» Mariboru ■ Tuk četrtek tn s poštnino vred aii pošiljanjem M ¿»tn za celo leto 25 din., m| Vtia 12 50 din., četrt lota Izven Jugoslavije fc. Naročnina se pošlje apravnišivo „Sloven-Gospodarja" v Ma-Koroška cesta 5. dopošilja do od Naročnina se plačuje v naprej. Telefon interurban št 113. Posamezna Številka stane 1 din. Poštnina plačana v gotovini. BI. AMiv LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Hnvtbov, An* SI. deoembpa 1< Uredništvo je v MarHtea» Koroška cesta iL V Boh» pisi se ne vračajo. Uprav ništvo sprejeme naročnin Inserate la reklamnega. Cene in«etelo«i po vorn. Za večkratne primeren popust Neaaprta reklamacije ao poitniae proste. Čekovni račnn pošte« 9a urada Ljubljana iL 10j6flS. Telefon Inierarban 4L Iti 8MK. Kipov J.; . " Vei dejanskega krščanstva! Še nekaj dni in z visokih lin bodo doneli in brneli polnočni zvonovi, v okinčane in razsvetljene hiše božje bodo hiteli ljudje: eni iz srčne potrebe, drugi iz navade in hinavstva! Slavili bomo spet spomin na rojstvo Onega, ki nam je razodel in pokazal pot k Očetu skozi vero in dejansko ljubezen. Ko se napotiš v lepo hišo, osnažiš si obuvalo, ob-iečeš najlepše oblačilo, vobče se pripraviš, kakor najboljše znaš in moreš. Sedaj pa slavimo največjo slav-nost, slavimo rojtsvo svojega Odrešenika! Ali so naša srca za to slavnost pripravljena? Imamo sploh ]>o svojem delu in življenju pravico, da Ga slavimo? Se s pravico smeipo imenovati njegovi? Nekaj žalostnih vzgledov. Lani je bilo citati v listih, da so v kranjski hribovski vasi našli pozimi v revni kočici staro ženico mrtvo na slami. Ugotovili so, da je umrla od gladu in mraza. Celo svoje življenje je bila poštena, delala neumorno in pošteno, a postarana in shirana ni našla usmiljenih src, da bi ji dali krščansko najskronmejše hrane in žarek toplote za stare, zdelane, bolne ude. Pač bolj ledena, kakor mrzla zimska noč so človeška srca! Ali nismo mi ljudje premalo kristjani v dejanju?! Poznal sem drugo ženo. Bila je dobra delavka in dobra cerkvena pevka .Postarala se je in odrekle so oslabele roke in odrekel l4p glas. Morala je vzeti v eno roko svojo staro strgano košarico, v drugo beraško palico. Uboga, pridna Jerinka, ali si nisi zaslužila brez-skrbnejših dni v svoji onemogli starosti?! Za vse imamo v državi denar, za oskrbo poštenih ostarelih in oslabelih ga ni. In takšnih poštenih Jerink je mnogo po svetu! Po palici leze sključen, siv starček od hiše do hi- ! še v zimi in mrazu, v burji in snegu. Kako trdna je noga, kako težko nosi naberačene uborne darove! Vi-ničar v gospodskem vinogradu v Halozah je bil, seda j . je starček nad 50 let m pognali so ga, ker ni- more # *' delati, živ pa ne more v grob. Zato je posegel po be- ; raški palici. Oni j>a, za katere je delal od prve mladosti, se vozijo v krasni hkočijah, se valjajo v izobil ju! Vlak hiti preko gornjega Ptujskega fiolja. V naš precej napolnjeni vagon stiska okrog 30 letna mati svojih pet otročičev. Debelušasti, polpijani popotnici zraven mene so v nadlego in glasno zagodrnja nekaj o «pankerlih«. Tedaj pa vzraste ves srd in ponos slovenske poštene matere-delavke, ki reče: «Vi sle po svoji zunanjosti gospa, po svojem srcu pa niste. Moji otroci so pošteni, moji so, revni so, in vsi smo revni! Oče nam je krščansko živel in pošteno kruh služil, ali vzeli so nam ga v vojsko. Pred dvema letoma sem dobila od znanca iz Italije o njem zadnje poročilo. Sama moram .skrbeti za se in za otroke. Pošteno sem plačala za svoje otročiče tudi vožnjo«. Spravili smo otroke in culice in žena mi je še povedala, da je moža v italijanski bolnici uničila najbrž malarija, ker zadnja, omenjena kar ta pravi, da je tako slab, da ga ni več spoznati. Žena ne dobiva po možu nič, za vsakega otroka pa dnevno 2 kroni, kar niti za mleko v uborni kavi ni. Navadno gre spat ob desetih, enajstih in redno vstaja ob dveh, da šiva, krpa in dela in tako z največjim naporom preredi svoje od 4 do 12 let stare otročiče. Čast tebi, delavna, krščanska mati. Koliko kruha bi bilo za vse, ako bi bili vsi tako polni ljubezni ia bi tako vztrajno delali. Moža so znali vzeti tebi, in skrbnega očeta otročjem, a sirot preskrbeti ne znajo! Na Vseh svetih sem bil na grobu svojih dragih. Opazil sem nenavadno veliko novih grobov malih otročičev. Vzela jih je škrlatica in druge otroške bolezni. Bolezni so ozdravljive, a malčki so morali v grob, čeravno so jih starši rodili za živl jenje, ker za kmete in siromake na deželi ni zdravnika. Po tisoče in tisoče računajo že zdravniki in teli tisočakov ni, pa morajo starši gledati, kako jim umira njihov up in sad kršč. zakonske ljubezni. Pri plačilih kmetsko ljudstvo povsod najdejo, da bi pa se v pravi človekoljubnosti skrbelo za zdravstvo, tega seveda ni. Kaj sklepamo iz takšnih vzgledov? Pretežni del Evrope se priznava h krščanstvu, a pravega krščanstva v dejanjih ni ali pa premalo. Govori se o rešitvi socijalnega vprašanja, toda v srcih smo farizeji, ki skušamo prevariti sebe, svojo vest in celo Boga, ki nam je dal oster in odločen zakon, da moramo svojega bližnjega takt) ljubiti, kakor samega sebe. Naše javno življenje, naše gospodarsko življenje, vsa naša zakonodaja premalo pozna dejansko krščanstvo. Premalo cenimo pošteno delo. premalo se ščiti in oskrbi poštenega delavca. Le poglejte vsak dan okrog sebe! Če gre po cesli ali v mestu po ulici pošten kmet in delavec, kdo se jim odkrije? Vihajo celo nosove in pravijo, da ta dva «smrdita« in da nista za «družbo«. Podlemu goljufu in verižniku, sesalcu ljudske krvi in izkoriščevalcu, ki je celo pri sedanjih popustljivih postavah vedno z eno nogo v ječi, pa se klanjajo vsi! Ne spoštujemo poštenja in dela, pač pa se še klanjamo vedno «zlatemu teletu«. Kaj nam manjka? Manjka človeštvu zavest, da je delo dolžnost in da je vsako pošteno delo vredno toliko, da mora svojega delavca preživeti in oskrbeti za dneve nesreče, starosti in onemoglosti. Manjka nam krščanstva v dejanjih. — Teh dejanj pa ni, kor druga največja zapoved — ljubezen do bližnjega — ni prevzela naših src, čeravno se imenujemo Njegovi, ki nam je to zapoved dal. Zamisliti bi se morali večkrat, da smo tako revni, tako zapuščeni, da so naši otroci bedni, strgani in lačni. Kaj bi mi naredili v takšnem slučaju kot očetje in matere?! Kako bi gledali one, ki imajo vsega dovolj in še često brez vsakega dela in od dela naših rok?! Pač mnogo je kristjanov v krstnih knjigah, a le malo je kristjanov v dejanju! Vso socijalno vprašanje bi bilo rešeno naglo in gladko, ako bi ljudje bili polni pravega duha Odrešenikovega. Skušajmo doseči vsak po svoji moči, kolikor mogoče najvišjo stopnjo popolnosti in mir božji bo zavladal po vesoljnem svetu, mir božji bo zavladal v naših srcih in tedaj bomo vsi kot sinovi Očeta srečno in zadovoljno slavili božične praznike in iz čistih src bo kipelo: «Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« OBČNI ZBOR KRŠČANSKO-SOCIJALNE ZVEZE se vrši ob priliki završitve socialnega tečaja, dne 29. t. m., ob 2. uri popoldne v vrtni dvorani hotela «Beli vol« v Celju. Na dnevnem redu je poročilo predsednika dr. Hohnjeca, poročila odbornikov in volitev novega odbora. Vsako izobraževalno društvo naj pošlje enega de- legata na občni zbor. Pripravite tudi nove predloge za poglobitev izobraževalnega dela. i Naš Božič. Vse toži, da letošnji Božič ni tak, kakor bi ga želelo slovensko ljudstvo. Zakaj tako? Ali je nezadovoljstvo opravičeno? Da! Opravičeno! Letošnji Božič bo za marsikoga v naših krajih žalosten. Vlastodržci so nam obesili jerbas za kruh zelo visoko. Na tisoče družin bo letos slavilo Božič v znaku pomanjkanja. Revež-delavec, bajtar, nastavlje-tiec si še za praznike ne bo mogel privoščiti koščka mesa. Nekdaj ni bilo tako! Kmet s tugo in negotovostjo v srcu zre v bodočnost. Dohodki se krčijo, izdatki rastejo. Kaj bo? Slovenci in katoličani se povprašujemo: Ali smo zaslužili, da obhajamo celili Božič v Jugoslaviji v 'a-kem razpoloženju? že četrtokrat upamo pred Božičem, da dobimo svojo samostojnost, avtonomijo, da se bodo razmere za nas katoličane zboljšale. Do danes sami prazni upi! Centralizem grozi, da nam polagoma odvzame slovensko materno govorico, šole se pripravljajo za ta napad na prava narave in božji zakon. Katoličani igramo dan za dnevom vlogo pastorka! Katoliške učitelje odstranjujejo, katoliško misleče urad-ništvo pošiljajo v prognanstvo, katehetom odvzemajo plačo in jih izročajo stradanju. Invalidi, vdove in sirote imajo pred seboj glad, mraz! Za nje neusmiljeni vlastodržci nimajo denarja, ne usmiljene roke! Za oficirje, za Sokole, za kanone, za smodnik, za bajonete imajo milijarde! Tak je naš Božič v dobi, ko so nam po krivdi ljudstva samega vladali brezverci, prostozidarji: Pribiče-vič, Žerjav! A obup, mrko