plačevanja nadomestila
3.	člen
Nadomestilo mora plačati neposredni uporabnik zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja oz. lastnik, najemnik stanovanja oz. poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so neposredni uporabniki stavbnega zemljišča oz. stavbe ali dela stavbe, plačujejo nadomestilo iz dohodka, druge samoupravne organizacije in skupnosti pa iz svojih prihodkov.
Nadomestilo določi' zavezancu iz prvega odstavka Uprava za družbene prihodke SO Kočevje z odločbo.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se zbira na računu pri skladu stavbnih zemljišč.
4.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je po zazidalnem ureditvenem ali lokacijskem načrtu določeno za gradnjo oz. za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
5.	člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od m2 tlorisne površine stanovanj, počitniških hišic in poslovnih površin.
Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebni avto.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno vezani s poslovnim prostorom. Poslovne površine so tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem.
IV.	Oprostitve plačevanja nadomestila
6.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča, ki se uporabljajo za namene, ki jih določa prvi odstavek 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
7.	člen
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je na lastno zahtevo za 5 let oproščen občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, ob pogoju, da je v ceni stanovanja oz. družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah zakona o stavbnih zemljiščih.
Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.
8.	člen
Plačevanja nadomestila se na lastno zahtevo oprostijo tudi:
—	občani, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč
—	najemniki oz. lastniki stan'ovanj, če občinski upravni organ ugotovi, da stanovanjski prostori niso primerni za bivanje
—	občani, ki uveljavljajo plačevanje v skladu z načeli subvencioniranja.
Podatke daje pristojnemu upravnemu organu Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje (do ustanovitve Centra za socialno delo).
9.	člen
Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
a)	namembnost zemljišča
b)	lega zemljišča
c)	pridobitna ugodnost zemljišča
d)	stopnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi objekti in napravami.
10.	člen
Glede na namembnost se opredelijo štirje tipi območij:
—	za stanovanja
—	za poslovne namene
—	za proizvodne namene (industrija in proizvodna obrt)
—	za družbene dejavnosti.
Znotraj posameznih območij se določita dve stopnji.
11.	člen
Glede na lego, namembnost in pridobitno ugodnost se posamezna območja razdelijo:
—	stanovanjska območja, območja za poslovne namene ter območja ža proizvodne namene na dve stopnji:
a)	prva stopnja: ožje območje mesta Kočevje
b)	druga stopnja: ostale površine znotraj urbanistične zasnove mesta Kočevje
—	za družbeno dejavnost velja enotna stopnja za vsa območja.
12.	člen
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi napravami individualne in skupne rabe in dejanske možnosti priključka se določijo z oceno naslednjih vrst komunalnih naprav:
1.	urejeno cestišče (asfalt)
2.	neurejeno cestišče (makadam)
3.	vodovod
4.	kanalizacija
5.	električno omrežje
6.	javna razsvetljav^.
V.	Določitev višine nadomestila
13.	člen
Skupna višina nadomestila se oblikuje na podlagi srednjeročnega plana urejanja stavbnega zemljišča, ki ga sprejme občinska skupščina, in letnega programa urejanja stavbnega zemljišča na območju občine, ki ga sprejme sklad stavbnih zemljišč.
14.	člen
Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila določi:
1.	z metodo točkovanja na podlagi navedenih meril
2.	z določitvijo vrednosti točke na podlagi:
—	ugotovitve stroškov, ki jih določa srednjeročni plan oz. letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena
-	skupnega števila točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo. Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno s programom graditve omrežja • komunalnih objektov in naprav primarnega
pomena.
Vrednost točke se valorizira vsako leto glede na porast gradbenih stroškov.
15.	člen
Višina nadomestila za m2 3 4 5 6 stavbnega zemljišča se določi po skupnem številu točk glede na razporeditev zemljišč v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke.
16.	člen
Štervilo točk za m2 stavbnega zemljišča se v skladu z določbami 9., 10. in 11. člena tega odloka določi po naslednji tabeli:
TABELA 1
Lega zemljišča		Število točk		
namen	za	za posl.	za proizv.	za družb.
	stan.	nam.	nam.	nam.
1. stopnja	30	300	200	100
2. stopnja	20	200	150	100
17.	člen
Število točk za m2 stavbnega zemljišča se v skladu z določbami
12.	člena tega odloka določi po naslednji tabeli:
TABELA 2
Vrsta komunalnega objekta
ali naprave	Točke
1.	urejeno cestišče (asfalt)	25
2.	neurejeno cestišče (makadam)	15
3.	vodovod	25
4.	kanalizacija	25
5.	električno omrežje	15	'
6.	javna razsvetljava	10
Če je seštevek točk po tabeli 2 manj kot 30, se te točke ne upoštevajo.
18.	člen
Poslovne površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, parkirišča in delavnice na prostem, se ovrednotijo s 50 % točk, določenih po tabeli 1 in 2.	1
Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50 % točk po tabeli 1 in 2.
S 50 % točk se ovrednoti tudi tisti def zazidalnega stavbnega zemljišča, ki presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe.
19.	člen
Občani in organizacije, ki so zavezanci za plačilo nadomestila, so dolžni v roku 30 dni od nastanka ali spremembe dejstev, na osnovi katerih se določa obveznost plačevanja nadomestila (sprememba naslova in povečanje površine), to sporočiti Upravi za družbene prihodke.
Podatke o dejstvih iz prvega odstavka tega člena, podatke, pomembne za oprostitev plačevanja nadomestila, ter podatke o vrstah komunalnih objektov in naprav iz 12. člena tega odloka, so na zahtevo davčnega organa dolžni dajati tudi drugi občinski upravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti, če razpolagajo z njimi.
VI.	Kazenske določbe
20.	člen
Z denarno kaznijo (do 10.000 din) se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je zavezanec plačila nadomestila, če v določenem roku ne prijavi osnove za odmero nadomestila oz. prijavi nepravilne osnove za odmero nadomestila.
Z denarno kaznijo (3.000 din) se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII.	Prehodne in končne določbe
21.	člen
Vrednost točke določi s sklepom Skupščina občine Kočevje na podlagi predloga sklada stavbnih zemljišč.
22.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se uporablja za pridobivanje stavbnega zemljišč^ družbeno lastnino in za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč.
23.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 26/77 in Uradni list SRS, št. 1/84).
24.	člen
Odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu.
Številka: 35-1/87-3/1 Datum:
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja
Predlog odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje
Predlagatelj: IS SO Kočevje
Na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82). 3. in 25. člena zakona o prekrških (Ur. list SRS, štev. 25/83, 36/83 in 42/85) in na podlagi 196. člena Statuta občine - Kočevje (Ur. list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne _______________________sprejela
I.	Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se določajo splošni pogoji za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov ter pravice in dolžnosti upravljalcev in uporabnikov komunalnih storitev v občini Kočevje.
•	2. člen
Gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami obsega gospodarno izkoriščanje komunalnih objektov in naprav, njihovo vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo.
3.	člen
S komunalnimi objekti in napravami za odvajanje odpadnih in padavinskih voda (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija) gospodari pooblaščena komunalna organizacija (v nadaljnjem besedilu: upravljalec kanalizacije). Za meteorno kanalizacijo na cesti je odgovorna organizacija za vzdrževanje cest.
4.	člen
Uporabnik javne kanalizacije je vsaka fizična oseba ali pravna oseba, ki odvaja odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijsko omrežje.
5.	člen
Javna kanalizacija se glede na odgovornost vzdrževanja deli na omrežje in naprave upravljalca ter omrežje in naprave uporabnika. Omrežje in naprave so njegovo osnovno sredstvo.
6.	člen
Javna kanalizacija mora biti vodotesna. V javno kanalizacijo ni dovoljeno dovajati drenažnih vod, podtalnice in vod odprtih vodotokov ter meteornih vod, kjer jih je možno speljati v ponikalnico ali v vodotok.
II.	Naprave uporabnikov in upravljalcev
7.	člen
Naprave, za katere je odgovoren uporabnik, so hišna kanalizacija in hišni kanalski priključek. Hišna kanalizacija obsega: kanale, jaške in navpične vode za odvod odpadnih voda v hiši ter lokalne čistilne naprave industrijskih objektov in objektov obrtne dejavnosti, vse do zbirnega kanalskega jaška.
Hišni kanalski priključek je kanal od zbirnega jaška do iztoka v javno kanalizacijo.
8.	člen
Objekti in.naprave, za katere je odgovoren upravljalec, so:
1.	Primarne naprave in objekti:
—	kanalski vodi za odvajanje odpadne vode in padavinske vode,
—	črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode za več sosesk ali manjših naselij,
—	naprave za čiščenje odpadne vode za več sosesk ali manjših naselij.
—	objekti in naprave za razdelitev odpadne in padavinske vode za več sosesk ali manjših naselij.
2.	Sekundarne naprave in objekti:
—	kanalski vodi mešanega ali. ločenega kanalskega sistema, ki služijo za.neposredno priključevanje porabnikov,
črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na omrežju sekundarnega sistema,
—	objekti za razdelitev prečiščene ali neprečiščene odpadne in padavinske vode, ki služijo soseski, delu soseske ali manjšemu naselju.
III.	Priključek na javno kanalizacijo
9.	člen
V	naseljih, kjer obstaja javna kanalizacija, je obvezna priključitev nanjo vseh objektov, ki proizvajajo odpadne vode, če je ta tehnično izvedljiva. Kjer ni mogoče objektov priključiti na javno kanalizacijo ali pa ta ni zgrajena, predpiše pogoje za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda sanitarna inšpekcija.
Po zgraditvi nove javne kanalizacije so se nanjo dolžni priključiti vsi objekti iz 1. odstavka tega člena.
10.	člen
Uporabnik mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje, rekonstrukcije in adaptacije objektov, ki vplivajo na povečanje odpadnih voda. Prav tako mora pridobiti soglasje tudi uporabnik, ki priključuje obstoječ objekt na javno kanalizacijo.
Splošne pogoje za priključitev na kanalizacijsko omrežje predpiše s pravilnikom SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje.
11.	člen
Upravljalec je dolžan izdati soglasje za priključek, če uporabnik ob vlogi predloži ustrezno dokumentacijo in če to dopušča višinska razlika, propustnost omrežja in drugi tehnični pogoji.
12.	člen
V	soglasju za priključek objekta na kanalizacijsko omrežje mora upravljalec določiti:
—	minimalni odmik novogradnje od kanalizacijskega omrežja,
—	traso, globino in profile priključne cevi,
—	lokacijo, obliko in velikost zbirnega kanalskega jaška pred priključkom oziroma na priključku hišne ali skupinske kanalizacije na javno kanalizacijo,
13.	člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, če je uporabnik izpolnil v soglasju dane pogoje in poravnal obveznosti upravljalen stavbnih zemljišč.
Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje sme izvesti upravljalec oziroma od upravljalca pooblaščena organizacija pod nadzorom, ki ga zagotovi upravljalec.
14.	člen
Vsa vzdrževalna dela na javni kanalizaciji izvaja upravljalec ali od upravljalca pooblaščena organizacija oziroma oseba, upravljalec pa v tem primeru zagotovi strokovni nadzor nad izvajanjem del.
S hišno kanalizacijo in hišnimi kanalskim priključkom gospodari uporabnik. Ta je dolžan skrbeti, da je hišni priključek vedno v brezhibnem stanju. Okvare mora takoj prijaviti upravljalcu kanalizacije.
IV.	Plačilo kanalščine
15.	člen
Uporabnik javne kanalizacije je dolžan redno plačevati ceno odvajanja odpadnih voda (v nadaljnjem besedilu: kanalščina). Merilo za plačevanje kanalščine je količina porabljene vode. Pri tem se upošteva tudi voda iz lastnih virov uporabnikov.
16,	člen
Cena kanalščine se oblikuje v SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje, pri čemer uporabniki in izvajalci upoštevajo z zakonom določena« merila za oblikovanje, ukrepe ekonomske politike in politike cen.
V.	Obveznosti upravljalca in uporabnikov
17.	člen
Upravljalec javne kanalizacije ima predvsem naslednje obveznosti:
-	skrbi za redno odvajanje odpalk in padavinskih voda,
-	skrbi za čiščenje odplak,
-	nadzira delovanje komunalnih objektov in naprav z rednim, občasnim ali izrednim pregledom - najmanj dvakrat (2 x) letno),
-	redno vzdrževanje javnega kanalizacijskega omrežja o programu SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje,
-	popravlja poškodbe in okvare javne kanalizacije,
-	obnavlja dotrajano omrežje, objekte in naprave,
-	nadomešča dele omrežja zaradi potreb po večji propustnosti,
-	zamenjuje zastarelo omrežje in naprave s sodobnejšimi in funk-cionalnejšimi na podlagi ustrezne dokumentacije,
-	odpravlja poškodbe na javni kanalizaciji zaradi elementarnih nesreč in drugih nezgod ali nepravilne rabe,
-	skrbi za odstranjevanje odpadnih voda in usedlin iz greznic in čistilnih naprav,
-	dolžan je voditi kataster javne kanalizacije in ga posredovati geodetski upravi za izdelavo zbirnega katastra,
-	dolžan je voditi evidenco katastrov interne kanalizacije uporabnikov.
18.	člen
Uporabnik ima pri odvajanju odpadnih in padavinskih voda v javno kanalizacijo naslednje obveznosti:
-	redno mora vzdrževati naprave, za katere je odgovoren,
-	opozarjati upravljalca na poškodbe, ki jih opazi na javni kanalizaciji
-	izdelati mora kataster interne kanalizacije in ga posredovati upravljalcu javne kanalizacije v roku šestih (6) mesecev od izvedbe priključka na javno kanalizacijsko omrežje oziroma od začetka veljave tega odloka.
19.	člen
Če investitor gradi objekt na stavbnem zemljišču, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in izgradnja te ni predvidena z letnim planom upravljalca, ali če gradi objekt izven ureditvenega območja naselja, nosi dejanske stroške za izpolnitev pogojev iz drugega odstavka 9. člena tega odloka.
20.	člen
Uporabnik objekta je dolžan pred uporabo novozgrajenega objekta izpolniti zahteve iz prvega in drugega odstavka 9. člena tega odloka.
VI.	Varnostni ukrepi
21.	člen
Pogoji za varstvo kanalizacijskih objektov in naprav so določeni s Pravilnikom o kakovosti odpadnih voda, ki se smejo spuščati v javno kanalizacijo in čistilne naprave v občini Kočevje (Ur. list SRS št. 16/84) in Pravilnikom o odvajanju odpadnih voda, ki ga sprejme SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje.
VII.	Kazenske določbe
22.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000,- do 200.000,- din se kaznuje za prekršek upravljalec kanalizacije, in sicer:
- če ne opravlja obveznosti iz 17. člena tega odloka (1., 4. in 5. alinea),
—	če ne dovoli priključitve iz 13. člena tega odloka,
—	če ne izvaja in nadzira del 14. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000,— din do 20.000,— din se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljalca javne kanalizacije.
23.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000,— din do 50.000,- din se kaznuje za prekršek pravne osebe oziroma posameznik, ki stori prekršek, če:
—	izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca ali v nasprotju z izdanim soglasjem (10. in 14. člen),
—	novozgrajenega objekta ne priključi na javno kanalizacijo (20. člen), ali ne uredi odvajanja voda po predpisanih pogojih sanitarne inšpekcije (2. odstavek 9. člena),
—	obstoječega objekta ne priključi na javno kanalizacijo v roku
12.	mesecev, ko je ta zgrajen (25. člen),
—	odmetava ali odvaja snovi, ki bi lahko škodovale javni kanalizaciji ali delavcem, ki delajo pri vzdrževanju kanalizacije (21. člen),
—	ne prazni greznice v skladu s sanitarnim soglasjem (19. člen, 1. alinea).
VIII.	Predhodne in končne določbe
24.	člen
SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je dolžan v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega ODLOKA sprejeti PRAVILNIK o pogojih in načinu odvajanja odpadnih in padavinskih voda na območju občine Kočevje.
25.	člen
Obstoječe zgradbe so uporabniki dolžni priključiti na javno kanalizacijo v dvanajstih mesecih po izgraditvi kanalizacije, če je ' to tehnično izvedljivo.
26.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
27.	člen
ODLOK o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Kočevje (URADNI VESTNIK DOLENJSKE št. 352-3/66-3/1) preneha veljati z dnem sprejetja tega ODLOKA.
28.	člen i c
Ta odlok začne veljati osmi (8.) dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 324-3/87-1/1 Datum: marec 1987
Predsednik SO: Stane ing. Letonja
Obrazložitev
Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje je kot osnutek predložen IS SO Kočevje in dalje na ZZD in ZKS SO Kočevje. Enako je osnutek odloka obravnavan na Komisiji za dejavnost individualne in kolektivne komunalne rabe pri SLS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje.
Po poteku časa za javno razpravo, ki je trajala do 15. 12. 1986, so na osnutek odloka podane določene pripombe, in sicer:
-	v 3. členu se črta »in krajevne skupnosti«
-	zadnji odstavek 3. člena se spremeni namesto »za cestno kanalizacijo« se uvede »za meteorno kanalizacijo na cesti«
-	prvi odstavek 23. člena se spremeni in se glasi: »z denarno kaznijo od 20.000,— do 50.000,— din se kaznuje...«
V pripravi predloga tega odloka smo ugotovili, da so navedene pripombe utemeljene in da jih je potrebno upoštevati.
Iz zgoraj navedenega smatramo, da je predlog opravičen. Predlagamo, da zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti SO Kočevje sprejmeta predlog odloka o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje.
Kočevje, 4. 2. 1987
Delovna organizacija Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje
Predlog odloka o urejanju, načinu, pogojih in postopku oddaje stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet
Na podlagi 7., 43., 50. in 52. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 196. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne________________sprejela
I.	Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom se ureja upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini ter način, pogoje in postopek oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev.
2.	člen
Upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem se poveri skladu stavbnih zemljišč občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: sklad).
3.	člen
Urejanje stavbnega zemljišča obsega pripravo stavbnega zemljišča za graditev-objektov in opremljanje stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami.
4.	člen
V območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov sklad odda v uporabo za gradnjo stavbna zemljišča, ki so urejena skladno z investicijskim programom urejanja stavbnih zemljišč.
Stavbno zemljišče zunaj območij iz prejšnjega odstavka lahko sklad odda tudi neurejeno, če investitor sprejme obveznost, da ga bo sam uredil.
5.	člen
Sredstva za urejanje stavbnega zemljišča se zagotovijo v skladu z določbami zakona o stavbnih zemljiščih.
II. Oddajanje stavbnih zemljišč
6.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda Sklad stavbnih zemljišč občine Kočevje v uporabo temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, KS, SIS in drugim samoupravnim organizacijam in skupnostim za gradnjo objektov za njihove potrebe ter občanom in civilnopravnim osebam za gradnje stanovanjskih hiš ali drugih objektov, na katerih imajo lahko lastninsko pravico.
7.	člen
Za oddajo stavbnega zemljišča je pristojen Sklad stavbnih zemljišč občine Kočevje. Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga mora poravnati investitor.
8.	člen
Cena m2 stavbnega zemljišča po prejšnjem členu zajema stroške pridobitve zemljišča na območju urejanja stavbnega zemljišča in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje.
9.	člen
Predvideni stroški za izračun prispevka oz. sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča se vsako tekoče leto valorizirajo na podlagi dejansko povišanih stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča.
10.	člen
Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja, ravno tako pa ne začeti gradnje na podlagi priglasitve.
11.	člen
O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo in o izpolnjevanju z
zakonom zahtevanih pogojev odloča komisija za oddajo stavbnega zemljišča, ki jo imenuje upravni odbor sklada.
12.	člen
Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa ali brez javnega razpisa v primerih, ki jih določa 51. člen zakona o stavbnih zemljiščih.
Stavbno zemljišče, za katero po dveh razpisih ni bilo ponudnikov, komisija odda neposredno s pogodbo pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
13.	člen
Javni razpis se izvede z zbiranjem pisnih ponudb. Javni razpis se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen način vsaj 15 dni pred obravnavo in izbiro pisnih ponudb.
14.	člen
Javni razpis mora vsebovati:
—	naziv in sedež sklada
—	katastrske podatke o stavbnem zemljišču
—	ceno stavbnega zemljišča
—	višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
—	rok in način plačila cene stavbnega zemljišča ter prispevke k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča (praviloma 30 dni)
—	rok za predložitev pisnih ponudb
—	rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča
—	rok za začetek in dokončanje gradnje na stavbnem zemljišču
—	podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s PIA
—	podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča
—	posebne pogoje za graditev objektov na stavbnem zemljišču, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi
—	čas in kraj obravnave in izbire pisnih ponudb v skladu z razpisnimi pogoji
—	višino varščine in rok plačila
—	druge pogoje, določene v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini.
15.	člen
Pri oddaji stavbnega zemljišča za graditev družinske stanovanjske hiše občanom se upoštevajo stanovanjske in socialne razmere, zdravstveno stanje udeležencev javnega razpisa in njegovih ožjih družinskih članov ter pomanjkanje strokovnega kadra v OZD občine Kočevje.
Ob zadostitvi razpisnih pogojev imajo prednost:
—	udeleženci, ki so imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja oz. so podnajemniki posameznih stanovanjskih prostorov, ki se ne štejejo za stanovanje
—	udeleženci, ki imajo v skupnem gospodinjstvu večje število družinskih članov
—	mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki
—	ponudniki, ki imajo nižji OD na družinskega člana in privarčevana sredstva
—	ponudniki, ki so sami, ali njihovi družinski člani, invalidi ali bolniki s kronično boleznijo
—	ponudniki, ki so zaposleni ali sklepajo delovno razmerje v OZD tiste dejavnosti, ki je v srednjeročnem družbenem planu občine za tekoče obdobje določena kot prednostna, njihova zaposlitev pa je zaradi pomanjkanja tovrstnega kadra tako OZD kot občini nujno potrebna.
16.	člen
Udeležencem javnega natečaja se pogoji iz prejšnjega člena vrednotijo po naslednjih merilih:
A.	Stanovanjske razmere
1.	stanovanjska površina, ki odpade na druž. člana	točke
—	do 6 m2	20
—	od 6 do 12 m2	.	15
—	od 12 do 17 m2	10
2.	imetnik stanovanjske pravice	20
3.	imetnik stanovanjske pravice neprimernega stanovanja 10
4.	imetnik stanovanjske pravice oz. lastnik stanovanja
v objektu predvidenem za rušenje po PIN	20
B.	Mlade družine z nepreskrbljenimi otroki	10
C.	Socialne razmere .
1. poprečni osebni dohodek na družinskega člana, ki znaša v primerjavi s poprečnim mesečnim OD v SRS v preteklem letu:
- do 40 %	20
-	od	41	do	50 %	15
-	od	51	do	60 %	io
-	od	61	do	80 %	'5
2.	privarčevana sredstva:
-	namensko varčevanje na dobo varčevanja
do 2 leti	5
do 5 let	io
nad 5 let	15
3.	število družinskih članov
-	3 osebe	6
-	4 osebe	g
-	5 oseb	,	10
Za vsakega nadaljnjega člana družine pridobi ponudnik še 3 točke
Č. Zdravstveno stanje
-	invalidnost	8
—	težja kronična bolezen prosilca ali člana ožjega gospodinjstva 4
D. Drugo
1.	deficitarnost strokovnega kadra - strokovno usposobljeni dela-
vec (od III. stopnje izobrazbe dalje), katerega poklic je deficitaren in zaposlitev nujno potrebna, kar dokaže s pisno izjavo samoupravnega organa delovne organizacije, kjer je zaposlen, po predhodni uskladitvi mnenja z občinskim odborom gospodarske zbornice	20
2.	neuspela udeležba pri že izvedenem javnem razpisu
—	na enem razpisu	5
—	na dveh razpisih	10
17.	člen
Pri javnem razpisu za oddajo stavbnega zemljišča občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo osebe , ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti in v ta namen predložijo potrdilo pristojnega upravnega organa.
Prednost pred ponudniki iz prejšnjega odstavka imajo osebe, ki že opravljajo obrtno dejavnost in nimajo ustreznih poslovnih prostorov ali jih imajo v najemu.
18.	člen
Vsi interesenti morajo pisno ponudbo poslati v zaprti kuverti in ji priložiti tudi potrdilo o plačani varščini, ki znaša 10 % od celotne vrednosti komunalno opremljenega zemljišča.
Varščina se uspelemu ponudniku vračuna v ceno stavbnega zemljišča, neuspelemu ponudniku pa se varščina vrne brez obresti.
V primeru, da uspeli ponudnik brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje, mu varščina zapade v korist upravljalca.
19,	člen
Stavbno zemljišče, za katero je bil opravljen javni razpis, se odda ponudniku, ki v največji meri izpolnjuje pogoje razpisa.
Upravljalec mora o izboru obvestiti vse ponudnike.
Zoper odločitev o oddaji zemljišča lahko vsak, ki se je udeležil javnega razpisa, vloži v 8 dneh od dneva, ko je prejel obvestilo, ugovor na pristojni organ upravljalca, ta pa mora rešiti ugovor v nadaljnjih 15 dneh od dneva, ko je ugovor prejel.
Odločitev pristojnega organa upravljalca lahko vsak, komur je bil ugovor zavrnjen, izpodbija pri pristojnem rednem sodišču v roku 30 dni od dneva, ko je prejel rešitev o ugovoru oziroma ko je preteklo 30 dni od dneva, ko bi moral prejeti rešitev na vloženi ugovor.
Pristojni organ upravljalca (za rešitev ugovora) je upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč.
20.	člen
Če je v razpisu udeleženo večje število ponudnikov za pridobitev stavbnega zemljišča, izdela komisija za oddajo stavbnega zemljišča vrstni red ponudnikov na osnovi meril iz tega odloka.
V primeru enakega števila točk po merilih iz tega odloka ima prednost pri pridobitvi zemljišča ponudnik, ki ima večje število točk pri posameznem merilu na osnovi vrstnega reda posameznih meril. '
21.	člen
Investitor, ki mu je oddano stavbno zemljišče, in SKlad stavbnih zemljišč, skleneta na podlagi pravnomočne odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
Stroški urejanja stavbnega zemljišča, ki v skladu z načeli zakona bremenijo investitorja, se določijo s pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
III.	Končne določbe
22.	člen
Za primere, ki jih odlok ne navaj, se smiselno uporabljajo določila zakona o stavbnih zemljiščih.
23.	člen
Ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem na območju občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 20/80).
24.	člen
Ta odlok prične veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu.
Številka: 35-4/86-3/1 Datum:
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja
Predlog odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje
Predlagatelj: IS SO Kočevje
Na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) 9. člena Zakona o energetskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 33/81) in na podlagi 196. člena Statuta občine Kočevje (Ur. list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) je občinska skupščina na sejah zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne -------------:----------sprejela
1.	člen
S tem odlokom se določajo splošni pogoji za oskrbo s toplotno energijo iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje (V nadaljnjem besedilu: toplovodno omrežje).
