» Mariboru
■ Tuk četrtek tn s poštnino vred aii pošiljanjem M ¿»tn za celo leto 25 din., m| Vtia 12 50 din., četrt lota Izven Jugoslavije fc. Naročnina se pošlje apravnišivo „Sloven-Gospodarja" v Ma-Koroška cesta 5. dopošilja do od Naročnina se plačuje v naprej. Telefon interurban št 113.
Posamezna Številka stane 1 din.
Poštnina plačana v gotovini.
BI. AMiv
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Hnvtbov, An* SI. deoembpa 1<
Uredništvo je v MarHtea» Koroška cesta iL V Boh» pisi se ne vračajo. Uprav ništvo sprejeme naročnin Inserate la reklamnega.
Cene in«etelo«i po vorn. Za večkratne primeren popust Neaaprta reklamacije ao poitniae
proste. Čekovni račnn pošte« 9a urada Ljubljana iL 10j6flS.
Telefon Inierarban 4L Iti
8MK.
Kipov J.;	. "
Vei dejanskega krščanstva!
Še nekaj dni in z visokih lin bodo doneli in brneli polnočni zvonovi, v okinčane in razsvetljene hiše božje bodo hiteli ljudje: eni iz srčne potrebe, drugi iz navade in hinavstva! Slavili bomo spet spomin na rojstvo Onega, ki nam je razodel in pokazal pot k Očetu skozi vero in dejansko ljubezen.
Ko se napotiš v lepo hišo, osnažiš si obuvalo, ob-iečeš najlepše oblačilo, vobče se pripraviš, kakor najboljše znaš in moreš. Sedaj pa slavimo največjo slav-nost, slavimo rojtsvo svojega Odrešenika! Ali so naša srca za to slavnost pripravljena? Imamo sploh ]>o svojem delu in življenju pravico, da Ga slavimo? Se s pravico smeipo imenovati njegovi?
Nekaj žalostnih vzgledov.
Lani je bilo citati v listih, da so v kranjski hribovski vasi našli pozimi v revni kočici staro ženico mrtvo na slami. Ugotovili so, da je umrla od gladu in mraza. Celo svoje življenje je bila poštena, delala neumorno in pošteno, a postarana in shirana ni našla usmiljenih src, da bi ji dali krščansko najskronmejše hrane in žarek toplote za stare, zdelane, bolne ude. Pač bolj ledena, kakor mrzla zimska noč so človeška srca! Ali nismo mi ljudje premalo kristjani v dejanju?!
Poznal sem drugo ženo. Bila je dobra delavka in dobra cerkvena pevka .Postarala se je in odrekle so oslabele roke in odrekel l4p glas. Morala je vzeti v eno roko svojo staro strgano košarico, v drugo beraško palico. Uboga, pridna Jerinka, ali si nisi zaslužila brez-skrbnejših dni v svoji onemogli starosti?! Za vse imamo v državi denar, za oskrbo poštenih ostarelih in oslabelih ga ni. In takšnih poštenih Jerink je mnogo po svetu!
Po palici leze sključen, siv starček od hiše do hi- ! še v zimi in mrazu, v burji in snegu. Kako trdna je noga, kako težko nosi naberačene uborne darove! Vi-ničar v gospodskem vinogradu v Halozah je bil, seda j . je starček nad 50 let m pognali so ga, ker ni- more # *' delati, živ pa ne more v grob. Zato je posegel po be- ; raški palici. Oni j>a, za katere je delal od prve mladosti, se vozijo v krasni hkočijah, se valjajo v izobil ju!
Vlak hiti preko gornjega Ptujskega fiolja. V naš precej napolnjeni vagon stiska okrog 30 letna mati svojih pet otročičev. Debelušasti, polpijani popotnici zraven mene so v nadlego in glasno zagodrnja nekaj o «pankerlih«. Tedaj pa vzraste ves srd in ponos slovenske poštene matere-delavke, ki reče: «Vi sle po svoji zunanjosti gospa, po svojem srcu pa niste. Moji otroci so pošteni, moji so, revni so, in vsi smo revni! Oče nam je krščansko živel in pošteno kruh služil, ali vzeli so nam ga v vojsko. Pred dvema letoma sem dobila od znanca iz Italije o njem zadnje poročilo. Sama moram .skrbeti za se in za otroke. Pošteno sem plačala za svoje otročiče tudi vožnjo«. Spravili smo otroke in culice in žena mi je še povedala, da je moža v italijanski bolnici uničila najbrž malarija, ker zadnja, omenjena kar ta pravi, da je tako slab, da ga ni več spoznati. Žena ne dobiva po možu nič, za vsakega otroka pa dnevno 2 kroni, kar niti za mleko v uborni kavi ni. Navadno gre spat ob desetih, enajstih in redno vstaja ob dveh, da šiva, krpa in dela in tako z največjim naporom preredi svoje od 4 do 12 let stare otročiče. Čast tebi, delavna, krščanska mati. Koliko kruha bi bilo za vse, ako
bi bili vsi tako polni ljubezni ia bi tako vztrajno delali. Moža so znali vzeti tebi, in skrbnega očeta otročjem, a sirot preskrbeti ne znajo!
Na Vseh svetih sem bil na grobu svojih dragih. Opazil sem nenavadno veliko novih grobov malih otročičev. Vzela jih je škrlatica in druge otroške bolezni. Bolezni so ozdravljive, a malčki so morali v grob, čeravno so jih starši rodili za živl jenje, ker za kmete in siromake na deželi ni zdravnika. Po tisoče in tisoče računajo že zdravniki in teli tisočakov ni, pa morajo starši gledati, kako jim umira njihov up in sad kršč. zakonske ljubezni. Pri plačilih kmetsko ljudstvo povsod najdejo, da bi pa se v pravi človekoljubnosti skrbelo za zdravstvo, tega seveda ni.
Kaj sklepamo iz takšnih vzgledov?
Pretežni del Evrope se priznava h krščanstvu, a pravega krščanstva v dejanjih ni ali pa premalo. Govori se o rešitvi socijalnega vprašanja, toda v srcih smo farizeji, ki skušamo prevariti sebe, svojo vest in celo Boga, ki nam je dal oster in odločen zakon, da moramo svojega bližnjega takt) ljubiti, kakor samega sebe.
Naše javno življenje, naše gospodarsko življenje, vsa naša zakonodaja premalo pozna dejansko krščanstvo. Premalo cenimo pošteno delo. premalo se ščiti in oskrbi poštenega delavca. Le poglejte vsak dan okrog sebe! Če gre po cesli ali v mestu po ulici pošten kmet in delavec, kdo se jim odkrije? Vihajo celo nosove in pravijo, da ta dva «smrdita« in da nista za «družbo«. Podlemu goljufu in verižniku, sesalcu ljudske krvi in izkoriščevalcu, ki je celo pri sedanjih popustljivih postavah vedno z eno nogo v ječi, pa se klanjajo vsi! Ne spoštujemo poštenja in dela, pač pa se še klanjamo vedno «zlatemu teletu«.
Kaj nam manjka?
Manjka človeštvu zavest, da je delo dolžnost in da je vsako pošteno delo vredno toliko, da mora svojega delavca preživeti in oskrbeti za dneve nesreče, starosti in onemoglosti. Manjka nam krščanstva v dejanjih. — Teh dejanj pa ni, kor druga največja zapoved — ljubezen do bližnjega — ni prevzela naših src, čeravno se imenujemo Njegovi, ki nam je to zapoved dal.
Zamisliti bi se morali večkrat, da smo tako revni, tako zapuščeni, da so naši otroci bedni, strgani in lačni. Kaj bi mi naredili v takšnem slučaju kot očetje in matere?! Kako bi gledali one, ki imajo vsega dovolj in še često brez vsakega dela in od dela naših rok?!
Pač mnogo je kristjanov v krstnih knjigah, a le malo je kristjanov v dejanju! Vso socijalno vprašanje bi bilo rešeno naglo in gladko, ako bi ljudje bili polni pravega duha Odrešenikovega. Skušajmo doseči vsak po svoji moči, kolikor mogoče najvišjo stopnjo popolnosti in mir božji bo zavladal po vesoljnem svetu, mir božji bo zavladal v naših srcih in tedaj bomo vsi kot sinovi Očeta srečno in zadovoljno slavili božične praznike in iz čistih src bo kipelo:
«Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!«
OBČNI ZBOR KRŠČANSKO-SOCIJALNE ZVEZE
se vrši ob priliki završitve socialnega tečaja, dne 29. t. m., ob 2. uri popoldne v vrtni dvorani hotela «Beli vol« v Celju. Na dnevnem redu je poročilo predsednika dr. Hohnjeca, poročila odbornikov in volitev novega odbora. Vsako izobraževalno društvo naj pošlje enega de-
legata na občni zbor. Pripravite tudi nove predloge za poglobitev izobraževalnega dela.
i
Naš Božič.
Vse toži, da letošnji Božič ni tak, kakor bi ga želelo slovensko ljudstvo. Zakaj tako? Ali je nezadovoljstvo opravičeno? Da! Opravičeno!
Letošnji Božič bo za marsikoga v naših krajih žalosten. Vlastodržci so nam obesili jerbas za kruh zelo visoko. Na tisoče družin bo letos slavilo Božič v znaku pomanjkanja. Revež-delavec, bajtar, nastavlje-tiec si še za praznike ne bo mogel privoščiti koščka mesa. Nekdaj ni bilo tako!
Kmet s tugo in negotovostjo v srcu zre v bodočnost. Dohodki se krčijo, izdatki rastejo. Kaj bo?
Slovenci in katoličani se povprašujemo: Ali smo zaslužili, da obhajamo celili Božič v Jugoslaviji v 'a-kem razpoloženju? že četrtokrat upamo pred Božičem, da dobimo svojo samostojnost, avtonomijo, da se bodo razmere za nas katoličane zboljšale. Do danes sami prazni upi! Centralizem grozi, da nam polagoma odvzame slovensko materno govorico, šole se pripravljajo za ta napad na prava narave in božji zakon. Katoličani igramo dan za dnevom vlogo pastorka! Katoliške učitelje odstranjujejo, katoliško misleče urad-ništvo pošiljajo v prognanstvo, katehetom odvzemajo plačo in jih izročajo stradanju.
Invalidi, vdove in sirote imajo pred seboj glad, mraz! Za nje neusmiljeni vlastodržci nimajo denarja, ne usmiljene roke! Za oficirje, za Sokole, za kanone, za smodnik, za bajonete imajo milijarde!
Tak je naš Božič v dobi, ko so nam po krivdi ljudstva samega vladali brezverci, prostozidarji: Pribiče-vič, Žerjav!
A obup, mrko čelo, razdvojeno srce, ne sme biti naš znak!
Ni še zamujeno! Ni še prepozno!
Pot do lepšega Božiča si moramo ugladiti sami!
Ti, ki so krivi, da ogromna večina naroda po vseh jugoslovanskih poljanah slavi žalosten, turoben Božič, postajajo osamljeni, redki, slabejši! Zapušča jih bojna sreča! Kar so mogli, so že ugrabili. Božjega blagoslova pa niso bili nikjer deležni pri svojih pod-vzetjih in kjer tega ni, tam ni stalnosti, ni sreče!
Na plan, prijatelji ,ki hočete srečnejši Božič! Obupali nikar! Pride prav kmalu doba, ko boste imeli priliko obračunati z vsemi onimi, ki so krivi ne samo slabega Božiča, temveč so krivi, da je za nas vsak dan j>odoben pepelnični sredi.
Previsoko nam je spoštovana preljubljena, lepa naša, od narave bogato obdarjena jugoslovanska domovina, da bi jo pustili v rokah ljudi, ki jx>znajo samo sebe, a bližnji trpin, revež, jim je deveta briga! — Slovensko domovino ljubimo prevroče, da bi mi mirno gledali, kako jo hočejo naši domači protivniki razkosati in zasužnjiti! Sam Bog nam je dal jezik slovenski! Roke proč vi vsi, ki delujete umetno in s silo, da se nam in našim otrokom odvzame ta, dar božji! Znali smo ga v težkih časih trpkih narodnih bojev z Nemci in nemčurji ohraniti; prisegamo, da nam ga tudi brezverski, beograjski centralisti ne boste oropali. Vero svojih očetov smo branili desetletja proti odpad-ništvu, tudi v Jugoslaviji nam ostane ona najzvišenejši ideal!
Prof. J. Vrežc:
Betlehem,
ki me tako živahno spominjaš prve božične noči in prvih jaslic, kako bi te zamogel kda j pozabiti Zato mi je tudi toliko ljuba božična pesem, ki te proslavlja kol «Mesija Dete ljubljeno je rojeno v presrečnem mestu Betlehem za odrešenje vsem ljudem« in nešteto drugih. In zato se tudi presrčno veselim, če vidim lepe božične jaslice v naših krajih, in rad o njih govorim ter se za nje navdušujem! Saj ravno jaslice spominjajo tako milo in lepo na prvo božično noč, na angelsko petje in srečo pastirjev, da jih po mnogih krajih naravnost imenujejo «Betlehem«.