čelo, razdvojeno srce, ne sme biti naš znak! Ni še zamujeno! Ni še prepozno! Pot do lepšega Božiča si moramo ugladiti sami! Ti, ki so krivi, da ogromna večina naroda po vseh jugoslovanskih poljanah slavi žalosten, turoben Božič, postajajo osamljeni, redki, slabejši! Zapušča jih bojna sreča! Kar so mogli, so že ugrabili. Božjega blagoslova pa niso bili nikjer deležni pri svojih pod-vzetjih in kjer tega ni, tam ni stalnosti, ni sreče! Na plan, prijatelji ,ki hočete srečnejši Božič! Obupali nikar! Pride prav kmalu doba, ko boste imeli priliko obračunati z vsemi onimi, ki so krivi ne samo slabega Božiča, temveč so krivi, da je za nas vsak dan j>odoben pepelnični sredi. Previsoko nam je spoštovana preljubljena, lepa naša, od narave bogato obdarjena jugoslovanska domovina, da bi jo pustili v rokah ljudi, ki jx>znajo samo sebe, a bližnji trpin, revež, jim je deveta briga! — Slovensko domovino ljubimo prevroče, da bi mi mirno gledali, kako jo hočejo naši domači protivniki razkosati in zasužnjiti! Sam Bog nam je dal jezik slovenski! Roke proč vi vsi, ki delujete umetno in s silo, da se nam in našim otrokom odvzame ta, dar božji! Znali smo ga v težkih časih trpkih narodnih bojev z Nemci in nemčurji ohraniti; prisegamo, da nam ga tudi brezverski, beograjski centralisti ne boste oropali. Vero svojih očetov smo branili desetletja proti odpad-ništvu, tudi v Jugoslaviji nam ostane ona najzvišenejši ideal! Prof. J. Vrežc: Betlehem, ki me tako živahno spominjaš prve božične noči in prvih jaslic, kako bi te zamogel kda j pozabiti Zato mi je tudi toliko ljuba božična pesem, ki te proslavlja kol «Mesija Dete ljubljeno je rojeno v presrečnem mestu Betlehem za odrešenje vsem ljudem« in nešteto drugih. In zato se tudi presrčno veselim, če vidim lepe božične jaslice v naših krajih, in rad o njih govorim ter se za nje navdušujem! Saj ravno jaslice spominjajo tako milo in lepo na prvo božično noč, na angelsko petje in srečo pastirjev, da jih po mnogih krajih naravnost imenujejo «Betlehem«. Jaslice so prižnica, ki nam priprosto, pa ginljivo lepo kažejo resničnost in zvestobo božjo, ki je v božjem Detetu natanko izpolnila vse stare prerokbe in obljube ter utešila mile klice narodov: rorate coeli de-super ... to je «Vi oblaki ga rosite, ve nebesa ga pošljite, skor' Zveličarja sveta!« Jaslice pričajo o ljubezni božji, ki je prosila Boga Sina, da si je privzel človeško podobo, da nas zamore tako osebno učiti večnih resnic ter za nas ^peti in umreti in tako zadostiti za naše pregrehe. Pripovedujejo nam prav posebno o ljubezni božji do otroka in mladine, ker sam Sin božji postal Dete in je svoja otroška ter mladeniška leta tako vzorno preživel v priprosti hišici v Nazaretu ter bil pokoren Jožefu in Mariji; ter nam pridiguje o lju- , bežni božji do vseh ljudi, siromašnih in priprostih ter | bogatih in učenih, ker se je narodil v revnem hlevu in i je v jaslicah počival ter sprejel pastirce, pa k sebi pri-i vabil tudi modre može iz daljnih tujih krajev in se veselil njih žive vere, neupogljivega zaupanja ter iskrene ljubezni. Ravno tako pa kažejo priproste jaslice tudi najbolj, da je Dete v njih veliki, vsemogočni Bog, ki se mu pokori nebo in zemlja: angeli so ga prišli naznanjat in mogočna zvezda je vodila Tri kralje k njemu; Herod se je tresel pred njim in ves Jeruzalem se je prestrašil, ko je zvedel o «novorojenem judovskem kralju«. Jaslice betlehemske so vir pravega nedolžnega veselja in prepodoba nebeške radosti, zato so se jih tako prisrčno veselili pastirci in kralji, zato je 84 letna vdova in prerokinja Ana veselja poskakovala, ko je zagledala božje Dete iz teh jaslic, in je sivi starček Simeon s tem Detetom v naročju pope-val, da rad umre sedaj, ko je videl Zveličarja sveta, «luč v razsvetljenje narodov in v čast Izraelu, svojemu ljudstvu«. Jaslice Jezusove učijo zlasti tebe, ljuba mladina, srčne zadovoljnosli in Bogu ter ljudem ljube ponižnosti in skromnosti, ker je božje veličanstvo — v revne plenice povito — v njih počivalo in si dalo postreči od revne matere Marije in krušnega očeta, rokodelca Jožefa ter se pozdravljati od siromašnih pastircev; pred vsem pa te učijo lepe pokorščine in izpolnjevanja četrte božje zapovedi: spoštuj očeta in mater! Zato je zapisal pameten vzgojitelj lepo besedo: «Tudi najlepša pridiga ne more lepih čednosti tako ljubko priporočati in nazorno opisati ter