LliTO XVII. — Številka o? Ustanovitelji: občinski odbori SZDI Jesenice, Kranj. KadovlJIca. Skof) Loka ln Trii*- l*daja CP »Gorenjsk tisk«. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik KAREL MAKUC GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ, 8. septembra 1964 SREDA — CENA 40 DIM Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. (i J L januarja 1958 kot pol tednik. •>d 1. januarja 1960 trikrat tedensko« Od 1. januarja 1964 kot poltednlk, in sicer ob stedab lo sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ivan Bertoncelj-Johan Kranj, 7. septembra — Ivan Bertoncelj-Johan, znani revolucionar in politični delavec Gorenjske, že od včeraj leži na kata-falku v avli občinske skupščine Kranj. Vest o njegovi nenadni smrti se je kot črna senca razširila med borci, po ustanovah, organizacijah in kolektivih. Z Jesenic, Radovljice in vseh drugih krajev so mu prinesli vence kot zadnji pozdrav in zahvalo za njegovo tolikšno pomoč v predvojnem revolucionarnem gibanju, v času revolucije in povojnem delu za uresničevanje izbojevanih ciljev. Popoldne se bodo ob truplu pokojnika zvrstile častne straže organizacij ZK, ZB in drugih naših občinskih in republiških organizacij, zatem pa bo skozi mesto krenila povorka proti pokopališču kot zadnje slovo zaslužnemu pokojniku. Mladega, bistrega kmečkega fanta z Dobrave, delavca na Jesenicah, nasmejanega pevca in naprednega človeka so poznali že pred vojno komunisti, člani proljetnih društev jn »»veda tudi takratna prof/ljudska policija. Toda W«n ni klonil. Zbiral je prijatelje Sovjetske zveze, organiz/ral in vzpodbujal ljudi k naprednemu gibanju in v tem zagonu je začel tudi v času okupacije. Že junija 1941 j« na Jelovici zbral Selško partizansko skupino. Njegova ideološka dozorelost in organizacijska sposobnost ob ne-fečrpni delovni vnemi ga je vodila na vse odgovornejšo politično P«t, od komisarja v Cankarjevem bataljonu v zgodovinsko dražgo-ško bitko, člana v vojno-revolu-eionarnem komiteju, duhovnega voditelja v Kokrškem odredu pa vse do političnega organizatorja na Koroškem, kjer je bil kot sekretar okrožnega komiteja KP Beljak. Po izbojevani revoluciji se je »pet z vso vnemo vrgel v prve Vrste skupnih naporov, da bi uresničeval cilje padlih sotovari-W in davnih teženj svobodoljubnega naroda. Bil je na odgovornih političnih mestih v Beogradu, v Ljubljani, potem predsed-hik okraja Radovlj'ca, dolgoletni ljudski poslanec, po!;Sredsednik »kraja Kranj in v mnogih drugih Organizacijah. f:' Slavno delo pa j? Gorenjskega muz?'i 1» z veliko I ju' -«bšal ohraniti zan-dokumentov naše t zgodovine na poti Napredku. Popoldne ga bodo llikimi in eiv-' Njegovimi toliki rii Vemili na zadnl: Wev In tisoči P Iti so ga poznali, >'o zadnje ''.o vodstvo Trtmj, kjer > zbiral in Hti vsaj del a in krvave svobodi in '. vsemi vo-častmi, z r "ikovanjl Hi, Stotero Gorenjske, !!m sodelo- vali, se ob njegovi strani bojevali za lepše in mirno življenje, se mu bo poklonilo, kajti omahn.il je revolucionar, borec, delavec, organizator — komunist, ki je bil ob NEKAJ MISLI OB ZAČETKU ŠOLSKEGA LETA Za mlade dajmo več kot zmoremo! Duri naših šol so se odprle in prav je, da ob tej priložnosti pokramljamo o nekaterih tekočih stvareh, ki so povezane z našo gospodarsko reformo in ki na drugi strani zadevajo tudi naše šolstvo. V naše družbeno življenje je že prodrl duh reforme, da je rfeba napeti vse sile za večjo učinkovitost dela, hkrati pa ravnati z materialnim bogastvom racionalno in smotrno. Prav takšne notranje rezerve so nedvomno tudi v šolstvu, kulturi, zdravstvu, v javni upravi, skratka, povsod tam, kjer imajo opravka z duhovno kreativnostjo, z učnovzgojnim delom ter z upravno administrativnim poslovanjem. Povsod je mogoče prihraniti, če bomo izkoristili vse duhovne zmogljivosti in znanje za čimbolj ustvarjalno delo. najtežjih časih predvsem človek s posluhom in razumevanjem za težave in grenkobe ljudi. Človek, kakor ga je vzgojil njegov učitelj narodni heroj Stane Žagar, kakršnega je usposobila ideja marksizma in kakršnega je prekalila revolucija. Šolstvo ima v tem pogledu še posebno mesto, ker moramo razumeti, da celotno delo v tej panogi ustvarjalnosti temelji na učnovzgoj-nem delu z jasno oblikovanim programom pouka in vzgoje. V ter| osnovnem merilu ni mogoče iskati rezerv z morebitnim krčenjem programa, zmanjševanjem obsega snovi ali učnih ur ali pa z združevanjem oddelkov v velikanske razrede, v katerih je normalno delo povsem nemogoče. Prav tako tudi učiteljem ni moč natrpati večje obveznosti. Normativi iz 1958. leta in nazaj so v tem že zastareli in so jih šole, sveti za šolstvo in strokovne službe v šolstvu ustrezno korigirali in prilagodili seda- njim možnostim in zahtevam v šolskih pravilnikih in statutih. Sicer pa je učna obveznost za nekdanje nižje razrede osnovnih šol prezahtevna za nekatere razrede, saj terja, da učitelj opravi v razredu toliko obveznih ur, kolikor jih zahteva predmetnik. To pa je v nekaterih razredih 26 ur, v drugih** sa-mo 22 itd., 4car je seveda tudi zelo neenotno. — Podobna je tudi situacija s številom učencev v enem razredu. Povsem nesprejemljivo je, da bi imeli v razredu po 46 učencev. Pravzaprav nimamo niti tako velikih učilnic, na drugi strani pa tolikšno število v enem razredu povsem otežkoča normalno delo z učertci. To je znano vsakemu šolska vrata so se odprla. Mladi, nasmejani obrazi s šolskimi torbicami so spet napolnili šolske prostore. Toda njihovo razpoloženje ni zameglilo vrsto problemov ln težav, ki se tudi ob letošnjem novem šolskem letu postavljajo pred vzgojitelje, občinske organe in pred družbo nasploh, da bi mladim omogočili udobno učenje in usposabljanje za življenje in delo, ki ga bodo v prihodnosti prevzemali od nas laiku, mnogi šolniki pa so se s takim delom že morali spoprijeti, vendar niso uspeli. V tem torej ne bomo iskali notranjih rezerv, niti ne bomo prav nič prihranili. Notranje rezerve so drugod: v intenzivnem strokovnem ter učnovzgojnem delu. Znana je resnica, da ima šola povsem družbeni značaj in da je potemtakem družbena dstanova, kateri družba postavlja učni ih, vzgojni smoter, hkrati pa ji nudi tudi materialna sredstva. Zelo pa je važno, kakšen ima ta družba tudi odno3 do vzgojno izobraževalnih ustanov in kakšne možnosti ji nudi za uspešno uveljavljanje osnovnih smotrov. Navadno zelo veliko zahtevamo od šolstva, premalo pa mu nudimo možnosti, da bi lahko bolje uveljavil duhovne sile, možnosti in materialna sredstva. Največjo napako delamo že pri otroškem varstvu. Vse preveč govorimo* da je potrebno in nujno, storili smo pa še zelo malo. Predšolsko varstvo je vendar osnova za uspešno nadaljevanje dela mladostnika v osnovni šoli. Visoko razvite dežele v svetu imajo zajeto v predšolsko varstvo ludi nad 60 % otrok, pri nas pa jih je menda nekaj več kot 5 %. Premalo skrbi posvečamo tudi pomembnim činiteljem fiziološke narave, kot so zdra-{ va rast otrok, ekonomsko socialne razmere in podobno. Po tako imenovani longitudinalni študiji, ki so jo izvedli (Nadaljevanje na 8. strani) 0 polletnem gospodarjenju Na jutrišnji seji skupščine občine Kranj bodo razpravljali najprej o polletnem gibanju gospodarstva in o predvidevanjih za izpolnitev letnega plana, potem pa bo na dnevnem rSdu še poročilo o delitvenih sistemih na področju družbenih služb in poročilo o stanju sklada za financiranje in o gradnji šol-* skih poslopij. Razpravljali Ln sklepali bodo še o odloku o e potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Kranj za leto 1964 in o odlokih o potrditvi zaključnih računov družbenega investicijskega sklada občine i« stanovanjskega sklada. MI IN SVE1 JJ september 1965 * GLAS HASUNA ODPOTOVAL V CASABLANCO KAIRO — Generalni gckre-lar Arabske lige Hasuna je včeraj odpotoval v Casablan-co, kjer bo vodil delegacijo Arabske lige na tretji konferenci šefov arabskih držav, ki se začne 13. septembra. GOSPODARSKI SPORAZUM BUKAREŠTA — V ponedeljek so se začeli razgovori o sklenitvi triletnega sporazuma o gospodarskem, industrijskem in znametveno-tehniškem sodelovanju med Rd-mujiijio in Italijo. BREŽNJEV SPREJEL RODRIGUEZA MOSKVA — Prvi sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev Je včeraj sprejel člana nacionalnega vodstva enotne partije socialistične revolucije Kube Carlosa Rafaela Rodri-gueza. AFRIŠKO KMETIJSTVO LAGOS — V nigerijskem glavnem mestu se je v torek začela mednarodna konferenca o kmetijski proizvodnji v afriških državah južno od Sahare. OBISK V ©OLGARIJI SOFIJA — Predsednik bolgarske Vlade Todor Živkov Je sprejel v soboto britanskega lorda TKftmpsona, lastnika vrste angleških, ameriških in kanadskih časopisov. Precej nevarna situacija, do katere Je prišlo v Kašmiru, globoko zaskrbljuje ves svet. S proglasitvijo izjemnega stanja v Pakistana tar splošne mobilizacije v Indiji je indijsko-pakistan-aki spor prišel v resnejšo fazo oboroženega spopada. Oborožen spopad med Indijo ln Pakistanom Je posebno zaskrbljujoč zaradi nepopisnih posledic, ki utegnejo nastati. To pa še posebno zato, ker se Je vojna razširila na enem izmed najobčutljivejših delov svet;.. Spor med obema državama prav gotovo predvsem koristi vsem agresivnim silam, ld so že vključene v borbo za razširitev vojne in ki žele od Kašmira napraviti novo vojno žarišče. V interesu ohranitve svetovnega miru je, da vse države in svetovne organi- Oborožen spopad zaetje prispevajo svoj delež k prenehanju sovražnosti. Veliko število vlad predvsem neangažiranih držav, ki so steber m nosilke dobrega mednarodnega sodelovanja, so že poslale Indiji ln Pakistanu poslanice, v katerih se zavzemajo za takojšnjo prekinitev oboroženega spopada in za mirno ureditev spora. Nedvomno bi bila slaba usluga miru, če bi v okol-nostih širjenja sovražnosti bilo posredovanje drugih držav usmerjeno na raziskovanje vzrokov spopada. To je pravzaprav idealen teren, na katerem si sovražniki svetovnega miru prizadevajo, da naredijo med Indijo inJPakistancm še globlji Jez. KdKko Je posredovanje OZN in drugih držav pozitivno ln koristno, toliko je vmešavanje ljudske republike Kitajske v oborožen spor med Indijo tn Pakistanom negativno ter škodljivo. Podpredsednik kitajske vlade čen Ji je nedavno izjavil, da njegova vlada daje pepolno podporo »pravični borbi kašmirskega ljudstva« proti »diktaturi indijske vladavine«. Hkrati je javno obsodil Indijo zaradi dogodkov v Kašmiru in soglašal si pakistansko intervencijo. Takšno sovražno stališče proti Indiji ni in dejansko ne more biti podpora Pakistanu, temveč je to povsem razumljiva podpora sami Kitajski odnosno doslednosti njenih »šefov«, da se borijo za tako imenovane velikokltajske državne interese, seveda na tujih hrbtih m s tujo krvjo. S takimi stališči je Kitajska prizadela velik udarec Ban-dungu ln predstojeći alžirski konferenci. Spor med Indijo ln Pakistanom bo rešljiv samo s sporazumom dveh prizadetih vlad, in to brez vmešavanja s strani, ki Je bila t preteklosti kakor v sedanjosti osnovni vzrok štabih odnosov med dvema državama in njihovih tožkoč ter nesporazumov okoli Kašmira. Poziv neangažiranih držav in Združenih narodov vladi Indije in Pakistana, da prenehata a sovraštvom in oboroženim spopadom, je v tem času največja nemoč in podpora spontan stranem in hkrati svetovnemu miru. J Slovo od borca - človeka V skupščini SRS Po obvestilu biroja za Informacije skupščine Slovenije, se bosta 8. septembra sestala odbora za družbeni plarf in finance ter odbor Prosvetno kulturnega zbora za drugostopenjsko izobraževanje. Prvi odbor bo predvidoma obravnaval predlog zakona o komunalnih taksah, o igrah na srečo, o prenosu sredstev vloženih v rezervne sklade proračunov družbenopolitičnih skupnosti v SRS bi o dopolnitvah zakona o republiškem proračunu za leto 1965. Odbor prosvetnega-knl-turnega zbora pa ima predvideno razpravo o predlćgu zakona o nagrajevanju vajencev. Vsa gornja vprašanja bo več ali manj obravnaval na jutrišnji seji odbor za proučevanje zakonskih ln drugih predlogov Organlzactjsko-pblttlčnega zbora. x Istega dne bo potekala razprava o vprašanjih prosvete, kulture ln znanosti v zvezi • spremembami v gospodarstvu na prosvetno-kultumem zboru. — K Kranj, 7. septembra — Danes popoldne se je Gorenjska poslovila od revolucionarja, borca Ivana Bertonclja-Jo-hana. Okrašena avla občinske skupščine se je v toku današnjega dne napolnila z venci raznih organizacij občine Kranj, Jesenice, Radovljice in iz drugih krajev Gorenjske. Skupine šolskih in delovnih kolektivov so se hodile poklanjat spominu zaslužnega organizatorja. Ob katafalku so se vsakih pet minut menjavale častne straže političnih, družbenih i« borčevskih organizacij, občinskih skupščin, sindikatov in drugih. Pred poslopjem občinske skupščine se je od pokojnika poslovil Martin Košir v imenu občinske skupščine in občanov kranjske komune, zatem pokojnikov sovaščan iz Dobrave, sin narodnega heroja Staneta Žagarja tovariš Iztok Žagar ter Karel Prušnik-Gašper iz Ceiovca v imenu koroških partizanov, Franc Konobelj-Slovenko pa v imenu jeseniških partizanov. Ko Je moški zbor F. Prešerna odpel »Lipa zelenela je...«, se je začela skozi Kranj pomikati dolga povorka: zastave, prarlori, nad sto vencev, pevci, vojaška godba, Namesto čez Trbiž po goriški progi Na železniški progi Trbiž — Ponteba je med zadnjim deževjem prišlo do približno kilometer dolge ovire zaradi zemeljskega plazu. Zato je bil v soboto železniški promet, ki iz Avstrije preko Trbiža teče v Italijo, preusmerjen čez Jesenice po goriški progi. Tu je ta dan vozilo več brzih in ekspresnih vlakov.. Zaradi poplav v gornje-dravski dolini pa tudi pro- met zahodno od Beljaka ni bil mogoč. Zato so vlak za Salzburg usmerjali čez S t. Michel na štajerskem. Iz istega razloga so avtsrijske železnice odklonile sprejem tovornih vlakov čez mejo pri Jesenicah. Ker so bile zato postaje na Gorenjskem 'zatrpane z raznimi vlaki, je bil tudi pri nas promet močno oviran. — B. B. zatem vojaška četa, nosilci pokojnikovih odlikovanj, zatem lafeta s krsto, svojci ter več tisoč ljudi, med katerimi smo opazili mnoge nekdanje pokojnikove tovariše, npr. dr. Miha Potočnika, Borisa Ziherla, Franca Popita, Jožeta Rusa, Janka Rudolfa in druge. Izpred pokopališča do groba je krsto nesilo 6 prvo-borcev. Poslovilne besede Acita Puharja, narodnega heroja Tončka Dežmana in Cene ta Avguština v imenu Gorenjskega muzeja so znova prodirale v srca navzočih. Po zvokih pesmi in poslovilni vojaški salvi je tisoče ljudi odhajalo potrtih ob ugotavljanju, da je bil pokojni Ber-toncelj eden izmed najdo-slednejših borcev in organizatorjev revolucije in napredka na Gorenjskem. ' K. Makuc iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK 30. in 31. avgusta je bfl na uradnem obisku v Sloveniji koroški deželni glavar Haiat Sima. Predstavnike koroške deželne vlade je ob prihodu v Ljubljano sprejel predsednik Izvršnega svota Janke Smole /. drucimi člani iiw* nega sveta. * " s , :-ko prosvetno dro-šl * Loga vas bo proslavilo 60. obletnico obsitoja v nedeljo, 12. septembra 1965 ob 14.30 uri v gostilni »Marica« v Lqgi vasi. Na proslavi bodo sodelovali pevski zbor društva Loga vas, mešana zboT iz'škof.č, moški zbor iz Hodiš in združeni zbor »Vrb-sko jezero«. * * V soboto, 4. septembra popoldne, se je pričel tradicionalni Piiborški letni sejem. Ta ima mednarodni značaj in ga vsako leto obišče okrog 100.000 ljudi. Ozimnica in naloge Jeseniški pevci v Halji Danes popoldne, v sredo, bo odpotoval v Italijo komorni zbor Svobode »Tone Čufar« z Jesenic. Na tradicionalnem praznovanju v Pontebi bo še isti dan zvečer tnastopil na koncertu »Kultura ne pozna meja« in tako vrnil obisk pevskemu zboru iz Pontebe, ki je lani gostoval na Jesenicah. Na koncertu bosta nastopala tudi domači zbor ln av- strijski pevski'zbor. Komorni zbor z Jesenic, ki ima na-študlrane tudi tuje pesmi, bo zapel skupaj z italijanskim pevskim zborom tri Italijanske pesmi, vsi trije zbori pa skupaj zbor iz Verdijeve opere Nabucco. Prihodnje leto je predviden podoben nastop pevskih zborov pod naslovom »Kultura ne pozna meja« v ško-flčah na Koroškem. — U. Letošnja krompirjeva letina nas je nepričakovano presenetila, ker je precej pod povprečjem zadnjih let. Krivca za slabše pridelke iščemo v neugodnih vremenskih razmerah spomladi, pozabljamo pa pri te mnekatere druge vzroke, ki segajo malce dlje nazaj v našo kmetijsko politiko: iz leta v leto manjše površine pri zasebnih kmetih, manj delovne sile v privatnem sektorju pa zarodi obojega verjetno tudi (čeprav za to nimam konkretnih podatkov) zmanjševanje s krompirjem posajenih površin. Količinsko manjšega pridelka druibena kmetijska proizvodnja še ni uspela povsem nadomestiti. Na manjše količine jedilnega krompirja za trg pa verjetno vpliva tudi orientacija precejšnjega Števila proizvajalcev v širši kranjski okolici v proizvodnjo kvalitetnega semenskega blaga, ki zahteva sicer več dela, znanja in uporabe različnih agrotehničnih ukrepov, daje pa boljšo ceno, ki je razen tega še bolj kot pri jedilnem krompirju že Vrt* prej zagotovljena, ni torej toliko odvisna od trenutnih tri-nih razmer, od trenutne ponudbe in povpraševanja. Krompirja je torej letos manj in s tem se bomo morali sprijazniti, tudi s prec')-lh enake obveznosti, Če? p i'-'v bo letos krompirja za vse verjetno premalo. In zdaj so se pojavila pre-skrbovalna podjetja, konkretno Prehrana^ in Trgohlad, ki jima je za letošnjo oskrbo Ljubljane z ozimnico zmanjkalo zadostnih količin; dolgoročnejših pogodb z zagotovljenimi kalkulativnimi cenami niso sklepala, ker se jim spričo večletnega dob raga pridelka na Gorenjskem in drugje v Sloveniji to ni zdelo potrebno, zdaj pa — ko je krompirja manj in ko je cena precej visoka — skupaj z gospodarsko zbornico iščejo krompir pri gorenjskih proizvajalcih, ki ga po dosedanjih izgledih ne bodo imeli niti za kritje vseh pogodbenih obveznosti. Brez dvoma je prav in nujno, da se na tak ali drugačen način — tudi administrativen, če ne gre drugače — reši le- tošnje vprašanje preskrbe s krompirjem za ozimnico. Vendar bi si morali biti ob t/m končno vendarle o nečem na jasnem — da tako ne gre več! Proizvajalec hoče imeti zagotovljeno proizvodno ceno, hoče vnaprej vedeti, komu bo krompir prodal in koliko. Presktbovalna podjetja (trgovina) pa za take zahteve doslej niso imela posluha, sproti iz leta v leto, tako rekoč iz rok v usta, so kupovala kjerkoli, kjer so pač dobila ceneje, ker je bila ponudba navadno precej večja kot povpraševanje. Trgovini proizvodnja ni bila mar, ob konjunkturnih razmerah na trgu s krompirjem ji ni bilo prav nič^tre-ba 'tako ali drugače, npr. z dolgoročnejšimi pogodbami, usmerjati proizvodnjo v skladu z ieljami potrošnikov. To pa je naloga trgovine, njena vloga v gospodarstvu, posredniška vloga med proizvodnjo in potrošnjo, posredovanje zahtev potrošnikov proizvodnji, usmerjanje proizvodnje s potrebami in zahtevami trga. Te svoje vloge se trgovina še ne zaveda popolnoma, vendar upajmo, da jo bodo nove razmere v našem gospodarstvu le usmerile na to pot. Pa še nekaj je res: kmetje v zadnjem letu, dveh vse več pridelkov prodajajo neposredno potrošnikom, mimo zadruge. Je to prav? Seveda je, Če tako boljše prodajo, če zadruga večkrat kljub kooperacij-skim pogodbam (ali pa prav zaradi niih, ker so le na papirju) ni uspela zadovoljivo organizirati prodaje a}i čc je bila le nepotrebni posrednik zaradi zaračunavanja marže. Zadruge v kranjski občini so leta 1963 odkupile 14.000 ton krompirja, lani pa le 9.000 ton; ves ostali trtni višek (okrog 19.000 ton) je šel lani v neposredno prodaje. Brez dvoma fe tudi za to vzrok konjunkturni položaj na fre« s kmetijskimi pridelki, povpraševanje,, ki je večje kot ponudba, bodo pa v prihodnje tudi tu potrebne trdnejše pogodbe med kmetom in zadrugo, ki bodo temeljile na obojestranskem delu in vlaganjih in na adekvatni delitvi dohodka; le take kooperacij-ske pogodbe bodo zagotovila za stabilnejše odnose na trgu s kmetijskimi pridelki. A. Triler 9EZERNIK 21. »Zakaj pa ne daste Petru padala?« je hotel vedeti Marko. Učitelj se je zasmejal. »Kaj pa naj počne s padalom na tej višini? Preden bi se odprlo, bi že zdavnaj sedel na zemlji. Je že bolje tako, da se pripeljeta skupaj z Vrabcem na tla. Padalo uporabljajo samo piloti pri resničnih poletih, ko letijo dovolj visoko, da se jim v primeru nesreče lahko odpre.*. Marko je razočarano pogledal Janeza. Potemtakem Peter sploh še ni resnično pilot? ! ! 22. Peter je ves prepaden strigel z ušesi; najraje bi skesano priznal, da sploh še ni nikoli sedel v letalu. Se je bil čas! Toda, kaj bi rekla Janez in Marko?! Vsi bi se mu smejali. V šoli bi sošolci na njegov račun zbijali šale. Ne, ne, take sramote Peter ne bi mogel preboleti. Raje poleti v zrak in V duhu je spet zagledal podobo iz sanj, kako se junaško ubije. Da! Potem naj si le brusijo jezike! Zatisnil je oči in se krčevito oprijel krmilne palice. 23. »Peter, ko boš dovolj vis"1 z zastavico, takrat odklopi S" J ga je zdramil učiteljev glas. " . vitel potegnil na tla!« Pf,e' Drugo tako znaš: krmilno p*1'^ ganjem rahlo k sebi; ko ■'' , potisni preveč naprej! Glej ^, je vse! In mirno kri!« Cu»'1 * »Fant nekaj časa ni letel, P* je pomislil. ŠPORT 9 ŠPORT • ŠPORT O ŠPORT O ŠPORT 9 ŠPORT 9 ŠPORT 9 ŠPORT • ŠPO Gorenjski klubi tekmuje/) Drsališče pokrito šele prihodnje lelo Kljub najboljši volji gradbenega odbora umetno drsališče pod Mežakljo do svetovnega prvenstva v hokeju pa ledu ne bo pokrito, ker «e niso zagotovljena sredstva |n ker pogajanja z izvajalci železne konstrukcije še niso zaključena. Ker pa pokrito drsališče ne bo služilo le hokeju na ledu, bodo z gradnjo nadaljevali. Računajo, da bo streha drsališča gotova do konca prihodnjega leta. Gradnja severne tribune kljub zaostanku zaradi nepredvidenih zemeljskih del in utrjevanja temeljev normalno poteka in so sredstva zagotovljena. Ker strehe nad drsališčem leto« ne bo, bodo na Jesenicah odpadle tekme A skupine svetovnega prvenstva, medtem ko bodo odigrane tekme B in C skupine, če bo zavod za vzdrževanje športnih igrišč nabavil nove kompresorje, s katerimi bo možno še v marcu napraviti led. Za jeseniške ljubitelje hokeja na ledu bodo predvsem zanimiva srečanja B skupine, v kateri se bodo tudi jugoslovanski hokejisti potegovali za čimbolj-še mesto na lestvici. — U. SKORAJ VES IZKUPIČEK ZA GOSTE V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo v moški Gorenjski rokometni ligi. Gostje so pobrali domačinom vse točke. Le v enem srečanju je bil rezultat neodločen. Najvišjo zmago je dosegel Kranj B v škof j i Loki. Domačini so se resno upirali le v prvem delu igre. V tekmi Zabnica : Duplje so morali domačini, kljub vodstvu s 3:0, na koncu priznati premoč bivšemu članu ljubljanske conske lige. V derbi srečanju Radovljica : Storžič je slednji po dolgem času premagal Radovljičane na njihovem igrišču. Edino točko za domačine je osvojil Krvavec v tekmi s Kranjsko goro. Tekma Sorica : Selca je odložena. Rezultati: šk.Loka : Kranj B 5:15 Radovljica : Storžič 16:18 Žabnica : Duplje 19:21 Krvavec : Kr. gora 15:15 r.t. NOGOMET Zmaga Triglava V prvi tekmi SNL so Tri-glavani zabeležili zmago nad Koprom z rezultatom 4:2 (2:0). Gole za Kranjčane so dosegli Poljanec, Januš in Bajželj II dva. Po prvem kolu je Triglav na drugem mestu. SCL — zahod Gorenjska predstavnika v ligi sta dosegla naslednja rezultata: Ilirija : Tržič 1:1 (1:0), Jesenice : Svoboda 3:0 (0:0). KOŠARKA - Zmaga Sore H poraz Jesenic V moški republiški ligi je Sora iz Škofje Loke premagala Svobodo s 57:43 (31:20), a Jesenice so podlegle Braniku s 60:66 ( 28:26). Na lestvici so Jesenice na odličnem tretjem mestu z 18 točkami, a Sora na osmem z 10 točakmi. Triglav in Jesenice zmagujeta V ženski košarkarski ligi sta gorenjska zastopnika do-segla ponovno dve zmagi: Triglav : Ilirija 55:33 (24:17), Je. senice : Branik 60:32 (21:19). Obe ekipi imata po 16 točk. Triglav je drugi z boljšo razliko v koših (+159), a Jesenice tretje (+136). ODBOJKA Jesenice na drugem mestu V slovenski odbojkarski ligi so gorenjske ekipe dosegle naslednje rezultate: Triglav : Bežigrad 3:2, Jesenice : Žirovnica 3:1. Plasma na lestvici: 2. Jesenice 19, 5. Triglav 15 in 9. Žirovnica 12 točk. PO DRŽAVNEM PLAVALNEM PRVENSTVU Prejšnji teden je bilo v Dubrovniku končano ekipno prvenstvo Jugoslavije v plavanju. Klubi so zasedli naslednja mesta: 1. Ljubljana 29.837, 2. Mornar 29.367, 3. Mladost 28.535, 4. Jadran-S 26.607, 5. Primorje 25.668, 6. Jug 25.212, 7. Triglav 25.131 in 8. Jadran-H 22.630 točk. Ekipa Ljubljane je že drugič osvojila naslov republiškega prvaka. Vprašanje njenega prvega mesta se je postavljalo le po drugem dnevu, ko so plavalci splitskega Mornarja letos«" jim Je! sodrug Canetto res tak, kakor ga Je^f je, da takih zadev ne obešajo na vt'>i ki je po krivdi nemških, italija^ I nacionalno tako občutljivo. Ce je Cal"fX z italijanskim nacionalizmom, b"^%F Trst sodrug Kari Seitz, član osr^lvl' demokratične stranke in predsed"1'*.*! stri je. On bo preveril med drugim t!lvn njenega moža. Zato naj zaupa v f'' socialistične etike. Te besede ni razumela. Njen Pvf mu je zamolčala, kje jo je bral8- f M pisu Arbeiter-Zeitung in o odgov'0r' vedala ničesar. Toda dnevi so tekli. Franc je & J in ga poslal v Hermannsdorferjev'0.1'^ dan bolj čemeren. Lov za reklairi*111'" J je pričakoval. Sezona je bila na vi*"^. in se jim ni bilo treba ponujati v' *J Toda vseeno je prosjačil za rekla"1* SPORT • SPORT • SPORT G ŠPORT O ŠPORT O ŠPORT 9 Š TELESNA VZGOJA IN GOSPODARSKA REFORMA Stagnacija na vseh področjih? V KRANJU IN RADOVLJICI STA BILA UKINJENA SKLADA ZA TELESNO VZGOJO. V KRATKEM GA BODO UKINILI TUDI V TRŽIČU. OB VELIKEM POVEČANJU STROŠKOV SE SREDSTVA ZA DRUŽBENE ŠPORTNE ORGANIZACIJE V PRIMERJAVI Z LANSKIM LETOM NISO BISTVENO POVEČALA. ne To 24. Dvignili so krilo letala. »Pripravljen?« Peter se je bežno ozrl na Janeza in Marka, na polja, ki so dehtela za njima. Se je sijalo sonce. Tudi ptice so še krožile po zraku, kot da ne vedo, da je vsega konec! Tečajnik ob repu letala je dvignil rdečo zastavico. To je bil znak zal tiste pri avtomobilu; odgovorili so z enakim znakom, nato je zaropotal motor. Žica se je počasi napela in letalo je zdrselo po tleh. Občinske zveze za telesno vzgojo so postale zrcalo športnih dogajanj v njihovih občinah. Med drugo dejavnostjo, ki jo .opravljajo, delijo tudi sredstva, ki jih dobe od občinskih skupščin, športnim kolektivom. Višina teh sredstev pa je do neke mere tudi pokazatelj športnega življenja v občinah. Že več let slišimo pritožbe prizadevnih amaterskih športnih delavcev o pomanjkanju sredstev in s tem v zvezi o otežkočeni športni dejavnosti. Znamo je znatno povišanje vseh stroškov v zadnjih letih, a še posebno z uvedbo gospodarske reforme. Že pred go.podans.ko re- i mesto Iftf naj-H Kranj- ;>jskib t\ pre-I bomisli- .% pla-> leta z čil obstanek v družbi najboljših ekip. V prvem moštvu so se afirmirali mlajši plavalci, ki so sicer s svojimi rezultati še daleč od rezultatov jugoslovanskih vrednosti, vendar so uspeli iz prve ekipe izriniti nekatere starejše plavalce, ki so imeli še slabše rezultate. Na prvenstvu sta se odlikovala predvsem oba brata Brinovca, saj sta prav v Dubrovniku postavila svoje letošnje najboljše rezultate in v moški ekipi nosila glavno breme — oba s sedmimi starti (pri ženskah sta bili najbolj zaposleni Jančar- jeva s 6 in Šilerjeva s 5 starti). Pri iskanju rezerv (Jug je bil pred Kranjčani za 81 točk) moramo biti nezadovoljni predvsem s plavalci, ki so imeli manj startov, saj bi prav ti lahko dosegli precej boljše rezultate kot so jih in s tem pripomogli k boljšemu plasmanu. Za kranjsko plavanje bo naslednje leto odločilnega pomena. Izgleda, da bo precej plavalcev prenehalo plavati: Vlado Brinovec, Sašo Košnik, Danica Bogataj, Anka Čolnar in morda tudi Peter Brinovec. Ce tem plavalcem prištejemo še »lanska od- stopa« Vesne Breskvar in Bojana Levičnika, vidimo, da je prenehala plavati cela ekipa plavalcev, ki bi bila sposobna plasmana v sam vrh. V plavalnem klubu se zavedajo, da bo potrebno preko zime še resneje in boljše delati. Novega trenerja Milana Mihajlova čaka zelo težka in odgovorna naloga. Položaj v katerem bo pričel s svojim delom je težak, vendar smo prepričani, da bo ob sodelovanju z vsemi ostalimi športnimi delavci uspel prebroditi pričakovano krizo. P. Čolnar formo sta bila ukinjena Sklada za telesno vzgojo v Kranju in Radovljici. Ista usoda bo doletela tudi sklad v Tržiču. Vse to se negativno odraža v široki športni dejavnosti. Sredstva, ki jih dobe občinske zveze, ne rastejo sorazmerno s povečanimi stroški. V Kranju je odobreno npr. zvezi 34,900.000 dinarjev za redno dejavnost (nso vračunana sredstva za vzdrževanje in gradnje in tista, ki jih dobe nekatere organizacije izven občinske zveze), če pogledamo lansko leto, vidimo, da je bila ta številka ista. še slabše stanje je na Jesenicah, saj je proračun zveze zmanjšan od lanskih 25,500.000 na 19,000.000 dinarjev, a poleg tega pričakujejo pomovno zmanjšanje proračuna. Neugodni finančni pokazatelji napovedujejo stagnacijo na vseh področjih telesne kulture. V nekaterih občinah poizkuš-^p reševati probleme s prioriteto športov in predvsem določenim prioritetnim športom omogočiti nemoteno poslovanje. V Kranju so pri predlogu o prioriteti upoštevali predvsem pet faktorjev: 1. prirodni pogoji, 2. vpeljani vzgojno-moralni postopki, 3. množičnost, 4. neposredna praktična vredmeet in 5. kvaliteta strokovnega dela in rezultatov v določeni panogi. Na osnovi takšnih kriterijev so zvrstili v prvo, skupimo atletiko, plavanje in smučanje. Tudi v ostalih občinah na Gorenjskem poizkušajo reševati vprašanje športnega življenja na podobne načine. Priznati moramo, da pomeni to velik korak naprej v načrtnosti dela v športu, vendar pa se vseeno vsiljuje vprašanje ali ne bodo na ta način prišli nekateri športi v povsem podrejen položaj? Čeprav takšna sistematizacija ne izključuje kasnejše vključitve tudi ostalih športov, smo lahko prepričani, da bo to uspelo le malokate-remu (zaradi slabših pogojev dela). Nasplošno napoveduje sedanje stanje splošno in še hitrejšo stagnacijo, kot ;'e zapažena že v zadnjih letih, čeprav je bila že pred več meseci predlagana rešitev s sistematizacijo, zaenkrat na tem ni v praksi še ničesar narejenega tako, da v našem športu vedno bolj velja pravilo: znajdi se, kdor sc mr,ri! P. Čolnar Poljski plavalni prvak v Kranju V petek bodo imeli kran^ki plavalci v gosteh prvaka Polj. ske Slezo iz Wroclawa. Pol jaki vračajo obisk Kranjčanom, ki so gostovali v Wrocla\vu v zimski sezoni. Ekipa Sleze s« odlikuje predvsem po izredni ženski ekipi tako, da Kranjčani kljub ojačanju (Souva-nova in Petermanova) ne morejo računati na uspeh. Zanimivost dvoboja bo predvsem v demonstarciji najmodernei. še tehnike plavanja poljskih gostov. Dvoboj bo ob 16. uri v zimskem bazenu. Mogoče je £ v interesu gibanja M ne na področju, irskih nacionalistov j^istranski in okužen j,V kratkem pride v J avstrijske socialno 0'skih delavcev Av-*?vezi z zaposlitvijo |l temeljno načelo zložil Franc, čeprav l%h Zarji in časo-^tjela, možu ni po- '.M drugega stavca v'ajal je iz dneva v ,^! vključili še pevsko točko i'* ših »lepih« popevk o sv*fi#$ ipd. Vzporedno z večanj/' njihove maliganske izobrazil se je tudi program pestrU ' prevračanjem rol, lo—lknjc^ miz, drobi jeniem ko-i''-"' itd. DRAGO VIS1C ^Hp&mber 1969 # GLAS OGLASI — OBJAVE Vodarn kompletno kuhinj-% opravo s pomivalno milo, ter skoraj nov štedilnik ^ televizor. Prane Cermelj, kai}, Zasavska I 4874 Kodam karamboli ran av-'o^bil Zastava 750, letnik ■ g prevoženimi 36.000 km. ?%jia cena din 450.000. — Wo se nahaja pri avtokle-Ptojo tov. Gregori Romanu, W pri Jesenicah. Pismene I^adbe sprejema Zavarovalnica Kranj do petka 10. sep-'ejfera 1965 do 12. ure 4875 Ujo-lno prodam televizor Hl{ z radiom. Naslov v %enem oddelku 4876 Prodam pisalni stroj Re-J&ington, dobro ohranjen, »tranjšak, Cerkjje 96 4877 rrodam t salonitnih korit za streho. Zaptotoik, Golnik 57 4878 Prodam kaštruna in sadja — pobirovce. Sp. Bmiki 54 4879 Ugodno prodam spalnico. Jelenčeva 1?, Kranj 4880 Prodam pujske, 6 tednov etare. Praprotma polica 28, Cerklje 4881 Prodam prikolico za Opel rekorda. Ljubno 86 a 4882 Prodam Fiat 750 s prevoženimi 20.000 km. Ul. Mladinskih brigad 18, Kranj 4883 Prodam nov opel kadet. Valburga 40, Smlednik 4891 Prodam okroglo kamenje za betoniranje. Britof 85, Kranj 4892 Razprodaja pišk za rejo. Marija štern, Kokrica 176, Kranj 4893 Prodam karamboliran avtomobil Zastava 1300, letnik 1963 s prevoženimi 16.000 km. Začetna cena din 850.000. — Vozilo se nahaja pri Zavarovalnici Kranj. Ogjod je možen vsak dan od 7. do 14. ure. Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do petka, 10.9.1965 do 12. ure 4894 Prodam prikolico za fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 4895 Prodam prašiča za rejo. Cešnjevek 8, Cerklje 4896 Nujno prodam Primo, 150 ccm. Pavel Potočnik, Brezje 5* 4897 Zelo ugodno prodam dobro ohranjen štedilnik Tobi. 01-ševek 4, Preddvor 4898 ' Našel se je čoln iz mase. Naslov v oglasnem oddelku. Kupim 80 kg težkega prašiča. Ržen, Sp. Bosnica 52 4884 Izjavljam, da nisem plačnik nobenih gradbenih stori« tev in komunalnih del za mojo hišo št. 10 v Lahovčah, katerih ne naročam sam osebno. Janez Globočnik 4885 Starejša zakonca brez otrok, cel dan odsotna, Iščeta sobico in kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Plačilo "ni važno. Naslov v oglasnem oddejku 4886 Prosim najditelja, ki je 5. septembra našel moj suknjič z očali od Šenčurja do Lahovč, naj proti nagradi sporoči svoj naslov društvu upokojencev v Kranju 4887 Iščem službo stenodaktilo« grafke ali administratorke. Ponudbe pošljite pod šifro »63303« 4888- Preklici izgubljenih avtobusnih vozovnic: št. L 2545 Kranj — Tertetiše na ime Vailjavec Danica; 1} 2903 Kranj — Voglje na ime Sekne Franc; L 2187 Kranj — Dragojčana na ime štilec Alojz 4889 Iščem upokojenko ali delavko, za varstvo otroka dopoldan. Ostalo po dogovoru. Perne, Kranj, C. 1. maja 12 4890 OBJAVE RAZPIS sprejema gojencev v glasbeno šolo Jesenice v šolsk. letu 1965/66. Glasbena šola na Jesenicah bo sprejemala stare in nove gojence za oddelke: klavir, godala (violina, viola, čelo, kontrabas), solopetje, harmoniko, kitaro, pihala, trobila, tolkala, balet ln pripravnico (za predšolske, otroke). Vpiso\'anje starih in novih gojencev bo 15., 16. in 17. septembra 1965 od 9. do 12. ure dopoldne in od 16. do 18. ure popoldne ter 18. septembra 1965 od. 9. do 12. ure dopoldne, v učilnici glasbene šole št. 2 (poslopje gimnazije, I. nadstr., desno). Stari gojenci naj prinesejo s seboj zad» nje šolsko spričevalo glasbene šole, novi pa predložijo zadnje spričevalo matične šole (osnovne, gimnazije, strokovne šole). Pri vpisu gojencev, ki niso polnoletni7 morajo biti prisot. ni tudi starši. Vse ostale informacije posreduje tajništvo glasbene šole, tel. 82-423. Ravnateljstvo glasbene šole »KOVINAR« — tovarna tekstilnih strojev in naprav, Kranj, Savska c. 22 razpisuje: natečaj ^ za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. 12 kom. rabljenih peči 2. 1 kom. rabljen električni kuhalnik Prodaja je razpisana za U. september 1965 ob 8. uri zjutraj za gospodarske organizacije in družbene organizacije in ob 9.30 istega dne za ostale interesente. OBVESTILO Zdravstveni dom Kranj opozarja starše, da b° v občini Kranj • OBVEZNO CEPLJENJE PROTI KOZAM za vse otroke, rojene od 30. aprila do 15. marca 1965 in starejše do treh let, ki niso bili uspešno cepljeni. Starši naj pripeljejo k cepljenju otroke, čeprav niso prejeli vabila. Cepljenje je obvezno. S seboj prinesite izkaznico o cepljenju in vabilo. Cepljenje bo v občini Kranj od 13. septembra 1965 do 17. septembra 1965 na istih cepiščih in ob istem času, ki je naveden na vabilih. Javnosti sporočamo žalostno vest, da je nenadna smrt prekinila delo in vse načrte Ivanu Bertonelju direktorju Gorenjskega muzeja v Kranju Na zadnji poti smo l^a pospremili v torek, 7. septembra Svojega skrbnega in humanega ravnatelja bodo njegovi sodelavci ohranili v trajnem spominu DELOVNI KOLEKTIV »GORENJSKEGA MUZEJA« V KRANJU 11 i ................. ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža in očeta Valentina Nadižavec $e lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani v teh težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni našim sodelavcem Tekstilindusa in Save ter zastopnikom organizacij ZB in Z V VI ter vsem, ki so 'darovali vence. Iskrena hvala vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. žalujoči: žena in otroci z družinami 8. september 1965 * GLAS Za mlade dajmo več kot zmoremo! ALI SO PROBLEMI ZARES NEREŠLJIVI? Kje so vzroki težav v gostinstvu Tržič, 7. septembra — Turistični dolar se je spremenil že pred uvedbo enotnega deviznega tečaja. Močno so se povišali materialni stroški. To so v glavnem razlogi, ki jih gostinci kaj radi navajajo v opravičilu težav v tej dejavnosti. Res je, da je gostinstvo tudi v tržiški občini v novih pogojih gospodarjenja nekoliko prizadeto. Vendar ta problem .ne bi kazalo posploševati. Resnici je potrebno pogledati v oči, pa bomo kmalu našli pravi razlog težav. Izhodiščna pot je tudi v iskanju notranjih rezerv, na katere je bilo gostinstvo v tej občini že večkrat opozorjeno s strani organov skupščine. Povečanje stroškov za kurjavo, razsvetljavo in najemnin za poslovne prostore, komunalnih storitev ter ostalih materialnih pogojev so dejansko zaostrili politiko poslovanja in rentabilnosti v gostinstvu. Povprečno je gostinsko podjetje »Zelenica« povišalo cene jedil za 15,4%, gostinsko podejtje Tržič za 36 odst., Planinsko društvo Tržič pa celo ža 40,7%. Tudi cene pijačam so močno poskočile. Iskanje rešitve v tej smeri pa že sedaj ni dalo zadovoljivih uspehov. Ni« tudi nobenega izgleda, da bo tako problem rešen. Gostinci v tržiški občini bodo morali kmalu spoznati, da je bolje doseči večji promet z manjšimi pribitfci, kot pa obratno. Toda še preje bo potrebno privleči na dan »belega« zajca in priznati, da so osebni dohodki v gostinstvu za celih 12,2 % pod povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu. ^ Nestimulativni pogoji nagrajevanja v gostinstvu so torej glavni vzrok za slabo kvalifikacijsko strukturo kadrov v tej dejavnosti in nizko kvaliteto storitev. Zaradi tega gostinstvo v tej občini še ni uspelo izkoristili "I proizv stroški Kot smo že poročali so na Jesenicah pričeli namesto koksa v prvi plavž vpihovati 'mazut. Tega dovajajo z ma-zutne postaje pod pritiskom 12 atmosfer, regulira pa to posebna avtomatska naprava. Od 20. avgusta dalje, odkar tale rudo na ta način, so v tem mesecu dosegli največjo mesečno prevzvodnjo surovega železa, gaj so presegli načrt za nad 4 odstotke. S povečano proizvodnjo in nižjo porabo koVsa so že močno znižali proizvodnje stroške. vseh možnosti deviznega priliva, kot to^dopuščajo naravne prednosti, ki jih ima občina za turizem. Iz obračunskih kalkulacij je razvidno, da mora gostinstvo za vsak dinar povečanja osebnih dohodkov zvišati realizacijo kar za 4,2 krat! Težko bo torej povečati osebne dohodke na račun prometa, temveč bodo gostinci morali usmeriti dejavnost v iskanju notranjih rezerv in si s tem zagotoviti enakopraven položaj z gospodarstvom v občini. O tem problemu, ki je bil na seji občinske skupščine Tržič, so odborniki kot gostinci odločno spregovorili in poiskali najboljšo možno rešitev, saj je gostinstvo močna gospodarska dejavnost občine. — Drago Kastelic (nadaljevanje s 1. strani) slovenski pedagogi, psihologi, zdravniki in sociologi, so ti činitelji zelo važen element za pravočasno in pravilno otrokovo duhovno dozorevanje in za telesno rast in razvoj. Navedena skupina strokovnjakov je po več let proučevala vse te činitelje pri skupini istih otrok in prišla do presenetljivo pomembnih zaključkov. V zadnjih letih je šolstvo le napravilo korak naprej tako v izpopolnjevanju notranje organizacije dela, programiranja in učinkovitosti dela z uporabo sodobnih sredstev, ponazoril in metod. Veliko so k temu pripomogli zavodi za prosvetno službo. Zavod na na Jesenicah za občini Radovljica in Jesenice je uspel oblikovati kvalitetno strokovno svetovalno službo, ki je veliko pripomogla k zboljše-vanju učnovzgojnega dela na šolah. Zelo pomembna je tudi organizacijska vloga Zavoda, ki pomaga pri vsklaja-nju in programiranju dela vseh šol v obeh občinah. "V zadnjih dveh, treh letih je bilo zelo intenzivno in široko zasnovano delo strokovnih aktivov po predmetnih skupinah in razredih. Delo aktivov je bilo sistematično, kontinuirano, zato je v mno-gočem pripomoglo k strokovnemu poglabljanju v predmet, v stroko, obenem pa je pomagalo oblikovati določena pedagoška in metodična didaktična načela, kriterije in metode. V zadnjih PRVE OCENE ŠKODE NARASLIK REK Pol milijarde na vodotokih Komisije Vodne skupnosti za Gorenjsko se še niso vrnile s terenov, kjer že več dni ocenjujejo škodo, ki so jo povzročile vode ob zadnjih poplavah. Ugotovljeno je, da so reke in potoki dosegle najvišji vodostaj v zadnjih letih. Po prvih cenitvah računajo, da je-škode na vodotokih za pol milijarde" dinarjev. Veliko škode je bilo narejene na cestah, v industriji, kmetijstvu itd. Cestno podjetje v Kranju je ocenilo škodo na 50 milijonov na cestnih objektih. Porušena cesta od Zlatoroga do Savice je oce-njena*z 1 milijonom, most na Hrušici pri železniški postaji 2 milijona. Prav tako je porušen most pri Peričniku na cesti Mojstrana — Vrata. Močno je poškodovana tudi cesta preko Vršiča, saj jo je že ob normalnih prilikah težko vzdrževati. V Kranju je dosegla Sava 3 metre nad normalo. Poplavljeni so bili nekater; obrati tovarne Iskra. Stroje iz tovarne Zvezda je pomagala v nočnih urah reševati vojska. ^ Razbesnela voda je na večih mestih pretrgala vodovodne cevi. Podbrezje so zaradi tega ostale brez vode (pretrgana cev preko Tržiške »Bistrice). Prav tako je na Jesenicah odtrgalo vodovod s Hrušice. Kropa je odtrgana od tovornega prometa, ker je voda porušila tri mostove (Podnart, Lancovo in Globoko). Računa se, da bo prišlo do precejšnje škode predvsem zaradi zastoja v industriji. V Železnikih je voda odnesla jez in s tem preprečila normalno poslovanje elektrarne, kar se bo poznalo tudi v obratovanju tovarne. Komisije Vodovodne skupnosti zbirajo podatke na terenu in slikajo vse prizadete objekte. Prav tako bodo ocenile tudi vse ostale dejavnosti škodo, ki je nastala na njihovih objektih. V sobotni številki bomo podrobneje poročali o ugotovitvah komisij Vodovodne skupnosti. —pc dveh letih uspešno uvajajo v učno prakso tudi teste, kot metodo preverjanja znanja. Pod vodstvom strokovnjakov Zavoda so bile opravljene tudi nekatere pedagoško analitične študije in ankete, katerih rezultate uporabljajo šole v svoji praksi. Posebno tehtne so bile analize o domačih razmerah učencev, študije o domačem delu in nalogah itd. Aktiv ravnateljev obeh občin je pred nedavnim obravnaval tudi vzrašanje vzgojnega dela na šolah. Izkušnje iz prakse in tudi analize pedagogov o liku sodobnega mladostnika kažejo, da intenzivnost vzgoje v šoli kot izven nje v organizacijah in v družbenem okolju zaostaja za kvaliteto izobraževalno-učnega dela. To pa je dovolj utemeljeno opozrilo vsej naši skupnosti, posebej pa šolam in političnim organizacijam od Zveze komunistov do mladinske organizacije, da prouče to vprašanje in store tudi ustrezne ukrepe. Mladi ljudje so vendar naša najdragocenejša rezerva, na kateri bo slonela prihodnost Zato dajmo zanjo več, kot moremo! Jože Bohinc S SEJE TRŽIŠKE OBČINE Manj uslužbencev TRŽIČ, 7. septembra. Danes sta se v Tržiču sestala oba zbora skupščine občine. Razpravljala sta o izvršitvi dohodkov in izdatkov proračuna občine ter posameznih skladov za prvo polletje 1965. Odborniki so obravnavali tudi več odlokov, med njimi odlok o ukinitvi in ustanovitvi nekaterih skladov, o razmejitvi pravic samoupravljanja v upravnih organih občine in o spremembah ter dopolnitvah statuta občine ter o potrditvi statutov krajevnih skupnosti. V zvezi z nalogami za izvedbo gospodarske reforme ter z novim načinom proračunske potrošnje, je bil na seji predlog o reorganizaciji občinske uprave. Do sedaj je bilo v občini zaposlenih 55 uslužbencev, nova sistentiiza-cija delovnih mest pa predvideva samo 46 uslužbencev in tehničnega osebja. Zmanjševanje zaposlenih v občinski upravi je upravičeno, ker je treba dosiledno stremeti za polno učinkovitost dela uprave in s tem slehernega uslužbenca in njegove osebne odgovornosti do dela. Zmanjša-p'° občinske uprave pa v nobenem primeru ne bi smelo iti na škodo njene kvalitete in funkcioniranja. — D. K. Prevelik slalež bolnikov Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Kranj je javno objavila podatke o stroških zdravstvenega zavarovani j a po zavezancih prispevka z ozirom na dodatno stopnjo prispevka in odstopljena sredstva.' Izdatki na posameznega zavarovanca po teh informacijah znašajo letos v kranjski občini 27.113 dinarjev (lani 22.000), v škofjeloški občini 24.011 dinarjev (20.010) in v tržiški 21.087 dinarjev (17.992). Višji izdatki ne pomenijo večje koriščenje pravic, pač pa v glavnem večje cene v zdravstvu. Iz podatkov o sredstvih, katere, komunalna skupnost odstopa organizacijam za izplačevanje nadomestil osebnega dohodka v prvih- 7 ali 30 dneh obolenja zavarovancev, pa je razvidno, da imajo delovne organizacije v kranjski občini 4,530.000 dinarjev izgube, v škofjeloški občini celo 5,990.000 dinarjev, v Tržiču pa imajo kar 7,006.000 dinarjev presežka! Izgube v omenjenih občinah so v glavnem nastale zaradi precejšnega (staleža dela« nezmožnosti. Tu je torej še kar precej skritih rezerv, ki bi jih bilo potrebno samo poiskati in potem dosledno uresničiti. — D. K. - Izdaja in trska CP -Gorenjski tisk* Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Sta-nela Žagarja 21 in uprave: Kranj, Koroška cesta' 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni redakc". 21-835, 22-152 uprava in tiskarna 21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letno 2000, mesečno 170 dinarjev. Cena posameznih številk 40 din. Mali oglasi za naročnike 40, za nena-ročnike 50 din beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo