PoStnlnn^ploCana v gotovini
Cena Din 1"
Uredništvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo hhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4*—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23'—, celoletno Din 45'— — Inserati po tarifi
Leto II.
Kranj, 26. februarja 1938
Štev. 9.
Ustava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstva je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito v. oblaste
Zakon o tisku
§ l. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . ..
Kmečka mladina v kroju
Da se kmetu danes ne godi dobro, že vedo vsi. Kako malo je resnice v tistih besedah, ki opisujejo kmečko delo samo z lepe strani, ki govore o lepotah kmečkega življenja, o plodnih brazdah in o ptičjem žvrgolenju pri delu, o zdravi kmečki družini in starih šegah in običajih, o nepokvarjenem kmečkem človeku in njegovem neuničljivem poštenju, to ve najbolje kmet . sam, ki vidi vsak dan, kako njegov dom razpada pod težo davkov in trošarin, kako si prisvajajo njegovo zemljo banke, pri katerih se je zadolžil, kako odhaja njegova mladina v mesto v tovarne, ker ne more živeti doma.
Vsa teža te velike bede, ki vlada na kmetih, se je zvalila posebno na kmečko mladino. Koliko je naših kmetov, ki bi imeli zemlje dovolj, da bi lahko živeli svojo rodbino s tem, kar sami pridelajo? Naši kmečki mladini ne preostaja drugega, kakor da zapušča svoje revne domove in gre v industrijo in obrt iskat dela in kruha. Mlademu človeku s kmetov pa je mnogo težje dobiti delo nego mestni mladini, ker se kmečki otrok le redko izuči kake obrti, ki mu omogoči vstop v tovarno. Zato more dobiti mladi kmečki človek ponavadi le slabo plačano nekvalificirano delo ali pa pomaga pri sezonskih delih ter se na zimo spet vrača domov, kjer veča skrito brezposelnost. Še bolj kakor delavsko mladino mučijo torej kmečko mladino vprašanja, na kakšen način priti do kruha in kako olajšati težavni položaj, v katerem je kmečka mladina danes. Jasno je, da more na ploden način govoriti kmečka mladina o teh vprašanjih samo, če je združena, če ima svojo organizacijo.
Priznavamo, da je bridka resnica, kar piše „Orač“, glasilo kmečke zveze, o teh stvareh v svoji drugi letošnji številki, ko pravi: »Ali je v redu, da so se do sedaj med kmečko mladino postavljala na dnevni red vse premalo vprašanja, ki je od njihove prave rešitve odvisna bodočnost kmečke mladine?" Prav gotovo to ni v redu ! Toda kdo bi moral v prvi vrsti postavljati ta vprašanja? Po našem mnenju bi bila zato poklicana predvsem ravno Mladinska kmečka zveza in za reševanje teh vprašanj bi morala izkoristiti prostor, ki ji ga daje na razpolago ravno »Orač" sam. Kako pa izkorišča Mladinska kmečka zveza ta prostor, nam najlepše kaže članek »Kroji in prapori" v isti številki »Orača". Ta članek razkriva, da niti v Mladinski kmečki zvezi niso govorili preveč o tistih »vprašanjih, od katerih zavisi bodočnost kmečke mladine", pač pa so »mnogo že govorili in ugibali o kroju, znakih in praporih." Tako reševanje vprašanja kmečke mladine prav gotovo ni nobeno reševanje. To se prej pravi, da se norčujemo iz kmečke mladine in njene bede. Prav nič tudi ne pomaga, če dodamo, da naj bo »kroj kar moči domač — slovenski, čim bolj pripraven tudi za drugačno uporabo, zlasti pa poceni". Kaj pomeni to, da naj bo kroj pripraven tudi za drugačno uporabo? To pomeni, da naj si danes kmečki fant in kmečko dekle, ki se kljub trdemu garanju od jutra do večera malo kdaj dositega najesta, nabavita še neko posebno obleko, s katero se bosta postavljala pri raznih takozvanih narodnih svečanostih, pri katerih bodo seveda vsi, samo slovenskega naroda ne bo. Kmečki fant in kmečko dekle poznata tako kot slovenski delavec in slovenska delavka samo en kroj, na katerega sta ponosna, to je njihova delovna obleka, pa najsi je strgana in umazana. Kogar je tega kroja sram, temu ni mesta v naših vrstah.
Podogodkih v
Po daljšem presledku se je zopet začela v Srednji Evropi odigravati zgodovina s filmsko brzino. In ugotoviti moramo, da gre razvoj nam Slovencem v slabo.
30. januarja bi moral režim, ki je v Nemčiji »ustvaril III. Reich in prinesel svobodo, kruh in čast", praznovati s proslavami svojo petletnico, toda od ( parad se je izvršil samo defile telesne garde pred Hitlerjem. Globoka kriza je tiste dni pretresala režim: armada se je uprla politiki, ki jo vodi narodni socijalizem v svetu. Dolgotrajna vojna v Španiji, ki zahteva vedno večje žrtve; Kitajska se je zedinila in se upira Japonski ; Abesinija se ni izkazala za zlato jamo Italije, ampak hoče denarja in vojakov, Avstrija se upira anšlusu, Gogov režim je žalostno končal, od Jugoslavije ni dobila vsega, kar je pričakovala, Anglija se je odločno uprla autoritarnim režimom. Tudi gospodarski načrt vojski ni ugajal.
Blombergova ženitev je bila samo povod dogodkov. Na koncu se je Hitler imenoval za poveljnika armade, cela vrsta generalov je bila odstavljena, novi ljudje so prišli na površje. Rekli so, da je stranka zmagala 100 odstotno nad armado itd. V resnici je bilo nekaj drugače. Proti generalu Fritschu, ki je predstavljal Reichswehr-ovsko opozicijo proti Hitlerju, je stranka postavila Reichenau-a, ekstremnega nacionalsoctjalista in ustanovitelja teorije o nenadnih napadih. Generallteta se je temu uprla, prišel je gen. Keitel za šefa general, štaba iz vrst zmernejše opozicije, ministrstvo vojske je dobil Hitler; da pa ne bo neomejen v moči, je ustanovljen tajni državni svet. Za generala Reichenau-a se je dobilo mesto poveljnika novega armadnega zbora v Lipskem (meji na ČSR). Neu-ratha je zamenjal v zunanjem ministrstvu Ribbentropp, »oče protikomunis-
Mladinska kmečka zveza ugiba tudi o znakih za kmečko mladino. Zdi se nam, da je to precej nepotrebno delo. Naši znaki, po katerih se bomo spoznali, ne da bi se mogli zmotiti, so naše žuljave roke, so naša orodja, s katerimi delamo, naši plugi, naši srpi, naše kose itd. Znake, ki se nosijo na obleki, si bodo seveda najraje zatikali prav tisti, ki so jih najmanj vredni. Tako vsaj nas uči izkušnja,
Zdi se nam, da je Mladinska kmečka zveza na napačni poti, ker išče rešitve perečih vprašanj kmečke mladine na tak zunanji način. Mladina bi tako postala samo privesek kaki politični struji, kateri naj bi pri cirkuških prireditvah služila s svojimi cirkuškimi uniformami. V kmečko mladino bi se zanesel duh neresne površnosti, ki pa bi imel to resno posledico, da bi se oko kmečke mladine obrnilo proč od tistih vprašanj, ki jih je zares treba rešiti, in da bi kmečka mladina postala ubogljivo orodje v rokah brezvestnih politikov, ki bi jo žrtvovali na »oltarju domovine" v zunanjepolitičnih pustolovščinah ali pa bi jo uporabili za ohranjanje tako-zvanega »reda in miru" doma, ki ga pa prav sami hote in vede rušijo vsak dan. Prava rešitev kmečke mladine, ni v krojih in znakih in praporih, prava rešitev je v tem, da damo kmečki mladim dela in kruha, da ji ustvarimo možnosti, s katerimi si bo lahko pridobila več znanja, ki je potrebno v današnjem življenskem boju, da jo prepojimo s tako živo željo po svobodi vseh zatiranih, da se bo s ponosom lahko imela za potomstvo tistih slo-j venskih kmetov, ki so sodelovali pri slovenskih kmečkih puntih.