tako za nje ogreti, kot to i storijo jaslice, ki so bogat vir lepih naukov in dobrih sklepov; in cerkev je lahko ponosna na tako imenitno vzgojno sredstvo in moč«. «Božične jaslice, (tako piše dr. J. Hager) spadajo med najlepše spomine mojih mladih let. Kako veselje je zavladalo v mojem srcu, ko sem jih leto za letom pripravljal in sestavljal, pa posamezne podobe ali figure postavljal med bršljan in gozdni mah! Kako živo sem si predstavljal vse, česar sem se učil v zgodbah sv. pisma, in koliko sem rajši in lažje ubogal ter se pridnejše učil« ! Da, božične jaslice so res veličastna prižnica in božje Dete v u jih mogočni pridigar ljubezni božje do nas in najspretnejši buditelj in vzgojitelj vseh lepih krščanskih čednosti ter prav posebno otroške ljubezni do Boga. Čim rajši jih pripravljamo, čim lejiše jih zaljšamo, čim rajši jili obiskujemo in opazujemo, tem bolj se nam vzbuja ljubezen do Boga, tem bolj ae nam utrjuje zaupanje na večno veselje v nebesih, tem večja in močnejša postaja naša vera in bolj se nam ogreva srce za skrb, za poučevanje in dobro vzgojo ljubljencev božjih-nedolžnih otrok ter za podpiranje različnih siromakov med nami. Kdor pozna mišljenje in življenje sv. Frančiška Asiškega, njegovo nežno ljubezen do Boga in njegovih stvari, se pač ne čudi, da je toliko rad jirebiral in premišljeval o rojstvu Jezusovem in da je tri leta pred Gospodarsko zasužnjiti nas hočete! Ne boste! Volitve so tukaj! Ljudstvo po vseh pokrajinah naše lepe države se pripravlja na volilno borbo. Dan plačila za vas, ki hočete hudo našemu dobremu narodu, pri haja z brzimi koraki. Naš slovenski kmet, zvest sin svoji domovini, ni nikoli zaslužil, da ga sedanja vlada tako uničuje z neznosnimi davki in bremeni, da mu odvzemate svobodo, pravico soodločevanja. Narod je zvest svoji domovini, svoji državi, a vi vladinoVci, vi ste tisti nesrečniki, ki ste hoteli ljudske množice z nasilji in bremeni tirati v tabor nezadovolj-nežev. Narod bo prav kmalu igral ulogo pravičnega, a strogega sodnika. Sam si bo pripravil lepši in vese lejši Božič ter nam bo osrečil tudi očetnjavo.- Volitve so pred durmi! Volitve, ki pomenijo mejnik, velik mejnik v zgodovini jugoslovanske domovine, bodo pometle z vsemi krvosesi, izdajalci in zapel-jivci. Sodba nad njimi bo huda, ostra. A njej bo sledil: srečen Božič! Krščanski Slovenici! Slovenke! Brusimo volilne orožje, vršimo ob Božiču in Novem letu apostolsko službo glasnikov naše poštene stvari od hiše do hiše. Vsem, ki boste sodelovali v borbi za srečnejši Božič — božične pozdrave! F. Ž. ŽUPANSKI TEČAJI. # se vršijo takoj po Novem letu v leni-le redu: dne 2. januarja ob 10. uri dopoldne v Raihenburgu \ društveni dvorani (kaplaniji) za okraje: Sevnica. Brežice in južni del Kozja, dne 8. januarja ob 10. uri dopoldne v Konjicah za okraj Konjice. n vsaj par let županova! pri nas, bi tudi naša občina v gospodarskem oziru imela čisto drugačno lice! In še»celo kot farna občina ob državni cesti in tik železnice! Ko bi g. Pišeka ne bilo, bi še gotovo danes ne imela Slivnica lastnega poštnega urada, kakor tudi ne postajališča ob železnici! Toda predaleč bi zašli v teh mislih, vrnimo se nazaj k predmetu, o kojem smo že in iie bomo govorili, dokler bomo vozili po naših že dalt-č naokrog preveč znanih «blatogazih.« Slivniške občinske ceste! Kdo se je doslej brigal za nje? Po njih stanju uam lahko odgovori vsakdo, da dozdaj še pravzaprav nihče! Ce pomislimo, koliko novih cest se je med vojno zgradilo po koroških in tirolskih gorah, preko katerih se. sedaj najbrž Lahon z avtom vozi, ali bi bilo pri nas treba tolikih žrtev? Ne, pač pa pri nas manjka k temu edinosti in dobre volje, ta nesrečna nesloga je bila tudi kriva, da še nimamo suhih cest na polja (lahko pa se gredo Slivničani zdaj na obe cesti, oziroma potoka, drsat!). Seveda, da tudi pri nns ne manjka takih, ki pravijo: Je bila cesta po potoku ter so vozili tako moj oče in dedec, pa še lahko tudi tako ostane. Slivničani, če še znate kaj računati: Ali pa ne opazite, kako dolgo vam teko vozovi, če vozite ob vročem poletju po potokih, polnimi peska in kamenja? Vaša živina, ko bi znala govoriti, bi vam tudi povedala take, da bi se brez obloga poprijeli dela in bi najmanj v dveh letih lahko imeli čisto lepe ceste. Mi ne moremo reči kot Orehovčani: Ce prideš k nam z vozom ali peš, saj cesta lepa je, koder greš! Pač pa vsak kdor se pripelje od katerekoli smeri po naših cestah, godrnja po pravici z nami vred: Občinske ceste delajo celi Slivnici sramoto! Da pa za vedno ne bo tako o-stalo, zato vam jamčijjo že danes vsi — Radizelčani. Novi zvonovi pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Dan 2. de-i cembra t. 1. je bil za župnijo Sv. Marjete ob Pesnici, zgodovinskega pomena; dobili smo po veliki darežlji-vosti župljanov in skrbi g. župnika tri nove, v Mariborski livarni vlite, bronaste zvonove D 1454 kg, Fis 722 kg in A 425 kg. Na tisoče ljudi se je imenovanega dne zbralo ob 9. uri pri farni cerkvi, od koder smo se v slovesnem, prav vzorno urejenem sprevodu med svi-ranjem godbe podali na kraj sprejema novih zvonev v Voseku ob Jareninski cesti. Pretresljiv je bil trenutek, ko so ob pol 11. uri pripeljali lepe svonove na tri h čarobno okrašenih vozovih. Domači gospod župnik je stopil na prvi veličastno opremljeni voz z velikim zvonom, ki so ga peljali štirje, prav okusno nališpani konji, ter govoril v pozdrav novim zvonom. Med sviranjeiu godbe in mogočnim grmenjem topičev, smo v lepem, slovesnem sprevodu spremili zvonove do farne cerkve. Tukaj je lakoj ob obilni asistenci blagoslovil zvonove preč. gosp. stolni župnik in dekan Franc Moravee in je pomnoženi, mešani pevski zbor krasno zapel ganljivo pesem o z>jpnovih. Potem so bile blagoslovljene, od domačega mojstra solidno izdelane cerkvene klopi iz lira -stovega lesa. Po kratkem odmoru so spretno potegnili zvonove v zvonik. Preštevilno občinstvo je bilo ves dan prešinjeno nepopisnega veselja in se je odlikovalo po lepem vedenju. O mraku istega dne so umetni kresi po gričih, slovesen mirozov, ubrane pesmi moškega zb j ra pred župniščem naznanjali župniji še drugo slovesnost, srebrni jubilej ali petindvajsetletnico župniko-vanja duh. svet. č. g. Jerneja Frangež. Drugi dan, v nedeljo, dne 3. decembra, so že ob 9. uri neštete množice napolnile vse prostore pri cerkvi. Ob pol 10. uri se ie zbralo občinstvo pred župniščem, kjer so se jubilantu v ganljivih nagovorih poklonile Marijine družbe in ga slovesno spremile v krasno ozaljšano cerkev. Preč. g. stolni župnik in dekan je kot slavnostni pridigar vzbujal veliko pozornost, ko je v jedrnatih in dobro premišljenih besedah razlagal pomen novih zvonov po njihovih imenih in napisih: Jožef (Sv. Jožef bodi naš varuh v življenju in smrtni uri), Marija (Ave Marija), Marjeta (Čast božjo oznanjujem, hudobne sile premagujem). Slavnosti govornik se je pa tudi oziral na drugo slavnost tega dne, na srebrni jubilej, že 25 let v tej župniji delujočega sedanjega župnika. Med slovesno sv. mašo g. jubilanta je mešani pevski zbor prav častno rešil svojo nalogo. Po sv. opravilu so novi zvonovi s svojimi čistimi in mogočnimi glasovi oznanje- ; vali novo veselje, novo življenje po župniji, pa tudi čast dajali mariborski zvonovlivarni. Smrtna kosa. Pri Sv. Barbari v Slov. gor. je na praznik Device Marije ob 10. uri dopoldne za vedno za-tisnil oči narodni trgovec g. Josip Kranjc. Bil je sploš -no zelo priljubljen vsled svojega odkritega in veselega značaja, rad je prepeval lepe pesmice, bil izboren tam-buraš, trombentač pa kar na dve trompefl, pri vojakih je bil artilerijski četovodja in med vojno je začetkoma mnogo pretrpel. Kot izboren kolesar je spomladi padel na želodec, s tem dobil raka, a jetra mu je žolč uničil. Škoda za njegovo blago srce, ker je revežem rad deli', kar je mogel, tudi šolarji so dobivali marsikaj, ker je bil krajni šolski ogleda. Za dobrodelne namene je imel vedno odprte roke. Blag mu spomin! Veličasten pogreb je spremljalo ogromno število vrlih Barbarčanov in pevcem se izreka topla zahvala! Umrl je v Savcih pri Sv. Tomažu po šestdnevni mučni bolezni 791etni Anton Toplak. Pokojni je bil spoštovan daleč na okoli in velik prijatelj otrok. Naj počiva v miru! Velika tatvina. V poslopje Alojzija Krefta v Oče-slavcih pri Radencih so v noči dne 14. decembra vlomili tatovi ter odnesli vso obleko in posteljno perilo v skupni vrednosti nad 150.000 K. V isti noči so namera- ' vali vlomiti tudi v trgovino Josipa Hermana, pa so bili ; pravočasno prepodeni. žalostne novice od Sv. Ane v Slov, gor. Dne 11. 12. smo spremili k večnemu počitku Petra Roškariča, ki je ; po kratki bolezni v 73. letu svoje starosti na Marijin praznik umrl. Rajni je bil obče priljubljen, dolgoletni odbornik Ročiške občine ter ud krajevnega šolskega sveta. — Isti dan je bil pokopan tudi Franc Stajnko iz Ščavnice, ki je umrl na jetiki komaj 39 let star. Zapu -šča ženo in tri nepreskrbljene otroke. Obema zvestima sinovoma sv. Cerkve svetila večna luč! — Ljudstvo, kakor povsod, tako tudi tukaj zelo godrnja zoper se- danjo vlado, ki z visokimi davki izžema denar, kali! : pijavka. Splošno velja samo želja, da bi Pašiči, Priti-čeviči in še drugi taki «čiči« šli že enkrat po domsčc rečeno: v nič! Želja po novih zvonovih in drage novice iz Pe-lenšaka pri Ptuju. Uhaja mi spomin na predvojskin čas, ko nas je v adventnem času vsako jutro k zomi-cam mogočno klical naš veliki zvon. Ali od časa, kar jc vojska ugrabila njega in njegova manjša dva tovariša, nas pa milo kliče le en majhen zvonček. Oh, kak« milo in otožno se glasi! Po vseh sosednih župnijah so> pričeli z nabavo novih zvonov, nekateri jih že imajo. Kaj, dradi Polenšani, bi ne bili tudi mi na Polenšaku voljni pričeti z nabiranjem za nabavo novih zvonov! Ka j ne, zdelo bi se nam, da so se vrnili presrečni preu-vojskini časi, ako bi nas drug leto v adventu klical k zornicam nov zvon, sličen predvojskinemu! želeti bi bilo, da bi o tem pričeli razpravljati občinski odbori na svojih sejah. In naj bi se izmed najodličnejših in delavnih mož v župniji izvolil nekak pripravljalen odbor, ki bi prevzel to akcijo ne glede na nobeno stran-karstvo. Pokažimo, da nočemo zaostati za sosednima i župnijami, da se v tem oziru sme naša župnija žare? imenovati napredna župnija. Pokažimo, da ljubimo svojo krasno Marijino cerkev in priprošnjico Mater božjo, patronico naše župnije! — Dobili smo novega trgovca g. Muršiča od Sv. Lenarta pri Veliki Nedelji, kateri pa našima starima naprednima trgovcema ni nič kaj po volji, ker jima je pričel močno konkurirati! z blagom in s cenami. Kupovat bomo pa pač šli Polenšani k tistemu,*ki bo bolj pravičen in ki bo imel boljše blago. Naj si torej to naši trgovci vtaknejo za ušesa? — Pred kratkim smo pokopali spet jednega izmed vrst naših odločnih krščanskih mož, Andreja Klajžar iz Slomov. S svojim poštenim krščanskimi obnašanjem je bil pri vseh faranih spoštovan. Vzgojil je svojega sina. ki je odločen in trden naš pristaš. Pokojnemu našemu somišljeniku bodi žemljica lahka! Novo leto je tu. Ali ste že Barbarčani obnovili naročnino? Mislim, da ne bode nikdo izostal tedi v Novem letu. Mislim namreč, da vsaka poštena lialoška hiša ostane ludi naprej zvesta. Tudi novi naročniki se sprejemajo. «Narodni list« je propadel, zato pa si tudi lahko tisti pristaši naročijo naš list. V prihodnjem leti dobimo zvonove za župno cerkev. Poskrbite posestniki da naročite list, da bodo vaše hčerke si lahKo za spomin shranile dotično številko, v kateri bo popis slavnosti na kateri bodo vaše hčerke družice in v pozni starosti se bodo s ponosom spominjale veselega dneva in kazale dopis v «Gospodarju« o slavnosti svojim otrokom. Tudi vsak drug si bode preskrbel «Gospodarja«, zate Barbarčani glejte, da ne bomo zadnji. Poslanec g. Žebot naj pa zopet k nam pride na shod, ker mu imamo mnogo povedati, da bi se potegnil za nas. Tistega pa, ki je strgal dne 10. decembra plakat za agitacijo za naše list«-pribitega na lipi pri cerkvi, pa naj bode sram. To je slabo junaštvo. — Tukaj se plačuje staro vino 1. 1921 po 32 K. Poštna zveza pri Sv. Barbari v Halozah. Tukaf že nimamo četrto leto svoje vozne pošte. Nekaj časa je vozila završka pošta od Borlskega mosta našo. Zdaj je pa tudi to prenehalo. Poštni sel hodi celo v Bukovce do g. Hrga po našo pošto. Istotako hodi menda tudi iz Zavrč. Kadar pa doleti poštnega sela, invalida brez leve roke na potu dež, pa je vse mokro. Ali ni to slabo za nas in za urade v Ptuju, da imamo samo trikrat na teden pošto, in še vozne ne. Zakaj pa davke plačujemo, pa nimamo od tega nič, in tudi država nam nima kajf pokazati, ker se je z našim davčnim denarjem pri nas. pri Sv. Barbari ali sploh v Halozah napravilo ali nabavilo. Zato se pri nas oglašajo glasovi, da bi nam najj dali poštni avtomobil, ki bi vozil lahko vsak dan od nas, od Zavrč, Sv. Marjete in od Sv. Marka. Imamo tudi v župniji moža, ki bi tudi sprejel službo šoferje in mislim, da ne bi odrekel, ako bi bil primerno plačan, Ako imajo gospodje ministri svoje samodrče, katere mi z davki plačujemo in vzdržujemo in ako vlada v Beogradu, v kateri je sedel tudi somostojnež Pucelj, razmetava težke milijone za brezverske Sokole in po-hujšljiva gledališča, potem mora imeti denar za stvari, ki so bolj potrebne; in to bi bil samodrč za poštno vožnjo. Bil bi pa tak poštni samodrč tudi obenem pripraven za vinske kupce, ker bi še potem marsikateri rajši k nam zdrknil po vino, ki je dobro, ako bi imeli redno vozno pošto. Prosimo poslanca g. Žebota, naj poskuša doseči avtomobilsko poštno zvezo, in naj nam v prihodnji številki «Slov. Gospodarja« pošlje še druga navodila. Oglasijo se pa naj z isto zahtevo v «Gospodarju« tudi druge sosedne fare in naj razložijo svoje zahteve. Pa tudi iz naše fare naj se še oglasijo drugi dopisniki s svojimi mislimi. Kako se nam godi v Št. Jurju ob juž. žel. Kakšno je politično življenje, vam ne bom poročal, ker je tak© znano, da je naša župnija skoro cela v taboru KZ. Samo nekaj žalostnega se pač pojavlja tudi pri nas, kar se je posebno videlo zadnjič pri sokolski veselici pri Klajnšeku. To je, da očetje in matere, ki se prištevajo k naši stranki skoro med prvimi, puščajo svoje otroke med Sokoliče in Sokolice, da tam nastopajo v gostilniških prostorih. Žalostno, pa resnično! Pri takšnih razmerah se pač ni čuditi, da društva pri nas hirajo, ako se drugače odločni pristaši KZ tako pohlevno udajajo brezverskemu učiteljstvu. Očetje, matere! Več značaj-nosti! Ni se treba bati, če otrok ne bo pri Sokolu, da ga bo učitelj sovražil! Pač pa povejte učiteljem, proč roke od naših otrok! — Most pri Sikošeku je tudi dodelan, ter je bil zadnjo nedeljo blagoslovljen. Tudi lep križ je napravljen na novem mostu. Posebna zahvala, da je križ na mostu, gre pridni nabiralki, Solerjevi Zefki, ki je nabrala za njega par tisoč. Kakor se čuje, mislijo naši pridni igralci in igralke na Štefanovo prirediti igro «Črnošolec«, ki je baje zelo lepa. Treba je pa tudi. da podpirate naša društva in nikar ne žalujte, če daste tudi kakšen dinar v ta namen. Kaj nam poročajo od Sv. Martina pri Slovenj-gradcu? Sprejmite gospod urednik tudi iz naše nad-župnije nekaj novic. Dobimo nov, veliki zvon i/. Maribora in tudi štiri podružnice dobijo zvonove. In zdaj pa pričakujemo nam priljubljenega ključarja lv. Arlma-na, da bode tudi prišel zbirat za homške zvonove. — Tudi petje imamo pri nas jako krasno, imamo moški zbor, vsa čast in hvala pevovodji in g. kaplanu za njuni trud in požrtvovalnost, le tako naprej, za čast božjo in za sloves naše nadžupnije. Tudi orliški krožek smo si ustanovili in je že prece j članic in zato ni nekaterim po volji, ker bolj cenijo sokolstvo, seveda je bolj veselo pri Sokolih, če imajo kakšno veselico, je potem ples in pijančevanje, pri Orlih pa tega ni in za to smo si ustanovili Orlice. Dekleta, le v Orlu naprej! Vzor Kmetske zveze. Krajevna KZ v št. Ilju ]>od Turjakom je imela dne 3. decembra t. 1. sejo, na kateri so odborniki plov v u .rav-niStvu. II05 2—1 $reda se posestvo, bi meri 40 oralov. Hiša kozolec 6 oken in druga gospoda! sk* posl pja v dobrem bt?ni stari pošti. v Rimskih tiplicah. II07 se hša z vsemi so-pr stori pri glavni cesti za vsako ooit in t-goviio spos:bna: kje pove uprava. I108 2-1 ol ure od železniške postaje Juri ob j. ž obstoječe iz gospodarskega poslopja, nji», travnikov, sadonosnika, vinograda ia velikega gozda. Nsd eden oral že lep smrekov nasad. V g >edu je prvo vrstna ruda za mlinske Kamne, več kamene-lomov za različno mlenje. Cena se iive v Šibeniku št 22. Sv. Juri ob j. ž. I08 3 -1 Zasfoni m pclu>žTio^sn za odgovor, vsem, ki žele z limi stroški ot noviti svoje 1 Cenene vinog-ade z najbolj -orožij ivo izb ijžano ima matere ni treba šuropiti pre peronosperi niti žvepijati pre oidiutnu, uspe. a izvrstno, tudi slabših nižjih nevin -rodnih legi in daje zajamčeno dobro moči vino brez vsakega posebne) okus*, rodi kmalu in celo b gato. Tozadevno se je obrači na: Trtnica »Štjanž«, p. V lenje. 3—3 11 i vetin Velika izbira vsakovrstnega zimskega blaga Gotove površnke od 300 Din. in druga ma-nufaktura najceneje pi J. TRPIM550 Maribor, Glavni trg 17 »«UBataaBM. Ifallifri 118 ,iredni občni zbor lOili-U Krneč «e brani;nioein posojilnice v Sv. Bolfe iku v Slov. gor., ki bo v nedeljo, dne jan 1921, ob o. uri v po-sojiluišd uralnici. Dne ni red: 1. Prememoa pravil. 2. Slu-č'jno9ti. Ako ta občni zbor ne bi bd skl pčei, bo pol ure pozneje na iitem mestu ia z i»tim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno bre« ozira na število navzočih članov 1112 Načelstvo. Redka priložnost Dobro idoča trgovina mešanega blaga z lepim poslopjem v zelo prometnem okraju ob državni cesti se radi družinskia razmer takoj proda. Vzame se tudi družabnik ali pa malo posestvo v račun. Vpraše se v upravi Slov. Goip.j ¡arja. IC97 lice se po?cjH® po K 71001.0 na vrednostno posestvo K l,5co.oooproti vknjiž bi na I. nmto, lo% obresti, prostim stanovanje in po kurEni veljavi račurjeno. Porudbe pod »Sigurnosti na upravo Usti». Posvetitev družin presv. Srcu Jezusovem^ To I. zv. knjižnice presv. Srca, ki vsebuje način posveti družin in razne molitve. Stane s poštnino vred D 1.3 Naroči se v Tiskarni so. Cirila v Mariboru. — Resno življenja. To je 3. zvezek knjižnice presv. Srca. Ta kni žica je pravi kažipot k Bogu v rekih in zgledih, ima r mično vsebino. Stane s poštnino vred D 1.30. Naroči v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Premišljevanje božjem Srcu Jezusovem. Spisal p. M. H. Obsega 33 i redno lepih in ljubkih premišljevanj na 173 straneh, platno vezana stane s poštnino vred D 5.20. Dobi se Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Pisarniški beležni ki ledar za leto 1923. Jako ličen in praktičen. Stane s poš oino vred D 9.25. Dobi se v Tiskarni sv. Cirila v Maribi ru. — Sv. opravilo javne službe božje za lav. škofijo 1 na razpolago samo 1 izvod popolnoma v usnje veza Stane s poštnino vred 17 dinarjev. Dobi se v tiskan sv. Cirila v Mariboru. — Slovenska ženska v dobi ni rodnega preporoda. Jako zanimiva knjiga. Stane s poš nino vred 11 dinarjev. Kupi se v Tiskarni sv. Cirila Mariboru. — Jugoslovanski Piemoiit. Zgodovina Srbi od Črnega Jurija do kralja Petra. Stane s poštnino vri 8 dinarjev. — Lectiones infra s. Joseph, š. Ioannis 1 ss. Ap. Petri ct Pauli. Kot pripomoček tistim, ki še ima stare brevirje. Stane komad s poštnino vred 1 dini Kupi se v Tiskarni sv. Ciirla v Mariboru. Pastirček pase Gredico. 12 veselih božičnih ljudsk pesmi za mešani zbor. Kdor želi biti veselo ganjen za b žične praznike, naj seže po teh napevih. Cena 5 dinarji brez jioštnine. Naročila sprejema Fr. Rozman, organist, V lika Nedelja. Cenjenim naročnikom vljudno javimo, da stane i leto 1923 «Slov. Gospodar«: za celo leto 25 dinarjev, za pol leta 12.50 dinarjev, za četrt leta 7 dinarjev. r Agitirajte za naš list od osebe do osebe, da se štev naročnikov zopet zviša za novih 6000, kakor lani. Pose no agitacijo za list razvijemo še le v decembru. Upravništvo.] JUDS NICA V CELJU sprejema hranilae vloge in jih obrestuje počenši s 1. januarjem 1923 po: 5c|o brez odpovedi, 512%proti enomesečni odpovedi, 6 j proti trimesečni odpovedi. Vežie in stalnejSe vlogi po 6%% oziroma po dogovoru od dneva vloge do dneva dviga. Rastni in Invalidni davek plačuje posojilnica sama. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in lic9 SFEČNO NOVO LETO želim vsem svojim odjemalcem in se priporočam. JARCJOSIP, trgovec, Sv. Marjeta na Drav. polju. VESELE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem trgovina JOŽEF HERMAN, Očeslavci pri Radgcni. -Odlikovan z zlato kolajno na Mariborski obrtni rastavi 22 eept, 1022. Čitaite in berite! Spodaj podpisana naznanjava sit v. občinstvu, da sva u-tono-vfla novo tovarno za izdelovacje in popravljanje vseh vrat poljedelskih strojev, Tovarna je o: rernlj-na z modernimi stroji, kakor tudi «apeslena z iskušenimi stroinimi ključavničarji, tako da sva zcožaa sprejemati \sa najtežavnejša popravila in vsa v to stroko spadajoča dela. Zraven še imava dobro vpeljano mizarstvo z tncdern.-mi stroji za vsakovrstno pohištvo in stavbe. Sprejemava tudi vsa mlinska dela. Točna in johelna postrežba, kakor tndi po jako znižanih cenah. Se vljudno priporočava J. Pucko & Kosta, Budista - Ptuj. 5 minut od Ptujskega živinskega sejmišča. oooooooo o oooooooooooooooooc s Posojilnica v Celja i ° Celi«, Narodni dom, v prftiitiu na ogiu < Obrestuje od 1. januarja 1923 vs2 vloge po čistih ^ S S dnevno razpoložljivo 8 O O 3 5 o O 8 2 O 6S proti 30 dnevni odpovedi proti 90 dnevni odpovedi. < Vloge denarnih zavodov in večje ctalne vloge po posebnem dogovorit viš e ter plačuje sama rentni in invalidski davek. Obresti se računajo od vseh vlog od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih v log K 64,000.000- OOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC