j j Gospodarske stvari. O vinstvn, ali kako se vino v kleti oski-buje. (Spisal Franjo Jančar.) Kako se sodi nalivajo ? Že iz zgoraj povedanega je različnost mošta očividna. Ni torcj prav, ako bi se sodi zaporedoma napolujevali z moštom, ko začenja po cevi v kad teči. Po takem bi tudi vino bilo v vsakem sodu jako različno, in ni ga lehko rued Ijudi gpraviti; saj kupec bi veliko ugovarjal. —¦ Ker sc po priliki itak že ve, koliko bo sodov napolujenih od grozdja, kterega se je do poldne do neke številke natrgalo, se zamorejo torej tudi sodi že iz začetka nalivati, ako je kad premajhna; in sicer se vlije v vsak sod kakih 10 do 12 škafov od prvega mošta; od drugega mošta pa, ki priteče po zgotovljenem drugem košu v kad, se vlijejo v vsak sod le 4 škafi. Tako je sedaj v vsakem sodu 14 do 16 škafov mošta; mora se pa vselcj od prvega soda zaporedoma nalivati, a ne zdaj v tega zdaj v unega; inače spet ne bi bilo v vsakem sodu jednako vino. Od tretjega koša se pusti ves mošt v kadi, kakor tudi tisti, ki ima še od ostalih treli košov priteči; potem se le se napolnijo sodi poredoma do dva palca pod piliko; drugače bi mošt izmetaval, in ga veliko v zgubo šlo, ko začne vreti, tako pa pod se meee, ko vre. Vendar se je tega bolj držati v prvem pretakanji, ktero se godi pribodujo noč ali drugo jutro. Tako pri sodih, ki držijo 5 avstr. veder; škafi pa naj so srednje velikosti, kteri se tudi lože vzdigujejo. Budeče vino. Govorili smo že o sladinu, in ob kratkem povedali, kako se dela; naj se torej tudi rudeče vino v misel vzame in povč, kako se dožene. Rudeče vino se naredi, ako se rudeče grozdje ali tudi modro in črno pusti nekaj časa stlačeno na tlačilni ci; še bolje pa je stlačeuo grozdje v kadi ali kakem razdniteni sodu stati pustiti, in ga večkrat dobro pomešati, ter vselej sod ali kad dobro pokriti, inače bi se izhlapilo. Ako je za to posebna kad ali sod, ki ima nad stlačenim grozdjem za se luknjast kolobar, skozi kterega samo mošt vstaja, je tim boljše. Zgoraj se sod, v kterem se rndeče vino dela, s posebnim pokrivalom pokviva. Kedar se mošt že dovolj rudeč kaže, se v drug sod pretoči; ostalo pa navadno stlači in porabi. Crno vino. Crno vino se na isti način nareja kakor rudeče; treba pa je stlačeno grozdje dalje pustiti v sodu in ga tudi večkrat pomešati. Od modrega in črnega grozdja se črno vino najbolje naredi, Le od mehulj dobi vino rudečo ali črno barvo; sicer pa tudi to le belo ali nekaj bolj visoke barve vino da, kedar se navadno stlači. — Včasi se črno vino 14 dni do 3 tedne kuha in mesa. Od zgol črnega grozdja pa se tudi v 8 dneh že sčrni. Toda trpeče ni ne rudeče niti žrno vino, in ga je skrbno pretakati, ali v krajaem času povžiti. Dišeie vino. Tako vino se pridela samo od malega rirčeka, od muškatnega grozdja ia dišečega traminca; toda kakih 48 ur je treba stlačeno grozdje na tlaciluici pustiti, še bolj pa v zgoraj omenjeni kadi ali sodu. Oskrbuje se na isti način, le tako dolgo ne. Od mehnlj, ki imajo disavo v sebi, se je mošt navzame. Zdruzgano grozdje se potem stlači in sod nalije. 20 bokalov je zadosti od tega dišečega mošta ali vina drugemu nedišečemu vinu priliti, ktero je v sodu peterih veder, pa bo vse dišeče. 0pazka. 0 drngih umetnib vinih ne bomo govorili, ker ne spadajo v naš predmet, in ne v navadno kletarstvo, o kterem tukaj govorimo. Tudi o popravljanju pokvarjenih vin ne moremo obširno govoriti, kakor tudi ne o prenarejauji vin; ravno tako preskočimo vse umetne pripomočke, ker nam jih ni treba, če tako vino oskvbujemo, kakor nas skušnje učijo, in vinska narava dosedaj spoznana tirja. Zato se podamo k najpotrebnejšemu in najgotovejšemu pomočka, ki vse druge prekosi. Kdor se po tem skrbno ravna, kar smo dozdaj povedali, bo gotovo vselej zadovoljen z domačim vinom, naj že je kakoršnega koli leta: dobro ali slabo; in ta pripomoček je: pretakanje. Krompir po Giilihovem načinu saditi. Že lani smo o tem pisali, pa tudi nekaj poskusili, le da je človek, ki nam je pri sajenji pomagal, na jesen potem eisto pozabil posebej izkopati ta krompir, da se vidi razlooek rued tem in onim, po starem kopitu sajenem. Taka je, če ni vrednik gospodarskega lista sam kmetovalec, marveč ge mora le na druge zanašati. Čeravno pa lastne skušnje pvikazati ne moremo, hočemo vendar zopet zdaj, ko se bliža čas krompir saditi, to stvar svojiin rojakom živo priporočiti. Sklicujemo se na izvrstne skušnje, ki jih je lani g. LovroMenciuger Golski v nNovicab" list 38 razglasil ter ob enim poduk v ,,pratiki" popiavil, da ga zdaj res vsak kmetovalec lehko ume in dela po njem. On sam je krompir po tem načiua gadil in saditi svoje sosede učil. in vsi so dosegli lansko leto izvrsten pridelek. Naj podamo pred vsem poduk, kako po GUlihovem načinu krompir gaditi? Posnet je poduk iz lanske npratike", kakor ga g. L. M. v rNovicah" popravlja. Način jc ta-le: 1. Sadi se naj samo cel krompir in to s popkom na kviško; 2. gnoj se naj tako položi, da ga (poznejše) korenine krompirjeve dosežejo, pa tudi tako, da mladi krompirčeki ne pridejo ž njim v dotiko (po tem takem se nasuje čez in čez na gnoj barem za prst na debelo rahle prsti. Vredn.); 3. ako se sadi debel krompir, mora vsak imeti 2 do 2XI2 čevlja na dolgo in ravno toliko na široko; pri drobnejšem krompirju pa zadoBtuje po 1 do iy2 čevlja saksebi; 4. sadi se naj tako, da krompirjeve korenine ne pridejo v dotiko z vodo v globini, ampak nekoliko više kakor je dnn razora; 5. kadar se st.bla doli okrenejo, naj se pazi na to, da vsako steblo ima svoj lastni prostor; 6. bolni krompir naj se nadomesti brž ko je mogoce s krompirjem, ki se ,je pridelal iz semena. Ugovarja .se temu sajenju posebno t<>, da preveč zenilje in preveč tiuda potiebuje. — Na prvi pojrled t»e človeku res dozdeva, da 21/:- čevlja na d.lgo in 2'/2 čevlja na šiiok«« je res sila veliko, iu da s?ospodar, ki ima malo zemlje, se tega sajeuja kar p. prijeti ne niore. — G U1 i c h (>a pravi, da ta ugovor je le zinota. Kdor je že kronipir sadil, ve, da od 4 d<> 61:, štiijaških čevljev ]in»-tora za dcbel krompir Dikakor ni prevcč probtoru, skor bi se sm "lo reči, da ga je še premalo, da se ^tebla s perjera moiejo razrašati -in rasti, kakor je treba, ne pa steblo v steblo tiščati Poglejte le žito, kako klavreno raste, če je preveč gosto sejano. Zato so Belgijanci — mojstri kmetijstva — že davno sprevideli, da je bolje žito tako saditi, da se zrno za zraom v luknjico piimerno saksebi sadi, kakor pa da ga po navadni šegi sejeuio. ,,Z drugimi besedami bi se reklo" (pravi g. L. Mencinger): ,,Sadimo celi zdravi krompir (dober jo tudi di-oben) tako plitvo, da ga deževna ali motvirna voda nikdar ne doseže; tako redko, da se dobi zadosti prsti za nasipanje, pri nasipanji se pa naj med delom kvotnpirjevec (stebla) razprostuje navzdol čez grob, da deževje v razore odteka, nc pa po steblih na semc v zemlji. Po tem ravnauji ima krompir zadosti rodovitne prsti pod seboj in nad seboj, ter ostane v vlažni zemlji vedao na suliem".