2.	člen
Območje oskrbe mesta Kočevje s toplotno energijo sestavljajo vsi stanovanjski, industrijski, poslovni in drugi objekti, ki se na dan sprejetja t,ega odloka oskrbujejo iz toplovodnega omrežja.
3.	člen
Na toplovodno omrežje na območju mesta Kočevje so se dolžni priključiti vsi novoizgrajeni ali obstoječi stanovanjski, industrijski, poslovni in drugi objekti skladno:
-	s sprejetim dolgoročnim in srednjeročnim planom občine
Kočevje in iz njega izhajajočimi prostorskimi sestavinami
-	z obstoječimi študijami in nadaljnjim programom razvoja energetike mesta Kočevje. 4 5 6 7 8
4.	člen
Obstoječi stanovanjski in poslovni objekti, ki so že z obstoječimi programi predvideni za priključitev na toplovodno omrežje, se priključijo najkasneje v obdobju dveh let od začetka veljave tega ODLOKA po izdaji soglasja upravljalca toplovodnega omrežja Komunalnega podjetja Komunala Kočevje (v nadaljnjem besedilu: upravljalec toplovodnega omrežja).
5.	člen
Skladno z določili Pravilnika o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju ter pripravi tople vode (Ur. list SRS 31/84) so uporabniki dolžni v obdobju enega leta vgraditi merilce porabljene energije v internih sistemih.
Posebne pogoje za vgraditev predpisuje upravljalec toplovodnega omrežja.
6.	člen
Upravljalec toplovodnega omrežja prenese objekte in naprave v svoja osnovna sredstva po predhodni komisijski oceni stanja objektov ter sklenitvi SaS med sedanjim upravljalcem (graditeljem) in upravljalcem toplovodnega omrežja, ki obravnava pogoje prenosa osnovnih sredstev. Prenos osnovnih sredstev se izvede v obdobju dveh let od realizacije posamezne faze toplifikacije mesta Kočevje.
7.	člen
Skupščina SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje mora sprejeti SAMOUPRAVNI SPORAZUM o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje najkasneje od uveljavitve tega odloka.
8.	člen
Samoupravni sporazum o določitvi pogojev za dobavo in odjem toplotne energije na območju mesta Kočevje mora vsebovati tudi
POGOJE ZA OSKRBO S TOPLOTNO ENERGIJO izz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje, ki jih sprejme delavski svet. Pogoji so urejeni z naslednjimi poglavji:
1.	Splošne določbe
2.	Naprave za prenos toplotne energije
3.	Priključna moč
4.	Odjemno mesto in čas dobave
5.	Priključitev na vročevodno omrežje
6.	Obveznosti dobavitelja in odjemalca oziroma investitorja
7.	Obratovanje in vzdrževanje toplotnih naprav
8.	Prekinitev — ustanovitev dobave toplotne energije
9.	Upravljanje dobavljenih količin toplotne energije
10.	Obračun in plačilo računov
11.	Reklamacije
12.	Prehodne in končne določbe
9: člen
Pri izdaji gradbenega dovoljenja za graditev objektov, navedenih v prvem odstavku 3. člena, je investitor dolžan zaprositi za soglasje upravljalca toplovodnega omrežja.
10.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opr-avljajo pristojne občinske injšpekcijske službe.
11.	člen
Glede kršitev določb tega ODLOKA veljajo kazenske določbe iz ZAKONA o energetskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 33/81).
12.	člen
Po začetku veljave tega ODLOKA preneha veljati:
— ODLOK o prepovedi gradnje novih toplarn, kotlovnic in drugih energetskih objektov na kurilno olje — mazut, kurilno olje extra lahko (EL) in kurilno olje specialno lahko specialno (LS) in tekoči naftni plini v občini Kočevje (Ur. list SRS št. 33/85).
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi (8.) dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 325-10/86-2/1 Datum: marec 1987
Predsednik Skupščine občine:
Stane ing. Letonja
Obrazložitev
Odlok o pogojih za oskrbo naselij s toplotno energijo iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje je kot osnutek predložen IS SO Kočevje in dalje na ZZD in ZKS SO Kočevje. Prav tako je osnutek odloka obravnavan na Komisiji za dejavnost individualne in kolektivne komunalne rabe pri SIŠ za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. Po poteku javne razprave, ki je trajala do 31. 01. 1987, so do vsebine osnutka odloka zavzeta stališča, ki jih je sprejel IS SO Kočevje na svoji seji dne 12. 12. 1986. Iz predhodnega materiala z dne 05. 01. 1987 povzemamo naslednje:
1. Pri oblikovanju predloga odloka je potrebno upoštevati najmanj sledeče stvari:
- obveznost obstoječih uporabnikov, da se ogrevajo iz centralnega toplovodnega omrežja. (Pri tem ni mišljen samo parovod, temveč tudi kotlovnice v družbeni stanovanjski izgradnji)
-	obveznost uporabnikov iz naslova že obstoječih študij o razvoju energetike v Kočevju, da se v roku dveh let priključijo na centralni parovod oziroma da kotlovnice prenesejo v upravljanje DO KOMUNALA skupaj s finančnimi sredstvi za obnovo teh kotlovnic
—	obveznost vseh uporabnikov, ki bodo izhajali iz programa toplovodnega omrežja mesta Kočevje, da se priklopijo na centralni parovod. (Pri tem poudarjamo, da mora biti navedeni program predhodno samoupravno sprejet na SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje)
—	iz odloka mora jasno izhajati določilo, da ima DO KOMUNALA Kočevje ali energetski inšpektor pooblastilo za izdajanje soglasja pri izdaji gradbenih dovoljenj ali priglasitve del za energetsko področje..
2.	V skladu z zgoraj navedenimi smernicami predlagamo, da se:
—	popravi že sam nalsov odloka in se črta beseda »naselij«, saj gre za ogrevanje tudi industrijskih objektov in poslovnih prostorov
-	smatramo, da 2. člen odloka v tolikšni specifikaciji naselij, ki se oskrbujejo s toplotno energijo, ni potreben, ker govorimo o odloku o splošnih pogojih za oskrbo. Ta člen se nadomesti v tem smislu, da so se dolžni ogrevati iz obstoječega toplovodnega omrežja vsi tisti, ki se na dan sprejetja predloga odloka oskrbujejo iz navedenega sistema.
-	3. člen se bi moral dopolniti s tem, da se menjajo alineje, in
sicer:
a)	V skladu s sprejetim, dolgoročnim in srednjeročnim planom občine Kočevje in iz njega izhajajočimi in srednjeročnim planom občine Kočevje in iz njega izhajajočimi prostorskimi sestavinami
b)	V skladu z že obstoječimi študijami in bodočim programom
razvoja energetike mesta Kočevje. Popolnoma razumljivo pa je, da morajo vse strokovne študije in osnove za razvoj energetike upoštevati tudi ekologijo.
-	V 4. členu je potrebna dopolnitev, da gre za že obstoječe objekte družbeno stanovanjske izgradnje, ki se morajo priključiti na centralno toplovodno omrežje v obdobju dveh let. Ta člen se tudi dopolni v smislu, da se ostali objekti priključujejo v skladu z bodoče izdelanim programom toplifikacije, ki zajema objekte in okvirne roke izgradnje ter prevzema. Program se predhodno sprejme na SIS za komunalne in cestno dejavnost.
-	V 6. členu se črtajo naslednja določila (I, II, III faza) razvojni dokumenti iz 3. in 4. odstavka 3. člena.
-	8. člen se dopolni s pogoji, navedenimi v samoupravnem sporazumu za oskrbo s toplotno energijo.
-	Po 8. členu se doda nov člen, ki definira:
a)	izvajalca odloka
b)	pristojnost organa, ki daje soglasja za graditev ali nadomestitev
-	kotlarn.
Drugih pripomb na vsebino osnutka odloka ni bilo. V pripravi predloga smo upoštevali navedena stališča in jih v prirejeni obliki vključili v vsebino odloka.
Na osnovi navedenega smatramo, da je predlog utemeljen in predlagamo, da zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti SO Kočevje sprejmeta predlog odloka o pogojih za oskrbo s toplotno energijo iz parovodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje.
Kočevje, 04. 02. 1987
Delovna organizacija Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje
Družbeni dogovor o določitvi skupščine mesta Ljubljane za objavo prostih sodniških mest sodnikov splošnega sodišča združenega dela
Predlagatelj: IS SO Kočevje	PREDLOG
Na podlagi 124. člena Ustave SFRJ so sklenile skupščine občine Domžale' Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste Polje, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Skupščina mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: udeleženke)
Z ozirom na to, so udeleženke tega družbenega dogovora prenesle tudi pravico do objave navedenih prostih sodniških mest na Skupščino mesta Ljubljane.
Kočevje, januar 1987
Skupščina občine Kočevje Izvršni svet
DRUŽBENI DOGOVOR
o določitvi skupščine mesta Ljubljane za objavo prostih sodniških mest sodnikov splošnega sodišča združenega dela
1.	člen
S tem družbenim dogovorom udeleženke določijo Skupščino mesta Ljubljane, da objavlja prosta sodniška mesta sodnikov splošnega sodišča združenega dela v Ljubljani.
2.	člen
Ta družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Številka 402—7/86—2/1 Datum: januar 1987
Udeleženke:
Skupščina občine Kočevje Predsednik Stane ing. Letonja
Obrazložitev:
k družbenemu dogovoru o določitvi Skupščine mesta Ljubljane za objavo prostih sodniških mest sodnikov splošnega sodišča združenega dela.
Po zakonu o sodiščih združenega dela (Uradni list SRS, št. 21/ 86) prosto sodniško mesto sodnika splošnega sodišča združenega dela objavlja občinska skupščina na sedežu sodišča. Do spremembe mestnega in občinskih statutov v letu 1985 je bila objava v pristojnosti skupščine občine Ljubljana—Center, ker je sedež sodišča v tej občini. Iz novega statuta mesta Ljubljana(Uradni list SRS, št. 13/86) izhaja, da so ljubljanske občine prenesle pravico izvolitve in razširitve predsednika in sodnikov sodišč združenega dela na mesto.
Dogovor o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani
Predlagatelj: IS SO Kočevje	PREDLOG
I
Na podlagi 62. člena zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77 in 7/86 so sklenile skupščine občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste Polje, Logatec, Ribnica, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi in Skupščina mesta Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: udeleženke)
1.
V	Dogovoru o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) se 6. točka spremeni tako, da se glasi:
»Prosto sodniško mesto objavi Skupščina mesta Ljubljane v Uradnem listu SRS na predlog katerekoli od udeleženk, na predlog sodišča ali na predlog republiškega sekretariata za pravosodje in upravo.
V	objavi prostega sodniškega mesta obvesti Skupščina mesta Ljubljane vse ostale udeleženke«.
2.
Ta dogovor se objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 402-7/86-2/1
Datum: januar 1987	Udeleženke:
Skupščina občine Kočevje Predsednik Stane ing. Letonja
Obrazložitev
k dogovoru o spremembi dogovora o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
V dogovoru o zagotavljanju pogojev za delo Temeljnega sodišča v Ljubljani in Temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani (Uradni list SRS, št. 17/78) je bila v skladu z 62. členom zakona o rednih sodiščih (Uradni list SRS, št. 10/77, 4/82, 37/82 in 7/86) pooblaščena za objavljanje prostega sodniškega mesta Skupščine občine Ljubljana Center.
Po sprejetju novega statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 13/86) so ljubljanske občine prenesle na mesto volitve, imenovanje in razrešitve sodnikov in drugih funkcionarjev temeljnih pravosodnih organov (75. člen druga alinea). Glede na to je ustrezneje, da je Skupščina mesta Ljubljane pooblaščena za objavo prostega sodniškega mesta.
Skladno s tem so udeleženke navedenega dogovora sklenile spremembo dogovora, ki je v tem, da namesto Skupščine občine Ljubljana Center objavlja prosto sodniško mesto Skupščina mesta Ljubljane.
Kočevje, januar 1987
Skupščina občine Kočevje Izvršni svet
Program dela zborov občinske skupščine za leto 1987
Program dela zborov občinske skupščine za leto 1987 (za drugo mandatno leto) sprejemamo kot skupen dogovor o aktivnostih v okviru delegatskega skupščinskega sistema. Iz programa dela je razvidno, da bodo zbori občinske skupščine v tem letu spremljali predvsem uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine, uresničevanje resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoja občine v letu 1987 ter v tem sklopu tekoča gospodarska gibanja. Na zakonodajnem področju bodo zborom skupščine predložena v obravnavo tri področja normativnega urejanja, ki se nanašajo na prostorsko ureditveno zakonodajo, na zakonodajo na področju komunalnih dejavnosti in usklajevanje odlokov, ki urejajo določena področja. Ostali del zakonodajnega področja predstavljajo spremembe in dopolnitve odlokov, katerih vsebino je potrebno prilagoditi družbenim gibanjem (takse, proračun, povprečne cene).
Program dela predstavlja temeljno usmeritev dela občinske skupščine v letu 1987 ter ostaja odprt za vse pobude delegatov in drugih sredin.
Delegati se bodo v tem letu vključevali v obravnavo predlogov za spremembo ustave SFRJ in ustave SRS ter po sprejetju sprememb in dopolnitev ustave tudi v obravnavo sprememb in dopolnitev štatuta občine Kočevje in poslovnika občinske skupščine.
1.	Osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1987
Predlagatelj: Predsedstvo SO Gradivo pripravi: Sekretariat SO Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
2.	Predlog odloka o urejanju, načinu, pogojih in postopku za oddajanje stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS 3
3.	Predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Kočevje
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
4.	Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščena stavbna zemljišča v občini Kočevje
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
5.	Predlog odloka o zazidalnem načrtu D. Ložine
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obranave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
6.	Predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta D. Ložine
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obranave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
7.	Predlog odloka o javnem redu in miru v občini Kočevje
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za notranje zadeve Rok obranave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
8.	Osnutek odloka o varstvu okolja v občini Kočevje
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za inšpekcijske službe Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
9.	Predlog odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1987
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
10.	Osnutek odloka o odvozu odpadkov v občini Kočevje
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
11.	Predlog odloka o'odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda v občini Kočevje
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
12.	Predlog odloka za oskrbo naselij s toplotno energijo iz paro-vodnega in toplovodnega omrežja na območju mesta Kočevje
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
13.	Osnutek odloka o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za komunalno in cestno dejavnost v občini Kočevje
Predlagatelj: IZ Gradivo pripravi: SIS za CKD Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
14.	Sklep o uvedbi postopka o samoupravnem sporazumevanju za združevanje sredstev za komunalno in cestno dejavnost v občini Kočevje
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: SIS za CKD Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
15.	Predlog odloka o spremembi in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah za leto 1988
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: I. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
16.	Analiza poslovanja OZD s področja gospodarstva občine Kočevje za I. tromesečje 1987 ter analiza poslovanja v letu 1986
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: DRR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
17.	Poročilo o delu OZD posebnega družbenega pomena materialne proizvodnje za leto 1986
Predlagatelj: Ustrezne OZD Gradivo pripravi: Ustrezne OZD Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
18.	Predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Kočevje za leto 1986
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
19.	Poročilo o delu delegacije za zbor občin in delegacije za zbor
združenega dela Skupščine SRS
Predlagatelj: Delegaciji Gradivo pripravi: Vodje delegacij Rok obravnave: II. in IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
20.	Predlog odloka o varstvu okolja v občini Kočevje
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za inšpekcijske službe Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
21.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o čistilnih napravah v občini Kočevje
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZS in ZKS
22.	Osnutek odloka o organizaciji in izvajanju sistema opazovanje in obveščanje
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za LO Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
23.	Poročilo o uresničevanju obrambnih priprav v letu 1986 in program obrambnih priprav v letu 1987
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za Ljudsko obrambo in OŠTO Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
24.	Predlog odloka o spremembi območja katastrskih občin
Kočevje, Željne in Livold	^
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Geodetska uprava Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
25.	Predlog odloka o spremembi območja naselij Kočevje, Željne in Dolga vas
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Geodetska uprava Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
26.	Poročilo o delu IS in upravnih organov SO Kočevje za leto 1986
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: IS in OKO Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
27.	Poročilo pravosodnih organov (Temeljnega sodišča, Temeljnega javnega tožilstva in sodnika za prekrške)
Predlagatelj: Ustrezen pravosodni organ Gradivo pripravi: Ustrezen pravosodni organ Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
28.	Poročilo o delu PM Kočevje
Predlagatelj: PM Gradivo pripravi: PM Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
29.	Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1987
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
30.	Osnutek odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe namembnosti na območju zazidalnega načrta Obrtne cone Mahovnik — ureditvenega načrta Breg pri Kočevju
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
31.	Osnutek odloka o ureditvenem načrtu naselja Livold
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
32.	Osnutek odloka o zazidalnem načrtu naselja Hrib
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
33.	Osnutek odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Hrib
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
34.	Osnutek odloka o ureditvenem načrtu na območju Jezera
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
35.	Osnutek odloka o uskladitvi obstoječe urbanistične dokumentacije s srednjeročnim družbenim planom 1986—1990
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
36.	Predlog odloka o odvozu odpadkov v občini Kočevje
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
37.	Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o opravljanju pokopališke službe
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
38.	Predlog odloka o obveznem plačevanju prispevka iz dohodka za komunalno in cestno dejavnost v občini Kočevje
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: SIS ZOCKD Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
39.	Predlog odloka o organizaciji in izvajanju sistema opazovanja in obveščanja
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za LO Rok obravnave: II. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
40.	Poročilo o poslovanju OZD s področja gospodarstva v občini Kočevje za prvo polletje 1987
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
41.	Predlog odloka o splošni prepovedi delitve obstoječih parcel, prepovedi graditve in prepovedi spremembe namembnosti za zemljišča na območju zazidalnega načrta obrtne cone Mahovnik — ureditvenega načrta Breg pri Kočevju
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
42.	Predlog odloka o ureditvenem načrtu naselja Livold
Predlagatelj: IS	v
Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
43.	Predlog odloka o zazidalnem načrtu naselja Hrib
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
44.	Predlog odloka o prenehanju lastninske pravice na območju zazidalnega načrta Hrib
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
45.	Predlog odloka o ureditvenem načrtu na območju Jezera
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi:.KDR in UP Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
46.	Predlog odloka o uskladitvi obstoječe urbanistične dokumentacije s srednjeročnim družbenim planom 1986—1990
•Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: III. tromesečje Pristojnost: ZKS in ZZD
47.	Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1987
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: ZZD in ZKS
48.	Osnutek odloka o organizaciji civilne zaščite v občini Kočevje
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za LO Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
49.	Analiza uresničevanja družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1986-1990 v letu 1987
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
50.	Osnutek resolucije o družbeno-ekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1988
Predlagatelj: IS Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
51.	Osnutek programa dela zborov občinske skupščine za leto 1988
Predlagatelj: Predsedstvo Gradivo pripravi: Sekretariat SO in IS Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
52.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v času 1. 1. - 31. 3. 1988
Predlagatelj: IS
Gradivo pripravi: Oddelek za občo upravo Rok obravnave: IV. tromesečje 'Pristojnost: ZZD in ZKS
53.	Predlog odloka o organizaciji civilne zaščite v občini Kočevje
Predlagatelj: IS
Gradivo priprvi: Oddelek za LO Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
54.	Predlog sprememb in dopolnitev DD o uresničevanju kadrovske politike v občini Kočevje (uskladitev z DD SRS)
Predlagatelj: IS SO
Gradivo pripravi: Komisija za spremljanje DD o uresničevanju
kadrovske politike
Rok obravnave: IV. tromesečje
Pristojnost: Vsi zbori
55.	Analiza uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Kočevje
Predlagatelj: Predsedstvo SO Gradivo pripravi: OK SZDL Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
56.	Poročilo o stanju na področju varstva okolja
Predlagatelj: Komisija za varstvo okolja Gradivo pripravi: Komisija za varstvo okolja Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
57.	Analiza izvajanja programa razvoja drobnega gospodarstva in turizma
Predlagatelj: IS SO
Gradivo pripravi: Komisija za razvoj drobnega gospodarstva Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori
58.	Predlog resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Kočevje v letu 1988
Predlagatelj: IS SO Gradivo pripravi: KDR in UP Rok obravnave: IV. tromesečje Pristojnost: Vsi zbori.
Predsedstvo občinske skupščine
Odločba o ugotovitvi interesa za graditev kanalizacije Stara cerkev — Slovenska vas — Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet
Odločba o ugotovitvi interesa za graditev kanalizacije
Na podlagi 2. odstavka 17. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 5/ 80) in 187. člena statuta občine Kočevje (Ur. list SRS, št. 6/79) je skupščina občine Kočevje na seji Zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne__________________sprejela naslednjo
I.
Gradnja kanalizacije Stara cerkev — Slovenska vas — Kočevje je v splošnem interesu.
II.
V korist družbene lastnine za razlastitvenega upravičenca komunalno podjetje Komunala Kočevje se omeji lastninska pravica z ustanovitvijo složnosti prekopa zemljišča, položitve kanalizacijskih cevi in vzdrževanja teh cevi ter jaškov na zemljišču:
1.	parcela št. 297, 433, 427, 509, 511, 499, 692, 703, 704, 851/2, 720, k. o. Stara cerkev, družbena lastnina s pravico razpolaganja SOZD GK Kočevje
2.	parcelo št. 62, 60/1, 63/1, 57/1, 57/2, 85/1, 85/2, 92, 94, 93, 44, 43, 41, 40, 57/3, 22, 38, 37, 36, 34, 29/1, 172, 199, 200, 197/1, 205, 28 k. o. Mahovnik, družbena lastnina s pravico razpolaganja SOZD GK Kočevje.
3.	parcela št. 117, 116, 115, 114, 113, 111, 110/2, 109/2, 2926, 2904 k. o. Kočevje, družbena lastnina s pravico razpolaganja SOZD GK Kočevje.
4.	parcela št. 441 k. o. Stara cerkev, last Žele Alojza in Frančiške, Koblarji 41
5.	parcela št. 437 k. o. Stara cerkev, last Andronja Jože, Stara cerkev 76
6.	parcela št. 705/1, 710, 705/3 k. o. Stara cerkev, last Oberstar Antona, Breg 59
7.	parcela št. 705/4 k. o. Stara cerkev, last Oberstar Antona in Antonije, Breg 22
8.	parcela št. 705/2 k. o. Stara cerkev, last Činkelj Stanka, Jožice, Breg 63
9.	parcela št. 713. k. o! Stara cerkev, last Marinč Katarine, Breg 65
10.	parcela št. 717/1 k. o. Stara cerkev, last Oberstar Antona, Breg 59
11.	parcela št. 717/2, 721 k. o. Stara cerkev, last Bartol Štefanije, Breg 18
12.	parcela št. 724/2 k. o. Stara cerkev, last Bartol Alojza, Breg 57
13.	parcela št. 724/3 k. o. Stara cerkev, last Canodi Brigite in Jožeta, Breg 53
14.	parcela št. 857 k. o. Stara cerkev, last Bartolme Marije in Ivana, Breg 53
,15. parcela št. 856/1, 855 k. o. Stara cerkev, last Trontelj Jožeta in Nade, Breg 20, Ošlok Mojce, Podgorska 15 Kočevje
16.	parcela št. 724/1 k. o. Stara cerkev, last Strniša Ivana, Breg 51
17.	parcela št. 723 k. o. Stara cerkev, last Mlakar Jožeta, Breg 49
18.	parcela špt. 852/1, 852/2, 822/1 k. o. Stara cerkev, last Mavrin Valentina in Valerije, Breg 15 in Erjavec Martina , Breg 15
19.	parcela št. 826/1, 826/2 k. o. Stara cerkev, last Kovač Rudija in Marije, Breg 41
20.	parcela št. 850, 851/1 k. o. Stara cerkev, last Jerman Alojza, Mirana, Ene in Nataše, Breg 58
21.	parcela št. 830 k. o. Stara cerkev, last Maršanič Dragota in
Olge, Breg 39
22.	parcela št. 831/2 k. o. Stara cerkev, last Ščap Matilde, Franca, Majde, Breg 57
23.	parcela št. 823, 829/2 k. o. Stara cerkev, last Kužnik Zofije, Breg 3
24.	parcela št. 849/1, 848 k. o. Stara cerkev, last Oberstar Terezije, Breg 22 in Trdan Brigite in Franca, Breg 52
25.	parcela št. 832 k. o. Stara cerkev, last Čampelj Ivana, Alojzije, Breg 33; Čampelj Alojza, Marije, Travnik 101
26.	parcela št. 836/2 k. o. Stara cerkev, last Rožman Marije, Marjana, Livold 20
27.	parcela št. 836/1 k. o. Stara cerkev, last Papež Feliksa, Mirka in Vide, Breg 11
28.	parcela št. 838/1, 839/1 k. o. Stara cerkev, last Stanovanjske zadruge Kočevje
29.	parcela št. 832/2 k. o. Stara cerkev, last Pertinač Josipa, Antona, Breg 44
30.	parcela št. 841, 843 k. o. Stara cerkev, last Čolnar Jožeta, Josipa, Breg 42; Troha Pavle (v ZRN)
31.	parcela št. 844 k. o. Stara cerkev, last Pintar Ivana in Marice, Breg 28
32.	parcela št. 75 k. o. Mahovnik, last Iglič Dušana in Matevža, Mahovnik 60
33.	parcela št. 29/2 k. o. Mahovnik, last Debeljak Marte, Mahovnik 8
34.	parcela št. 169 k. o. Mahovnik, last vardi j an Florijana (v ZDA)
35.	parcela št. 164 k. o. Mahovnik, last Ožbolt Mirka, Mahovnik 31
36.	parcela št. 167 k. o. Mahovnik, last Novak Elizabete, Mahovnik 33
37.	parcela št. 174 k. o. Mahovnik, last Špiletič Alojza, Mahovnik 35
38.	parcela št. 212 k. o. Mahovnik, last Križ Anton in Helene, Mahovnik 34
39.	parcela št. 2938 k. o. Mahovnik, last Tomazini Petra in Olge, Mahovnik 12
40.	parcela št. 118 k. o. Kočevje, last SOZD GK Kočevje in Koteks Tobus, Miklošičeva 8, Ljubljana
41.	parcela št. 106 k. o. Kočevje, last Kovačevič Tilke, Rožna ulica 15, Kočevje
42.	parcela št. 105 k. o. Kočevje, last Veličkovič Marije, Ljubljana; Flisar Milke, Savinjska 13, Celje; Hering Julke, Rožna ulica, Kočevje
431 par. št. stp 400, 2903/2, 2901/2 k. o. Kočevje, last Vidmar Kristine, Rožna ulica, Kočevje
44.	parcela št. 2900/2 k. o. Kočevje, last Blatnik Angele in Ane, Trata 8, Kočevje
45.	parcela št. 93 k. o. Kočevje, last Škoda Mirka, Rožna ulica 29, Kočevje
46.	parcela št. 92 k. o. Kočevje, last Petek Alojza, Mestni log n.h., Kočevje
47.	parcela št. 91 k. o. Kočevje, last Žnidaršič Nade in Marjana, Rožna ulica 29
48.	parcela št. 90/2 k. o. Kočevje, last Ožbolt Alojza in Karoline, Rožna ulica n.h., Kočevje
III.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba . Stranke lahko sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na vrhovno sodišče SRS v roku 30 dni po prejemu odločbe. Tožbo se lahko vloži pri kateremu koli temeljnemu sodišču ali direktno na vrhovno sodišče.
IV.
Ta odločba velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 464-1/87-3/3
Predsednik skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja
Obrazložitev
Komunalno podjetje Komunala Kočevje je z vlogo dne 26. 1. 1987 predlagalo, da se uvede postopek za ugotovitev splošnega interesa za gradnjo kanalizacije Stara cerkev—Slovenska vas-Ko-čevje.
Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS št. 5/80) v 6. členu opredeljuje, kdo je razlastitveni upravičenec (organizacija združenega dela, ki potrebuje nepremičnino za svojo dejavnost).
V	skladu z določili zakonq je Komunala razlastitveni upravičenec.
V	srednjeročnem družbenem planu občine Kočevje za obdobje 1986-1990 je predvidena gradnja kanalizacije v KS Stara cerkev.
Splošni interes se lahko ugotovi v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS št. 18/84) s sprejetjem prostorskih kreditnih načrtov. Ker za navedeno območje ni
bil sprejet prostorski izvedbeni akt, zakon o razlastitvi predvideva, da se splošni interes za gradnjo (v skladu s 17. členom istega zakona) lahko ugotovi na seji zborov z odločbo.
V postopku je bilo ugotovljeno, da je predlog za ugotovitev splošnega interesa podala upravičena oseba (razlastitveni upravičenec), da je izgradnja kanalizacije predvidena s srednjeročnim družbenim planom, da republiški zakon o urejanju naselij v 19. členu izrecno zahteva, da je potrebno v naseljih zagotoviti primerno komunalno »opremljenost«, predvsem pa zdravo pitno vodo.
Republiška sanitarna inšpekcija je ugotovila, da regionalni vodovod Ribnica-Slovenska vas—Kočevje ne izpolnjuje vseh pogojev, saj zaradi neurejene kanalizacije prihaja do onesnaževanja pitne vode in se situacija brez izgradnje kanalizacije lahko le poslabša.
Glede na zgoraj navedeno je predi,og za ugotovitev splošnega interesa utemeljen. Zato predlagamo, da zbori Skupščine sprejmejo odločbo o ugotovitvi splošnega interesa.
Kočevje, februar 1987
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora Odsek za urbanizem
Premoženjsko pravne zadeve
Predlagatelj: Izvršni svet
Skupščini občine Kočevje — zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti predlagamo, da v skladu s 102. in 103. členom Ustave Socialistične republike Slovenije in 187. členom statuta občine Kočevje ter na podlagi sklepa IS SO Kočevje sprejme naslednje
SKLEPE:
1.	a) Zemljišče pare. št. 1763/6 pot v izmeri 3 a 93 m2 seznam I. k.
o.	Potiskavec, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja za občino Kočevje;
b) Zemljišče pare. št. 223/2 njiva v izmeri 3 a 90 m2, na katerem ima lastninsko pravico Krašovec Alojz, Potiskavec, se prenese v seznam I. za k. o. Potiskavec, družbena lastnina v splošni rabi.
2.	a) Zemljišče pare. št. 124/2 pot v izmeri 162 m2 vi. št. 261 k. o. Stara cerkev, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja na občino Kočevje;
b) Občina Kočevje odstopa navedeno nepremičnino neodplačno SOZD GK Kočevje in dovoljuje bremen prosti odpis
parcele št. 124/2 od vi. št. ___k. o. Stara cerkev in pripis
odpisane parcele k vi. št. 1 iste k. o., ki je družbena lastnina s pravico razpolaganja SOZD GK Kočevje.
3.	Zemljišča pare. št, 7053/1 pot v izmeri 1082 m2 k. o. Sela—Željne, ki' je družbena lastnina s pravico razpolaganja občine Kočevje, se neodplačano prenese na SOZD GK Kočevje.
4.	Parcele, zemljišče
št. 117, stavbišče v izmeri 1 a 33 m2 št. 3228, sadovnjak v izmeri 4 a 50 m2 št. 392, stavbišče v izmeri 39 m2 št. 3227, travnik v izmeri 2 a 9 m2
vse k. o. Sela, ki je družbena lastnina - splošno ljudsko premoženje, se neodplačano dodeli Gasilskemu društvu Šalka vaš.
5.	Zemljišče pare. št. 2793/12 cesta v izmeri 2 a 4 m2, vpisana v seznam I. za k. o. Mačkovec, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja za občino Kočevje.
6.	Zemljišče pare. št. 2420/3 pot v izmeri 2 a 27 m2, seznam I. za k. o. Črni potok, družbena lastnina v splošni rabi, se prenese iz javne imovine v sklad družbene lastnine in določi pravico razpolaganja za občino Kočevje.
7.	SOZD GK Kočevje se neodplačno dodeli zemljišče pare. št. 73, stp v iztneri 847 m2
št. 826, njiva v izmeri 255 m2 št. 835, njiva v izmeri 370 m2 št. 816/3, travnik v izmeri 209 m2 vse vi. št. 32 k. o. Koprivnik. 8
8.	SOZD GK Kočevje se neodplačno odstopi zemljišče pare. št. 5360, travnik v izmeri 104 m2, vi. št. 184
št. 5361, njiva v izmeri 1676 m2, vi. št. 185 št. 5368, travnik v izmeri 550 m2, vi. št. 835 • št, 5369, njiva v izmeri 1014 m2, vi. št. 835 št. 5374/1, njiva v izmeri 622 m2, vi. št. 184 št. 5378, njiva v izmeri 273 m2, vi. št. 185 št. 5379, travnik v izmeri 1449 m2, vi. št. 185 vse k. o. Sela—Željne
9.	DO Koteks-Tobus se za gradnjo odkupne postaje v naselju Kočevje neodplačno dodeli zemljišče pare. št. 2194/2 njiva v izmeri 24 a 41 m2 k. o. Mahovnik.
10.	KS Osilnica se se neodplačno dodeli zemljišče pare. št. 3520/2 v izmeri 10 a.37 m2 in 4 a neplodno zemljišče. Zemljišče se dodeli za potrebe kajakaškega društva oz. organizacije ka-jak-kanu tekem v Osilnici.
Obrazložitev:
Ad 1.
KS Struge je predlagala, da se v naselju Potiskavec ukine del poti pare. št. 1763/6, -kot nadomestilo pa se ustanovi nova pot preko parcele št. 223/2. Prestavitev poti je potrebna zaradi reševanja prostorskih in ureditvenih problemov v naselju Potiskavec. Zemljišče za zamenjavo oz. nadomestno pot bo odstopil Krašovec Alojz.
Izvršni svet je sprejel sklep, da se s predlogom strinja.
V	skladu z ustavo je bil izveden postopek za prenos navedene neprimičnine iz javne imovine v sklad družbene lastnine. Na oglasni deski je bil 30 dni izobešen oklic, ki je pozival prizadete stranke, da podajo svoje mnenje in pripombe. Le-teh pa ni bilo.
S tem je sklep utemeljen.
Ad 2.
SOZD GK Kočevje je zaprosila za ukinitev poti pare. št. 124/2, pot v izmeri 162 m2. Zemljišče predstavlja v naravi slepo — opuščeno pot, ki je nihče ne uporablja in je kot taka nepotrebna oz. ne služi svojem namenu. Nahaja se v bližini novega naselja Gorenje.
V	skladu z ustavo je bil izveden postopek za prenos navedene nepremičnine iz javne imovine v sklad družbene lastnine.
Izvršni svet se je s predlogom strinjal.
Na oglasni deski je bil 30 dni izobešen oklic, ki je pozival prizadete stranke, da podajo svoja mnenja, predloge oz. morebitne zadržke. Le-teh pa ni bilo.
S tem je sklep utemeljen.
Z ozirom na to, da se opuščena pot nahaja v kompleksu kmetijskih zemljišč, s katerimi gospodari SOZD GK Kočevje, predlagamo tudi, da se navedeno zemljišče neodplačno prenese na SOZD GK Kočevje.
Ad 3.
Prenos zgoraj navedene nepremičnine je predlagala SOZD GK Kočevje.
V	skladu z ustavo je bil izveden postopek za prenos. Skupščina je že na seji 26. 11. 1985 sprejela sklep, da se ukine ta pot. Danes pa predlagamo še, da se to zemljišče neodplačno odstopi SOZD GK Kočevje.
Ad 4.
GD Šalka vas je zaprosilo za neodplačan prenos na njihovo društvo. Zemljišče v naravi predstavlja zemljišče, ki ga GD Šalka vas že vsa leta uživa in je na njem tudi že zgradilo objekte za dejavnost GD Šalka vas, ni pa bilo urejeno zemljiško-knjižno stanje.
IS je o navedeni problematiki razpravljal in sprejel sklep, da se zemljišče dodeli.
Z ozirom, da gre za dejavnost posebnega družbenega pomena, predlagamo, da se na navedenem zemljišču vknjiži pravica razpolaganja za GD Šalka vas.
Ad 5.
SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je zaradi realizacije pozidave v naselju Mačkovec predlagala, da se na večjem številu parcel vkniži pravico razpolaganja na občino Kočevje. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je del zemljišča, kjer je predvidena gradnja, tudi zemljišče pare. št. 2793/12, cesta v izmeri 2 a 4 m1 2 3 4. V naravi je to opuščena javna pot, ki ne služi svojemu namenu.
Glede na zgoraj navedeno je Izvršni svet sprejel sklep, da se dovoli ukinitev.
V skladu z ustavo je bil izveden postopek za prenos navedene nepremičnine iz javne imovine v sklad družbene lastnine.
Na oglasni deski je bil 30 dni izobešen oklic, ki je pozival prizadete, da podajo pripombe. Pripomb ni bilo. S tem je sklep utemeljen.
Ad 6.
SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje je oddal stavbno zemljišče za gradnjo stanovanjske hiše v naselju Črni potok. Med parcelami je bila tudi parcela št. 2420/3, travnik 4. r. v izmeri 2 a 27 m2. Naknadno je bilo ugotovljeno, da je še vedno vpisana v seznamu I. V naravi pa je dejansko opuščeni del vaškega dobra, ki je po LD predvideno za pozidavo.
Izvršni svet je sprejel sklep, da se zemljišče prenese na občino Kočevje.
Z ozirom na navedeno je sklep utemeljen.
Ad 7.
SOZD GK Kočevje je zaprosila na neodplačen prenos zemljišča pare. št. stp 73, 826, 835 in 816/3 vi. št. 32 k. o. Koprivnik, na njihovo delovno organizacijo. Zemljišče je DL s pravico uporabe občine Kočevje. Leži na koncu vasi Koprivnik in ga SOZD GK potrebuje za gradnjo objektov za potrebe svojih delavcev.
IS je sprejel sklep, da se jim dodeli.
Ad 8.
SOZD GK Kočevje je zaprosila za neodplačen prenos zemljišča na njihovo delovno organizacijo, in sicer parcel št. 5360, 5361, 5368, 5369, 5374/1, 5378 in 5379, vse k. o. Zeljne.
Zemljišče leži v kompleksu kmetijskih zemljišč v k. o. Sela-Že-Ijne in jih SOZD GK potrebuje za oddajo kooperantom.
IS je sprejel sklep, da se jim zemljišče dodeli.
Ad 9.
DO Koteks Tobus Ljubljana je zaprosila za neodplačen prenos zemljišča zaradi izgradnje odkupne postaje v naselju Kočevje, in sicer pare. št. 2194/2, njiva v izmeri 24 a 41 m2.
Na izvršnem svetu SO Kočevje je bilo ugotovljeno, da je prestavitev stare postaje iz strogega centra ter izgradnja nove izven mesta v širšem družbenem interesu.
S tem je sklep utemeljen.
Ad 10.
KS Osilnica je zaprosila za neodplačen prenos zemljišča pare. št. 3520/2 v izmeri 10 a 37 m2 in 4 a, neplodno zemljišče.
Zemljišče potrebuje za dejavnost ob organizaciji kajak-kanu tekmovanj v Osilnici. Zemljišče je privatna last, a ga je lastnik pripravljen odstopiti občini Kočevje. IS SO Kočevje je na seji dne 14. 10. 1986 sprejel sklep, da se zemljišče dodeli.
Kočevje, februar 1987
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora - odsek za urbdnizem in urejanje prostora.
Predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v zvezi z določanjem odškodnine za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet	Predlog odloka
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74), drugega odstavka 40. člena zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80), 2., 7., 8. in 9. člena pravilnika o enotni metodologiji za izračun revalorizirane vrednosti stanovanjske hiše oz. stanovanja (Uradni list SRS št. 13/80) ter 187. člena statuta občine Kočevje, je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne________________sprejela
1.	člen
Poprečna gradbena cena za m2 koristne stanovanjske površine
III.	stopnje opremljenosti, zmanjšana za poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč in za vrednost zemljišča, je znašala na dan 31. 12. 1986 na območju občine Kočevje 172.552,— din.
2.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene iz 1. člena tega odloka, in sicer:
a)	za območje urbanistične zasnove mesta Kočevje 1 %
b)	za ureditvena območja Livold, Željne, Klinja vas, Mahovnik, Breg, Slovenska vas, Stara cerkev, Mlaka, Konca vas, Gorenje, Koblarji 0,8 %
c)	za ostalo območje občine Kočevje 0,6 %.
3.	člen
Poprečni stroški komunalnega urejanja gradbenih zemljišč na območju občine Kočevje za III. stopnjo opremljenosti, znašajo 20 % od poprečne vrednosti za m2 stanovanjske površine.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o
poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 23/86).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 35-2/79-3/1 Datum:
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja
Obrazložitev:
Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) v 40. členu določa: »Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za 1 m2 stanovanjske površine v družbeni gradnji na območju mesta, naselja mestnega značaja oziroma drugega območja, s tem da ta odstotek ne more biti večji od 1,2 odstotka in ne manjši od 0,6 odstotka.
Odstotek iz prejšnjega odstavka določi vsako leto najpozneje do 31. marca za posamezna območja občinska skupščina z odlokom, upoštevajoč pri tem strukturo cene stanovanjske površine v družbeni gradnji.
Poprečna gradbena cena iz prvega odstavka tega člena ne zajema stroškov urejanja stavbnega zemljišča.
Po podatkih zveze stanovanjskih skupnosti Slovenija je bila poprečna cena m2 stanovanjske površine 31. 6. 1986 150.000,-din. Cena za leto 1986 še ni objavljena, je pa okoli 200.000,- din. Za območje občine Kočevje je bila po podatkih SSS občine Kočevje cena m2 stanovanjske površine v letu 1986 brez stroškov opremljanja stavbnega zemljišča 172.552,— din.
Torej:
cena m2 v letu 1985	123.383,— din
cena m1 2 v letu 1986	172.552,— din
kar je povečanje za 40 %.
V letu 1985 je najnižji možni odstotek, to je 0,6 %, znašal 740,-din, v letu 1986 pa ta odstotek znaša 1035.— din, kar je povečanje za 40 %.
Z ozirom na različne lege in kakovost zemljišč, opremljenost zemljišč s komunalnimi napravami in ostale različne ugodnosti ter v skladu z zakonom,, ki dopušča za določitev odškodnine za m2 zemljišča razpon od 0,6 % do 1,2 %, smo zemljišča razdelili v tri kategorije:
a)	območje urbanistične zasnove mesta Kočevje 1 %, kar znaša m2 1726.— din
b)	primestna naselja 0,8 %, ocena m2 1380,- din
c)	vsa ostala naselja v občini Kočevje-0,6 %, cena m2 1035,— din. Za osnovo so nam bila vsa ostala naselja, ki so dejansko najmanj poseljena, naj slabše komunalno urejena, z naj slabšo infrastrukturo, zato tudi najnižji možni odstotek, to je 0,6 %.
Za primestna naselja glede na zgoraj navedeno 0,8 %, za samo mesto Kočevje za 1 %.
Smatramo, da je takšna razvrstitev upravičena in realna. Glede na rast cen pa smo ugotovili, da za mesto Kočevje ostanemo pri 1 %, saj naj višji možni odstotek, to je 1,2 % od poprečne cene, znaša 2071,- din.
Glede na vse navedeno, lahko ugotovimo, da je cena m2 stanovanjske površine v letu 1986, ki je osnova za izračun vseh ostalih stroškov, pod slovenskim povprečjem, 172.552 proti 200.000 (povprečje SRS).
Možnost, ki jo nudi zakon, od najmanj 0,6 % do največ 1,2 %, pa tudi ne nudi drugačne razdelitve zemljišč (vsaj tri kategorije), pač glede na to, da ne more biti enaka cena na primer na podeželju, v primestnih naseljih ali v samem mestu.
Kočevje, februar 1987
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora - odsek za urbanizem in urejanje prostora
Predlog o določitvi stopnje za združevanje sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv Kočevje, v letu 1987 za zavezance, ki niso sprejeli samoupravnega sporazuma
Predlagatelj: Izvršni svet	Predlog
Na podlagi 5. člena Zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št., 11/79, 23/81, 6/84 in 18/85) in na podlagi 198. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 28/82 in 34/84), je Zbor združenega dela občinske skupščine Kočevje na seji dne ____________sprejel
1.	člen
Temeljne oranizacije združenega dela s področja gospodarstva - .žavezanci za združevanje sredstev rezerv v sklade skupnih rezerv po 1. členu Zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79, 23/81, 6/84 in 18/85), ki do dneva uveljavitve tega odloka niso sprejeli samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje za obdobje 1986 - 1990, vplačajo v letu 1987 v ta sklad sredstva, obračunana po zaključnem računu za leto 1986 po stopnji 2 % od osnove, določene z Zakonom o skladih skupnih rezerv.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objaVi v Uradnem listu SRS. Številka: 402-7/87-9/1
Datum: marec 1987
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r.
Obrazložitev:
Temeljne organizacije združenega dela s področja gospodarstva občine kočevj e so združevale sredstva rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje na podlagi samoupravnega sporazuma, sprejetega v letu 1980, za srednjeročno obdobje 1980 — 1985. Ker samoupravni sporazum o združevanju sredstev rezerv v sklad skupnih rezerv gospodarskih organizacij občine Kočevje za srednjeročno obdobje 1986 - 1990 še ni bil sprejet oz. posredovan v sprejem temeljnim organizacijam združenega dela, je IS SO Kočevje v skladu s 5. členom Zakona o skladih skupnih rezerv (Uradni list SRS, št. 11/79, 23/81, 6/84 in 18/85), predlagal Zboru združenega dela omenjeni odlok v sprejem.
Zavezanci združevanja sredstev v sklad skupnih rezerv na osnovi tega odloka so TOZD, ki so že v preteklem srednjeročnem obdobju združevala tovrstna sredstva.
,	, Komite za družbeni razvoj
in urejanje prostora
Odgovori na delegatska vprašanja
1.	Vprašanje:
Delegacija KS Struge je na Zboru krajevnih skupnosti postavila delegatsko vprašanje oziroma zahtevo, da cestno podjetje pravočasno pluži cesto Mala gora — Struge, in sicer s »klino«, ne pa s plugom, ker se sicer oža širina cestišča.
Odgovor:
Cestno podjetje Novo mesto TOZD VVC KOČEVJE pluži cesto Mala gora — Struge že več zim. Glede na to, da smo v zimi 1985/86 plužili omenjeno cesto krožno, in sicer Mala gora - Struge - Žvirče — Polom - Mala gora, smo ugotovili, da je to slabo, saj. je bilo pluženje samo enosmerno in enkratno.
Zaradi zgoraj navedenih razlogov smo za sezono 1986/87 predvidevali, da se pluži po dvostranskem sistemu, to je: Mala gora -Struge — Žvrče — Struge - Mala gora. S tem sistemom smo dosegli, da se celotna relacija ob vsakem pluženju pluži dvakrat.
S tem se je bistveno izboljšala kvaliteta opravljenega dela.
Pluži se z vlečnim plugom s traktorsko vleko. Smatramo, da je tovrstno pluženje do sedaj bilo uspešno in ga ne moremo spremeniti.
V zvezi z začetkom pluženja bi poudarili, da je praksa v Sloveniji, da se lokalne ceste začne plužiti pri 10 - 12 cm snega, mi pa začenjamo s pluženjem že pri 8 cm snega. Vedeti pa moramo, da je plužna hitrost 4 — 5 km na uro. Ker med časom pluženja sneg še pada, se zgodi, da ga na koncu plužne smeri zapade tudi 40 — 50 cm.
Upamo, da bo delegacija KS Struge z našim odgovorom zadovoljna, veselilo pa bi nas, da bi bili zadovoljni tudi z opravljenim pluženjem.
Cestno podjetje n	Novo mesto
TOZD Vzdrževanje ,	_ in varstvo cest
Kočevje
2.	Vprašanje:
Delegacija KS Ivan Omerza postavlja naslednje delegatsko vprašanje:
Zakaj še do danes ni realiziran sklep o izvedbi ureditvenega načrta, ki zajema tudi cestno prometno varnost za KO Livold. SIS za komunalne in cestno dejavnost bi moral sklep realizirati do decembra 1985.
Odgovor:
Ureditveni načrt za Livold je bil pravočasno naročen pri najugodnejšemu ponudniku, to je Projektivnem biroju IBT Ljubljana. Ker se izvajalec načrta ni držal roka za izvedbo, smo večkrat posredovali, vendar v 1986. letu ni uspel naloge končati.
Samoupravna interesna skupnost za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje
3.	Vprašanje delegacije KS Draga — Zbor krajevnih skupnosti: V podružnični osnovni šoli Podpreska je učna snov učencem premalo obrazložena. Učenci nimajo zadovoljivega znanja za nadaljnje šolanje v srednjih in višjih šolah.
Odgovor:
V podružnični osnovni šoli Podpreska je organiziran pouk za učence od 1. do 8. razreda v kombinacijah, in sicer L, 2. in 3. razred v enem oddelku, 4., 5. in 6. razred v drugem oddelku in 7. in 8. razred v tretjem oddelku. Takšna organizacija pouka je potrebna zaradi manjšega števila otrok, ki se giblje že več let okoli 30 učencev za vse razrede. Delo v oddelku je organizirano tako, da učitelj istočasno poučuje učence treh oz. dveh razredov. Neposrednega dela z učenci je torej le 1/3 pedagoške ure. Ostali del pedagoške ure so učenci individualno zaposleni z izdelavo nalog oziroma s samostojnim učenjem. Kljub kombinaciji 3 razredov v istem oddelku pa je zaradi manjšega števila učencev možno več individualno delati s posameznikom v primerjavi z oddelki, kjer je po 32 učencev. Takšna organizacija dela zahteva maksimalen napor učitelja in samostojno ustvarjalno delo učencev. Pri takšni organizaciji je težaven pouk na predmetni stopnji, posebej pri naravoslovnih predmetih - fizike, kemije, spoznavanje narave, biologije, za kar bi bile potrebne še psecialno opremljene učilnice, ki pa jih v šoli ni — cena opreme je precej visoka, izkoriščenost pa glede na število učencev majhna. Učencem 7. in 8. razreda omogočimo delo v fizikalnem in kemijskem laboratoriju, tako da jih enkrat letno vključimo v eksperimentalno delo na centralni šoli pod vodstvom strokovnjakov. Na šoli poučujejo 3 učitelji — 2 učitelja razrednega pouka in 1 gimnazijski maturant (študij PA ob delu). Neustrezno zasedene delokroge na šoli redno razpisujemo. Ob takšni organizaciji pouka morajo ti učitelji poučevati vse predmete v vseh razredih, kar je posebej težavno na predmetni stopnji. Poleg takšne organizacije pouka (kombinacija pouka treh razredov v enem oddelku, opremljenost šole, strokovna zasedenost predmetnega pouka) v veliki meri vpliva na uspeh učencev tudi njihova prizadevnost in skrb staršev za redno delo in vzgojo otroka.
Po podatkih Skupnosti za zaposlovanje, ki spremlja uspešnost učencev v usmerjenem izobraževanju, so bili vsi učenci iz te šole, ki so vključeni v to izobraževanje, uspešni. Kljub nekoliko težjim pogojem za pridobitev osnovnošolskega znanja to učenci nadomeščajo z navadami samostojnega dela. Čeprav je namreč delo v šoli, katerega sestavni del je tudi razlaga, pomemben pogoj za pridobitev znanja, pa žal ni edini, pridobivanje znanja je namreč odvisno od posameznika. Še tako dobra razlaga namreč ne more nadomestiti samostojnega učenja in hotenja, da se razložena snov osvoji in utrdi.
Pedagoški delavci in delegati občinske izobraževalne skupnosti se zavedamo težav, pri organizaciji dela v podružnični šoli Podpreska, težav v opremljanju in strokovni zasedenosti pouka na predmetni stopnji ter njihovega vpliva na kvaliteto vzgojnoizobra-ževalnega dela. Glede na število učencev in družbeni racionalnosti, smo že večkrat predlagali prešolanje učencev predmetne stopnje na osnovno šolo v Loškem potoku, kjer so pogoji šolskega ' dela boljši. Ta predlog je bil ponovljen v gradivu »Analiza obstoječega stanja na nerazvitih območjih v občini Kočevje« (Delegatska priloga št. 7, z dne 16. 12. 1986, na strani 24).
OŠ Kočevje
Poročilo podružnične šole Podpreska:
Vključevanje v nadaljnje šolanje učencev od šol. leta 1972/73 do šol. leta 1984/85:
Osmi razred je končalo skupaj 54 učencev.
1.	od teh so nadaljevali šolanje v sr. šoli 63 %-uspešno končali 1 letnik - 60 % neuspešno — 36 %
2.	po končanem osn. šolanju se je zaposlilo - 13 %
šolanja niso nadaljevali po lastni želji, čeprav so bili že sprejeti v nadaljnje programe in zagotovljene štipendije za šolanje.
3.	V SKR. program je bilo vpisanih 24 % učencev
Šolanja ni končalo 3 % učencev (slabši uspeh so imeli že v osnovni šoli).