Jaslice so prižnica, ki nam priprosto, pa ginljivo lepo kažejo resničnost in zvestobo božjo, ki je v božjem Detetu natanko izpolnila vse stare prerokbe in obljube ter utešila mile klice narodov: rorate coeli de-super ... to je «Vi oblaki ga rosite, ve nebesa ga pošljite, skor' Zveličarja sveta!« Jaslice pričajo o ljubezni božji, ki je prosila Boga Sina, da si je privzel človeško podobo, da nas zamore tako osebno učiti večnih resnic ter za nas ^peti in umreti in tako zadostiti za naše pregrehe. Pripovedujejo nam prav posebno o ljubezni božji do otroka in mladine, ker sam Sin božji postal Dete in je svoja otroška ter mladeniška leta tako vzorno preživel v priprosti hišici v Nazaretu ter bil pokoren Jožefu in Mariji; ter nam pridiguje o lju-
, bežni božji do vseh ljudi, siromašnih in priprostih ter | bogatih in učenih, ker se je narodil v revnem hlevu in i je v jaslicah počival ter sprejel pastirce, pa k sebi pri-i vabil tudi modre može iz daljnih tujih krajev in se veselil njih žive vere, neupogljivega zaupanja ter iskrene ljubezni. Ravno tako pa kažejo priproste jaslice tudi najbolj, da je Dete v njih veliki, vsemogočni Bog, ki se mu pokori nebo in zemlja: angeli so ga prišli naznanjat in mogočna zvezda je vodila Tri kralje k njemu; Herod se je tresel pred njim in ves Jeruzalem se je prestrašil, ko je zvedel o «novorojenem judovskem kralju«. Jaslice betlehemske so vir pravega nedolžnega veselja in prepodoba nebeške radosti, zato so se jih tako prisrčno veselili pastirci in kralji, zato je 84 letna vdova in prerokinja Ana veselja poskakovala, ko je zagledala božje Dete iz teh jaslic, in je sivi starček Simeon s tem Detetom v naročju pope-val, da rad umre sedaj, ko je videl Zveličarja sveta, «luč v razsvetljenje narodov in v čast Izraelu, svojemu ljudstvu«.
Jaslice Jezusove učijo zlasti tebe, ljuba mladina, srčne zadovoljnosli in Bogu ter ljudem ljube ponižnosti in skromnosti, ker je božje veličanstvo — v revne plenice povito — v njih počivalo in si dalo postreči od revne matere Marije in krušnega očeta, rokodelca Jožefa ter se pozdravljati od siromašnih pastircev; pred vsem pa te učijo lepe pokorščine in izpolnjevanja četrte božje zapovedi: spoštuj očeta in mater! Zato je zapisal pameten vzgojitelj lepo besedo: «Tudi najlepša
pridiga ne more lepih čednosti tako ljubko priporočati in nazorno opisati ter tako za nje ogreti, kot to i storijo jaslice, ki so bogat vir lepih naukov in dobrih sklepov; in cerkev je lahko ponosna na tako imenitno vzgojno sredstvo in moč«.
«Božične jaslice, (tako piše dr. J. Hager) spadajo med najlepše spomine mojih mladih let. Kako veselje je zavladalo v mojem srcu, ko sem jih leto za letom pripravljal in sestavljal, pa posamezne podobe ali figure postavljal med bršljan in gozdni mah! Kako živo sem si predstavljal vse, česar sem se učil v zgodbah sv. pisma, in koliko sem rajši in lažje ubogal ter se pridnejše učil« !
Da, božične jaslice so res veličastna prižnica in božje Dete v u jih mogočni pridigar ljubezni božje do nas in najspretnejši buditelj in vzgojitelj vseh lepih krščanskih čednosti ter prav posebno otroške ljubezni do Boga. Čim rajši jih pripravljamo, čim lejiše jih zaljšamo, čim rajši jili obiskujemo in opazujemo, tem bolj se nam vzbuja ljubezen do Boga, tem bolj ae nam utrjuje zaupanje na večno veselje v nebesih, tem večja in močnejša postaja naša vera in bolj se nam ogreva srce za skrb, za poučevanje in dobro vzgojo ljubljencev božjih-nedolžnih otrok ter za podpiranje različnih siromakov med nami.
Kdor pozna mišljenje in življenje sv. Frančiška Asiškega, njegovo nežno ljubezen do Boga in njegovih stvari, se pač ne čudi, da je toliko rad jirebiral in premišljeval o rojstvu Jezusovem in da je tri leta pred
Gospodarsko zasužnjiti nas hočete! Ne boste! Volitve so tukaj! Ljudstvo po vseh pokrajinah naše lepe države se pripravlja na volilno borbo. Dan plačila za vas, ki hočete hudo našemu dobremu narodu, pri haja z brzimi koraki.
Naš slovenski kmet, zvest sin svoji domovini, ni nikoli zaslužil, da ga sedanja vlada tako uničuje z neznosnimi davki in bremeni, da mu odvzemate svobodo, pravico soodločevanja.
Narod je zvest svoji domovini, svoji državi, a vi vladinoVci, vi ste tisti nesrečniki, ki ste hoteli ljudske množice z nasilji in bremeni tirati v tabor nezadovolj-nežev. Narod bo prav kmalu igral ulogo pravičnega, a strogega sodnika. Sam si bo pripravil lepši in vese lejši Božič ter nam bo osrečil tudi očetnjavo.-
Volitve so pred durmi! Volitve, ki pomenijo mejnik, velik mejnik v zgodovini jugoslovanske domovine, bodo pometle z vsemi krvosesi, izdajalci in zapel-jivci. Sodba nad njimi bo huda, ostra. A njej bo sledil: srečen Božič!
Krščanski Slovenici! Slovenke! Brusimo volilne orožje, vršimo ob Božiču in Novem letu apostolsko službo glasnikov naše poštene stvari od hiše do hiše.
Vsem, ki boste sodelovali v borbi za srečnejši Božič — božične pozdrave!	F. Ž.
ŽUPANSKI TEČAJI. #
se vršijo takoj po Novem letu v leni-le redu: dne 2. januarja ob 10. uri dopoldne v Raihenburgu \ društveni dvorani (kaplaniji) za okraje: Sevnica. Brežice in južni del Kozja, dne 8. januarja ob 10. uri dopoldne v Konjicah za okraj Konjice.
<lne 15. januarja ob 9. uri dopoldne v Slovenjgradci: za okraje: Slovenjgradec, Šoštanj, Marenberg in Koroško.
Župani, občinski odborniki in namestniki!
Udeležile se vsi županskih tečajev, kjer boste dobili prav podrobna navodila za svoje poslovanje. Predava-telje-strokovnjake pošlje pokrajinska uprava v Ljubljani na tozadevno prošnjo Županske zveze. Tajništvo županske Podzveze Celje, hotel «Beli vol.«
Naše stalisce nmm nmm
in sirsnkam.
Kaj je SLS? SLS je politična organizacija slovenskega ljudstva, ki zastopa, uveljavlja in brani verska in ljudska načela na vseh poljih narodnega življenja v javnosti in v zasebnem udejstvovanju. SLS je skupnost stanovsko in interesno enotnih organizmov, katere spaja krščanska ljubezen in idejna vez zaradi močnejšega poudarka vsem stanovom skupnih stremljenj in ublažitve nasprotij med temi stanovi. Vsak stan je odvisen od drugih stanov: kmet potrebuje zdravnika, učitelja, obrtnika itd., vsak od teh stanov pa je zopet odvisen od kmeta, delavca itd. Vse te stanove pa izkorišča velekapital, kateremu služi (za dober zaslužek), brezverstvo, framazonstvo, sokolstvo, svobodomiselno časopisje, centralizem in seveda tudi sedanji milijonar in minister Pucelj. Proti temu vele-kapitalu je rajni duševni velikan dr. Krek mobiliziral slovensko ljudstvo na zadružnem polju in s posojilni-, cami in zadrugami ter z izobrazbo ljudstva osamosvojil kmetski in delavski stan. Z dr. Krekom je nesebično in požrtvovalno delovala slovenska narodna duhovščina in ž njo del prosvetnih izobražencev. Velik de! izobražencev pa je zaradi ljubega kruhka zapustil slovensko ljudstvo in se udinjal vsem tistim pogubonps-nim strujam v našem narodu, ki so bile naperjeni proti l judstvu. Boj, ki se bije, je hud in težak. Ta boj pa je v toliko težji, ker se je slovensko vemo ljudstvo moralo do nedavna boriti tudi proti socijalni demokraciji, ki je delavstvo izkoriščala v sebične nameni
| socialdemokratskih voditeljev, ki so služili velekapi-lalu (dokaz razni Kristani). Marsikaterega kmeta pa so preslepili samostojneži, katerim na čelu jc zliduh slo • venskega naroda dr. žerjav postavil podpredsednika liberalne stranke mesarja Puclja in ga z denarjem pod-, pri ter ga napravil celo za ministra, j Slovensko delovno (kmetsko in delavsko) ljudstvo je razbito in lo nesložnost so spretno izrabljali številni sovražniki katoliške vere in ljudstva. Gospodarska, kulturna in politična sužnost, v katero je nas zakova! beograjski centralizem ter z davčnim vijakom, s slabim državnim gospodarstvom itd. osiromašil naš narod, posameznike in podkupljivo časopisje pa bogato plačeval, — ta sužnost je pozročila pritisk, kateremu j moral slediti enoten odpor.
V Rusiji je prišla po svetovni vojni na površje nova ideja. Ta ideja pa ni nova v svojem jedru; nova je razbito in to nesložnost so spretno izrabljali števil j čin, na katerega, vsaj pri nas nismo bili vajeni. Komunizem sam na sebi ni nobeno strašilo; k večjemu za vrabce v koruzi. Kaj je krščanstvo? Ali ni tudi j krščanstvo v svojem bistvu komunistično? Ljubi svo-| jega bližnjega, kakor samega sebe — pravi Kristus? V ; krščanstvu prerojeno človeštvo, ko bo «ena čreda in en j pastir«, ne bo ničesar druzega, kakor ogromna, med-j sebojno se ljubeča družina, v kateri bodo bratje vsi na-| rodi, ki se bodo medsebojno podpirali. Komunistična ) ideja se v katoliški Cerkvi izvaja že od prvih kristjanov, ki so živeli kot bratje po katakombah pod zem-! ljo, kjer so se skrivali pred sovražniki vere. Še dan-i danes vidimo po katoliških samostanih uresničeno komunistično idejo. Vsi redovniki so bratje, nobeden, ne j sme imeti, svojega zasebnega premoženja in vsi delajo ! za enega in eden za vse.
Komunizem je v svojem bistvu ne samo združljiv s katoliško vero, ampak je naravnost zapopaden v njej. Nekateri imenujejo to tudi krščanski socijalizem ali krščanski solidarizem. Toda tu ne gre za ime. Tudi sv. Frančišek, ki je pred 700 leti ustanovil tretji red, ni iskal imena, ampak je — delal. Ko je sv. Frančišek videl na cesti črvička, ki je bil v nevarnosti, da ga povozi voz, ni vprašal, h kateremu rodu pripada ta črvi-ček, ampak ga je nežno pobrat in odnesel s poti. Bog noče smrti grešnika, ampak da živi in ga poveličuje.
To idejo, ki jo krščanstvo, kakor mnogi mislijo, prepočasi uveljavlja, so komunisti hoteli uvesti z na-siljefn in z revolucijo. Krščanska vera pa naravnost prepoveduje nasilje in revolucijo; z ljubeznijo se mora osvajati svet, ne pa z orožjem. Ker pa krščanstvo ne dopušča moritve in nasilja, so komunisti šli mimo vere in preko nje. Pokazalo pa se je, da se z nasilni čini ne doseza trajnih uspehov. Zato so komunisti v Rusiji svoje zahteve znatno ublažili in stopili tudi v stik s papežem. Svoje sovražnosti proti krščanstvu so začeli opuščati, ker so spoznali,, da je vera ona velika moč, brez katere so vsi napori v prid človeštva prazni 'in jalovi.
Tudi pri nas so komunisti začetkoma precej oblastno nastopali, vendar pa je treba priznati, da so se držali vedno v dostojnih mejah. Nasilje, izvršeno proti njim, ko jih je beograjski centralistični režim začel zapirati in jim odvzel poslanske mandate, je naša stranka obsoc^la. Če so posamezniki res kaj kaznjivega storili, naj se jih pravično sodi in obsodi, nikakor pa ne gre preganjati vse komunistične pristaše. Komunisti so začeli spregledovati in so spoznali, da ni bilo niti pravično, niti umestno, da so nas zasmehljivo in sovražno zmerjali s «klerikalci«, «nazadnjaki« itd. To spoznanje je rodilo tudi prepričanje, da je rešitev slovenskega ljudstva iz sedanjega neznostnega stanja edi-nole v skupnem nastopu in odporu vseh delovnih slojev. S tem je bila dana podlaga za enotno fronto delovnega ljudstva; to pa tem lažje, ker so se komunisti odrekli nastopati sovražno proti verskemu in avtono-mističnemu prepričanju našega naroda.
Zato je pri ljubljanskih občinskih volitvah prišlo do skupnega nastopa naše in komunistične stranki-pod enotno zastavo «Zveze delovnega ljudstva«. Ta enoten nastop je imel sijajen uspeh: od 19 občinskih odbornikov je «Zveza delovnega ljudstva* dobila 3f. mest. To je vsekakor dokaz, da je ta zveza bila ne samo potrebna, ainpak tudi sprejeta s popolnim zadoščenjem. Prepričani smo, da bodo tudi državnozbor-ske volitve imele enak odmev po celi združeni, ne-deljeni in nedeljivi Sloveniji, za katere dobrobit in avtonomijo veljajo naši skupni boji.
Kako smešni so sedaj Pucljevci in liberalci splob. ko hočejo biti bolj papežki od papeža. Pucelj, ki je zahteval «kancelparagraf« proti katoliški duhovščini in mariborsko srednjo kmetijsko šolo ustanovil brez krše. verouka, se sedaj zgraža nad tem, da naša stranka noče skupno s kmetijci. ki so zaradi mastnih korit prodali slovensko ljudstvo beograjskemu centralizmu. Samostojneži se sedaj pridušujejo na svoje «katoličan-sivo«, ki pa je samo hinavščina iu ničesar druzega. — Kmetijci, kjerkoli morejo, škodujejo katoliški veri in duhovščini samo za to, ker je vera in duhovščina na strani ljudstva in ljudstvo za vero in duhovščino, kt je poštena, delavna in požrtvovalna za vse dobro in pošteno.
«Ljubljanski škof je volil komuniste« — kriče sedaj ii podrepni hinavci. Da, škof je volil in je storil svojo dolžnost, kakor vsak drugi pristaš SLS in prijatelj slovenskega ljudstva. Ponosni smo na takega škofa, ki se podreja v političnem oziru disciplini stranke. kakor smo dolžni vsi katoličani v verskem oziru podpirati in ubogati svojega višjega pastirja. Tega p;» kmetijci ne delajo, ker so sovražniki vere in duhovščine. Zalo, proč ž njimi in z vsemi brezverskimi pijavkami slovenskega ljudstva! Naj živi «Zveza delovnega ljudstva!«
KRŠCANSKO-SOCIJALNA ZVEZA
vabi na dekliški tečaj, ki se vrši na Šentjanževo, dre 27. t. m. v Lekarniški ulici št. 6 v Mariboru Dnevni red:
I.	Ob S. uri zjutraj maša v frančiškanski cerkvL
nato tečaj po sledečem sporedu:
1.	Žena v javnem življenju (dr. Hohnjec).
2.	Žena in dobrodelnost' (p. Pavel.
3.	Treznostno gibanje (gospa Antonija Štupca).
4.	Za krščansko družino (p. Živortnik).
5.	Ženska organizacija (dr. J. Jeraj).
II.	Popoldne ob pol 2. uri akademija na čast vsem udeleženkam.
Tečaja se naj udeleže dekleta mariborskega, ptujs kega, ljutomerskega in slovenjebistriškega političnega okraja. Kjer imate Dekliške zveze, prinesite s seboj tudi kratko poročilo o delovanju Dekliške zveze v preteklem času.
r,- ...'»a«^«'..'.,.'..«,'' tMMnNMMMNMMMKMMMHMMii^BM
ZADRUŽNI TEČAJ V MARIBORU.
Zadružni tečaj v Mariboru bo trajal štiri dni in se bo vršil od 8. do 11. januarja 1923. Prijave se še vedno sprejemajo in sicer pri oddelku Zadružne zveze. Razume se, da se tistim, ki so se že prijavili, ni treba še enkrat prijaviti. Pozivamo naše posojilnice, ki se še niso prijavile, da se čimpreje prijavijo. Uljudno vabljeni tudi drugi interesenti, zlasti čč. duhovščina.
Cenjenim naročnikom in so?niš/jenikom želita uredništvo ter upravništvo „Slov. Gospodarja"
veselo srečne božične praznike!
svojo smrtjo (umrl 1226) postavi! velike jaslice v gozdu Greccio. V nje je položil na seno in slamo lepo podobo božjega Deteta ter zraven postavil velike kipe Marije in Jožefa, pastircev in osleka in voleka. Ljudstvo je pravočasno zvedelo za to, in ko je prišla zažel-jena božična noč, je drlo v velikih množicah k tem jaslicam, ki so bile bajno lepo razsvetljene. Vesela godba in mično petje je kar odmevalo po gozdu, ko se je opravljala ravno tam sv. maša o polnočni uri. Franc, ki je stregel pri njej kot dijakon, je nazadnje govoril o prvi božični noči tam v Betlehemu, o roj stvu Jezusovem, o angelih in njihovem petju: «gloria in excelsis Deo« in pozivu: «ne bojte se. Našli hote Dete v plenice povito in v jasli položeno« ter o pastir-cih, ki so nato govorili: «Pojdimo do Betlehema in poglejmo to reč, katera se je zgodila, ki nam jo je Gospod naznanil«! Končal je svoj govor s pozivom: «O. ljubimo, ljubimo Dete betlehemsko«! Govoril pa je ta ko lepo in ljubko tako navdušeno in goreče, da se je jokal od veselja sam in da so se jokali vsi poslušalci njegovi. Kapela, v poznejših časih na tem mestu postavljena, priča o tej prelepi božični noči in posledica tega nedolžnega božičnega veselja je bila, da se je v kratkem času razširila po celem svetu prelepa navada, da postavljajo jasliče ali Betlehem v vsaki, rc, krščanski hiši in po naših cerkvah. Prav posebno se te navade držijo in jo navdušena zagovarjajo, priporočajo in širijo frančiškanske naselbine. Posebno lepe jaslice imajo v Rimu v cerkvi Ara coeli in v cerkvi s. Francisco al Ripa, kjer njih krasni s. bambino ali podoba božjega Deteta na slami leži. V obeh cerkvah se od Božiča do Sv. Treh kraljev vrši neka po-
sebna otroška pobožnost. Vsak dan, osobito med 12. in 4. uro, nastopajo pred tamošnjimi jaslicami in pred veliko množico ljudi otroci ter častijo svojega bambino ali Jezuščka s srčkanimi nagovori in s predna-šanjem ljubkih božičnih pesmic, seveda s svojo južno ognjevitostjo in agilnostjo. So pa tudi strašno potlačeni in žalostni, če kateremu kaj spodleti, da je kaj pozabil ali če ne ve naprej.
V svetovno znani cerkvi Marija Maggiore se shranjuje že od sredine sedmega stoletja (papež Teodor, 642—649) iz Betlehema, tu sem prinešenih 5 deščic od pravih jaslic, shranjenih v prekrasni in dragoceni kristalni vazi na srebrnem podstavku z vtisnjenimi podobami: rojstvo, Treh kraljev, beg v Egipt in zadnje večerje. Slovesno jih razstavijo vsako leto na Sveti večer na velikem oltarju.
čitatelj, kaj ne, to je beseda o jaslicah, ki ti goto-Vo v srce sega in tudi v spominu ostane! Jasen je namen in pomen starodavne navade postavljanja jaslic, ki nam predstavljajo prvo božično noč v -Betlehemu, božje Dete, ki je v njih počivalo, Marijo in Jožefa ter pastirce in Tri kralje pri njih ter angelsko petje veselo: gloria in excelsis Deo; čast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje! S to priprosto besedo pa se najlepše zazibamo v tisti najprijetnejši božični čas, na katerega nas je pripravil advent s svojim rorate — ali zornice in svitnice imenovanimi mašami ter s prelc imi pesmicami kot: Vso zemljo tema krije in spijo rožice; al' cerkev v čast Marije obhaja svitnice; stolcrrie slave glas pred sedežem Marije doni adventni čas«. Te aslice so «glas vpijočega v puščavi« naše dolgočasne < sakdanjosti in pomagajo pripravlja-
ti veselo pobožno razpoloženje našega srca, s katerim naj obhajamo Božič, pomagajo odpravljati gore in griče napuha in ošabnosti, napolnjevati doline malomarnosti in mlačnosti in gladili vsled nepoštenga ravnanja ostra in kriva pota, po katerih se naj vrne v naša srca živa vera, da je pred 1922. leti Jezus Kristus,, sin božji, človek postal, in srčna ljubezen do Boga, ki je svet tako ljubil, da je dal svojega edinega Sina, naj se vsi, ki vanj verujejo, tudi izveličajo, nihče pa na pogubi.
Vsi, vsi, stari in mladi, bogati in revni, zdravi inr bolni, radi pripravljamo jaslice ali k temu pripravljanju vsaj navdušujmo in pomagajmo po svojih močeh in razumnosti! Zvezda žive vere pa, da je isto božje Dete, ki je nekdaj v jaslicah počivalo, v zakramentu sv. Rešnjega telesa pričujoče, nas naj vodi pred taber-nakel naših cerkev, in naš angel varuh na j nam pomaga, da pred njim ponižno pokleknemo in prav vneto molimo v zakramentu skritega Boga, velikega in mogočnega kralja vsega sveta! Da mu darujemo miro voljnega prenašanja vsakdanjih križev in težav, kadilo pobožne molitve in čisto zlato prave goreče ljubezni! Pred jaslicami se spominjamo opomina sv. ap. Pavla in ponovimo obljubljubo, da hočemo odložiti orožje leme, požrešnosti in pijanosti, nečistosti in nesramnosti, krega in nehvaležnosti, in da hočemo gojiti prisrčno usmiljenje, dobrotljivost, ponižnost, pohlevnost, potrpežljivost, da hočemo drug drugemu prizanašati ter se ljubiti med seboj in vse storiti v imenu Gospoda Jezusa Kristusa (po Rim. 13, 11-14 ter Kol. 3,12-17).
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Vladna zveza radikalov in demokratov je razbita. Pribičevič je bil trdno prepričan, da bo Pašič vsaj njegovo skupino iz demokratskega kluba vzel v svojo vlado. Pašič se je pa tudi njega otresel in v soboto zvečer je sestavil vlado iz samih radikalnih prvakov. To je za demokrate hud udarec ,bili so vsi iz sebe, ko so videli novo vladno listo, ker dobro vedo, da bodo sedaj najbolj zagrizeni radikalci zasedli policijska in druga oblastniška mesta ter pri volitvah na vso moč odrivali volilce od demokratske volilne škrinjice ravno tako, kakor od drugih in skušali s silo in zvijačo, z denarjem in obljubami pridobiti največ glasov radikalni stranki. Pribičevič, ki je poprej toliko grozil, da bo treba na vsak način in če tudi s silo podpirati pri volitvah njegovo in Pašičevo vlado, se je sedaj sam znašel v opoziciji s strahom pred volitvami in pa v najhujših zadregah, ker so za njegove liste in priganjače sedaj trdno zaprte državne blagajne. Radikalci so zadovoljni, da so sami na vladi, da bodo sami izvajali volitve, da imajo toliko dobrih mest za svoje pristaše itd., nezadovoljni pa radi tega, ker so njihovi predniki in bivši demokratski vladni zavezniki silno osušili državne blagajne,-
Vladnim Turkom in samostojnežem je Pašič sicer prihranil po eno ministrsko mesto, pa ker zanj peščica turških in slovenskih samostojnešk£h hlapcev prav nič ne pomeni, jih ni dosti vabil ter prav rad videl, da so tudi trgovino in poljedelstvo prevzeli drugi radikalski ministri poleg svojih poslov. Da bi izključno srbska ministrska lista vsaj malo cikala na SHS, si je Pašič izmislil ter ustoličil dva nova ministra, enega za Slovenijo, drugega pa za Hrvatsko. Prvi, dr. Niko Zupa-nič, je bil nekdaj Slovenec, sedaj pa že davno ni več, ker je že davno prestopil v pravoslavje in v srbsko radikalno stranko, drugi, dr. Supilo, bi moral biti sicer Hrvat, pa sam trdi, da je Srb katoliške vere. Ker stoji za Pašičem velesrbska agitacija in velesrbska stranka s svojimi listi, ki zahtevajo nadvlado Srbije, imenujejo ta dva nova ministra v beograjskih krogih — «ministra za kolonije.« Radikalna stranka vlada kama, ima 96 poslancev, proti sebi pa 323 in zato je vsako delo nove vlade nemogoče in bo najbrž že na današnji skupščinski seji prAčitan ukaz o razpustu parlamenta ter bodo določene nove volitve za nedeljo dne 18. marca 1923.
Dosedanja skupščina je imela 419, nova bo imela pa 313 poslan^v, od katerih odpade na Srbijo in Ma-cedonijo 112, na Bosno in Hercegovino 48, na Hrvatsko Slavonijo in Srem 66, na Dalmacijo 16, na Banat, Bač-ko in Baranjo 34, na Slovenijo 25, na Beograd in Zagreb po 2, in na Ljubljano 1 poslanec. V Sloveniji in Hrvatski radikalci itak nič nimajo, pri prihodnjih volitvah naj se srbski narod otrese mračnjaške Pašičeve družbe, mi bomo pa z demokrati in drugimi centralističnimi priveski sami opravili in tako se Do našla pot do pravega in zdravega sporazuma. Radikalcev je pri nas komaj za eno kartaško omizje, ki je sestavilo nekako resolucijo «radikalne okrajne konference v Kočevju«, v kateri pravi, da «okrajna konferenca radikalne stranke v Sloveniji pozivlje vodstvo radikalne stran ke, naj deluje na to, da se napravi konec škodljivi cepitvi naprednih sil v Sloveniji.« To je torej glavna skrb in politična smernica Pašičevih ljudi v Sloveniji, da se neha cepitev liberalcev in da se vsi libeialci združijo, proti «klerikalnemu zmaju« seveda. Zdaj pač dr. Le nardova «Samouprava« ne bo mogla več farbati ljudi, da nima slovenska radikalna «stranka« nič opraviti z liberalizmom in ne bo mogla več tajiti, da ta «stranka« ni nič drugega nego svobodomiselna staroliberalna in v naprednjakarsko družbo spadajoča peščica podkupljenih ljudi.
Poljska.
V mladi poljski republiki je prošli teden v ponedeljek novi predsednik dr. Narutovvicz prisegel na ustavo, v soboto opoldne je pa padel zadet od morilnih strelov morilca, k5 je tako iz lastne politične zagrizenosti, ali pa po navodilih maščeval poraz desničarske, to je plemiške, velekapitalistične in nacionalistične politične skupine pri izvolitvi dr. Narutovvicza za predsednika republike kot zastopnika ljudskih in socijalno čutečih Strank. Umorjeni predsednik je bil rojen leta 1865, bil je miren in skromen človek, kot inženir mož svetovnega slovesa in ker se je odločil za pravično politiko delovnega ljudstva, je moral sledili nemškemu ministru dr. Rathenau-u kot žrtev besnega sovraštva in nasilja plemenitašev in bogatincev.
Bolgarija.
Bolgarija trpi vsled neprestanih izgredov bogataške in nacijonalistične opozicije proti zemljoradniški vladi, ki je v Bolgariji na krmilu. Desničarski atentatorji so pred kratkem vrgli bombo pred voz ministra Daskalova, ki zastopa odsotnega ministrskega predsednika, pa k sreči niso nikogar zadeli. Napadalci so zbežali, zemljoradniška stranka pa dobro ve, da jih ima is kati med bogatini, ki ne pustijo ljudstva do veljave ter se proti vsaki pravi narodni vladi z vsemi sredstvi borijo.
Lozanska konferenca
tudi ne bo našla izhoda iz evropske krize, ker so nasprotja med antantnimi državami prevelika radi medsebojne tekme in ker Rusi nočejo popustiti od svojih zahtev. Nastop angleškega zastopnika je bil celo nekak poziv, da bi morale antantne in še druge države skupno nastopiti proti Rusiji, ruski zastopnik je pa odgovoril: «Mi vam nujamo trajni mir, dočim hočete vi organizirati proti nam trajno vojno. Ruska revolucija je
pretvorila rusko ljudstvo v*narod, kojega moči se z i/ -redno silo osredotočujejo v njegovi vladi. Ako bo ruski I narod prisiljen voditi boj, on v nobenem slučaju ne bo kapituliral. Vi ste mogoče vznemirjeni vsled tega, ker se je naša konjenica zopet pojavila na Pamiru in k( r nimate več pred seboj napol norega carja. Mi vam1 ne nujamo vojske, ampak mir na temelju razmejitve med Rusijo in Anglijo in priznanja suverenitete Turčije.«
Naša zborovanja.
POD UČNI TEČAJI ZA ZAUPNIKE IN ORGANIZATORJE.
Sv. Marko niže Ptuja v sredo, dne 27. decembra, v ! prostorih posojilnice. Za župnije: Sv. Marko, Sv. Mar-■ jeta, Ptuj, Sv. Vid in Sv. Barbara.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. v četrtek, dne 28. decembru : v društveni sobi (stara šola). Za župnije: Sv. Lovrenr, | Polenšak, Sv. Andraž, Sv. Bolfenk, Sv. Urban in Ptuj.
Sv. Bolfenk pri Središču v petek, dne 29. decembra I v sobi posojolnice. Za župnije: Sv. Bolfenk, Središče, j Sv. Miklavž, Ormož, Ljutomer in del Medžimurja.
Hajdin pri Ptuju v soboto, dne 30. decembra, v Društvenem domu. Za župnije: Hajdin, Sv. Janž, Cir-kovce, Sv. Lovrenc. Ptujska gora, Sv. Vid, Vurberg, Ss\ Martin in Ptuj.
Začetek povsod ob pol 9. uri predpoldne. Predavata prof. Ivan Vesenjak in poslanec Žebot.
Sv.'Marjeta ob Pesnici v torek, dne 2. januarja, v župnišču. Za župnije: Sv. Marjeta, Sv. Peter, Jarenina. Sp. Sv. Kungota, Sv. Jakob in Sv. Barbara v Slov. gor. Predavajo: Evald Vracko, Alojzij Supanič in Franjo Žebot.
Hoče pri Mariboru v sredo, dne 3. januarja v društvenem domu. Za župnije: Hoče in Slivnica.
Fram pri Mariboru v četrtek, dne januarja v Aninem dvoru. Za župnije: Fram, Slivnica, Sv. Martin ; in Gornja Polskava. Predavata: Alojzij Sagaf in Fr. | Žebot. Začetek povsod ob pol 9. uri predpoldne.
Radvanje pri Mariboru v petek, dne 5. januarja v | hiši g. Franca Pristovnik. Za občine: Radvanje, Raz-j vanje, Tezno, Studenci in Pekre. Začetek ob 2. uri po-; poldne. Predavata Fr. Žebot in Ivan Vesenjak.
OKRAJNI SHODI ZAUPNIKOV KZ V MARIBORSKEM OKROŽJU.
V	Gornji Radgoni v hiši Posojilnice v torek, dne 2. ja-
nuarja ob 9. uri predpoldne.
V	Ljutomeru v sredo, dne 3. januarja, ob 9. uri pred-
poldne. Lokal se še določi.
V	Ormožu v dvorani gostilne Bauer, v četrtek, dne 4.
januarja ob 9. uri. (Na teh treh zborovanjih poro- t poslanec dr. Hohnjec )
V	Murski Soboti v torek, dne 9. januarja ob 9. uri pred-
poldne.
V	Križevcih (za severni del Prekmurja) v sredo, dne
10. januarja ob 9. uri.
V	Črenšovcih (za spodnji del Prekmurja) v četrtek, 11.
januarja ob 9. uri predpoldne. Prostori za ta zborovanja se še določijo. Poroča poslanec Vlad. Pu- ] s^e n j a k.
V	Ptuju v dvorani minorilskega samostana v ponede-
JjeK, dne 8. januarja ob 9. uri predpoldne. | V Slov. Bistrici v dvorani Hranilnice v torek, dne 9. januarja ob 9. uri predpoldne. Poroča poslanec Fr. Žebot.
Pri Sv. Lenartu v Slov. gor. v dvorani pri Arnušu v sredo, dne 10. januarja ob 9. uri predpoldne. Poročata poslanca Roškar in Žebot.
V	Mariboru (za levi dravski breg) v četrtek, dne 11. ja-
nuarja ob 9. uri predpoldne v dvorani gostilne g. Orovič.
; V Mariboru (za desni dravski breg) v petek, dne 12. ja- ! ; nuarja ob 9. uri dop. istotam.
V	Vuhredu (za marenberški okraj) v soboto, dne 23.
januarja, ob 9. uri predpoldne v gostilni Widmoser i pri kolodvoru. Poroča poslanec Pušenjak. Shodi Slovenske ljudske stranke se vršijo po tem- | le redu: Prihodnjo nedeljo, dne 24. decembra, po ran.' I maši v Makolah v društveni dvorani. Na Štefanovo po rani maši pri Sv. Tomažu blizu Ormoža v gostilni g. Škrleca. Isti dan popoldne ob 3. mi v prostorih g. Fer-do Korparja v Oslušovcih. Na teh shodih poroča posl. Fr. Žebot. — V nedeljo, dne 31. decembra po rani maši bo shod v Spodnji Polskavi, a isti dan popoldne ob 2. uri v Racah pri Mariboru. Na Novega leta dan po rani maši zborovanje SLS v Št. Petru niže Maribora. Natanč j neje v prihodnji številki. V župnijah, kjer želijo poli-i tična zborovanja, naj glavni zaupniki to javijo po do-! pisnici Tajništvu Slovenske ljudske stranke v Mari ' boru.
Shodi v Mežiški dolini. Na Štefanovo dne 26. dec. v Prevaljah. Novo leto dne 1. jan. v Kotljali. Vršili se bodo tudi shodi v Ojstrici in Libeličih. Na vseh teh shodih poroča poslanec Pušenjak.
Sijajno zborovanje Slov. ljudske stranke v Mariboru. Vedeli smo, da naša stranka tudi v Mariboru pridobiva, a da je toliko Mariboržanov zedinjenih v organizaciji SLS, kakor je pokazal shod dne 18. decembra, to nas je radostno presenetilo. Gambrinova dvorana je bila nabito polna samih mož iz vseh stanov. Shodu je predsedoval prof. Vesenjak, a govorili so člani občinskega sveta dr. Leskovar in dr. Jerovšek ter i poslanec Žebot. Sprejeli so se sklepi, s katerimi se Mariborčani zahvaljujejo zastopnikom naše stranke v občinskem zastopu za njih krepki nastop. Zborovalci so izrazili zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba in zahtevali, da ne odnehajo, dokler se ne doseže zakonodajna avtonomna Slovenija. Državni nameščenci, pri-
staši SLS obtožujejo bivšo vlado, da jih namenon ; pustila v največji bedi, dočim je imela za oficirje, ka-none, Sokole in \Vranglovce milijarde. Navzoča nasprotniki so strmeli in se čudili napredku naše stvari \ Mariboru.
Kamnica pri Mariboru. V nedeljo, dne 17. t .m smo imeli pri nas lepo uspeli shod Slovenske Ijudsl
stranke. Za predsednika je bil določen g. Anton Lor-bek. Govorili so: narodni poslanec Žebot, profesor Vesenjak in posestnik HlebU. Zborovalci so izrekli zahvalo nasiin poslancem za vneto brambo ljudskih pravic Nato se je izvolil novi odbor krajevne organizacije Slovenske ljudske stranke. Predsednik je vrl posestnik g Anton Lorbek, podpredsednik pa g. Stanislav Haupt-man, župan v Rošpohu. Za blagajnika je bil izbran g Fr. Božiček ,za tajnika pa g. Jožef Marko. Možje so se po shodu posvetovali o izvršitvi organizacije in o pripravah za volitve. To moramo reči, da so v kamnišk župniji najboljši možje in fantje na strani naše ijudsk stranke.
Sladka gora pri Šmarju. Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 17. decembra, po rani maši shod SLS v čitalnici. Poročat je prišel g.' poslanec Davorin Krajn Shod je otvoril in vodil g. Mihael Gobec, načelnik K7. za Sladko goro, in dal besedo g. poslancu, ki je v dve-urnem govoru razložil naš notranji položaj. Shod se je vršil lepo in vzorno, ljudstvo je pazno sledilo gospod;; govorniku in odobravalo delo naših poslancev ter izrazilo svoje nezaupanje do oseb, ki sede v vladnem taboru. Lep in sijajen shod na Sladki gori je pokaza!. da v šmarskem okraju ni mesta za slabosiojno stranko
Rajhenburg. Naše izobraževalno društvo je imeio preteklo nedeljo svoj občni zbor, katerega se je v prvi vrsti udeležila naša vrla mladina. Poročila odbornikov in načelnikov odsekov so pričala, da društvo živahno deluje in skrbi za izobrazbo članov. Občnega zbora sta se udeležila tudi gg. poslanca Škoberne in Pušenjak. Zadnji je pozdravil udeležence, začrtal smernic izobraževalnega dela in bodril k vztrajnosti. Izvolil se je novi odbor z g. J. Zupan kot predsednikom. Vrle. agilne moči ki tvorijo odbor, so nam porok, da bo društvo i v bodoče neustrašeno delovalo za povzdigo izobrazbe.
Koprivnica. V nedeljo, 17. t. m. je priredila KZ pri nas shod. Poslanec Jož. Škoberne je poročal o političnem položaju, poslanec rušenjak pa obširno govori i o državnem gospodarstvu in o proračunu ter o načrtu novega davčnega zakona. Številno navzoči zborovalci so odobravali izvajanja poslancev in želeli, da se večkrat prirede pri nas politični shodi.
Tedenske novice«
Med prazniki na delo za naše listel Letos bomo imeli za Božič in Novo leto vse polno praznikov, tarei obilo prostega časa. Naši somišljeniki, čitatelji in za našo sveto stv^ar vneti agitatorji naj ta prosti čas uporabijo za agitacijo za naše časopisje. Iz mnogih krajev smo dobili obvestila, da so naši agitatorji i« naša vrla dekleta že na delu za naš tisk in taka poročila bi morali dobiti iz vseh krajev naše Slovenske Štajerske. — Radi nesrečne centralistične politike letošnji Božič in Novo leto ne bosta tako vesela, kot smo to pričakovali lani. «Slov. Gospodar« se je celo leto neustrašeno boril proti centralizmu za avtonomijo, seve, ni dosegel vsega, kar si je stavil kot cilj svojega, za narod koristnega boja in to največ po krivdi samostojnih izdaji«. Hočemo drugi Božič in Novo leto obhajati v večjem zadovoljil in tako zaželjeni avtonomiji, potem moramo na delo za glavnega boritelja samostojnosti «Gospodarja«. Letošnji božični in novoletni prazniki naj bodo tudi doba uspešne agitacije za naše časopisje.
Gospodarji! Naročite za svoje družine, posle, vi-ničarje «Slov. Gospodar«. Ako ne morete za celo leto naročite jim ga vsaj za četrt ali pol leta. Dober list v delavčevi hiši bo ugodno vplival. Storite takoj!
«Kmetijski list« in inteligenca. V zadnjem «Kmet. listu« vabijo samostojneži izobražence v svojo stranko Pravijo: «V dobi gradnje smo obenem v dobi političnega kričaštva. Kako pa naj bo stavba dobra, če jo vodijo kričači in hujskači, mesto izvežbanih zidarjevi — Tako spoznajo tudi največji kričači in hujskači, da je vse slabo in za nič, kar so oni zgradili. Saj so ravno oni povsod in vselej naglašali, da kmetskega ljudstva ni zmožen zastopati drug, kakor samo kmet. V tem so bili zvesti nasledniki največje naše politične sodrge, ki jo je Vodil Linhart pri ptujskem «Štajercu«. Treba si je • zapomniti to izpoved naših samostojnežev.
Članek o podrobni izvedbi obmejnega prometa, kakor ga je končnoveljavno določila mešana komisija jugoslovanskih in avstrijskih zastopnikov, prinesemo * prihodnji številki, ker za danes ni bilo dovolj prostora.	»s Mariborska porota. (Nadaljevanje). Dne 13. t. m se je zagovarjal pred poroto 28 letni rudar Josip Lin-| če radi posilstva in oskrumbe omožene žene. Linče sr je zagovarjal s pijanostjo in je dobil samo 3 mesece zapora. Za Linčetom se je zagovarjal radi posilstva dveh mladoletnih deklic 63 letni vinogradni čuvaj Ivan Kramar iz Hlapja v Slov. gor., ki je bil obsojen na 3 leti ječe. Dne 13. t. m. je porota obsodila na štiri leta ječe Martina Zavec, ki je streljal proti fantom iz sosedne vasi in smrtno zadel Franca Sirca. Ta žalostni slučaj uboja se je zgodil na Ptujskem polju. Dne 14. t. m. se je bavila porota z ubojem na plesni veselici \ Dolnji Bistrici pri Murski Soboti, ki se je zgodil dnt 17. septembra 1. 1. Po plesu je nastal proti večeru prepir med fanti iz Dolenje in Srednje Bistrice, iz prepira se je izcimil hud pretep s koli in noži. Oženjcni 25 letni poljedelec Ivan Zalik je s tdko silo udaril Matijo
Jakšiča s hrastovim kolom po glavi, da mu je prebil lobanjo in je udarjeni črv/, pel minul umrl. Zalik je dobil radi prekoračenja šilobrana samo 11 mesecev ječe. Dne 16. t. m. se je bavila porota z graničarjem i i njegovo ljubico. Graničar, Rus Britvin je obdolžen, da je v sporazumu s svojo ljubico Marijo Tomažie iz Si. Janža pri MarenbergU ustrelil svojega tekmeca Germu-ta 18. julija t. 1. Britvin se izgovarja s silubranoin i i radi nejasnosti v celi zadevi, je bil ta slučaj preložen do prihodnje porote. Zgoraj omenjenega dne so tudi preložili do prihodnjič uboj z motiko, katerga je izvršil 3. novembra v Andrejevcih pri Murski Soboti. Josip Sajščak, ki je z motiko ubil Štefana Goreč. Fant j-; so kopali krompir, se napiii in zvečer stepli z motika-nii. Dne 18. t. m. je bil obsojen na smrl na vešalih 74 letni oče Janez Zelenik, ki je hladnokrvno priznal, da je odsekal svojemu sinu v spanju z ostro sekiro glavo. Sin Zelenikov je postal v zadnjem času zapravljivec, pijanec in surovina, ki je grozil očetu in svoji ženi. — Dne 4. maja je žena napadla v spanju svojega moža, da udarila dvakrat s sekiro, a ga samo lahko ranil.i. Najbolj pa je peklo sinovo pijančevanje očeta, ki je dne 9. maja ob peti uri zjutraj z dvema udarcema s sekiro odsekal vsled pijanosti še spečemu sinu glavo. Ko so kasneje prišli orožniki, je stari prevžitkar svoje dejanje priznal ip izročil oprano sekiro, na kateri pa je bilo še nekaj krvavih madežev. Priče so danes pri porotni obravnavi slikale obupen položaj, ki je zadnje čase vladal v Zelenikovi hiši med očetom in sinom. Prepiri so bili na dnevnem redu. Sodna izvedenca sta izjavila, da Zelenik ni popolnoma odgovoren za svoje zločinsko dejanje. Porotniki pa so kljub temu z 8 glasovi proti 4 potrdili vprašanje umora in tako je bil Zelenik obsojen na smrt na vešalih. Dne 19. t. m. je bil obsojen radi umora svoje žene Peter Sahernik iz Zgor. Kapte na smrt na vešalih. Zakonska Sahernik sta živela dolgo v medsebojnem prepira, ker je imel Sahernik ljubavno razmerje z drugo. Istega dne sta bila obsojena vsak na devet let ječe delavca Herman Burdion in Franc Juhart iz Zgor. Sv. Kungote pri Mariboru, ker sta nasilnim potom oropala Ervina iVaupotič v noči kolesa in mu grozila s smrtjo, ako bi ju ovadil.
Lokomotiva jo je smrtno povozila. 531etna Roza Bauman iz Pobrežja pri Mariboru je holela preko žele/ niškega tira pri prehodu na Tržaški cesti. Lokomotiva, ki je v trenutku prehoda starke pridrdrala mimo, je re vo smrtno povozila.
Dogodljaji iz Št. Janža na Dr. polju. Nedavno sem šel skozi Št. Janž po opravkih. Ko pridem izza ovinka skozi majhen gozd od ptujske strani, srečam nekega kmeta, ki je klel in rentačil ter se večkrat obrnil nazaj in kazal lige proli Št. Janžu. Imel je bič, konje in voz. Godrnjal je na pol glasno sam pred se: «Za Sokola, pa še 2000 K če imeli ta hudič«. In se je še obrnil proti št. Janžu in z obema rokama kazal fige nazaj. In ko grem dalje, pa vidim učitelja Jarca, k; je vpil za kmetom: «Dajte mi tisoč kron ali pa bosle morali pri sodniji dati za Sokola dva tisoč«. Se hočete pobotati, če ne Vas tožim.« Med potjo sem zvedel, da je dotični kmet rekel učitelju Jarcu, da je osel. Za to je hotel imeti 1000 kron. Zakaj mu je rekel, da je osel. tega pa ne vem, pač pa mi je znano, da ga je sličn j krstil neki fant od Sv. Martina. Imenoval ga je javno vpričo več ljudi, da je baraba. Rekel mu je baraba zato, ker je Jarc napravil sovraštvo med dolično hišo, kjer je fant doma in med njihovimi sosedi. Koliko je resnice na tem, o tem ve bolj natančno sodnija v Mariboru, kjer tečejo razne tožbe, ki so posledica Jarče- j vih zahrbtnih spletkarij. Tako se splošno govori pri Sv. Martinu in v Št. Janžu. Res lepo!
Kaj je novega pri Sv. Križu pri Mariboru? Prav ve- j selo je bilo pri nas na praznik Brezmadežnega spočetja in na dan večne molitve. V Marijin vrtec je bilo spre- j je tih 23 dečkov in deklic, k Marijini dražbi jih je pri- j stopilo 8. Ginljivo je bilo, ko so zlasti dečki glasno in ' odločno obljubili zvestobo Mariji. Vspodbuden vzgled j žive vere nam je dala Gaubejeva družina. Imajo bol- j nega očeta, ki ne more hoditi. Tedaj so si otroci rekli: Napravimo nosila in ponesimo očeta v cerkev! Rečeno, storjeno! Četudi je zelo naporen in strm breg k cer - I kvi (zdrav človek rabi pol ure za dotično pot) so vzeli pridni otroci svojega očeta na nalašč za to narejeni stol ' in ga prinesli v cerkev, kjer so vsi pristopili k sv. obhajilu. Koliko je zdravih kristjanov, nekateri nimajo do cerkve več ko 50 korakov, pa niso prišli! Pa ne motimo se! Človek ne živi samo od kruha, ampak tudi od božje besede!
Primerjava dveh občin. (Dopis iz Radizela pri Maribo ru.) Pod tem naslovom smo že zadnjič obljubili, da hočemo navesti še nadaljne primere, kakšna razlika je dandanes med našo občino in sosedno Orehovo vas. Ker bi si pa znali naši gg. občinski «poglavarji« domišljevati, da ima mo s tem namen koga osebno žaliti, izjavljamo enkrat za vselej, da bodemo naše razmere vzeli in presodili popolnoma objektivno, takšne, kakoršne pač — žalibog — so! Zatorej po našem mnenju ne delamo s tem nikomur kri vice, ako se resnica izve malo dalje vun izven mej naše fare, kajti, da smo danes v gospodarskem oziru tako daleč za sosed. Orehovo vasjo, bi se dala pisati obširna poglavja. — Omenili smo zadnjič vzorno požarno brambo in električno razsvetljavo, s kojo se po vsej pravici ponašajo O-rehovaščani in Holinjčani, zatorej vprašamo Slivničane. Ali bi mogoče škodovalo naši občini, če bi tudi pri nas imeli kaj sličnega?! Imeli bi seveda, toda kdo bi bi vse to platil? boste rekli. Ali je pa mar našim sosedom vse to, Miklavž na krožniku prinesel? Gotovo ne, pač pa so imeli v svoji sredini moža, ki se ni zbal še tolikega truda in žrtev, ki je znal svoje občane z besedo in vzgledom za to pridobiti, samo da je njim pomagal do blagostanja. Da, blagopokojni Pišek! Tvoji lastni občani se te ne bodo tako ¡hvaležno spominjali, kakor mi, ki smemo samo gledati doli k vam in si misliti: Ko bi bil <j>n vsaj par let županova! pri nas, bi tudi naša občina v gospodarskem oziru imela
čisto drugačno lice! In še»celo kot farna občina ob državni cesti in tik železnice! Ko bi g. Pišeka ne bilo, bi še gotovo danes ne imela Slivnica lastnega poštnega urada, kakor tudi ne postajališča ob železnici! Toda predaleč bi zašli v teh mislih, vrnimo se nazaj k predmetu, o kojem smo že in iie bomo govorili, dokler bomo vozili po naših že dalt-č naokrog preveč znanih «blatogazih.« Slivniške občinske ceste! Kdo se je doslej brigal za nje? Po njih stanju uam lahko odgovori vsakdo, da dozdaj še pravzaprav nihče! Ce pomislimo, koliko novih cest se je med vojno zgradilo po koroških in tirolskih gorah, preko katerih se. sedaj najbrž Lahon z avtom vozi, ali bi bilo pri nas treba tolikih žrtev? Ne, pač pa pri nas manjka k temu edinosti in dobre volje, ta nesrečna nesloga je bila tudi kriva, da še nimamo suhih cest na polja (lahko pa se gredo Slivničani zdaj na obe cesti, oziroma potoka, drsat!). Seveda, da tudi pri nns ne manjka takih, ki pravijo: Je bila cesta po potoku ter so vozili tako moj oče in dedec, pa še lahko tudi tako ostane. Slivničani, če še znate kaj računati: Ali pa ne opazite, kako dolgo vam teko vozovi, če vozite ob vročem poletju po potokih, polnimi peska in kamenja? Vaša živina, ko bi znala govoriti, bi vam tudi povedala take, da bi se brez obloga poprijeli dela in bi najmanj v dveh letih lahko imeli čisto lepe ceste. Mi ne moremo reči kot Orehovčani: Ce prideš k nam z vozom ali peš, saj cesta lepa je, koder greš! Pač pa vsak kdor se pripelje od katerekoli smeri po naših cestah, godrnja po pravici z nami vred: Občinske ceste delajo celi Slivnici sramoto! Da pa za vedno ne bo tako o-stalo, zato vam jamčijjo že danes vsi — Radizelčani.
Novi zvonovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Dan 2. de-i cembra t. 1. je bil za župnijo Sv. Marjete ob Pesnici, zgodovinskega pomena; dobili smo po veliki darežlji-vosti župljanov in skrbi g. župnika tri nove, v Mariborski livarni vlite, bronaste zvonove D 1454 kg, Fis 722 kg in A 425 kg. Na tisoče ljudi se je imenovanega dne zbralo ob 9. uri pri farni cerkvi, od koder smo se v slovesnem, prav vzorno urejenem sprevodu med svi-ranjem godbe podali na kraj sprejema novih zvonev v Voseku ob Jareninski cesti. Pretresljiv je bil trenutek, ko so ob pol 11. uri pripeljali lepe svonove na tri h čarobno okrašenih vozovih. Domači gospod župnik je stopil na prvi veličastno opremljeni voz z velikim zvonom, ki so ga peljali štirje, prav okusno nališpani konji, ter govoril v pozdrav novim zvonom. Med sviranjeiu godbe in mogočnim grmenjem topičev, smo v lepem, slovesnem sprevodu spremili zvonove do farne cerkve. Tukaj je lakoj ob obilni asistenci blagoslovil zvonove preč. gosp. stolni župnik in dekan Franc Moravee in je pomnoženi, mešani pevski zbor krasno zapel ganljivo pesem o z>jpnovih. Potem so bile blagoslovljene, od domačega mojstra solidno izdelane cerkvene klopi iz lira -stovega lesa. Po kratkem odmoru so spretno potegnili zvonove v zvonik. Preštevilno občinstvo je bilo ves dan prešinjeno nepopisnega veselja in se je odlikovalo po lepem vedenju. O mraku istega dne so umetni kresi po gričih, slovesen mirozov, ubrane pesmi moškega zb j ra pred župniščem naznanjali župniji še drugo slovesnost, srebrni jubilej ali petindvajsetletnico župniko-vanja duh. svet. č. g. Jerneja Frangež. Drugi dan, v nedeljo, dne 3. decembra, so že ob 9. uri neštete množice napolnile vse prostore pri cerkvi. Ob pol 10. uri se ie zbralo občinstvo pred župniščem, kjer so se jubilantu v ganljivih nagovorih poklonile Marijine družbe in ga slovesno spremile v krasno ozaljšano cerkev. Preč. g. stolni župnik in dekan je kot slavnostni pridigar vzbujal veliko pozornost, ko je v jedrnatih in dobro premišljenih besedah razlagal pomen novih zvonov po njihovih imenih in napisih: Jožef (Sv. Jožef bodi naš varuh v življenju in smrtni uri), Marija (Ave Marija), Marjeta (Čast božjo oznanjujem, hudobne sile premagujem). Slavnosti govornik se je pa tudi oziral na drugo slavnost tega dne, na srebrni jubilej, že 25 let v tej župniji delujočega sedanjega župnika. Med slovesno sv. mašo g. jubilanta je mešani pevski zbor prav častno rešil svojo nalogo. Po sv. opravilu so novi zvonovi s svojimi čistimi in mogočnimi glasovi oznanje- ; vali novo veselje, novo življenje po župniji, pa tudi čast dajali mariborski zvonovlivarni.
Smrtna kosa. Pri Sv. Barbari v Slov. gor. je na praznik Device Marije ob 10. uri dopoldne za vedno za-tisnil oči narodni trgovec g. Josip Kranjc. Bil je sploš -no zelo priljubljen vsled svojega odkritega in veselega značaja, rad je prepeval lepe pesmice, bil izboren tam-buraš, trombentač pa kar na dve trompefl, pri vojakih je bil artilerijski četovodja in med vojno je začetkoma mnogo pretrpel. Kot izboren kolesar je spomladi padel na želodec, s tem dobil raka, a jetra mu je žolč uničil. Škoda za njegovo blago srce, ker je revežem rad deli', kar je mogel, tudi šolarji so dobivali marsikaj, ker je bil krajni šolski ogleda. Za dobrodelne namene je imel vedno odprte roke. Blag mu spomin! Veličasten pogreb je spremljalo ogromno število vrlih Barbarčanov in pevcem se izreka topla zahvala!
Umrl je v Savcih pri Sv. Tomažu po šestdnevni mučni bolezni 791etni Anton Toplak. Pokojni je bil spoštovan daleč na okoli in velik prijatelj otrok. Naj počiva v miru!
Velika tatvina. V poslopje Alojzija Krefta v Oče-slavcih pri Radencih so v noči dne 14. decembra vlomili tatovi ter odnesli vso obleko in posteljno perilo v skupni vrednosti nad 150.000 K. V isti noči so namera- ' vali vlomiti tudi v trgovino Josipa Hermana, pa so bili ; pravočasno prepodeni.
žalostne novice od Sv. Ane v Slov, gor. Dne 11. 12. smo spremili k večnemu počitku Petra Roškariča, ki je ; po kratki bolezni v 73. letu svoje starosti na Marijin praznik umrl. Rajni je bil obče priljubljen, dolgoletni odbornik Ročiške občine ter ud krajevnega šolskega sveta. — Isti dan je bil pokopan tudi Franc Stajnko iz Ščavnice, ki je umrl na jetiki komaj 39 let star. Zapu -šča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Obema zvestima sinovoma sv. Cerkve svetila večna luč! — Ljudstvo, kakor povsod, tako tudi tukaj zelo godrnja zoper se-
danjo vlado, ki z visokimi davki izžema denar, kali! : pijavka. Splošno velja samo želja, da bi Pašiči, Priti-čeviči in še drugi taki «čiči« šli že enkrat po domsčc rečeno: v nič!
Želja po novih zvonovih in drage novice iz Pe-lenšaka pri Ptuju. Uhaja mi spomin na predvojskin čas, ko nas je v adventnem času vsako jutro k zomi-cam mogočno klical naš veliki zvon. Ali od časa, kar jc vojska ugrabila njega in njegova manjša dva tovariša, nas pa milo kliče le en majhen zvonček. Oh, kak« milo in otožno se glasi! Po vseh sosednih župnijah so> pričeli z nabavo novih zvonov, nekateri jih že imajo. Kaj, dradi Polenšani, bi ne bili tudi mi na Polenšaku voljni pričeti z nabiranjem za nabavo novih zvonov! Ka j ne, zdelo bi se nam, da so se vrnili presrečni preu-vojskini časi, ako bi nas drug leto v adventu klical k zornicam nov zvon, sličen predvojskinemu! želeti bi bilo, da bi o tem pričeli razpravljati občinski odbori na svojih sejah. In naj bi se izmed najodličnejših in delavnih mož v župniji izvolil nekak pripravljalen odbor, ki bi prevzel to akcijo ne glede na nobeno stran-karstvo. Pokažimo, da nočemo zaostati za sosednima i župnijami, da se v tem oziru sme naša župnija žare? imenovati napredna župnija. Pokažimo, da ljubimo svojo krasno Marijino cerkev in priprošnjico Mater božjo, patronico naše župnije! — Dobili smo novega trgovca g. Muršiča od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, kateri pa našima starima naprednima trgovcema ni nič kaj po volji, ker jima je pričel močno konkurirati! z blagom in s cenami. Kupovat bomo pa pač šli Polenšani k tistemu,*ki bo bolj pravičen in ki bo imel boljše blago. Naj si torej to naši trgovci vtaknejo za ušesa? — Pred kratkim smo pokopali spet jednega izmed vrst naših odločnih krščanskih mož, Andreja Klajžar iz Slomov. S svojim poštenim krščanskimi obnašanjem je bil pri vseh faranih spoštovan. Vzgojil je svojega sina. ki je odločen in trden naš pristaš. Pokojnemu našemu somišljeniku bodi žemljica lahka!
Novo leto je tu. Ali ste že Barbarčani obnovili naročnino? Mislim, da ne bode nikdo izostal tedi v Novem letu. Mislim namreč, da vsaka poštena lialoška hiša ostane ludi naprej zvesta. Tudi novi naročniki se sprejemajo. «Narodni list« je propadel, zato pa si tudi lahko tisti pristaši naročijo naš list. V prihodnjem leti dobimo zvonove za župno cerkev. Poskrbite posestniki da naročite list, da bodo vaše hčerke si lahKo za spomin shranile dotično številko, v kateri bo popis slavnosti na kateri bodo vaše hčerke družice in v pozni starosti se bodo s ponosom spominjale veselega dneva in kazale dopis v «Gospodarju« o slavnosti svojim otrokom. Tudi vsak drug si bode preskrbel «Gospodarja«, zate Barbarčani glejte, da ne bomo zadnji. Poslanec g. Žebot naj pa zopet k nam pride na shod, ker mu imamo mnogo povedati, da bi se potegnil za nas. Tistega pa, ki je strgal dne 10. decembra plakat za agitacijo za naše list«-pribitega na lipi pri cerkvi, pa naj bode sram. To je slabo junaštvo. — Tukaj se plačuje staro vino 1. 1921 po 32 K.
Poštna zveza pri Sv. Barbari v Halozah. Tukaf že nimamo četrto leto svoje vozne pošte. Nekaj časa je vozila završka pošta od Borlskega mosta našo. Zdaj je pa tudi to prenehalo. Poštni sel hodi celo v Bukovce do g. Hrga po našo pošto. Istotako hodi menda tudi iz Zavrč. Kadar pa doleti poštnega sela, invalida brez leve roke na potu dež, pa je vse mokro. Ali ni to slabo za nas in za urade v Ptuju, da imamo samo trikrat na teden pošto, in še vozne ne. Zakaj pa davke plačujemo, pa nimamo od tega nič, in tudi država nam nima kajf pokazati, ker se je z našim davčnim denarjem pri nas. pri Sv. Barbari ali sploh v Halozah napravilo ali nabavilo. Zato se pri nas oglašajo glasovi, da bi nam najj dali poštni avtomobil, ki bi vozil lahko vsak dan od nas, od Zavrč, Sv. Marjete in od Sv. Marka. Imamo tudi v župniji moža, ki bi tudi sprejel službo šoferje in mislim, da ne bi odrekel, ako bi bil primerno plačan, Ako imajo gospodje ministri svoje samodrče, katere mi z davki plačujemo in vzdržujemo in ako vlada v Beogradu, v kateri je sedel tudi somostojnež Pucelj, razmetava težke milijone za brezverske Sokole in po-hujšljiva gledališča, potem mora imeti denar za stvari, ki so bolj potrebne; in to bi bil samodrč za poštno vožnjo. Bil bi pa tak poštni samodrč tudi obenem pripraven za vinske kupce, ker bi še potem marsikateri rajši k nam zdrknil po vino, ki je dobro, ako bi imeli redno vozno pošto. Prosimo poslanca g. Žebota, naj poskuša doseči avtomobilsko poštno zvezo, in naj nam v prihodnji številki «Slov. Gospodarja« pošlje še druga navodila. Oglasijo se pa naj z isto zahtevo v «Gospodarju« tudi druge sosedne fare in naj razložijo svoje zahteve. Pa tudi iz naše fare naj se še oglasijo drugi dopisniki s svojimi mislimi.
Kako se nam godi v Št. Jurju ob juž. žel. Kakšno je politično življenje, vam ne bom poročal, ker je tak© znano, da je naša župnija skoro cela v taboru KZ. Samo nekaj žalostnega se pač pojavlja tudi pri nas, kar se je posebno videlo zadnjič pri sokolski veselici pri Klajnšeku. To je, da očetje in matere, ki se prištevajo k naši stranki skoro med prvimi, puščajo svoje otroke med Sokoliče in Sokolice, da tam nastopajo v gostilniških prostorih. Žalostno, pa resnično! Pri takšnih razmerah se pač ni čuditi, da društva pri nas hirajo, ako se drugače odločni pristaši KZ tako pohlevno udajajo brezverskemu učiteljstvu. Očetje, matere! Več značaj-nosti! Ni se treba bati, če otrok ne bo pri Sokolu, da ga bo učitelj sovražil! Pač pa povejte učiteljem, proč roke od naših otrok! — Most pri Sikošeku je tudi dodelan, ter je bil zadnjo nedeljo blagoslovljen. Tudi lep križ je napravljen na novem mostu. Posebna zahvala, da je križ na mostu, gre pridni nabiralki, Solerjevi Zefki, ki je nabrala za njega par tisoč. Kakor se čuje, mislijo
naši pridni igralci in igralke na Štefanovo prirediti igro «Črnošolec«, ki je baje zelo lepa. Treba je pa tudi. da podpirate naša društva in nikar ne žalujte, če daste tudi kakšen dinar v ta namen.
Kaj nam poročajo od Sv. Martina pri Slovenj-gradcu? Sprejmite gospod urednik tudi iz naše nad-župnije nekaj novic. Dobimo nov, veliki zvon i/. Maribora in tudi štiri podružnice dobijo zvonove. In zdaj pa pričakujemo nam priljubljenega ključarja lv. Arlma-na, da bode tudi prišel zbirat za homške zvonove. — Tudi petje imamo pri nas jako krasno, imamo moški zbor, vsa čast in hvala pevovodji in g. kaplanu za njuni trud in požrtvovalnost, le tako naprej, za čast božjo in za sloves naše nadžupnije. Tudi orliški krožek smo si ustanovili in je že prece j članic in zato ni nekaterim po volji, ker bolj cenijo sokolstvo, seveda je bolj veselo pri Sokolih, če imajo kakšno veselico, je potem ples in pijančevanje, pri Orlih pa tega ni in za to smo si ustanovili Orlice. Dekleta, le v Orlu naprej!
Vzor Kmetske zveze. Krajevna KZ v št. Ilju ]>od Turjakom je imela dne 3. decembra t. 1. sejo, na kateri so odborniki p<xlali svoja poročila o delovanju v preteklem poslovnem letu. Sklenili so, da se mesečne seje vršijo odslej vsako prvo nedeljo v mesecu po rani sv. maši. V izrednem slučaju potrebe odloča načelnik v sporazumu s tajnikom in blagajnikom. Isti dan se je vršil letni redili občni zbor. Izpopolnil se je oubor, nakar se je razvil razgovor o klanju živin», o nakupu slame itd. Načelnik razloži navzočim članom dolžnosti članov do organizacije. Vsak član mora imeti naročene naše liste, ubožnejši imajo po več skupaj en list. Člani naj se večkrat posvetujejo z odborniki posameznih vasi, in odborniki naj želje članov sporočijo na seji. — Člani imajo pravico, da se obračajo na Tajništvo SLS v Celju v raznih pravnih, vojaških in davčnih zadevah. Glede dohodninskega davka daje pojasnila članom tudi krajevno tajništvo.
Iz Prekmurja. Tudi v našem Prekmurju smo se začeli zadnji čas močneje gibati. Velika škoda je, da je naš voditelj poslanec Klekl še vedno tako bolan, da ne more na shode. To so hoteli izkoristiti nasprotniki in prišel je najprej dr. Kukovec, za njim pa tudi njegov liberalni bratec Pucelj. Mi krščanski Prekmurei pa takšnih prerokov ne potrebujemo, zato smo jima precej ostro izprašali vest in jima temeljito povedali svojo sodbo. Naša stranka je imela ta mesec shod pri Sv. Šebastijanu, kjer so se v lepi slogi združili katoličani in evangeličani. Velik naš shod je bil v Gor. Lendavi. Zbralo se je več tisoč naših pristašev. Ustanovili smo Kmetsko zveza Tudi pri Sv. Juriju se je vršil naš zaupni shod z zelo lepim uspehom. Ravno tako tudi v Cankovi, Tako se pripravljamo tudi mi in prepričani smo, da nam hudič ne bo preveč uspešno sejal ljulike.
Iz Laškega okraja. Letošnjo jesen se je v našem okraju dogodilo več žalostnih slučajev, da so se fantje med seboj stepli in na dveh krajih je prišlo do umora, pri tretjem slučaju v Strenskem pri Rimskih Toplicah pa ni znano, ali je bil umor, ali nesreča. Fantje, pamet! Tudi tatvine so zadnji čas precej na dnevnem redu. — Vzrokov je več in bilo bi preobširno vse navajati. Gotovo je samo to, da je mnogo važnih činiteljev na delu, da iztrgajo ljudstvu vero in poštenje. Od orožništva pa tudi ne smemo veliko pričakovati, ker je preslabo plačano, da bi moglo svoje delo natančno vršiti.
Prazen policijski zapor pri štirih neodkritih ubojih. V Novem Sadu se je zgodilo te dni nekaj nenavadnega: Policija je namreč javila, da so bil vsi policijski zapori dne 18. t. m. na večer prazni, torej brez jetnikov, kar je gotovo nekaj izvanrednega za Novi Sad. Novosadsko časopisje pa dostavlja temu izvanrednemu dogodku opombo: Policijski zapori v Novem Sadu so bili prazni dne 18. t. m. pri štirih še neodkritih ubojih.
Ogromen požar v Splitu. V noči od sobote na nedeljo je požar uničil železniške delavnice v Splitu. Škoda gre v mnoge milijone in je tem večja, ker so dalmatinske železnice brez zveze, z ostalim prometnim omrežjem države, tako da jim preti vsled uničenja popra-vilnic zastoj. Preiskava o vzrokih požara je v polnem teku.
Vesele božične praznike in prav srečno N<Ao leto želimo vsem bralcem in bralkam «Slov. Gospodarja« iz Zaječara 4. art. puka vaši vojaki.-rojaki. Josip Zdol-šek od Sv. Jurija ob juž. žel., Kari Kamauer, Zg. Kun-gota pri Mariboru in Josip Bogdar iz Presike. — Vesele božične praznike domačim in sorodnikom, pošiljajo slovenski fantje financijske kontrole v Gružu pri Dubrovniku: Ivan Voršnik iz Dobrne, Lovro Ri-hterič iz škofje Loke, Franc Ročnik iz črne.
Za Dijaško kuhinjo v Ptuju sta nabrala Tomaž Korpar in Lojze Lah 50.50 Din. na sedmini za pokojnim Josipom Večerjevič.
Posojilnica v Gor. Radgoni nam poroča, da je s 1. januarjem 1923 zvišala obrestno mero hranilnim vlogam na 5 odstot., za vezane vloge proti odpovedi plačuje tudi več. Opozarjamo na današnji inserat. 1092
Dopisi,
Gosoociarstw

Vinogradniki v Vojvodini v krizi. Na severovzhodnem koncu naše države, v okolici Vršca in Bele Cerkve je mnogo vinogradov. Domačini-strokovnjaki cenijo tam letni pridelek vina na 400.000 hI. Od te množine morajo prodati in izvoziti v tuje kraje najmanj polovico. Sedaj že dve leti izvoza ni, ali pa le v neznatni meri. Povrh je letošnji pridelek zelo slab. Interesentje povdarjajo, da kljub pogodbi s Čehoslovaš ko vina ni mogoče izvažati, ker se prodaja lam dobro vino po 3—5 čehoslovaških kron, slabo vršačko pa bi vsled prevoza in visoke carine stalo 6 čehoslovaških
Sv. Križ pri Mariboru. Naše zabavno-poučne novice učinkujejo, kakor težke bombe. Čudovito zlasti uplivajo na Verdonika. Le premislite, ljudje božji! Samo ena notica je povzročila, da se je dal ata Verdonik izbrisati iz Kmetske zveze! Kolika neprecenljiva škoda! Zgubili smo najboljšega, najbolj navdušenega in najbolj brihtnega agitatorja naše stranke. Kdo se je leta 1920 najbolj «martral«, da bi zbiral volilce za Kmetsko zvezo? Kdo je na dan volitve, dne 28. novembra 1920, zbral celo trumo zavednih križan skih volilcev v svojih prostorih ter jih navduševal s prepričevalno, v srce segajočo besedo, naj sputijo krogljice v skrinjico KZ? Kdo je tudi okloJutal nekega posestnika, za grizenega samostojneža in največjega sovražnika naše stranke, da je potem pri volitvi župana uplival na to, da ne sme biti izvoljen samostojnež Galunder, ali pa kdo dru gi njegove stranke? Vse to se je zgodilo pri Verdoniku, ki ni miroval ne po dnevi in ne po noči, ko je bilo treba delati za korist KZ. In zdaj! Oh, zdaj bo pa KZ pri nas po polnoma propadla, ko se je porušil njen steber, njena prva vodilna moč. Dalje prihodnjič.
Sv. Lenart v Slov. gor. Slov. kat. bralno društvo pri Sv. Lenartu v Slov. gor. priredi dne 26. decembra 1922 ob 3. mi popoldne v društveni dvorani Arnušove gostilne pri Sv. Lenartu veselico. Spored: 1. Božičnica in obdarovanje orlovskega naraščaja, 2. igra «Razvalina življenja«, 3. prosta zabava. Člani in prijatelji društva iskreno vabljeni. Gostje dobrodošli. Odbor.
Jarenina. Položili smo v smrtno spanje uglednega in vzglednega kmeta Franca Donko iz Vukovskega dola. številna množica ob grobu blagopokojnega je pač pričala, da je bil to mož izjemnih vrlin. In res je bij Franc Donko eden izmed tistih kmetskih stebrov, na katere se da zidati dom sreče in zadovoljnosti. Od priprostega viničarskega sina ga je povspela pridnost njegovih rok do imovitega kmeta. Na ljubkem gričku si je uredil svoj obširni dom in Bog mu ga je blagoslavljal, ker je bil mož pravičnosti in poštenja, poln sočutja do trpečih sirot. Odprl je roke, odprl srce, kadarkoli je bilo treba lajšati gorje in trpljenje svojega bližnje]ga. Kletev in žalitev nista oskrunjaii njegovih ust, pač pa jih je blažila iskrena molitev. Ob svojem domu si je postavil lično kapelico, iz katere se je dan na dan vedrilno oglašal njegov ljubljenček-zvonček, kojega žalni glas je spremljal tudi duše pokojnih soobčanov v nadzvezdne višave. Tukaj je naš blagi oče Donko vsak večer dvigal svojega duha k ljubemu Bogu, ko je zvonček razlil svoj «Ave Marija« po selih in domovih lepega Vukovskega dola. Ko pa mu je kruta svetovna vojna iztrgala iz kapelice bronastega prijatelja, je bila ločitev nad vse ginljiva: Pokojni je spremil zvonček v Jarenino, ga spravil na vojni voz, pokleknil pred njega, ga poljubil in se razsolzil ob bridkem slovesu. Od tega časa naš blagopo-
kron. Sodijo, da bi se zamoglo prebivaltsvu iz nevolje in krize pomagati le s sledečimi sredstvi: 1. Okog 200.000 hI najslabšega vina se destilira in z destilatom okrepi ost .lo vino, da bi bilo močno in sposobno za izvoz. 2. j Davek na destilat se opusti, odnosno spremeni v tro-| sarfnski davek in ta še ne plača, ako se destilat uporabi za zboljšanje vina ali izvozi v inozemstvo. 3. j Splošni popust 50 odstot. na železnicah, ako se vino izvozi v druge kraje naše države in 75 odstot. — torej tri četrtine popusta, ako se vino izvozi izven naše države. Računajo namreč, da bi na ta način vršačko ; vino lahko pripeljali celo v Ljubljano in Maribor in bi bilo cenejše, kakor je naše domače. Če se spominjate, so to bistveno iste zahteve, kakor so jih stavili južni Tirolci pred leti. Če se udejstvijo, bomo slovenski vinogradniki imeli zelo hudo konkurenco in kriza ne bo le v okolici Vršca in Bele Cerkve ter drugimi deli Vojvodine, temveč tudi pri nas. Vinogradnikom po sed mih dobrih letih preti prav resno sedem «suhih« let, kajti tudi v Dalmaciji tožijo o preobilici vina. Treba bo zelo resno misliti in delati na to, da nam naši vinogradniški kraji gospodarsko ne propadejo.
«Nauk o čebelarstvu« je naslov novi knjigi, ki jo bodo čitali vsi čebelarji in prijatelji čebelarstva z velikim pridom. Knjiga je tretja izdaja Janševe čebelore-je; predelal jo je Frane Rojina in dodatek o Alberti— žnideršičevem paiiju je spisal M. Humek. Knjiga ima natančna pojasnila in podrobne črteže. Ravno zaradi svoje nazornosti in temeljitosti za današnje razmere ni predraga. Stane 21 dinarjev in se dobiva v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejm dne 15. t. m. se je pripeljalo 115 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 400 —600 K, 7 —9 tednov komad 800—900 K, 3-4 mesce 1600—1800 K, 4 1 —6 mescev 2500—2800 K, 8—10 mescev 3000 -3800 K, 1 leto 5000 fiOOO K, koza komad 500- -000 K.
Iz zagrebškega žitnega trga. Zanimanje na zagreb škem žitnem trgu je postalo sedaj pred božičnimi prazniki zelo veliko. Konsumenti so povpraševali po koruzi, pšenici, ovsu in moki. Pšenice je dovolj na trgu in Se plačuje po 1620—1640 ter še dražje. Najbolj ponuja-jejo umetno posušeno koruzo po 1120—1130 K. Stara koruza prihaja na trg v precej zanemarjenem stanju in je zelo draga namreč po 1300—1500 K. Ječmen za pivovarne stane 1400—1450 K, za krmljenje 1250—1350 K. Oves je poskočil v ceni in stane 1150 K. Moka nularico se plačuje po 24.30—24.60 K. Otrobi se prodajajo po 700—750 K.
Cena jabolkani je precej porastla. Trgovci plaču-jejo v Slov. gor. jabolka po teh le cenah: slabe 6 K, srednje 7—10 K, izbrane vrste 10—14 K 1 kg.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 298—302 j naših kron, francoski frank stane 21.90—22.10 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 0.56, za 100 čehoslovaških kron stane 914—926, za 100 nemških mark je plačati 6.20 in za 100 liških lir 1496—1512 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.45 centimov (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega i poročila je vrednost naše krone padla za 25 točk.
kojni Donko ni bil več vesel; žalost se je naselila v njegovo blago srce. in sedaj je od&el v 78. letu svoje starosti poslušat rajski glas nebeškega zvončka, kateri nikdar ne »i-tihne. Z Bogom, oče Donko! Želimo priti srečno za teboj, z lahko smrtjo, kakor je bila tvoja, ko si se tako lepo poslovil na zadnjo pot z besedami: «Dajte mi palico, jaz grem!« Ginljive besede e. g. dekana ob Ddprtem grobu so izvabile mnogobrojnemu občinstvu šumeče ihtenje. Blagor rnu, kdor zariše v življenje žalujočih enak spomin!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Naši delavni Orli priredijo on Štefanovo popoldne po večernicah prestavo zgodovinske, zelo zanimive igre «Mlini pod zemljč.« Igra se ponovi v nedeljo, dne 31. decembra. Vabimo domačine in sosede k obilni udeležbi. Na sporedu so tudi pevske točke in govor.
Sv. Križ pri Ljutomeru. Na Štefanovo, dne 26. dece« bra priredi naše Bralno društvo Slomškovo slavnost z oi) širnim sporedom ki obsega govor veleč, gospoda župnik» Mat. Žemljica, petje, deklamacije, prizor in 5 dejansko igre «Za pravdo in srce«. Obenem nastopijo zopet zaželjeni tam buraši, tako v dvorani, kakor pozneje med srečolovom pri Jurešovcih. Pridite v oblinem številu!
Ptuj. Dekliška Marijina kongregacija (minorftski samostan) prijazno vaui na prireditev gledališke predstave, katera se vrši dne 26. grudna ob 3. uri popoldne v dvoran; Narodnega doma. Somišljeniki, prijatelji Marijine družbe, da si izpopolnite veselje božičnih praznikov, pridite si ogif dat krasno dramo «Zmaga Najsv. Zakramenta«, igra T 6 dejanjih, ki se bode na vsestransko željo občinstva ponovila na praznik sv. Štefana.
tiajcvci niže Ptuja. Preteklo nedeljo, dne 17. decembra, se je vršila po staroslovenski šegi sedmina za blagim pokojnim očetom našega vobče priljubljenega župana g, Fi Ranfl. Ob tej priliki se je med navzočim na predlog g Venta, veleposestnika iz Oslušovec, nabralo 100 K za Bral no društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Želimo obilo posae movalcev, vsem darovalcem pa stoterni: Bog plačaj!
Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, ko je naš kralj ob hajal svoj rojstni dan, je bil naš varoš okinčan, zastave n: šoli, cerkvi in župnišču. Neka stara ženka, ki je videla zelenje na oknih, je vzdihnila: «O, da bi naše učiteljstvo tudi ob telovi procesiji okrasilo svoja okna!« Drugim varoša nom, posebno g. županu, pa se ni zdelo potrebno razobesiti zastav, morda jih nimajo, pa naj si je omislijo, ker imajo za razne tožbo dosti denarja., ,— V nedeljo so pri poanš službi božji mično peli' šolski otroci, učitelji so bili, razen šolskega vodja, vsi pri sv. maši. Šolski vodja ljubi bolj pohajkovanje po kr",,Tiah! — Gospod župnik, v nedeljo si bil na pokopališču tei- si gotovo opazil, da je nekdo vozil skozi pokopališče s težkim vozom. Govori se, da je šolski načelnik vozil na svoj sadonosnik stranišče iz šole. Cesto mu je dovolil šolski vodja, čudno, da se taka nesnaga vozi po svetem kraju, kakor je pokopališče. — Gospa Marica Ko-renjakova, ki eno celo leto ni hodila v šolo, je spet nasto pila svoje učiteljsko službo. Pravijo, da dobi za svoje enoletno brezdelje mastno plačo. — Kje pa je naš nadučitalj Ogorelec? Ali se že ne bode skoraj razpisala nadučiteljsk t služba, da bode enkrat zavladal red na naši šoli? Imamo 8 razredov, kje pa je še ena učiteljska moč? Prej smo sta vili s krvavimi žulji šolsko palačo, kjer se sedaj podijo podgane. — Kaj pa dela župan, ki se osnaži redno in vestno od raznih odpadkov našega tržišča?! — Kje je telefon z« naš prometni kraj? Vse spi spanje lenobe in malomarnosti! — čuje se, da dobimo v dveh mesecih še tri nove zvonove za farno cerkev. Je že tudi čas, saj se že dve leti v ta namen pobira!
Ormož. Preteklo sre^lo smo pokopali odličnega našeg.i moža Ivana Jeremica, posestnika in mlinarja na Humu. Pogreb se je vršil od vodstvu treh duhovnikov in ob obilni udeležbi ljudstva. Priljubljeni naš mož je umrl naglo in nepričakovano. Na grebu se je poslovil od njega njegov prijatelj kaplan Vesenjak.
Sv. Bolfenk pri Središču. Zadnjo nedeljo so imele vse občine volitev cerkveno-konkurenčnega odbora. Zmagala je Kmetska zveza v razmerju 3:2. Samostojni liberalci so napeli vse sile, da bi prodrli, pa jim ni uspelo. Spoznali so, da severni vetrovi iz miškave luknje ne bodo več odločevali. Naš kranjski atek in župan pa so šli — v penzi-jon. Mogoče je, da vložijo reknrz.
Št. JoSt na Kozjaku. Na Štefanovo dne 26. t. m. priretii odsek bralnega društva na Dobrni s sedežem v Št. JošUi ob 1. uri popoldne v prostorih ljudske šole igro: «Mojstra Križnika božični večer« z govorom in petjem. Vstopnici 2 Din. in 1 Din., za otroke 50 par. Ker je čisti dobičf k namenjen za cerkev, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na veselo svidenje torej!
- Mozirje. Umrl je tukaj dne 14. decembra ugledni tržfen g. Anton Goričar, bivši načelnik okrajnega zastopa gor-njegrajskega ter ključar župne cerkve v Mozirju. Bil je veren mož. N. p. v m.!
Laško. Klerikalni zmaj, kateri je ob priliki zadnjih občinskih volitev v Ljubljani tako zelo vznemirjal stare in mlade liberalne demokrate in njihove zaveznike cicibani bule, je dan pred volitvami dne 2. decembra zamahnil i repom tudi po Laškem trgu in sicer je zadel poštni urad in tako zmešal uradništvo, da so pošto, namenjeno v Šmii-lavž, poslali v Št. Jedert, a pošto, namenjeno v Št. Jedert, so poslali v Šmiklavž. Kleri—klerikalnega zmaja, Pucelj Pucelj, dej ga dej!
Nosile zaradi ii j i hovih veliki!» prednosi
Siran 6.
SLOVI'.NSM GOS WD AR
21. decanbra 1922.
Prava sredstva lepote, katera drže, kar obe čel a!
le 23 let v vseh deželah preiskušena, h 'aljena in priljubljena so prava E1 ta-le po to pospešujoča sredstva lekarnarji Feller.
zanesljivo varstvo proti soln-
tasa-oorazna pomaoa čmmpega», oinč£iopekimi,
lisam, hrapavi koži, odstrani zajedavce, o*rce, nabvre in vsako* kovrstne nečistosti kože. 2 velika pcicelanasta lončka a5 din.
ISsalilijno mečno milo «¡lo "lepote¡^deivih
mili Popolnoma neškodljivo, se jako dobro peni in je milega finega dul a. 4 velike kcse s pakovanjem in poštnino 3S dinarjev
E!sa-pt mada ti rast las
krepi kožo na glavi, eabranjuje izpadanje, lomljenje in cepljenje las, prhuc in prerano osivelost i. t. d. 2 velika porcelanasta lončka s pakf yaniem in poštnino ;5 d ¡carjev. En oo-kua zadostuje, da tudi vi rečete:
„TO JE ONO PRAVO Ia
d__
Učite 1 vseh poslovni cal samo prave Elsa- preparate od lekarnarja Feller.
Kacllčno: Lilijno mleko 6 dinarjev; brkomaz 5 dinar-Jvrj najfinejši Hega-puder dr. Klugerja v velikih originalnih tkatljah 15 dinarjev; najfinejši zobni prašek <Hega< v fateat-dozah fD dinarjev; puder za dame v vrečicah 2 din.; aabni prašek v škatljah 3 din.; v vrečicah po 2 din.; saehel fdSiava) ea perilo 3 din.; šampon za lase 2 din.; rumenilo sa avbraa 12 pismov 12 din.; najfinejše par.'eme od 15 din. ialje; cvet Ea lase 20 din.; Elza-katranovo milo 5 din. Za rasiitae predmete se pakovanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj še 5 odstotkov doplatka. Adre-sirati natančno:
EIIGEK V.FELLER, Ickaipar, SkbicaDonie, Elia trg št 341, Hruško.
NAJBOLJŠE IN NAJCENEJŠE
pa tudi najlepše blago za obleke, kakor sukno, hlačevina, volneno blago, plavina, cefir, sifon, V platno, izgotovljene obleke, srajce, predpas- f -niki, nogavice, robci, odeje i.t.d. se dobi pii
J. ŠOŠTARIČ - MARIBOR
Aleksandrova cista 13.
ZebotehniSki atelje
Reich Rudolf, Ptuj
se je preselil v
Prešernovo ulico 6, I. nadstr.
Hotel Osterberger.
1093
Lepe suhe gobe
kupuje po najboljši ceni Frsnc Peteline, Zg Polskava. 59
Proda se posestvo ö
l
Preda se posestvo
s 6 or.»li zemlje, vse o soli hiše, ena uro od Celja, z gospodarskim p slopjem. Hiša v n«j-h olj še d stanju, v katen se na baj* dobro idoča trgovina s trafiko in pripravljenimi gostilniškimi prostori. Izve se v upravi Slov. Gospodarja.	1090
i^ftfrr na bencin 8 konjskih nUl»if sil tudi za pogon poljedelskih stroie» prod-f za 401.00K Lebarič, Zg. Sv. Kungota. llol
Pozir mlinarji! prftiia
her mlinski kamen cnriskl rlUvG
Dober mlinski kamen goijík) ta črno mlenje, 10 cul leteli. 36 c 1 žirok, je aa prodaj Pavel Pii čer, Ptuj za postajo I047
1000 kren
ncvan;e, J so1 i in kuhinjo, v okolici Maribora. Pol llc6 na upravo lisca,	II06 3 —1
Pridna dekla
se išče. Naslov v upravništvu. liti 2— 1
Občni zbor bne družbe 1
S ov Bistrici se vrš na Štefanovo ob 1 popoldne v župnišča. Pri nesklepčnost radi pre «alega števila družbeni tov se vrši pol ure pozneje občni zbor z istim dnevn m redom. Načelništvo. 1104
V najem se išče
valčni mlin stanu in prometnem kraju. Grem tudi za pomočnika. Nasto) takoj, ali p zneje Na zahtevo se predložijo spričevala. Iša>lov v u .rav-niStvu.	II05 2—1
$reda se posestvo,
bi meri 40 oralov. Hiša kozolec 6 oken in druga gospoda! sk* posl pja v dobrem bt?n<i. Več se i«*e v gost Mi »P>i stari pošti. v Rimskih tiplicah. II07
se hša z vsemi so-pr stori pri glavni cesti za vsako ooit in t-goviio spos:bna: kje pove uprava. I108 2-1
ol ure od železniške postaje Juri ob j. ž obstoječe iz gospodarskega poslopja, nji», travnikov, sadonosnika, vinograda ia velikega gozda. Nsd eden oral že lep smrekov nasad. V g >edu je prvo vrstna ruda za mlinske Kamne, več kamene-lomov za različno mlenje. Cena se iive v Šibeniku št 22. Sv. Juri ob j. ž.	I08 3 -1
Zasfoni m pclu>žTio^sn
za odgovor, vsem, ki žele z limi stroški ot noviti svoje 1 Cenene vinog-ade z najbolj -orožij ivo izb ijžano ima
matere ni treba šuropiti pre peronosperi niti žvepijati pre oidiutnu, uspe. a izvrstno, tudi slabših nižjih nevin -rodnih legi in daje zajamčeno dobro moči vino brez vsakega posebne) okus*, rodi kmalu in celo b gato. Tozadevno se je obrači na: Trtnica »Štjanž«, p. V lenje.	3—3 11
i
vetin
Velika izbira vsakovrstnega zimskega blaga Gotove površnke od 300 Din. in druga ma-nufaktura najceneje pi
J. TRPIM550
Maribor, Glavni trg 17
»«UBataaBM.
Ifallifri 118 ,iredni občni zbor lOili-U Krneč «e brani;nioein posojilnice v Sv. Bolfe iku v Slov. gor., ki bo v nedeljo, dne
jan 1921, ob o. uri v po-sojiluišd uralnici. Dne ni red: 1. Prememoa pravil. 2. Slu-č'jno9ti. Ako ta občni zbor ne bi bd skl pčei, bo pol ure pozneje na iitem mestu ia z i»tim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno bre« ozira na število navzočih članov 1112	Načelstvo.
Redka priložnost
Dobro idoča trgovina mešanega blaga z lepim poslopjem v zelo prometnem okraju ob državni cesti se radi družinskia razmer takoj proda. Vzame se tudi družabnik ali pa malo posestvo v račun. Vpraše se v upravi Slov. Goip.j ¡arja.	IC97
lice se po?cjH®
po K 71001.0 na vrednostno posestvo K l,5co.oooproti vknjiž bi na I. nmto, lo% obresti, prostim stanovanje in po kurEni veljavi račurjeno. Porudbe pod »Sigurnosti na upravo Usti».
Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovem^ To
I. zv. knjižnice presv. Srca, ki vsebuje način posveti družin in razne molitve. Stane s poštnino vred D 1.3 Naroči se v Tiskarni so. Cirila v Mariboru. — Resno življenja. To je 3. zvezek knjižnice presv. Srca. Ta kni žica je pravi kažipot k Bogu v rekih in zgledih, ima r mično vsebino. Stane s poštnino vred D 1.30. Naroči v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Premišljevanje božjem Srcu Jezusovem. Spisal p. M. H. Obsega 33 i redno lepih in ljubkih premišljevanj na 173 straneh, platno vezana stane s poštnino vred D 5.20. Dobi se Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Pisarniški beležni ki ledar za leto 1923. Jako ličen in praktičen. Stane s poš oino vred D 9.25. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Maribi ru. — Sv. opravilo javne službe božje za lav. škofijo 1 na razpolago samo 1 izvod popolnoma v usnje veza Stane s poštnino vred 17 dinarjev. Dobi se v tiskan sv. Cirila v Mariboru. — Slovenska ženska v dobi ni rodnega preporoda. Jako zanimiva knjiga. Stane s poš nino vred 11 dinarjev. Kupi se v Tiskarni sv. Cirila Mariboru. — Jugoslovanski Piemoiit. Zgodovina Srbi od Črnega Jurija do kralja Petra. Stane s poštnino vri 8 dinarjev. — Lectiones infra s. Joseph, š. Ioannis 1 ss. Ap. Petri ct Pauli. Kot pripomoček tistim, ki še ima stare brevirje. Stane komad s poštnino vred 1 dini Kupi se v Tiskarni sv. Ciirla v Mariboru.
Pastirček pase Gredico. 12 veselih božičnih ljudsk pesmi za mešani zbor. Kdor želi biti veselo ganjen za b žične praznike, naj seže po teh napevih. Cena 5 dinarji brez jioštnine. Naročila sprejema Fr. Rozman, organist, V lika Nedelja.
Cenjenim naročnikom vljudno javimo, da stane i leto 1923 «Slov. Gospodar«: za celo leto 25 dinarjev, za pol leta 12.50 dinarjev, za četrt leta 7 dinarjev.	r
Agitirajte za naš list od osebe do osebe, da se štev naročnikov zopet zviša za novih 6000, kakor lani. Pose no agitacijo za list razvijemo še le v decembru.
Upravništvo.]
JUDS
NICA V CELJU
sprejema hranilae vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po:
5c|o brez odpovedi, 512%proti enomesečni odpovedi, 6 j proti trimesečni odpovedi.
Vežie in stalnejSe vlogi po 6%% oziroma po dogovoru
od dneva vloge do dneva dviga. Rastni in Invalidni davek plačuje posojilnica sama.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in	lic9
SFEČNO NOVO LETO želim vsem svojim odjemalcem in se priporočam. JARCJOSIP, trgovec, Sv. Marjeta na Drav. polju.
VESELE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem trgovina JOŽEF HERMAN, Očeslavci pri Radgcni.
-Odlikovan z zlato kolajno na Mariborski obrtni rastavi 22 eept, 1022.
Čitaite in berite!
Spodaj podpisana naznanjava sit v. občinstvu, da sva u-tono-vfla novo tovarno za izdelovacje in popravljanje vseh vrat poljedelskih strojev, Tovarna je o: rernlj-na z modernimi stroji, kakor tudi «apeslena z iskušenimi stroinimi ključavničarji, tako da sva zcožaa sprejemati \sa najtežavnejša popravila in vsa v to stroko spadajoča dela. Zraven še imava dobro vpeljano mizarstvo z tncdern.-mi stroji za vsakovrstno pohištvo in stavbe. Sprejemava tudi vsa mlinska dela. Točna in johelna postrežba, kakor tndi po jako znižanih cenah. Se vljudno priporočava
J. Pucko & Kosta, Budista - Ptuj.
5 minut od Ptujskega živinskega sejmišča.
oooooooo o oooooooooooooooooc
s Posojilnica v Celja i
° Celi«, Narodni dom, v prftiitiu na ogiu <
Obrestuje od 1. januarja 1923 vs2 vloge po čistih	^
S S dnevno razpoložljivo
8 O O
3 5
o O
8
2 O
6S
proti 30 dnevni odpovedi proti 90 dnevni odpovedi.
<
Vloge denarnih zavodov in večje ctalne vloge po posebnem dogovorit viš e ter plačuje sama rentni in invalidski davek. Obresti se računajo od vseh vlog od dne vloge do dne dviga.

Stanje hranilnih v log K 64,000.000-
OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC