proletarec je i) K i. av s k i list za misleče čitatelje j « PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Soeialislifiie Ive«« in Prosvelne X»tin> official organ 0f j. s. f. and its educational bureau ST. — NO. 1772. CHICAGO. ILL., 27. AVGUSTA (Au«u»> 27), 1941. ¿»ubli.h.rt ttV-uiv ,t 2noi S. Uwnd.I. Av«. m .,. LETO—VOL. XXXVI. Jugoslavija gre skozi veliko in težko tragedijo "NEODVISNA" HRVATSKA IMA SLABO SREČO Z "ZASClTNICO". — KRALJ PETER BO IMEL SVOJ PRVI GOVOR. — APEL SLOVENSKIH MINISTROV. — BEDA V SRBIJI NEMŠKI BOMBNIKI "POZABILI" NA LONDON Paveličevi ljudje na Hrvata sktm store vse kar morejp, da bi med Hrvate zasejali fanatično sovraštvo do Srbov. In res so Srbi po Hrvatskem preganjani od Paveličevih "ustašev" da jih niti Nemci ne bi mogli bolj kruto. Mnogo pobojev Življenje Srba je na Hrvatskem sedaj brez vrednosti. Srbi, ki so se za odpor proti Nemčiji organizirali v "četnike" (podtalno obrambno gibanje), imajo opraviti tudi s hrvatskimi teroristi. Paveličevi tolovaji jih nalašč provociraio, da imajo potem pretvezo za eksekuci-je. Hrvatska "vlada" je poleg Židov proglasila tudi Srbe za "nečiste". Vsled tega ne «mejo v javne lokale, nego samo v s\oje. kakor Žid je. Ako se bo to divjanje Pave-litevega režima nadaljevalo, bo res zanetil sovraštvo med ta dva naroda, da ga bo po zmagi zaveznikov še dolgo potem težko pogasiti. Kajti Srbi tega, kar počno z njimi, ne bodo pozabili. Kriza v 'neodvisni" j njena "neodvisnost* le na papirju. Vsled sovraštva Hrvatov do Italije je izključeno, da bi Pa-veličeva vlada sploh kdaj mogla postati popularna. V resnici se mržnja proti nji naglo širi. Močna struja "ustaškega" gibanja deluje, da bi Nemčija vzela Hrvatsko pod svojo zaščito in izrinila Italijo tudi iz Dalmacije in Reke. Kadar se Jugoslavija obnovi, bo narod obračunal z obema strujama "ustašev" in marsikdo izmed njih bo ob glavo, če pride "četnikom" v roke. Terorizem v Srbiji Nemška okupacijska oblast v Beogradu ni v zatiranju srbskega ljudstva Še nič popustila. Moški so na prisilnih delih pri gradnji ali pa popravljanju mostov, cest, železnic in mest. Delajo pod nemškim vojaškim nadzorstvom, za plačo pa dobe le pičlo hrano in par dinarjev. Pomanjkanje med srbskim ljudstvom so povečali tudi tisoči beguncev iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, in pa tisoči Slovencev, ki so jih Nemci iz-. gnali v južne kraje. Ameriški Rdeči križ potrosil v tej vojni že blizu 50 milijonov Paveličev režim torej v zatiranju Srbov dobro uspeva. Zelo malo sreče pa ima v notranji in vnanji politiki. Večina hrvatskega naroda se napram "¡«vobodi", ki sta mu jo dala Mussolini in Hitler, vede pasivno. Pozivi na ljudstvo, da naj z vlado navdušeno sodeluje, dobe malo odziva. Ljudje delajo to, kar absolutno morajo. Večina voditeljev prejšnje hrvatske seljačke stranke se je umaknilo iz politike, ker Pave-licu nočejo pomagati, svobodno po svojem prepričanju pa ne smejo delovati. Jeza na "zaicitnico" Vsi Paveličevi oklici, da nai se Hrvati navdušijo za "osvo-boditeljico" Italijo,, so padli na gluha ušesa. "Hrvatski" kralj Spoleto si ne upa na Hrvatsko. Hrvate boli, ker jim je Italija vzela Dalmacijo, pa so jo vsled tega še bolj zamrzili. To je Italiji prav prišlo, pa ai je vzela Še več hrvatskih krajev, češ, da vlada "neodvisne" | ni mogla napraviti red v njih,, pa je morala vsled tega storiti to italijanska armada. Vlada v Rimu daje Hrvatski tudi na druge načine razumeti, da je ■*•» » $0000$$$$$$$$»»» v soboto, nedeljo in pondeljek bodo dnevi snpj Pričakuje ae, da se na weekend tega tedna "zbere v Chica-Ru tisoče članov SNPJ in prijateljev, da praznujejo vsakoletni SNPJ Day, čigar glavna Prireditev ae vrii na Delavski praznik prvi pondeljek v septembru. klavni atan letošnjega slav* i« bo v dvorani SNPJ, kjer se |»do udeleženci vpisali, dobili informacije m tu bo tudi kuhinj« in obednica, kjer se bo ser-v,rslo brano m pijačo ves dan. D«lje bodo prireditve v L»wndale Masonic templu, P'knik pa bo v pondeljek. V*em zunanjim gostom kli-«*mo, Dobrodošli! Od kar ]• Hitler prii»\ voj«o a R»mjo. »o dobili Londonom ¿a*, da popravijo od bomb rasdrta c««to, m—lovm in p« poikodavana hite. V ¿asu nemška lotaUka ofamaive mm Loado« in druga anflaška »asta ja prebival-•Ivo silno trpelo. Sedaj pa •• Hitlarjevi "orli" sapotleni v Rusiji. Gornja rtika predstavlja posledice onega nemških srečnih napadov na London. Na-eijska bomba jo pormiiln most in AngUii so v naglici «gradili telesnega, da se jo promot mogel nadaljevati. * PRESOJANJA DOGODKOV DOMA IV PO iir Ameriški Rdeči križ je potrošil v pomoč bednim v Evropi in v Asi ji (na Kitajskem) v tedanji vojni že blizu petdeset milijonov dolarjev. .Od tega je prispevala polovico ameriška vlada. Največ podpore Rdečega križa je šlo v Anglijo, namreč nad 25 milijonov dolarjev. Druge dežele, ki »o bile deležne, so Kitajska, Francija, Grčija, Jugoslavija (begunci), Španija, Finska (predno se je zapletla v vojno z Rusijo), Poljska itd. V gornji vsoti niso všteti prispevki privatnih relifov, ki tudi znašajo mnogo milijonov. Največ se je nabralo v pomoč Angliji, Kitajski in Grčiji. Za Jugoslavijo se je osnoval relifni odbor čim je bila napadena. Ker pa je vzdržala v voj-i ni le kak teden dni, je ta akcija v ameriški javnosti izgubila zanimanje in odbor je prenehal, nato pa so bili ustanovljeni novi, ki kolektajo večinoma med Jugoslovani. HITLER DOBIL POD GESLOM BORBE PROTI "KOMUNIZMU" ZAVEZNIKE V VSEH KRAJIH KAMPANJA V ZEDINJENIH DRŽAVAH PROTI PODPIRANJU SOVJETSKE UNIJE. — VSAKDO V OKUPIRANIH DEŽELAH, KI DELUJE ZOPER NEMŠKI "NOVI RED", JE PROGLAŠEN ZA "KOMUNISTA". — EKSEKUCIJE V FRANCIJI Slovenci obsojeni uničenju Kar se slovenskega naroda tiče, sta ga Hitler in Musaolini obsodila uničenju. Veliko Slovencev bo 'pognano, oziroma jih je že bilo, v juine kraje, ostali pa bodo v Hitlerjevem delu Slovenije ponemčeni, ali pa uničeni. Da se tudi Mussolini zelo dobro razume na to stvar, je pokazal med primorskimi Slovenci. Peter bo govoril Vsem trem jugoslovanskim narodom, oziroma vsemu svetu. bo dne 6. sept., na svoj 18. rojstni dan, govoril kralj Peter, ki je v Londonu. Govoril bo angleško. Iz New Yorka ga bo po radiu pozdravil Wendell Will-kie. Člani zamejne vlade hrvatske narodnosti se obračajo na hrvatski narod s posebnimi a-peli. Dušan Simovič bodri Sr: be, trije slovenski ministri pa so nedavno tudi izdali poseben oklic, da naj Slovenci store in žrtvujejo kar morejo za svobodo vse slovenske zemlje. Svoj oklic, ki so ga podpisali dr. Miha Krek, Franc Snoy, Franc Gabrovšek in dr. Alojzij Kuhar, zaključujejo sledeče: "Verujemo v Boga in njegovo večno pravičnost. Zaupamo v varstvo in pomoč Marije, Kraljice Slovencev. Za oavobo- (Nadaljevanje na 5. strani.) V Franciji obeta vlada v Vi-chyju in nemška okupacijska oblast v Parizu visoke nagrade. do vsote $20,000, vsakemu, kdor ji izda sabotainike. Nemci tudi prete, da bo moralo za vsakega ubitega nacijskega u-radnika, ali za druga dejanja proti tretjemu rajhu, dati življenje ducate, ali pa stotine in tudi finoče francoskih ttlčev. Vrhovni nacijski poveljnik v Parizu je prav na kratko pojasnil, da bo kazen Francozom določena na podlagi velikosti storjenega zločina proti Nemcem. A kljub temu se "teroristični val" po Franciji nadaljuje. Francozov Nemčija torej ni še premagala. Mehiška vlada je obvestila vseh 15 nemških konzulatov, da jim je za enkrat k&rijera končana in da naj odidejo. In kot smo rekli glede Kube: Čemu Nemčiji sploh treba petnajst konzulatov v Mehiki? Norvežani se Nemcev ne morejo privaditi, niti ne pod še tako spretnimi Quislingi. Pa so vsled tega Nemci prevzeli vlado popolnoma, toda odpor med ljudstvom proti njim vzlic temu narašča. Stavke, ki jih poruši zvezna vojaška oblast, so smatrane za nepatriotične, razen ako se pri tem enako graja tudi delodajalce. Dosedaj ' sta bile dve stavki končani s pomočjo vojaštva. V eni se je dolžilo krivim unijo, v drugi pa kompanijo. A v obema je bila unija, ki je koncem konca izgubila bitko, pa čeprav trdi, da ne. . V Belgiji se nacijska oblast zelo trudi zatreti "teroriste". Nedavno je bila vsa družina obsojena v smrt, ker je vzela v zaščito angleškega letalca in mu pomagala pobegniti. Nemci smatrajo, da bodo le s smrtnimi kaznimi in $ terorjem pripravili ljudi v okupiranih deželah h pameti. Morda se jim bo to res posrečilo — d asi drugače kot oni nameravajo. Moskva je meseca avgusta j spet priznala poljsko in Čeho-] slovaško vlado, <4*a tudi jugo- j slovansko. Dokler je bila v prijateljstvu z Nemčijo, je odslovila vse one, ki so zastopali "zamejne" vlade. To je bilo za Rusijo napačno. Anglija ni odslovila nikogar izmed njih. nego jim je dala stan, diplomati-čno priznanje in oglašanje. Sedaj to taktiko vrši tudi Rusija. Frank Murphy, ki je imel že visoke politične službe, sedaj pa je član zveznega vrhovnega sodišča, je bil povabljen, da pozdravi konvencijo katoliške bratske organizacije Kolumbovih vitezov, ki se je vršila v Atlantic Cityju. Ima nad 400,000 članov. Murphy, ki je zelo goreč katoličan, je delegatom priporočil, da se naj ne gnjavijo proti Rusiji. "Četudi je brezbožna, je vredna v obrambi pred Hitlerjem vse naše možne podpore," jim je dejal. Malo je katoliških veljakov, ki bi si wpali pred K. C. s tako izjavo. The Minnesota Leader, ki se oglaša za glasilo farmarske-de- lavske stranke, piše, da tudi ako bi "apizar" Charles Lindbergh res kandidiral v zvezni senat, ga zavedni delavci in farmarji v Minnesoti ne bodo podprli. To je za list. ki izhaja v pacifistični, pronemški deželi, kot je Minnesota, zelo pogumna, drzna izjava. Rusija ima v Zed. državah v sedanji vojni celo več nasprot- (Nadaljevanje na 2. strani.) Konvencijo Zopodne slovanske zveze Prošli pondeljek 25. avgusta je bila v šolski dvorani župnije sv. Štefana na W. Cermak Rd. v Chicagu otvorjena enajsta redna konvencija Slovanske zapadne zveze (Western Slavonic Union). Udeležilo se je je okrog 50 delegatov in glavnih odbornikov ZSZ ima dve društvi v Chicagu. To je bila prva njena konvencija zapa-dno od Colorada. Izmed dosedanjih glavnih odbornikov ZSZ jih je sedem iz Colorada, eden iz države Utah, trije iz Illinoisa in dva iz Ohio. Perzijo pot v Rusijo Anglija in Sovjetska Unija sta dne 24. avgusta invadirali Iran (Perzijo), ker vlada v Teheranu ni hotela izgnati pet ti-] soč nemških "turistov" in tehnikov. Perzija ima velika olj- j na polja, v katerih je zelo udeležen angleški kapital, pa se Anglija boji, da bi v tej vojni ne padla Nemcem v roke. Rusija v invaziji sodeluje zaradi zahteve za izgon Nemcev in pa še posebno, ker ji bo Anglija potem lahko pošiljala preko Perzije municijo in drug potreben materijal in ob enem ščitila mejo a svojim vojaštvom. S kom so Litvinci? S kom so ameriški Litvinci? | Nedavno so imeli v Chicagu shod, na katerem je govoril \ bivši predsednik litvinske države Antonas Smetona. Navzočih je bilo okrog 15,000 ljudi. Smetona je napadal "rdečkar-je", ker so mučili miroljubno litvinsko ljudstvo. Kakor je bilo videti iz razpoloženja avdi-jence, bi Rusiji ne privoščila zmago. Naravno, da kar se Litvinske tiče, žele, da postane spet samostojna. Anglija ima v propagandi in v vojni mnogo zaveznikov in podpore, toda tudi Nemčija ni v stiski zanje, posebno od kar je v vojni z Rusijo. Na primer v Zedinjenih dr* žavah, kjer se pristaši hitle-rizma tega ne upajo odkrito priznati, zato svoje nagnjenje do Nemčije skrivajo pod plašč mirovne propagande. Proti 