Mnenja smo, da očitki, da se učenci z našega področja ne morejo uspešno vključevati v nadaljnje šolanje, nikakor ne drže. C\ tem smo razpravljali s starši tudi na roditeljskem sestanku 20. januarja 1987. V pripombah so izrazili željo po organiziranju več dejavnosti, ki bi zaposlovale otroke po končanem pouku. Učitelji smo se trudili, da smo v težkih delovnih razmerah (neprimerna Stavba, slaba prometna povezava z občinskim središčem, vedno v denarnih stiskah, v gospodarsko in kulturno manj razvitem podeželskem področju, v okolju s slabšo izobrazbeno in socialno strukturo prebivalcev) poskrbeli za nadaljnje šolanje in zaposlitev učencev, in s pomočjo združenega dela, brez kakršnekoli pomoči DS, uredili edino športno igrišče v KS, omogočili brezplačno šolo v naravi, nabavili vlečnico, uvedli dejavnosti kot na primer računalništvo, ki jim bodo koristile pri šolskem delu in preživljanju prostega časa. Zavedamo se, da je šola del kraja, pomembna za ohranitev že tako zapuščenih vasi.
Vodja šole: Neda Klun
Odgovor Zavoda SRS za šolstvo:
V zvezi s podružnično šolo Podpreska bi bilo dobro ponovno razmišljati o predlogu prešolanja učencev predmetne stopnje na osnovno šolo v Loškem potoku) kjer bi učenci imeli boljše pogoje za delo. V kolikor se ta predlog ne bo realiziral, bo potrebno na šoli v Podpreski izboljšati pogoje za delo, kajti prenova osnovne šole zahteva ustvarjalnega učenca. To pa pomeni, da bo potrebno organizacijo pouka spremeniti, posebej pri naravoslovnih predmetih. Praktične vaje enkrat ali večkrat na leto na matični šoli niso rešitev, ker je s tem razbita kontinuiteta teoretičnega-in praktičnega dela -obravnavane snovi. Za izboljšanje kvalitete pouka v nižjih razredih bi organizirali pouk v zamiku.
Predstojnik: Stane Jeraj
4.	Vprašanje delegata na Družbenopolitičnem zboru:
Kako vodstvo OŠ in Zavod za šolstvo SRS ocenjujeta celodnevno šolo, posebej ali taka oblika daje rezultate? Vprašanje se nanaša na celodnevni pouk v osnovni šoli Stara cerkev.
Odgovor:
O upravičenosti, metodah in oblikah dela v celodnevni organizaciji pouka v osnovni šoli (celodnevna osnovna šola — COŠ) je bilo v strokovni pedagoški literaturi in poljudni periodiki že veliko napisanega. Znane so nam pozitivne in negativne strani tega dela, ki pa v različnih okoljih in pogojih dela (sociokulturno okolje, zaposlenost staršev, prostorski pogoji šole itd.) različno izstopajo. Delo celodnevne šole v Stari cerkvi je bilo večkrat analizirano in ocenjeno. Čfeprav so ugotovitve parcialne, jih lahko združimo:
a)	dobre izkušnje in ugotovitve:
—	v času odsotnosti staršev dopoldan, so učenci v šoli in organizirano delajo od 7.30 do 14.30 ure, ko se starši vračajo iz dela v dopoldanski izmeni,
—	skrb za vsakodnevne naloge učenca po rednem pouku prevzame šola,
—	učenci imajo več interesnih dejavnosti,
—	učni uspeh učencev je nekoliko boljši kot je povprečje razredne stopnje na celi šoli (v šolskem letu 1985/86 za 1,54 %).
b)	slabe strani
—	učenci so pri nadaljevanju šolanja na predmetni stopnji manj samostojni, težje organizirajo svoje delo, pri tem pa jim starši manj pomagajo, kar vpliva na učni uspeh,
—	obremenjenost učencev je večja kot pri poldnevni organizaciji pouka,
—	utrujenost učencev v COŠ je večja zaradi' močnejše obremenitve z delom v šoli in zaradi pomanjkanja prostora (revija »Vzgoja in izobraževanje št. 5/86, str. 7: Obremenjenost učencev v osnovni šoli) za samostojno učenje, interesne dejavnosti ter rekreativno dejavnost,
—	ker delo v oddelku poteka za vse učence v istem prostoru, prevladuje tudi pri interesnih dejavnostih, samostojnem učenju itd., frontalna oblika dela,
—	zaradi nekaterih prej omenjenih težav opažamo padec motivacije učencev in učiteljev za delo v COŠ.
V šolskem letu 1985/86 je bilo v COS Stara cerkev, ki je edina osnovna šola s celodnevno organizacijo dela v občini (razen COŠ Ljubo Šercer, ki dela po prilagojenem programu), vključenih 103 učencev ali 5,6 %, kar je v deležu med najmanjšimi v SR Sloveniji. Prostorski pogoji — prostori za individualno delo, zunanje površine z urejenimi igrišči, neprimerna telovadnica, prostori za delo interesnih dejavnosti, zelo stara stavba, ki zahteva veliko sredstev za vzdrževanje, se od ustanovitve COŠ niso izboljšali in jih ocenjujemo kot neprimerne.
Osnovna šola Kočevje
Odgovor Zavoda SR za šolstvo:
Kar zadeva celodnevno šolo, je treba obravnavati vsak primer posebej. Na osnovi upoštevane specifike okolja, mnenj staršev in temeljite analize prednosti in slabosti celodnevne šole v konkretnem primeru, se lahko odloči o obliki organizacije življenja in dela šole.
Predstojnik: Stane Jeraj
5.	Vprašanje:
Ugotovljeno je, da je Ljubljansko gledališče odpovedalo nastope v Seškovem domu, zaradi slabo vzdrževanega odra, ki ne omogoča varnega nastopa. Sprašujemo, ali je po tej ugotovitvi nastop akterjev ob raznih proslavah varen?
(Delegacija ZD Kočevje)
Odgovor:
Po nalogu IS SO Kočevje sta v Šeškpvem domu opravila inšpekcijski ogled inšpektor dela in požarni inšpektor, ki sta ugotovila naslednje:
Zunanji videz objekta kaže, da je v slabem stanju tako fasada kot tudi streha. Električne instalacije so stare in ne zagotavljajo
varne uporabe. Objekt ni opremljen z varnostno osvetlitvijo v primeru izpada električne energije. Največjo nevarnost za zdravje in življenje nastopajočih pa predstavljajo dvižni mehanizmi za delo s kulisami. Glede na omenjene pomanjkljivosti bi bilo potrebno objekt temeljito sanirati, in s tem zagotoviti varno uporabo.
IS je do navedene zadeve zavzel naslednje stališče:
Že vrsto let se nam pojavlja v občini Kočevje vprašanje uporabe stavbe Šeškovega doma. Kot je znano, se v stavbi opravlja stalna muzejska dejavnost ter občasno prireditve, ob svečanih priložno'-stih. Že nekaj časa pa ni v njem nobene druge dejavnosti, predvsem zaradi tehničnih pogojev za varno prirejanje različnih prireditev (gledališka dejavnost, glasbena dejavnost ipd).
Glede na znano dejstvo o osiromašeni kulturni dejavnosti v občini Kočevje IS SO Kočevje smatra, da bi morali z ustrezno sanacijo zagotoviti vsaj minimalne tehnične pogoje za varno izvajanje zgoraj navedenih prireditev. Govorimo namreč o fazni sanaciji objekta, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev:
-	prva faza naj bi obsegala dela, ki bi nudila minimalne tehnične pogoje za opravljanje vseh vrst prireditev,
—	druga faza pa naj bi obsegala temeljito sanacijo objekta in eventualno njegovo razglasitev za kulturni spomenik.
Prav pri drugi fazi pa marsikatere stvari še niso razčiščene, to je od same funkcije objekta, virov financiranja, nosilca investicije itd. Vsekakor pa smatramo, da bi v srednjeročnem obdobju 1991-1995 morali to investicijo zajeti v plan kulturne skupnosti SRS kot nacionalen projekt, vezan na 50-letnico Zbora odposlancev. Seveda pa do tega obdobja ne moremo pustiti stavbo nadaljnji neaktivnosti.
V cilju saniranja Šeškovega doma je IS že naročil pri DO SGP ZIDAR popis del s predračunom za minimalno tehnično sanacijo Šeškovega doma, kar bi omogočilo odvijanje raznih prireditev, ter popis del s predračunom za celotno sanacijo objekta s predpostavko, da bo njegova funkcija ostala tudi dolgoročno nespremenjena.
Izvršni svet: SO Kočevje
Predlog odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1987
Predlagatelj: Izvršni svet SO Kočevje	Predlog
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št.. 39/74 in 4/78) ter 187. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82, 34/84 in 47/86) je skupščina občine Kočevje na seji
zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne________
sprejela
ODLOK
o proračunu občine Kočevje za leto 1987
1.	člen
S proračunom občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje splošnih družbenih potreb v občini Kočevje
2.	člen
Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1987	din
znašajo	692.156.623
in se razporedijo:
-	za razporeditev po posebnem delu proračuna	685.687.023
—	za tekočo proračunsko rezervo	6.469.600
Pregled prihodkov in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki
je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
Sredstva nad dovoljenim obsegom proračunske porabe po proračunu za leto 1987 se bodo razporejala za namene, določene z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Šloveniji v letu 1987 in izločala na posebno partijo proračuna občine.
3.	člen
Od vseh tekočih prihodkov občinskega proračuna v letu 1987 se 1 % sredstev izloča v sredstva rezerv občinskega proračuna.
4.	člen
Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet).
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom glede na gibanje prihodkov med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali posebnim aktom Skupščine občine Kočevje
ali njenega izvršnega sveta ni določeno drugače. Izvršni svet sme, če nastanejo pri izvajanju nalog nepredvidene težave, ali če se odloči za varčnejšo ali bolj smotrno porabo sredstev, spremeniti namen in višino sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O tem mora obvestiti občinsko skupščino in predlagati ustrezno spremembo proračuna.
5.	člen
Upravni in drugi državni organi, strokovne službe in organizacije pridobivajo sredstva za delo, primerno načelom svobodne menjave dela na osnovi ovrednotenega programa dela za leto 1987 in v okviru razpoložljivih sredstev.
Sredstva, ki jih delavci upravnih organov, strokovnih služb in organizacij pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti, se zagotavljajo v skladu s sprejetimi dogovori. V primeru, da se bodo osebni dohodki v gospodarstvu občine med letom povečali nad načrtovano rastjo, bo skupščina občine z rebalansom proračuna zagotovila dodatna sredstva za povečanje osebnih dohodkov. Uporabniki proračunskih sredstev obračunavajo amortizacijo za osnovna sredstva v letu 1987 v višini razpoložljivih sredstev ter v skladu z zakonskimi določili.
6.	člen
Uporabniki morajo sredstva, ki jih prejmejo iz občinskega proračuna, uporabljati za namene, za katere so jim dana, skladno s predpisi, dogovori oziroma sporazumi o njihovi uporabi.
7.	člen
Uporabniki proračunskih sredstev morajo organizirati izvrševanje del in nalog iz svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim določena s tem proračunom. Uporabniki ne smejo na račun občinskega proračuna prevzemati obveznosti, ki bi presegle zneske, določene za leto 1987, razen če se s posebnim aktom oziroma dogovorom občinske skupščine ne določi drugače.
8.	člen
Prihodki, ki jih ustvarijo s svojo dejavnostjo upravni organi ter prihodki, ki jih ustvari Temeljno sodišče Ljubljana - Enota Kočevje in občinski sodnik za prekrške so dohodek občinskega proračuna, razen če se s posebnim sklepom izvršnega sveta ne določi drugače.
9.	člen
Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi nerazporejenih prihodkov (tekoče proračunske rezerve) in o uporabi sredstev rezerv za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS. Sredstva rezerv se smejo uporabiti največ do višine 50 % zbranih sredstev. Izvršni svet je tudi pooblaščen, da odloča, o prenosu sredstev med posameznimi po-, stavkami proračuna.
10.	člen	‘
Za azkonito in smotrno uporabo sredstev, ki so odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren funkcionar, ki vodi upravni ali drug državni organ, strokovno službo ali organizacijo oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec.
11.	člen
Oddelek za občo upravo občine Kočevje spremlja pri proračunskih porabnikih porabo sredstev, ki so jim zagotovljena iz občinskega proračuna in po potrebi predlaga izvršnemu svetu sprejem ustreznih ukrepov. V primeru, da proračunski prihodki med letom ne pritekajo enakomerno, odloča izvršni svet 0 začasni omejitvi sredtsve.
12.	člen
Odredbodajalec za sredstva občinskega proračuna je predsednik izvršnega sveta oziroma član izvršnega sveta, ki ga pooblasti izvršni svet.
13.	člen
Prihodki in odhodki, Jci so bili doseženi na podlagi odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kočevje za čas od 1. januarja do 31. marca 1987, so sestavni del občinskega proračuna za leto 1987.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1987 dalje.
Številka: 400-5/87-5/1	Predsednik
Kočevje, februar 1987	Skupščine občine Kočevje
Stane ing. Letonja
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Kočevje za leto 1987
VRSTA PRIHODKA		Znesek ‘	Indeks
	Realizacija 1986	Plan 1987	87:86
0 Prenešena sredstva	7.862.100	18.859.623	240
1 Davek iz osebnih dohodkov	318.414.656	435.500.000	137
2 Prometni davek	130.674.812	184.600.000	142
3 Davek na doh. od premoženja	16.240.088	19.500.000	121
4 Takse	10.196.788	14.300.000	141
5 Prihodki po poseb. predpisih	6.591.163 ■	9.000.000	137
6 Prihodki upravnih organov	13.261.413	10)397.000	79
Skupaj prihodki	503.241.020	692.156.623	138
SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV	Znesek		Indeks
	Realizacija 1986	Plan 1987	87:86
01 Dejavnost organov DPS	376.053.004	542.298.000	144
02 Dejavnost LO	15.919.000	20.6953)00	130
03 Dejavnost DPO in društev	26.833.082	40.649.500	152
04 Negospodarske investicije	651.083	680.000	105
05	Dejavnost krajevnih skup. 06	Socialno in zdravst. varstvo	6.994.000	9.092.000	130
(občinske, priznavalnine) 07 Komunalna dejavnost	32.055.556	44.909.900	141
(Vzdrž. spomenikov NOB)	450.000	585.000	130
08	Sofinanciranje 09	Tekoča proračunska rezerva	1.082.980	1.185.000	110
in obvez, iz prejšnjih let	14.368.022	25.329.223	176
10 Izločena sredstva	9.974.670	6.733.000	68
Skupaj odhodki	484.381.397	692.156.623	143
Obrazložitev
Predlog proračuna občine Kočevje za leto 1987 je pripravljen na podlagi predloga družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1987. S tem dogovorom se udeleženci zavezujejo, da se bo obseg sredstev za splošno porabo v občinah usklajeval na osnovi tromesečnih
podatkov o porastu nominalnega dohodka gospodarstva SR Slovenije, korigiranega s stopnjo realnega porasta dohodka, kot je predvideno v resoluciji o uresničevanju družbenega plana SR Slovenije v letu 1987. Tudi vsi ostali kriteriji za izračun obsega dogovorjene porabe se bodo upoštevali po prvem izračunu dohodka. Tako bo že prvi rebalans proračuna v maju.
Do ugotovitve rasti doseženega dohodka na ravni SR Slovenije se dogovorjena poraba občin oblikuje upoštevajoč štirikratni obseg porabljenih sredstev proračunskih porabnikov v zadnjem tromesečju leta 1986.
V zadnjem tromesečju je poraba proračuna občine Kočevje znašala:
168.324.343 din x 4 = 673.297.000. K temu prištejemo še prene-šena sredstva v višini 18.859.623 din, tako da znaša okvirna dogovorjena poraba za občino Kočevje za 1987. leto 692.156.623 din.
Do take višine prenešenih sredstev oziroma ostanka sredstev po proračunu za leto 1986 je prišlo zaradi korekcije osnove dogovorjene porabe občine s strani Republiškega sekretariata za finance 31. 12. 1986.. Osnova dogovorjene porabe za občino Kočevje se je tako povečala od 460.118.000 din pa 470.118.000 din. Poleg tega pa je uprava Za družbene prihodke opravila izterjavo nad 95 % in s tem ustvarila 13.376.000 din sredstev nad obsegom, ki se všteva v dogovorjeno porabo. Ker pa so to sredstva »od davkov občanov«, se po dogovoru o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1986 ne vštevajo v obseg omejenih prihodkov. S prilivi prihodkov proračuna občine v letu 1986 ni bilo ustvarjenih viškov, ki bi se po dogovoru morali izločati na posebno partijo. Prenešena sredstva so se po predlogu Izvršnega sveta z dne 26. 2. 1987 razdelila posameznim porabnikom glede na nerealizirane zahtevke do proračunskih sredstev za leto 1986 in so v bilanci prikazana kot obveznost iz prejšnjih let. Tako razdeljena sredstva so tudi prišteta k osnovi za določitev sredstev za leto 1987.
Ocena prihodkov izhaja iz realizacije prihodkov do 31. 12. 1986 ter povečanja splošne porabe za ugotovljeni odstotek. Dokler ne bo na nivoju federacije razrešeno vprašanje posameznih virov proračuna — prometni davek, davek iz osebnega dohodka — so ti viri še vedno predvideni med prihodki.
Pri razdelitvi prihodkov se je pri vseh tistih proračunskih porabnikih, ki se finacirajo izključno iz občinskega proračuna in v celoti iz teh sredstev pokrivajo tudi osebne dohodke, upoštevalo povečanje z indeksom 136 na osnovo, kateri so prišteta sredstva razdeljena v februarju letošnjega leta kot obveznost za leto 1986. Indeksi povečanja so zato pri posameznih porabnikih različni in znašajo od 136 (pri pravosodnih organih, ki so jim bila v letu 1986 v celoti priznana sredstva po razdelilniku Republiškega sekretariata za finance) do 152 pri občinskem štabu Teritorialne obrambe.
Posameznim porabnikom v okviru postavke »Dejavnost organov DPS« je predlog razdelitve sredstev sledeč:
-	Upravni organi	284.936.000	din
-	Skupščina in IS	131.486.000	din
-	Postaja milice Kočevje	16.769.000	din
-	Občinski sodnik za prekrške	13.120.000	din
-	Temeljno sodišče Ljubljana—Enota Kočevje	57.695.000 din
-	Temeljno javno tožilstvo Ljublj. - Enot. Koč.	8.941.000 din
-	Občinsko javno pravobranilstvo Ljubljana	2.483.000 din
-	Sodišče združenega dela v Ljubljani	4.080.000	din
-	Družbeni pravobranilec samoupravljanja	7.228.000	din
-	Občinski štab TO	15.560.000	din
Pri postavki »dejavnost družbeno političnih organizacij« so
sredstva za funkcionalne odhodke razdeljena po posamezni DPO:
-	OK ZKS Kočevje (za delno kritje materialnih
stroškov)	490:000	din
-	OK SZDL Kočevje	18.719.000	din
-	OK ZSMS Kočevje	-	12.000.000 din
-	OO ZZB NOV Kočevje	7.000.000 din
-	OO ZRVS Kočevje	1.200.000 din
Pri tistih porabnikih, ki jim proračun ni edini vir financiranja, se
sredstva povečujejo z indeksom 130.
V sredstva rezerv se izloča v skladu z Zakonom o financiranju splošnih družbenih potreb v DPS 1 % sredstev od tekočega priliva. Z odlokom o proračunu za leto 1987 ne predvidevamo več izločanja iz sredstev proračuna v sredstva blagovnih rezerv, ker se z prispevkom 0,15 % iz brut to osebnih dohodkov zbere za potrebe blagovnih fezerv dovolj sredstev, med tem ko sredstva proračuna ne zadoščajo za pokrivanje potreb vseh uporabnikov.
Predlog proračuna je uravnovešen, kar pomeni, da so prihodki enaki odhodkom, vendar so zahtevki posameznih porabnikov za 50.000.000 večji.
Predlog proračuna, ki ga predlagamo zboroma v sprejem, je bil dokončno oblikovan in usklajen na seji Izvršnega sveta SO Kočevje 26. 2. 1987. Pri oblikovanju predloga je Izvršni svet sprejel naslednja stališča oziroma sklepe:
1.	Izvršni svet ugotavlja, da je predlog proračuna občine Kočevje za leto 1987 v okviru DPS sprejemljiv, vendar z republiškim dogovorom opredeljena rast oziroma obseg dogovorjene porabe ne zadošča za pokrivanje vseh potreb posameznih porabnikov.
2.	Porabniki proračunskih sredstev se morajo pri uporabi le-teh obnašati racionalno in jih koristiti v skladu z dogovorjenimi programi dela.
3.	Z medletnimi spremembami proračuna se bo prioritetno zagotavljalo sredstva za osebne dohodke do višine rasti le-teh v gospodarstvu. Uporabniki proračunskih sedstev pa morajo upoštevati elemente, ki izhajajo iz boljšega in produktivnejšega dela.
Kočevje, februar 1987
Gradivo pripravila Majda Lindič
načelnik oddelka za občo upravo
Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet	PREDLOG
Na podlagi 1. in 4. člena zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65, 12/69, 7/70 in 7/72) in 195. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne________sprejela
1.	člen
V odloku o komunalnih taksah v občini Kočevje (objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 7/72) se prvi odstavek tarifne številke 3 spremeni, tako da se glasi:
- za začasno bivanje turistov in potnikov v gostilnah, prenočiščih in zasebnih turističnih sobah se v občini Kočevje plačuje turistična taksa v znesku:
— za domače goste 150 din po osebi na dan — za tuje goste 300 din po osebi na dan
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1988 dalje.
Številka: 423-5/72-9/1 Datum:
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja
Obrazložitev:
Z zakonom o komunalnih taksah so občinske skupščine občine pooblaščene, da z odlokom določajo višino turistične takse na svojem območju. Sprememba turistične takse se sprejme do 31. marca tekočega leta za naslednje leto. V skladu z družbenim dogovorni o namenski porabi turistične takse v SR Sloveniji je odbor udeležencev tega dogovora oblikoval enoten predlog turistične takse za leto 1988, in sicer:
I.	kategorija (kraji z največjim turističnim prometom in urejeno turistično infrastrukturo, kot so: Bled, Ljubljana, Portorož):
—	za domače goste: 250,00 din
—	za tuje goste:	500,00 din
II.	kategorija (urejeni turistični kraji: Ankaran, Bohinj, Bovec Celje, Čatež ob Savi, Dobrna, Dolenjske Toplice, Izola, Kamnik, Kranjska gora, Lipica, Maribor, Nova Gorica, Otočec, Piran, Postojna, Radovljica, Rogaška Slatina, Radenci, Šmarješke Toplice, Titovo Velenje):
—	za domače goste: 200,00 din
—	za tuje goste:	400,00 din
III.	kategorija (ostali kraji):
—	za domače goste: 150,00 din
—	za tuje goste:	300,00 din.
Kočevje, januarja 1987
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora Odsek za plan in analize
Odlok o določitvi namena uporabe prostorov v centru mesta Kočevje za določene vrste poslovnih dejavnosti
Predlagatelj: Izvršni svet	OSNUTEK
Na podlagi 4. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74), 54. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82, 36/82 in 18/84) in 196. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ______________ sprejela
L člen
Za uresničitev ciljev dolgoročnega programa razvoja drobnega gospodarstva v občini Kočevje se s tem odlokom določijo stavbe in prostori v določenih ulicah ali delih ulic v mestu Kočevje, ki bodo namenjeni za poslovno dejavnost s področja drobnega gospodarstva ter način oddajanja teh prostorov uporabnikom.
2.	člen
Spremeni se namen uporabe stavb oz. delov stavb, tako da se iz stanovanjskih namenijo za poslovno dejavnost, v naslednjih ulicah v Kočevju:
—	Trg zbora odposlancev 8 — stavba
—	Trg zbora odposlancev 10 — stavba
—	Trg zbora odposlancev 12 — stavba
—	Trg zbora odposlancev 14 - stavba
—	Trg zbora odposlancev 16 — stavba
—	Trg zbora odposlancev 18 - stavba
—	Trg zbora odposlancev 39 — pritličje
—	Trg zbora odposlancev 76 - pritličje
—	Ljubljanska cesta 1 — pritličje
—	Ljubljanska cesta 8 — pritličje
—	Ljubljanska cesta 26/a — pritličje
3.	člen
Poslovni prostori, pridobljeni na način iz prejšnjega tega odloka, se namenijo za opravljanje storitev in izdelovanje izdelkov za neposredne potrebe občanov in drugih potrošnikov.
Prednost pri pridobitvi poslovnega prostora imajo obrtne in druge dejavnosti, ki se v skladu z opredelitvami dolgoročnega programa razvoja drobnega gospodarstva v občini Kočevje uvrščajo med deficitarne dejavnosti.
Glede na naravo dela imajo poleg kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena prednost pri pridobitvi poslovnega prostora dejavnosti, ki:
—	bodo z ureditvijo poslovnega prostora vplivale na izboljšanje estetskega videza stavbe oz. ulice;
—	ne bodo povzročale hrupa, onesnaženja zraka in okolice ter motenj v prometu.
4.	člen
Poslovni prostori seN bodo oddajali v najem uporabnikom za opravljanje določene poslovne dejavnosti na podlagi javnega natečaja, ki ga objavi komite za družbeni razvoj in urejanje prostora občine Kočevje.
Natečaj mora vsebovati zlasti naslednje:
—	lokacijo in površino prostora;
-- namen uporabe prostora z navedbo poslovne dejavnosti;
—	morebitne posebne pogoje za ureditev in način uporabe poslovnega prostora;
—	rok trajanja natečaja, ki ne sme biti krajši od 15 dni. Podrobnejša opredelitev poslovne dejavnosti, ki jo vsebuje
natečaj, določi Izvršni svet občinske skupščine Kočevje v okviru kriterijev iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Najemno pogodbo z uporabnikom poslovnega prostora sklene Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje-po predhodnem mnenju Krajevne skupnosti Kočevje — mesto in upravnega organa za urejanje prostora občine Kočevje.
6.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 36-4/87-9/6 Datum: 19: 2. 1987
Predsednik
Skupščine občine Kočevje:
Stane ing. Letonja
Obrazložitev:
Z dolgoročnim programom razvoja drobnega gospodarstva v občini Kočevje je ugotovljeno, da je eden izmed pomembnih zaviralnih dejavnikov v razvoju drobnega gospodarstva pomanjkanje poslovnih prostorov. Poseben problem so storitvene dejavnosti, ki morajo biti glede na naravo dela in potrebe potrošnikov po lokaciji čimbolj dostopne potrošniku. Obenem so to dejavnosti, ki so po dohodku praviloma nizko akumulativne. Zato je za njihov razvoj pomembna pridobitev družbenega najemnega poslovnega prostora, ker so možnosti za nakup ali gradnjo minimalne. V skladu z ukrepi v programu razvoja drobnega gospodarstva naj se v ta namen zagotovijo možnosti za pridobitev poslovnih prostorov v obstoječih stavbah mestnega jedra v Kočevju, s tem da se postopoma izpraznijo zlasti pritlični prostori in s potrebnimi adaptacijskimi deli usposobijo za določene poslovne dejavnosti. Seznam takih prostorov je izdelan v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Kočevje - mesto in Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine Kočevje. Na podlagi tako pridobljenih podatkov in predhodnih razprav je izdelan tale qsriutek odloka o določitvi namena uporabe prostorov v centru mesta Kočevje za določene vrste poslovnih dejavnosti. S sprejemom odloka bo občinska skupščina določila:
-	da se spremeni namen uporabe prostorov in se tako pridobljeni poslovni prostori v določenih stavbah smejo uporabljati samo za določene poslovne dejavnosti;
-	kriterije za uporabo poslovnih prostorov in način oddajanja, pri končni izbiri uporabnika pa se v okviru določenih kriterijev predvideva soodločanje krajevne skupnosti in upravnega organa za urejanje prostora.
Kočevje, februarja 1987
Komite za družbeni razvoj -	in urejanje prostora
Osnutek odloka o spremembi odloka o družbeni kotroli cen v občini Kočevje
Predlagatelj: Izvršni svet	PREDLOG
Na podlagi 14. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84, 43/86 in 71/86), 5. člena zakona o družbeni kontroli cen (Uradni list SRS, št. 9/85) in 196. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne_______________
sprejela
1.	člen
V	odloku o družbeni kontroli cen v občini Kočevje (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 18/85) se peti člen spremeni, tako da se glasi:
»Za zagotovitev sodelovanja in usklajevanja pobud, predlogov in stališč upravnih organov in drugih nosilcev družbene kontrole cen: organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter skupnosti, organiziranih potrošnikov, družbenopolitičnih organizacij, gospodarske zbornice in drugih splošnih združenj se določi komite za družbeni razvoj občine Kočevje (v nadaljevanju besedila: komite).
Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ za cene, mora brez odlašanja obravnavati pobudo, oceno, stališče, mnenje ali predlog komiteja,, ter o njih zavzeti »stališče. Če predloga komiteja ne sprejme/obvesti o razlogih, zaradi katerih jih ni sprejel, Izvršni svet občinske skupščine Kočevje.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 38-3/85-9/6 Datum:'20. 2. 1987
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane ing. Letonja -
Obrazložitev:	.
V	maju 1985 je občinska skupščine Kočevje sprejela odlok o družbeni kontroli cen v občini Kočevje, usklajen z veljavnimi predpisi s področja družbene kontrole cen (zvezni zakon o sistemu družbene kontrole cen, republiški zakon o družbeni kontroli cen). S tem odlokom je prenehala delovati Skupnost za cene, tako na zvezni, republiški kot tudi občinski ravni, pristojnosti občinskega upravnega organa za cene pa so po takratni organizaciji upravnih organov spadale na oddelek za gospodarstvo. Ker pri tem oddelku
ni deloval ustrezen kolegijski organ, smo za usklajevanje dela med posameznimi nosilci družbene kontrole cen s 5. členom odloka predvideli ustanovitev sveta za cene (analogno urediti na zveznem nivoju). V letu 1986 je bila izvršena sprememba organizacije upravnih organov in pristojnosti upravnega organa za cene so vključene med naloge odseka za plan in analize pri Komiteju za družbeni razvoj in urejanje prostora.
S tem so dane možnosti, da se pristojnosti predvidenega sveta za cene prenesejo na kolegijski organ — komite za družbeni razvoj občine Kočevje in ni potrebe po ustanovitvi posebnega sveta za cene, kot je na nivoju naše republike in v večini slovenskih občin urejeno že od leta 1985.
Kočevje, februarja 1987
Komite za družbeni razvoj in urejanje prostora Odsek za plan in analize
Predlog odloka o javnem redu in miru v občini Kočevje
PREDLOG
Na podlagi 3., in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in 42/85) in 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ___________
sprejela
I. Splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo občanov in premoženja, za zavarovanje javnega reda in miru, zunanjega videza mesta in naselij ter zelenih površin in ukrepi za zavarovanje živali v občini Kočevje.
2.	člen
Občani so dolžni uravnavati svoje življenje in delo tako, da ne motijo, vznemirjajo ali ovirajo drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogrožajo njihovega zdravja ali premoženja, da spoštujejo družbeno disciplino in javno moralo, da skrbijo za dostojen videz svojega kraja in da ne opuščajo ali opravljajo dejanj, ki so po tem odloku obvezna oziroma prepovedana.
Starši in skrbniki, ki jim je zaupano varstvo in vzgoja mladoletnikov, so odgovorni za prekrške, ki jih storijo mladoletniki, če so prekrški posledice njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
II. Varstvo reda, miru in družbene discipline
3.	- člen
Vodja javnega shoda, oziroma vodja javne prireditve na javnem shodu in javni prireditvi (v nadaljnem besedilu: prireditev) in poslovodja ali druga odgovorna oseba oziroma zasebni gostinec v gostinskem lokalu so dolžni:
1.	poskrbeti, da se odstranijo osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane;
2.	poskrbeti, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač;
3.	poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih;
4.	zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa;
5.	poskrbeti za parkirne prostore in red ter varnost na njih;
6.	po končani prireditvi prireditveni prostor očistiti in odstraniti postavljene objekte in ostale predmete;
4.	člen
Kartanje in igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu lahko prepove za notranje zadeve pristojen občinski upravni organ (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), če ugotovi, da je to potrebno za izboljšanje razmer na področju javnega reda in miru.	X
Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi organizacija združenega dela ali zasebni gostinec.
Prepoved mora biti izobešena v lokalu na vidnem mestu.
5.	člen
Za zagotovitev javnega reda in miru in družbene discipline je prepovedano:
1.	točiti ali prodajati alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev;
2.	kaditi v gledališčih in športnih dvoranah, v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev, kjer je z napisom to prepovedano in v prostorih, kjer kajenje prepove sanitarna inšpekcija;
3.	prenočevati po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusni in železiiiški postaji, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimernih prostorih;
4.	puščati motorna vozila z delujočimi motorji ali ogrevati motorje v strnjenih stanovanjskih naseljih dalj kot 3 minute;
5.	ovirati ali motiti organizirane sprevode ter vznemirjati udeležence sprevodov;
6.	metati petarde ali podobna pirotehnična sredstva;
7.	popivati na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač;
8.	vstopiti brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan;
9.	vznemirjati, motiti ali nadlegovati občana z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu;
10.	namerno motiti kopalce ali ogrožati njihovo varnost na javnem kopališču, v bazenu itd.;
11.	povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil in ostalih zvočnih naprav, ki jih je treba v nočnem času, to je od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj, prilagoditi na sobno jakost;
12.	povzročati čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, ambulant in drugih javnih ustanov;
13.	s preglasnim govorjenjem, petjem, kričanjem ali na kak drug način motiti nočni počitek občanov med 22. uro zvečer in 6. uro zjutraj.
6.	člen
Prireditve in zabavni sporedi, ki trajajo preko dovoljenega obratovalnega časa oziroma v nočnem času morajo biti v zaprtih prostorih, da se ne moti nočni mir in počitek drugih ljudi.
Izjeme iz prejšnjega odstavka tega člena lahko dovoli občinski upravni organ za notranje zadeve.
III.	Izobešanje zastav in uporaba zastav
7.	člen
Delovne in druge organizacije, hišni sveti, lastniki in drugi uporabniki stanovanjskih in drugih poslovnih zgradb v strnjenih naseljih na območju občine Kočevje so dolžni skrbeti, da na dan zveznih, republiških, občinskega ter krajevnega praznika in na splošni poziv izobesijo zastave družbenopolitičnih skupnosti na poslovnih in stanovanjskih zgradbah.
Splošni poziv v smislu prvega odstavka tega člena pravočasno objavi na krajevno običajen način občinska oziroma krajevna konferenca SZDL.
8.	člen
Zastave družbenopolitičnih skupnosti, zastave ter prapore družbenopolitičnih organizacij in društev je dovoljeno nositi ob jubilejnih praznikih ter skupnosti organizacij, društev in ob drugih priložnostih, pomembnih za njih.
Zastave in prapori v smislu prejšnjega odstavka se smejo uporabljati le v organiziranih sprevodih in jih nositi na čelu sprevoda. Teh ni dovoljeno nositi v sprevodih in drugih prireditvah zabavnega značaja.
9.	člen
Zastve je potrebno izobesiti na večer pred praznikom, odstraniti pa takoj oziroma najkasneje v roku 24 ur, ko mine razlog, zaradi katerega so bile izobešene. Slavoloke, transparente, plakate, panoje in druge priložnostne okraske in obvestila, ki se postavljajo ob posebnih prilikah, je potrebno odstraniti najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili postavljeni.
IV.	Varstvo ljudi in premoženja
10.	člen
Da se zavaruje življenje in zdravje ljudi ter družbeno in zasebno premoženje, je prepovedano:
1.	na prireditvah in v javnih lokalih imeti orožje ali nevarno orodje;
2.	namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali;
3.	z brezobzirno vožnjo poškropiti ali kako drugače onesnažiti ljudi;
4.	uničiti, poškodovati, popisati ali odstraniti napisane table, oznake ali kakršnekoli naprave,.ki služijo javnemu namenu;
5.	opustiti opravila ali odstraniti objekte in naprave za varnost ljudi in premoženja;
6.	z metanjem kamenja in drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in premoženje;
7.	se sankati, smučati, kotalkati ali igrati na cestah;
8.	med vožnjo vstopati, izstopati ali se obešati na vozila v javnem prometu;
9.	prislanjati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa k stenam hiš in drugih objektov, robnikom hodnikov za pešce, izložbam ali na druge kraje, kjer se lahko povzroči škodo ali ovira promet;
10.	metati ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo občani ter kuriti ogenj v vetrovnem vremenu v bližini zgradb in drugih objektov, ob gozdu in v njem, na pašnikih ali drugih krajih, če ogenj ni ustrezno nadzorovan;
11 ■ odmetavati goreče cigarete ali druge ogorke in pepel na kraju, kjer je možna nevarnost požara;
12.	uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika;
13.	puščati otroke do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanjih, na cestah, ulicah ali na drugih javnih mestih;
14.	organizirati tekmovanja, vaje ali treninge v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa;
15.	preprodajati in vsiljevati predmete ali storitve ter brez dovoljenja krošnjariti po stanovanjih ali na javnih krajih;
16.	nadlegovati občane s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po stanovanjih ali na javnih krajih;
17.	puščati živali na javnih prostorih ali prometnih površinah brez nadzorstva;
18.	streljati s fračo, lokom ali drugimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja;
19.	v primeru izrednih razmer ali elementarnih nesreč in zaradi neovirane izpraznitve trgovskih, gostinskih in drugih javnih lokalov je med poslovnim časom prepovedano zaklepati ali kako onemogočati normalno odpiranje vhodnih vrat;
V.	Varstvo zdravja in čistoče
11.	člen
Zaradi varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1.	voditi živali, razen službenih psov in psov vodičev slepih v trgovske, gostinske in druge \javne lokale;
2.	hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven vidnih poti.
VI.	Varstvo zunanjega videza
12.	člen
Prepovedano je postavljati šotore, bivalne avtobuse ali avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena.
Občinski komite za družbeni razvoj in urejanje prostora lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika ali upravljalen zemljišča in sanitarne inšpekcije.
13.	člen
Prepovedano je pustiti motorno vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in zanj nihče ne skrbi, na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini.
Če motornega vozila iz prejšnjega odstavka lastnik na predlog enega od pristojnih organov iz 24. člena ne odstrani, ta odredi, da se vozilo odstrani na stroške lasthika.
Kolikor lastnika ni mogoče ugotoviti, pristojni organ odredi, da se motorno vozilo iz prvega odstavka tega člena odstrani na stroške občine Kočevje.
Občinski komite za družbeni razvoj in urejanje prostora določi OZD, ki bo zadolžena za odstranjevanje motornih vozil iz prvega odstavka tega člena.
14.	člen
Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžni:
1.	skrbeti, da so na objektih ob cestah in poteh nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda in podobne naprave;
2.	očistiti sneg, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na pločnike, dohode k stanovanjskim in poslovnim zgradbam, kanalizacijske jaške in hidrante, in to čimprej, najkasneje pa do 6. ure zjutraj, podnevi pa sproti odstranjevati novo zapadli sneg ali sneg, ki pada s strehe;
3.	ob poledici posipati pločnike ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah s soljo, peskom ali žaganjem.
VII.	Plakatiranje
15.	člen
Lepljenje in nameščanje plakatov, oglasov in podobnih objav je dovoljeno samo na zato posebej določenih mestih, ki jih v soglasju s krajevnimi skupnostmi določi občinski komite za družbeni razvoj in urejanje prostora.
Organizacije združenega dela, družbene organizacije in društva imajo lahko svoje table izven svojih prostorov, ki morajo biti urejene in postavljene v soglasju z organom iz prejšnjega odstavka.
*	16. člen
Za nameščanje plakatov na za to določena mesta skrbi organiza-
tor javnega shoda oziroma prireditve oziroma organ ali organizacija iz drugega odstavka prejšnjega člena.
17.	člen
Lastniki oziroma uporabniki morajo oglasne table in panoje redno vzdrževati. Izjemoma je plakate in obvestila, ki so splošnega pomena, možno nameščati tudi v izložbena okna.
18.	člen
Slavoloki, transparenti, plakati, panoji in drugi priložnostni okraski in obvestila, ki se postavljajo ob javnih shodih, prireditvah ali drugih posebnih prilikah, se smejo postavljati oziroma izobešati ravno na za to določena mesta in morajo biti odstranjeni najkasneje v treh dneh, ko preneha razlog, zaradi katerega so bili izobešeni oziroma postavljeni.	i
19.	člen
Organizatorji prireditev in ostali, ki so namestili plakate, so dolžni vse raztrgane in onesnažene plakate odstraniti ali prelepiti.
Plakati, ki oglašajo prireditve, se lahko po končani prireditvi prekrijejo z novimi.
VIII.	Kazenske določbe
20.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000 do 30.000 din se kaznuje za prekršek:
1.	vodja prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se odstranijo s prireditvenega prostora in gostinskega lokala osebe, ki ogrožajo javni red in mir, vzbujajo zgražanje, motijo, nadlegujejo ali žalijo občane (1. točka 3. člena),
2.	vodja prireditve, če ne poskrbi, da udeleženci na prireditveni prostor ne prinašajo alkoholnih pijač (2. točka 3. člena),
3.	vodja prireditve, poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne poskrbi, da se mladina do 15. leta starosti brez spremstva staršev ali skrbnikov po 22. uri ne zadržuje na prireditvenih prostorih in v gostinskih lokalih (3. točka 3. člena),
4.	vodja prireditve, če ne zaključi prireditev ob uri, ki je navedena v posebni odločbi ali potrdilu o priglasitvi (4. točka 3. člena),
5.	poslovodja ali druga odgovorna oseba ter zasebni gostinec, če ne zapre in izprazni javnega lokala po izteku obratovalnega časa (4. točka 3. člena),
6.	kdor toči ali prodaja alkoholne pijače v lokalih, ki so izključno namenjeni prehrani delavcev (1. točka 5. člena),
7.	kdor prenočuje po tržnicah, senikih, kozolcih, parkih, avtobusnih in železniških postajah, v zapuščenih vozilih in drugih za to neprimernih prostorih (3. točka 5. člena),
8.	kdor vznemirja, moti ali nadleguje občane z zbiranjem podatkov ali izjav, ki niso v javnem interesu (9. točka 5. člena),
9.	kdor ne zaključi prireditev, na kateri se uporabljajo naprave za povzročanje zvokov v skladu s 5. členom,
10.	kdor ima orožje ali nevarno orodje na prireditvi ali v javnem lokalu (1. točka 10. člena),
11.	kdor uniči, poškoduje, popiše ali odstrani napisno tablo, oznako ali napravo, ki služi javnemu namenu (4. točka 10. člena),
12.	kdor opusti opravilo ali odstrani objekt ali napravo za varnost ljudi in premoženja (5. točka 10. člena),
13.	kdor preprodaja ali vsiljuje predmete ali storitve ali brez dovoljenja krošnjari po stanovanjih ali na javnih krajih (15. točka 10. člena),
14.	kdor nadleguje s širjenjem ali vsiljevanjem idej in naukov po-stanovanjih ali na javnih krajih (16. točka 10. člena),
15.	kdor postavi šotor, bivalni avtobus ali avtomobilsko prikolico za bivanje ali kako drugače tabori na zemljiščih, ki niso za to določena (prvi odstavek 12. člena),
16.	kdor pusti motorno vozilo iz prvega odstavka 13. člena na parkirnem prostoru, zeleni površini ali na drugi javni površini,
17.	kdor ravna v nasprotju z določili 15., 17., 18. in 19. člena. Pravna oseba in oseba, ki^stori prekršek iz tega člena v zvezi s
samostojnim opravljanjem dejavnosti, se kaznuje z denarno kaznijo 5.000 do 100.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 1.000 do 30.000 din.
21.	člen
Z denarno kaznijo 1.500 do 3.000 dinarjev se kaznuje za prekršek:
L vodja prireditve, če ne poskrbi za parkirne prostore ter red in varnost na njih (5. točka 3. člena),
2. vodja prireditve, če po končani prireditvi ne poskrbi, da se očisti prireditveni prostor in odstrani postavljene objekte ali ostale predmete (6. točka 3. člena),
3.	kdor karta ali igra druge igre v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to prepovedano (1. odstavek 4. člena),
4.	kdor ovira ali moti organizirane sprevode ali vznemirja udeležence sprevodov (5. točka 5. člena),
5.	kdor popiva na javnih krajih zunaj prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač (7. točka 5. člena),
6.	kdor vstopi brez dovoljenja v prostore, zgradbe ali na kraj, kjer je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovan (8. točka 5. člena),
7.	kdor z vpitjem ali prepevanjem moti ljudi (13. točka 5. člena),
8.	kdor namerno moti kopalce ali ogroža njihovo varnost na javnem kopališču in bazenu (10. točka 5. člena),
9.	kdor ravna v nasprotju s 7., 8. in 9. členom,
10.	kdor povzroča čezmeren hrup ali ropot v bližini šol, ambulant in drugih javnih ustanov (12. točka 5. člena),
11.	kdor namerno draži, plaši ali ščuva živali (2. točka 10. člena),
12.	kdor z brezobzirno vožnjo oškropi ali kako drugače onesnaži ljudi (3. točka 10. člena),
13.	kdor z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškoduje ali ogrozi ljudi ali premoženje (6. točka 10. člena),
14.	kdor med vožnjo vstopa, izstopa ali se obeša na vozila v javnem prometu (8. točka 10. člena),
15.	kdor neti ali prenaša ogenj na način, ki ogroža varnost prometa ali premoženja ali povzroča zadimljenje kraja, kjer bivajo občani (10. točka 10. člena),
16.	kdor odmetava goreče cigarete, druge ogorke ali pepel na kraju, kjer je nevarnost požara (11. točka 10. člena),
17.	kdor uničuje, trga ali pobira sadje, poljske ali vrtne pridelke brez dovoljenja lastnika (12. točka 10. člena),
18.	kdor pusti otroka do 5 let starosti brez nadzorstva v stanovanju, na cesti, ulici ali na drugem javnem mestu (13. točka 10. člena),
19.	kdor organizira tekmovanja ali trening v streljanju z orožjem zunaj organiziranih strelišč brez soglasja pristojnega organa (14. točka 10. člena),
20.	kdor pusti žival na javnem prostoru ali prometni površini brez nadzorstva (17. točka 10. člena),
21.	kdor strelja s fračo, lokom ali drugo strelno napravo na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi ali premoženja (18. točka 10. člena),
22.	kdor hodi ali vozi v naseljenih krajih izven vidnih poti, lomi drevje, grmičevje, trga cvetje, ki je nasajeno alt postavljeno v okras kraju ali ga uničuje, poškoduje javne parke, klopi in druge javne naprave (7. točka 11. člena),
23.	kdor ne poskrbi, da so na objektu ob cesti ali poti nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda in podobne naprave (1. točka 14. člena),
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 4., 6., 15. in 19. ter 23. točke tega člena, se kaznuje z denarno kaznijo od 5.000 do 15.000 dinarjev, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 500 do 1.500 din.
22.	člen
Z denarno kaznijo 10.000 do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
1.	dovoli kartanje ali igranje drugih iger v javnem lokalu ali na drugem javnem mestu, kjer je to z odločbo pristojnega organa prepovedano(4. člen),
2.	med poslovnim časom zaklepa ali kako drugače onemogoča normalno odpiranje vhodnih vrat v trgovskem, gostinskem ali drugem javnem lokalu (zadnji odstavek 10. člena).
Poleg pravne osebe se za prekršek kaznuje tudi njena odgovorna oseba z denarno kaznijo od 1.000 do 3.000 dinarjev.
23.	člen
Z denarno kaznijo 1.500 dinarjev se kaznuje za prekršek:
1.	kdor kadi v kinu, gledališču ali športni dvorani, v lokalu, ki je izključno namenen prehrani delavcev, kjer je to z napisom prepovedano ali v prostoru, kjer kajenje prepove sanitarna inšpekcija (2. točka 5. člena),
2.	kdor pusti motorno vozilo z delujočim motorjem ali ogreva motor v strnjenem stanovanjskem naselju dalj kot tri minute (4. točka 5. člena),
3.	kdor vrže petardo ali podobno pirotehnično sredstvo (6. točka
5.	člena),
4.	kdor se sanka, smuča, kotalka ali igra na cesti (7. točka 10. člena),
5.	kdor prisloni kolo, kolo z motorjem ali motorno kolo k steni hiše ali drugega objekta, robnika hodnika za pešce, izložbi ali na drugi kraj, kjer to lahko povzroči škodo ali ovira promet (9. točka 10. člena),
6.	kdor privede žival v trgovski, gostinski ali drugi javni lokal (3. točka 11. člena),
7.	kdor ne očisti snega, ki je ponoči zapadel ali padel s strehe na
pločnik, dohoda k stanovanjski ali poslovni zgradbi, kanalizacijskega jaška ali hidranta do 6. ure zjutraj ali podnevi sproti ne odstranjuje novo zapadli sneg in sneg, ki pade s strehe (2. točka
14.	člena),
8.	kdor ob stanovanjskih in poslovnih zgradbah ob poledici ne posuje pločnika s soljo, peskom ali žaganjem (3. točka 14. člena).
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po tem členu, se kaznuje z denarno kaznijo 10.000 din, odgovorna oseba pravne osebe pa z 1.500 din.
IX.	Končne določbe
24.	člen
Za prekršek po 22. členu odloka izterja denarno kazen takoj na mestu delavec PM, pooblaščen inšpektor in komunalni nadzornik.
25.	člen
Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlaga pristojni organ, pooblaščeni inšpektorji, PM, komunalni nadzornik in oškodovanec.
1.	Inšpekcijske službe
—	3. člen 4. in 6. točka
—	5. člen L, 1. in 12. točka
—	6. člen v celoti
—	10. člen 2., 5., 10., 11., 15. in 19. točka
—	11. člen 3. točka
—	14., 15., 17., 18. in 19. člen
2.	Postaja milice
—	3. člen 1., 3. in 4. točka
—	4. člen v celoti
—	5. člen od točke 3 dalje
—	6. člen v celoti
—	7., 8., 9. člen v celoti
—	10. člen od 1. do 8. točke in od 12. do konca
—	11. člen 1. in 2. točka
—	12. člen v celoti
—	13. člen v celoti
—	14., 15., 17., 18. in 19. člen
3.	Komunalni nadzornik
—	3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 17., 18. in 19. člen.
26.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o javnem redu in miru v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 40/83).
27.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka:
Datum: februar 1987
Predsednik
Skupščine občine Kočevje Stane ihg. Letonja, 1. r.
Obrazložitev:
Osnutek odloka o JRM je bil obravnavan na zborih skupščine občine Kočevje v novembru 1986. Pripomb ni bilo veliko, predvsem pa so se nanašale na variante, ki naj se vnesejo v odlok, razen variante v 6. členu, ki naj se črta. Še posebej pa so delegati odobravali opredeljene naloge komunalnega nadzornika in potrebo po njegovi zaposlitvi. Delegatom moramo povedati, da so dogovori o njegovi zaposlitvi, finansiranju in delokrogu v zaključni fazi.
Po sklepu zborov skupščine je bila razprava o predloženem odloku podaljšana do februarja 1987. V tem času dodatnih pripomb ni bilo, opravili pa smo korekturo odloka in črtahje določil, ki se ponavljajo iz drugih odlokov. Skupno z inšpekcijskimi službami pa smo opravili usklajevanje z osnutkom odloka o varstvu okolja v občini Kočarje, ki ga pripravljajo.
Ker so bile tako upoštevane vse pripombe iz razprave in tudi dani vsi pogoji «za uresničevanje določil, predlagamo delegatom, da predlog odloka sprejmejo.
Oddelek za notranje zadeve Načelnik
Miha Majerle, 1. r.
Gradivo 5. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje	
Iz vsebine 5. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti o Vsebina	Stran Pojasnilo k objavi gradiva	31 Plan vzdrževanja družbenega stanovanjskega fonda v občini Kočevje za leto 1987, ki sc financira iz sredstev vzajemnosti in amortizacije, združenih v SSS občine Kočevje	31 Poročilo o večjih opravljenih delih na vzdrževanju, obnovah in revitalizaciji stanovanjsko poslovnega fonda v družbeni lastnini v občini Kočevje za	leto 1986	33 Pregled potrebnih vzdrževalnih del na družbenem stano-	ličine Kočevje: vanjskem fondu v občini Kočevje za leto 1987	37 Pregled potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na družbenih poslovnih prostorih v občini Kočevje za leto 1987, katerih najemniki plačujejo najemnino SSS občine Kočevje	4 j Plan vzdrževanja in obnovitvenih del poslovnih prostorov v družbenih stanovanjskih stavbah za leto 1987, ki se financirajo iz sredstev najemnin od poslovnih prostorov	44
Pojasnilo k objavi gradiva
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Delna objava gradiva za 5. sejo skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje
5. seja zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine SSS bo predvidoma 2. aprila 1987. Objavljamo del gradiva za to sejo, ki je bilo lahko pripravljeno do 25/2—1987.
Preostali del gradiva, ki še ni mogel biti dan v tisk (zaključni računi, rešitev pritožb na uvrstitev na prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj, aktivnosti v zvezi z Ustanovitvijo strokovne
službe za stanovanjsko zadrugo) bo poslan v predpisanem roku 14 dni pred sejo vsem vodjem delegacij.
Pred to objavo je bil že dostavljen vodjem delegacij in konferenc delegacij skrajšani zapisnik 4. seje zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine SSS, ki je bila 21. januarja 1987.
Prosimo vse vodje delegacij in konferenc delegacij, da pred sejo skupščine SSS skupno obravnavajo tukaj objavljeno gradivo in gradivo, ki jim bo naknadno poslano po pošti ter že poslani zapisnik.
Kočevje, 25. februarja 1987
Strokovna služba SSS
Plan vzdrževanja družbenega stanovanjskega fonda v občini Kočevje za leto 1987, ki se financira iz sredstev vzajemnosti in amortizacije, združenih v SSS občine Kočevje
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Stavba in vrsta popravil Trg zbora odposlancev 1
-	Večja popravila vodovodnih in odtočnih instalacij
-	Zamenjava radiatorjev po.potrebi
-	Vgraditev kalorimetra za stanovanjski del stavbe
Trg zbora odposlancev 2
-	Obnova pločevine na že prekriti strehi
Trg zbora odposlancev 8
-	Obnova strešne kritine (bobrovec)
Trg zbora odposlancev 10
-	Delna obnova vodovodne in odtočne instalacije ter prestavitev sobnih vrat Buzuk
Trg zbora odposlancev 16
-	Obnova poda v sobi Alukič
Trg zbora odposlancev 47
-	Obnova dveh podov
Trg zbora odposlancev 54
-	Obnova notranje odtočne instalacije
-	Obnova poda v. hodniku
Trg zbora odposlancev 55
-	Zamenjava dvojnih vrat pri Papež
-	Obnova ometov in tlaka v veži
Trg zbora odposlancev 68
-	Obnova notranjih stopnic in podestov ter ometa v hodniku in stopnišču
Trg zbora odposlancev 74
-	Večje popravilo lesenih drvarnic
-	Obnova pločevinaste strešne kritine z izolacijo
Trg zbora odposlancev 76
—	Obnova pločevinaste strešne kritine z izolacijo (sofinanciranje ZKGP-TOZD Mesarija)
Ljubljanska c. 1
—	Obnova lesenih podov v hodniku II. nadstropja
—	Ureditev skupnih WC-jev za stanov.
—	Obnova ometov in tlaka v veži ter obnova stopnišča (v sodelovanju s podjetjem OPREMA)
Ljubljanska c. 3
—	Preklop hišne na javno kanalizacijo
—	Obnova vodovodnega priključka
Ljubljanska c. 5
—	Obnova vodovodnega priključka
Ljubljanska c. 6
—	Obnova vodovodnega priključka
Ljubljanska c. 8
—	Obnova kanalizacijskega priključka
—	Obnova vodovodnega priključka
Ljubljanska c. 11
—	Obnova vodovodnega in kanalizacijskega priključka
—	Obnova elektro instalacije
Ljubljanska c. 26a
—	Izolacija stanovanja Pušnik
Ljubljanska c. 36
—	Ureditev zunanje hišne kanalizacije
Ljubljanska c. 79
—	Obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	Obnova elektro instalacije
Reška c. 11
—	Dokončanje kleparskih del na strehi
Roška c. 8
—	Obnova elektro instalacije
—	Obnova vodovodne in odtočne instalacije
Roška c. 10
—	Obnova dveh podov
Roška c. 12
—	Prezidava dimnikov in obnova enega dimnika v celoti
—	Dokončanje sanitarij pri Štimec
Roška c. 33
—	Obnova podov v kuhinji in sobi Čuk
—	Obnova žlebov
Roška c. 35
—	Obnova poda v kuhinji Boljte Roška c. 36
—	Zamenjava oken podstrešnega stanovanja
—	Obnova WC-jev
Rošpka c. 37
—	Obnova žlebov
Roška c. 39
—	Zamenjava sobnih vrat Lipovec
—	Obnova podov v kuhinji in sobi Dolšak
—	Obnova žlebov
—	Obnova dimnika Dolšak
Rozmanova ul. 1—3—5
—	Prevezava zunanje hišne kanalizacije mimo greznice na javno kanalizacijo
—	Večja popravila odtočne instalacije v stanovanju
Tomšičeva c. 19—21
—	Obnova salonitne strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	Večje popravilo betonskih stopnic ,
Podgorska ul. 6
—	Večje popravilo strehe in namestitev zračnikov na strehi
Podgorska ul. 8
—	Obnova zunanjih stopnic
Podgorska ul. 23
—	Zamenjava oken
Rožna ul. 35
—	Revitalizacija stanovanja Jelenc
—	Popravilo veže in obnova stopnic
Kidričeva ul. 2, 4, 6 in 7
—	Generalno popravilo dvigal
Kidričeva ul. 8, 10, 12 in 14 '
—	Namestitev zračnikov na strehe
Tesarska ul. 8
—	Obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Tesarska ul. 3a, b, c in 5a, b, c
—	Namestitev zračnikov na strehe
Črnomaljska c. 19—21
—	Obnova oken in vhodnih vrat
Črnomaljska c. 27—29
—	Obnova oken in vhodnih vrat
Šeškova ul. 2
—	Prevezava hišne na javno kanalizacijo
Šeškova ul. 9
—	Obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
Šeškova ul. 29 do 39
—	Večje popravilo strešne kritine, obnova dimnikov, žlebov in obrob
Cankarjeva ul. 6
—	Ureditev zunanje hišne kanalizacije zaradi poplavljanja ob deževju
Kolodvorska ul. la
—	Obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
Kolodvorska ul. 2
—	Obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Kolodvorska ul. 3, 5, 7
—	Večje popravilo strešne kritine
Kolodvorska ul. 9—11
—	Ureditev zunanje hišne kanalizacije
Kolodvorska ul. 13, 15, 17, in 19
—	Prevezava zunanjih hišnih kanalizacij mimo greznic na javno kanalizacijo
Kajuhovo nas. 1, 3, 5
—	večje popravilo strešnih kritin in delna zamenjava žlebov
Trdnjava 7
—	Zaščita vhoda zaradi nalivov z vgraditvijo okna in vrat pri Vidmar
Trdnjava 15
—	Zamenjava žlebov in odtokov
Trdnjava 17
—	Zamenjava žlebov in odtokov na zadnji strani stavbe
—	Zamenjava poda v sobi Dragan
Trata XIII-8
—	Obnova poda v kuhinji Štimec
Rudnik 1
—	Popravilo stanovanja (Mohar)
Rudnik 2
—	Obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	,
Rudnik 4
—	Obnova poda v kuhinji Majerič
Rudnik 5
—	Obnova poda v kuhinji in vrat pri shrambi Bizjak
Rudnik 7
—	Obnova podov v sobah Hren in Usenik
—	Prezidava dimnika pri Hren
Rudnik 8
—	Obnova dimnikov
Rudnik 9
—	Obnova podov pri Čirimovič
Rudnik 10
—	Popravilo zunanjega WC-ja
—	Obnova poda v kuhinji Mihelič
Rudnik 11
—	Obnova podov pri Jakovac, Ovan, Audič
Rudarsko naselje 1
—	Obnova treh dimnikov in namestitev snegobrana ob cesti
Rudarsko naselje 2
—	Obnova dimnika pri Varga
Rudarsko naselje 3
—	Obnova treh dimnikov
Rudarsko naselje 4
—	Obnova žlebov in odtokov
—	Obnova dimnikov pri Pinzi
Rudarsko naselje 5
—	Obnova treh dimnikov
Rudarsko naselje 7
—	Obnova 4 kom. dimnikov
Rudarsko naselje 26
—	Obnova žlebov in odtokov
Rudarsko naselje 28
—	Obnova žlebov in odtokov
—	Obnova dimnikov
Šalka vas 4
—	Popravilo stropov in ometov v stanovanju
Šalka vas 103
—	Obnova dveh podov pri Šepec (v kolikor hiša ne bo izločena)
Šalka vas 105
—	Obnova podov v kouhinjah pri Klobučarič in Petkovič
Šalka vas 107
—	Obnova žlebov
—	Obnova poda v kuhinji Šohar
Cvišlerji 4
—	Obnova strešne kritine
Cvišlerji 3
—	Večje popravilo elektro instalacij v stanovanju Šohar
Koprivnik 5
—	Obnova strešne kritine
—	Ureditev zunanjega vhoda v kleti
Koprivnik 26
—	Obnova vrat in poda v pritlični sobi
—	Obnova poda v sobi pritličnega stanovanja
Koprivnik 38
—	Obnova salonitne strešne kritine
Livold 59
—	Ureditev greznice s ponikalnico
Mozelj 4
—	Obnova poda v sobi in zamenjava sobnih vrat pri Kuzma
Kočarji 2
—	Ureditev skupnih sanitarij za podstrešna stanovanja
Kočarji 3
—	Zamenjava dvojnih vhodnih vrat
Rajndol 2
—	Obnova poda v podprostoru Režonja
Rajndol 3
—	Obnova poda v predprostoru Dramac
Rajndol 5
—	Obnova poda v predprostoru Ilič
Banja loka 8a
—	Ureditev dodatne ponikovalnice
—	Napeljava vodovodne in odtočne instalacije v stanovanje Poplašen
Mahovnik 28
—	Obnova poda v sobi z izolacijo in betonsko podlago pri Pelcar car
Stara cerkev 31
—	Izgradnja dodatnih WC-jev na izplako
Stara cerkev 34
—	Zamenjava oken
—	Obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Mlaka 59a (16a)
—	Popravilo WC-jev
Stari log 8
—	Napeljava vodovodne instalacije v dva stanovanja od priključka ključka
Polom 12
—	Zamenjava oken in dvojnih vhodnih vrat
—	Obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Obnova vodovodnih priključkov na podeželju — vaseh in naseljih
Izdelava kanalizacijskih priključkov na novo javno kanalizacijo
na relaciji Stara cerkev, Slovenska vas, Breg, Mahovnik do mesta Kočevje.
Nepredvidene potrebe
- Obnove in popravila električnih, vodovodnih in odtočnih instalacij, kanalizacij, raznih priključkov, dimnikov, podov itd. Izvedba planiranih del je odvisna od cen materialov in storitev, od nepredvidenih toda nujnih popravil ter dohodka od stanarin. Ocena predvidenih del oziroma ocenjen strošek za predvidena dela je ocenjen na ca 210.000.000,- din, planirani dohodek pa 156.673.000,- din. Iz navedenega sledi, da bo potrebno odložiti posamezna dela za poznejši čas, v kolikor se ne bo povečal dohodek in če se ne bodo cene materialov vsaj nekoliko stabilizirale, povečala storilnost, izboljšala organizacija dela. opremljenost z delovnimi sredstvi, kakor tudi strokovna usposobljenost izvajalcev, kar se še zlasti nanaša na glavnega izvajalca vzdrževalnih del, to je SGP Zidar Kočevje. Njihove nove kalkulacijske cene so nesprejemljive.
Zato je potrebno resno pričeti razmišljati o ustanovitvi specializirane organizacije odnosno servisa za vzdrževanje družbenega stanovanjskega in poslovnega fonda, ki je svoječasno že obstajal.
Kočevje, 19. februarja 1987
Strokovna služba SSS
Poročilo o večjih opravljenih delih na vzdrževanju, obnovah in revitalizaciji stanovanjsko poslovnega fonda v družbeni lastnini v občini Kočevje za leto 1986
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Stavba in vrsta popravil	Strošek
Trg zbora odposlancev 1
Večja popravila vodovodnih instalacij — zamenjava ventilov in odtokov: Banec, Vindešek Štajdohar, Simonič, Hren, Troha, Hočevar, Perleskaj, Štrumbelj, Videnič, Žagar in Lavrič	1.232.901,—
Trg zbora odposlancev 2
—	Obnova dveh vertikalnih odtokov ureditev zunanjih jaškev z asfaltiranjem pri stavbah
—	Popravilo fasad (TZO 2, 4, 6, 8)
Trg zbora odposlancev 4
—	Popravilo vodovodne instalacije pri Cetinski
Trg zbora odposlancev 6
—	Popravilo stropa, vodovodne in odtočne instalacije pri Smole
Trg zbora odposlancev 8
—	Izdelava okenskih kril pri Mohorič
—	Popravilo ometov na fasadi
—	Popravilo vodovodne instalacije pri Kantarevič
Trg zbora odposlancev 10
—	Prevezava vodovodne instalacije za pritlične WC-je
—	Popravilo ometov in obnova tlaka v veži — teraco ploščice
—	Obnova odtokov in popravilo vodovodne instalacije v,WC-jih I. nadstropje
—	Obnova poda v kuhinji Mihelič
Trg zbora odposlancev 12
—	Popravilo dimnikov na podstrešju
Trg zbora odposlancev 16
—	Ureditev zunanjega hišnega kanalizacijskega priključka
Trg zbora odposlancev 18
—	Popravilo skupnega WC-ja
283.785,-
664.340,-
853.987,-
95.728,-
270.718.-
68.120,-
169.711,-
40.183,-
128.569.-
560.552,-
220.990,-
94.408,-
33.132,-
220.345,-
158.813,-
Trg zbora odposlancev 39
— Popravilo skupnih WC-jev, ene kopalnice, ometov v skupnih prostorih in obnova tlaka v veži - teraco ploščice
Trg zbora odposlancev 47
—	Prenova bivšega prostora KS za dva poslovna prostora in sicer za RTV servis in krojaško delavnico
—	Popravilo vodovodne instalacije pri Izlakar
—	Prezidava 2 kom. dimnikov
1.317.760,-
3.313.410,-
51.598.-
216.738.-
Trg zbora odposlancev 49a
—	Izdelava izolacijske stene ob stavbi Selan
—	Obnova lesenega poda z izolacijo v kuhinji Bedžeti
—	Ureditev WC-ja v stanovanju Bedžeti,'s kanalizacijo
—	Obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov ter popravilo dimnikov
Trg zbora odposlancev 49
—	Popravilo glavne vodovodne instalacije
Trg zbora odposlancev 51
—	Popravilo vodovodnega priključkav prostoru Zelenjave
Trg zbora odposlancev 55
—	Popravilo ometov, podov, vrat in vodovodne instalacije v stanovanju Pirnat
Trg zbora odposlancev 59
—	Obnova vodovodne instalacije z jaškom in vodomeri kril pri Marinč
Trg zbora odposlancev 70
—	Obnova dveh podov v skupnih hodnikih I. in II. nadstropje
Trg zbora odposlancev 73
—	Zamenjava okna in popravilo skupne kopalnice v II. nadstropju
522.010,-
296.023,-
271.764,-
897.016,-
62.941,-
88.474,-
133.846,-
156.272.-
392.639.-
224.126.-
Trg zbora odposlancev 76 — Popravilo vodovodne instalacije v kleteh in pri Stanič	64.554,-
Trg zbora odposlancev 78 —	Prenova frizerskega salona z ureditvijo lastnih sanitarij Turk —	Popravilo zunanje hišne kanalizacije —	Obnova odtočne in popravilo vodovodne kanalizacije v kopalnici Mihelič	3.973.795,- 87.176.- 82.409,-
Ljubljanska c. 1 —	Popravilo in dodelava novih okenskih kril, popravilo dvojnih vhodnih vrat in pleskanje —	Ureditev dvoriščne kanalizacije —	Popravilo poda v hodniku II. nadstropje, obnova glavne vertikalne odtočne instalacije ter betonskega poda v kopalnici Boc	997.879,- 112.608.- 1.049.756,-
Ljubljanska c. 3 -	Izdelava novih predalčnih drvarnic ter odstranitev starih —	Adaptacija frizerskega salona Zbašnik	1.036.251,- 1.031.428.-
Ljubljanska c. 5 -	Popravilo skupne vodovodne instalacije -	Prezidava treh dimnikov	137.634,- 587.774:-
Ljubljanska c. 8 - Popravilo glavne vodovodne in odtočne instalacije v. stavbi	72.097,-
Ljubljanska c. 14 —	Popravilo vodovodne in odtočne instalacije v hodniku I. nadstropje —	Asfaltno popravilo ceste vsled obnove hišnega vodovodnega priključka	79.827,- 87.746,-
Ljubljanska c. 19 - Obnova fasade na poslovni stavbi	6.109.215.-
Ljubljanska c. 26a —	Dokončanje del na obnovi stanovanja Zupančič —	Zamenjava vhodnih vrat Stevanič —	Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Eror	96.840,- 42.613,- 202.024,-
Ljubljanska c. 29 - Popravilo elektro instalacije Kenda	18.553,-
Ljubljanska c. 31 —	popravilo vodovodne instalacije v skupni pralnici —	Izdelava horizontalne drenažne in obnova zunanje hišne kanalizacije	62.646,- 1.014.891,-
Ljubljanska c. 33 - Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Štimec	96.024,-
Ljubljanska c. 36 — Popravilo odtočne instalacije pri Kovačič	36.353,-
Ob Mahovniški c. 5 -	Pregled in popravilo okenskih kril -	Popravilo odtočne vertikalne instalacije v skupni kopalnici -	Obnova lesenega poda Križman	78.672,- 102.449,- 211.748.-
Ljubljanska c. 71 -	Zamenjava kletnih vrat -	Obnova lesenega poda pri Jurjevič	55.780,- 283.100,-
Ljubljanska c. 79 — Popravilo strešne kritine in dimnika	122.417,-
Reška c. 4 —	Popravilo vodovodne instalacije v podstrešni kopalnici -	Obnova in dodatna kleparska dela na strehi ' zaradi zatekanja	68.892,- 184.660,-
Reška c. 7 —	Obnova strešne kritine na hiši in drvarnicah s kleparskimi deli -	Obnova kopalnice pri Kovačič	4.739.380,- 508.799,-
Reška c. 9 — Obnova kleparskih del na strehi	219.535,-
Reška c. 10 - Zamenjava vhodnih vrat stanovanja pri Rus	78.610,-
Reška c. 11 — Obnova kleparskih del na strehi	189.737.-
Reška c. 16a —	Popravilo stanovanja Oražem, zaradi dimljenja —	Obnova dimnika, sobnih vrat in popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Macele —	Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Stanič	267.503,- 438.407,- 182.497,-
Roška c. 8a — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	2.595.886,-
Roška c. 12 — Prenova stanovanj Vidervol in Tomšič (za gasilce)	1.617.864,-
Roška c. 23 - Obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	1.699.641,-
Roška c. 33 — Obnova poda v kuhinji Maričič	104.896,-
Roška c. 39 — Obnova poda v kuhinji Ponjevič	120.550,-
Roška c. 43 — Zamenjava vhodnih vrat in zazidava odtokov	'	136.019,-
Roška c. 49 — Obnova poda pri Crnkovič in Boldan ter vhodnih vrat pri Skrbiš	287.083,-
Roška c. 33, 35, 37, 39 — Zamenjava kuhinjskih oken	604.287,-
Roška c. 49 — Zamenjava sobnih oken	311.220,-
Rozmanova 1—3—5 — Obnova odtokov pri Bitorajec	227.891.-
Roška c. 62 - Popravilo vodovodne instalacije pri Pahulje in popravilo skupne elektro, instalacije	127.823,-
Roška c. 64a - Zidarsko popravilo drvarnic in zamenjava vhodnih vrat Lovko	90.795,—
Roška c. 74 — Asfaltno popravilo pločnika zaradi obnove vodovodnega priključka	8.653,—
Tomšičeva c. 15 — Popravilo okvare na podzemni vodovodni napeljavi za stanovanje Uhan	216.915,-
Podgorska ul. 2 —	Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Glad Podgroska ul. 4 —	Popravilo vodovodne instalacije pri Zlodej in v kleti	172.754,- 169.494,-
Podgorska ul. 6 —	Obnova vhodnih stopnic —	Popravilo strešne kritine	125.311.- 95.817,-
Podgorska ul. 8 — Obnova sistema na skupinski TV anteni	335.571,-
Podgorska ul. 10 —	Popravilo vodovodne in odtočne instalacije in kopalnici Perko —	Popravilo odtočne instalacije v kleti	42.307,- 93.125.-
Podgorska ul. 13 — Delna zamenjava žlebov	79.406.-
Podgorska ul. 23 -	Obnova vodovodnega priključka z izdelavo zunanjega jaška za vodomer —	Obnova elektro instalacije z zidarskimi deli — ometi	188.960,- 954.374,-
Cesta na Stadion 1 —	Obnova elektro instalacije z zidarskimi deli —	Popravilo oken pri Podveršič —	Obnova lesenega stropa pri Vlah —	Napeljava vodovodne in odtočne instalacije pri Džurič	849.302,- 54.894,- 132.218,- 190.105.-
Bračičeva ul. 19 — Obnova vodovodnega priključka z asfaltnim popravilom ceste	83.773,-
Bračičeva 17, 19 in 21 - Popravilo in prezidava dimnikov	3.229.395,-
Rožna ul. 35 — Obnova elektro instalacije v stanovanju Jelenc	211.631.-
Turjaško nas. 2
— Obnova plastičnih podov v kuhinji in predsobi
pri Odorčič	45.927,-
Turjaško nas. — kotlovnica — Zamenjava obtočne črpalke	120.849,-
Turjaško nas. 3 — Popravilo skupne TV antene	96.412,-
Turjaško nas. 11 — Popravilo instalacije centralnega ogrevanja pri Fekonja	53.872,-
Turjaško nas. 14 — Popravilo instalacije centralnega ogrevanja pri Košir	15.233,-
Turjaško nas. 8 — popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Vidic	64.247,-
Kidričeva ul. 1—3 — Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri: Osmak, Priča, Štefanič, Baran in Vec	588.891,-
— Servis v črpalni postaji centralnega ogrevanja	18.539,-
Kidričeva ul. 2 — Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Puškar in Jakšič	63.601,-
- Obnova žlebnih odtočnih cevi z ogrevanjem	1.300.000,-
— Obnova instalacije centralnega ogrevanja v pritličnih stanovanjih	815.797.-
Kidričeva ul. 4 — Popravilo stanovanja Bartolme	45.970.-
— Popravilo avtomatike v črpalni postaji centralnega ogrevanja	119.230,-
-	Obnova poda v kuhinji Andoljšek -	Obnova žlebnih odtočnih cevi z ogrevanjem	127.670,-
	1.300.000,-
— Obnova instalacije centralnega ogrevanja v pritličnih stanovanjih	728.721,-
Kidričeva ul. 6 — Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri: Radat, Kovačič, Čebin in Črček	455.765,-
- Servis radiatorjev v stavbi	126.650,-
— Popravilo dvigala	52.900,-
- Obnova lesenega poda v kuhinji pri Egete	117.297,-
— Obnova podanih tlakov in podov v stanovanju Veršič	1.523.921,-
— Obnova instalacije centralnega ogrevanja v	
pritličnih stanovanjih	623.906.-
— Obnova žlebnih odtočnih cevi z ogrevanjem	1.300.480,-
Kidričeva ul. 7 —	Obnova sistema na skupni TV anteni —	Asfaltno popravilo pločnika zaradi obnove kinet	360.134,-
	197.223,-
— Popravilo dvigala	95.600,-
— Obnova instalacije centralnega ogrevanja v pritličnih stanovanjih	734.910,-
Kidričeva ul. 8, 10, 12, 14 - Odstranjevanje snega iz streh zaradi zatekanja v stanovanja	157.644,-
Kidričeva ul. 9 - Popravilo strehe pri snegobranih	247.325,-
- Popravilo asfaltne prevleke pri stavbi zaradi kanalizacije	66.835,-
Tesarska ul. 6 - Zamenjava vrat pri Semič in popravilo okna pri Grm	125.026,-
Črnomaljska c. 8 - Asfaltno popravilo ceste zaradi obnove vodovodnega priključka	61.763,-
- Popravilo skupnih WC-jev	137.312,-
Črnomaljska c. 8a — Prezidava dveh dimnikov	184.178.-
Črnomaljska 23—25 — Prezidava dveh dimnikov	324.014,-
Šeškova ul. 2 — Popravilo strehe in namestitev snegobranov na drvarnicah	141.958,-
— Zamenjava žlebov na stavbi	247.514,-
— Obnova lesenega poda Draganič	143.346,-
— Obnova skupnega WC-ja	143.020.-
- Popravilo vrat pri Oblak	80.008.-
Šeškova ul. 9 — Popravilo vpdovodne instalacije pri Maksimovič in Milešič	52.495,-
Šeškova ul. 16
— Popravilo fasade, delne zamenjava žlebov
Šeškova ul. 29—39
—	Popravilo kopalnice pri Cvetko
Šeškova ul. 30
—	Obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih del
—	Ureditev skupinske TV antene
Cankarjeva ul. 1
—	Asfaltno popravilo ceste in pločnika zaradi obnove vodovodnega priključka
Cankarjeva ul. 3
—	Popravilo strešne kritine
—	Popravilo zunanje hišne kanalizacije in asfaltno popravilo ceste ter pločnika zaradi obnove vodovodnega priključka
Cankarjeva ul. 15
Kolodvorska ul. 1
—	Obnova vertikalne odtočne instalacije WC-jev
Kolodvorska ul. 2
—	Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Leskovšek
Kolodvorska ul. 5
—	Obnova notranje horizontalne hišne kanalizacije in toplega poda v kuhinji pri Ramljak
Kolodvorska ul. 8
Kolodvorska ul. 10
—	Popravilo strehe na prizidku
—	Ureditev novih skupnih WC-jev
—	Zamenjava zadnjih vhodnih vrat z zapiralom
—	Obnova vodovodne instalacije v kletnih prostorih
Kolodvorska ul. 12
—	Obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	Popravilo asfaltne prevleke pred stavbo zaradi popravila kanalizacijskega priključka
Kolodvorska ul. 15
—	Popravilo vodovodne instalacije pri Gornik
Kolodvorska ul. 19
—	Obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
Kolodvorska ul. 21
—	Popravilo odtočne instalacije pri Benet
Kajuhovo naselje 3
—	Popravilo horizontalne hišne kanalizacije v stavbi (Janeš)
Kajuhovo naselje 36
—	Popravilo odtočne instalacije pri Stevanič
Ul. heroja Marinclja 2—4
—	Popravilo odtočne instalacije pri Beljšak
Trdnjava 10
—	Zamenjava 2 kom. oken
Trdnjava 15
—	Obnova elektro instalacije in poda v sobi Kravanja
—	Zamenjava vseh oken in vhodnih vrat na stavbi
Trdnjava 17
—	Zamenjava sobnih oken
Trdnjava 19
—	Zamenjava vhodnih vrat pri Koman ter vhodnih in enih sobnih vrat Dukič
Cesta na Trato 4
—	Obnova vodovodne in odtočne instalacije (Zabukovec)
—	Popravilo strehe
Trata XIV - 12
—	Obnova elektro instalacije Jordan
Rudnik 1, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11
—	Zamenjava vseh vhodnih vrat
Popravilo vodovodne instalacije pri Mrdža Zamenjava okna v kopalnici Atlija
Popravilo vodovodne in odtočne instalacije pri Krkovič in Hočevar
in popravilo strehe
Popravilo vodovodne in odtočne instalacije
420.629,-
119.300,-
34.996,-
1.937.288.-
525.264,-
87.745,-
84.793,-
188.590,	-
208.963.-
216.500,	-
99.846,-
378.152,-
155.101,-
55.400,-
144.590,	-3.-373.471,-
68.498,-
217.238.-
4.018.377,-
61.763,-
118.167,-
1.382.025,-
i
157.974,-
209.718.-
99.983,-
59.646,-
84.020,-
298.829.-
1.722.170,-
543.500,	-
184.809.-
156.138,-
17.920,-
59.595,-
1.674.900,-
Rudnik 3 — Obnova podov v kuhinjah in popravilo ometov Rukše in Križman	301.151,-
Rudnik 4 - Obnova podov v kuhinjah pri Kolar in Šuštar	303.363,-
Rudnik 5 — Obnova podov v kuhinjah pri Fravez in Mazzoni	374.301 -
Rudnik 11 — Obnova podov v sobah Pajk in Audič	314.708,-
Rudnik 17 - Obnova poda v kuhinji Kosi	124.693,-
Rudnik 4 do 11 — Popravilo škarp, vodovodnih priključkov, kanalizacije, robnikov itd. vsled asfaltiranja ceste in pločnikov	1.375.425,-
Rudarsko naselje 2 — Popravilo vodovodne instalacije pri Varga	31.285,-
Rudarsko naselje 4 - Zamenjava žlebov	235.796,-
Šalka vas 105 - Popravilo vodovodne instalacije pri Klobučarič	101.999,-
Željne — četverček — Obnova podov v kuhinjah pri Štimac in Malnar (material)	48.391,-
- obnova 50 % strešne kritine in	
zamenjava sprednjih žlebov	1.942.976,-
Željne — kontejnerji — Popravilo vodovodne instalacije pri Rajhard	11.558,-
Cvišlerji 2 — Obnova vodovodnega priključka	75.774,-
Cvišlerji — Jelavica — Obnova vodovodnega priključka	19.884,-
Cvišlerji 4 — Obnova vodovodnega priključka	73.723,-
- Obnova vhodnih vrat Virant	72.999,-
Cvišlerji 6 - Obnova vodovodnega priključka	73.550,-
- Obnova salonitne strešne kritine	318.028,-
Cvišlerji 7 - Obnova vodovodnega priključka	71.014,-
Cvišlerji 8 - Obnova vodovodnega priključka	76.767,-
- Obnova salonitne strešne kritine	419.016,-
Cvišlerji 9 — Obnova vodovodnega priključka	68.708,-
Cvišlerji 10 — Obnova vodovodnega priključka	89.837,-
Cvišlerji 11 — Obnova vodovodnega priključka	64.762,-
Cvišlerji 12 — Obnova vodovodnega priključka	67.777,-
Cvišlerji 14 — Obnova vodovodnega priključka	120.592,-
Onek 4 — Obnova elektro priključka	41.306,-
Onek 6 — Obnova elektro priključka	64.814,-
Koprivnik 19 - Obnova poda in enih vrat pri lakaj	443.672,-
Kočarji 1 - Priprava vodoVodne in odtočne instalacije za skupno kopalnico	18.621.-
Knežja lipa 1 - Obnova vodovodne in odtočne instalacije v stavbi ter ureditev sanitarij	927.842,-
— Popravilo elektro instalacije pri Vukovič	30.387,-
Knežja lipa 3 — Kompletna obnova vodovodne in odtočne instalacije v stavbi ter ureditev dveh	
skupnih WC-jev	927.100,-
Predgrad 2	
— Popravilo in beljenje skupnih prostorov (poslovna stavba)	332.800,-
Banja loka 7
— Večje popravilo strešne kritine in obnova dimnika 737.274,—
Mahovnik 24
— Popravilo ometov, oken in obnova poda
v kuhinji Audič	165.003,-
— Obnova lesenega stropa pri Fraz	141.628,-
Mahovnik 29 — Zamenjava oken	922.280,-
Breg 81 — Obnova lesenega stropa v kuhinji pri Nose	233.994,-
Mlaka 2 — Popravilo vodovodne instalacije pri Šalika	68.788,-
Mlaka 38
- Material za beljenje stanovanja Praštalo vsled slabe toplotne izolacije	24.750,-
Stari log 4 — Obnova elektro priključka	35.588,-
Stari log 8 - Zamenjava vhodnih vrat Škufca	87.329,-
Stari log 12 — Material za popravilo strehe Krmelj	76.815,-
Draga 13 — Rekonstrukcija nove strehe vsled zatekanja v stanovanja v zimskem obdobju ob zmrzali	S. 1.606.053.-
Draga 29 — Zamenjava oken	2.551.718,-
Servis gasilskih aparatov	594.161,-
Kontejnerji za smeti 2 kom. Kajuhovo naselje 30—36 1 kom. Ljubljanska c. 3 — 5	532.170,-. 266.085—
Skupaj	: 103.477.358,-
Poraba sredstev iz: —	Kreditov —	vzajemnostnih sredstev —	amortizacije —	razširjene reprodukcije —	amortizacije kontejnerjev	9.829.241,- 22.245.635,- 67.596.227,- 3.008.000,- 798.255,-
Skupaj: 103.477.358.—
Iz poročila je razvidno, da vsepovsod nastajajo stroški s popravili oz. obnovami vodovodnih in odtočnih instalacij, zamenjavami vodovodnih hišnih priključkov, obnovami hišne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov. Taki stroški bodo v bodoče še naraščali, saj so instalacije v starih starejših stavbah dotrajale kot tudi zunanje instalacije in napeljave.
V letu 1986 je bilo obnovljeno tudi veliko stavbnega pohištva, to je oken in vrat zaradi dotrajanosti, obnovljenih streh in dimnikov ter izvršenih drugih potrebnih popravil. Razumljivo je, da je potrebno stanovanja, poslovne prostore in stavbe popravljati zaradi dotrajanosti, manj razumljivo pa je, da je potrebno popravljati takoj nove objekte bodisi zaradi gradbenih, projektnih ali drugih napak, ki se nanašajo največ na strehe in zatekanja v stanovanja v zimskih obdobjih. Taki primeri so v Kidričevi in Tesarski ulici, Ul. heroja Marinclja, v Dragi in drugod. Strehe na novih objektih prepuščajo ob vsakem deževju tudi zaradi slabih, predvsem kleparskih, izvedbenih del (Podpreska n. h.). Reklamacijski postopki za odpravljanje napak, predvsem na novih objektih, so predolgi ali pa se jih sploh ne upošteva, kar povzroča vročo kri ori uporabnikih stanovanj—oškodovancih.
Glavni izvajalec vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem
fondu je SGP Zidar KočeVje, ki vzdržuje stanovanjski fond za občini Kočevje in Ribnica. Ta izvajalec je slabo opremljen z delovnimi sredstvi za tako imenovano servisno dejavnost, primanjkuje mu strokovnega kadra, še zlasti za obrtniško dejavnost, kot so kleparji, vodovodarji itd. Iz tega izhajajo slabi rezultati dela in neupravičeno visoki stroški za čestokrat slabo opravljeno delo. Z izvajalcem so strokovne službe SSS občine Kočevje imele že več razgovorov v smislu, da se izboljša kadrovska usposobljenost — strokovnost izvajalcev posameznih delj oz. kvalifikacijska struktura delavcev, opremljenost z delovnimi sredstvi, organizacija dela, kvaliteta storitev itd., toda vidnejših rezultatov še ni čutiti, pač pa se čuti astronomsko nerealno dvigovanje cen po enoti opravljenega dela oz. zaračunavanje nedela. Cilj in naloga Samoupravnih stanovanjskih skupnosti je, da z razpoložljivimi sredstvi stanarin čim boljše vzdržujejo družbeni stanovanjski fond. Zato bi morale imeti tudi svoje specializirane enote za vzdrževanje fonda ali servisa. Tako pa se bo moralo iskati konkurenčne izvajalce za vzdrževanje tudi od drugod.
Kočevje, 23. februarja 1987
Strokovna služba SSS
Pregled potrebnih vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu v občini Kočevje za leto 1987
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Pregled potrebnih vzdrževalnih del na družbenem stanovanjskem fondu v občini Kočevje za leto 1987, izdelan na podlagi prijavljenih in ugotovljenih potrebnih popravil in prenov (revitalizacije), ki se financirajo iz sredstev vzajemnosti in amortizacije v SSS občine Kočevje (stanarin)
Pregled zajema popravila po stavbah in stanovanjih, ki so potrebna popravil in revitalizacije.
Ocena stroškov
Trg zbora odposlancev 1
—	večje popravilo in tesnitev oken —	večje popravilo vodovodnih instalacij —	zamenjava radiatorjev —	vgraditev kalorimetrov za stanovanjski in poslovni del stavbe	1.000.000,- 1.000.000,- 4.000.	000.- 2.000.	000,-
Trg zbora odposlancev 2 —	obnova pločevine na že prekriti strehi —	obnova fasade	1.200.000.- 6.000.000,-
Trg zbora odposlancev 4 — ureditev dveh skupnih kopalnic v I. in II. nadstropju	1.200.000,-
Trg zbora odposlancev 8 — obnova strešne kritine (bobrovec)	3.000.000,-
Trg zbora odposlancev 10 — delna obnova vodovodne in odtočne instalacije ter prestavitev sobnih vrat pri Puzuk	1.500.000,-
Trg zbora odposlancev 12 —	obnova strešne kritine in kleparskih del —	obnova fasade —	izgradnja nadomestnih drvarnic —	obnova lesenega stopnišča	2.500.000,	- 1.500.000,	- 1.000.	000,-1.000.000,-
Trg zbora odposlancev 14 —	obnova strešne kritine, popravilo dimnikov in obnova kleparskih izdelkov —	obnova fasade —	izgradnja nadomestnih drvarnic	2.500.000,	- 2.000.	000.-1.600.000.-
Trg zbora odposlancev 16 —	zamenjava oken —	popravilo lesene verande in oken na verandi ter pleskanje —	izgradnja nadomestnih drvarnic —	obnova fasade —	obnova odtokov v stavbi —	obnova podov v stanovanjih	600.000,- 1.000.000,- 3.500.000.	— 2.000.	000,- 500.000,	- 500.000.	-
Trg zbora odposlancev 18 —	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov —	izgradnja nadomestnih drvarnic —	obnova fasade	2.000.000.- 1.500.000,	- 2.000.	000.-
Trg zbora odposlancev 39 — popravilo ostrešja, obnova strešne kritine,	7.000.000,-
kleparskih izdelkov in dimnikov	
— zamenjava oken	2.000.000.-
— obnova fasade	4.000.000,-
—	izgradnja nadomestnih drvarnic —	ojačanje-obnova stropov v I. nadstropju	3.500.000,-
in druga notranja dela	1.500.000.-
Trg zbora odposlancev 47	
— obnova fasade	3.500.000,-
—	zamenjava dveh podov Trg zbora odposlancev 51 —	obnova strešne kritine, dimnikov in	500.000,-
kleparskih izdelkov	5.000.000,-
— zamenjava oken	3.000.000,-
- obnova fasade	4.000.000,-
Trg zbora odposlancev 54	
— zamenjava oken	1.500.000.-
— obnova fasade	4.000.000,-
— obnova odtočne notranje instalacije	500.000.-
— obnova poda v hodniku	500.000—
Trg zbora odposlancev 55	
-	zamenjava dvojnih sobnih vrat PAPEŽ —	obnova strešne kritine na stranskem delu	250.000,-
stavbe	1.000.000,-
—	obnova ometa in tlaka v veži Trg zbora odposlancev 59 —	zamenjava oken na stanovanjskem	1.000.000,-
delu stavbe — obnova strešne kritine, dimnikov in	1.500.000,-
kleparskih izdelkov	4.000.000,-
Trg zbora odposlancev 61	
—	zamenjava oken —	obnova strešne kritine, dimnikov in	500.000.-
kleparskih izdelkov	3.000.000,-
Trg zbora odposlancev 68	
— obnova notranjih stopnic in podestov	1.500.000.-
— obnova ometa v hodniku in stopnišču	500.000,-
Trg zbora odposlancev 73	
— obnova elektro instalacije	1.200.000,—
— večje popravilo oken z dodelavo okenskih kril	1.000.000 -
Trg zbora odposlancev 74	
-	večje popravilo lesenih drvarnic —	obnova pločevinaste strešne kritine	1.000.000,-
z izolacijo	4.000.000,-
Trg zbora odposlancev 76	
- obnova pločevinaste stresne kritine z izolacijo	4.000.000,-
Ljubljanska c. 1	
— obnova tlakov in ometa v veži ter obnova	•
stopnišča (v sodelovanju s podjetjem OPREMA)	1.500.000.-
—	obnova podov v hodniku II. nadstropja
—	ureditev WC-jev za stanovalce
Ljubljanska c. 5
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
—	obnova horizontalne odtočne hišne instalacije - kanalizacije
Ljubljanska c. 6
—	obnova fasade
—	popravilo oz. obnova dimnikov
—	obnova pločevine na strehi
Ljubljanska c. 8
—	prevezava zunanje hišne kanalizacije
Ljubljanska c. 11
—	obnova dimnikov v celoti
—	obnoya salonitne strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	popravilo hišne kanalizacije
—	obnova elektro instalacije
Ljubljanska c. 14
—	zamenjava oken
—	zamenjava notranjih vrat
ljubljanska c. 23
—	obnova pločevinaste strešne kritine
—	pleskanje lesenih strešnih napuščev in lesenih fasadnih oblog
Ljubljanska c. 25
—	obnova dimnikov
—	obnova pločevinaste strešne kritine
—	zamenjava oken in balkonskih vrat (?)
Ljubljanska c. 26a
—	izgradnja nadomestnih drvarnic
—	zamenjava 50 % žlebov in odtokov
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	zamenjava oken in zunanjih vrat
—	obnova fasade
—	obnova zunanje hišne kanalizacije
—	izolacija stanovanja Pušnik
Ljubljanska c. 36
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
—	obnova fasade
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije
Ljubljanska c. 71
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
—	obnova enega poda
Ljubljanska c. 77
—	obnova fasade
Ljubljanska c. 79
—	zamenjava oken
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	obnova elektro instalacije
500.000,—
1.500.000,-
2.500.000,	-
7.000.	000,-
1.500.000,	-
8.000.000,-
500.000,-
1.000.000,-
1.000.000,-
8.000.000,-
3.000.	000,-500.000,-
1.000.	000,-
2.000.000,-
600.000,-
4.000.000,-
500.000,-
1.500.0Č0.-
4.000.000,-
4.000.000,-
5.000.	000,-
1.000.	000,-
5.000.	000,-
6.000.	000,-8.000.000,-1.500.000,-
500.000,-
3.000.	000,-
5.000.	000,-
1.000.	000,-
2.500.000,	-
4.500.000,	-200.000,-
2.000.000,-
1.500.000,	-
2.500.000,	-800.000,-
Reška c. 2
-	ureditev-prevezava zunanje hišne kanalizacije
mimo greznice	na javno kanalizacijo	1.000.000,—
Reška c. 5
-	izgradnja treh nadomestnih drvarnic	1.500.000.—
-	obnova odtočne instalacije in poda
v kuhinji Jusič	500.000,—
Reška c. 5a
-	izgradnja dveh	nadomestnih drvarnic	1.000.000,-
Reška c. 7a
-	obnova dimnikov
-	večje popravilo strešne kritine
-	zamenjava vhodnih kletnih vrat
.Reška c. 9 -	dokončanje kleparskih del na strehi —	obnova poda v kuhinji Ferbežar	800.000,- 200.000,-
Reška c. 10 - obnova poda pri Pa j o	200.000,-
Reška c. 11 — obnova kleparskih del na strehi	800.000,-
Reška c. 16a — obnova vodovodne in odtočne instalacije v stavbi	1.000.000,-
1.000.000,-
1.000.000,-
200.000,-
Roška c. 4 — zamenjava oken z roletami	2.500.000,-
— obnova fasade	5.000.000,-
Roška c. 8 — delna obnova elektro instalacije	1.500.000,-
— obnova vodovodne in odtočne instalacije ter hišne kanalizacije	2.000.000,-
— obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov	5.000.000,-
— obnova fasade	6.000.000,-
Roška c. 8a — zamenjava oken	1.000.000,-
— obnova fasade	2.000.000,-
Roška c. 10 — zamenjava dveh podov	400.000,-
Roška c. 12 — dokončanje sanitarij pri Štimec	1.000.000,-
Roška c. 33	\ - obnova podov v sobi in kuhinji Čuk	400.000,-
— obnova žlebov	500.000,-
— obnova fasade	1.000.000,-
— večje popravilo kleti	500.000,-
Roška c. 35 —	obnova poda v kuhinji Poljte —	obnova žlebov	200.000,-
	500.000,-
— obnova fasade	1.000.000,-
- večje popravilo kleti	500.000,-
Roška c. 36	
— zamenjava oken podstrešnega stanovanja	800.000,-
— obnova vodovodne in odtočne instalacije v WC-jih ter stropov	1.500.000,-
Roška c. 37 - obnova žlebov	500.000,-
— obnova fasade	1.000.000,-
— večje popravilo kleti	500.000,-
Roška c. 39 — zamenjava sobnih vrat Lipovec	150.000,-
- obnova podov v kuhinji in sobi Dolšak	400.000,-
— obnova enega dimnika (Dolšak)	200.000,-
— obnova žlebov	500.000,-
— obnova fasade	500.000,-
— večje popravilo kleti	500.000,-
Roška c. 49	
— izgradnja nadomestnih drvarnic	2.500.000,-
— ureditev kopalnice Markovič	600.000,-
Roška c. 62 — obnova 50 % salonitne strešne kritine	2.500.000,-
— obnova elektro instalacije	1.500.000,-
— obnova teraco oblog na balkonih	1.500.000,-
Roška c. 64 — obnova poda v hodniku I. nadstropje	300.000,-
Roška c. 64a — popravilo stanovanja Papež	500.000,-
Rozmanova 1—3 — obnova dimnikov	1.000.000,-
— obnova strešne kritine in kleparskih	t
izdelkov	4.000.000,-
— obnova odtočne instalacije v stanovanjih	1.500.000,-
— prevezava hišne kanalizacije mimo greznice na javno kanalizacijo	600.000,-
Tomšičeva c. 15 — popravilo zunanje hišne vodovodne instalacije	300.000,-
Tomšičeva c. 19—21 — -obnova salonitne strešne kritine, dimnikov (po potrebi) in kleparskih izdelkov	6.000.000,-
- popravilo betonskih stopnic	500.000,-
— večje popravilo vodovodnih in odtočnih instalacij	1.000.000,-
Podgorska ul. 2 — obnova strešne kritine, dimnijcov in kleparskih izdelkov	3.000.000,-
— popravilo balkonskih robov in nadstreškov	2.500.000,-
Podgorska ul. 4 - obnova salonitne strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov z odtočnimi cevmi žlebov	3.000.000,-
Podgorska ul. 6
— obnova salonitne strešne kritine,
dimnikov in kleparskih izdelkov
—	namestitev zračnikov na strehi
Podgorska ul. 8
—	obnova zunanjih stopnic
Podgorska ul. 10
—	obnova salonitne strešne kritine s kleparskimi izdelki
Podgorska ul. 13
—	obnova žlebov
—	obnova stropne konstrukcije pod stanovanjem Štefanič
3.000.	000,-
500.000,	-
200.000,	-
4.000.	000,-
200.000,-
2.500.000,	-
—	generalno popravilo dvigala
—	obnova poda v kuhinji Jonke
Kidričeva ul. 6
—	generalno popravilo dvigala'
—	obnova podov v predsobi in kuhinji Črček
Kidričeva ul. 7
—	generalno popravilo dvigala
Tesarska ul. 8
—	popravilo ostrešja, obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	zamenjava notranjih in zunanjih vrat
Podgorska ul. 15
—	izgradnja nadomestnih drvarnic (5 kom)
Podgorska ul. 23
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
Podgorska ul. 61
—	delna zamenjava in popravilo oken
—	obrtova fasade
—	izgradnja drvarnice
2.500.000,	-
2.000.	000,-3.500.000,-
500.000.-
3.500.000:-
2.500.000,-
Cesta na stadion 1
-	zamenjava oken -	obnova podov -	napeljava vodovodne in odtočne instalacije v eno stanovanje	1.500.000.	-600.000,- 1.000.	000,-
Rožna ul. 35 —	obnova dveh podov pri Jelenc —	ureditev kopalnice pri Jelenc —	zamenjava 4 kom. oken in 4 kom. vrat pri Jelenc —	obnova fasade	600.000,- 500.000,- 1.200.000,- 5.000.000,-
Rožna ul. 36 — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov	2.500.000,-
Turjaško naselja 6 — obnova ravne strešne kritine	8.000.000,-
Kidričeva ul. 2 — generalno popravilo dvigala	1.000.000,-
Kidričeva ul. 4 — obnova pohodne ravne strešne kritine	4.000.000,-
Tesarska ul. 3a, b, c, in 5a, b, c
—	nadomestitev zračnikov na strehe
Kidričeva 8, 10, 12 in 14
—	nadomestitev zračnikov na strehe
Čmomeljska c. 7
—	obnova fasade
Čmomeljska c. 8
—	obnova fasade
Čmomeljska c. 15
—	zamenjava žlebov
Čmomeljska c. 19—21
—	obnova oken in vhodnih vrat
—	obnova strešne kritine in žlebov
Čmomeljska c. 27—29
—	obnova oken in vhodnih vrat
—	obnova strešne kritine in žlebov
Šeškova ul. 2	-
—	obnova strešne kritine in strešnih oken
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
—	preklop hišne kanalizacije na javno kanalizacijo
Šeškova ul. 9
—	obnova salonitne strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	zidarsko popravilo balkonov pri:
Fabjan, Jambrovič, Janež, Orsak in Deržek
Šeškova ul. 16
—	večje popravilo strešne kritine
—	večje popravilo oken
—	obnova fasade
Šeškova ul. 29, 31, 33, 35, 37 in 39
—	obnova strešnih žlebov
—	obnova dimniških obrob in obrob zračnikov
—	popravilo oz. obnova dimnikov
—	obnova elektro instalacije
pri VOVK in CVETKO
—	ureditev kanalizacije zaradi poplavljanja kleti in vlage
—	popravilo fasadnih ometov
Cankarjeva ul. 6
—	ureditev kanalizacije zaradi poplavljanja kleti ob deževju
Kolodvorska ul. 1
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
—	obnova fasadne in lesenih verand
—. ureditev zunanje hišne kanalizacije
Kolodvorska la
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
Kolodvorska ul. 2
—	obnova salonitne strešne kritine, kleparskih izdelkov in dimnikov
—	obnova nosilnega stebra vhodnega nadstreška
—	zamenjava vhodnih vrat v stavbo
Kolodvorska ul. 3, 5 in 7
—	večje popravilo strešne kritine
—	obnova žlebov in drugih kleparskih
izdelkov na strehi	1
Kolodvorska ul. 4
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov ter popravilo dimnikov
večje popravilo strešne kritine toplotna izolacija lesenih sten
1.000.000,-
200,000,-
1.000.000.-
300.000,-
1.000.000,-
3.000.	000,-
1.000.	000,-
1.500.000,-
1.000.000,-
500.000,-
3.500.000,-
150.000,-
1.000.000,-
1.200.000.-
1.000.000,-
1.200.000,-
4.000.	000,-
1.000.	000,-4.000.000,-
500.000,-
4.000.	000,-
1.000.	000,-
500.000,-
500.000,-
4.000.000,-
500.000,-
500.000,	-2.000.000,-1.500.000,-
400.000,	-
600.000,	-
500.000,-
500.000,-
1.000.000,-
3.000.	000,-
6.000.	000,-500.000,-
2.500.000,	-
5.000.	000,-
300.000,	-
500.000,	-
500.000,	-
700.000,	-
3.000.	000,-
Kolodvorska ul. 8—10 —	zamenjava oken —	obnova fasade —	obnova elektro instalacije	5.000.	000,- 8.000.	000,-2.500.000,-
Kolodvorska ul. 9—11 — ureditev zunanje hišne kanalizacije	1.000.000,-
Kolodvorska ul. 12 —	zamenjava oken in notranjih vrat —	obnova fasade —	ureditev 8 kom. kopalnic	4.000.	000,- 5.000.	000,- 4.000.	000,-
Kolodvorska 13, 15, 17 in 19 — prevezava zunanjih hišnih kanalizacij mimo greznic na javno kanalizacijo	2.000.000,-
Kajuhovo naselje 1, 3, 5 —	obnova strešnih kritin, dimnikov ter delna zamenjava žlebov —	prevezava hišne na javno kanalizacijo	6.000.000,- 500.000,-
Kajuhovo naselje 2 — toplotna izolacija nadkletnih in vrhnjih stanovanj (izolacije izvajajo lastniki stanovanj)	2.000.000,-
Kajuhovo naselje 49 — ureditev nove fasade (fasado mora urediti lastnik hiše, ker stavba, ki je brez fasade ni dograjena)	3.000.000,-
Trdnjava 5 — obnova elektro instalacije	200.000,-
Trdnjava 7 -	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov —	zaščita vhoda zaradi nalivov z vgraditvijo okna in vrat pri Vidmar	2.000.000,- 1.000.000,-
Trdnjava 15 -	zamenjava žlebov in odtokov -	obnova elektro instalacije -	obnova poda v kuhinji in zamenjava vrat pri Rutar -	ureditev zunanje hišne kanalizacije	500.000,	-1.000.000,- 400.000,	-1.500.000,-
Trdnjava 17 -	zamenjava žlebov in odtokov na sprednji strani stavbe -	ureditev zunanje hišne kanalizacije -	zamenjava poda v sobi Dragan	300.000,	-1.500.000,- 200.000,	-
Trdnjava 10, 15, 17 — izgradnja zidanih kleti in drvarnic za 22 stanovanj, le v sofinanciranju z lastnikom stanovanj	27.000.000,-
Trdnjava 19 -	zamenjava oken in vhodnih vrat	4.000.000,— -	zamenjava žlebov na sprednji strani stavbe (stavba poka zaradi premikanja terena, o čemer je bil pismeno obveščen Itas in inšpekcijske službe SO Kočevje, katera pa do sedaj nista o tem vprašanju podala nobene izjave)	200.000,—	
Trata XIII-8 —	obnova fasade —	ureditev dodatnih sanitarij —	zamenjava notranjih vrat v stanovanjih —	obnova poda v kuhinji Štimec	5.000.	000,- 1.500.000,	-1.500.000,- 200.000,-
Trata XIV-10, 12, 14 - zamenjava oken	2.500.000,-
Trata XIV - 26 in 28 — obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov	3.000.000,-
Rudnik 1 —	zamenjava 1 kom. vrat pri Mohar —	obnova poda v sobi pri Kenda —	obnova podov v kuhinji in sobi ter zamenjava kuhinjskih vrat Kastelic —	obnova fasade	200.000,- 250.000,	-400.000 150.000,	- 500.000,	-
Rudnik 2
-	obnova strešne kritine in kleparskih
izdelkov	-	5.000.000,—
-	obnova fasade	4.000.000,—
-	popravilo kleti v stavbi in zamenjava' kletnih
vrat ter zamenjava kletnih oken	1.000.000,—
Rudnik 4
—	popravilo zunanjih vrat
—	obnova fasade
—	ureditev zunanjih WC-jev
—	obnova poda v kuhinji Majerič
Rudnik 5
—	obnova kletnih vrat Bizjak in Vrlinič
—	obnova poda v kuhinji in zamenjava kuhinjskih vrat pri Bizjakj
—	zamenjava okna na WC-ju Vrlinič in enih vrat na stanovanju
—	obnova fasade
Rudnik 6
—	popravilo zunanjih kleti
—	obnova fasade
—	zamenjava žlebov
—	zamenjava vrat na zunanjih WC-jih
Rudnik 7
—	popravilo zunanjih kleti
—	obnova fasade
—	prezidava dimnika (Hren
—	obnova poda v sobi Hren
—	obnova poda v sobi in kuhinji Gričar
—	obnova poda v sobi Usenik
Rudnik 8
—	popravilo zunanjih kleti
—	obnova dimnikov
—	obnova fasade
Rudnik 9
—	obnova dveh podov — kuhinja in soba
—	zamenjava vrat na štirih zunanjih WC
—	obnova podov v sobi in kuhinji Čirimovič
—	obnova fasade
Rudnik 10
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	obnova zunanjega WC-ja Kaucky
—	obnova fasade	'
—	popravilo zunanjih kleti
—	obnova poda v kuhinji Mihelič
Rudnik 11
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	obnova fasade
—	popravilo zunanjih kleti
—	obnova poda v kuhinji Jakovac
—	obnova podov v kuhinji in sobi Oven
—	obnova podov v kuhinji in sobi Avdič
Rudnik 17
—	obnova poda v sobi in zamenjava kuhinjskih vrat pri Sturen
—	obnova fasade
Rudarsko naselje 1
—	obnova dimnikov 3 kom.
—	zamenjava 8 kom. oken s pozidavo paropetov na cestni strani stavbe
Rudarsko naselje 2
—	obnova žlebov in odtokov
—	zamenjava vrat na drvarnicah
—	pozidava lesenega dela fasade na podstrešju
—	obnova dimnika pri Varga
Rudarsko naselje 3
—	obnova dimnikov 3 kom.
—	zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na cestni strani 'stavbe
Rudarsko naselje 4
—	obnova žlebov in odtokov
—	zamenjava vrat na drvafnicah
—	pozidava lesenega dela fasade na podstrešju
—	obnova dimnika pri Pinzi
Rudarsko naselje 5
—	obnova dimnikov 3 kom.
—	zamenjala 8 kom. oken s pozidavo parapetov na cestni strani stavbe
Rudarsko naselje 7
—	obnova dimnikov 4 kom
—	zamenjava 8 kom. oken s pozidavo parapetov na cestni strani stavbe
Rudnik 2a
— večje popravilo strešne kritine
200.000,-
Rudarsko naselje 24
— obnova elektro instalacije
500.000,-
400.000:-
500.000,	-
150.000,	-
250.000,	-400^000,-
100.000.	—
700.000,-
500.000,-
500.000,	-
150.000,	-
200.000,	-
500.000,	-
700.000,	-
200.000,	-200.000,-
400.000,	-
200.000,	-
500.000,	-
400.000,	-
500.000,	-
400.000,	-
450.000,	-
400.000,	-
700.000,	-
2.500.000,-
500.000.	-
600.000,	-
500.000,	-
200.000,	-
4.000.	000,-
1.000.	000,-
500.000,	-
200.000,	-400.000,-400.000,-
350.000,-
1.000.000,-
800.000,- 1 1.600.000,-
400.000,	-
600.000,	-1.000.000,-
400.000,-
800.000,-
1.600.000,-
400.000,	-
600.000,	-1.000.000,-
400.000,-
'800.000,-
1.600.000,-
1.000.000,-
1.600.000,-
400.000,-
—	obnova fasade
Rudarsko naselje 26
—	obnova žlebov in odtokov
—	zamenjava vrat na drvarnicah
—	pozidava lesenega dela fasade na podstrešju
Rudarsko naselje 27
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
Rudarsko naselje 28
—	obnova žlebov in odtokov
r zamenjava vrat na drvarnicah
—	pozidava lesenega dela fasade na podstrešju
—	obnova dimnikov
300.000,-
400.000.	-
600.000,	-1.000.000,-
400.000,	-
300.000,	-
400.000,	-
600.000,	-1.000.000,-
600.000,-
Rudarsko naselje 29
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
Šalka vas 4
—	popravilo ometa v stanovanju
Šalka vas 51
—	obnova fasade
400.000,	-
300.000,	-
200.000,	-2.500.000,-
Šalka vas 103
—	obnova dveh podov pri Šepec
Šalka vas 105
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	zamenjava oken
—	obnova elektro instalacije
—	obnova poda v kuhinji Klobučarič
—	obnova poda v kuhinji Petkovič
400.000,-
5.000.	000,-
3.000.	000,-
2.000.	000,-250.000,-250.000,-
Šalka vas 107
—	obnova žlebov in odtokov
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
—	obnova poda v kuhinji Šobar
Željne 8a
—	zamenjava sobnih vrat pri Štimec A.
Željne 30
—	zamenjava oken in kletnih vrat
—	ureditev WC-jev na izplakovanje
—	ureditev kopalnic, če so podani konstrukcijski pogoji (leseni stropi)
700.000,	-2.000.000,-3.000.000.-
250.000,	-
150.000,-
2.000.000,-
1.200.000,-
1.600.000,-
Željne — Pomi I., II., III.
—	napeljava vodovodne in odtočne instalacije v kuhinje (sanitarna oprema je razbita)
Cvišlerji 2
(baraka je za rušenje vsled dotrajanosti)
Cvišlerji 4
—	obnova strešne kritine
—	zamenjava vhodnih vrat
Cvišlerji 3
—	zamenjava elektro instalacije pri Mohar
Cvišlerji 14
—	obnova strešne kritine
Onek 6
—	zamenjava sobnih in glavnih vhodnih vrat
Koprvnik 5
' — obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	ureditev zunanjih stopnic za vhod v kleti
—	obnova fasade
Koprivnik 19
—	obnova fasade
Koprivnik 22
—	obnova fasade
Koprivnik 26
—	obnova fasade	»
—	zamenjava sobnih vrat na gasilski sobi
Koprivnik 38
—	obnova salonitne strešne kritine in kleparskih izdelkov
Koprivnik 40
—	vgraditev vrat na stopnišču za stanovanje
—	ureditev ene kopalnice
Livold 53
—	hiša je potrebna popolne obnove, zato je bila predlagana za prodajo oziroma izločitev
Livold 59
—	obnova fasade
—	ureditev greznice s ponikalnico
Mozelj 4
—	obnova poda v sobi in zamenjava sobnih vrat pri Kuzma
—	ureditev kopalnice za Stanič
Kočarji 1
—	zamenjava oken in vrat
—	obnova fasade
—	ureditev skupnih sanitarij za podstrešna stanovanja
Kočarji 2
—	zamenjava oken in vrat
Kočarji 3
—	zamenjava dvojnih vhodnih vrat
Rajndol 2
—	zamenjava oken in vrat
—	obnova vodovodne in odtočne instalacije
—	obnova poda v predprostoru Režonja
Rajndol 3
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
' — obnova vodovodne in odtočne instalacije
—	obnova poda v kuhinji Dramac
Rajndol 5	’
—	zamenjava oken in vhodnih vrat
—	obnova vodovodne in odtočne instalacije
—	obnova poda v predprostoru Ilič
Knežja lipa 1
—	popravilo strehe
—	zamenjava oken in vrat
—	ureditev dveh kopalnic
Knežja lipa 3
—	obnova poda v kuhinji Vrbanjič
Knežja lipa 4
—	zamenjava oken
Banja loka 8a
—	ureditev dodatne ponikovalnice
—	napeljava vodovodne in odtočne instalacije za stanovanje Poplašen
800.000,-
800.000.-
200.000,-
200.000,-
1.000.000.-
1.400.000,-
2.000.000,-
1.000.000,-
2.000.000,-
1.500.000,-
1.500.000,-
2.500.000,-
300.000,-
1.000.000,-
400.000,	-
600.000,	-
1.500.000,	-
1.000.	000,-
300.000,	-
600.000,	-
1.600.000,-
2.500.000,-
, 1.000.000,-
1.500.000,-
400.000,-
1.400.000,	-
1.000.	000,-150.000,-
1.400.000,	-
1.000.	000,-200.000.-
1.400.000.	-
1.000.	000,-150.000,-
150.000.	-1.600.000,-
800.000,	-
200.000,-
500.000,-
400.000,	-
500.000.	-
Vas 8
—	obnova vodovodne in odtočne instalacije pri Nikolič
Ob Mahovniški cesti 5
—	obnova pločevinaste strehe nad stopnicami
—	zamenjava oken
Mahovnik 24
—	izdelava troprekatne greznice
Mahovnik 28
—	obnova poda v sobi pri Pelcar
—	obnova pločevinaste zidne strešne obrobe
Mahovnik 29
—	obnova fasade
—	ureditev zunanje hišne kanalizacije
Breg 73 (25)
—	zamenjava oken
—	obnova fasade
—	ureditev kopalnice Josič
Breg 78 (27)
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov ter izolacija podstrešnih stanovanj
—	zamenjava oken, vrat in podov
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
(stavba je predlagana za izločitev)
Breg 81 (28)
—	obnova strešne kritine, dimikov in kleparskih izdelkov
—	zamenjava oken
—	ureditev vodovodne instalacije zaradi zmrzali
Stara cerkev 31 (42)
—	izgradnja dodatnih WC-jev na izplako
—	zamenjava oken
—	obnova stopnic
Stara cerkev 34 (40)
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	zamenjava oken in vrat
—	obnova fasade
—	popravilo sanitarij v pritličju
Stara cerkev 39
—	obnova fasade
—	zamenjava 1 kom. vrat pri Vrečič
Stara cerkev 65 (18)
—	zamenjava oken
—	obnova strešne kritine na kleteh
Mlaka 4
—	obnova elektro instalacije
—	obnova fasade
Mlaka 52
-r večje popravilo strešne kritine
Mlaka 54
—	večje popravilo strešne kritine
Mlaka 59a (16a)
—	ureditev sanitarij
l Stari log 4
—	zamenjava oken, vrat in podov
—	ureditev sanitarij, greznice in ponikovalnice
—	obnova fasade
(stavba je bila predlagana za izločitev)
Stari log 8
—	napeljava vodovodne instalacije v kuhinji in kopalnice dveh stanovanj
Stari log 9
(baraka je bila predlagana za izločitev)
Stari log 10
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	ureditev sanitarij
pozidava čelnih sten podstrešja izolacija stropov zgornjih stanovanj
500.000,	-
150.000,	-2.000.000,-
1.000.000,-
300.000,	-50.000,-
4.000.	000,-
1.000.	000,-
1.400.000,	-
1.500.000,	-400.000,-
5.000.	000,-
2.000.	000,-1.600.000,-1.500.000,-
2.500.000,	-
1.000.	000,-
400.000,	-
800.000,	-500.000,-
2.000.000.-
3.200.000,-
500.000.-
4.000.	000,-
3.000.	000,-
4.000.	000,-500.000,-
3.000.000,-
'150.000,-
3.500.000,	-
2.000.	000,-
800.000,-
1.500.000,-
500.000,-
500.000,	-
300.000,	-
1.400.000,	-
1.600.000.	-2.500.000,-
2,000.000,-
Stari log 11
—	obnova strešne kritine in kleparskih
izdelkov	"	800.000.—
—	ureditev sanitarij	30.000. —
Stari log 12
—	obnova elektro instalacije	800.000.—
—	ureditev sanitarij	30.000,-
Polom 12
—	zamenjava vseh oken in dvojnih vhodnih vrat
—	obnova strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	obnova fasade
1.200.000,-
2.000.000,-
1.500.000,-
Podpreska 20
-	obnova fasade
—	obnova stropov pri Dulmin
3.000.000,-
800.000,-
Draga 29
—	obnova strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	obnova podov v dveh stanovanjih 1
—	obnova fasade
2.500.000,	-500.000,-
4.000.	000,-
Nepredvidene potrebe
—	električne, vodovodne in odtočne instalacije,
kanalizacije in	razni priključki	30.000.000,—
Zaboji za smeti
—	v letu 1987 bi bilo nujno potrebno nabaviti
7 kom. kontejnerjev za smeti za večje stanovanjske stavbe	2.500.000,—
Skupaj:	744.090.000,-
Popisana nujna popravila tudi sedaj niso odraz realnih potreb, ker so te dejansko precej večje. Popisane potrebe po popravilih in revitalizaciji so tudi tokrat take narave, da bi že morale biti opravljene. Iz pregleda potreb po popravilih in revitalizaciji bo treba v letni plan popravil za leto 1987 vnesti najnujnejše, v okviru letnih finančnih sredstev od stanarin, saj ugotovljene potrebe zahtevajo sredstva stanarin od nekaj in ne le od enega leta. Popravil bo lahko opravljenih le ca 8 do 10 % od skupnih potreb za leto 1987.
Pri sestavi letnega programa vzdrževanja in revitalizacije bo treba, kot vsako leto, upoštevati najnujnejše (strehe, podi, dimniki, okna, instalacije itd.) ter dela, ki so že bila programirana1, toda še niso bila izvršena ali so ostala nedokončana vsled pomanjkanja finančnih sredstev ali izvajalcev.
• Prioriteto bo zopet potrebno dati tistim popravilom, kjer lastniki stanovanj in hiš nastopajo s svojo soudeležbo pri pokrivanju stroškov popravil in revitalizacije.
Iz leta v leto se pojavlja vse več popravil na instalacijah, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti, jih je pa nujno treba opraviti prioritetno zaradi preprečevanja povzročanja še večje škode na stanovanjih in objektih. Zato je potrebno sredstva za taka popravila rezervirati v letnem programu.
Nepredvidena popravila se pojavljajo tudi skoraj ob vseh izselitvah iz starih stanovanj, kjer stanovalci zaradi predvidene izselitve ne javljajo potreb po popravilih iz razlogov, ker nočejo imeti sitnosti z izvajalci in podobno. Taka stanovanja pa je potrebno popravljati pred novimi vselitvami.
Stanovanjski fond je bil vseskozi zanemarjen oziroma slabo vzdrževan, še zlasti v dvajsetih letih povojnega obdobja. Tudi pozneje se ni moglo veliko popravljati zaradi stalno zamrznjenih oz. prenizkih stanarin na eni strani in na drugi zaradi stalnega naraščanja cen materiala in storitev. Stanje tudi sedaj ni nič boljše.
Veliko sredstev za popravila zahtevajo stare hiše, tako v mestu kot na podeželju, ki so tako rekoč brez vsakega stanovanjskega standarda.
Vlaganje sredstev v stare kmečke hiše, kjer bi stroški za popravila znašali celo nekajkrat več kot je vrednost stavbe, nima nobenega ekonomskega opravičila, še zlasti, ker take hiše k stroškom popravil skoraj ničesar ne prispevajo v obliki stanarin. Zato naj bi se take hiše odprodale ali kako drugače izločile iz stanovanjskega fonda. Tak predlog smo za posamezne hiše posredovali že v letu 1983 ZKGP Kočevje, ki je v največji meri lastnik podedovanih hiš.
Kočevje, november 1986
800.000,-
30.000.-	Strokovna služba SSS
Pregled potrebnih vzdrževalnih in obnovitvenih del na družbenih poslovnih prostorih v občini Kočevje za leto 1987, katerih najemniki plačujejo najemnino SSS občine Kočevje
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje
Pregled zajema popravila in obnove po stavbah in poslovnih prostorih.
Ocena stroškov
Trg zbora odposlancev 1
—	montaža kalorimetra za poslovni del stavbe (Tehnika, Tekstil, Planika)
—	izdelava in vgraditev dodatnih izložbenih in svetlobnih oken zaradi toplotne izolacije (Tehnika, Planika, Tekstil)
Trg zbora odposlancev 2
—	pokrivanje dela stroškov pri obnovi kleparskih izdelkov na strehi
—	obnova horizontalne kanalizacije v kavarni Zvezda
—	obnova elektro instalacije v kavarni Zvezda s spremljajočimi deli
Trg zbora odposlancev 8
—	pokrivanje dela stroškov pri obnovi strešne kritine
—	ureditev talnega odtoka v sanitarijah KS
600.000,-
3.500.000,	-
300.000,-
1.000.	000,-1.000.000,-
1.500.000,-
300.000,-
Trg zbora odposlancev 16
-	izgradnja nadomestne drvarnice za lokal Bedžeti
-	sofinanciranje k stroškom obnove fasade
-	sofinanciranje k ureditvi kanalizacije na dvorišču .
500.000,-
500.000,	-
200.000,	-
Trg zbora odposlancev 18
—	izgradnja nadomestne drvarnice za trgovino Jugoplastika
—	sofinanciranje k stroškom obnove fasade
—	sofinanciranje pri obnovi strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	vgraditev stranskih vhodnih vrat v trgovino Jugoplastika, zaradi dostave
Trg zbora odposlancev 39
—	zamenjava oken na frizeriji
—	izgradnja nadomestne drvarnice
—	sofinanciranje obnove strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	sofinanciranje obnove fasade
Trg zbora odposlancev 51
—	sofinanciranje pri obnovi strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
—	sofinanciranje pri obnovi fasade (trgovina Zelenjava)
Trg zbora odposlancev 55
—	zamenjava vhodnih kovinskih vrat in enega okna na trgovini Manufaktura
Trg zbora odposlancev 59
—	sofinanciranje pri obnovi strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Trg zbora odposlancev 71
—	obnov fasade (Cvetličarna, »Žito«, Pleskarstvo)
Trg zbora odposlancev 72
—	ureditev oken, vhodnih vrat in vetrolova na Lekarni
Trg zbora odposlancev 73
—	obnova elektro instalacije Obutev
Trg zbora odposlancev 78
—	večje popravilo drvarnic (3 lokali)
Roška c. 8
—	sofinanciranje pri obnovi strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov (3 najemniki)
—	sofinanciranje pri obnovi fasade
—	sofinanciranje pri obnovi vodovodne in odtočne instalacije
—	sofinanciranje pri obnovi elektro instalacije
500.000,	-
800.000,	-
800.000,-
600.000,-
300.000,	-
500.000,	-
800.000,	-500.000,-
2.000.000,-
1.000.000,-
500.000,-
2.000.000,-
1.500.000,-
1.500.000,	-
500.000,	-
200.000,	-
2.000.	000,-3.000.000,-
800.000,-
500.000,-
Roška c. 12 - obnova dimnika za trgovino (dimnik od peči centralnega ogrevanja)	2.000.000,-
Ljubljanska c. 3 - popravilo obstoječih oken in vrat ter namestitev dodatnih notranjih oken na dveh frizerijah	1.000.000,-
Ljubljanska c. 5	
—	sofinanciranje k obnovi horizontalne hišne kanalizacije -	zamenjava vhodnih vrat na trafiki	1.000.000,- 500.000,-
Ljubljanska c. 6 —	sofinanciranje k obnovi fasade —	sofinanciranje k obnovi pločevine na strehi	2.500.000,- 400.000,-
Ljubljanska c. 8 — sofinanciranje k prevezavi zunanje hišne kanalizacije	500.000,-
Šeškova ul. 2 —	sofinanciranje k obnovi strešne kritine in strešnih oken —	sofinanciranje k obnovi elektro instalacije —	sofinanciranje k obnovi fasade —	sofinanciranje k preklopu hišne na javno kanalizacijo —	zamenjava oken na kleteh	2.000.000,- 300.000,	-1.000.000,- 200.000,	-700.000,-
Šeškova ul. 16
—	sofinanciranje k večjemu popravilu strešne kritine 300.000,-
—	sofinanciranje k obnovi fasade	2.000.000,-
Koprivnik 5
—	sofinanciranje k obnovi strešne kritine in kleparskih izdelkov
—	sofinanciranje k obnovi fasade
Predgrad 2
— zamenjava skladiščnih kletnih dvokrilnih vrat
700.000,-
700.000,	-
600.000,	-
Banja Loka 8a
—	sofinanciranje k ureditvi dodatne ponikovalnice 100.000,—
Stara cerkev 65
—	obnova strešne kritine na skladišču	800.000,—
Polom 12
—	zamenjava oken in vhodnih vrat na dvorani KS 1.000.000,-
—	obnova poda v dvorani KS	400.000,-
—	sofinanciranje k obnovi strešne kritine, dimnikov
in kleparskih izdelkov	800.000,—
—	sofinanciranje k obnovi fasade	800.000,—
Podpreska 20
—	sofinanciranje k obnovi fasade
Draga 29
—	sofinanciranje k obnovi- strešne kritine in kleparskih izdelkov 1
—	sofinanciranje k obnovi fasade
1.000.000,-
1.500.000,-2.000.000,-
Nepredvidene potrebe
- električne, vodovodne in odtočne instalacije,
kanalizacije, priključki	10.000.000,—
Skupaj	64.500.000,- din
V	vseh stavbah, v katerih so stanovanja in poslovni prostori, se bo za popravila in obnove skupnih delov in naprav strošek delil procentualno na vrednost stanovanjskega in poslovnega dela stavbe, enako kot to velja za etažne lastnike stanovanj in poslovnih prostorov.
V	pregledu potrebnih popravil in obnov niso zajete prenove bodočih poslovnih prostorov iz sedanjih starih stanovanjskih, ker takih prenov ni mogoče vnaprej konkretno predvidevati in tudi ne oceniti stroškov prenove.
Za pridobivanje novih poslovnih prostorov, pa naj bo to v starih ali novih objektih, se bo moralo koristiti sredstva najemnin, namenjena za razširjeno reprodukcijo. Tak primer se bo pojavil v stavbi na Trgu zbora odposlancev 54, v kateri je sedaj velik pritličen, neuporaben in neovrednoten prostor (58 m2). Za obnovitev in ureditev tega prostora za določeno obrtno dejavnost bo potrebno zagotoviti ca 6.000.000.— din sredstev (okna, vrata, podi, sanitarije, elektrika itd). S tem denarjem pa ni mogoče nakupiti novega prostora s tako površino.
Letni programi porabe najemnin bodo morali biti vsako leto usklajeni z letnimi plani porabe stanarin — vzdrževanja.
Kočevje, november 1986
Strokovna služba SSS
Plan vzdrževanja in obnovitvenih del poslovnih prostorov v družbenih stanovanjskih stavbah za leto 1987, ki se financirajo iz sredstev najemnin od poslovnih prostorov
Samoupravna stanovanjska
skupnost občine Kočevje
Stavba oziroma poslovni prostor in vrsta popravil ter obnov
Trg zbora odposlancev 1
—	Montaža - vgraditev kalorimetra za poslovni del stavbe (Tehnika, Tekstil in Planika)
—	Izdelava in vgraditev dodatnih izložbenih in svetlobnih oken vsled boljše toplotne izolacije na poslovnem delu stavbe (Tehnika, Tekstil in Planika)
Trg zbora odposlancev 2
—	Pokrivanje dela stroškov pri obnovi kleparskih izdelkov na
strehi	f
—	Večje popravilo elektro instalacije v kavarni »Zvezda«
Trg zbora odposlancev 8
—	Pokrivanje dela stroškov pri obnovi strešne kritine
Trg zbora odposlancev 39
—	Zamenjava oken na frizerskem salonu in notranja popravila
Trg zbora odposlancev 51
. — Sofinanciranje pri obnovi strešne kritine in kleparskih izdelkov (Zelenjava)
Trg zbora odposlancev 55
—	Zamenjava vhodnih kovinskih vrat in enega okna na trgovini Manufaktura
Trg zbora odposlancev 71	>
—	Obnova fasade (prostori: Žito, Cvetličarna, Pleskarstvo)
Trg zbora odposlancev 72
—	Ureditev vetrolova na Lekarni
Roška c. 8
—	Sofinanciranje pri obnovi vodovodne in odtočne instalacije ter elektro instalacije v stavbi
—	Delna predelava poslovnih prostorov Veterine
Roška c. 12
—	Izgradnja novega nadomestnega dimnika od peči centralnega ogrevanja za poslovni prostor trgovine
Ljubljanska c. 3
—	Popravilo obstoječih oken ter namestitev dodatnih notranjih oken na dveh frizerskih lokalih
—	Sofinanciranje k ureditvi vodovodnega in kanalizacijskega priključka
Ljubljanska c. 5
—	Sofinanciranje k ureditvi kanalizacijskega in vodovodnih priključkov
—	Zamenjava vhodnih vrat na trafiki
Ljubljanska c. 8
—	Ureditev poslovnega prostora za Stanovanjsko zadrugo
—	Sofinanciranje k obnovi kanalizacijskega in vodovodnega priključka
Ljubljanska c. 19
—	Dokončanje obnove fasade — pleskanje
Šeškova ul. 2
—	Sofinanciranje pri obnovi zunanje hišne kanalizacije
Koprivnik 5
—	Sofinanciranje k obnovi strešne kritine
Predgrad 2
—	Obnova vrat na kletnem skladišču trgovine in kmetijske zadruge
Banja loka 8a
—	Sofinanciranje k ureditvi dodatne ponikovalnice
Polom 12
—	Zamenjava oken, vhodnih vrat ter obnova poda v dvorani KS
—	Sofinanciranje k obnovi.strešne kritine, dimnikov in kleparskih izdelkov
Nepredvidene potrebe
—	Obnove in sofinanciranje popravil in obnov , električnih, vodovodnih in odtočnih instalacij, kanalizacije, raznih priključkov itd.
Iz sredstev najemnin za razširjeno reprodukcijo Trg zbora odposlancev 54
—	Ureditev - pridobitev poslovnega prostora za servis gospodinjskih aparatov iz nekdanjega hleva in do sedaj neuporabnega prostora v pritličju stavbe.
V planu ni predvidenih nobenih predelav sedanjih stanovanjskih v bodoče poslovne prostore, katerih sprememba namembnosti je predvidena v ožjem centru mesta kočevje, ker pač za take namene ni razpoložljivih sredstev. Izvedba planiranih del je odvisna od cene materialov in storitev, od nepredvidenih toda nujnih popravil tet dohodka od najemnin.
Kočevje, 21. februarja 1987	Strokovna služba SSS