Srednji Evropi
tičnega pakta" od katerega pričakujejo bolj aktivno in uspešno delo v svetu (posebno v Angliji). Goring ni dobil zahtevanih razširjenih pooblastil za izvajanje štiriletke (če je dobil še celo nove omejitve, niso povedali), bil pa je imenovan za maršala.
Sledil je pritisk na Avstrijo in uspel. Domovinska fronta, v kateri se je zadnji čas počelo zbirati delavstvo in vsi elementi, ki so za neodvisnost Avstrije, je odprta hitlerjevcem. Ti jo bodo izrabili. Anšlus je morda vprašanje par mesecev, celo lahko par tednov. V kakšni obliki, mirni ali nemirni? Pruski škorenj je na poti, da postavi nogo na Karavanke.
Milijon delavcev za avstr, neodvisnost
Avstrijska strokovna zveza objavlja resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta in podpisana od zaupnikov vseh delevskih organizacij in vseh strok in ki predstavlja enotno voljo delojemalcev, ohraniti Avstriji neodvisnost in svobodo. Nad en miljon delavcev in nameščencev je v tej resoluciji izjavilo, da hočejo do zadnjega moža vztrajati v borbi na strani sedanjega kan-celarja dr. Schuschnigga, zakonitega izvršitelja oporoke od narodnih soci-jalistov umorjenega Dollfussa.
Tozadevna resolucija se glasi:
»Zaupniki delavcev in nameščencev izjavljajo v imenu zastopanih delojemalcev svojo neupogljivo pripravljenost, stopiti vsak čas aktivno v Boj za ohranitev svobodne in neodvisne Avstrije in voljo, združiti se v tem
boju z vsakomur, ki hoče v tej borbi častno sodelovati.
Zaupniki smatrajo vsako ogrožanje avstrijske neodvisnosti predvsem za ogrožanje evropskega miru, ki je vezano s strahotnimi posledicami za deželo, potem pa tudi za delavstvo z neugodnimi posledicami na socijalnem, političnem in gospodarskem polju.
Zaupniki se dobro zavedajo, da je boj za svobodo in neodvisnost Avstrije izredno težaven in da ta boj predvsem zahteva strnjenih vrst celokupnega, Avstriji zvestega prebivalstva.
Delavci in nameščenci ne poznajo v tej težki uri nobene razlike smeri in stoje s svojimi zastopniki v tem boju za neodvisno, svobodno, socijalno, krščansko in nemško Avstrijo strnjeno ob strani svojega kanclerja."
Sile vojne : Sile miru
Vojaške spremembe v Nemčiji so dale utemeljen povod za nova preračunavanja sil in možnosti v svetu s strateškega stališča.
»Napadalni blok" držav protikomu nističnega pakta je v dveh letih dokazal, da svoje ime zasluži: Italija v Abe-siniji, Nemčija v Španiji, Japonska na Kitajskem.
»Mirovni blok" držav Francija—USA —Anglija je zopet dokazal z svojim zadržanjem, da je ime pravično. Saj je dostikrat odstopal od svojih interesov, še bolj pogosto pa je prepuščal države, ki so nanj računale, na cedilu.
Po oceni francoskega generalštaba so sile, po enotah »vojaškega potenciala", razdeljene v svetu takole:
USA 16 enot Poljska 4	,
Rusija	14	.	Kitajska	4	„
Anglija	12	.	CSR	3	.
Franclja	10	»	Jugoslavija	3	,
Nemčija	9	,	Rumunija	2	.
laponska	10	»	Avstrija	1	„
Italija	7	.	Madžarska	1	,
Kakšne so možnosti za zvišanje tega potenciala? Generali teh možnosti ne vidijo, edino Sovjetska zveza se more ojačiti še za 20—40%. Tudi Kitajska, če se zedini, vzdrži japonski naval. Izpopolnjevanje armad je še možno in se povsod z vso silo vrši.
Mogoče pa so še spremembe, z ozirom na notranji in gospodarski položaj posameznih držav. Gospodarsko nestabilne države namreč vedno težje vzdržujejo ogromni vojni aparat.
V	času izbruha svetovne vojne je bilo v prvih tednih vojne vrženo na meje in fronte 5—6% prebivalstva. Bojev se je v polnem razmahu klanja udeležilo do 20% prebivalstva. Danes ti procenti ne odgovarjajo več. Diktatorske države morejo postaviti v vojno 50% svojih vojaških sil v 10 dneh, dočim morejo miroljubne države spraviti na bojišča istočasno kvečjemu 35 %. Toda pokazalo se je, da 100.000 mož v obrambi pomeni več kot 200.000 v napadu in sicer tako s strateškega kot s psihološkega stališča. To izkušnjo je dal Madrid. »Totalna vojna* se je pač izkazala kot strašna in uničujoča, toda silno draga. Iluzije o zmagah v par tednih so se razbile. Kljub
plinu, aeroplanom in vojnim ladjam, tam kom in bacilski vojni ter vsem ostalim bojnim strojem se je izkazal pešak i dobro puško, obleko, hrano in discf plino ter z zavestjo, čisto osebno za vestjo kaj brani, za najvažneji faktor ki končno odloča v boju.
Zadržanje in politika držav po sveti se danes ne ravna po zadržanju miro ljubnih držav, ampak po razpoloženji napadalnih držav. Na vsak način j« protikomunistični pakt, trikot Rim—To kio—Berlin nastal zato, da Berlin—To kio oklene Francijo, Češko in Rusijo Toda trikot je kmalu pokazal svoje tr rogove ali ogle. Vsaka stran je naper jana na drugo državo: Tokio—Berlir proti Moskvi, Rim—Berlin proti Fran ciji, Tokio—Rim proti Angliji. Zlast Nemčija si je vedno prizadevala An glijo nevtralizirati.
Razmerje vojnih sil, postavljenih \ najaktuelnejše pozicije, kaže sledeči rezultat:
lirlli—lli-Tslii	LiDilii—Piriz—lisbimlti
400 divizij	na	suhem ►	250 divizij
2 miij. ton	na	morju ►	3.5 milj. ior
4000 Ion	v	zraku ►	6000 ton
(nosil, bombarderjev) (nosil, bombarderjev
Velike države miru podlegajo v naj važnejši vrsti: v pešaku, dočim so teh niško močnejše.
Sele, če mirovnemu bloku prištejemo Rusijo (in to — po mnenju general štabov — smemo in moramo) dob mir solidno premoč:
SUSlji
na suhem 250 divizij na vodi	neznano
v zraku	3000 ton
Prognoze in računi za vojno poka žejo važnost srednjih in malih držav Zato opažamo v zadnjih dveh letih kako diplomati hodijo sem in tja ir kupujejo armade. Posebno napadalni države kažejo v tem sijajno iznajdljivost
Razmerje sil se premika, enkrat z« mir enkrat za napadalce. Ostaja pa pr vseh računih o tonah in miljonih še er faktor, ki postaja važen najbolj v boju moralna rezerva; te bi tehtnica poka zala za mir mnogo, za napadalce pe malo; to vemo vsi, ne samo general štabi.
Proračunska obč. seja na Jesenicah
Stavkovni val v Sloveniji v letih 1935-36
Kraigher Vito »Sodobnost"	2
II. Položaj delavstva pred leti 1935/1936
Gospodarska kriza je pahnila slovensko delavstvo v brezupen položaj. Celo industrije, ki krize sploh niso občutile, kakor n. pr. predvsem tekstilna industrija, so plačevale najnižje mezde, nekatere samo,po 1 Din na uro ali 8—10 Din na dan. Število delavstva v lesni in stavbni industriji je silno padlo (od 14 na 9 tisoč, stavbnih pa od 14 na 10 tisoč, torej v obeh za eno tretjino), ostanek zaposlenih je delal za najnižje mezde mnogo čez zakoniti delovni čas.
Zaposleni delavci so bili med krizo popolnoma odvisni od podjetnikov, od katerih so morali sprejeti vse delovne pogoje in delati za najnižje mezde, kajti nadomestnih moči za nezadovoljneže je bilo na pretek. Zato kaže stanje mezd in kolektivnih pogodb med krizo do 1. 1935 žalostno sliko trpke usode slovenskega delavstva, ki je nosilo največji del bremen, ki jih je kriza naložila slovenskemu gospodarstvu.
Kolektivne pogodbe sta imeli pred 1.1935 le rudarska in težka kovinska industrija, v tekstilni industriji pa le 10% delavcev. V rudnikih je bilo 1. 1935 zaposlenih okoli 7250 rudarjev. V premogovnikih je padla mezda od 53'5 din v 1. 1929 na 41 din na dan v 1. 1935, v rudnikih lignita pa od 44'35 din na 39 dinarjev na dan. V istem razdobju je padlo število šihtov od 3074 na 1476. Kolektivne pogodbe so imeli rudarji TPD (okrog 5000), rudarji v Velenju-Zabukovici (850) in, svinčenem rudniku v Mežici (750).
V	težki kovinski industriji (Jesenice Cinkarna v Celju, Štore, Guštanj-Ravne) s skupno 3000 delavci, je imelo 1. 1935 2800 delavcev urejene delovne pogoje s kolektivnimi pogodbami. V lahki kovinski industriji je imelo nasprotno od 7000 delavcev le 2800 kolektivne pogodbe s podjetji, in sicer delavci tovarne verig na Lescah, železarne v Muti in »Kovine" v Mariboru. Mezde v obeh vejah kovinske industrije, ki krize skoraj občutila ni — razen nekaterih podjetij iz lahke industrije —, so bile razmeroma najvišje v Sloveniji.
Ostale glavne industrije v Sloveniji: stavbna (15.000 delavcev, skupno z industrijo kamenja in zemlje), tekstilna (15.000), lesna (9500), usnjarska (4500), papirna (2000), kemična (2000) in steklarska (1000) delavcev niso pred letom 1935 skoraj poznale kolektivnih pogodb, ki jih je imelo le 10% tekstilnega delavstva (Tržič) in delavci kemične tovarne v Hrastniku.
Mezde so bile v večini teh industrij notorično najnižje. Vzemimo za primer samo mezde tekstilne in stavbne industrije, ki sta 1.1936 imeli tudi največji stavkovni gibanji.
Stavbni delavec je sezonski delavec, ki dela komaj 4 mesece v letu, Sam-
PODLISTEK
Skerbinc:
Mir ljudem na zemlji
Leto 1917., predzadnje leto kolektivne blaznosti, ki je popadla skoro vse takozvano kolektivno človeštvo ...
Mrak pada na zemljo... Dež nenehoma lije na zapuščeno, otožno pokrajino. Po cesti se vije baterija na maršu, podobna ogromni kači. Nihče več ne jezdi — tudi vozniki stopajo sklonjenih glav poleg vprege.
Lepa cesta ostane na naši desni in mi se bližamo cilju po razvoženi, močvirnati poti. Ljudem in konjem se vdirajo noge v gosto, lepljivo blato, ki jih drži v pasti. Baterija ne more več nikamor, dasiravno je že blizu prenočišča...
S fronte se čuje zamoklo grmenje topov, reglanje strojnic in posamezni streli iz pušk. Blizu smo že prvi liniji. Postopoma ponehuje grmenje in ko se napravi noč, popolnoma utihne...
Sveta noč... mir ljudem na zemlji...
Med tem vlačimo z nadčloveškim naporom topove in vozove iz blata. Uboga, izmučena živina nam je bolj v napoto kot v pomoč...
ski delavec bi moral zaslužiti vsaj 3‘7 din na uro, da bi dosegel eksistenčni minimum in se mogel nekako preži-viti tudi v zimskih mesecih, ne da bi slradal. Dejanski pa je bil zaslužek stavbinskega delavstva pred 1. 1936 tako nizek, da med delavci, zaposlenimi pri zgradbah ni toliko zaslužilo niti 65%, med delavci zaposlenimi pri gradnji cest in železnic pa le 85%. Mezda večine je znašala od din 1'40 do 2 80 na uro. K temu stanju mezd v stavbinski industriji je treba prišteli še dejstvo, ki ga je statistično ugoto-tovila Delavska Zbornica v Ljubljani, da je bilo 1. 1935 38% zidarjev in 40% pomožnih delavcev stavbinske stroke zaposlenih manj kot 4 mesece v letu in da jih v 1.1934 niti 15 % ni bilo stalno zaposlenih. Lahko si sedaj zamislimo položej družinskega očeta z več otroki, ki je zaslužil dnevno po 10—12'5 din, v štirih mesecih tedaj 1200—1500 dinarjev, s katerimi bi moral preživljati družino vse leto.
V	tekstilni industriji so bile mezdne razmere toliko boljše, ker tekstilna industrija delavstvo stalno zaposluje. Mezde same so pa bile enako nizke od din 1'50 navzgor, ponekod pa tudi manj na uro. Med delavkami, ki imajo večino v tej industriji, jih je imelo 3.600 mezde pod 3 dinarje na uro in od teh 1200 pod 2 dinarja na uro.
Tudi kršitve socialne zakonodaje so bile med krizo in pred leti 1936/36 na dnevnem redu. Na čelu vsem je bila v tem pogledu tekstilna industrija, ki je v letih krize sicer uživala največjo prosperiteto (narasla je po številu delavstva od 9000 v letu 1930 na 15.000 v letu 1936), je pa tudi svoje delavstvo, po večini iz kmečke okolice Kranja, Maribora in Ljubljane, najbolj izkoriščala. Najhujše razmere so menda vladale v Kranju. (V pravdah, ki jih po stavki vodijo zoper ta podjetja delavski zaupniki radi neupravičenega odpusta, so prišla pred sodiščem na dan sledeča dejstva o razmerah pri „)ugo-bruni": delavstvo nima omaric za obleko in jim podgane požro vso hrano iz zavojev in obleke ; v žepih najdejo delavci često podgano mesto skorje kruha, ki jo je prinesel seboj. Stranišča niso oskrbljena z vodo; ker se pa nahajajo v neposredni bližini delovnih prostorov, vlada v le-teh neznosen smrad; ventilacije nima noben oddelek v celi tovarni! (Gl. P. 96—101 št. sodnih spisov okrožnega sodišča v Kranju]). V takih razmerah je kranjsko delavstvo delalo več let in vse zahteve zaupnikov, da se ti nedostatki odpravijo in mezde zvišajo, niso zalegle; ni čuda, da je delavstvo slednjič poseglo po skrajnem sredstvu in stopilo v stavko.
Berite „Soboto“
Nenadoma pa nekje zagrmi. Tiho, sklenjeno premirje se zopet umakne valu topniškega ognja, ki se je razvil preko vse fronte.
Mir ljudem na zemlji, prosijo miljoni v pomanjkanju in bede, lakote, prostitucije in španske bolezni polnem zaledju. Ali ni boga, ki bi jih uslišal? Mir ljudem na zemlji — rezko sikanje in tuljenje granat, nekaj močnih eksplozij — med nami se razprši dim. Dva izmed nas sta dotrpela.
Še le proti polnoči smo spravili našo ropotijo na mesto. Od požgane vasi je cerkev še precej ohranjena. Gosta megla zastira pogled sovražniku In tako nam je dovoljeno kuriti. Pred velikim oltarjem napravimo ogenj. Tajn si sušimo svoje cape in si trebimo mrčes,- ki nam pije še zadnje ostanke krvi, potem strmimo nemo v ogenj, to edino dobroto kulture, katero nam je še dano uživati.
Sij ognja privabi infanterista, ki je na poti v lazaret. Strgan je, obraz mu je močno obraščen, a vendar je videti vesel. Desna roka mu visi na obvezi okoli vratu. Naprosi nas za tobak in hiti pripovedovati. Pomislite tovariši, kakšen strel! V gornji lakti mi tiči kroglja, malo skeli. Toda upam, da
Obč. odboru na Jesenicah je bil na seji dne 12. t. m. predložen v razpravo preračunski predlog za leto 1938/39 v znesku din 2,857.565 izdatkov in dohodkov. Tako načelne kot posebne debate so se udeleževali največ župan v imenu celokupne disciplinirane dvaj-setorice JRZ, dr. Rekar v imenu kluba nar. soc. gosp. liste ter delavec Novak, dr. Stanovnik in dr. Štempihar iz kluba slov. del. ljudstva.
Po orisu smernic za sestavo proračuna po županu je branil dr. Rekar nazore lisle, ki ji je bil nosilec, predvsem v tem smislu, da bi bil proračun lahko nižji, ker bi bilo treba doklade primerno znižati. Govorniki kluba slov. del. ljudstva so pa opozarjali, da znaša proračun občine Celje, ki je razmeroma le malo bolj industrijsko razvita kot jeseniški industrijski revir z občinama Jesenice in Koroška Bela deset miljonov dinarjev, proračuna občin Jesenice in Javornik-Koroška Bela pa znašata skupno največ tri in pol miljona dinarjev. Lahko bi pa znašala skupaj vsej din 8,000.000'—. Dr. Stanovnik in dr. Štempihar sta uporabila preračunsko debato spet za to, da sta s temeljitima razpravama o vseh visečih vprašanjih, ki bi morale zanimati Jeseničane kot državljane, dvignila raven razprav na tisto višino, zaradi
fronte ne vidim več. Marsikdo ga z zavistjo pogleda... In to so ljudje...
»Oh, kdaj bo konec tega pekla", se izvija starejšemu topničarju iz dna razdvojenega srca... Nihče mu ne da odgovora. Srepo bulimo v ogenj, kot bi bil tam napisan odgovor. Tedaj pa začujemo izozad močan glas in vsi prisluhnemo.
„Mi delavci in kmetje, mi bi morali sami napraviti konec temu blaznemu početju; mi, ki so nas zaradi par neodgovornih, zločinskih ljudi in kopic vojnih dobičkarjev nagnali v klavnico; mi, ki smo morali zapustiti naše delo, našo zemljo, naše družine, da sedaj trpe pomanjkanje, mi miljoni, ki trpimo in padamo, da se peščica ljudi opaja z dobrotami tega sveta".
Več oči se ozre bolj živahno v govornika. Arzenalski delavec, ki je v civilu, mu tudi nemo pritrjuje...
Mir ljudem na zemlji...
Jutri pa v novo postojanko, da sipljemo pogubo in smrt med sovražnike, delavce in kmete, ki nam niso storili nič žalega in s katerimi bi bili, ker imamo iste potrebe in zahteve, lahko najboljši prijatelji. Tudi oni imajo, kot mi, sestre, matere, žene, otroke, ki jih željno pričakujejo, kot nas naši dragi.
katere se je prijelo obč. odbora na Jesenicah ime »parlament"; ugotovitve dr. Stanovnika so pa — za čudo — razhudile zastopnike nar. soc. gosp. liste bolj kot tiste, ki so se jih v prvi vrsti tikale.
V	posebni debati so glasovali le štirje navzoči odborniki liste slov. del. ljudstva za predlog dr. Štempiharja, da se pri materielnih izdatkih naslovi postavka »volitve din 5.000'—“ bolj točno »volitve s tajnim glasovanjem din 5.000'—“, vsi drugi, tudi bivši kandidat slov. del. ljudstva Celesnik Ivan, so se vzdržali. Ce se § 62 zakona o občinah prav razlaga, je bil zaradi takega glasovanja pravzaprav gornji mični predlog sprejet. Predlagatelj je svoj predlog utemeljil z znanim stališčem »Slovenca", ki je pisal, da volitve brez tajnega glasovanja sploh niso volilve. Po raznih malih popravkih je bil končno z glasovi kluba JRZ sprejet proračun v znesku din 2,887.565'— izdatkov in prav toliko dohodkov. Doklada k neposrednim davkom bo 44 odstotna, letos je bila 50 odstotna.
Preračunski seji so nekaj časa prisostvovali tudi župani iz okraja, ki so v akcijskem odboru za okrajno bolnišnico.
In kolikerim od njih je usojeno, da ne bodo nikdar več videli svojih dragih? Namesto njih bodo poslali le uradno obvestilo — padel...
Ogenj pojema. Infanterist se poslovi od nas. Še malo počakamo v prijetni toploti z mislimi pri naših dragih. Med nami so tudi taki, ki imajo svoje domove blizu bojnih linij. Njim je vojna požgala domove, razdejala posestva in razgnala svojce.
Izmučeni odhajamo drug za drugim v svoje brloge in se sprašujemo kedaj bo tudi za nas veljalo: mir ljudem na zemlji.
Leto 1917—19 stoletij po smrti Onega, ki ga je bila sama ljubezen in ki bi ga danes obesili zaradi veleizdaje, kot so ga takrat križali, ker je učil ljubezen in oznanjal mir ljudem na zemlji.
Kaj res ni napredka, je li usoda človeka, da bo poginil v črni zmoti in divjaštvu? — Ne!
Ponižena in tlačena ljudstva bodo s silovito močjo raztrgala verige suženjstva.
Človek bo postal človek in v resnici in za vedno bo —
Mir ljudem na zemlji.
Naši „Teibli“
Sleparije nedavno pred ljubljanskim okrožnim sodiščem na pet let ječe obsojenega poklicnega goljufa Teibla so odjeknile tudi v Kranju. Vzrok temu je v prvi vrsti dejstvo, da je Teibl skušal vršiti tudi v Kranju svoje plodonosno delovanje, v drugi pa žalostna resnica, da se tudi mi v Kranju in okolici prav lahko pobahamo s Teiblu zelo sorodnimi tipi, ki se v zaupanju na dozdevne „visoke zveze" potom najrazličnejših utaj, sleparij in goljufij okoriščajo na škodo slovenskega delovnega ljudstva.
Po priznanem receptu »Primite tatu!" so vzdignili največji hrup tisti, ki imajo najbolj kosmato vest. Z glasno govorico in debelo tiskano besedo se je opozarjalo na izjavo goljufa Teibla o znanem kranjskem trgovcu s prozornim namenom, da bi se odvrnilo zanimanje javnosti od afer, ki kljub naj-skrbnejšemu prikrivanju in zamegle-vanju lezejo nezadržno na dan in vedno jasneje dokazujejo moralno kvalifikacijo tistih, ki imajo dandanes . ..
Ni ne naša naloga, še manj pa naš namen braniti kogarkoli, kajti vsak bo moral prej ali slej nositi posledice svojih sleparij, kakor jih nosi že Teibl. Opozoriti pa hočemo vse tiste vele-ugledne gospode, da jih tudi »visoke zveze" ne bodo rešile pred zasluženo kaznijo. Denarne kazni in utajene dajatve sicer zastarajo, dokazi o lumparijah in strtih eksistencah pa ostanejo in vpijejo — po maščevanju.
Goljufije, poneverbe, utaje ne zastarajo in ne zarjave nikdar v očeh tistega ljudstva, ki si s trdim delom služi svoj vsakdanji košček kruha, ki ne zna in ne more utajevati davkov in ki s krvavo zasluženimi dinarji plačuje državne, banovinske in občinske dajatve. Vsak krivično pridobljeni dinar daje svojemu nezakonitemu lastniku neizbrisen žig sramote, katerega ne opere niti najfinejše toaletno milo. Slepar ostane slepar, pa tudi če hodi redno vsako soboto k spovedi, v nedeljo k obhajilu — prihodnji teden pa zopet naprej goljufa. In ironija usode Je, da postane običajno v zadnji inštanci dobljena krivična pravda kmalu neto — izgubljena.
Dokazi se zbirajo in teža istih bo podrla marsikoga, ki se smatra danes še nedosegljivim, kajti božji mlini meljejo počasi pa gotovo in na vsakih sedem let se lahko menjajo — kakor sestavine človeškega telesa — tudi pre-bivavci kaznilnic. Fiat iustitia, pereat mundus!
Se nadaljuje.
Couch zofe,
otomane, divan«,
in vse tapetfriške li-delke izvršuje točno in solidno po *:nernih cenah
V. TON EiC
tapetnik o KRANJ
Ali je župan Križnar dobil zadoščenje?
Alije župan Križnar dobil zadoščenje?
Uradna revizija občinskega gospodarstva občine Stražišče pri Kranju se je vršila po odredbi banske uprave meseca januarja leta 1936. (entisoč-devetstošestintridesetega). V sredo 23. februarja leta 1938. (entisočdevetsto-osemintridesetega) — torej po petindvajsetih mesecih — pa se je ta zadeva končala pred ljubljanskim okrožnim sodiščem z oprostilno razsodbo, s katero naj bi se dalo županu Križnarju popolno zadoščenje.
Vsem je še v dobrem spominu gnusna gonja, v kateri se je skušalo pismeno in ustmeno blatiti župana Križnarja in njegove prijatelje ter hotelo izrabljati dozdevne fiksne rezultate banske revizije v politične namene. Lepa zbirka nejogabnejših klevet bi nastala, če bi zbrali vse te cvetke krščanske ljubezni do bližnjega in jih povezali ter poklonili tistim, ki so jih skuhali. Toda oglejmo si raje najprej obtožnico.
Na podlagi revizijskega poročila banske uprave, katero sta sestavila banska revizorja gg. Rotar in Selan je vzdignil državni tožilec proti županu Križnarju obtožnico, ki mu očita, da je poneveril občinski denar in zagrešil še mnogo drugih nepravilnosti: med drugimi ga obtožuje, da si je pridržal <6000 dinarjev, ki so bili v blagajniškem dnevniku leta 1933. neupravičeno vpisani kot kupnina za gramozno jamo; nadalje da je zaiajil din 150, dvigne-nih v ljublj. Mestni hranilnici; 2400 din za pasje takse in 3000 din za lovsko zakupnino.
Zagovor župana^ Križnarja je trajal dobri dve uri. Križnar je jasno in nedvoumno izpovedal kakor že v preiskavi, da si ni nikdar prisvojil niti pare občinskega denarja, temveč da je celo stalno, kadar je bila občinska blagajna prazna, zalagal s svojim denarjem občinsko blagajno zato, da so ja bili vsi občinski računi pravočasno poravnani in da so občinski nastavljena lahko v redu prejemali svoje plače. Glede 6000 dinarjev za gramozno jamo je pojasnil in dokazal, da je tu pač bila pomota v knjiženju, katero je zagrešil že leta 1933 takratni banski revizor, in da o kaki poneverbi sploh ne more biti govora, ker je takrat vodil blagajniške knjige tajnik Bajželj, izplačila pa je vršil vsakokratni blagajnik. Glede 150 dinarjev, dvignjenih na občinsko knjižico, je Križnar pojasnil, da je res večkrat dvignil manjše zneske v Ljubljani, da pa je po povratku vedno izročil knjižico tajniku z naročilom, da vpiše vsakokratne dvige. Zgodilo se je res, da je tajnik parkrat na to pozabil in -ni pravočasno ali pa redno vpisaval dvignjenih zneskov, toda o poneverbi ali goljufiji sploh ne more bili govora, ker je tozadevna hranilna knjižica ležala stalno v občinski blagajni ter je bila vsak čas na razpolago vsem občinskim uradnikom, vsem članom občinske uprave, vsem občinskim odbornikom in revizorjem. Na enak način je župan Križnar zavračal vse ostale očitke in dokazoval, da so bile vse osporavane postavke vpisane pravočasno in redno v predpisane knjige in sezname, v glavno blagajniško knjigo pa jih vpisoval, kadar je imel čas in kadar je mogel to delo v miru in hemoteno opraviti. Revizorja zato nista Ugotovila le netočnega knjiženja v škodo občine, temveč tudi netočno knjiženje v škodo župana Križnarja samega, kajti po samem revizijskem poročilu je ugotovljeno, da je bilo v škodo občine knjiženih okrog 8000 dinarjev, v škodo župana pa okoli 11.800 dinarjev.
Banski inšpektor g. Selan je kot priča potrdil te Križnarjeve navedbe in dodal, da je moral celo sam opo-zoritj župana na teh 11.800 dinarjev. Stražiški rojaki so kot priče zaslišani jzpovedali, da uživa župan Križnar v Stražišču najboljši glas, da je zelo Pošten in ugleden človek ter da je Posebno pri revežih zelo priljubljen; £sled vseh teh dejstev uživa župan Križnar v Stražišču vsesplošno žaganje in ni ga, ki bi mu mogel z •uirno vestjo prisoditi, da se je hotel
Domače vesti
Vse naročnike prosimo, da nam čimpreje poravnavajo naročnino 1
Kdor je sprejel vseh 21 številk iz lanskega leta in nam ni še ničesar nakazal, ta dolguje za leto 1937. Din 21'—, sicer pa znaša naročnina celoletno Din 45 —, polletno Din 23’—, mesečno pa Din 4'—. Z rednim plačevanjem nam prihranite mnogo truda in mnogo stroškov!
Podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda v Kranju priredi v nedeljo 27. t. m. ob 11. uri v kino dvorani Na rodnege doma aktualno predavanje dr. Kiovskija o češkoslovaških manjšinah v bratski republiki, katero bo združeno s prikazovanjem filmskih pokrajinskih slik ter mest na Čehoslovaškem. Bijejo nam zelo usodne ure naše težko priborjene svobode. Glejte vsi dragi me-čani brez razlike, kako si ohranimo to svobodo! Zato pridite vsi, ker je brez vstopnine.
Podružnica S. P. D. v Kranju javlja, da se vrši radi nepredvidenih ovir predavanje o temi »Nazaj k naravi" v četrtek 3. marca ob 20. uri v gimnazijski telovadnici.
Ne rečemo preveč če trdimo, da samo s pridatkom že davno priznanega »Pravega Francka" lahko priredimo res dobro, krepko kavo, zlato-rjave barve; vsekakor moramo vzeti pravo količino, torej nikakor premalo. »Pravi Franck" je radi svoje nedosegljive kakovosti in izdatnosti pri nakupu in uporabi najcenejši in najboljši pridatek.