'rdečkarjem" Toda od kar je Rusija v vojni, so dobili priložnost svoj boj proti Rooseveltovi vnanji še bolj poostriti. Kajti Če se že boje priznati, da simpatizirajo z nacizmom in njegovimi teorijami, pa lahko toliko bolj na-glašajo svoje sovraštvo do Rusije in komunizma. Tisto ameriško časopisje, ki ie od početka «proti podpiranju Anglije, si prizadeva v potu svojega obraza dokazati, da je blazno pomagati Rusiji poraziti visoko kulturno deželo, kakor je Nemčija. Na javnost vpliva za svoje cilje po ovinkih, na primer s* kartuni, ki predstavljajo Stalina in njegovo vlado za umazane, ušive, o-krvavljene razbojnike. V člankih in v govorih poudarjajo, da kdor bi pomagal Sovjetski Rusiji, mu ni za demokracijo, krščanstvo in civilizacijo, kajti pomoč Rusij.i je ob enem podpora najbolj barbarskemu, ti-lanskemu sistemu, ki je Še kdaj vladal kako deželo. In ako Rusija zmaga, mar ne bo temu sledila poplava komunizma tudi v druge dežele? To med buržvazijo vleče, pa tudi med veČino ameriškega delavstva. Lewis in Lindbergh John L. Lewis na primer je proti podpiranju ne samo Rusije nego tudi Anglije. Vsled tega ga je predsednik komunistične stranke Wm. Z. Foster označil za Hitlerjevega podpornika, dasi se Lewis v svoji taktiki in v sovraštvu do Roose-velta ni spremenil, pač pa so se ameriški komunisti. Eden glavnih najvplivnejših nasprotnikov politike zvezne vlade je Charles A. Lindbergh. Nikomur ni skrito, da simpati-j žira s Hitlerjem in njegovim tretjim rajhom, čeprav tega noče direktno priznati, a vendar deluje proti podpiranju Anglije zgolj s tega nagiba. A ko je Nemčija napadla Rusijo, je dal signal svojim pristašem z izjavo, da ako bi se moral odločiti za Stalina ali pa za Hitlerja, bi se brez pomišljanja izrekel za slednjega. Tudi mnogi izmed tistih v Zed. državah, ki so za podpiranje Anglije, niso prav nič pri volji nuditi Rusiji kako pomoč, pač pa žele, da bi se v vojni Nemčija in Sovjetska Unija docela izčrpali. Tudi v Angliji jih je mnogo, ki tako mislijo. Protikomunistična zveza Ko je Hitler oznanil, da je udaril po Rusiji zato, ker hoče streti "komunizem" in .uničiti strup, ki ga širi po svetu, je neposredno apeliral na protibolj-ševiško javnost, da mu poma-Ra. Takoj ga je s svojo izjavo podprl Mussolini, ki je bil že prej v protikomunistični zvezi z Nemčijo in Japonsko. Slednja še ni posegla v vojno, ker čaka, kako bo izpadla nemška ofenziva. A pridružil se je v "sveti vojni proti komunizmu" brez oklevanja španski diktator Franco in poslal Hitlerju nekaj španskih vojakov. Tudi francoska vlada ni pomi-šljala, kaj naj stori, nego je "komunizem" označila za kugo, ki jo je treba iztrebiti. Ob enem je odredila po Franciji preganjanje "komunistov". Vsakdo, ki noče slediti njeni politiki in kooperirati z Nemčijo, ji je "komunist". Enako je v Španiji, na Češkem, v Bolgariji, na Hrvatskem in v drugih deželah, ki so posredno ali neposredno pod Hitlerjem. Pomagajo pa mu "moralno" in materijalno poleg Italije, Španije in Francije spaka Slo- (Nadaljevanje na 4. strani.) Spori med unijami, ki gladijo pot fašizmu *^H» rt w \OV liur ? » . „ A Ali je Rooseveltovih-Churchillovih osem točk (Roosevelt je potem še dve dodal) boljši mirovni program, kakor Wilsono-vih 14 točk? _ Ni ne boljši, ne slabši. Kajti odvisno je, ako tisti, ki oznanjuje svoj program, vanj tudi veruje in deluje, da se ga uveljavi. Wilson je v svojih 14 točk veroval, ni pa imel moči, da jim bi dal na konferenci v Versaillesu zanos in uveljavljenost. Njegov program je propadel. Ne sicer ideje, ki jib je oglašal, a načrt, kakršnega so mu po dolgem mrcvarenju "v bistvu" odobrili, je šel po vodi. Ko sta se nedavno sešla nekje na Atlantiku Roosevelt in Churchill, sta o mešetarenju, ki se je vršilo po prejšnji svetovni vojni, veliko razpravljala. Nedvomno sta imela -pred očmi, kako navdušeno so ljudstva vsepovsod odobrila Wilsonov mirovni program in še celo poraženi narodi, pred vsem Nemci, so se nadejali, da res nastane nova doba. • Wilson je bil v svojih predlogih jako določen. Naj bo to vojna za odpravo vojne, je dejal, in ves svet mu je pritrdil. Tajni diplomaciji — to je — zavratnemu kupčevanju na račun ljudstev, naj bo konec. Torej se naj v bodoče vse pogodbe sklene javno. Odobravali so mu to točko vsi, ki so želeli, da na svetu res nastane konec imperialističnih mešetarenj, raAi katerih je moralo umreti na boječih, alt pa vsled lakote in epidemij, milijone ljudi. Dalje je Wilson predlagal društvo narodov—vlado nad vladami, ki naj bi skrbelo, da se izvrši razoboroütev, ki bi ščitilo narodne manjšine, uredilo mejne spore in sploh ustvarilo civilizacijo, kakršne svet do tedaj ni še poznal. Kvečjemu je le sanjal o nji. Nič več vojne, ne armad, ne krivic, je bilo jedro Wil-sonovega programa. Roosevelt in Churchill sta na svojem sestanku na morju zaključila, da ne moreta narodom po švetu obljubiti nič tako zelo optimističnega, kakor je obetal Wilson. V nedeljo 24. avgusta je premier fliurchill po radiu Angležem in vsemu svetu odkrito priznal, da si ne on, ne Roosevelt, ne upata obljubiti odpravo vojne. Zato le obetata razorožiti agresivne deie\e (v mislih sta imela Nemčijo, in po redu Italijo in Japonsko), obdržati pa oboroženo silo miroljubnih dežel, ki naj bi vršile "policijsko službo". Nemčija, Japonska in lUlija vedo, da ako bodo poražene, jih čaka slična usoda, kakršna je žadela kajzerjevo Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Turčijo in Bolgarijo v prejšnji vojni. Je pa vredno priznati, da je Churchill realist, dočim je bil Wilson idealist. Cemu bi obetal nekaj, kar Je v sedanjem sistemu neizvedljivo, si je mislil premier Velike Britanije, in po pravici. Kajti tudi če bi bil on socialist — kar pač nI, niti ne Roosevelt, ne bi mogel uvesti po sveto tak mir, kakršnega si je zamišljal Wilson. Churchill in Roosevelt «ta Nemčiji obljubila le, da ko se otrese Hitlerja, je ne bosta zadavila, nego ji dala v njunih močeh vse možne pogoje za prospevanje. Jamčita ji svobodo v svetovni trgovini in obeta, ji dostop do surovin, ki so potrebne v svrho blagostanja njenega ljudstva. Dobro je pri tem pomisliti na položaj kakršen je, in kakršen lahko nastane. Hitler je danes najmogočnejša svetovna osebnost. Izgleda — in želeti je, da se je njegova sreča aicer zaobrnila navzdol, a vendar je on še vedno ftilk, ki lahko vpada v druge dežele, dočim v njegovo nihče ne more. Ako pade, kaj potem? Churchill in Roosevelt priznavata načelo, da ima vsak narod pravico živeti pod tako vlado, kakršno si sam izbere. Koliko pa je narodov na svetu, ki si sami izbirajo vlade? In mar Mussolini ne trdi, da je narod z njim! Pa enako Hitler? Jn kralj Peter? Pa enako diktatorji v latinski Ameriki? In kako osvoboditi ljudstva pomanjkanja, ako ostane kapitalistični sistem ie v veljavi? Ali pa dati narodom dostop do surovin, če pa so slednja večinoma privatna posest? Roosevelt in Churchill sta predložila svetu osem zelo zelo elastičnih točk, ki lahko kaj pontenljo, ali pa tudi popolnoma nič. Taka je bila usoda Wifsonovih 14. točk in tudi tem osmim se ne bo nič boljAe godilo, ako ne bodo na mirovni konferenci, kadar Jo spet doživimo, zastopani elementi, ki verujejo ne samo v demokracijo nego tu<4i V socializem. Najslabše kolo v vozu dela največ ropota.—Ben Franklio. Él # w i^ÈÊÈh i * : ^utuä/CÄil RAZNOTEROSTI d°s°dkov delavski klubi upoštevati željo ljudi po zabavi in smehu, toda Bridgeport, O. — Seja kluba to sme biti le nujno zlo - svo-1 N*prej št. 11 JSZ v nedeljo 17. je sile je pa treba posvetiti pro- "v*lKsta b!,a 0 ž,va*na' Razprava se je vršila o svetovnih dogodkih in pa o delav- Avtna indnttrija in »arodai obrati i mm jo ogromna naročila aa tanke, Id doki ameriška armada in pa kolikor največ me«eč. is ta deiele ta4 Anglija. Sov jot tka Unija le Kitajska. Na vrkaji »liki j« lahni amrr.tki bojni tank, na proiakaiaji, in pa »kopiaa vojaških ljudi, ki pmenjajo njegov ■ " • m r Proletarsko izobraževalno delo ni izgubljeno Noč nad Nemčijo in vso Evropo. Srednjeveška reakcija in fafcistovsko barbarstvo trumfi-rata. Delavske domove so izro-pati ali razobesili na njih faši-stovske zastave, funkcionarje delavskih organizacij preganjajo, mučijo ali "streljajo na begu". Noben delavski list ne sme izhajati, noben delavski shod se ne sme vršiti, prepovedano je vsako socialistično izobraževalno delo. Bodimo odkritosrčni: Skoro vsakdo od nas sc je vprašal v teh težkih dnevih, ali ni zaman ves trud, vsa požrtvovalnost v delavskem kulturnem gibanju; ali ima zmisel, toliko dela in moči posvečati ustanavljanju in urejevanju knjižnic, prirejanju izobraževalnih tečajev, delavskih šol in predavanj, tru-dapolnemu vzgajanju majhnega števila delavcev, prebujanju množice, ki je otopela materialnem pomanjkanju, ko slednjič vendarle odločajo strojne puške in frupiijevke, solzni plin in ricinovo olje, koncentracijsko taborišče in mučenje. Niso še minuli vsi dftovi. Glavni šele pridejo. PoloŽaj in bojevna sredstva so se v zgodovini proletarskega gibanja že tolikokrat izpremenila, da nihče ne more vedeti, koliko časa bo ostalo pri dosedanjih. Tudi za slučaj, če bi fašizem začasno zmagal po vsej Evropi, ne bi bilo nič manj zmotno, nego misliti, da je bilo naše delo zaman. Kajti vedeti je treba, da je hitlerjevstvo sicer moglo ustaviti vse delavsko časopisje, da je moglo oropati vse delavske organizacije njihovega premoženja, da pa najnasil-nejši fašizem ne more preprečiti enega: dnevnega osebnega prosvetljevanja v obratu, v posredovalnici dela, v parku, povsod, kjer se ljudje vidijo, delajo in govore. In tako agita-cijsko delo, prebujanje ljudi od osebe do osebe — to najvažnejše in odločilno delo — morejo opravljati le prepričani ljudje, ki so s svojim znanjem sposobni, da spoznanja znanstvenega socializma navežejo na vsak važen dogodek in z vso prepričevalnostjo pokažejo pot, po kateri bo slednjič Človeštvo moralo iti, če ne bo hotelo propasti v popolnem barbarstvu. Da je v vseh deželah, kjer so doslej zavladale fašistovske diktature, primanjkovalo večjega kadra proletarskih funkcionarjev, ki so za idejo navdušeni ne le iz čuvstvenih nagibov, ampak so za njo z vsem svojim razumom, baš to je podaljšalo življenje fašistovski diktaturi. Sodimo o potih nemškega delavskega gibanja, kakorkoli hočemo, vemo pa to, da je imelo nemško gibanje toliko razumsko prepričanih zaupnikov, da bi morali Hakenkreuz-lerji izpremeniti skoro vho Nemčijo v končen tarči jsko taborišče, če bi hoteli vsa marksiste izločiti iz ljudske sredine. Faiizem je pridobil množice s svojim frazerstvom, pa na tem frazerstvu bo tudi propadel. Lahko je bilo zbrati neumne ljudi s parolo: vsemu je kriv židovski kapital, — toda bridko razočaranje sledi, ko zavlada kapital z vso svojo brutalnostjo, kadar delajo fašisti mir in red v deželi. O strašnem polomu fašizma ni dvoma. Toda gre za to, da se pot skozi ta pekel čim bolj skrajša. In za Nemčijo smo prepričani, da bo ta pot skrajšana prav radi tega. ker tam ni večjega o-brata ali kraja, kjer bi kljub vsemu preganjanju ne ostal vsaj en delavec, ki ve, za kaj gre. Proletarsko gibanje bo vstalo prerojeno in morda mu je treba te strašne preizkušnje, da se bo otreslo birokrati-zma in cenenega eportunizma, malomeščanske uspavanosti in zabubanosti v zgolj dnevna vprašanja raznih strok in kategorij in da se bo z vso jasnostjo zavedelo, da se zgodovinsko poslanstvo proletarskega gibanja ne izčrpava v boju za višje mezde, za delitev podjetniškega dobička, temveč, da je njegova bistvena naloga — odprava mezdnega in privatno-kapitalističnega sistema. Delavsko prosvetno delo ni nikakor izgubljeno in njega plodovi se ne izgube. Toda biti mora resnično prosvetno delo, ki prebuja delavce k samozavesti. Vedeti je namreč treba, da večina ljudi še vedno bolj uživa slabe burke nego dobre socialne drame, da več ljudi Či-ta rajši "šundromane" nego znanstvene in koristne knjige, da se premnogo ljudi vztrajno brani vsakemu razmišljanju o vprašanjih, ki gibajo svet in beže v svoji duhovni lenobi ma-kar na "ringelšpile", samo da ostanejo v svojem omejenem svetnemu delu, človeka za človekom je treba pripravljati k temu, da bo začel misliti in io delo ne bo izgubljeno. Računati moramo s človeško neumnostjo in duhovno lenobo, toda ne tako, da se sami pogrezne-mo v njo, temveč da se proti njej borimo, da proti njej delamo, da y čim več ljudeh vzbudimo pravo čuvstvo Človeškega in proletarskega dostojanstva, 7 Vz»pričo obdajajoče nas fašistovske reakcije se zavedajmo tudi tega, da so minuli čftsl, ko je bila politika — bodisi reakcionarna, bodisi revolucionarna — "športna" zadeva majhnih gruplc. V današnji dobi se more držati eden kot drugi razredni nasprotnik sama tako dolgo, dokler ima za seboj množice. Če pa hočemo imet* množice, morajo biti tu apostoli. In od teh apostolov se zahteva danes več nego od prvih pionirjev delavskega pokreta: ne zadošča več za nosni govor, treba znanja, razuma, prepričeval nosti, vztrajnosti in sigurne orientacije. Strojne puške in bajoneti, gumijevke in ricinovo olje so sredstvo za obvladanje ljudi po fašistih. Toda progresivni proces bo prej ali slej zajel tudi nosilce teh pušk in bomb. Zato ni na mestu nikakršno malodušje in mlačnost Cerkev je pred tri sto leti rekla učenjaku Galileu, da se zemlja m suče okrog solnca. In vendar se suče! Velike so ovire človeškemu napredku in človeštvo se vendar-le giblje vedno naprej. Zaslugo na tem napredku imajo samo oni, ki so sredi dela, tisti, ki so v fronti. Zato naj vsakdo gleda, da bo v prvih vrstah prosvetnih delavcev, vzgojiteljev, agitatorjev in pro-pagandistov! Ogromno breme Francije Francija je morala od kar je poražena plačevati Nemčiji vsak dan $ milijonov dolarjev za vzdrževanje nemške okupacijske armade in nemške okupacijske oblasti. V sporazumu, ki je bil sklenjen v drugi polovici avgusta, je Nemčija Franciji to breme znižala za dva milijona dolarjev dnevno. Zanimivo je, da je morala Francija plačati v tej vojni Nemčiji več kot pa je plačala Nemčija po prejšnji vojni Franciji skozi vsa leta, do Časa, ko so bile reparacije ukinjene. Tragedija češkega tiska pod Nemčijo Nemški 'protektorat" nad Češko in Moravsko Je uničil v dveh letih že nad 300 večjih čeških časopisov in revij vseh vrst, poleg teh pa tudi veliko malih. KAKO JE REV. ZAKRAJSEK PRIŠEL ZNOVA IZ LJUBLJANE V AMERIKO? V Komentarjih v tej številki je pisano, da Rev. Kazimir Za-krajšek ni "pobegnil" iz starega kraja, nego prišel sem, kot vsakdo, ki ima tri stvari: Zaščito, vpliv in denar. Po prihodu sem je. imel nekak splošen intervju z urednikom Glasa Naroda, a ob enem se je oglasil v vseh katoliških in v napol katoliških glasilih s sličnimi izjavami, kot jih je bil napisal v intervjuvu. , Dobro je, da tudi drugi vedo o tem, zato tu ponatiskujemo njegovo pojasnilo o svojem prihodu dobesedno, kakor ga je imel v Glasilu KSKJ dne 20. avgusta to leto. Torej: "Da sem js« mogel oditi is domovine, je pravi čudež, ki mi je vsaki dan bolj nerazumljiv, kako je bilo ta mogoče. Samo dvem« se moram za to zahvalit! in lo sta ameriftki konzul v Zagrebu. Mr. Mnily In brat Leo i« New Yorka, ki j« za me gaintereairal na* State Department in kongrez-man« Halla iz New Yorka in ki je financiral z velikimi finančnimi žrtvami mojo pot v Ameriko »kozi Francijo, Španijo in Portugalsko, kjer ml je plačal pot na Kliperju, ln je tudi z svojim vplivom dosegel, da l*m dobil takoj na nje*n mesto, dasi ao tisoči, ki v Lisboni čakajo tedne, da, mesece, da dobe na Kliperju mesto Večno hvaležnost zem dolžan tema dvema možema, da aem ze režil tega pekla. Srbski in hrvataki narod trpita. Toda niti aenca ni proti trpljenju slo venakega naroda. Takoj, ko ne je vojna zabela sem žel V Zagreb, da sem bil v bližini zVoJega kohluta, ki me je viel pod svoje varstvo In zaščito. Iz /.agteba niaem zbežal, kakor ae je zlonamerno poročalo po naših liatih tu v Ameriki, ker .«cm bil v Zagrebu gostoljubno aprejet in kjer hrvataki narod z ljubeznijo sprejema tisoče in tiaoče nažih beguncev, katere Nemci poSUjajo na hrvatsko mejo in jih tam zapode na Hrvatsko. Z enako ljubeznijo sprejema nafte izgnance tudi na* dobri bratski srbski narod in jim govori: Dokler bomo imeli sami koAček kruha, ga bomo z vami delili bratsko. Preveč aem ie razburjen in živčno ubit, da bi mogel a*44j kaj v#č povedati. Samo eno naj podčrtani: "Ameriški Slovenci, pomagajte finančno reiiti tvoj narod «traJas, da ftajstrei-aejie smrti sa lakoto In aa mn dragim. Bog bo stotero poplačal na va» Ml otrok ¡K, kar »oda j V tem »trajnem trpljenja storite aa svoj nesrečni na- skem gibanju v obče. Pažnjo se je dalo tudi bodoči konferenci Prosvetne matice in JSZ, ki se bo vršila v nedeljo 28. septembra na farmi pri sodru-|gu Josephu Skoffu. v Kartonu, Ohio. Precej razprave na klubavi seji je povzročil napad Janko-ta N. Roglja na Proletarca in njegovega urednika, ki je bil objavljen v skoro vseh slovenskih listih. Članstvo kluba je sklenilo, da se s tako taktiko ne strinja in je sprejelo proti nji protestno resolucijo, posebno še radi tega, da branimo u-rednika Proletarca. V rfašem klubu so med drugimi taki člani, ki so bili po prejšnji vojni v stari domovini in so doma iz krajev, po katerih vlada Mussolinijev fašizem. Namreč s Primorskega. Članstvo našega kluba je stoodstotno za pomoč rojakom, ki so žrtve fašizma in nacizma, kar je eno in isto. A glavno, kar danes vse zanima je, da dobe podporo res le tisti, katerim je namenjena. Delavske razmere so se (menda vsled vladnih naroČil v industriji) nekoliko izboljšale tudi v teh krajih. Tudi nesreče v premogovnikih so se zelo pomnožile. Vzrok temu je o-bratovanje s stroji, s katerimi so pričeli posebno v krizi, ki je nastala leta 1929. Brezposelnost pri nas še ni prenehala. Dela mnogi ne dobe več radi starosti, pa če so še itako zdravi in sposobni za garanje. Povej: "Star sem toliko let," pa ti pojasnijo, da jim je žal, ampak je tako in tako. Po domače, "»prestar si!" « Z a prihodnjo konvencijo S. N. P. J. je veliko zanimanja. Značilno je, kako se glede nje poudarja v dopisih tudi demo* kracijo in žensko enakopravnost. Mislim, da jim ni odreČe-na. Nekateri vemo, kje tiči skrivnost. Oh, ti uboga demokracija, kako te mrcvarijo po nepotrebnem! Saj jo imamo v pravilih od početka, pa se piše, kakor da je ni! Namesto da se je bi dostojno poslužili, jo pa zlorao-ljamo. čemu? a Kot je bilo že poročano, je prihodnja seja našega kluba premeščena na nedeljo 7. septembra. Prične se ob 10. dop. Regularno bi se vršila v nedeljo 21. septembra, a bo tajnik kluba odsoten drugo in tretjo nedeljo v prihodnjem mesecu, članstvo kluba opozarjamo, da naj upošteva to spremembo. Potrebno je, da se udeležite seje 7. sept., ker imamo še marsikaj ukreniti glede naše bodoče konference. * Frank Kerže je z oceno Proletarca dobro pogodil, de se dobe skušeni možje, ki presojajo po vrednosti. Keržetova sodba o urejevanju Proletarca je pravilna. Res je Proletarec list, v katerem izveš glede presojanja dogodkov vse, kar spada v delavski Ibt. Zato pa je Proleta-rec reakciji trn v peti. Proleta-rec ti pove v obraz kaj je kaj neglede na zamere. Ne povzdiguje nikogar in se ničesar ne "šonira". Ne pozna hlinjenja, pa naj bo Peter ali Pavel. In to bode nekatere. Ker tak list potrebujemo, je prav zato potrebno, da delujemo za njegov obstoj. Naj le še razgaljuje, odpira ljudem oči in jih navaja v delavske smernice! Veliko število naročnikov in sintpatičarjev Proletarca to razume in deluje zanj. Vedo, da ako nam je bil potreben prej, je nam potreben posebno sedaj. Joseph Snoy. V politiko ae jaz ne bom vmešaval, tudi ne v drugo javna življenje. Prestar sem in izmučen, saj veste sami, da nisem drial rok križem ne 22 let mojega življenja med vami in ne trinajst let mojega življenja doma. katero je bilo posveteno skrbi za zlo-vensko izseljenstvo, katero delo mi je nakopalo aovražtvo naših sovražnikov. Podčrtati pa moram, da je Italija ravnala a Slovenci skrajno dobrohotno In lepo v krajih, katere je zasedla. Prav iskreno pozdravljam v*e svoje rojake žirom Amerike in jim kličem: Srčno pozdravljeni) Rev. Kaaimir Zakrajiek, OFM. ^o:* + xv. «1» t- NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o potečeni naročnini. Obnovite jo čim vam poteče S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost napram listu. dona in po svetu (Nadaljevanje a 1. strani.) nikov, kakor pa jih je im3)a, dokler je Hitler šc upošteva) svoj 10-letni nenapadalni pakt. Hitler je vci v tej deželi so smatrali, da ako je Nemčiji "prijateljstvo" z Rusijo potrebno, je vse v redu. A sedaj pa, ko je v vojni z njo, pa hite sprejemati resolucije proti kakršnikoli podpori, ki bi jo mogle nudit: Sovjetski Uniji Zedinjene države. Pač dvojna mera. $ivila se draže in vse hujle se se obeta. Nemški "ersatz" bo dobil veljavo tudi v tej deželi, oziroma jo je veliko z.> dobil, pa četudi nismo še v vojni. Klanje na ruskem bojičču pomeni na obeh straneh že nad dva milijona ubitih in še velik i vrč ranjenih. Hitler od Nemk ni brez vzroka zahteval, da naj rode za tretji rajh kolikor največ mogoče otrok, pa če so poročene ali ne. Topovi potrebujejo hrane. V Angliji so se delavci dolgo upirali popustiti v svojih pridobitvah. A končno so uvideli, d'* lahko vse izgube, pa so se izrekli rajše vse žrtvovati, samo da bo hitlerizem čimprej po ražen. OBISKI V CENTRU Chicgtgo. — V Slovenskem delavskem centru se je oglasil Fred Shiltz iz Willaida, Wis. Iz Stautona, 111., sta nas obiskala Anton A usee in njegova hčerka Ellen, dalje Mrs. A. J. Kangas iz Dulutha, Minn (ona je hči Franka Kluna v Chishol-mu, ki se je preselila za možem v Ann Arbor, Mich., in z njo je potovala hčerka Joyce. Dne 21. avgusta sta se oglasila v Centru Rude Trost in njegov brat Milan, oba iz New Yorka. Oglasil se je pri nas tudi Frank Stih (Stih) iz »Detroits, s svojo materjo Frančiško Stih. ki je prišla v to deželo znova pred dvemi leti in se bi morala Že vrniti, ako bi vladale normalne razmere. Ona živi v Lake City, Mich. Drugi obiskovalci so bili: Frances Plautz, Detroit,"M ich.; Edith Cherne, Jos.i Cherne, Mary Selak in Dorothy Selak, vsi iz Girarda. Ohio. Dalje Anton Mihelich iz Leadvilla. Colorado. Prišel je v Chicago na konvencijo ZSZ, a je delegat tudi za SNPJ. Z njim je prišla v naše mesto n jegova soproga Mary, hči Fajdi-govih v Lead vil lu, in njun 14-letni sin. Drugi obiskovalci: sestre Ce-celin, Rose in Mildred Kreftci, Indianapolis, Ind. Fred in Mary Zalaznik, Lake Villa, III. Imeli smo tudi obiskovalce iz Trinidada, Colo., in iz raz-niti drugih krajev, katerih imena bodo v prihodnji številki. Priletno, zabavna družba vzlic slabemu vremenu Chicago* — Prošlo nedeljo se je na "kranjskem hribčku" v forest preserve vršil družabni piknik kluba št. 1. Namreč le sestanek v prosti naravi, brez vsakršne plesne zabavo. Že okrog 2. pop. je začel klu-bove prijatelje v Chicagu motiti dež, da se je marsikdo premislil in odšel kam tja, kjer "je vsaj streha blizu". Vzlic temu se je nabrala v gozdu med hrasti precejšnja skupina in se zabavala, dokler ni legel na krajino mrak. Morda bi o-stali še dalj, kitr do goste temo. pa Je začelo zvečer spet deževati in je bilo treba reči pospraviti in oditi. Med gosti je bilo tudi neka i Članov in Članic Zapadne Slovanske zveze, ki so prišli som iz Colorada na redno konvencijo svoje organizacije, pa tudi goste iz južnega fllinoisa in par drugih bolj oddaljenih krajev smo imeli. Ker Je bila prireditev zgolj družabna, se z gmotnim uspehom ne moremo ponašati, a nekaj bo le. Vsem, ki so pomagali, ¡n udelžencem, iskrena hvala. Tajnik. Z ničemer ne koristite Profc-tarcu bolj kakor s pridobiva-a jam novih naročnikov. P role tarée, August 27, 1941 >................................................... : IGNAZIOSILONE: FONT AMARA ROMAN IZ FASISTOVSKE ITALIJE ; Z avtorjevim dovoljenjem prevedel T A LP A (Nadaljevanje.) "Najprej boš ti crknil." som zakričal in ho vrgel nanj; v vsaki roki sem držal nož. reda j ao priskočili Berardo Viola in karabiniera In prepre čili uboj. 1'otem me je Berardo še nekaj ilni spremljal, da bi une-m<;K<>čil ponoven spopad s Pon-tijVni Pilatom. Kar se vprašanja vode tiče, kadar opazi, da je to proti njegovim interesom.. . Kako se to zgodi? To je zelo enostavno. Za pletev na žitnem polju so znižali dečkom mezdo od 7 na i 5 lir. Fantje so poslušali moj ; nasvet in niso protestirali, pač i pa so plevel pokrili z zemljo, namesto da bi ga poruvali. Po pomladanskem dežju so gospodje spoznali, da je pasja trava više zrasla kakor žito. .. Tisto malenkost, ki so jo menili go- je ostal Viola samo zaradi tega spodarji prislužiti z znižanjem miren» ker ni imel nikakršne j mezde, bodo v nekaj tednih zemlje, ne take, ki bi jo nama- desetero izgubili pri žetvi... Ikala voda, ne suhe. zato pa ¡Da mezda žanjcev pada? Neumnost protestirati. Neumnost diskutirati. Žita ne žanješ sa- njegove koristi tudi niso bile na-o ro t ne koristim drugih ljudi. Edini kos zemlje, ki mu ga je bil zapustil oče, je pred dvoma letoma prodal, ko se je nameraval izseliti v Ameriko; potem pa ni dobil dovoljenja, da ti se tja izselil, in je ostal v Fontamari, podoben psu, ki iicer ni privezan na verige, ki pa kljub temu dobljene svobode ne more uživati in lakoten r.enehoma hodi krog izgubljenega posestva. Bil pa je v globini vse kaj drugega kakor miren človek. Berardo je bil vnuk znamenitega roparja Viole, posled- mo na en način, nego na deset načinov. Vsak način ustreza določeni mezdi, če je mezda dobra, je tudi žetev dobra. Če je mezda slaba? Bo žetev še slabša če ga je kdo povprašal: "Kaj pa sedaj, ko nam namerava impre^ario ukrasti vodo. ali naj se tudi ne pogajamo?" Odgovor mu je bil zmeraj isti: "Podtaknite mu ogenj v stro-jarno, pa vam bo brez vsega vrnil vodo: če vašega opomina |nje«'a roparja v naši okolici, ki bo razumel, mu zažgite le-.«o ga 1867 Piemontezi usmr- «no skladišče. In če mu še to ne tili. Od deda je podedoval du-'*>° zadoščalo, mu z mino poželo in telo: bil je ogromne po-¡ n¡te opekarno v zrak. In če je stave, grčav kakor hrastovo bebec in še sedaj ne bi razu-deblo, glava mu je bila trda in | mel» P* mu zabite ponoči vilo, cetvereoglata kakor nakovalo, njegove oči so bile oči obseden- ko bo spal z donno Rosalijo. Samo tako boste zopet dobili ca, bil je predrzen, smel, po- vodo- ^ e »e boste tega napra-padljiv, odrezav, ni se bal Bo- vili» bo J>rišel dan, ko vam bo jn. bil je udan pijači, zapravljiv, napram prijateljem radodaren. toda trmoglav in nasilen. Iia d i svoje telesne moči je zlasti vplival na nekatere fon-tamnreške mlade ljudi, toda vplival je v slabem, da so postali nasilni, ne pa v dobrem. Ko se, na primer. Berardo ni «mel izseliti v Ameriko in je prejel končnovel javni odgovor, so bile donu Carlu Magni spod- kafoni so živeli žagane v nekem vinogradu vse razmerah. impresario vzel hčere in jih na trgu prodal. In prav bo imel. Zakaj pa ne?. .. Kaj pa ao že vredne, tele vaše hčere?.. Takih grenkobnih nazorov je bil Berardo Viola. Toda sklepal je tako. ker ni imel zemlje, in to ga je moralo v notranjosti močno boleti. Mislil je, kakor misli tisti, ki nima kaj izgubiti. Toda ostali v drugačnih trte; za odgovor na znamenito salo z oslom in duhovnikom so bili mestni vodovodi na različnih mestih uničeni; dri>gič so bili zopet vsi cementni kilometrski kamni, ki so stali ob glavni cesti, 15 kilometrov naokoli razrušeni; kar se pa tiče kažipotov za avtomobilLste, niso o-stali nikoli dalje kakor dva do tri dni na svojih mestih. Ko v Fontamari prvič ni bilo električne luči, ni zinil Berardo niti besedice, toda čez dva dneva so bile na vozni cesti med mestom in sosednimi občinami vse svetilke razbite. "Z meščani nikar ne disku- Berardov namen je bil, da bi se izselil, potem pa njegovi poizkusi v najrazličnejših poklicih— poizkušal se je kot dninar, drvar, ogljar, kot zidar — vse to je jasno pričalo, da je bil s svojim stanjem v bistvu nezadovoljen. Ker ni imel lastne zemlje in je bil zato neznat-nejši od ostalih kafonov, ni smel zahtevati, da bi se ti pridružili njegovemu mnenju. Tako je postala zmeraj zmešnjava še večja, kadar se je vmešaval v naše zadčve; noben pameten človek ga ni poslušal, niti ne, da bi mu ugovarjal, razen Generala Baldissere, ki je tiraj," to je bila vsa teorija Be- i bil sicer zmeraj nasprotnih na- rarda Viole. Razlagal nam je: "Zakon so napravili meščani in uporabljajo ga sodniki, ki 80 v'*i meščani; razlagajo ga odvetniki, ki ao vsi meščani. Kako more potem kmet doseči pravico?..." Ce mu je kdo ugovarjal: "Oe delodajalci znižajo dninarjem mezde, kaj potem ti nimajo prav, če se pogajajo?" Tedaj je urno odgovoril: "Sam0 čas zapravljajo. Dninarji, ki se z^čno z gospodo Rajati, zapravljajo samo čas. Mezda postane klju»b temu ni-JJa. Delodajalec se ne da niko-11 Prepričati. Delodajalec se rav«a po svojih interesih. Sa-tedaj ne znižuje mezde, zorov, ki pa je kot čevljar ljubil nepotrebne pogovore. Berardo je s svojimi neobičajnimi govori, še bolj pa s svojim zgledom ¡¿premenil nazore vse fontamareške mladine. Doslej še ni bilo v Fontamari nikoli zbrane toliko mladine.l Preje so šli fantje, ki jim je bilo komaj 16 let, iskat delo; eden je odšel v Lacijo, drugi v A pulijo, tretji v Ameriko; mnogi so za štiri, šest, da celo za deset let zapustili doma nevesto in so jo po vrnitvi poročili, drugi pa so se zopet poročili na dan pred odhodom in so ostali po prvi ljubavni noči štiri, šest, da celo deset let v tu da, dogodilo se je tudi, da so našli več otrok različnih let. Toda radi prepovedi izseljeva* nja se niso mogli kam izseliti in tako so bili prisiljeni ostati v Fontamari, kjer pa je postalo delo za vse prav redko. Ker se niso mogli izseliti, si tudi niso mogli toliko prislužiti in prihraniti, da bi ostali majhni posestniki, kakor so bili njihovi očetje, da bi ohranili malenkostni očetov kapital, ki so ga že nagrizli dolgovi in hipoteke, da bi izvedli melioracije in ne bi obdelovali polja s tako preprostim načinom. Mrtvega ali starega osla niso mogli nadomestiti z mladim, niso si mogli pridobiti ne prašiča, ne dveh čebul, ne zakonske postelje. Ker pa so bili mladi, niso ne jadikovali ne tožili in niso niti z besedo pokazali, da bi se zavedali, v kako težkem položaju žive. Ob mnogokaterih prostih dnevih so se shajali in so pod vplivom tistega, ki je bil starejši, a še manj pameten, počeli prav nespametne stvari in se posvetovali, kako bi napravili še nespametnejše. Pozimi so se najrajši shajali v hlevu Antonija Zappe, kjer so kozji duhovi breli zrak. Tja so zahajali Antonio Spavenza, Raffaele Scarpone, Venerdi j Luigi della Croce, Paulumno. > Santo, moj sin» sin Pontija Pilata in še drugi; tjakaj je prihajal vsakokrat tudi Berardo: Viola, kadar so imeli v mislih , kako grožnjo ali nasilje. Nihče drug razen njega ni bil pripu-ščen v družbo, ki so jo fonta-1 mareška dekleta imenovala "circulus vitiosus". To ime je bilo bolj upravičeno, kakor se nam je prvotno zdelo. Neki dan se je namreč razvedelo, da so se tam najrajši zabavali s tem, da so izrabljali koze; zlasti je znala neka mlada koza,j last Baldovina Sciarappe, ki so jo po barvi njenega kožuha kratil iza Rosetto, z nežnostjo in strastjo zadovoljevati želje mladih fantov. Radi Rosette so se večkrat stepli in vse to nečedno opravilo se je nadaljevalo. Potem pa je — kakor se v takih slučajih zmeraj dogaja — zvedel za vse to zadnji Bal-dovino Sciarappa, lastnik tiste koze. Radi tega škandala so mnogi kafoni Antoniju Zappi odvzeli svoje koze in "circulus vitiosus" se je razftel. Najbolj čudno pa je bilo, da Berardo kar nič ni mislil na že-nitev, čeprav je bil zdrav, močan, mlad» skoro tridesetleten mož, ki ni imel očeta ne matere in mu je stregla skoraj de-vetdesetletna babica. Preje nekoč se je zdelo da čuti precejšnje nagnenje do Elvire, ki je bila barvarka, in boljše žene bi tudi ne mogel najti. Toda, ko je izgubil zemljo, je Berardo razmerje razdrl» ne da bi prej kaj rekel, če si ga vprašal kaj o Elviri, si ga še najlažje raz-togotil. Ob dolgih zimskih večerih, ko ni »bilo dela, in ki v njih stari pijejo in mladi ljubijo, se je razgovarjal Berardo z Generalom Baldissero pozno v noč o razliki med meščani in kmeti in o trojni pravici, far-ški, gosposki in navadni. Pri tem je s pestjo tako zbijal po mizi, da se je vsa Sorcanerina gostilna tresla; toda vse to ni prav nič izpremenilo starega Generala, ki je pristaš "večnega reda". Tako bi se moglo domnevati, da Berardo ni več računal na Elviro; ko pa se je neki dan razvedelo, da bi jo cestar Fi-lippo Lepi rad imel za Ženo, se je obnašal Berardo kakor podivjan bik. Tekel je v Filippovo hišo, a ga ni našel, pač pa je izvedel, da je v kamnolomu; ucvrl jo je tja in ga je našel pri kupu pe-ščenca. Ne da bi ga sploh vprašal, ali se je res potegoval za TÜDI AVSTRALIJA NI VEC "NA VARNEM" la Anglije, posebno ¡a Londona, J« bilo poslanih e Avstralijo tisoč« otrok, Je domalega vso toda človek mora iti dalje. Z »slovensko javnost, županskega stolca se lahko pride v kongres. Nato v senat. Frank je o tem premišljeval že v prejšnjih kampanjah. Sedaj V nedeljo 24. avgusta se je vršil v Clevelandu KATOLIŠKI SHOD (oglašan pod to oz* načtoo v Ameriški Domovini, v plakatih in v cerkvah), za katerega so pripravili v zanima- tukajšnjo "Samo dva govornika", je bilo rečeno v reklami. In kdo sta bila? 2upanski kandidat Frank J. Hitler dobil pod geslom borbe proti "komunizmu' zaveznike r vseh krojih (Nadaljevanje s 1. strani.) je bil pritisk nanj tolikšen, da Uuache in pa pater Kazimir se je odločil "žrtvovatr. Vai Zakr^JItk. politiki, ki namreč kam sprej-l To je mejo kandidaturo, se v a meri- in priznanje škem žargonu "žrtvujejo" na « »voje katoliško prepričanje zahtevo ljudstva. Tu in tam je neg ede na zamer«. to resnica. In recimo, da je tu- Pa Jex ™ za di v Lauschetovem slučaju. ** včasi ponašali jtnekakšnim. Toda ako verjamemo dru- načeli, pa so jih v teh časih It-gim, je v svoji požrtvovalnosti v oportunizmu m is ii l le, da se v delu za ljud- A« kako bi e dejalRoJak stvo povzpne na višje mesto. In di je rekel: "Je vaš Thomas od tam pa še dalj naprej. kaj boljši? 'In drugi pa 'Kje Glede podpisov na peticije stranko? Komunisti ima- so naši rojaki veselo poudarja- Jo mojega županskega li, da jih je dobil Laušche ^ kandidata (piše se Arnold 8. kordno število". Pa jih je res. Johnson), a kaj imate vil Pa Njegovi protikandidati so se Slovenc « ponosom odgovarja-zadovoljili le s tolikšno kvoto, Jo. da imamo Franka J. Lau da Jih Je varno pripeljala v pri- »cheta. mame volitve. [ Vsi naši duhovni in posvetni Na primer, najmočnejši — gospodje so zanj, pa tudi so po mnenju nekaterih vsaj — cialisti, in če niso, pa si ne u-kandldat proti Lauschetu, j* pajo nič reči čezenj. So taki dobil zgolj »0,000 podpisov. Časi, je bilo zadnjič zapisano v Ostali še mnogo manj. ' Proletarcu in so zares čudni Kako bodo ljudje fflasovali, | časi pri nas. kjer bo podpis kaj štel, J# druga stvar, ki Jo b0m6 ižtedell najprvo pri primarnih volitvah. * vaška, 'neodvisna,!, Hrvatska, Bolgarija. Finska direktno z vso oboroženo silo, Madžarska. Rumunlja direletno, norveški Quisling itd. Tudi v baltiških deželah, ki si jih Sovjetska Unija ni mogla asimilirati v dobrem letu, ima Hitler močrio oporo. Jugoslovanska vlada je bila do Hitlerjevih ultimatumov toliko 'protikomunistična*, da Sovjetske Rusije niti priznati ni hotela ln je to storila šele malo prej prodno so nemške čete udrle v Jugoslavijo. Slovenski katoliški politiki — tudi oni, ki so v sedanji zamejni vladi, «o bili odločtio proti «po razumu s sovjetsko vlado: Niti sedaj je ne omenjajo, toliko bolj pa no za prijateljstvo Rusijo srbski ministri in srbski narod. Hitlerjeva "sveta vojna proti komunizmu" ima torej prikritih ln odkritih zaveznikov obilo vsepovsod. Kar se tiče angleške ln ameriške vlade, se ne ozirata nanje. čim je nemška armada podvzela svoj napad, sta obe izjavili, da b6do Rusijo v njeni obrambi podprle kolikor mogoče. Lindbefghom, McCormi-ckom ln Coughllnom sicer to ni všeč, a kaj posebnega aa Hitlerja v vojni proti Rusiji ne molijo storiti. ie eno pismo iz storego kraja Naročnik je nam poslal pismo, ki je datirano iz Domžal, a na pošto je bilo dano v Ljubljani 22. maja in poslano v A-meriko po zračni pošti. Vzelo pa je za dostavitev veliko več ... časa, kakor pred to vojno z navadno pošto. Znamke na pismu so jugoslovanske, toda denar zanje je vzela italijanska poštna oblast. Na vsaki znamki Je italijanski žig "R. Commissari-ato Civile Teritori Sloveni Oc-cupati". Pismo je pisano oprezno, kajti predno ga je bilo mogoče oddati, ga je moral pisec predložiti italijanski cenzuri. Glavni polnti v pismu so: "Iz Amerike zelo malo zvemo. Silno smo Željni pisem od vas. A še tista pisma, ki jih dobimo iz Amerike, so skoro prazna (v besedilu). Pomlad smo imeli deževno in mrzlo. Po poljih slabo raste. Ne vem, kako se bomo prerinili, kajti bujno raste le draginja.' Pa tudi kdor ima denar, ne «pomaga dosti, ko čestokrat niti hajpotrebnejših reči ni dobiti. Bili smo spet v vojski, a je bila končana kar tako. To veste tam boljše kot mi, ker vem, da ameriški Časopisi o vsem bolj podrobno pišejo kakor naši. čuden pojav je množina porok. Dekleta in fante je kar prešinilo in so stopili v zakon celo v naši župniji po 30 parov na nedeljo. Bali so se menda hudega konca, pa so si želeli vsaj nekaj od hudih časov. A ni bilo nič hudega. Oblast imamo novo in je s tem veliko o-pravkov, poti in davkov, za pritoževanje pa ni še kam iti. A tudi ne mislimo na to, ker je T>oložaj drugačen in oblast noče, da bi ljudje jamrali, ali se jezili. V samostanu v Grobljah so pustili samo enega meniha. Sicer pa boste o spremembah Že iz veda 11. Prejel sem iz Amerike pismo od... In pa dolar v pismu Poštni cenzor me je pestil radi tega, češ, da ni nikjer napisano, koliko Je bilo poslano. On namreč vsako pismo odpre in pregleda. Ako bi bilo napisano, da mi je bil poslan en dolar, bi bilo dobro. "Vi lahko sumite, da sta bila dva dolarja notri, dobili pa ste le en*ga. Torej pišite tja da morajo po slano vsoto natančno navesti." SL-L-SJ Pet županskih kandidatov Imamo podporno organiza-cijo, ki je strogo nepolitična. Društvo, ki bi podprlo na primer Prosvetno matico, bi krmilo določbo, ki prepoveduje po- ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VKDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183« n. haisted street, chicago, ill. M. MOHAWK 47»7 PROLETAJtEC SE TISKA PM NAS Pro le tarée, Auf ust 27, 1941 ŽIVLJENJE IN LJUBEZEN (Sledeče jo ia predavanja, ki ga je imel pred leti v Ljubljani inani kulturni delavec, socialist, pokojni dr. Henrik Turna.) PREUREJANJE INDUSTRIJE V MUNICIJSKE OBRATE Ljubezen jo centralni pro-b'em življenja — je v bistvu i i vi jen je samo. Brez ljubezni ni ne moremo misliti življenja. Sneda moramo pod besedo ljubezen razumeti ves kompleks združevanja človeka s človekom in preko tega, od prvega peče tka človeka, da, seM bi morali celo nazaj v postanek življenja na zemlji. Saj je ljubezen ono stremljenje, ki veže moža na ¿eno, da se ustvari novo življenje. Veliki nemški mislec Goethe je trdil, da sta "lakota in ljubezen" edini tvorni sili človeštva. Pa smem spopolniti ta rek v "lakota in pohota". Celo preidem lakoto in trdim, da je na dnu človeškega življenja pohota, t. j. po-¿eljenje po spolnem združevanju. Ros je dala priroda človeku veliko slast, ko zadoSča svoji potrebi po hrani; lačen človek, ko se naje, čuti v sebi silno zadovoljstvo, lahko rečemo M-ečo, v prvi surovi obliki. Hrana je nujno potrebna, da si človek ohrani življenje. Brez hrane tudi ni življenja! No, lahko takoj dostavim, da bi človeško življenje izginilo s sveta, ako bi ne bila priroda dala človeku se večjo slast v spolnem združevanju, kajti le-to je življenjski temelj Človeški družbi. Hrana živi posameznika, spolna spojitev živi človeško družbo. Le potom spolnega združevanja se človeško življenje nepretrgoma ohranja na svetu. Predaleč bi zašel, ako bi vam hotel razkladati iz biolo-gionega, sociologičnega in filo-zofičnega temelja postanek in pomen življenja in ljubezni. Navesti hočem le nekaj epizod iz tega življenja. Moja teta Mica je bila stara devica, seveda jako pobožna, pri tem pa srčno dobra in požrtvovalna. Imel sem jo jako rad. takrat rajši od mame. Kot (ista devica ni mogla gledati zaljubljenih parov, posebno ne, ko so se poljubljali. Stanovali smo v eni sami sobi in naša družina je bila precej številna. V družino je zahajal zaročenec moje sestre. Porabila sta priliko, ko ni bilo gledalcev, ako sebe izvzamem, da sta se zelo goreče poljubljala. Meni je bilo to prav ali pravzaprav vseeno. Stvari nisem razumel. Zato pa stari teti Mici ni bilo prav nič všeč, pa je momljala: "Tako se poljubljata, kakor se polži ližejo." Ta primera se mi je silno čudna zdela. ter mi je vedno prihajala v spomin pozneje, ko sem taval po gozdnati okolici ljubljanski in videl marsikaterega polža v hišici in brez hišice, črnega in sivega, vsake velikosti. Nikjer in nikoli pa nisem mogel videti. kako se polži ližejo. Kot dijak sem se moral vzdrževati od 13. leta naprej sam. Tako sem bil kot akademik primoran služiti kot domači učitelj. Dobil s^m jako lepo mesto v družini ffrofa VVelsersheima, bivšega .dolgoletnega ministra deželne hrambe, ki je imel po ženi-Ma-djarki veleposestvo v Tabu M Blatnim jezerom. GraAčina je stala sredi širnega parka, ^ed verando se je vil lep, velik kolobar zelene trate. V prostem ča u sem se pridno učil datljarščine, sprehajaje se po Plutih potih parka, najrajši °K0li kolobarja pred verando mščine. Nekoč, ko sem tako krr»žil, zagledam, da se nekaj v travi giblje. Bila sta dva pol-ža- Poznate polže, da gledajo sv°ie hišice le z glavico In "najo oči konec dveh malih ^ičkov na glavici, katere la-.7° »tezajo in krčijo poljubno, f oznate tudi dečjo vabnico: M*, polž. pokaž* roge." Pol-«ta se plazila v krogih drug (,k"l« druge**. Ko sta se docela [)r'Mi*ala, sta zlezla vsak iz hišice ne zravnala pokon-*kf,raj rtivpično, prav izteg-v tesnem objemu. Doti-ala ^a se z ustnicami, kakor "e poljubovala in otipavala • mojimi tipali, katere sta me-i,1' '^Kovala, zopet krčila, n' «tiskal* glavico h glavici. *\\ da polža, preden se l»u."*at<> ' neke jaAkice sa streljata drug proti fflav »ieo Irugemu, kakor majhne strcl-fie pu&Mce. Spominjalo bi io Ha grško-rimskega božjega dečka oa-cu|»ido. Poznate sliko ljubkega odraslega dečka, ki ima ilamenico, tulec s puščicami in ok ob sebi. Puščice strelja proti zaljubljencem, da jim vzbudi poželenje. Polža bi tako nekako posnemala eros-eupido. *.al, da nisem moj^el videti ti mične prikazni. Pač pa sem vitel, kako sta polža menjaje iztegnila poleg tipala še daljši puščico izza desne strani po:l glavico in sicer tako, da se ji na drugem polžu za glavico odprla jaškica, v katero je prvi polž vtaknil globoko svojo «puščico. S puščico je izcedil svoje seme v ja^kico. Polža sta se dolgo lizaia, da se je cedilo od nju ter vtikala svoje puščice drug v drugega. Končno sta o-magala, omahnila po tleh, še strnjena tesno drug ob drugem. Dolgo sem klečal nad to prikaznijo. čez toliko let sem Aeb razumel rek svoje stare tete, da se polži poljubljajo in ližejo. Taka je polžja ljubezen. * Avgustov večer sem šel že v luninem svitu mimo vaške mlake. Živahno so žabe regljale in kvakale, lazile iz vode in zopet poskakovale nazaj. Posebno glasna je bila večja žaba, ki je pravkar zlezla iz vode in sedla nekam izzivalno na kupček blata, kakor bi koga klicala in čakala. Res je privabila krepkega žabca, ki se ji je splazil na hrbet, s spodnjimi bedri ži vota se oprijel žabe, s prednjima pa jo objemal okoli vratu ter pritiskal strastno k sebi toliko časa, da se ni več zganila. Ko je žabec opravil svoj posel in samico pustil, je obležala zadušena na tleh. 2abec ji je izkazal toliko ljubezni, da jo je zmečkal. Sedaj pa razumete, zakaj pravi fant: "Tako te imam rad, da bi te kar zmečkal." . Pravijo pa tudi, da je žabec tako besen v svoji ljubezni, da kadar nima žabe, objame tudi kos lesa in ga strastno stiska k sebi. Bog zna, če ni tudi takih mož! Ne ravno tako morilno, pa vendar kruto ljubezen dobimo tudi še pri človeku. Morda poznate narodno pesmico: "Eno šibe o bom vresal, da leskova bo, bora dekle namasal, da vriskala bn." Ruska narodna pa poje: mlada žena bridko joka, pa odgovarja sosedi, ki jo„tolaži: "moj mož me nima več rad, že ves mesec me ni pretepel." e V podstrešju v kotu ob lini je spred la velika pa j kija svojo mrežo. Saj poznate pajčevine. Čudovita mreža, ki je na široko opeta s tenko nitjo ob steni, kako se znamke mreže vedno bolj manjšajo proti sredini ter so končno tako goeto zrna k njene, da tvorijo polst, ki objema majhno, ugodno jamico za dom pajka. V njej preži na svoj plen in pajek je eden najbolj krvoločnih živali; kar pride v njegovo mrežo, je izročeno smrti. Pa nele samo muha, tudi, če se zamota pajek. V sosedne mkotu je imel svojo mre-šo razpeto manjši pajek. Prišel je na obisk, previdno je plezal na veliko, razpeto mrežo. Par korakov naredi, pa pozorno obstane. Iz luknje pokuka pajki ja in si ogleduje vasovalca. Pajek naredi previdno zopet nekaj korakov bliže. Tako se bližata pajek in pajklja, a vendar se pajklja drži le poleg svoje jaikice. Končno se srečata. Pajek, samec zajme izpod čeljusti z malimi ročkami komaj vidno kapljico telesnega sivega soka ter ga vtakne pajklji pod čeljusti v malo vrečico. A komaj je odpravil, se ga pajklja loti, po kratkem boju premaga in izsesa. Plačilo za ljubezen I Sedaj pa razumete, zakaj pravi dekle fantu: "Tako te imam rada, da bi te kar snedla." * Po jezerskem blatu med po-virjem šviga podolgasta, žuželki podobna žlvalica. Je res prava roparica. Vse, kar Je živega, manjšega od nje, napade ar* SR mi. In v vseh je bila uspešna! čemu izjema sedaj? Ko je S. N. P. J. posegla v pomoč za to ali ono stvar, se druge organizacije niti zganile nUo. Torej zakaj si jih sedaj nakopavati za "soodgovornost", ko vemo, da ne pomagajo! Mar "poglavnik* publicitete pomaga ? Seveda, nekaj reklame je dal v liste, toda kdor ga pozna, in kdor zna čitati, ve, da vse, kar je storil, je bilo oglašanje zanj in za njegovo ime (in s tem za njegov biznis). On si , ičče reklame, neglede, ali jo j dobi z leve ali desne. Tudi za "čast" mu je. češ, glejte, jaz sem to in to! Prepričan senu^la se slovenska napredno delavstvo zave- "Nlmam sicer neposrednih poročil, prav nobenih, tako temeljito so Nemci in Italijani popravili slovenske meje, da jih je pred celim svetom sram, in so hermetično zaprli v* > zvezo Slovenije z ostalim svetom." Jugoslovanski tiskovni urad v VVashingtonu je poročal, d* pride (ali pa so morda že dospeli), več članov jugoslovanske vlade v Ameriko, med njimi nekaj Hrvatov in Srbov tnr Slovenec Snoj. Svoj stan bodo imeli v Kanadi, v Zed. državo pa bodo prihajali na oouke. Rusija upanje Jugoslavijo V hrepenenju po osvoboditvi polagajo posebno Hrvati in Srbi največ upanja na Rusijo. Ne gornji sliki Je arsenal v Waterlietu, N. T. kalibre sa Zed. driave pa tudi sa Anglijo. ki obratuje noč in dan. Indelujejo e njemn topove velikega = da, kako potrebno je pomagati Ako ona zmaga, bo Jugo^lavi- žrtvam vojne, med katerimi so ja spet osvobojena. To so Ju- onokraj morja tudi naši ljudje, goslovanom Člani sovjetske vla- To je strašna katastrofa, in ni- de zagotovili in jih z radio po- ša naloga je, da jo omilim j ko- staj pozivajo, da naj Nemcem likor mogeče, toda brez kleri- škodujejo kolikor morejo, kalnih zaledij, ki so le slepilo. | Jugoslavija seveda ni edina Ples, ki ga omenjam v uvodu, dežela, ki hrepeni, da bo Hit- in požre. Tri leta tako ropa med povirjem, potem se pa zarije v blato. Nekega junijskega dne zleze iz bube. mična, metuljčku podobna živalica. Za-brezel je prvi razsvit za gorami. Iz povirja ob jezeru se dvigajo sprva posamič, potem vedno gostejáe in gostejše krilate živalice s svetlo-sivimi svilnatimi krilci. Dvigajo se v zrak, vedno več jih je, da se jih zbere kakor mal oblak. Rajajo v solnčnem svitu, se višajo in nižajo, dokler se končno ne najdejo pari med seboj. V zraku se oplode, popadajo na tla, od-ležejo jajčka v blato in poginejo. Le nekaj ur žive, zato jim pravimo enodnevnice, skoraj lepši pa je narodni izraz "vodni cvet". Saj v zraku se res zde kakor leskeči srebrni cvet. Drugod jim pravijo **manaM, t j. dobra vaba za ribe. Popade jih včasi toliko, da jih ribiči lahko 3 posodo zajemajo kot pi-Čo ribam. Vzgled, kako je vae življenje živalice posvečeno le enemu samemu dnevu ljubezni. (Dalje prihodnjič.) John Filipk o pomožni akciji za Jugoslavijo Cfesreland, O. — Posem "Pe-telinček" je po slovenskih krajih znana v še tako zakotni vasi. Pojejo jo na zabavah aH kjerkoli ae Že shajajo in prid * vmes tudi petje. Navthanci so to pesem spremenili tudi v por-nografičen slog. Imamo $e eno drugo slrčno pesem, "Tri pure, tri race, tri bele gosi." Pri nas v Clevelandu je "»pe-telinček" že za-pel. On je poglavnik publicitete. Prosi vse časnikarje, da naj pišejo v prid mešanico?! Gorje mu, kdor si upa kaj reči čezenj. On tega ne dopusti. Ima čustveno mehko srce, ne pa kepo svinca. Tudi urednik Napredka se je zganil In napisal tako čustven dokument, da ga je po-glavnik publicitete priporočil v ponatis vsem drugim slovenskim listom. In vzklika: "Ako temu odboru ni zaupati, komu za božjo voljo boste zaupali?!" Kdo pa je sploh trdil, da se komu izmed njih finančno ne zaupa? No, no, jaz tudi direktorju --------"«j j" » pilu ... tm ........ relifa za staro domovino, pa publicitete zaupam. Saj nihče ne trdi, da niso pošteni. Le navdušenja ni. In kot izgleda, %; u. t, , u , \ a v drugič nas tudi na~ a rečeno mu je bilo od dru-klerikalcem, j tezalmca ne premakne. V tem gih, da deluje v odboru, ki s* e Jiti v korist po- slučaju pa si nismo niti n« jas- imenuje Slavonic Committee nem, čemu se gre. for Democracy". Urad tega od- Vemo, da je bila Jugoslavi- bora je v New Yorku. ja v vojni. Tudi vemo, da je Sr- Rudolf Trošt je svoje nazore bija grozno trpela; vemo pa na tej seji izražal tako, da bi tudi, da naAa Slovenija ni šla mu jifi lahko podpisal tudi so- sedaj skozi vojne grozote. Iz cialist. Tudi s kritiko ni bil pisem, ki jih prejemajo naši ro- skop, namreč proti ljudem, ki jaki od tam, je razvidno, da ni so imeli ali še imajo vpliv v re- bilo po Slovenskem nobene bit- žimskih krogih (Jugoslavije). ke. razen v Mariboru. Divja pa O patru Kazimirju Zakrajšku, nad njimi sedaj nemški teror, ki je dospel nedavno iz starega Kajpada, vemo tudi, da ljud- kraja, je dejal, da je edini med stvo v slovenskih krajih živi v nami (Slovenci v Ameriki), ki pomanjkanj u. Tako je živelo ima o sedanjem stanju v Slove- tudi pred to vojno. In končno, niji in v ostali Jugoslaviji "first po čigavi krivdi? hand" podatke. V Zed. državah je mnogo Daljši govor na tej seji je rojakov,, ki so pomagali svoj- imel poleg R. Trošta Joško O- cem V domovini z dolarji in tu- ven. ki je izvajal svoje misli o di po sedanji vojni bodo poma- gigantski borbi Sovjetske Uni- gali — vsak po svoji moči. je s Hitlerjevo Nemčijo. In nabirali bomo zanje. Na Trošta je bilo naslovlje- Moje mnenje je, da ako ho- nih več vprašanj, na katera jc čemo kaj pomagati v splošnem obsežno odgovarjal. — priskočimo na pomoč reve- Seji je predsedovala Alice Cleveland: John Krebel, Anton Jan-kovich, Jennie Dagarin in Joseph Lever. Girard: John Kosin in John Bogatay Glencoe: Albina Kravanja. Lisbon*Power Poiati Jacob Bergant Pinejr Fork: Frank Zavrinik. Warren: Joseph Jet. PENNSYLVANIA. Aliqvippa: Geo. Smrekar. Nur get t «t own-Slovan s Joseph Krmel. Cambria in Somerset okrajt Frank Cvetan. Crnfton-Moon Run: Jennie Jerala. Ca nomburg-St raba ne: John Tcrčolj In Marko T» ka ve. Export! Jos. Brit*. Fore*t Citpi Anthony Drasler Jr. Point Mariont Tony Zupančič. Herminie: Anton Zornik. Imperial: Frank Aug«i*tin. Johnstown In okolicai Andrea VI-Hrieh, John Langerholc In Ilijn Búbalo. Latrobei John In Mary Fradrl. Lawrence: Louis llrits. Library: Nick Triller. Meadowlands: Martin Baits. Park Hill • Conemaugk: Frank Pod boy. Sharom Joseph Cv«lbar. Sygan: Lovrenc Ksvik. Potovalni sastopnlk Proletarca, A-merltltega drulinskeg* koledarja in Majskega Glasa ca sapadno P^nno Anton Zornik, Herminia, Pa. WASHINGTON. Seattle: Lucas Deheljak. WKŠT VIRGINIA. star Citri Lawrence Selak. Thomas: Lrnhart Werdinek. WISCONSIN. Milwaukee in West Allis: Louis Bar-horlch. Sheboygan. Fr. Stih. Willard: Mike KrultS. WYOMING. Kemmerer in okolica: Anton Tratnik In John H. Kriisnlk. Rock Sarlagft: John Jereb. žem v Srbiji. Vsi veste, da je Srbija edina izmed jugoslovanskih provinc» ki je v sedanji vojni res bila v vojni! Zato je po mojem mnenju največje važnosti za nas, da kdor hoče kaj pomagati, naj pomaga revežem v Srbiji, ker le oni so žrtev vojne, kar se Jugoslavije tiče. In pa raditega, ker Srbi ne klonijo tilnika. čudno se mi zdi, da to pot SNPJ ni podvzela pomožne akcije na svojo roko. Koliko je že ona vodila humanitarnih pod-vzetij ne da bi se vezala z drugimi podpornimi organizacija- Artach. JUGOSLAVIJA GRE SKOZI VELIKO IN TEiKO TRAGEDIJO (Nadaljevanje s 1. strani.\ ditev Jugoslavije, za novo, večjo in srečnejšo Jugoslavijo, živel naš vladar kralj Peter n.M Po radiu v Londonu je govoril Slovencem dr. Krek in o-•pisoval grozote, ki se gode v slovenskih krajih. Med drugim je dejal: Q. Can my children buy Defense Savings Stamps? A. Yes. Hundreds of thousands of American children are buying Stamps regularly as their share in the national savings program, - Q. Why snould children be encouraged to buy Saving* Stamps? ' e, ft« i A. Because by buying Stamps they write their names on a Roll of Honor of Americana who are doing their part to show the dictators that united America will never flinch to preserve her sacred liberty. Q. After my child has collected enough Stamps to exchange for a Bond, can the Bond be registered In the child's name? A. Yes. A minor may own a Defense Savings Bond. Many parents are registering Bonds in their children's names to pre-pare for future educational needs. Note.—To buy Defense Bonds and Stamps, go to the nearest post office, bank, or savings and loan awociation; or write to the Treasurer of the United State«, Washington, D. C for a mailorder form. PRIREDBE KLflBOV J • Zo SEPTEMBER BRIDGEPORT, O. — Konferenca JSZ in PM v nedeljo 28. septembra na farmi s. Skoffa na Bartonu. NOVEMBER CLEVELAND, O.—Koncert "Zar-jo" na Zahvalni dan v četrtek 20. novembra v SND na St. Clair Ave. - V nedeljo 30. Save v dvorani CHICAGO. ILL. novembra koncert SNPJ. DECEMBER CHICAGO. ILL.—V sredo 31. de. cembra novoletna sabava klnba it. 1 JSZ. Listen to PUANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST Every Saturday, 1 to 2 P. M. STATION WHYP 1520 kilocyclcs f (VkK Station on Your Dial) * Featuring a program of * Yugoslav Folk Music BARETINCIC & SON; POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. • »•••••»»»•♦t 11 M»»»*—- ♦M M« PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI -; PODPORNI JEDNOTI ! Poročevalec. |; , NAROČITI«: SI DNEVNIK ! uiillfllVl/i;^ me?« Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova društva. Deset ¿lanov(te) je troba ta nove druitro. Naslov ra list in sa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave CHICAGO, IU-. . .................... Dr. John J. Zavertnik 1 PHYSICIAN AND SURGEON OFFICII: HOURS: 2:0C—4:00; 7:00—S :30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawford 1212 At 1858 W. Cermak Rd 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by •npflintments only Residence Tel.! Crawfned S440 tf as answer — Cs| Anstin 8700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocycleb. Vodi jo George Marchau A Jugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL OKGAN OF J. S. F. And It* Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1772. PuklUkvd Weekly «I 2301 So. L.wnd.U Ave. CHICAGO, ILL., August 27, 1941. VOL. XXXVI Do Workers Want Unions? With malice that ia matched only by its ignorance, dispensers of the foaming-at-the-mouth type of journalism try to represent trade unions as organs of oppression imposed on helpless American workingmen against their will and against their desire. Drawing deep on their gin-and-vinegar bottle, these an^ry men spume forth columns of vitriol to the effect that unions are "rackets" whose only purpose in life is to mulct dues from American citizens. A man like Mr. Roy Howard's, Chief editorial writer, Westbrook Pegler, has made a career, not to say a racket, of this idea. Those who have stopped reading the "World-Telegram" and other Scripps-Howard papers may not know it, but they still hold to the Pegler line that unions are imposed on workers from above for the purpose of depriving freeborn American citizens of their birthright and their money. It seems pointless to argue with union members that the idea is as false as it is malevolent, but the general public may not -understand. It might therefore be a service to the public, as well as to your own and other labor organizations, to bring the followign facts to the attention of your friends and acquaintances: Since the Wagner Act was passed there have been hundreds of Labor Board elections in hitherto unorganized plants. Whether Mr. Howard or his Virginio Gayda likes the Labor Board or not, they must concede that elections under its supervision have been signally fair and free from pressure or duress on the part of union representatives. Yet hundreds of thousands of free Americans voted in these elections for collective bargaining and for bona fide unions to represent them. Do Mr. Pegler and his Duce believe that these workers chose to be "tyrannized" and forced to join the unions? They could easily have escaped the "tyranny" by voting against the unions. They didn't because they needed and wanted unions and said so with their vote.—The Hat Worker. THE MARCH OF LABOR PRICES Prices are rising. That's no news. But the surprising and alarming— snd therefore newsy—thing about it is thst wholesale prices have risen tremendously more than retail prices. The U. 6. Bureau of Labor Statistics price index of 900 wholesale cammodities is now 15.8% above the August 1940 level. During the ssm-per ¡oil the general cost of living throughout the country, sccording to the buresu, has increased only 3.7%. The wholesale prices of foods alone has gone up 50% in the last ycsr. When the wholesale prices go up, retail prices naturally must follow. Therefore it is safe to assume thst the cost of living will continue to soar during the remainder of this year. Leon Henderson is by no means certain that the government can prevent inflation even if Congress does pass the price-fixing legislation now before it. The situation is "volstile," he ssys. Some of the things thst make it ao sre: The government is spending over $30,000,000 s day for defense, the President told Congress, in his me nage urging price-fixing. This crestes s tremendous demsnd for goods and services of all kinds. In June the government spent five times ss much ss in June, 1940. (During June wholessle prices rose five times ss fsst ss they hsd been rising August, 1939. Coincidence?) More workers were working in Americs during June thsn at any other time in history. The number was 53,120,000. This wss 5,000,000 more thsn the average during the boom year of 1929. Many workers have received wsge rsises. Farmers sre getting better prices for their products. All this mesns thst for the first time in over s decsde, workers have lots of money to spend. They sre spending it for sccumulsted wsnts. They sre slso stocking up, for they see prices rising. All this extrs spending increases demsnd grestly snd therefors incresses the pressure under prices. The defense spending "must snd will incesse," ssid the President. Therefore the pressure under price* will incresse. Some think that the government will be powerless to keep prices from rising—that Uncle Sam may fix his "ceilings" but won't be able to make them stick. But people who think thst wsy, it seems to us, sre thinking in terms of the past. Government has not checked price movements in the past, they resson, snd therefore it csn't now. Bit times have changed radically in the last ten years, and especially in the last year. This is a new world, a world in which the U. S. government does things that It did not conceive of doing 20 years sgo. Our gties is that the government can and will control prices, within reason. It will fix "ceilings" sbove which sellers will be ordered not to sell. If they do so, they msy lose their right to do business, or they msy find Uncle Sam competing with them in the msrketplsce. selling for less. If other mesns of inforcement sre needed. Uncle will find them. Such mesns msy be painful, but they will not be snywhere nesr so psinful as inflation would be. —Cooperative Builder. It's just too bed that most Americans never thought twice about the Socialist appeal, "Workers of the World Unite." If they had done more thinking and more acting along Socialist lines, this country would have something infinitely more powerful than battleships and bombers to turn against European dictators. What we than would have would be the exemplification of a powerful human economy, an economy capable for winning the approval of the common people of the other nations for a democratic world order in which America could be the leader. »MM»»I>MI New Communist "Line" CHICAGO, III. — "All methods must be used by the United States in the fight against Hitler. We cannot pledge aid short of war, "declared Wm. Z. Foster, national chairman of the Communiat Party of America, in presenting his Psrty's official position to an audience of 5,000 attending a C. P. rally at the Chicago Sts-dium open sir srena on Wednesday, August 20th. Foster denounced the Auto workers union for its resolution pledging sid to Englsnd snd Russia •kort of war. The musical program consisted mostly of national American and British songs. American flags (no RED one») were found in all sections of the hall. When Communist leader Foster made his sp-pesrsnce he was greeted with the waving of American flsgs. The speaker's remarks were not greeted with the enthusiastic spplsuse thst hss slwsys been noticesble st Communist meetings. The booing of Nor-msn Thomss wss very wesk. Every means was used to push the sale of "Soviet Power" by Hewlett Johnson. John L. Lewis was bitterly denounced for not making a turn-about-face..... M. V. Halu*kks. THYSSENTELLSHOW |CLASS CONSCIOUS "DEMOCRATS" NEHGKID nlTLSX I ( Although Soviet Russia has applied the strongest brake to Easing Burdens of the Very Rich On August 4, the national House of Representatives presented about 135,000 families in this country with a present of $330,000,000 a year. That's a good deal of money, especially at s time when Uncle Sam is piling up a deficit at an appalling rate, and when the tax burden of the "little fellow" is being enormously increased. Years ago rich couples discovered that by filing seperate income tax returns they could avoid heavy surtaxes and thus nave large sum». The practice spread until Uncle Sam ia loaing hundreds of millions of revenue each year. The House Ways and Means Committee endeavored to stop this leak, and reported a provision forbidding separate returns and compelling a man aad his wife to make a joint return. Only the extremely well-to-do are affected. Where a husband and wife each has an income of $4,000 a year, or a joint income of $8,000, they can't make a penny by resorting to the seperate return Kchemc. When their income goes above those figures separate returns enable them to "gyp" the Federal Treasury. It isn't a question of "ability to pay." The men and Women who will "save" $330,000,000 a year because the House decided to continue the separate return evil, are amply able to pay. In fact, most of them have more money now than they need to maintain any decent standard of living. To make up the enormous loss caused by rejection of the joint return plan, it is proposed to "broaden the tax base." That means, an increase in the tax paid by men and women of very limited income. That such a suggestion should be seriously considered by the Congress and the President is shocking. But that isn't the end of the story. Secretary of the Navy Knox and Secretary of War Stimson suggest that munition makers, already rolling in profits, shall be afforded a further opportunity to escape taxation. This Is to be done by permitting them to "amortise the cost of their plants" on more generous terms. If this sort of thing is permitted to continue, this war will surpass the rccord of World War No. 1 in the matter of "spawning new millionaires." —Labor, Washington, D. C. BIG SHOTS LOST IN WAR 11 The present war has been hard on . we have a civilian death comparable Block This Nonsense • (Memphis Commercial-Appeal.) The National Association of Retsil Mest Merchanta — butchers to you and you and you — in solemn conclave assembled in what is now and again known as Detroit, considered cslling hsmburger "defense steak." This, ssid the mest merchants, would tend to give the hsmburger some pstriotic flavoring. We'll take pickle with a little hashed onion and plenty of salt and pepper. Let's be well done with this sort of childishness before K starts. Let's hsve no more silly stuff such s "liberty csbbsge" for krsut, or the change of any American town from Berlin to "Libertyville." It's puerile snd unworthy of s grest people. Up in Csnsds some well intentioned and I perhaps overstuffed patriots wsnt to change the nsme of Swsstics. The i Swastkans say it's spinsch, thst they hsd that nsme long before Hitler was ever heard of. They hsve the right ' ides. Block this nonsense! the big shots, sccording to the Metropolitan Life Insurance Company. It notes the known deaths of Gen. Von Fritsch and Adm. Leoytjens of Germany, of Vice-Admiral Holland and Air Vice^Marshal Blount of Britain, and Marshal Balbo of Italy. Admirals have been poorer risk* than generals for centuries. There are no dug-outs in the *ea and. the flagship is not only in the line, but leads it. Nsvsl battles have as a rule been more bloody than land fights, and in the last World War, two admirals, Crsddock and Von «pee, went down, with all hands, on their flagships. Seven French generals were killed in action in May and June, 1940, in batles in which the proportion of prisoners to killed and wounded among the rank and file was extra-ordinarily large. But probably the gravest casualty suffered by the French was the death of Gen. Billotte in a traffic accident. An expert on "defense in depth," he had just been named to reorganise the French defenses on that principle when he was crushed by a coliding truck. Robert J. Casey believes this may have been a decisive factor in the subsequent debacle of the French. Reported capture of several Russian commsndeds.of armies snd srmy corps shows that the war in the Fast has been carried right up to the various hesdqusrters on many psrts of the Esstern Front, and when the fog clears, desths of s number of gen-srsls on both sides will doubtless be revested. As for csptures of generals, no wsr ever equaled this one, enough Italian generals having been bsgged by Wsvell to make sn all-time record. Most civilian notables billed in the last war perished at sea, many of them on the I«tisitants, Air bombing has already wiped out many key business snd professional leaders, and in the case of Sir Josiah Stamp, to that of s commander in chief, for Lord Stamp's positton in the British financial system was almost comparable to that of a chief of staff in an-army. In actual power, only Sir Andrew Duncan matched him when alive. Back Wages Totaling 3i8,835 Ordered Paid In Wage-Hour Dairy Case A Federal decree was obtained by the Wage and Hour Division, U. S. Department of Labor, enjoining the Southern Dairies, Im\, from further violations of overtime provisions of the Fair Labor Standards Act and ordering payment of $18,836 In back j wages to 710 employees within 45 days. The defendant, with headquarters at 60 M Street, NE, Washington, consented to the decree. An article purporting ts" tell the inside story of Fritz Thyssen's dealings with Hitler ia appearing in one of the McFadden publications. It may or may not be accurate. Ten years ago, Thysaen wss the biggest of the "big shots" in German industry. He was making enormous profits, but he wasn't satiafied. He figured that if he could crush Germany's fine trade union movement he could increase his gaina. So he rounded up his fellow industrialists, raised a huge slush fund and put Adolph Hitler to power. Thyssen and his associates thought Adolph wus a "nut" who could be pushed aside after he ha(J completed the task of murdering trade union officials and looting trade union treasuries. But Thyssen wasn't smart as he imagined. Hitler smashed the labor movement, but he also took charge of industry, and when Thyssen objected he had to flee for his life. No one should waste sympathy on Thyssen. He got whst he deserved. Nevertheless, his "confession" may serve ss a warning to employers in other lands, including our own, that totalitarian dictatorship don't pay In the long run. — Labor. Britain To Send Two Delegates To A. F. of L. Convention In Seattle President William Green of the American Federation of Labor announced that the British Trade Union Congress is sending two frstemsl delegstes to this country to sttend the next convention of the Americsn Federation of Labor which opens in 8eattle on October 6. The delegstes sre G. W, Thomson, of the Asaocis-tion of Engineering, snd Shipbuilding Drsftsmen, snd E. Hough, of the Yorkshire Miners' Association. No details as to how or when thep will make the hazardous trip have been disclosed. Both delegates will address the A. F. of L. convention for the purpose of giving Americsn Isbor fresh, first hand information on the war situs-tion in Europe snd the efforts British Isbor is msking to strengthen Britain's defenses. NEW YORK.—The sixth national convention of the Federation of Architects, Engineers, Chemists and Technicians, CIO affiliate, will be held in Detroit, Mich., October 10, 11 and 12, it was revealed here. LINDBERGH'S BUNK CHICAGO. —In 1938 Russia declared her willingneas to fulfill her treaty obligations to Czechoslovakia, should the Czechs be attacked by Germany. The tresty provided that Russia should intervene only jointly with France. Our Nazi decorated air expert, Charles Cliveden Lindbergh, in 1938 assured his fellow appeaser. Neville Chamberlain, that the Russian airplanes are worthless and that Russia would be unabls to help the Czechs. This opinion of a man enjoying then a world reputation gave Chamberlain and Daladier an excuse to sell out at Munich. Now, after nine weeks of a paralytic "blitzkrieg," Hitler is still unable ta crush the Russians or successfully to bomb Moscow (only about 200 miles from the front). The equality of the Rusian Army and air force with the German "supermen" is admitted even by such a persistent enemy of bolsheviks as Col. Robert Moltke McCormick. I do not know whether Lindbergh was an ignoramus or just s plain liar. In the future, therefore, I shall stick to the common sense and disregard opinions of experts—Ex-Col. Lindbergh's on strategy, Shirley Temple's on literature or date to the German military machine, and although the Red Army has been hailed as an ally by no less a person than Winston Churchill and pledged aid under our own "lend-lease" law, there are some Americans who share the Lindbergh viewpoint that Hitler is preferable to Stalin. Letters condemning Russia to the editors of American metropolitan newspapers leave no doubt that some people would rather suffer any fate than the loss of the capitalist private-profit-aystem. • We read the screeds of those capitalist-minded individuals with more than ordinary contempt. In the name of democracy they condemn the Soviets. But what they fear is that democracy will be extended from the realm of politics to the field of economics. These American "democrats" who condemn the autocracy of Joseph Stalin are not really opposed to autocracy. Most of them are perfectly willing to see the autocracy of the Mellons and du Ponts continue forever. What they reveal is that they are more class conscious than democratic. We Socialists hope to avoid the kind of political autocracy that has taken form in Russia. That is our purpose in urging our fellow Americans to use their political power now for the purpose of setting up an industrial-democracy in our own land. However, most of those who are "agin" Stalinism, com'? what may, are also the opponents of Socialism by the democratic route. What they really want is dictatorship—the dictatorship that owners have exercised over workers during the capitalist era. They will fight for the right to criticise their political representatives, but they are willing to submit to the dictation of an industrial master. Certainly, not all who say ' Lord, Lord," love the Lord. And not all who prate about democracy are really democrats. —Reading Labor Advocate. How Badly Do We Want Them Loyal? (Des Moines Register.) The papers printed pictures of the pretty American born Japanese girls who sre csndidstes for beauty queen of the annual Nisei festival at Los Angeles. A Nisei is an American bom of Japanese parents, hence sn Americsn citizen by the fourteenth smendment. Americsn schools, movies, radio, and newspapers have Americanized them pretty thoroly, too, in spite of the solemn conviction of some Californians that they are "unassimiliable." The socisl discrimination against these Americana is bad enough, but the economic discrimination is worse. All but a few careers are closed to them. If a Nisei wants to be anything but a domestic servant or a (ruck gardener he has a hard time of it at best. It is the Negro problem all over again, with a different race —only this time the race controls a powerful nation across the Pscific. There sre thousands of Nisei in California, Hawaii, the Philippines. Yet only a few—like Adamic in hi« book "From Many Lands" — have even tried to look into their hearts. Wherever Adamic's Nisei went outside the narrowly prescribed bounds he was met with a blunt "Americans only," and unreasoning deafness to his agonized cry, "But I AM an American!" Now all of a sudden, for self-defense. we desperately wsnt them to be loyal Americans. But are we even now ready to pay the modest price in equality of opportunity? We'd better begin asking ourselves this question, snd sbout the Negroes, too — who sre here by the millions instead of thousands. Blackout Threat Atlanta's two daily newspapers, the Constitution and the Journal, were threatened with a blackout of official state news by Gov. Eugene Talmadge as he fumed about their reporting of his ousting of two Georgia educational officials. The Atlanta papers accused Talmadge of dismissing the officisls because they sought to establish racial equality in sUte schools. If the papers "don't correct their attitude, there's going to be another daily paper in Atlanta," Talmadge stormed. People will wear the strangest things, or go nearly naked, if everybody else does.—Rupert Hughes. Suggested slogsn: "Down with all fifth columnists snd anthropolog-iats!" Partly in Fun LITTLE LUTHER "By GodT said Mr. Dilworth. "What did Pegler say tonight, father?" "Never mind what Pegler says. What I want to know is how long millions of free American citizens will allow unscrupulous unioneers to collect tribute for the privilege of working." "And if they aren't racketeers, then they srs imported Communist agitators, sren't they?" "Luther, you may consider this a JM;e. But I tell you it's a serious thing when a union business agent Chsrli« I stands between an American and his McCarthy's on International policies. . job." G. P. R. I "Well, father, we all have to pay SMELTER WORKERS STRIKE FOR RAISE SAN FRANCISCO. — The Inter-nstionsl Union of Mine. Mill snd Smelter Workers' has struck two Ssn Francisco plants of the American Smelting and Refining company. The 300 strikers hsd ssked thst 07*4 cent to 93 cent minimums be raised to 85 cents to $1.15. The company refused the union's offer of arbitration, and also refused media-tion by federal eoncllistor. After Defense Employment, WHAT? In their intense preoccupstion with I regard to race or color; the presonnel defense activities many are "too of such a commiasion should proceed busy" to give any thought to what st once to propose systemstic plans War, Navy Contracts Six huge corporations hsre been awarded nearly one-third of all War and Navy Depsrtment supply contracts for the defense program. OPM statistics reveal. The corporations are Bethlehem Steel, New York Shipbuilding. General Motors, Curtlsa-Wright, Newport News Shipbuilding and Dry Dock Company, W» I. du Pont de Nemours A Company, Inc. will happen when defense production comes to an end. Because of temporarily rising employment and even "labor scarcity," others are under the illusion that the probelm of unemployment has been solved at last. Few are giving thought to the menace of the large-scale post-defense unemployment which Is sure to come unless intelligent and adequate plans are worked out in advance. The Federal Council of the Churches of Christ in America St Its biennisl meeting lsst December sdopted s resolution which ssid in part: "Voted: Thst the Americsn churches co-opersting In the Federal Council urge the appointment by Congress or the President of a commission on unemployment to be composed of representatives of consumers, fsrmsrs, Isbor, finsnce. manufacturing, commerce, government, education, youth, church, snd welfsre agencies without for the long-range solution of the basic problem of unemployment." Representative H. Jerry Voorhis of Cslifornis hss now introduced H. J. Res. 59 which cslls for the estsb-lishment of such s commission. The kill is now in committee. Hesr-ings were held recently by a subcommittee of the Labor Committee of the House. Not only was there favorable testimony by represent-stives of ,the Federal Council of Churches the Nstionsl Cstholic Welfsre Conference, snd the Central Conference of Americsn Rsbbis but support wss given by nstionsl orgsnhations of labor, manufsctur-ers snd consumers. Yet It csnnot be expected thst it will be reported out snd sdopted by the House unless Congressmen sre sssured of urgent public demsnd for its psassge. Human welfsre or humsn misery on s lsrge scsie sre in the bslance. —Bakers' Journsl dues to somebody or other." "Nonsense! You don't mean to tell me thst unorganized workers pay dues?" "In a manner of speaking, yes. Now, take Martin's Department Store. The clerks were getting $14 a week. So they joined a union, and now they are paying $1 a month dues." "There you have it! By what right does a union agent collect a quarter a week from those poor girls? They can't afford to cnrich professional unioneers." "Let's ssy they couldn't sfford it until they joined the union. You see, fsther, the contract raised the minimum to $18. As one of the girls put it: "We figure we were paying $4 a week dues to Martin's Depsrtment Store for the privilege of working there. We d rather psy tWo-bits to the union snd collect the difference." • QUITE THE CONTRARY A government officisl has ssid that the 30 per cent increase being sought by railrosd workers may prove too small a year hence. It is doubtful, however, that the carriers will insist on the men tsking a 40 per cent raise. * The Children's Buresu of the Wsgs snd Hour Division, U. 8. Depsrtment of labor, is chsrged with enforcing the "oppressive child Isbor" provisions of the Fsir Labor ttsndsrds Act The Corning Glsss Works hss perfected s tumbler thst lssts twice ss long ss ordinsry ones. Whst we wsnt to see is s glass that holds twice ss much beer for the ssme dime. * Nszl propagandists claim that sis is sending women with extra sUk •tockings to the front lines. Maybe that explains how Hitler s tanks got snsrled up.