688*6
V IZSELJENSKA KNJIŽNICA ST. 2
IZSELJENSKI USTNIK
l\ POIIH NASIPI
izseljencem
1950
Izdela In založila DttlilDA SV. RAFAELA V LJUBLJANI
68876
ljudsko posojilnica
v LloMiam. liikiosiceva c. i
(tik za frančišk. cerkvijo v lastni palači)
sprejema hranilne vloge in dovol ju je posojila ter kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Hranilne vloge znašajo nad 180 milijonov dinarjev
rometna banka i
UuDliana, »trltarteia ulica *t 6
V lastni hiši — Telefon št. 21-49 in 29-68
Kupuje in prodaja devize,valute,čeke.vred-nostne papirje po najkulantnejših cenah. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. — Izvršuje borzna naročila, inkaso čekov, nakaznic in menic v tu- in inozemstvo točno in z najmanjšimi stroški.
Izdaja poslovne kredite pod najugodnejšimi pogoji.

IZSEL1ENIŠKA KNJIŽNICA ŠT. 2
IZSELJENIŠKI VESTNIK
ZA POUK NAŠIM IZSELJENCEM
1930
Izdala in založila Družba sv. Rafaela v Ljubljani
I. Uvodne besede.
Naše izseljeništvo je življenskega pomena za ves naš narod. Stotisoče imamo že v tujini in tisoči hite dan za dnem iz države. To dokazovati bi bilo popolnoma odveč, ker to ves narod ve.
Da je zato družba sv. Rafaela za zaščito slovenskih izseljencev in za reševanje tega izselje-niškega našega vprašanja ena izmed naših najvažnejših narodnih organizacij, tudi to ve ves narod.
Toda, ali posvečamo izseljeniškemu vprašanju tisto pozornost in skrb, ki jo to velevažno vsenarodno vprašanje zasluži?
Uživa družba sv. Rafaela pri narodu tisto zanimanje in sodelovanje in podporo, katero kot taka zasluži?
Kar odkrito priznajmo in odgovorimo po resnici na obe ti vprašanji z odločnim »ne«.
Izseljeniško vprašanje je vprašanje, kateremu posveča naša javnost najmanj pozornosti in skrbi.
Družba sv. Rafaela je najmanj popularna organizacija med nami.
To so dejstva, ki se ne dajo utajiti.
Ali naj ostane vedno tako?
Družba sv. Rafaela hoče še enkrat poskusiti, če se da med nami na tem kaj spremeniti. Zato hoče, da, zato mora v javnost, zlasti pred voditelje naroda in njegove predstavnike.
In ker se ji ni posrečilo dobiti za to d-uge poti, prihaja primorana danes s tem malim lastnim glasilom »Vestnikom«.
Štirikrat na leto ga namerava izdati in sicer brezplačno. Prosi samo vse, ki dobe »Vest-
nik« v roke, da gotovo pristopijo k družbi svetega Rafaela kot njeni člani. Samo 10 Din je letna
članarina.
To je vzrok in namen »Vestnika« družbe sv. Rafaela.
In to je samo poskus, ker družba sv. Rafaela noče nositi odgovornosti za to naše narodno nezanimanje za izseljeniško vprašanje, česar bi se jo lahko dolžilo, češ, da ona, kot naša edina izseljeniška družba, ni storila svoje dolžnosti, zato je pa tako. Ne, rajši vse žrtvujemo, da spravimo družbo v javnosti na tisto višino, na katero spada, ali pa da je sploh ni.
Družba sv. Rafaela.
II. Novice.
»Umreti nočejo« — namreč naši vrli ameriški Slovenci. Živeti hočejo in ostati Slovenci do skrajnosti. Vrhovni predsednik K. S. Katoliške Jednote, g. Anton Grdina, si je izmislil nov način, kako podaljšati slovensko narodno zavest tudi pri drugem in tretjem rodu. Film naj pomaga. Vso Slovenijo namerava slikati na film in tako pokazati mladim slovenskim Amerikan-cem lepoto domovine njih staršev in jih navdušiti za njo. — Gotovo veliko narodno delo, ki zasluži pomoč tudi domovine.
K. S. Katoliška Jednota ne pride s svojim izletom v domovino letos, kakor je naše časopisje poročalo, temveč šele prihodnje leto. Jednota, ki pride letos, je Slovenska Narodna Jednota, ki pa nikakor ni istovetna s Kranjsko Slovensko Katoliško Jednoto.
•'t
Tedenske »Slovenske ure« v radio v Clevelandu in v Chicago so postale jako popularne. Ameriška mladina je vsa navdušena za
slovenščino in se je je začela pridno učiti. To »slovensko uro« je v Chicagi priredil »Amerikan-ski Slovenec«, v Clevelandu pa slovenski trgovci. Tako je prišla slovenska beseda v javnost tudi v Ameriki.
»M ati Slovenija, zakaj si prezirala svoje otroke v tujini? — To boli!« — Tako končuje slovenski župnik Rev. Jakob Černe v Ameriki svoj članek v »Amerikanskem Slovencu«, kjer se bridko pritožuje nad neopravičljivo nemarnostjo domovine do svojih slovenskih izseljencev.
lil. Delovanje Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani.
Družba se tem potom zahvaljuje vsem ča-stitim gospodom, ki so pripomogli, da se je ideja sv. Rafaela, to je zaščita izseljencev doma in v tujini pojasnila na Rafaelovi nedelji po celi Sloveniji.
Sicer uspeh ni bil tak, kakor bi ta važna zadeva, skrbeti za naše izseljence, zaslužila, vendar se je pa z delom med našim narodom začelo.
V nekaterih župnijah so se pojavili tudi člani in je število plačujočih članov doseglo številko 131. Ti člani so vplačali skupaj na članarini 1640 Din.
Prostovoljne darove, nabrane na Rafaelovi nedelji so poslale sledeče župnije:	,
Sv. Rupert nad Laškem 100 Din, Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah 50 Din, Velike Poljane 50 Din, Vurberg pri Ptuju 28 Din, Sv. Mihael-Pišece 100 Din, Zagradec 50 Din, Čemšenik 50 Din, Velika Dolina 160.50 Din, Reteče 120 Din, Črnuče 103 Din, Žužemberk 230 Din, Sv. Križ pri Rogaški Slatini 218.50 Din,'Št. Vid pri Stični 150 Din, Velenje 100 Din, Sv. Križ pri Kostanjevici 200 Din
(za knjige), Škocjan pri Krškem 170 Din, Štanga pri Litiji 180 Din, Bukovica 23.60, Struge 100 Din, Sp. Sv. Kunigunda 65 Din, Dobrepolje 110 Din, Velenje 150 Din, Preddvor 50 Din, Ljubljana (stolnica) 61.50 Din, Kresnice 70 Din, Besnica 50 Din, Žiri 100 Din, Kopanj 70 Din, Št. Vid pri Brdu 32 Din, Javor pod Ljubljano 36.50 Din, Sv. Jedert pri Laškem 100 Din, Komenda 156 Din, Nevlje 30 Din, Planina pri Rakeku 100 Din, Stara cerkev., pri Kočevju 40 Din, Rateče pri Planici 76 Din. — Kranjska Slovenska Katoliška Jednota v Jolietu je družbi sv. Rafaela naklonila podporo 100 dolarjev to je 5664 Din. Amerikanski Slovenec 10 dolarjev, to je 562 Din. Posojilnica sv. Križ pri Rogaški Slatini 344 Din in Mokronog 100 Din. — G. Anton Grdina, glav. predsednik K. S. K. Jednote pa 25 dolarev.
Skupni dohodki znašajo v tekočem društvenem letu 11.681 Din.
V smislu § 8. društvenih pravil so se prijavile kot poverjeništva Družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev v Ljubljani župnije: 1. Cerknica, 2. Ribnica na Poh., 3. Sv. Primož na Poh., 4. Tr-bonje pri Vuzenici, 5. Leskovec, 6. Cerklje ob Krki, 7. Čatež pri Brežicah, 8. Kostanjevica, 9. Škocjan na Dol., 10. Sv. Križ pri Kostanjevici, 11. Raka, 12. Stara loka, 13. Selce, 14. Sorica, 15. Železniki, 16. Dražgoše, 17. Bukovščica, 18. Sv. Lenart, 19. Žabnica, 20. Poljane, 21. Javorje nad Škofjo Loko, 22. Hoče, 23. Sv. Lovrenc na Drav. polju, 24. Črnagna pri Ptuju, 25. Št. Janž na Drav. polju, 26. Kamnik, 27. Dol pri Domžalah, 28. Domžale, 29. Homec, 30. Komenda, 31. Mekinje, 32. Mengeš, 33. Nevlje, 34. Spodnji Tuhinj, 35. Stranje, 36. Špitalič, 37. Zg. Tuhinj, 38. Vodice, 39. Gozd, 40. Vranja peč, 41. Šmartno pri Velenju, 42. Trebnje, 43. Št. Rupert, 44. Mokronog, 45. Sv. Trojica, 46. Sv. Janž, 47. Trebelno.
Po teh suhih podatkih Soditi, je Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev stopila z eno
nogo naprej s tem, da se je seznanila z našim ljudstvom doma in v tujini, vendar pa njeno delo še ni tako razvito, kakor zahteva to potreba časa in važnost zadeve same.
V svrho dosege uspehov, ki so potrebni iz verskega, narodnega in socijalnega stališča, je želeti, da se prijavijo tudi ostale župnije ljubljanske in mariborske škofije za poverjeništva Družbe sv. Rafaela in vsa poverjeništva naj bi se potrudila pridobiti v svojih župnijah vsaj po 10 članov za Družbo sv. Rafaela. Za dopošiljanje članarine se pošljejo posameznim župnijskim poverjeništvom položnice poštne hranilnice. Člani naj se prijavijo skupaj s seznamom, ki naj vsebuje poleg točnega imena tudi bivališče z navedbo hišne številke.
Pri izdelavi načrtov novega zakona o zaščiti izseljencev je družba sv. Rafaela stavila koristne predloge za naš narod in z zadovoljstvom se mora reči, da je izseljeniški komisarijat v Zagrebu v svojem načrtu uvaževal v mnogih slučajih te predloge.
Mnogo bolj vplivno pa bi družba sv. Rafaela nastopila in se uveljavila, ko bi mogla pri svojih predlogih poudarjati, da ima v vsaki župniji po 10 ali več članov, ter trditi, da govori v imtnu 6000 članov ali celo v imenu vseh slovenskih izseljencev, in teh je mnogo po vsem svetu.
IV. Število izseljencev.
Statistično je dokazano, da je več kakor 400 tisoč slovenskih izseljencev in njih potomcev po raznih deželah sveta.
Največ Slovencev je v Zed. državah Amerike: računa se njih število na 250.000. V Argentiniji je Slovencev ? Primorci vred 20.000. v Braziliji, Uruguay u, Chile in v ostali južni Ameriki jih je tudi preko 5000. V Kanado so se pričeli Slovenci v večjem številu preseljevati šele v 1 1923. in jih je tam preko 6000 s Primorci vred. V Avstraliji je okoii 200 slovenskih izseljencev.
V. Izseljevanje v Francijo.
Ker stopa izseljevanje v Francijo zelo v ospredje, akoravno tamkaj razmere za naše izseljence niso posebno ugodne, objavlja družba sv. Rafaela (sedež: Delavska zbornica, Miklošičeva cesta, Ljubljana) za vseljevanje v Francijo sedaj veljavne predpise.
Kot svarilo pa naj velja: Dokler ni skrajna potreba, ne hodi v tujino, ker mati tvoja je edino domovina.
1.	— Interesent, ki doma nima možnosti preživljanja in se je radi tega odločil podati se s trebuhom za kruhom v Francijo, si mora preskrbeti v smislu okrožnice izseljeniškega komisarijata v Zagrebu z dne 27. oktobra 1927, br. 26.504, delovno pogodbo (Contrat de Travail) delodajalca v Franciji, ki mora biti potrjena od ministrstva dela (Ministre de Travail) v Parizu.
Take delavne pogodbe preskrbujejo po sedanji praksi sorodniki ali znanci, ki se nahajajo že na delu v Franciji; če jih pa ni, stori to tudi francosko podjetje neposredno, ako se delavec na njega obrne.
Na podlagi take delavske pogodbe se dobi. ako ni drugih zaprek, na pristojnem sreskem na-čelstvu ali pri policijski upravi, izseljeniški potni list in na francoskem konzulatu v Ljubljani, Beethovnova ulica 2, predpisani vizum potnega lista, in sicer pod pogojem, če je delavec od za to po konzulatu določenem zdravniku dr. Fran Minaru, ki ordinira na Sv. Petra cesti št. 2, spoznan zdravim in za delo v Franciji sposobnim.
V takem primeru odpotuje vsak delavec lahko sam na svoje stroške na v delovni pogodbi določeno mesto, in sicer v roku, ki je naveden v delovni pogodbi.
2.	— Kdor ne more dobiti v točki I. navedene delovne pogodbe, ta se obrne na Francosko Generalno Društvo za Imigracijo v Zagrebu, Šenoina ul. št. BO, ki je z razpisom ministrstva socialne poli-
tike v Belgradu z dne 23. jan. 1923, br. 506/24 in 25. marca 1926, br. 97/IV koncesijonirano za vso našo kra'jevino in ki sme angažirati vsakovrstne delavce.
To vrši svoje delo ob sodelovanju Javne borze dela in pod nadzorstvom izseljeniškega komisari-jata v Zagrebu. Ob angažiranja delavcev izstavlja skupno z Javno borzo dela vsakemu posameznemu delavcu potrdilo, da mu je v Franciji preskrbljeno delo in ob kakšnem minimalnem plačilu.
To potrdilo je potrebno pri izposlovanju izseljeniškega potnega lista za Francijo.
Francosko Generalno društvo za Imigracijo sestavi, ko izve, da je potrebno število delavcev v posesti potnih listov, transporte za Francijo, preskrbi zdravniški pregled in francoski vizum.
Glede preskrbljenega dela, zaslužka, ki iznaša od 21 do 25 fr (t. j. 43 do 52 Din) dnevno, in plačila vozarine dobi delavec na dan odhoda točno izdelano delovno pogodbo, odobreno od izseljeniškega kornisarijata v Zagrebu. Vozarino oziroma prevozne stroške plača predhodno Francosko Generalno Društvo za Imigracijo v Zagrebu.
3. — Žene in otroci, ki se nameravajo pre seliti k svojemu možu ozir. očetu v Francijo, morajo imeti glasom dopisa francoskega konzulata v Ljubljani z dne 6. januarja 1928 od delodajalca izstavljeno in od župana v Franciji podpisano potrdilo, da zasluži pozivatelj za vzdržavanje pozvanih svojcev zadostno; glasom razglasa izseljeniškega kornisarijata v Zagrebu z dne 27. oktobra 1927, br. 26.504, mora biti tako potrdilo overovljeno od pre-fekta policije (Prefect du Departement). Nosi naj klavzulo >Avis favorable«.
Edino na podlagi s takim potrdilom opremljene prošnje izstavlja sresko naeelstvo ozir. uprava policije potni list in tudi francoski vizum se dobi samo na podlagi takega potrdila in seveda le tedaj, če so te osebe od zdravnika spoznane popolnoma zdrave.
4. — V Franciji se mora vsak delavec tekom 48 ur po prihodu javiti na ondotnem županstvu (maire), da dobi identitetno izkaznico (Carte d'iden-1 ite), pri čemer mora predložiti potni list, delovno pogodbo, 4 fotografije brez klobuka na glavi, rojstni in krstni list in če ima družino, tudi poročni list in krstne liste otrok.
Identitetna izkaznica velja za dobo dveli let kot dovoljenje za bivanje v Franciji in se odvzame, ako se priseljenec pregreši zoper v Franciji veljavne predpise
i). — Potovanje gre iz Ljubljane čez Jesenice, Schwarzbach-St. Veit, Innsbruck. Buchs, Zurich. Basel. Oni. ki ne potujejo s transportom, ki ga sestavlja Francosko Generalno Društvo za I m igrači jo. dobijo vozne listke v Ljubljani pri Tourist Office-Putnik, in sicer od Ljubljane do Basela, do kamor velja vožnja za 1 osebo z brzovlakom v III. razredu 540 Din. Za nadaljevanje vožnje je preskrbeti vozne listke pri železniški blagajni v Baselu.
Osebe, ki potujejo v južne kraje Francije, gredo iz Ziiricha čez Genf naprej.
G. — Poleg vizuma francoskega konzulata je potreben tudi avstrijski transitni vizum, ki se dobi na avstrijskem konzulatu v Ljubljani, Dunajska c. št. 31 in ki velja 15 Din.
7. — Za ureditev zadev naših izseljencev se nahaja v Parizu. 46 rue Ampere Paris 17, naš izseljeniški komisarijat.
Poleg tega ima naša Jcraljevina v Franciji še sledeča zastopstva: Paris: Poslaništvo, 46 rue Ampere Paris 17; Bordeaux: Častni generalni konzulat Charles A. Delarue, rue Condoreet; Le Havre: Častni konzul Charles Kronheimer, rue du General Galie 44; Lille: Častni konzul Emil F. Legrand, rue de la Barre 46; Lyon: Častni konzul Louis M. Baratin rue Gentil 11; Marseille- Generalni konzulat Promenade de la Corniche 151; Toulouse: Častni konzul dr. Leopold de Melier de Labarthe, rue des Reforts 14.
Slovenski izseljeniški duhovniki se nahajajo: Zupančič Valentin. Lievin, Pas de Calais 17, rue Mozart Fosse 16; Josip Kastelic Au-nietz, Moselle, France; Anton Hafner Merlebach, Moselle, France.
8.	— V delavskem ministrstvu (Ministre de Travail) v Parizu IV. Avenue Rapp 2 se nahaja oddelek z imenom Office main d'oeuvre etrangere. ki je določen za poravnavo nesoglasja med delodajalcem in delojemalcem. Ta oddelek posreduje tudi za delo in ima svoje podružnice v vseh okrožjih, ki se imenujejo Office departemental de placement, kamor se lahko obrača v slučaju potrebe vsak delavec.
9.	— Glasom okrožnice izseljeniškega kornisarijata v Zagrebu z dne 25. maja 1929, št. 28.723, je izseljeniški delegat v Parizu dne 28. aprila 1929, br. 27.603, sporočil, da imajo naši rojaki, ki so dosegli kakšno rento v Franciji v smislu ministerial-nega dekreta od 16. maja 1928 pravico, prejemati svojo rento tudi v domovini in da ima obitelj našega v Franciji smrtno ponesrečenega delavca pravico prejemati v domovini polno rento, ne oziraje se na to, ali je obitelj bila ob času nesreče v Franciji ali ne.
VI. Izseljevanje v Belgijo in Luksemburg.
Še bolj kakor pred izseljevanjem v Francijo, moramo naš narod svariti pred izseljevanjem v Belgijo in v Luksemburg, ker so tam razmere za naše delavce še bolj kočljive kakor v Franciji.
Ker imamo pa mnogo takih naših rojakov, ki imajo iz enega ali drugega vzroka potrebo izseljevati se v te dežele, objavljamo tukaj nekaj predpisov o vseljevanju delavcev, katerim je treba absolutno zadostiti.
Vsakdo, ki se hoče izseliti v Belgijo ali Luksemburg zaradi -dela in ze^služka, si mora priskrbeti najprej od ondotnega delodajalca garantno
pismo oziroma delovno pogodbo, ki mora biti potrjena po belgijskem oz. luksemburškem ministrstvu dela.
Glasom okrožnice izseljeniškega kornisarijata v Zagrebu z dne 20. marca 1930 br. 28000, se morajo take pogodbe in sploh vse garancije za delo predložiti temu komisarijatu v potrdilo.
S takim garantnim pismom se dobi na srez-kem načelstvu oziroma upravi policije izseljeniški potni list.
Radi dosege belgijskega oziroma luksembur-škega vizuma je predpisan sledeči postopek:
a)	Za rudarje. Predložiti se mora s prošnjo za vizum pristojnemu belgijskemu konzulatu oziroma poslaništvu v Belgradu, Krunska ul. 16 sledeče dokumente:
1.	Veljavni izseljeniški potni list;
2.	Garantno pismo oziroma delovno pogodbo, potrjeno od belgijskega ozir. luksemburškega ministrstva;
3.	Nrastveno spričevalo;
4.	Zdravniško spričevalo, da je izseljenec popolnoma zdrav in brez telesnih hib in da je bil v zadnjih dveh letih cepljen zoper koze;
5 150 Din kot takso za vizum in poštno znamko za odgovor.
Vizum za rudarje se dobi navadno v nekaj
dneh.
b)	Za navadne delavce je predložiti prošnjo, kakor za rudarje, poleg tega pa še dve fotografiji in po konzulatu predpisano izpolnjeno vprašalno polo v dvojniku.
Do rešitve prošenj za vizum potnih listov navadnih delavcev preteče precej časa, v nekaterih slučajih celo šest tednov.
Prošnje za belgijski oziroma luksemburški vizum ie treba napraviti pismeno ter jih je poslati priporočeno na pristojni belgijski konzulat, ki se nahaja za interesente dravske banovine v Ljub-
ljani, velesejmska pisarna. Osebni prihod na konzulat nima nobenega pomena. Vsak naj čaka doma, da mu pošlje konzulat vidirani potni list po pošti.
Naša kraljevina ima v Belgiji sledeča zastopstva:
Bruselj — Bruxelles: Poslaništvo, Avenue Louise 140, ki je obenem tudi poslaništvo za Luksemburg.
Antwerpen — Anvers: Generalni častni konzul Gustave H. Antoine, rue de menusiers 9.
Gand: Častni konzul Maurice Vermeulen: Boulevard de Kechove 75.
Liege: Častni konzul L. Hogge Bid. Frere Orban 46.
V	Eysdenu, Belgija, imamo slovenskega iz-seljeniškega duhovnika Dragota Oberžana.
VIL Izseljevanje v Holandijo.
V	zadnjih letih rastejo posebno kolonije slovenskih rudarjev v holandskih rudniških revirjih pokrajine Limburg. Razmere so tam dobro urejene, vendar je pa delo zelo naporno in zdravju škodljivo.
Glasom dospelih sporočil se tam sprejemajo samo rudarji, ki so delali že 2 leti v podzemeljskih rovih, ki so popolnoma zdravi, razumejo vsaj nekoliko nizozemski ali nemški in ki niso starejši od 35 let.
Pri izposlovanju potnega lista na srezkih na-načelstvih je treba dokazati v smislu odredbe mi nistrstva socijalne politike z dne 22. 3. 1929, br. 1702, da mu je v Holandiji preskrbljeno delo ob primernem zaslužku. Ker so zadnje časi taka dokazila izdali proti plačilu razni nepoklicani elementi, je treba te dokumente pustiti overiti pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, v nujnih slučajih pa pri izseljeniškem nadzorniku v Ljubljani. Samo originalna potrdila holandskih državnih rud-
nikov veljajo brez nadaljnjega, ako je podpis in pečat v redu.
Holandski vizum se da izposlovati na Nizozemskem konzulatu v Zagrebu, Jurjevska ulica 26.
Jugoslovanska zastopstva v Holandiji:
Haag: Častni konzul A. Scheveninge, XI Juliana van Aalberglaan. Tam je tudi naše poslaništvo.
Amsterdam: Častni generalni konzul Moreus Cornetis-Dirk, Binnenkant 46.
Rotterdam: Častni generalni konzul Herberus H. van Dam, Karte Wynbrugstraat 2.
VIII. Splošne pripombe.
Vsak delavec naj se posvetuje pred odhodom iz domovine pri izseljeniškem referentu kraljeve dravske banske uprave v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 24, ali istotam pri družbi sv. Rafaela za varstvo izseljencev. Tam naj se tudi vsakdo prepriča, koliko sme verjeti izseljenskim agentom.
Vsak izseljenec mora misliti na to, da je moralno in po §§ 91. 139 in 154 obč. drž. zakona tudi zakonito dolžan skrbeti za svojo ženo, otroke in starše.
Kranjska Slovenska Katoliška jednota
glavna pisarna 1004 N. Chicago St. Joliet. 111. .
ustanovljena 2. aprila 1894, najstarejša slovenska podporna jednota v Ameriki, 20.000 članov, 3 milijone dolarjev premoženja, 235 društev, lastni tednik
Glasilo K. S. K. ]ednote Cleveland Ohio
6117 St. Clair Ave.
The North American Trust Company. Edina slovenska banka v Clevelandu Ohio. Glavni urad 6131 St. Clair Ave Cleveland. Celotno premoženje nad 5 milij. dolarjev.
]ugoslovenska Kat. Jednota
ustanovljena 1898. Glavni urad Ely Minnesota ima 203 včlanjena društva, lastno glasilo tednik
NOVA DOBA, ki izhaja v Clevelandu.
Slovenska ŽENSKA ZVEZA
ustanovljena 19. decembra 1926, pisarna 1845 W. 22 nd St. Chicago, lastno
GLASILO ZARJA
Zapadna Slovanska Zveza
pisarna se nahaja 4825 Washington St. Denver Col. Glasilo : AMERIŠKI SLOVENEC 1849 W. 22 nd St. Chicago.
Družba sv. Družine
ustanovljena 29. novembra 1914, pisarna 501 Lime St. Joliet III, izplača svojim članom zavarovalnine in podpore.