Tečaj za esperanto bo otvorilo esperantsko društvo »Zelena zvezda" v Kranju, če se prijavi dovolj interesentov. Prijaviti se je treba najkasneje do 1. marca pri g. Slabe Ludviku, Kranj, Mestni trg 15, kjer se dobe tudi vse podrobnejše informacije.
Župančičeva proslava. V sredo,
9. marca ob 8. uri zvečer bo v gled. dvorani Narodnega doma proslava 60 letnice Otona Župančiča, na kateri bo spregovoril uvodne besede dr. A. Slodnjak m pri kateri bodo sodelovali znani recitatorji in pevci, med njimi tudi g. režiser C. Debevec.
Občni zbor. V smislu člana 23., 35. do 38. pravila strelske družine v Kranju in po sklepu odborove seje, se določa občni zbor te družine na dan
10. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v prostorih hotela »Jelen" v Kranju s sledečim dnevnim redom: Volitev podpredsednika in polovica odbornikov (čl. 23). Udeležba članstva in ostalega občinstva zaželjena. Ev. predlogi naj se dostavijo v zaprti kuverti najkasneje tri dni pred obč. zborom. Odbor.
Pozor!
Pozo ir!
Nudi za predpust
Original
D i n g a č
Pristna
Dolenjska
Izbrana
Haloška
vina 2 do 6 din cenejše!
Vsak petek sveže morske ribe!
v resnici polakomniti občinskega premoženja.
Državni tožilec je po zaključku dokaznega postopanja še vedno vztrajal pri obtožnici, dočim je branilec točko za točko pobijal navode obtožnice in povdarjal, da opustitev knjiženja v glavno blagajniško knjigo ne more predstavljati kaznivega dejanja, ker so vse postavke pravilno vnešene v stranske blagajniške knjige in blagajniške priloge.
Po kratkem posvetovanju senata je predsednik objavil sodbo, da se župan Križnar v smislu § 280. k. p. oprosti od obtožbe, da bi zagrešil inkriminirana kazniva dejanja utaje občinske imovine in potvorbe uradnih listin.
Original „DINGAČ" zajamčeno pristno, sladko, črno vino, zdravstveno priporočljivo za slabotne, slabokrvne in rekonvalescente edino pri PETERLINU.
Občni zbor del. kulturn. društva »Vzajemnost" v Kranju se je vršil pretečeno nedeljo ob zadovoljivi udeležbi članstva. Odborniki so podali izčrpna poročila o delovanju društva v pretečenem letu. Iz teh poročil je bilo razvidno, da društvo pravilno pojmuje in vrši kulturno delo med našim delavstvom, kar vse je že vsled skromnih razmer društva samega in njegovih požrtvovalnih sodelavcev res hvalevredno. Izvoljen je bil po večini stari odbor s predsednikom Vehovcem in podpredsednikom Bajdom na čelu. Društvu želimo v njegovem nadaljnjem delovanju še mnogo uspehov!
10.	seja občinskega odbora se vrši v petek dne 25. t. m. ob ll27. uri v mestni prosvetovalnici. Na dnevnem redu so zelo zanimive in za življenske interese mesta zelo važne zadeve, kakor na pr.: odstop zemljišča (800 ms) za Zdravstveni dom pri novi ljudski šoli; oddaja geodetskih del za nov re-gulačni načrt; odobritev posojila do 5 milionov dinarjev; poročilo Kopališkega odseka glede gradnje novega kopališča in odobritev kolektivne pogodbe za občinske delavce. O poteku in rezultatih seje bomo poročali v prihodnji številki.
Nova lekarna. Kr. banska uprava otvarja na pobudo mr. ph. Hočevarja Antona iz Ljubljane predhodno postopanje radi ugotovitve pogojev za otvoritev nove javne lekarne v mestu Kranja. Okoliš te lekarne bi tvoril zapadni del mesta s sedežem lekarne pri »Stari pošti".
Vse pritožbe prebivavcev Stra-heče doline glede napeljave javne električne razsvetljave so zastonj. G. župan Cesenj je že davno obljubil, da bo v najkrajšem času uredil to vprašanje, toda zima mineva, z razsvetljavo pa še vedno ni nič. Prosimo merodajne kroge, da zadevo čimpreje urede, ker se končno z obljubami sveti lahko le — naj* vernejšim volivcem.
Naše zadnje poročilo o debatah
glede županove plače v Kranju in na Koroški Beli moramo resnici na ljubo izpopolniti v toliko, da župan Koroške Bele ni delavec, ampak odpuščeni delavec. Ker zanima rezultat te debate gotovo tudi naše čitatelje, zato sporočamo, da je župen-odpuščeni delavec seveda-odklonil predlagano in od občinskega odbora že sprejeto povišanje županska plače vsled tega, ker sta dva odbornika glasovala proti, šestnajst pa za predlog — o povišanju plače. Čuden svet, res . . .
Smrtna nesreča v Jugobruni. V nedeljo se je v tovarni Jugobruna pripetila po usodepolnem naključju smrtna nesreča. Pri popravljanju dvigala za premog je z višine 18 metrov odletela železna spojka na glavo delavca Žaklja Antona, ki se je slučajno mudil v do* ličnem oddelku. Spojka mu je prebila levo stran lobanje. V iorek se je zbralo k pogrebu nesrečne žrtve dela veliko število delavstva in ravnatelj, uradništvo ter mojstri omenjene tovarne. V imenu delavcev se je poslovil od pokojnika tovariš Japelj Ant m. Tovarna in delavci so se pokojnemu oddolžili z dvema vencema, vdovo in štiri zapuščene otročičke pa bodo gmotno podprli !
Primskovo
Kranjski obč. odbor je na lanski preračunski seji votiral za gledališke odre cele občine diri 6000'—, ki naj bi se razdelili med dotične odre, ki delujejo. S sklepom občinske uprave je bilo tudi že določeno, da dobi oder primskovskega gasilnega društva 750 dinarjev. Iz neznanih razlogov pa so na kranjski občini odklonili izplačilo te vsote kljub temu, da so iz istega fonda že davno prejeli podpore tudi tisti, ki te podpore niti pravno, niti moralično — ne zaslužijo, vsled enostavnega razloga, ker jih prav za prav še — ni! Nova preračunska seja je zopet pred vrati in zato pozivamo naše zastopnike, da v polni meri skrbe za svoje dolžnosti.
Kl
rt(PH
P
Pravilfl
Podbrezje
Del. kulturno društvo »Vzajemnost" iz Kranja gostuje v nedeljo dne 6. marca ob pol 16. uri v gasilskem domu s Cankarjevo dramo »Kralj na Betajnovi".
Cerklfe
Celotni proračunski izdatki naše občine za leto 1938/39 znašajo približno 200.000 dinarjev; osebni izdatki predstavljajo z 42.000 din kar 21 % celega preračuna, kar je za našo občino očividno preveč. Nasprotno pa je postavka: za kmetijstvo 7000'— din mnogo premajhna, če ne pozabimo, da živimo v pretežno kmečki občini. Zelo interesantna je postavka: Dr.Megušar iz leta 1937 2070 din, ki predstavlja pravdne stroške pritožbe zoper oddajo lov8, katero je naš župan vložil na lastno pest ter je radi tega tudi upravičeno mnenje doklade pla-čujočih občanov, da naj to vsoto tudi na lastno pest plača.
Občinska kasa izkazuje po vseh sanacijah in transakcijah še vedno 3000 din primanjkljaja. Na občini imamo tudi revizorja in novega občinskega tajnika.
Naša strelska družina je imela 13. t. m. svoj redni občni zbor. Članov ima sedaj 22. Aprila se bodo začele strelske vaje, poleti pa bo nagradno streljanje.
Škofja Loka
Skupina oblačilnih delavcev tovarne »Sešir" je vprizorila v režiji g. Polenca »Pesem s ceste". Igra je uspela zelo dobro, saj so dali igralci kakor režiser iz sebe vse, kar je bilo mogoče. Radovedni smo pa, zakaj se igra ni vršila v Škofji Loki in zakaj so jo igrali le na odru starološkega prosvetnega doma? Igralci so se trudili in vežbali, toda gmoten uspeh, katerega so gotovo zaslužili, jim ni bil — odobren! Gez sedem let...
Bled
Sokolsko društvo je priredilo pretečeno nedeljo predstavo »Revček An-drejček". Kot smo pri Sokolskem odru že vajeni, je bila veseloigra podana prvovrstno. Obisk je bil dober. — Isti dan je igral oder gasilske čete veseloigro »Zmešnjava na zmešnjavo". Obisk je bil zadovoljiv. Napram lanskemu letu je gasilski oder pokazal že lepe znake napredka.
Združene papirnice Vevče, Goričane, Medvode so kupile od Kreditne banke nekdanjo Janovo žago v Gorjah. Ime novega podjetja je »Gorjana* d. z o. z., parna žaga in trgovina z lesom. Sedaj je, z vozniki vred, zaposlenih pri žagi preko 200 ljudi.
Kropa
Poročil se je v nedeljo 20. t m. g. Martin Tovornik, pek, z gdčno. Sabino Legatovo iz ugledne »Jurčkove* družine. Novoporočencema, ženinu kot agilnemu voditelju esperantovskega tečaja, kakor tudi nevesti prav iskreno čestitamo!
»Lepkovo* hišo je prodala Helena Smrekar po za kupca zelo ugodnih pogojih znanemu bogatašu Ivanu Magušarju,^ ki samo v Kropi poseduje tri lepe hiše. Seveda bi jo rad kupil marsikak delavec, če bi mu le bila naprodaj, posebno ko tako krvavo primanjkuje stanovanj.
V »Študijski knjižnici", ki posluje v knjižnici Narodne čitalnice v Narodnem domu vsak pondejjek in petek od 7i20 ure dalje, v sredah pa od Vs14 do 1/,19 ure, je med drugimi na razpolago :
»Umetnost* (mesečnik za umetniš-vo kulturo). S 5—6 številko je stopila jevija v drugo leto svojega izhajanja in prinaša otvoritveni govor dr. Windi-scherja ob razstavi bratov Šubicev. Avgust Rodin je prispeval: »Risba in bar-ka“, Miha Maleš: »Pismo iz Benetk”, Zoran Mušič: „12. razstava hrvaških umetnikov v Zagrebu". V rubrikah: Iz umetniškega sveta, K našim slikam, Revije in knjige so priobčeni številni informativni članki iz umetniškega življenja. Revijo odlikujejo izbrane reprodukcije risb, olj, litografij itd. Urednik je Miha Maleš.
»Popotnik" (časopis za sodobno pedagogiko) vsebuje v 5—6 štev. tele članke: A. Žerjav »Matija Senkovič, pedagoški književnik"; Vrane »Nekaj vtisov z mednarodnega ped. kongresa v Parizu" ; Drag. Cvetko »Češkoslovaško muzikalno vzgojstvo v teoriji" ; R. Horvat »Številke v katalogu". Pod naslovi: Za šolsko delo, Šolski poizkusi, Za preporod naše vasi in njene šole, Govorilnica, Razgled itd. prinaša revija aktualne sestavke iz sodobne življenske šole: A. Žerjav »Ali je možen življensko pojmovan slovniški pouk?"; M. Ledinek »Moje poizkusno šol. delo in njega rezultati. V Čopič »Oko-lje-življenje našega šol. otroka". Ker so gotovi članki pisani tudi lajikom razumljivo, revijo toplo priporočamo zlasti staršem. Glavni urednik je Metod Kumelj.
Gogolj; „Revizor" (Dijaki kranjske gimnazije). Kadar igrajo ljudje, ki se običajno ne pečajo z gledališčem se mi vedno vrine vprašanje ali igrajo samo za denar ali hočejo pokazati kaj posebnega? Pri nas so sploh pogosti primeri, da smatramo igro za najbolj primeren način pridobivanja. Vendar mi je nemogoče na tem mestu spuščati se globlje v ta zanimiv pojav. Eno je gotovo, da ima ta pojav tudi svojo dobro stran; na teh igrah lahko zasledimo igralske talente, ki v doglednem času nadomestijo starejše diletante ali pa prodro celo na profesijonalne odre. Seveda so taki primeri, posebno zadnje navedeni redki; večji pa bi bil pritok na diletanske odre, če ne bi živele naše srednje šole v tako ozkih, klavrnih prilikah. In če se v takih prilikah pojavi igralska družinica gimnazijske mladine, je to korak ki si ga je treba zapomniti. Da so izbrali za svoj nastop prav »Revizorja" je razumljivo, saj imajo z njim opraviti v šoli in dvomim, da bi jih spravil tako daleč Gogoljev humor, češ s tako dobro komedijo bomo dobili večji izkupiček ali pa celo zavestno ali podzavestno čutenje »Revizorjeve" aktuelnosti v današnjem času. To so misli, ki so me obhajale ob vprizoritvi »Revizorja" in če gledamo z vseh teh gledišč so dosegli gimnazijci popolen uspeh. Igralke in igralci bi bili uporabni na naših odrih, toda kaj pomaga če je prepovedano! Napravili so na desetine napak, toda ali niso imeli tudi na desetine sitnosti; izmenjali so režiserja, igrali na dveh odrih, kostumi so bili izposojeni in seveda marsikomu niso pristojali, menjavali so se igralci, kulise je bilo treba postaviti take kakršne so lastniki imeli itd. Pri vsem tem pa so pokazali, da jim je gledališče pri srcu, da ga ne smatrajo za pridobitno ustanovo, temveč bi v njem zaživeli, če bi jim bilo mogoče. Zaživeli pravim, kajti dokler tega ni, toliko časa od srednjošolske mladine ne smemo pričakovati, da bi nam dala »Revizorja" takega kot bi moral biti. »Ne dolži ogledala če imaš grd obrazi*
Vojaški team: S. K. Kranj
(Bohinjska Beli)
V nedeljo 27. 11. ob 3. uri pop.
HALO!
HALO!
Vsak kdor hoče biti elegantno in poceni oblečen
1 o o o
krasnih najmodernejših kamgarnov in športnih štofov za moške obleke in Angleških,
Čeških in domačih tovarn je ravno kar dospelo CENE SO 15% NIŽJE!
Priporoča se tvrdka
Izkoristite tO G A. Dl Sl KMANp,,^, ugodnosti na- NASLEDNIK SREČKO VIDMAR sel - Ogled
in lepe izbire
MANUFAKTURA	KRANJ	5!??ennCOb'
„IDES“
TVORNICA ČRNILA IN KEMIČNIH IZDELKOV
KRANJ
Zahtevajte in kupujte
R e ko rd
kremo za čevlje,
ki ščiti usnje in daje lep sijaj
MULI OGLUŠI
Vsaka beseda Din 1*—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava »Sobote* Kranj, Bleiweisova 7
Prodajalka
s trgovsko šolo, sfara'24 let, ki je bila uslužbena pri večji trgovski firmi na Gorenjskem, z znanjem nemščine in pisarniški del išče primerno mesto. Ponudbe prosim pod »Prikupna" na upravo „ Sobote".
Kupujem
stalno kante od olja in podobne. Ponudbe na upravo »Sobote* pod „Kante“.
Prodam
poceni klavirsko harmoniko, 80 basov l registrom, malo rabljena. Naslov v upravi.
Sprejmem
zastopstvo dobro idočih predmetov za Kranj in celo Gorenjsko. Ponudbe pod .Lasten avtow na upravo lista.
Cospod
s sigurno eksistenco želi dopisovati z inteligentno in simpatično damo. Dopise pod »Ženitev možna* na upravo lista.
Avto Fiat
ki je v prometu in v uporabnem stanju proda za din 4800 eventuelno tudi na obroke ,Obnova", Kranj, Prešernova ul. 18.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v -SOBOTI"!
I. ČOLNAR
KRANJ
TRGOVINA Z MES. BLAGOM KUHINJ. POSODA, PORCELAN STAVBNO STEKLARSTVO
ŠPORT
Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Izlet gorenjskih smučarjev v Bohinj. Gorenjska podzveza se iskreno zahvaljuje vsem delegatom klubov, ki so bili prisotni in pomagali pri izvedbi našega I. izleta. Posebno se zahvaljujemo delegatom klubov SK Ilirije, SK Ljubljane, SK Poljana iz Kranja, SK Jezerskega, SK Dovje Mojstrana, ASK Gorenjec, SK Bratstva, TSK Skale in SK Bohinju. Zahvaljujemo se vsem tvrdkam, podjetjem in osebam, ki so poslali na naše prošnje toliko lepih daril, ki smo jih razdelili med naše tekmovalce. Prepričani smo, da smo z našo prireditvijo dosegli svoj namen,
TPD Radovljica, Z ozirom na dopis g. F. Prešerna glede medklubske prireditve, ki bi se vršila dne 28. febr. Vam javljamo, da te prireditve ne moremo odobriti, ker se ta dan vrši državno prvenstvo v alpski kombinaciji.
Državno prvenstvo v alpski kombinaciji, se vrši dne 27. in 28. febr. na Pustem rovtu nad Jesenicami, in ne na Črnem vrhu kot je bilo objavljeno v dnevnem časopisju. Na teh prireditvah je dovoljen nastop tudi tekmovalcem, ki so nastopili na tekmah Fantovskih odsekov, dočim je zabran-jen nastop tekmovalcem Sokolom, ki so tekmovali na Češkem.
Prošnje za tečaje smuških učiteljev, poslane od SK Jezersko, SK Poljane, SK Dovje Mojstrana so se takoj poslale na ministarstvo.
SK Poljana Kranj. Dopis od 15. febr. se vzame na znanje. Verificirana izkaznica za Ažman Zdenko bo poslana tekom prihodnjih dni.
Verifikacija. Z današnjim dnem se verificirajo za SK Poljana Kranj tov. Ažman Zdenka, za SR Bratstvo Jesenice tov. Medja Franc, za ASK Gorenjec tov. Baš Davorin. Iz seznama se črtata Rus Tomo in Rus Janko oba Poljana.
Sodniški izpiti, se bodo vršili nepreklicno dne 27. marca 11. Čas in kraj bo naknadno objavljen. Vsi klubi naj opozore na ta termin svoje kandidate. Naknadno se sprejme prijava za sodniški izpit od SK Poljane za Ažman Z.	Uprava	GZSP
Gibanje vlog pri slovenskih hranilnicah v 1. 1937
Zveza jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani je sestavila pregled o gibanju hranilnih vlog pri 29 slovenskih hranilnicah v 1. 1937. Ker trenotno obresti za 1.1937 še niso pripisane, so zaradi primerjave upoštevane številke za 1. 1936 in 1937 brez obresti.
Vloge na knjižice so narasle za 9,817 170 dinarjev na Din 603,021.843, vloge v tekočem računu so pa padle za Din 4,218.000 na Din 402,369.000, skupna vsota vlog pa je narasla za 5,598.927 dinarjev na Din 1.005,391.520, med ko so 31. decembra 1936 iznašale le 999,014.440.
Število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 5, v tekočem računu pa pri 13, skupno pa pri 5 hranilnicah. Hranilnih knjižic je bilo v prometu 129.112, tekoče račune pa so imeli 6.394 vlagatelji, skupaj torej 135.506 odprtih vložnih računov.
Stanje vlog je pri posameznih hranilnicah znašalo v milijonih dinarjev: Ljubljana (mestna) 364'2, Ljubljana (banovinska) 169'9, Maribor (ban.) 88'4, Maribor (m.) 834, Kranj (m.) 40'9, Celje (m.) 30'9, Novo mesto (m.) 28 8, Radovljica (m.) 23, Vrhnika (občinska) 18'9, Slovenj Gradec (okrajna) 17‘2, Kamnik (m.) 13‘9, Kočevje (m.) 13, Ljubljana (Hranilnica kmečkih občin) 12 8, Krško (obč.) H‘4, Ptuj (m.) H'4, Brežice (m.) 9-7, Črnomelj (m.) 8 3, Slov. Bistrica (okr.) 8 3, Škofja Loka (m.) 7'4, Sv. Lenart v Slov. gor. (okr.) 6 6, Gor. Radgona (obč.) 5 3, Maren-berg (obč.) 5, Slov. Konjice (okr.) 47, Ormož (m.) 4’7, Murska Sobota (obč.) 4‘2, Kozje (obč.) 3‘3, Kostanjevica (obč.) 2’4, Rogatec (okr.) 2‘4 milj.
Nove vloge pri zaščitenih hranilnicah so 31. decembra 1937 iznašale 205’3 miljon dinarjev, t. j. 41‘6% vseh vlog pri teh hranilnicah, ki iznašajo 493*4 milj. dinerjev. Nove vloge so seveda jako neenakomerno razdeljene na posamezne hranilnice. Čim prej je namreč kaka hranilnica oprostila vsaj del »log, tem več novih vlog je prejela. Upoštevane so tu dejansko nove vloge, nadalje pa tudi oproščeni obroki, oproščene vloge in oproščene obresti, ki se smatrajo za nove vloge in so vedno razpoložljive. Pri 5 (nezaščitenih) hranilnicah so proste vse vloge v iznosu 334‘6 milj. dinarjev.
liiem prazen lokal
v centrum mesta v Kranju. Ponudbe pod „takoj“ na upravo »Sobote".
Iščem družabnika
ali družabnico s 40—50 tisoč dinarji za zelo rentabilno podjetje. V slučaju obvladanja lažjih pisarniških del je sodelovanje proti razmeram primerni plači zaže-ljeno. Pismene ponudbe na upravo lista pod »Sigurna garancija".
Vsakovrstno
zimsko, moško in damsko
Eerilo,
iiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiii
nogavice, rokavice, kravate, damske torbice itd. dobite v modni trgovini
IVO WENDLING
Jenkova ulica
Pozori
Kdor želi imeti
LEPO EMAJLIRANO KOLO ALI MOTOR
(v peči žgano ali nitro) po poljubni izbiri barv v vseh tonih, temu izvrši najsolidneje
JOS. GREBENSEK - KRANJ
LIČAR IN SLIKAR
Vedno konkurenčne cene!
I
Tiskarna „SavaM d. d.
Kranj
Knjigarna — Knjigoveznica — Štampiljk Zaloga vseh Šolskih potrebiftn
Inserirajte v »SOBOTI"!
Kadar rabite trpežno baterijo, kupite enkrat znamko
ki je v kvaliteti prvovrstna.
Dobi se v vseh boljših trgovinah. Samoprodaja:
IDE S KRANJ
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij .Sobote' Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7. — Tiskarna „Sava“ d. d., Kranj. — Za tiskarno Vilce Pesi, Kranj