Bdffl nmorski nevmk XV. - Št. 242 (4396) TRST, nedelja 11. oktobra 1959 r' O 1* Poštnina plačana v gotovini Cena oU lir Abb. postale I gruppo id ^ — Danes so objavili še zadnji re- Nitji- ” volitev, tako da so končni podatki 366 poslancev, pralci 6 poslancev' osvetovanja Mac Millana z zahodnimi vladami sklicanja konference na najvišji ravni Pred sestankom Mae Millan-Eisenhower-de Ganile? - Moskovski komentarji o vzrokih zmage konservativcev in poraza laburistov J’! 1 Lah, cj so zgubili šest sedežev in jih prido-f. *t so rvriTu^- so Pridobili 5, zgubili pa 28; libe-0 Absol ene"a in zgubili enega. Večin, v Večina konservativcev: 102 sedeža. Nev. nservativcev v odnosu do laburistov: 108 gIasov je naslednje: itCiatlvci: 13.750.935 (49 odst.) »beraf5' J2-216.166 (43 odst.) Ste 5' 1-640-V61 (5 odst.) NviU , a?ke: 254.846 (0.9 odst.) u volivcev: 35.398.432; udeležba 78.7 odst. iii ^**tm Pred odhodom na kratek oddih se je Mac Millan danes zjutraj in popoldne sestal z zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Pregledala sta položaj po volitvah in dosedanje stanje posvetovanj o sklicanju konference na najvišji stopnji. Zdi se, da bi hotel Mac Millan, kolikor se da pospešiti potrebni diplomatski postopek za sklicanje te konference. To pa iz naslednjih vzrokov; 1. Zato da kolikor mogoče okrepi svoj položaj v zvezi z obnovljenim zaupa- '""iiii ""‘""•»•imiiiiiiiiiiimiimiiii in, milimi um hiii, umu,imami,iiiimuimiiuiiiiiuiiiiiimiiiimnmiiHimiiiiiimiiiiiiiii |o pomemben dogodek Jutri začne poslovati Tržaška kreditna banka UkoS t 35 let, • oktobra i 1 blapo t moral za-bifc-Šk? okenca / S? tJarir zavod v J fcboodminska banka*. ■ U° okenci3 prvič za ob-, !0ška ■ LjuiČvsko-obrtna ’ [t lt». Judska ‘L5° f f .ti rvatsk - branilni-biij ka stedionica. Pomembni ' Podrti; . 1905. leta znice: v Du-aih?ru,‘ bletkovi-1 ‘n v L?ni 1 Zadru, ie b,lja?1' N-to-8 sli? časi znašala za S 717 kron180*0 vs0' .Sr, * Preko i? ln letni 1%. Pele v milijonov je bil° V ■ i^ito Primorju izred-!0v>štio adrnzništv0 in »Vi k,-h Poslovalo 47 to , dru8-S '!ružho',thn,0 bančno fašistuSlovanje je ^j ^ltio um?lm teror- ISS?"™ Sto5risostluaJst let PO N lin'!emo otvo' v*1 ti bai ?ancnega za- za-zadru- ti? bi zivTju "i> ^lab^°van i Jp°. gospodar- h^teV^®,- NaPori za d0wakega zavoda k1 W doiem, ?a zavoda z 6jnl in so k°nčni pebom še- A?1®1 UTeditvi Po->dSkmP°drofiia,n kV °s0v ntednarod- T..-' » » Povsem kredifna Mo. ža iSeih usposob- £ *zva j V« i Uf>posob-tv1 določ, Je svojih tfell etrtem č?inn sta- ■ Predmet u na' met poslova- ^a°ročhe .družbe je in >hieditno P°‘ ” meri pri' %tr*m lili }1Vnostjo kot, obliki, ob J^kih dn, veljavnih S'tPoSebd°l°cb. a?® nmLSme vrm J. basivnedn,e posle: •ti Preje«,', ^o«te i na °bre-ai‘ vezane hranilne vloge in vloge na tekoči račun, bodisi imenske ali na pri-nositelja ter izdajati i-menske obrestne bone z določenim dospetkom; 2. izdajati čeke, navadna in krožna kreditna pisma in podobne: 3. eskomptirati lastni portfelj, vršiti repor-te in najemati predujme na vrednostne papirje, ki jih ima v lasti, in na tržne papirje ter izstavljati menične akcepte za lastni račun; 4. sprejemati vloge in voditi tekoče račune tudi v tuji valuti, pod pogojem, da ima za to poslovanje ustrezno dovoljenje in da upošteva devizne predpise; b) aktivne: 1. eskomptirati menice, trgovske efekte in druge tržne papirje, zakladne bone in kupone, plačilna nakazila organov javne uprave in moralnih ustanov, zastavne liste (warrants) javnih m prostih carinskih skladišč; 2. podeljevati posojila in predujme na tekočem računu v domači in tuji valuti, zajamčena tako s hipoteko, zastavitvijo vrednostnih papirjev, blaga in drugih vrednot nasploh, kakor tudi z menicami in o-sebnimi poroštvi; 3. odpirati navadne in dokumentne akreditive, izrdbne v Italiji ali v inozemstvu; 4. nakupovati vrednostne papirje, ki jih je izdala ali za katere jamči država, obveznice občinskih in pokrajinskih posojil, zemljiške obveznice in obveznice, ki so z le-temi izenačene ali njim prienačene, obveznice prvorazrednih industrijskih. trgovinskih in kmetijskih družb in druge vrednostne papirje, ki so jih izdale ustanove, ki so po svojem namenu in naravi splošno koristne; v tem so vključene, čeprav z omejitvijo na tisto mero, ki je umestna za poslovanje s klientelo, delnice prvorazrednih industrijskih, trgovinskih in kmetijskih družb, ki no-tirajo na italijanskih borzah; 5. dajati predujme in vršiti reporte na vrednostne papirje iz prejšnje točke; 6. kupovati in prodajati nepremičnine za lastno potrebo in zaradi izterjave terjatev, pri čemer se morajo upoštevati veljavni zakonski predpisi, c) družba sme nadalje: 1. kupovati in prodajati javne in zasebne vrednostne papirje za račun tretjih; prodajati vrednostne papirje lastnega portfelja: 2. imeti korespondenč- ne in zastopniške odnose z drugimi kreditnimi zavodi; 3. sprejemati v inka-so navadne in dokumentne efekte ter akceptirati trate za račun tretjih: 4. dajati navadna in menična poroštva ter varščine; 5. prevzemati razpečavanje javnih posojil, delnic in obveznic ter partecipirati v konzorcijih za razpečavanje vrednostnih papirjev po določbah in z omejitvami člena 45 kr. odi. zak. z dne 12. marca 1936, št. 375, s poznejšimi spremembami; 6. unovčevati obresti, dividende, kupone in izžrebane vrednostne papirje; 7. sprejemati listine, vrednostne papirje in druge vrednote v hranitev, tako v čuvanje kakor v upravljanje, ter dajati v najem bančne predale (safes deposits) in železne blagajne; 8. prevzemati blagajniške storitve za račun tretjih. Družba sme končno o-praviti vsakršno drugo bančno operacijo v zvezi z lastnim družbenim namenom, da je le združljiva s smotrom, ki je lasten kreditnim zavodom. Tudi s finančne plati i-ma družba trdne temelje, saj določa statut v petem členu, da znaša družbena giavnica 600 milijonov lir, od česar je vplačanih 180 milijonov lir. Poleg tega ima družba visoko usposobljeno osebje, tako da bo lahko takoj pričela z normalnim poslovanjem v o-kviru obstoječih zakonov in uzanc bančnega poslovanja. Vsa navedena dejstva, kot tudi prvi odmev ustanovitve novega finančnega zavoda priča, da vlada za Tržaško kreditno banko veliko zanimanje in odpira ugodne perspektive za, njeno poslovanje. Prav v tem okviru pa prerašča pomen družbe ozki lokalni pomen, saj gre za ustanovo, ki bo lahko mnogo pripomogla ne samo pri utrditvi slovenskega gospodarstva na našem področju, temveč za splošni tržaški gospodarski raz- V okviru mednarodnega pomirjenja in ustvarjanja vedno bolj prijateljskih sosedskih odnosov, Pomeni orej ustanovitev nove Tržaške kreditne banke akt zbliževanja med narodi, korak k ustvarjanju položaja ko narodnostne manjšine ne bodo več razdeljevale, temveč bodo most ljo važen činitelj za vsestransko gospodarsko, kulturno in drugačno sodelovanje med italijanskim in jugoslovanskimi narodi. S. B. njem zavezniških vlad v nadaljevanje dosedanje politike Velike Britanije. 2. Ker misli, da bi z zavlačevanjem lahko zbežala zahodnim vladam pobuda za pogajanja. .? Ker želi pred angleškim javnim mnenjem opravičiti svoje nedavne obljube o čim. prejšnji konferenci najvišjih. Foreign Office je danes nadaljeval svoje stike z zavezniškimi vladami. Kakor je znano, proučujejo sedaj možnost sestanka Mac Mil-lana z Eisenhovverjem v Wa-shingtonu in morda tudi z de Gaullom ter sestanka z Adenauerjem v Londonu. A-denauer je namreč izjavil, da misli v kratkem uradno obiskati London, Trdi se, da bi Mac Millan hotel, naj bi določili datum sestanka najvišjih še pred temi sestanki med zahodnimi voditelji in po možnosti v enem tednu ali dveh. Prevladuje mnenje, da bi hotel Mac Millan, naj bi se konferenca najvišjih sklicala brez poprejšnjega sestanka zunanjih ministrov. Ti naj b; se eventualno sestali pozneje, da se sporazumejo o podrobnostih morebitnih sporazumov najvišjih. Vsekakor sc politični opazovalci mnenja, da Mac Millan ne bo rt:ogel obiskati Washmgtona pred koncem meseca, ker bo 27. oktobra slovesna otvoritev novega parlamenta, v naslednjih petih dneh pa bo splošna razprava o programskem govoru. V londonskih krogih potrjujejo tudi, da Mac Millan ne misli za sedaj preurediti svoje vlade. Zlasti misli še dalje obdržati v zunanjem ministrstvu Selwyna Lloy-ba. V Foreign Officeu pa medtem izjavljajo, da so trditve o bližnjem sestanku Ei-senhowerja, Mac Millana in de Gaulla v Washingtonu samo «hipotet;čne». Glede tega ni bil sprejet še noben sklep. V pooblaščenih krogih so mnenja, da je bolj verjeten sestanek zunanjih ministrov treh zahodnih držav, toda tudi to ni še dokončno. Angleški in ameriški tisk še dalje komentira nepričakovano močno zmago konservativcev. Zanimivi pa so bolj neprizadeti komentarji. Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil, da je sicer pričakoval zmago konservativcev, vendar pa je presenečen nad tako močno zmago. Poudaril je. da je indijska vlada vedno imela dobre odnose z Mac Millanovo vlado in s prejšnjimi vladami. Pekinški «Ljudski dnevniku piše. da je konservativ-vlada sicer napravila med svojim obstankom številna sramotna dejanja, vendar pa ima v svoje dobro zaslugo, ki je v tem. da je Mac Millan obiskal Moskvo in da vztraja za sestanek na riajviišji stopnji. List dodaja, da je vprašanje predstavništva Anglije na sestanku predsednikov vlad bilo geslo, ki je močno vplivalo na množico volivcev. Tudi po mnenju sovjetskih komentatorjev je Mac Mil- lanova zmaga rezultat njegovih mirovnih pobud, njegovega potovanja v Moskvo ir njegove obveznosti da se bo zavzemal za čimprejšnji sestanek na najvišji ravni. oLiteraturnaja gazeta# poudarja predvsem Mac Milla-novo obveznost med volilno kampanjo da se bo zavzemal za mir, ter dodaja, da je izid volitev izraz zelje britanskega ljudstva po miru. Kar se tiče poraza laburistov, so sovjetski komentatorji mnenja, da laburistični voditelji niso znali dovolj jasno tolmačiti želje britanskega ljudstva. Laburiste je zajel tok dogodkov, toda niso dali lastnih konkretnih pobud. Poleg tega pa ugotavljajo komentatorji v Moskvi, da konservativni volivci niso med volilno kampanjo zavzeli jasnega stališča o predlogih Hruščeva za razorožitev, niso se izrekli proti morebitni obnovitvi jedrskih poizkusov in so poudarjali potrebo okrepitve NATO. «Literaturnaja gazeta* o-menja, da je Mac Millan v svojem zadnjem volilnem govoru pozval volivce, naj mu omogočijo, da se bo pogajal v imenu vse Velike Britanije na konferenci najvišjih, in pripominja: «iiedaj ;e dobil ta pooblastila. Cas bo pokazal, ali se bodo u-gedne tendence, ki nastajajo v britanski politiki, še dalje razvijale in ali bodo nastale tiste bistvene spremembe, ki jih angleško ljud- stvo pričakuje.* Londonski dopisnik moskovske «Pravde» Nekrasov piše med drugim; »Obračun politike, ki sc jo vodili konservativci, zlasti v notranjosti, ni tako blesteč, da bi iahkG obrazložil njihov u-speh na volitvah. Konkreten vzrok je treba iskati v povečanem vplivu angleške liberalne stranke, ki se je zavzemala, da si je zagotovi malomeščanske sloje. Liberalci so bili glavna sila, ki je razdelila laburiste in zagotovila uspeh konservativcem.* Dopisnik ugotavlja zatem, da, če se išče globlji vzrok neuspeha laburistov, se lahko reče, da so se «sa-nr postavili v položaj premaganih*. ter dodaja: ((Kajti čeprav so konservativci predložili medel program, niso znali laburisti tega izkoristiti. Volitve so končane, teda niti zdavnaj n so prinesle rešitve bistvenih vprašanj angleške zunanje in no-tian.ie politike.* Angleški laburistični list tDaily Herald* takole komentira neuspeh laburistov: »Laburizem je predložil program, ki ni napravil nobe-rega vtisa na večino angleškega ljudstva. To je trda resnica.* List pravi dalje, da je sedaj potrebna reor»am-zacija stranke in revizija njene filozofije. »Laburistična stranka mora opustiti dogme 19. stoletja in korakati z odločnim korakom v 20. stoletje. Mladi ji morajo dati novo vitalnost, tije-r.c politiko je treba revidirati, njeno propagando obnoviti; vse to se mora zgoditi raglo, pred prihodnjimi delnimi volitvami. Kar se tiče Trade Unionov, je tudi potrebno izpraševanje vesti.* Konservativni «Daily Te-legraph* tudi pravi, da bo morala laburistična stranka sedaj v celoti revidirati svojo politiko in izločiti nekatere svoje osebnosti, »razen če se majhna skupina ekstremistov, zagovornikov načela nacionalizacij, ne združi v manjšino in zapusti sleherno idejo ponovnega prihoda na oblast.* Desničarski neodvisni «Dai-ly Express» pravi, da je poraz laburistov poniževalen ;r dodaja, da je edini način za liberalce in laburiste, da se rešijo iz sedanjega položaja, združitev med njimi in ustanovitev skupne fronte. 6 MIJ sS> lunik i.\'S PIONEER IV (59) 480.000 Km LUNIK Ul UNIK II (59) PIONEER*? 114.750 vm 58) l / \ \ \ ■ PIONEER II .(58) 102000 Km EKPLORER 42.250 VANGUART 1.(58) 3055 KM VANGUART II. (S?) 3.356 KM 1 \ \^"\ 5 \ \ I EXPLORER 111.(58) 2.470 KM EKPLORER '2311 KM 1 EXPL 1 19i9 SPUTNIK III.(58) 1875 KM SPUTNIK II.(57) 1 1624 KM \ | SPUTNIK 1.(57) 962 KM RAKETA VIKING (54) I MAJ. SIMONS (57) 30-942 M VE REST 8.889 M r~ A & NA ŽIVAHNEM KRAJU (Iz moskovske »Pravde«) Lunik HI. Je včeraj dosegel višino 478.000 kilometrov in se je začel vračati proti Zemlji. Odslej se bo začela njegova hitrost večati zaradi vedno večje privlačnosti Zemlje. Ko bo letel mimo Zemlje, bo od nje oddaljen 40.000 kilometrov. Pri letenju proti Zemlji se bo Lunik srečal s krdelom meteoritov, in njegovi aparati bodo zabeležili s tem v zvezi važne podatke za letenje prihodnjih vesoljskih ladij. Računajo, da bo »življenje* Lunika neomejeno, razen če ne pride do njegovega trčenja z večjimi meteorji. Lunik bo letel blizu Lune «od časa do časa*. Januarja leta 1967 bo oddaljen od nje približno 9.600 kilometrov. Vendar pa bo tudi pred tem časom mogoče uspešno opazovati Luno, ko bo Lunik oddaljen od nje od 12.000 do 48.000 kilometrov. Ko je Lunik dosegel najvišjo točko, je letel s hitrostjo 1400 kilometrov na uro. Za enkratni krog okoli Zemlje bo potreboval petnajst dni. fotioto; je odbor akademija Sedem dni v svetu Po zmagi konservativcev na četrtkovih volitvah se govori, da bo Mac Millan napravil v svoji vladi nekaj sprememb bi ZDA potrebovale dve do pet let, da jo dohitijo. V takih okoliščinah je sovjetska vlada sporočila v OZN predlog, naj se skliče v okrilju OZN mednarodna konferenca znanstvenikov za izmenjavo izkušenj pri proučevanju vesolja. Predlog so tako v Washingtonu kakor v Londonu sprejeli z zadovol]• stvom in poudarjajo, da so pripravljeni sodelovati na taki konferenci. Važna vloga OZN Čeprav je med zasedanjem čeprav je med zasedanjem skupščine OZN prišlo do drugih važnih dogodkov kakor so na primer sestanek Eisen-houier-Hruščev, izstrelitev sovjetske kozmične rakete okoli Lune, volitve na Angleškem itd., vendar ti dogodki niso zatemnili pozornosti na to zasedanje. Letošnje zasedanje je prav zaradi procesa mednarodnega pomirjenja, ki se je začel, še posebne važnosti, ker se sedaj odpirajo mnogo večje možnosti, da pride v okviru te organizacije do nekaterih konkretnih konstruktivnih sklepov, ki niso bili mogoči, dokler je trajala hladna vojna, ki se je razplamtevala tudi med razpravami v tej organizaciji. Letos ni med splošno razpravo ton hladne vojne pnšel (Nadaljevanje na 8. strani) Črtež, ki nam prikazuje, kako bo urejeno področje med Piranom in Sečovljami po načrtu inž. arh. Eda Mihevca, o čemer pišemo v spodnjem članku. Oznake (legenda) veljajo tudi za spodnji črtež V Angliji zmagali konservativci Volilni boj v Veliki Britaniji se je v četrtek zaključil z nepričakovano visoko zmago konservativcev. Nad to zmago so- presenečeni tudi konservativci sami, medtem ko so laburisti globoko razočarani, ker niso pričakovali tako velikega nazadovanja. Konservativci so si zagotovili v novi spodnji zbornici še močnejšo absolutno večino, kakor so jo imeli doslej, in sicer dvakrat tolikšno. Poleg tega pa so se spet okrepiti liberalci, toda ne na račun konservativcem, pač pa v večji meri na račun laburistov. Veliko število neodločnežev, na katere so računali tako konservativci kakor laburisti, se je bolj usmerilo h konservativcem ali pa k liberalcem. Vsekakor je porast liberalcev marsikje Škodoval laburistom, kajti angleški volilni sistem je večinski in v vsakem volilnem okrožju zmaga tisti kandidat, ki dobi največ glasov. Liberalci so se močno okrepili ne po številu poslancev, pač pa po številu glasov in so s tem razdelili laburiste. Liberalci so si zadali nalogo pridobiti malbjntščctrtsfie sloje, za katere so se potegovali, kakor rečeno 'tudi konservativcit in predvsem laburisti; ti so zaradi tega celo še bolj zvodenili svoj program. Nedvomno je treba vzrok t-skati tudi v nejasnoiti programa laburistov, ki so iz o-portunizma opustili marsikatero načelo svoje stranke, tako da se njih program ni dosti razlikoval od konservativnega. Ce so s svojim oportunizmom morda kje pridobiti nekaj volivcev, so jih na drugi strani prav zaradi tega te več zgubili. Do neke mere je vzrok tako odločne zmage konservativcev tudi angleški konser-vativizem, ki ne ljubi sprememb, razen če ga do tega ne prisilijo res otipljive perspektive za spremembe na boljše. Takih otipljivih perspektiv pa ni bilo in jih laburisti niso nudili. Laburisti so med volilno kampanjo o-menjali tudi napad na Suez. Toda to je že tako daleč in medtem je konservativna vlada napravila nekatere posrečene poteze v mednarodni politiki, tako da so mnogi volivci pozabili na omenjeno e-pizodo. Konservativna vlada je v zunanji politiki vsekakor uspela popraviti napake Edenove vlade in si pridobiti precej prednosti o borbi za glasove. Tudi trenutek, ki ga je konservutivna vlada izbrala za volitve, je bil njej ugoden. Zato ni mogla laburistična opozicija postaviti proti Mac Millanu v bistvu drugačnega programa in je volivcem v glavnem obljubljala prav to, kar konservativci že izvajajo ali pa mislijo izvajati. Angleški ooliuci so torej o-dobrili politiko pomnjenja m so temu primerno volili. Prav tako je nanje vplivala dobra gospodarska konjunktura v Veliki Britaniji, ki jo je Mac Millan tudi spretno izkoriščal v volilni kampanji. Kakor rečeno, ni bilo velikih razlik med konservativci in laburisti; če so bile kake razlike, so bile le v tem, da so laburisti radikalneje poudarjali nekatere posamezne probleme. Mac Millan pa je imel v rokah zelo močan adut. Na vseh volilnih govorih je poudarjat, da je sestanek med Eisenhoiverjem m Hruščevom, ter sporazum o sklicanju konference na najvišji ravni prav njegova zasluga, ker je s svojim obiskom v Moskvi dal pobudo za začetek izboljševanja odnosov med Vzhodom in Zahodom in za prenehanje hlad. ne vojne. Poleg tega je venomer poudarjal, da se morajo voliVci odločit i, koga ngj pošljejo na važne mednarodne konference, ki so sedaj na vidiku, ter je pripominjal, da so prav konservativci za (o poklicani, ker so oni mnogo prispevali, da s* je proces pomirjenja »ploh zaiel. Toda vsekakor je imela veliko vlogo tudi notranja politika. Glede tega pa je treba reči, da laburisti niso postavljali preveč jasnih programov. Zaradi notranjih sporov tako glede zunanje kakor glede notranje politi- ke, niso nudili volivcem jas-ne slike svojega programa. Poleg tega pa so prav tako kakor konservativci imeli pred očmi predvsem tiste dele volivcev, ki so Se nihali med enimi in drugimi, kajti v ostalem imata obe stranki v glavnem že svoj stalni krog volivcev. Neodločneži pa so bili predvsem v srednjih slojih, med malimi obrtniki, u-pokojenci in mladino, ki terja zagotovitev obstoja. Zato so svoje volilne programe temu prilagodili. Dve stranki sta naslikali angleškim volivcem dve različni sliki notranjega položaja, toda konservativci so venomer poudarjali, da se je gospodarsko stanje pod njihovim vodstvom izboljšalo in utrdilo. Spričo dejstva, da sta bila programa obeh strank v glavnem zelo blizu, in da laburisti niso nudili nič tako nepričakovanega in izredno boljšega, so se volivci pač opredelili k temu, kar sedaj je, ker so laburisti v glavnem obljubljali prav i-sto. Politični opazovalci ugotavljajo, da je nepričakovano veliko zmago konservativcev treba v velik’ meri pripisati tudi Mac Miltonovemu u-gledu. Ker so se tako konservativci kakor laburisti izrekli za konferenco najvišjih, je šlo za to, da volivci izberejo, kdo naj jih na tej konferenci zastopa. Na splošno se poudarja, da se splošna linija angleške zunanje politike ne bi spremenila, tudi če bi zmagali laburisti. Vendar pa ugotavljajo, da so bile tedaj odstranjene nekatere negotovosti glede nekaterih plati te politike. Tako se v zahodnih prestolnicah veselijo, ker je z zmago konservativcev odpadla ideja o nea-tomskem klubu, za katerega so se zavzemali laburisti. Na splošno se v zahodnih prestolnicah v uradnih krogih veselijo konservativne zmage. Izid volitev je vsekakor važen nauk za laburiste, ki bodo . morali v naslednjih letih revidirati svojo socialno politiko, če bodo hoteli veljati za napredno socialistično stranko, kajti pokazalo se je, da So se od njih odvrnili tudi številni volivci v močnih industrijskih predelih. Lunik III. in vesolje Važen dogodek, ki je izzval občudovanje vsega sveta, je bila izstrelitev sovjetske kozmične rakete okoli Lune. Raketa je obkrožila Luno, dosegla višino 270.000 kilometrov in se sedaj vrača proti Zemlji. Važno je pri tem, da je imela raketa nalogo spogledati* na nevidno stran Lune in spovedati», kaj se tam skriva. Kako in če je raketa opravila to delo, ni znano tp bo treba počakati uradna sovjetska sporočila, Kar je ves svet najbolj presenetilo, je izredna natančnost, ki so jo sovjetski znanstveniki dosegli pri usmerjanju rakete, tako da je presekala Lunin tir in nato Luno obkrožila. V ZDA poudarjajo nekateri znanstveniki veliko prednost, ki jo je SZ dosegla nad Z DA. Tudi če bi se SZ sedaj ustavila, pripominjalo nekateri. DOKONČNI REGIONALNI NAČRT SLOVENSKE OBALE Od Lazareta vse do Sečovelj eno samo turistič Ker ima Slovenija razmeroma malo obale, jo bodo do zadnjega metra izkoristili za turizem, ustrezno industrijo in pomorstvo Poldrugi milijon Slovencev, kolikor jih živi v matični deželi, ima sorazmerno malo obale, malo morja. Razteza se le od Lazareta do Sečoveljskega zaliva. Nič čudnega torej, če se skuša ta del obale in obalnega področja izkoristiti do zadnjega metra. Poleg tega je to področje tudi čudovito lepo in kot tako privablja, množico domačih in tujih turistov. Primer: v letošnjem letu je samo v piranski občini, kamor spada tudi Portorož, letovalo do zadnjega avgusta 50.000 domačih in tujih turistov. In računajo, da bo do konca letošnje sezone tu okoli pol milijona nočitev. Ce k temu dodamo dejstvo, da so v prvih osmih mesecih letošnjega leta samo v piranski občini zabeležili 63 odstotkov nočitev več kot lani, ni nič čudnega, da se temu koščku obale posveti večja pozornost, da bi mogli njeni turistični in gostinski objekti imeti večjo zmogljivost. To velja le za turizem tega področja. K temu moramo prišteti še važnost, ki jo za Slovenijo ima obala z industrijskega ln pomorsko-prometnega vidika. Ce upoštevamo vse te elemente, je bilo skrajno potrebno, da so se slovenske oblasti ureditve tega področja lotile resno, kajti dediščina, ki jo je tu pustila fašistična Italija, je bila zares porazna. In tako imamo pred seboj načrte, ki jih je izdelal vseučiliški profesor inž arhitekt Edo Mihevc Predvsem bomo tu posebej poudarili, da je osnov-, no vodilo načrta zamisel, da bo vsa slovenska obala od Lazareta pri Tenkem rtiču do Sečovelj nekako kontinuativno naselje. To seveda ni stvar jutrišnjega dne. Ker pa bi bilo nedopustno, da bi se dela vršila tjavdan in nenačrtno, je inž. arh. Edo Mihevc i svojimi sodelavci izdelal globalen in podroben načrt, ki ga bomo skušali v nekaj črtah prikazati. Celotno obalno področje bo vezala Jadranska magistrala, ki bo od slovenske meje dalje tekla vzdolž hrvaške Istre do Pulja, Keke in nato ob vsej Dalmaciji. Ta magistrala se bo začela že pri Lazaretu in bo tekla ob sedanjem letovišču Rdečega križa na Debelem rtiču, mimo Sv. Nikolaja (gostinsko podjetje Turist) do Ankarana, od koder se bo en krak odcepil po nasipu v Koper, drugi pa bo speljan do križišča na staro cesto, na cesto, ki vodi od Škofij proti Kopru. V tem predelu, od Lazareta do stika s cesto po nasipu v Koper, bo vrsta hotelov in gostinskih objektov. 2e ob samem začetku magistrale bodo zgradili motel, dalje bo na področju Turista (Sv, Nikolaj) glavni turistični center, dočim bo manjši turistični center ob sedanji bolnišnici v Ankaranu, ki jo bodo prenesli drugam. Park bolnišnice v Ankaranu bo ostal in bo še razširjen. Ob njem pa bodo zgradili večji hotel Ker nam prostor ne dopušča, da bi do podrobnosti obdelali to področje, ti bomo skušali ogledati, kaj nameravajo z glavnim mestom tega področja — s Koprom. Glavni center Kopra ostane tam, kjer j«. Vendar se bodo stare, neznačilne zgradbe spotoma rušile in na njihovem mestu gradile nove stanovanjske hiše in četrti, ki pa ne bodo grajene strnjeno, druga ob drugi, pač pa v zelenih pasovih, ki jih bo sestavljala predvsem mediteranska flora. Kdor zahaja v Koper, je lahko opazil velike gradnje v predelu Belvedera. Ta del mesta je prenovljen in skoroda končan, kajti sedaj je v gradnji že druga stolpnica, kateri bo sledila še gradnja Narodne banke, Gramscijevo nabrežje pa se bo začelo preurejati. Odcep Jadranske magistrale od Ankarana čez nasip, ki bo vodil proti Ko- •MM tlUtliCV It IIi it •MM MflMliM MIHI HNIBimMuillil * ««£•• «1111 Sit M MMSiil »»IflMIlM ViniHi •NIM »UU IUSM1UIII I Črtež, ki nam prikazuje bodočo ureditev obale med Lazaretom ur Ankaranom pru, bo mesto obkrožil. Pri priključku ceste iz Ankarana bo zgrajena druga koprska avtobusna postaja, ki bo namenjena samo potniškemu prometu potnikov z železniške postaje. Kot je že znano, je v načrtu še gradnja proge, ki bo Vezala Koper s progo Kozina-Pulj. Tu bi siepr morali govoriti še o obsežnem načrtu v zvezi s koprskim pristaniščem, ki je že v gradnji, vendar moremo dodati le, da se bo Koper v bodoče širil na izsušenem delu Škocjanskega zaliva in v smeri bonifike, dočim je na področju Semedele že celo novo naselje Od Kopra proti Izoli bo Jadranska magistrala vodila ob morju. Ob ibali bo zgrajenih več majhnih por-tičev za manjše ladje in čolne. Na drugi strani ceste pa so v načrtu moteli, kam-pingi in parkirni nrostori. Vzporedno z magistralo pa bo speljana še promenadna pot. Tudi v tem predelu bodo nasadili izključno mediteransko floro in del obale bo urejen za kopališča. Na pjdročju Giusterne bo nov Ljristični center. V Izoli večjih sprememb tsUer hčerko. To le deklica, ki >e 1* ni rodila v te» 18 letih. #** — da bodo kratkem večji imel nad 2000 iteljami. Ta stinski objekt svoje gledališče, ki glo sprejeti Vsak sedež bo slušalko, tako da gli gostje iž slušati sinkronizita^ prikazovanega del jeziku. # * — da se bo nistka Maria Colj« vendarle pojavi ^ filmskem platnu'.^,„ * snemati film — Njen honorar larjev, vsekako največji honorar začetnico. Callas pfd ga muenchenslc«S^ jjjl centa posnela še ^ ■ v enem od njih P . partner Gregort) # #* top, ki se je u“ "Ln p ' hajal na vrhu ^ ja*111.'!)!; ke gore AdaI"*Lj VOJ^J J til ga v prvi svetovn ^ vlekli italijanski^ -m--.. Krajo je odkril “jjll vodič, ki je P°?f f, “ no turistov, da b' zal to vojno ^»i j Smatrajo, da ^ ^ ( predhodno raž* pi rjkj ga laže odnesli, dali kot staro ž«B m * * * ., t/ k - da se angl^f/h Vi SO 71 v izdajah, sOi0 p ji. za Irsko, razU***, / bini od onihL "^jf, (V&, valci Dublina V prenašajo član\ '“"'“.»■IK 'i‘5w kah, o nih tekmah, o vv‘“ (C ' hr dobno _ pa se M ste v izdajah terialom. Prav 1 dili slik na P<>1 $£ i J*/ s**«« aurv — - fVP-ar skih igralk, ki * .^tf sto pojavljajo v ,^lle Anglijo. „ J) nasrt--oVriir tunela skozi SorO.0 k na med Salzbu Š je j J' roško, o kater®10 K X_ l-S- rlrtKiVa krt r, že leta, dobiva jo j) - 24 zi tunel bo v . tf* I nejše obrise. *!*■ IV.*1 7,5 m, dolg Pa ;4 ad>J (g Gradbena dela L , • a n .J •, i, treh izmenah in ,^e\ ^ M la 4 leta. Cestni tj-j » gorovje Tauenia jele f tt, no bolj nujen, * tj) , tunel med Bo^ Mallnitzom, mol0 i prevažajo sedaj « jff zila, ne ustreza met stalno nara- j UH** Vozni red avtobus^ Postafa rta Trgu stare mitnice (Largo Barrlera J BLOK POD ŠKOFIJAMI Ob delavnikih: 5.40 — 6. — 7. — 8.15 — 9.16 — 11.15 — 12. — 13.30 — 14.30 — 16.15 — 17.15 — 18.30 — 19.15 — 20. — 22.30. Ob praznikih; 6. — 7. — 8.15 — 9.15 — 11.15 — 14.30 — 17.15 — 18.30 — 20. — 22.15» — 23.30. Ob delavnikih'. 6.35 — 7. — 8. — 9. — 10. - 12.30 — 13. — 14.15 — 15.30 — 17.30 — 18.30 — 19.50 20. — 21.20 — 23.20. Ob praznikih: 7. — 8. — S). — 10. — 12.20 — 15.35 — 18.20 — 19.50 — 21.20 — 23.05* — 0.30. Ob delavnikih; 6.42 — 7.25 — 10.20 — 12.05 — 13.05 — 16.35 — 17.05 — 18.06 — 18.35 — 19.20 — 20.45. Ob praznikih; 9.05 — 10.35 — 12.35 — 14.35 — 16.05 — 17.05 — 18.15 — 19.35 — 20.40 — 22.05. DOLINA (SKOZI DO M JO) Ob delavniku1' g 6.30 — 7. — — 11.40 18.30 — 20.30. Ob praznikih" 7. - 10.25 — 15.30 — 19.30 — 20.40 22. — 22.30. A’ ii. V P * Samo ob nedeljah Ob delavnikih; 8.45 — 7.50 — 10. — 12.05 — 13.30 — 16.30 — 18.30 — 19.15 — 20.30. Ob praznikih; 6.35 — 8.15 — 10, 13.45 — 15.15 — 20.10 — 21.45. * Samo ob nedeljah ČAMPORF, Ob delavnikih; 7.40 — 7.45 — 9.50 — 11.35 — 12. — 18.30 — — 13.15 — 14.55 19.20 — 20.10. Ob praznikih; 7.59 — 9.34 - 13.19 — 17.44 - 21.19 — 22.45. 17.25 Ob delavnikih; 7.55 — 10.55 — 12.30 — 13.55 — 17.35 — 19.35. Ob praznikih: 7.30 — 9.35 — 13.20 — 15. 16.35 — 20.05 — 23.05. DOLINA (SKOZI BORŠT) |l Ob delavnikih s 6.45 — 7.45 -— 15. — I?;. Ob prazniki .25* ^ P' 6.45 - 19. 11.29 — 19.49 — Ob delavnikih; 18.20. Ob praznikih; 18.35. MAČKOVLJE (SKOZI OREH) Ob delavnikih: 6.30 — 9.. Ob praznikih: 7.13 — 19.30. Ob delavnikih: 11.05 — 13 35. Ob praznikih: 13.06 — 22.35. MAČKOV IJ E (MIMO ADAMIČA) Ob delavnikih: 7.45* — 12.30 — 14.43. Ob praznikih: 14.30. * Samo ob ne' BANI — SFSLJAN (OD 27. 9. DO 30.11.) Ob delavnikih: 8.40 — 11. — 12.30 — 13.50 — 17.15 — 17.50 — 18.30 — 19.30. Ob praznikih: 8. — 9.30 — 11. — 12.30 — 14.30 — 16.30 — 19. KOPER 7. — 11. — 12. — 13. — 15.30 — 19. deli®1’ Ob delavnikih: 7.35 — 10.35 — 12.20 — 13.35 — 18.05 - 19.20. Ob praznikih: 9.35 — 14.05 — 16.20 — 19.35 — 22.50. LOG — RICMANJE Ob delavnikih: 6.30 — 7.30 - 8.30 — 11.30 — 13.15 — 15.30 — 19. Ob praznikih: 7. 10.30 — 15. — 17.30 — 20.30. BUJE 7.30 — 18. UMAG — BRTONIGLA — NOV# 8. — 12.20 — 14.50 — 18.30. PULJ Ob delavnikih: 16.05. Ob nedeljah; 7.30 — 16.05, Ob delavk lk*A; 10.40. „ fc. Ob nedeljah 10.40 =3 J0‘ Aktualni portreti mmsramk KA-TZETNIK 135633 avtor znanega dela *Ht-ša lutkn, ki opisuje življenje judovskega dekleta, ki je moralo zadovoljevati zahteve podivjanih nacistov, se je končno predstavil. Doslej se Je kril pod gornjo oznako, ki je bila njegova v času, ko je bil tudi sam v koncentracijskem taborišču. Gre za Juda, brata Daniele Preleshmk, v romanu Harryja Kreiesn-nika GIOVANNI GERMANETTO eden izmed ustanoviteljev italijanske KK je pred dnevi umrl v Mo-skvi. Ze leta 1903 se Je vključil v socialistično gibanje in se 1921 v Livornu opredelil za komunistično stranko. Večino svojega življenja Je preživel v Moskvi BERNARD REHENSON »loviti umetnostni zgodo, vinar in predvsem poznavalec italijanskega ri-nascimenta Je v sredo u-mrl. Bil je star 94 let. Po rodu je bil Litvanec, po državljanstvu Američan, živel pa Je že dolgo let v Italiji PIETRO NENNI generalni sekretar italijanske socialistične stranke, je bil pred dnevi žrtev prometnega incidenta. Sicer ni nič hujšega, vendar bo moral za nekaj tednov imeti nogo v mavcu GINO G1ACOMINI bivši tajnik za zunanje zadeve v republiki San Marino, je eden izmed tistih predstavnikov bivše demokratične oblasti v tej mali republiki, ki so bili na procesu pred dnevi obsojeni, kar pa ni nic drugega kot maščevanje sedanjih demokrsčanskih oblastnikov nad svojimi političnimi nasprotniki 3UDITH CENKL Med ižul>. kiP0bt°inoma ot°- ! to rešin1 bl ga sicer se 1 »onjem ^grešiI ie sled I Nfift ?i*d> kl bi ga l ,(tJe nj , pl° ln varno « 'i ^K,;.ljubljenem in If1 iseiihn.‘J“v'‘Jcuel11 ln I je izm,Knnein človeku. iP **tice sW) zaracti rdeče P ,^etka J6ga dl„ov?ka’ tu in tam ■ i l|Jiaid ’ Potem pa je 4 H*0& i, -J končno po- ^ &la-.Tekal ie lensv.‘™aem m skakal jite ite .. — in skakal žarLSo se §a ne-- adl umazanih 4 I”1 t 8(1 PSU*!6, Dež ie en°- ■4 bbnikn v° goliTi tratah a wSLT, parku. P 0°či nieviV tej brezuP-” H btl edino bitje Na klopi pred čr-. 3e bila spomla- Jaliiihr^ublieno za' 3ubliencev, je se- 1|N slo, 30 sedel tu in Ko 7*1 vlažno f<> steb re bre„ . tj^a, drugi strani m za-e brez z be- Je bil prav i kS* iužPvn ZaPUščenr kot /J«' .^di on je i-^!«ih va -le vodila v toži Retietn ”,0 zavetje pri 4 kj? po i^nveku, vendar f?' No i Ttni krivdi iz-4 Aei i i.rtno zapustil, * S se aJe usel iz zaI I S' Irma ii11 neznosnih J bila maio- AiNttin fantazi-Hoško m razunie- 'iN za kl se čutl J v bika n„ Ustvarjame?.i A>°’va nm°/e pris,liti J 'v^hobn^^t enolične-W to ttntva- Vz®l si je kjstii j 3o svobodo in k a3 te?°-v~ t°da ze Jvojih anib je spoznal, /|ye| ’aroo^acrt°v ne bo svojo’I1™!.in da ne Al ta urno? sti gra-5"? Po S^ti. Hrepe-A " io ip ln. varnosti, severianudila- Vrniti A..H11 ; — ni hotel. 4 Cal’Jbranu Si 36 dopo' Aj “ranii ponos j s.grHu z«asumel° v ti s ie zdrzni?3 Tm in mo' Set Je Drh? lzPod klo- \ >Hu ov?KZl1 maihen V Ho jp °hal čevlje in % i ^ je i?oz Premaknil i ji 2beža1a Prestra- Me>mn ,a 1 temo- Moz *» Virfi,1’ da je že ne- f Ite1 vide'’’ tT Je ze ne* ^ -ai min^ega psa' k0 °V n K Gotovo je Si-^blorin atim v ne-C najti p36 in ne mo‘ \ ( Pa stm ie sledi... K.Mož ?iPd Je. odbila ‘ 7 Jw VJUUiltt Jjol 0(i kl® Je Utrujeno VK^aza Pl' Tresel se on.razburjeno- -di °da odločil se so mu alf ^obje bo Tu0da S— ■» »Sa3e Prin ?SPlčil sklep, »Izpeljal v tei uri svi,eno ru-S H brej® °dmotal o-f oma tla tmn? lzPustil V CH j'n Bliskovito se ba nastavil re-fthip fn° sence... J ip dofe nekaj za-l»0k°tožj'e Opotekel se Bil ipmu 3e padlo Fran Venturini in orkester koprskih učiteljiščnikov L 1902 ■ i si a? tem ni i- in zavi- Si ° HokrP Jlscal svo-1^ Dft ležain glavo v ru-V%Pnna tleh, po-tp ^kfga' Nakoval o- Vki nekai tre. % tivai. kopan in str- Sk^i* » se sl„Je.t0 m°-^bij A>i je t® dogajajo H ši bcU, za? ?namenje i^tefbbkrat db.n poskus Iv o«>i sat odpreti oči, Jtpv temnega - Z,e posl°-wK 8a žalostnega * bil kot , V1 zVpw= Je našel svojo sled? Preudarjal je. Potem pa ga je nenadoma pričelo živo zanimati, ali je ku-ek, ki bi ga zjutraj gotovo ujel konjač, v resnici kaj je za vsem tem. Saj mu ni pustil časa za razmišljanje. Pritekel je nazaj in pričel prav glasno lajati. Tako je mož odločil, da mu bo sledil. Pes je seveda vodil svojega velikega n nerodnega tovariša v nočnih strahotah tako rekoč ob roki. Potem je stekel naprej, se obračal, kratko zalajal in poln pričakovanja spet tekel dalje. Mož mu je sledil sprva počasi, potem pa vedno hitreje. Njegovi koraki so se razlegali po praznih nočnih ulicah. Pes ga je vodil zelo daleč: nekaj časa po glavni cesti, potem po eni stranskih ulic in zopet okrog ogla — zdaj je mož obstal n si s tresočo roko obrisal potno čelo. Ulico je dobro poznal in tudi majhno hišico, pred katero se je kužek ustavil in divje lajal. Hišna vrata so se odprla in ženska v plašču, ogrnjenem preko nočne srajce, z natikači na golih nogah, je planila ven. Sklonila se je in vzela mokrega kužka v naročje. «Pinči,» je vzkliknila, «moj Pinči, ali si res spet tu?» Kužek se je privijal k njej, trepetal in tiho cvilil. Mož je stal v temi za vrtnimi vrati in čakal. To noč se ne bi ničemur več čudil. Najbrž so vse to bile sanje ali pa morda nadaljevanje nekih sanj. Bil je na smrt utrujen in njegovi možgani niso bili sposobni logičnih zaključkov. Mislil je samo: To je Irma, razen tega ima sedaj psa... In samo Irma mu jc lahko dala tako neumno ime, brez vsake fantazije: Pinči. Sicer je pes res pmč! Od tod torej Pinči! Nekaj najbližjega in hkrati nesmiselnega — kot vedno. Zdaj ga je spoznala. Počasi se je sklonila in ne dabi odvrnila pogled, spustila psa na tla. Vstala je in šepetala — «Erik, ti? Kako prideš sem? Ali si mi ti pripeljal Pinčija?* «Irma,» je rekel, «saj ne boš hotela verjeti, ker ne verjameš v kaj nenavadnega. Toda tako je: tvoj pes je pripeljal mene, ne jaz njega.* Gledala ga je nezaupljivo in njen trezni razsodek je hitro povezoval vse mogoče vezi. Pomislila je: «Vi-del me je s psom v parku in ga zvabil k sebi, da bi imel vzrok priti sem.» Potem je opazila, kako moker je Erik in kako bled in prepadel je njegov o-braz. Prekipela je v nekdanji nežnosti In če bi tudi bila ta stvar s psom, ki ji je pripravil grenke ure, samo pretveza, je le kazalo, da je bil vzrok E-rikove vrnitve globlji, važnejši. «Vstopi,» je rekla. ^Pripravim ti čaj, saj si ves premražen!* Ko je v sobi obesila njegov plašč na stari prostor, je padla iz žepa ruta, ki io je — ne da bi se zavedal — pobral v parku z mokrih tal in malomarno vtaknil v žep Zmagovito je pomahala z njo in rekla: «Seveda ni čudež, če je Pinči pritekel k tebi. Imel si vendar mojo ruto in to je takoj zavohal!* «Irma,» je rekel in jo prijel za hrapavo delovno roko. «Verjemi mi, čudež o-stane čudež, čeprav ga lahko razložimo.* Gledala ga je in se smehljala. Potem so ji v hipu oči zalile solze. «Ti in tvoje prazno govoričenje!* In ze sl je z energično skoraj jezno kretnjo otirala z robcem solze. Potem mu je planila okrog vratu. «Samo da si tu!» je mrmrala. «Ne-vzdržno mi je bilo sami in sem si kupila psa; zdaj pa te je on našel in pripeljal zopet domov! Priden Pin-či!» «Pinči vendar ni nikakršno ime, Irma! Imenovala ga bova Barry!» «Zakaj vendar Barry?» «To je bil znamenit bernardinec. Iskal je ljudi, ki so zašli v snegu.* Ljubkujoče ga je potrepljala po licih, kot otroka: <-Stari sanjač,* je rekla. «Pinči vendar ni bernardinec! In zunaj je blato in dež, ne pa sneg. Tako, zdaj grem v kuhinjo. Tvoja domača halja in domači čevlji so še vedno tam, kot so vedno bili!* ■i> * * Pinči je ležal pri njegovih nogah, ko je toplo, u-dobno in utrujeno sedel v naslanjaču ter čakal na čaj, Gladil je psa po kožuščku, potem se je sklonil k njemu in šepnil: «Barry...» Pes ga je pogledal, kot bi ga razumel. •'•V.,-' n. Skoraj 60 let stara fotografija: orkester učiteljiščnikov v Kopru. V sredi stoji Bric, ki naslanja svojo levico na Venturinija. Drugi z leve v gornji vrsti je Al. Macarol, ki živi v Ljubljani, treti i v isti vrsti pa je Viktor Škof, ki živi v Vižovljah. (Mogoče je še kdo živ, a lastniku fotografije ni znano) Nedvomno se še živi tovariši večkrat in toliko bolj ob 7. obletnici smr i glasbenika Frana Venturinija spominjajo, kako so nekateri koprski učiteljiščniki leta 1900 ustanovili orkester. Prvi nie-gov dirigent je bil eno leto Bric, za njim pa do leta 1903 (do mature) Venturini. Bil je živahen in šaljiv, a tudi reden in dosledno strog dirig?nt. Prvi nasiop orkestra je bil leta 1902 na dan opasila v Boljuncu. Orkester je najprej igral pri cerkveni proslavi. Dobro so se odrezali. Lahko si mislite, kakšno razpoloženje je to izzvalo med Boljunčani. ki kaj takega niso še slišali in se niti ne nadelali. Popoldne je orkester javno nastopil. Pod Veriturinijevo taktirko se je bil orkester dobro pripravil in žel na tem svojem prvem nastopu velik uspeh. Ce so šli mladi «muzikan-ti» v Boljunec malo zaskrbljeni, so se vračali v Koper Židane volje. Vaščani jih niso pustili, da bi šli od njih po apostolsko (peš), ampak so njih in godala naložili na lojtrence, češ: tako se šika. Na lojtrencah pa razigrana mladost in z njo dobra volja, šala in smeh ter skriti, čeprav še megleni načrti za bodoče delovanje. Boljunec je učiteljiščnike spodbudil. Mnogi od njih so si kasneje kot učitelji pridobili zasluge na kulturnoprosvetnem vod-ročju, pokojni Venturini pa je po svojem bogatem prispevku naši glasbeni kulturi itak dovolj znan. ZAPISKI IZ DNI ČLOVEŠKE PREIZKUŠNJE: Nova barva v mozaiku partizanskih spominov (Milan Guček: Jutri bo vse dobro -Izdala Državna založba Slovenije) Nov debut v areni sl >ven-skega leposlovnega ustvarja- r nja: Milan Guček s svojo prvo knjigo partizanskih spominov «Jutri bo vse dobro#. Ze naslov je nekolikanj simboličen, kajti GučUovi spomini, ki jih je napisal z natančnostjo in neodjenlji-vostjo kronista, so pretkani z nostalgičnimi retrospektivami in uglašeni v otožno radost tistega «jutri bo vse dobro#. Najprej: kaj pripoveduje avtor v tej svoji knjigi? Zelo preprosto: svoje partizanske spomine tam od sredine' leta 1942, ko so ga v Ljubljani iztrgali iz mehke sre- dice domačega ognjišča, ga ] nariju, seveda s prečiščenim poslali v internacijo, a so vlak nekje pred Vrhniko napadli partizani, osvobodili u-jetnike in jih odvedli v ho-sto, pa do avtorjevega odhoda na Primorsko sredi leta 1943. To je «akcijski» o-kvir te zanimive partizanske kronike, v kateri je Guček ohranil dogodke,, čas, kraj in imena nespremenjene. Svojevrstna pa je stilistična zasnova te njegove knjige: brez klasičnih poglavij niza skoraj z administrativno natančnostjo drobne detajle te svoje hostarske maršrute, oblikovno pa je še hajDiižja razširjenemu filmskemu sce- limiMiimmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiitiiiiiiiimiiiiliiuiiiMiiiii iiiimmii ........................................................................................................... nuni...........................................................ililiu...................................................minulim V PREDSEZONI IN SREDI NORMALNIH PRIPRAV ZA OTVORITEV NOVEGA GLEDALIŠKEGA LETA Griinova «Kastelka» - prva predstava nove sezone Slovenskega gledališča Delo je dramatizacija romana Vlad čičeva - Pripravlja se že tudi imira Levstika «Gadje gnezdo» - Glavno vlogo bo imela Nada Gabrijel-drugo slovensko originalno delo - «Manevri» Jožeta Javorška S predstavami «Desetega brata# na okoliških odrih se je pričela predsezona Slovenskega gledališča. Na nekaterih odrih, ki jih gledališče stalno obiskuje, še tudi niso videli predstave «Po čem je resnica#, ki jo bo treba pokazati tudi v Gorici. Ze nekaj časa pa so bili igralci zbrani na turneji po Goriški, kjer so obiskali mnogo krajev s Tavčarjevim »Pekel je vendar pekel# in s <(Pepelko», ki so jo ponekod igrali celo po trikrat na dan. Tako je na turneji «Pepelka» doživela že svojo 50, predstavo. Pravkar omenjena dela spadajo seveda še v lansko sezono, ki jo je treba po delu gledališča oceniti pozitivno. Razen obveznosti do domačega občinstva je gledališče opravilo koristen obisk na Koroškem, uspešno pa se je lotilo tudi dela za glasbeno odrsko udejstvovanje. Okrog nekaterih del so se vnele diskusije, kar pa je v bistvu le znamenje zanimanja za gledališče. Značilno je, da občinstvu, ki je nazadnje končni sodnik, dostikrat ugajajo dela, za katera se kritika manj navdušuje, ali od katerih včasih niti prireditelji sami niso kdove kaj pričakovali. Večkrat se slišijo glasovi o ljudskem gledališču, dasi pravda o tem, kaj naj bi bilo ((ljudsko# gledališče še ni rešena, ker sploh ni rešljiva. Nekateri skušajo to vprašanje postavljati na o-snovo ocenjevanja del, po katerem naj bi nekatera dela bila za ((preproste# gledalce, druga pa za razvitejše, zahtevnejše. Res je, da so razlike med gledalci. Razlika je med gledalci v mestu in na podeželju, razlika je med gledalci, ki so videli že mnogo ali pa samo malo gledaliških del, kakor Franca Bottoia bo igrala glavno vlogo v filmu (dupla roka«. Moški protagonist bo ,lacques Charrier, mož Brigitte Bardot, tilm režira Gorard Oury. (Koprodukcija Mirafilm-k ran-co London Film.) ]Nada Gabri jelčičeva je še toliko drugih razlik med gledglci. Toda težko kje je mogoče te razlike ugotavljati kar absolutno. Gledališče skuša najti pri izbiranju del tisto pot, ki se ne bi preveč oddaljevala od katerihkoli zahtev. Seveda so najbolj idealna taka dela, ki so tako kvalitetna, da so lahko istočasno za vse gledalce, tako za preprostejše kot za gledališke sladokusce. Ne more pa biti vodilo pri sestavljanju repertoarja želja po delih, ki naj strežejo slabo razvitemu ali pokvarjenemu okusu. Repertoar za sezono 1959-19€0 je določen. V sestavi repertoarja prihaja vse bolj do izraza poudarek na slovenskih delih. Prva predstava v sezoni bo tcKastelka«. Herbert Grtin je imenitno za oder predelal roman Vladimira Levstika «Gadje gnezdo#. Spričo manjše slovenske dramske tvornosti je ta njegov poskus hvale vreden, zlasti ker ni nobenega drugega slovenskega dramskega dela v i-stem žanru. Kdor je «Gadje gnezdo# bral, bo vedel, da sloni vsa teža dejanja na materi Kastelki. V tržaški uprizoritvi je ta vloga poverjena Nadi Gabrijelčičevi, ki bo tako zopet imela priložnost, da nam poda še eno svojih velikih kreacij. V pripravi pa je že tudi drugo delo, prav tako slovenska novost, in sicer originalno delo Jožeta Javorška »Manevri#. Delo je bilo predloženo na natečaju za nova slovenska dramska dela, ki ga je organizirala Zveza «Svobod» v Sloveniji. V Trstu bo doživelo prvo u-prizoritev na poklicnem o-dru, medtem ko ga je avtor že sam naštudiral z nepoklicnimi igralci v svojem domačem kraju, v Velikih Laščah. Nadaljnje, vsaj napol izvirno delo bo »Balada o poročniku in Marjutki#, dramska balada v šestih slikah Snov bo tistim, ki so videli sovjetski film «Enainštiride-seti», znana. Istoimensko P0' vest Lavrenjeva je dr. Bratko Kreft pripravil za oder. Najbrž bo že v decembru prišlo na oder tudi delo za otroke. Izbran je »Silni bič# Danila Gorinška. Za naj-mlajše gledalce bo gotovo veselo sporočilo, če izvedo, da namerava gledališče pripraviti dve mladinski deli. Poleg »Silnega biča# bodo letos otroci najbrž videli še pravljico Pavla Golie «Pe-irčkove poslednje sanje#. Pričakuje se pa še v tej sezoni tudi novo delo našega domačega dramatika Josipa Tavčarja. Po vsem tem lahko rečemo, da stojimo pred sezono, v kateri bo zelo poudarjena volja po slovenskih delih, tako da pomeni ta sezona odločnejši preokret k težnji, da se slovensko gledališče nasloni čimbolj na domači repertoar in da tudi nudi mlajšim avtorjem možnost uveljavljenja. Obenem pa pomeni tak izbor del izrazit poudarek na samem i-menu Slovensko gledališče. Ako pogledamo še po delih iz slovanskega sveta, potem najdemo na repertoarju Nušičevo komedijo «Dr». Zelja gledališča pa je, da bi se še rezerviralo mesto z a kako novejše hrvaško delo; pri Hrvatih je namreč dramatika v zadnjem času plodnejša kot drugod. Uprizoritve čaka nadalje izbor enodejank Čehova «Na veliki cesti#, v načrtu pa je tudi dramatizacija Tolstojevega ((Vstajenja#. Poljsko delo je Brandstatterjev «Molk», ki je zbudil mnogo zanimanja tudi izven poljskih meja. In končno še vedno čaka Haskov ((Dober vojak Svejk#; gledališče ima namen, da bi ga priredilo za večjo predstavo na prostem. Iz italijanske dramatike sta v načrtu dve deli: Piran-dellova komedija »Premisli, Giacomino# in sodobno ter znano delo Paola Levija »Zadeva Pinedus#. (Tukaj velja omeniti, da so delo «Po čem je resnica# istega avtorja naši igralci dali tudi na slovenski televiziji, med- tem ko je že dogovorjeno, da bodo na televiziji igrali tudi «Pepelko».) Iz klasične dramatike namerava gledališče uprizoriti Molierovo «Solo za žene#. Obstaja tudi želja po obnovitvi Shakespearove tragedije «Romeo in Julija#. Gledališče pa tudi ni o-pustilo misli na nadaljnje usposabljanje za uprizarjanje glasbenih del. Kakor v prejšnjih sezo- nah namerava tudi letos gledališče vzdrževati zveze z nekaterimi drugimi gledališči. Tako bo mogoče gost našega gledališča zagrebško «Dramsko kazalište#. Vsekakor je skoraj dogovorjena, izmenjava režiserjev in predvideno je, da pride v Trst režirat mladi režiser Kosta Spajič. Lani je odpadlo gostovanje ljubljanske ((Drame# in je torej možnost tega gostovanja še vedno od- prta. Tržaško gledališče pa bo verjetno tudi šlo na kako turnejo. V poštev prihaja zlasti Koroška, kamor bi šli z «Desetim bratom# in ((Kastelko#. Pa tudi ljubljansko »Mestno gledališče# računa na gostovanje Tržačanov. Otvoritvena predstava sezone bo sredi novembra. Zanimivo je, da študirajo istočasno «Kastelko» tudi v Ce-I lju. Prizor iz filma (cEnainštiridesetis. Isto snov je dr. Bratko Kreft uporabil za »Balado o poročniku in Marjutki«, ki jo bo igralo naše gledališče literarnim jezikom in brez dolgovezne opisnosti. Bralcu ostane predvsem v spominu presenetljiva lapidarnost v nizanju dogodkov, kjer je šlo avtorju zlasti za konti-nuiranost in dinamičnost akcije, vmes pa kakor blage interpunkcije polaga lirično-razpoloženjske spominske meditacije. Kar pa je še izredna vrednota te Gučkove knjige; ne-odjenljiva iskrenost do samega sebe in do drugih. Tu, v tej knjigi zdaj partizani niso le heroizirane podobe nekega grotesknega reliefa, niso le borci s pozabljenim in izgubljenim posluhom za neke notranje človeške pregibe, ampak predvsem ljudje, ki znajo v vrtincu ho-starskih zmrzlin, lakote, ran in obolelih iluzij biti tudi razumevajoči, čustveni in topli. Tu n. pr. kratek izrez doživljanja božičnega večera, nekje sredi pohodov in borb; «Sam sem ostal v božji hiši s svojim domom in malim cerkovničkom, ki je na-domestoval interniranega a-ta. Kaifež mu je opletal v nemičnih ročicah, ko je z njim meril na plamene visokih sveč. Počakal sem ga, da je delo opravil, nato pa sva se skupaj spustila po klančku v vas. Se sem ostal pri ognju, ko so drugi že odšli počivat. Globoka spokojnost je bila v meni in okoli mene. Načel sem zadnjo škatlo cigaret Neretva, ki sem jo hranil za najhujše pomanjkanje a-li pa za svečano razpoloženje. Sedel sem na prevrnjeno tnalo in nalagal h gor-koti. Prisedel je Efendi, droben prileten drvar z Blok. Videl sem, da išče človeka. Kadila sva in prijetno kramljala. O domu, seveda#. In prav to, ta mehka in čustvena harmoničnost tipičnih partizaskih kontrastov daje Gučkovi dnevniški kroniki intonacijo prizadevne iskrenosti, ki jo realistična pripoved le še podvaja in na svoj način poudarja. To ni več fragmentarna dokumentacija nekega obdobja narodno - osvobodilne borbe, ampak je živ, dinamičen in na humano lestvico razpet izrez avtorjevega najbolj osebnega doživljanja teh bojev. Avtor tu ne išče monumentalnih podob, ki že same na sebi včasih prehajajo v romantično pretiravanje: ohranil je — kot smo že rekli — realistično opis-nost, zgoščeno v kratke in plastične stavke in ohranil predvsem človeka v borcu —partizanu. In to je tudi — mimo vsega — malo da ne največja avtorjeva zasluga. Knjiga je že v prodaji in naši bralci bodo gotovo radi posegali po njej. ML iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiniiiinmiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Spomin na svetommsko «Mladino» Več kot 2 meseca je že minilo, kar sem v Vašem listu prečital članek o delu sve-toivanskega pevskega društva «Mladina», katerega član sem bil tudi sam. Po skoraj 40 letih sem zopet zasledil, v jeseni svojega življenja, več vrstic v časopisu, kot takrat, ko je to društvo delovalo v Trstu in to pri Sv. Ivanu. Dosti lepih spominov me veže na tista leta, ko smo kot mladi pevci društva «Mladina» prepevali po naši primorski deželi, Krasu in Istri. Kdo od še živečih se ne spominja našega pevovodje Vneta Udoviča, ki je, čeprav mnogo starejši od nas, našel vedno dovolj časa, da nas je naučil pesmi, ki smo jih prepevali povsod, pa naj si bo pri Sv. Ivanu, po Bošketu, Katina-ri, Ricmanjih in drugje. Čeprav nismo poznali not, je tenak posluh našega pevovodje uspel iz nas, ki smo bili večinoma vsi delavci, napraviti zbor, ki se ga vsi še danes zelo radi »pomirjamo. To je bil, tako lahko danes rečem zbor, ki so ga povsod radi poslušali. S slovensko pesmijo smo obšli takrat vso našo sončno Primorsko in le začetek vojne nam je preprečil, da nismo z začetim delom na- daljevali še naprej. Petje v gostilni na Višavi pri Su-banu, kjer smo se zelo radi shajali, sicer ni utihnilo, toda kmalu po vojni se je marsikaj spremenilo. Mnogi smo se razšli, toda v raznih krajih Jugoslavije smo se zopet zbirali, da nadaljujemo svoje delo. Seveda nas je bilo malo, ki smo kdaj že skupaj peli. Ze v letu 1919 smo v Celju ustanovili pevsko društvo Primorski zbor, ki naj bi nas spominjal na naše morje, ki smo ga morali zapustiti. Moški pevski zbor je kmalu postal eden najboljših v Celju. Zbrali smo se najprej Primorci, k nam pa so pristopili tudi drugi, ki so z nami sočustvovali, saj so videli, da iz naših grl poje le ena pesem, pesem našega morja. Vedno bolj se je zbor u-veljavljal in kmalu je spremenil svoje ime. Takrat smo si nadeli ime »Oljka#. Tista leta, od 1925 dalje, je bil naš zbor najboljši in mirno lahko trdimo, da je to bila naša zlata doba. Zbor je takrat vodil Mirko Videčnik, skladatelj dr. Švab, ki je bil naš častni predsednik, pa je za zbor napisal mnogo skladb. Zbor je uspešno deloval vsa leta do druge svetovne vojne, med vojno pa je njegov glas utihnil. Po vojni smo se zopet zbrali. Nekatere je pokopala vojna, ostali pa smo stopili v novo društvo «Ivan Cankar#, ki u-spešno nadaljuje svetle tra- dicije našega društva še danes. Kot sem jaz vesel vašega zapiska o društvu »Mladina#, tako upam, da bodo lahko zadovoljni tudi vsi Svetoivančani, danes ko pre- čitajo, da v naših srcih nismo nikoli pozabili nanje, pa čeprav smo bili daleč od doma. KARLO BOŽIČ CELJE Pevski zbor «01jka» iz Celja v 1. 1927, ko je slovel kot eden najboljših moških pevskih zborov v Sloveniji. Organizatorji društva so bili bivši člani pevskega društva »Mladina« pri Sv. Ivanu. Na sliki v sredini skladatelj dr. Švab, od Svetoivančanov pa so Orel, Drugovič, Božič, Šonc, Bradač in drugi Računski stroj ki igra šah Poteza v 8 minutah Ob koncu igre se še lepo zahvali Iznajdljivi ljudje že od nekdaj skušajo, da bi za vsa svoja dela iznašli primerne stroje, ki bi (pa ne le zaradi njihove lenobe) delali namesto njih. Površen pogled v sodobne tovarne dokazuje, da so že v mnogočem uspeli. Sedaj je avtomatizacija, kot temu pravimo, prodrla tudi že v umsko dejavnost človeka. Razni računski stroji, posebno elektronski, rešujejo danes probleme, ki se jih prej zaradi obširno-sti in težavnosti niti lotiti niso upali. Tako grozi sedaj tudi šahu, da se bo iz turnirskih sob preselil v svetle dvorane znanstvenih institutov in iz človeških možgan v žice in elektronke. Ce se ozremo malo nazaj, vidimo, da so ljudje že prej včasih «igrali» šah proti čudežnim strojem, ki so po navadi zmagovali. Vendar so bile to le potegavščine in je v takem »mehanizmu* sedel skrit človek. Sele sedaj se je z izrednim razvojem računskih strojev posrečilo izdelati pripravo, ki res sama igra šah. Skupina ameriških znanstvenikov je pod vodstvom dr. Bernsteina izdelala računski stroj, ki poleg drugih nalog, kot prvi svojega »plemena* igra kar dober šah. Ime mu je IBM 704 in se zdi kot nekaka skupina omar z glavami instrumentov in komandnimi gumbi na prednji strani. Pred strojem je šahovnica, ki pa služi le njegovemu nasprotniku — živemu šahistu ker je treba stroju vsako novo potezo sporočiti s posebnim preluknjanim kartončkom. Pa tudi to edino delo, ki ga mora še šahist narediti za stroj, bi se dalo odpraviti. Ko stroju sporočijo potezo, ta bliskovito prouči položaj na vseh poljih šahovnice in izmed vseh možnih potez po desetih glavnih pravilih izbere sedem najugodnejših. Nato za vsako izmed teh sedem potez poišče po sedem najboljših potez, ki bi jih lahko naredil v odgovor na- sprotnik. Tako ima sedaj 49 potez, za katere po i-stih načelih izbere proti-poteze in zopet odgovore nanje. Tako ima v «vidu* ogromno število potez, iz katerih pa mora izbrati le eno. To dobi tako, da vsako od njih prouči glede na naslednja pravila: Osvojitev nasprotnikovih figur (kraljica ima devet točk, trdnjava pet, skakač in tekač tri) in kmetov (ena točka); možnost premika figur; ranljivost in obramba lastnega kralja in nadzor nad pomembnimi polji. Vse to naredi stroj v pičlih osmih minutah. Pri vsem tem ogromnem delu pa ne pozabi «pomisiiti», če je bila nasprotnikova poteza po pravilih igre, če ze slučajno ni konec partije ali če je njegova poteza dovoljena. Na koncu pa kot «fer» igralec vljudno odtipka zahvalo za i-gro. čeprav je ta mrtvi šahist eden izmed najsposobnejših računskih strojev, ima še vrsto pomanjkljivosti. Kot smo videli «premisli» le dve potezi naprej. Vsak boljši šahist pa pregleda možnosti tudi za nekaj potez več in mu tako z malo daljšimi kombinacijami hi težko zapeljati stroj v kozji rog. Stroj ima pa dobro lastnost, da določi za dve potezi naprej najboljšo možno kombinacijo. To se pravi, da v tem območju ne dela napak, kar se dogaja včasih najboljšim velemojstrom, kot to dokazujejo primeri na turnirju kandidatov za svetovnega prvaka na Bledu, v Zagrebu in v Beogradu če bi želeli, da bi stroj premislil tri poteze naprej, bi porabil za to dobrih šest ur in ne le osem minut, kot jih porabi sedaj, da odgovori na vsako potezo. Stroj bi lahko še izboljšali tako, da b- namesto sedmih možnosti raziskal po osem potoz, vendar bi se potem čas za odgovor podaljšal na 15 minut. Vsaka taka izboljšava stroja pa bi ogromno po- večala njegov obseg. Ker misli le za dve potezi naprej, nikoli ne žrtvuje lastnih figur za dosego boljšega položaja. Učinki takih žrtvovanj so premišljeni za daljši razvoj igre; »ubogi* stroj pa ne ve, kaj se bo zgodilo z njim v tretji potezi. Ker nima spomina, dela v vseh enaki hpoložajih enake napake, čeprav je bil zaradi njih že kdaj prej poražen. V strokovni literaturi pa že zasledimo vesti, da delajo poskuse s stroji, ki bodo z igranjem partij lahko s pomočjo vgrajenega mehanizma za spomin take izkušnje zapomnili in s pridom uporabili. če pogledamo z optimizmom malo naprej in pomislimo, da bodo s časom ustvarili tako elektronsko aparaturo, ki bo kos pravim velemojstrom, se nam vsili vprašanje: «Bo to konec več tisoč let stare kraljevske igre?» Mislimo, da ne! Saj najdemo danes dosti ljudi, ki n. pr. več kot 42 km dolgo maratonsko progo radi pretečejo, čeprav bi se z avtomobilom pripeljali do cilja prej in brez truda. Clark Gable in Antonella Lualdi sta si dobra prijatelj* iiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii r ZGRADILI SO GA PRED 1900 LETI .j Koloseum ■ priča o stavbarski umetnosti starih Rimljanov Prostora za 45000 gledalcev - Ob hudi pripeki in dežju platnena streha čez ves amfiteater - Štiri stoletja je zabaval Rimljane Elektronski računski stroj V Rimu, mestu prihodnjih olimpijskih iger, že 1900 let stoji zgradba, ki so jo stari Rimljani namenili zabavi in športu. To je Koloseum, ki se ob vznožju Palatina dviguje visoko nad strehe sosednjih hiš. Najlepši je pogled nanj od Beneškega trga mimo spomenika neznanemu vojaku in vzdolž ceste triumfov, na katere koncu stoji. Stoji in 1900 let priča o stavbarski umetnosti Rimljanov, ki so s tem postavili osnovo vsem bodočim graditeljem stadionov, pa tudi o smislu starih prebivalcev Rima za zabavo in razvedrilo. Današnji Rim se razteza na ogromni površini. In vendar je vse tisto kar je ostalo od antičnega mesta OP «in DO 18 OKTOBRA VELJAVEN OD 12 Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Dolgočasni dnevi in nezadovoljstvo. Prijetna novica Vas bo nekoliko razvedrila. V poslovnem delu vas čakajo nove naloge. Ce hočete doseči, kar želite, ne zahtevajte vsega hkrati. Bik (od 21 4 do 20. 5.) Obisk drage osebe, toda pazite, da se ne bo-1 ste sprli zaradi malenkosti. V poklicnem delu boste zelo zaposleni, premagali boste nekatere ovire in utrdili svoj položaj. Dvojčki* (od 21. 5 do 20 « > V srčnih zadevah vas bo vsaka odločitev dovedla k uspehu, ker so vam zvezde zelo naklonjene. Novost v poklicnem delu vas bo razveselila, toda pospešiti boste morali svojo dejavnost. Bak (od 21. S do 22 7.) Pazite, da si ne zapravite prijateljstva in zaupanja neke o- sebe. Dosegi- bolide uspeh, če bo- ste bolj popustljivi in ne tako sebični. Male nevseč- nosti v poslovnem delu. Nekatere pobude bodo u-spele. Lev (od 23. 7. do 22. 8 ) Spremembe in prijetna presenečenja. Nove srčne vezi, toda ne obljubljajte preveč. Dobre perspektive v poslovnem delu. Morebitne težave gmotnega značaja naj vas ne preplašijo. Pomoč prijatelja. Devica (od 23. 8. do 22 9.) Prijetni dogodki vas bodo razveselili, Novica, ki jo pričakujete, bo pozno prišla. Ugodne razmere za uspešno poslovno delo. Lahko obnovite staro prijateljstvo, ki ste ga zanemarili. Tehtnica (od 23-» do 22. 10 ) Va-slutnje se bo-uresničile. Pa-na nasprot-Tudi v poslovnih zadevah boste naleteli na ovire, i-meli pa boste važne razgovore. Svoje ideje morate pojasniti, da boste lahko dosegli uspeh Škorpijon (od 23. 10 do 21 II.) U-godne prilike za sentimentalne zadeve. Uresničile se bodo vaše želje in boste imeli veliko zadoščenje. V poslovnih zadevah izredna prilika, ki pa bo zahtevala vso vaso spretnost. Novice A rentr m sJovn: f Strelec (od 22 (11. do 21. 12.) V srčnih zadevah zadovoljstvo in uspeh, če v malih stvareh ne boste trmasti. Po živahni diskusiji boste rešili zadevo, ki vam bo prinesla gmotni uspeh. Ne sklepajte prijateljstva z novim znancem. Kozorog (od 22. 12 do 20. 1.) V nekaterih osebah boste vzbudili simpatijo in boste dobro mzpo-loženi. Sreča v tveganih zadevah in v poslovnem delu. Izrabite u-godne prilike, da lahko u-resničite svoje načrte. Vodnar (od 21. 1. do 19. 2.) U-speh v srčnih zadevah in pri novih znancih. V poslovnem delu ne boste naleteli na resne ovi-Lahko boste izterjali stare dolgove. Napravite si nove načrte, toda o njih ne govorite z nikomer. Ribi (od 20 2 do 20 3.) Zaradi nevoščljivih jezi-kov prepir in ne- % oglasje v druž'.-w J ni. V poslovnem delu slabe in dobre novice. Ne spuščajte se v zadeve, ki bi se slabo končale. Dobro premislite pred vsako odločitvijo. zgneteno na kupu. Prav blizu kraju, kjer je Kapitel, tam, kjer so ostanki najstarejšega Rima na Pa-latinu, tam blizu kjer je tempelj Vestalk in se dviguje Titov slavolok, tam je tudi Koloseum, gotovo ena najzanimivejših stavb antičnega Rima. Trolejbus te odloži na robu Beneškega trga. Pokažejo ti beneško palačo, Mussolinijevo rezidenco, s katere balkona je «plešasti norec* kričal zaslepljenim ljudem. Danes so ti prostori namenjeni ogledu. Toda zanimanje turistov za to ni veliko. Preveč blizu so druge privlačnosti. Samo nekaj deset metrov stran, samo onstran ceste se dviguje spomenik neznanemu vojaku, eden najlepših spomenikov na svetu. Zgrajen iz vrste stopnišč, stebrišč in skulptur, ves iz belega marmorja, bleščečega v žarkem rimskem soncu, privlači poglede vseh tujcev. Za njim je Pala-tin z ostanki starorimskih svetišč, s stebrišči, kipi in s forumom starega Rima. Ob njem teče cesta današnjega velemesta Pred dva tisoč in več leti so po njej korakale v mesto zmagovite rimske legije. Mussolini, ki je hotel obnoviti imperij, je tod uprizarjal parade svojih našemljenih vojakov. Cesti je dal ime Via delPImpero. Starorimski imperij je propadel, Mussolini je šel. Treba je bilo spremeniti ime Danes je zato to Via dei Fori Impe-riali. Ime ima sicer drug pomen, toda nekaj od imperija je v njem vseeno ostalo. Težko je pač pozabiti ... Ko si ogledaš Palatin in napneš oči na prometnem vrvežu moderne ceste, te vedno bolj privlači okrogla stavba na koncu ulice. To je Koloseum. Njegove arkade v tri nadstropja, še bolj pa notranjost in vse tiste zanimivosti ureditve tega ogromnega amfiteatra, s katerimi te seznanijo vodiči, vse to vzbuja pri vsakem obiskovalcu starega Rima samo občudovanje. In vsi izrekajo priznanje starim graditeljem. In ne neupravičeno. Kajti Kolo-seum je res velika umetnina. Že zunanji vtis je impresiven. Aricade v tri nadstropja in nad vrhnjo še visoka stena, vse to vzbu-1a vtis razsežnosti in mogočnosti. Pa čeprav je v celoti ohranjena samo leva polovica stavbe. Pove- do ti, da je v pritličju točno 80 arkad. Ker poslopje ni docela okroglo, temveč zgrajeno v obliki rahle elipse, znaša dolžina glavne osi 188 metrov, krajše osi pa 156 metrov. Visok pa je amfiteater malo manj kot 60 metrov. In če se znotraj po stopnišču vzpneš na vrh, lahko še bolj občuduješ monumentalnost gradnje. Arena sama sicer ni posebno velika. Toda prostori za gledalce v obliki stopnišč so zgrajeni tako mojstrsko, da lahko vsakdo še danes da priznanje takratnim graditeljem. Vhodov za gledalce je več. In zgrajeni so tako kot v najmodernejših današnjih stadionih, pod prostori za gledalce. Tako je bilo mogoče amfiteater v najkrajšem času napolniti ali izprazniti. Cesar in njegovo spremstvo sta seveda imela poseben dohod skozi štiri arkade do cesarske lože. Danes je ta še docela ohranjena. In pod vročim rimskim soncem si lahko kaj hitro predstavljaš imperatorja, kako sedi v svoji lozi, obdan od svojega številnega spremstva, v beli tuniki, z lovorom na glavi, kako se naslonjen na svoj naslanjač, naslaja ob igrah in kako z dvigom palca na roki odloča o življenju in smrti borečih se gladiatorjev. Seveda je mojstrsko zgrajena tudi arena. Pod njo in okoli nje so še danes ohranjeni rovi Po njih so gonili v areno divje zveri. Po njih so pritekli v areno gladiatorji, da so zabave in krvi zeljnim Rimljanom krajšali čas. še danes pa so deloma ohranjeni tudi cevovodi. In če povprašaš čemu so bili ti namenjeni, ti pojasnijo, da je bila arena zgrajena tako, da so jo lahko v najkrajšem času napolnili z vodo in nato v njej upri- zarjali «naumachie» — pomorske bitke s pravimi ladjami. če hočeš se lahko izpod arene povzpneš do samega gornjega roba amfiteatra. In kc tu radoveden poizveš čemu te odprtine v zunanjem zidu, ti postrežejo še z eno zanimivostjo. Stari Rimljani so bili od sile praktični. Pri svojih zabavah se niso hoteli pustiti motiti od slabega vremena. Niti niso hoteli ,da bi jih pri tako prijetnem razvedrilu mučila vročina. In zato so ob hudi pripeki in dežju čez ves amfiteater in vseh 45 tisoč gledalcev, za kolikor jih je bilo v njem presto ra, razpeli platneno streho. Skozi odprtine v zgornjem robu stavbe so spustili vrvi, mornarjem, ki so se razmestili okoli vse stavbe, pa je pripadala čast, da so razpeli platneno streho. GRAFOLOG DVE OTVI —1 Zaradi svojega zelo človekoljubnega mišljenja vidite v svoji okolici samo lepe in visoke ideale, žal pa ni vse zlato, kar se sveti; vsled česar so razočaranja zaradi napačne presoje okolice pogosta in neprijetna. Skušajte prebroditi imenovane situacije z močno in vztrajno voljo, kateri pa ne sme manjkati premislek. KOROŠKO DEKLE —- V določenih stvareh ste za *j| svoja leta prezreli. Glejte na življenje namreč vreli prosteje, probleme pn si pri reševanju skušaj.te čim- JnhfMt VajkJtH/oJa | bolj poenostaviti. Toplejši kontakt pogoj za uspeh na svetovani poti. Čimbolj se zanimajte z lahko atletiko nadalje za življenje v naravi in si utrjujte svoje fizične moči. £ TULIPAN — Nadaljujte s svojim intelektualnim J' scen in prf U izpopolnjevanjem, ker bi imeli v poznejSth letih očitke n V srednjem J, sami sebi. Ste zelo čustveni, a življenja si še ne umito j, začeli rušiti intelektualnim e umito sčen in prepuščen usodi. /' sit zajemati s polnimi rokami, v svojem ustvarjanju upo- ¥ rabi 1—1-------------- ' ...... rahljajte vedno izvirne zamisli in ne uporabljajte že $| znanih stvari. sit ROBERT II. — Določen negativni vpliv dela osebo jjg nepotrpežljivo^ in nezadovoljno. Tudi do svojih najbliž-* jih zavzema često nepomirljivo stališče. Na lahek na-¥ čin se ne da priti do zavidljivih rezultatov. Slednji so tk plod vztrajnega in natančnega dela. S. R. Pravijo, da je zemlja v Koloseumu najbolj krvava v Rimu. In v Rimu je precej takih krajev, kjer je tekla kri. Toda toliko krvi, kolikor jo je bilo prelite v Koloseumu, ni steklo S nikjer drugod. Koloseum •ij so začeli graditi leta 75 ¥ našega štetja, za vlade ce-0 sarja Vespazljana. Toda dojit končal ga je šele njegov ¥ naslednik Titus leta 80 | Slavnosti ob otvoritvi so jjj trajale menda celih sto dni. ¥ In samo takrat je našlo jjf‘ smrt na stotine gladiatorji; jev in 5.000 divjih zveri, f Ko pa so proslavljali tisočletnico Rima, je nastopilo pri igrah tisoč gladiatorskih dvojic, od katerih jih je skoraj polovica našla smrt v areni. Koloseum, naj večji rimski amfiteater, je polna štiri stoletja zabaval Rimljane. Potem je začel izgubljati r . svoj pomen. V začetku 5. .koljem je pred- || stoletja so opustili gladia- «. .. torske borbe. Leta 442 ga je poškodoval potres in jj| leta 851 spet drugi. Ved- ji., no bolj je ostajal zapu- veku so ga iji začeli rušiti in gradivo u-“ porabljali pri sosednjih 0 gradnjah. Toda na srečo s", ne dolgo. Res da je danes . desna polovica brez gor-jj| njih dveh nadstropij, toda sij amfiteater je le ostal. Ko-¥ mu gre za to zasluga ne tjf vemo. Toda danes Kolo-& seum Stoji ter predstavlja 'j* za tujce posebno privlačil nost. Obenem izpričuje kul-!l£ turo starih Rimljanov. FBANCE MAGAJNA znamenji na V davnih zlatih časih je Uvel v glavnem me* Jjj Bele (Albiona) čudovit detektiv in vseznalec. I** ■ bilo Serlok Holmes. Bil je to slok in kakor OTjAj gokrakec, sicer pa žilav kot jermen in tako # da bi odkril celo sončne pege. Znal je H jz vsakega grma in je preprečil vsako hudaa ^ J so ga le žrtve dovolj rano poklicale na pomoč. .(j« so ga le žrtve aovoij rano poKiicaie nu — ..jt. policijo ni bil v prisrčnih odnošajih, pomagal pa i ^ lovu na razbojnike honorarno, saj ni eahteva^ ____________________________________ ihteval i“ trud nobene plače in niti ne priznanja. Ko h* nt pri sebi doktorja Watsona, ki je njegove |j he sproti zapisoval in jih objavljal v dnevnih mi še danes ne vedeli o Holmesu nič. Ta Serlok je znal vse morilce ugnati v ^ le tiste božje dekle, ki hodi belo oblečena w rami po deželi ter spodrezuje s krepkimi v*® Ijenjske niti smrtnikom, le liste ni mogel. Ta kega dne obiskala na domu ter mu z veliko presekala sicer rahlo vez med njim in 1' i Njegova duša, kakor duša vsakega P°“ e Ijana, je po tem dogodku jadrno šinila v in potem še više do samih svetih Nebes, o1 ,lij ^ i1 v - pilTll • \ W dolžna pokloniti se pred božjim prestolom je brez greha. Serlok popolnoma brez greha, saj se na Zemlji nl ^ lite uradno izjavo, da Ko je nebeški Oče pregledal predložene jjjte J l m njih pravo ime tega mršavega dožlecfl, 1 bližini sedečega Aor la bral v radosti z dlanjo plosknil kolenu. .. jjjji sSerlok Holmes!« je vzkliknil. sAli st res i- ^ da kaka zvijačna potvorba? Hočem reči, si j(j f I slavni detektiv, ki je toliko londonskih malop citral v državno hladilnico?« v f/Š sSeveda sem tisti,« je dejal Holmes, ki se ^ p 1| ne bi mogel lagati, tudi če bi hotel. «Nt p ^ večno živeti na Zemlji, zato sem ondan sV ' hjj Oblekel sem si kroj breztelesnih duš ter se P ^ ravani angelov in zdaj sem tu.« ^ «Presneta reč, ta je pa res po moji v ti je vdahnil to misel. Niti sanja se ti ne, ;j|ij j/ \ 'a i i , j te vprav zdaj potrebujemo v Nebesih. An jjj» cvetočih magnolij? Tako] ^4|it“N.i na desni tisti gaj k° a V senci pri mizi boš našel tvojega prijate J ki šahira z nekaterimi penzionisti. Vesel ho. Jt,; gleda, in potem ti bo on povedal, zakaj t® I' potrebujemo. Pri tolikem navalu vedno fveZgeri0k, ne utegnem tega razlagati. Kar tja s svidenje!« ndenje!« . at)* ) Holmes se je lahkih korakov napotil Pr0 *, jjjiili' točih magnolij in komaj se je tam malce 02 . mu je visel na vratu prijatelj doktor Watson. ^ i(Holmes! Dragi moj Holmes! Ali si se tua1 ^ ji Povej no, kdaj st poslednjič pobrcal! Koncn le pihnil kak morilec!« ,t_;i 5t*f, «Kaj to praviš «pihnil». Nihče me ni 1 me je pobrala in pa morjij, ki sem si 9a žilo. Kaj si morda mislil, da bom vso na Zemlji? Ze leta lenariš tod po Ne večnost f besih, k OJ MF tega ne privoščiš. Povej mi zdaj, kako se ancd' Slabo ti že ni, ker vidim, da si pravkar P0,n mehko kuhanih jajc.« «Dragi moj Holmes!« jjjjB nl no, nikar se ne čudi preveč. Ze na Z® jj tvoja najljubša malica par mehko kuhanih Jjj vidim zdaj rumene kapljice na tvojem ,.cjj«> niso videti starejše od pol ure, sem z * logičnim sklepanjem ...« nNehaj, Holmes, lepo te prosim! Tako Pre 'j ko rešuješ probleme, da se človeku kar gabi-* nNe morem pomagati, taka je moja ’ . jejii bo nebeška klima kaj spremenila, za zda) . 4ji(j zmeraj po starem. Pustiva zdaj to. Povej ptrj kaj se je nebeški Oče tako razveselil mole Rekel mi je, da sem vprav sedaj krvavo Nebesih in da mi boš ti to skrivnostno jasni1-« n iiit*'j C Dr. Watson se je skrbno ozrl okoli. .„ j» f v moto!« je zašepetal. nTukaj je preveč ušes«. gjd del Holmesa v bližnji gozdiček srebrnih ornori se udobno zleknila po mehkem mahu. ^ «1^, «Poslušaj,« je pritajeno pripovedoval. vlada v Nebesih velika napetost, ki ji Pa ^ lova dieta! Na nekak skrivnosten način so he gvfl, * -• - in - deli, prva da sta neznano kam izginila Adam k**1 i • starša, in da niti nebeški Oče ne ve’f/:e zatekla. Vprašanje, ki zdaj vse grize, je. Li? je vendar z njima? Kdo ju je poslednji vi ^ jo popihala čez mejo v Vice ali ju je " Ali se pa morda nekje sramežljivo skrivata ^ jt , nakadila nekaj takega kot takrat, ko sta * a L raja glodat tisto prepovedano lesniko?« * j( vrhovni poveljnik naših trum, je storil vse ’ ^ f j Organiziral je celo generalni srastrellamento«,.^ ' j toliko uspeha kot fašisti v snežniških g°‘ . slj ^ Nebeški Oče je potem nejevoljno rekel, nimamo pri roki pravega detektiva. Zato, ^ ^ tvojega prihoda tako razveselil. Da ga Je boj čaral. Loti se dela takoj in če boš uspešeit, (. odlikovan. Najprej pojdi k vratarju Petru, kš','1 it ' 'd ---- L. ".J H rv viutuiju. * ~ ■ £0 dil nebeško karto, da spoznaš teren, potem v Serlok Holmes po nebeških stezicah, se ustavljal na r^no ‘"V, iO: Od tega dne dalje je icah, se __________ zamišljeno polagal desni kazalec na z!>rbaJuko levo pazduho je nosil povečevalno lupo, ve bad ošiljena ušesa, ki smo jih imeli pred ,rTj.j '* Kaj je Holmes med kosmatimi Pu^aV!‘gihct K belimi devicami pravzaprav iskal, ni moge ! fr Se to njegovo zalezovanje devic je bilo nejefiit' ves svet ve, da je bila Holmesu celo » nl f sfci/i letih dekliška koža deveta brigu. f/eh21' Edina kolikor toliko oblečena bitjo v pf a. geli. Njihova gladka in gibljiva telesca J®^ jt hasto perje, ki se je v soncu lesketalo k° * Tudi med te zale ptičke je zahajal Holme> jJi, odpodili. j| f* f. Nekega dne je posebno resnega obraza k’ F trg ter potrkal na vrata vladne palače. « n0, •'L r, no,« je pojasnil dežurnemu. «Ce vam ni 2" ... i mm, da po posebnem naročilu nebeškega Adama in babico Eto, ki sta se že Pf*d a jt*'n nu urna m oaoteo ti o, ki sta se že P'e“ ' jt FJ bila. Po nekaterih sledovih sum spoznaj °a iijO*.f/ rf.i« ,, ______.... . . . —.-.ih fiHr .. ®»i dila v inozemstvo, marveč da lastnik v Nebesih. Prepričan sem, da tičita n0^evfi zborov. Odredite, da se gredo nemudoinv^ ^ pl pat v kristalni tolmun in da naj, vodo, vsi odložijo perje.m pred«* a- uuuittju --I O«" «Angelt da bi se šli kopat?« se j« so 10 da el se vendar še nikoli niso! Ah ne veste brezmadežna bitja?* \ . _$ «Na zunaj so že, tega ne tajim, ali ^a,( «■- m kakšni so pod perjem/ Morda bi po njikov‘ “ M koži lahko orali in sejali kumare. Rečem Jjjjll dite moji zahtevi, se nalogi odpovem.« 0|il<1'* «Ce je stvar taka, bo naša uprava bref ,uti* J tozadeven ukaz. Kar h kristalnemu jArf tam počakajte. » Preden je minila ura so že pešačile “ gjl* f. gelov in se nizale na bregovih kristali*1'' j i1 j/r’1 sončne mušice so se igrali angelčki med t/ nejevolje medsebojno skubli. Goli kot i°v°k0li f drug za drugim štrbunkali v vodo in vT,Skak°' ./ j k flt 'J je šlo skozi ušes a. In bili so vsi čisti ^ »lučke« in o kaki umazaniji pod perjem n,„,o 1,5 (Nadaljevenje pribo f '('COOO 11. oktobra 1959 KRIŽANKA IZ NABREŽI ačeiko Šolskega leta s otroci m*: kjespet napol_ starosti lovi Jim bodo »vali primerno fi J tn ri« • otroci j je , Vzetni, radovedni * * iti V7i Zr?ail.)e zelo važ-a^ottia i -a-ni ter si raz-*% to nko in hitro ii-ii k’ dobriK11 0no snov’ če * 5.'kai ie nrtVZgojnih P0®0-iti uLorV.iSn0 0d star" učiteljstva. znanje, ki ga »tlia ‘JC’ s« eVa <5. ot?a vedno bolj boi? ®tarši se tega ved' UčenuVedai°- Sicer je al 'i bili -Vedno potrebno a ari Sola za nikogar Wba ,^n?_®n'ie življenje 5 bila a i >fl i>n V J ° "avijcujt >eiin0 • zahteva- ti to"ri—-e^ Naši otroci '8°jesi, 0vci. ki se ukvar- jajo z vprašanjem vzgoje na sploh in še posebej s šolsko vzgojo, so že veliko pisali — o tem piše tudi naš tisk — da naj se otrok že izza prvih šolskih korakov vzgaja in uči v jeziku, ki ga govorijo njegovi starši. To je naravni in večni zakon. To je edino pravilna vzgoja in edini način, da se otrok čimbolje usposobi za svojo življenjsko pot. Našemu ljudstvu je to sama po sebi umevna dolžnost in ne potrebuje za to nobenega priporočila. Je pa tudi pri nas vendarle nekaj takih, ki se iz različnih vzrokov v tem izpridijo. Ni to lepo niti čast- ""iii |u"Miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiliii ii še koren SeC;’*0 sliko 1- ^ Bzrt’ i* Vfl pozna- » bil 2e "Ort 83 let, k ‘"“jih Kn 18?6‘ leta• %eiii nuTla ne bilo tako hudo, če b- istočasno skrbeli tudi za trdno rezervo na naši ne prav slabi zemlji. To in druge nedostatke, ki se dan za dnem množilo na socialnem področju, pa golo ve sile pretkano izkoriščalo: izkoriščajo borbo naših hudi za obstoj, za kruh, ki le vedno in povsod glavna in prva življenjska zadeva. Nek.ii takega je bilo tudi pri zadevi ustanovitve italijanskega o-troškega vrtca. Smo mnenia, da imajo otroci italijanskih staršev za to vso pravico. A dve stvari nas pri tem presenečata; prvič, da ne bo tega vrtca upravljala občina, ki vzdržuje vse ostale vrtce na svojem področju, kot tudi to, da so nekatere osebe — tako nam je prišlo na uho — vršile propagando pri nekaterih slovenskih starših za vpis njihovih otrok v italijanski vrtec, ki ga namerava ustanoviti in vzdrževati neka ustrezna italijanska ustanova. Ce se nahaja med nami kakšen omahljivec, ki se boji za svoi kruh, je naša dolžnost in tudi polna pravica, da ga poučimo, kaj je po vseh zakonih (naravnih, državnih in božiih) njegova pravica in dolžnost. Saj je največja nesreča zanj in za skupnost, če zaničuje samega sebe. Preziranje svoje prve narodne dolžnosti (vzgoja otrok v materinem jeziku) pa je prvo zaničevanje samega sebe! Besede pomenijo: Vodoravno: 1. del Balkanskega polotoka, 9. ustanove, ki nudijo vso oskrbo šolajoči se mladini, 17. naznanjeni, izdani, 18. španski spolnik, 20. diplomatsko pismo, 21. posoda za puščice, 22. ubožica, 23. duhovščina, 25. kazalni zaimek, 26. vas na Vipavskem, 27. muslimansko moško ime, 28. nevarnost v gorah (množ.), 30. kiatica za srednji, 31. vzklik bolečine, 32. stopnje, 33. knjigovodski vpisi ob koncu strani, 34. shajališče čarovnic, 36. reka, 37. lepšati, zaljšati, 38. rastlina vzpenjalka, 40. predlog, 41. kar nasprotuje pravici in poštenosti, 42. športnik v vedi, 44. sladkalna sredstva, 45. odstranjevati z obdelane zemlje nekoristne rastline, 46. potrebuje kovač, 48. dobivati večjo moč. jačiti, 49. začetnici priimka in imena znanega flamskega pisatelja, katerega več del imamo prevedenih tudi v slovenščino («Zupnik cvetočega vrt.a»), 50. pritok Kolpe, 51. mesto v Italiji, 52. je baje edini s svojo družino pre- •iiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii • V V V. /s &fjo§mtfoo ninf} ui i iti it nAftmi ur« bi n'ti tfales Škrkov Jože iz Saleža in njegova žena Tona sta imela nekaj zemlje in živine. Vsako jutro si je Tona zadela na glavo jerbas, v katerem je bilo petero velikih lemp, polnih mleka, in se napotila v Trst. Tu je raznesla mleko svojim stalnim strankam in se vrnila domov. Tako je dan za dnem prepešačila dolgo pot od Saleža do Barkovelj, od koder je nadaljevala pot s tramvajem. In nazaj grede se je ponovila ista pesem. Pri tem jo je tolažila misel, da mnoge druge kmetice nosijo mleko v mesto iz še bolj oddaljenih Kraških vasi. Tonini odjemalci so s časom postali nekaki njem znanci. In nekateri od teh so vsaj enkrat na leto prišli na obisk k njej. Namen njihovih obiskov pa je bil izključno ta, da so se zastonj najedli slovitega kra-škega pršuta in napili kra-ške črnine. Neke nedelje je Jožeta in Tono obiskal šjor Bortolo s svojo ženo Pepino in dvema hčerama. Tudi njih je Tona poznala po tem, da je šjora Pepina zadnjih pet mesecev vsak dan kupila liter mleka od nje. Nekaj dni pred tem obiskom je šjor Bortolo izrazil željo, da bi rad obiskal Salež, ker ni bil še nikoli tam. Tona je rekla — kaj pa je hotela! — naj le pride. In naslednjo nedeljo je res prišel, a ne sam, temveč z vso svojo družino. Jože in Tona sta jih prijazno sprejela in jih pogostila, tako kot znajo samo gostoljubni Kraševci. Ko se je četvonca sita in napita poslovila, je Jože preračunal, da ga je ta obisk stal sedemnajstkrat več kot je dobil za mleko, ki ga je v petih mesecih prodal šjori Pepini. Nekaj dni zatem je Tona obolela. Da bi ne izgubila odjemalcev, je Jože med njeno boleznijo z bratovim konjem in vozom vozil mleko v Trst, Vtem je po na- >,ll|i|iiiiiiiiiiiil|,|||||||||tt|u||||||||||||||||||||||,||,|„|||||,(||ill|iliimniimi,m»littl,lmiiliiliiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiitinmiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimn»immiininniiinmiiiiiii>*i ............................................................................ n m m . oooooooooooooooooooooooooooooooo Trgatev je v glavnem za nami. Na sploino bi lahko rekli, da je bila letos srednja letina, kajti nekateri vinogradniki so s pridelkom zadovoljni, drugi ne. Suša je povzročila mnogo škode, prav tako tudi burja, in to sta poleg oidija glavna vzroka letošnjemu nezadovoljstvu. V preteklem tednu so vinogradniki imeli glavno delo v kleteh in od tu posredujemo našim bralcem štiri posnetke, ki Jih je naš fotoreporter napravil v Borštu in Boljuncu. 1. Grozdje gre najprej na rešeto, da se izloči vse, kar bi utegnilo vplivati na bodočo kvaliteto vina. 2. Tako očiščeno grozdje gre v mlin, kjer ga zobata kolesa dodobra zmas tijo ter pripravijo za stiskalnico. 3. Naši kmetje v glavnem nimajo potrebe veli kih stiskalnic, zato jim taka, kot jo vidimo na sliki, kar prav pride. 4. S sladkim moštom, ki je pritekal izpod stiskalnice, nolnijo že tretji sod. Cez nekaj dni bomo pili novo vino. i ključju pridobil neko družino, ki je dnevno odkupovala poldrugi liter mleka. Prvo nedeljo nato je prišla k Skrkovim šestčlanska družina: oče, mati in štirje mulci, stari od pet do dvanajst let. Vsi prašni od dolge poti in razgreti od julijskega sonca so jo mahali čez borjač proti Ton i in Jožetu, ki sta sedela za kamnito mizo v senci latnika. «0, dober dan, šjor Skerk! Dober dan, šjora!» je že od daleč mahal z robcem vodja ekspedicije. «Kako še kaj imašte, šjor Pepi? E vi, šjora Antonia?« je na moč prijazno spraševal možak in prisrčno stiskal roke Jožetu in Toni kakor se spodobi starim znancem. Jože in Tona sta se nekam v zadregi smehljala in nekam nezaupljivo pogledovala prišlece. sSemo peršli malo na o-bišk,» je povedal šjor Berto in se spustil na klop za kamnito mizo. «0, kako lepo imašte per vaš!» je vzkliknila šjora Pie-rina, oziraje se po borjaču in pahljaje si obraz z robcem. Tudi ona je govorila kakor govore tržaški Zloven-si. To je neka posebna sorta Tržačanov, ki niso še Italijani in ki niso več Slovenci. Ded šjore Pierine je bil doma iz Senožeč; ded njenega moža pa je bil iz Štanjela in se je pisal za Svaglja. Toda on, šjor Berto, se je pisal za Svaghelli-ja. elmašte malo voda ža pit?« je vprašala šjora Pierina in si obliznila ustnice. Tona, ki ni bila še povsem zdrava, je nakalala iz Štirne vedro vode, jo natočila v steklenico in napojila šjoro Pierino in njene mulce. «Na Krašu imašte šlaba voda, šjora Antonia,» je pripomnila šjora Pierina, ko se je odžejala «Ja, takšna je, kakršne so pač 'vse deževnice,» se je nasmehnila Tona in odšla p hišo. Vrnila se je s čistim prtom in pogrnila mizo. Nato je narezala velik krožnik pršuta, Jože pa je iz kleti prinesel bučo črnine. «Mmm, kako fina peršut i-mašte, šjor Skerk!» je izjavil šjor Berto, ko je z veliko slastjo žvečil omenjeno kraško dobroto. sin kako dobra domača kruk imašte!» je vzkliknila šjora Pierina. Tudi mulci so pridno segali po pršutu in kruhu, namesto vina pa so pili domači sok iz robidnic. Ko to pospravili pršut, jim je Tona ocvrla devet jajc in narezala še grmado kruha. Ko je tudi to zginilo z mize, sta se šjor Svaghelli in njegova žena posvetila izpraz-njevanju buče. Pri tem sta postajala vse bolj zgovorna in razpoložena, tako da sta nazadnje začela objemati in poljubljati Tono in Jožeta, trdeč, da še nikoli nista videla boljša človeka. Cez čas je šjor Berto pod vplivom vinskih hlapov začel peti s krepkim baritonom, šjora Pierina pa ga je spremljalu z vreščečim sopranom; Mi šmo mi, mi šmo mi, mi šmo š Teršta doma, mi šmo š Terštaaa domaaa ., Medtem so se njuni sinčki podili po borjaču in vrtu, se šli Indijance, kavboje, gusarje in kdo ve kaj še ter se pri tem drli ko srake, se prerekali in zmerjali, in to samo po italijansko, zakaj slovensko niso ne govorili ne razumeli. uNaša otrosi šo vešela, še pridejo na Kraš,* je čez čas rekla šjora Pierina, z dopa-denjem opazovaje svoj razgrajajoči naraščaj. Skrkova sta se kislo nasmehnila in pisano pogledovala štiriperesno deteljico, ki je pravkar divjala po vrtu. Nato je četvorica začela loviti p iščeta; pri tem je najstarejši zgrabil neko pišče s tako silo, da ga je zmečkal. Malo zatem je najmlajši zalučal kamen v kuhinjsko okno in razbil šipo. Nekaj minut nato je isti junak hotel piti sok, pa mu je kozarec zdrknil na tla in se razbil. Ne dolgo zatem je drugoro-jenec segel po kosu kruha, ki je ostal na krožniku, pri tem pa je prevrnil krožnik na tla. In tako so se vrstila razna dejanja, od katerih sta Skrkova imela vse prej kot korist. Bilo je že pozno popoldne, ko se je šjor Berto spomnil, da bo treba vzeti pot pod noge. Tedaj je šjora Pierina vprašala Tono, če ima kaj jajc naprodaj. Ko ji je dala pet jajc, jo je vprašala, koliko stanejo. Tona je rekla, da nič, in šjora Pierina je zanosno izjavila, da tako dobre ženske še ni videla. «No, hvala ža vše!y> je rekel šjor Berto, ne da bi niti zaradi lepšega vprašal, če je kaj dolžan. «In na svidenje!» je želela šjora Pierina, ko je stiskala roko Toni in Jožetu. Potem je poklicala mulce ki so se še vedno pojali po borjaču: «Aio, Corrado, Et-tore, Cesare, Claudio, vem šaludar cijo e cijalv Ko je šestorica odhajala, je z robci mahala v pozdrav, dokler ni izginila za visokim zidom, ki je obdajal borjač. Tedaj se je Jože ozrl naokrog: polomljena vrtna o-graja; pomendrane gredice; polomljen oleander, ki je rasel v sodu pred hišo; razbiti krožnik, kozarec in šipa; mrtvo pišče .. . «Nu,» je nazadnje pikro rekel ženi, «ti tvoji znanci so pa res olikani ljudje!* »Moji?! Saj jih do danes nisem še nikoli videla! — Ali niso tista strank a, ki je začela od tebe odkupovali poldrugi liter mleka?* «Kje pa! Jaz sploh ne vem. kdo som »Jaz sem pa mislila, da jih poznaš ti!» eJaz sem pa bil prepričan, da jih poznaš ti!» Jože in Tona sta se de- belo spogledala. * * * Nekaj dni kasneje sta zvedela, da sta šjor Berto in šjora Pierina prijatelja od šjora Bortola in šjore Pe-pine. živel vesoljni potop, 54. naslov slovenskega filma, 55. prevlečena, prekrita, 56. mesto v Belgiji, 57. igralna karta, 59. r.sebni zaimek, 60. flora, 6). obredna obleka, 62. vrsta frizure, 64. osebni zaimek, 65. pr*-tok Save na Gorenjskem, «« snažilna sredstva, 67. vzklik, medmet. 68. reka na Koroškem, 70. znak za natrij, 71. svinčev sijajnik, 72. država v Srednji Ameriki, 73 na koščke raztrgati. Navpično: 1. poplačan, pobotan, 2. tuje žensko ime, 3. snežni plaz, 4. sovraštvo, 5. gora na Koroškem, 6. osebni zaimek, 7. stavčna nikalnica, «. oaza, 10. kratica za neznančev naslov. 11. ia v prleškem narečju, 12. grška črka, 13. egiptovski sončni bog, 14. grška boginja krivice, 15. mesto * Sovjetski zvezi, 16. reka v Slavoniji, 19. krasota, 23. priži-galni pripomoček, 24. abesinski plemenski poglavarji, 26. glasno srkati, piti, 28. norme, predpisi, 29. italijanski predlog. 30. znamenita, slavna, 33 priložena, 34. vrsta usnja, 35. kosi lesa, 37. razgrajanja, tri -šči, hrupi, 38. stanje brez v»-da, 39. kazalni zaimek, 41. klorove spojine, 42. rodovne skupnosti, 43. natrgovati, cefrati, 44. lahkoatletska disciplina, 45 pretrgan, po šivu raztrgan, 47. okrajšan podredni veznik, 4R Vrsta bombaževine, 49. vrsta kamenine, 51. otok na Jadranu, 52. napolniti s tekočino, 53. kraj na Hrvatskem ob slovenski meji, 55. kratica z* «pod vodstvom*. 56. morska ptica, 58. mršavo, brez maščobe, 60. nepoškodovani, neraz-biti, 61. živo truplo, organ, 63. neobut, 64. izvor, 66. pristanišče v Crni gori, 68. predlog. 6,4 glej 47. navp., 71. prva in zadnja črka besede pod 56. vod Čila j te in Urile PRIMORSKI DNEVNIK REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: L splav, 5. spred, 9. kožuh, 14. prid, 15. strah, 16. barij, 17. dr., IS. lak, 19. Dare j, 20. napad, 21. Lož, 22. iz, 23. resor, 24. senat, 25, komi, 26. tepec, 28. govor, 30. Rakek, 32. nefer, 34. delen, 36. romar, 39■ tenor, 41. zidar, 43. pilot, 45. o g, 47. ribez, 49. teden, 51. čeki, 52. dalaj, 54. važen, 56. daven, 58. klet, 59. livar, 60. Milan, 61. pa, 62. ris, 63. vezir, 64. Delos, 65. Pan, 66. ap, 67. zavod, 68. Judež, 69. kiti, 70. jodid, 72. razum, 74. nekoč, 76. Latin, 78. moram, 80. nesem, 82. Kitajec, 83. Basel, 84. ralim. NAVPIČNO: 1. Split, 2. prazen, 3. lik, 4. ad, 5. strog, 6. prerod, 7. raj, 8. eh, 9. kapar, 10. oratar, 11. Žid, 12. uj, 13. Držič, 15. Sas, 16. ban, 17. dom, 19. decenij, 20. nereden, 21. lokalen, 23. referat, 24. soliter, 25. kemičen, 27. pet. 29. vez, 31. kop, 33. rob, 35. nad, 37. rok, 38. Podkraj, 40. revizor, 50. redilen, 53. les, 55. žar, 57. vas, 5.9. lev, 60. med, 61. pat, 63. vadi j, 64. Dumas, 65, pičel, 67. Žita, 68. Jura, 69. kosa, 71. dat., 73. zob, 75. ker, 77. ne, 79. me, 81. mi. ALOJZ RAVBAR vam nudi Tržaška knjigarna TRST Ul. iv, Frančiška 20 tel. 61-792 L Pf!®SW3nmiIk — 6 — Vrem* včeraj: Najvišja temperatura 19.3, najnižja 12.7, zračni' tlak 1015 v porastu, veter 2 km na uro jugozahodnik, vlaga 62 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 17 stopinj. Tržaški n e v ii i Danes, NEDELJA, U- ok'ob0 Samo . Sence vzide ob 6.14 '"..^piM IV 29. Dolžina dneva m ob o!j vzide ob 14.53 in zato M « Jutri, PONEDELJEK, !«■ Maks —a Novinarji v novih bančnih prostorih Jutri prične poslovati Tržaška kreditna banka Proti nezgodam v gradbeni stroki Bančne prostore karakterizira elegantna enostavnost - Trezor je grajen po najmodernejših predpisih varnostne tehnike Včeraj popoldne so si predstavniki tržaškega tiska in radia ogledali prostore nove Tržaške kreditne banke, ki bo jutri začela redno poslovati. Ravnatelj banke Marij Kocjan, čič je novinarjem najprej razkazal gornje prostore, kjer so sobe ravnateljstva, sejna dvorana, knjigovodstvo in druge pistrne. Ravnateljstvo je s spodnjimi pritličnimi prostori povezano z notranjim stopniščem. Občinstvu namenjen prostor je izredno obširen in ga karak-terizirata zlasti elegantna enostavnost; nič nepotrebne navlake, preglednost čez ves prostor, medtem 'ko se njegova elegantnost odraža v dveh marmornatih stebrih, tlaku iz enakega materiala, kupoli v ozadju in dobri razporeditvi luči. Ob vhodu v banko je razpostavljenih nekaj stolov ter mizica, na desni strani pa je dolg pult, ki se konča z dvema blagajnama. Tu je eskompt ni oddelek, inkasni oddelek ter »likvidacija«, poleg pa blagajna za gotovino in zraven nje blagajna za menice. Pult ob nasprotni strani je namenjen blagovnemu oddelku. Na koncu pritličnih prostorov je trezor. V njem so železne omare in bančni predali. Trezor, ki je grajen po najmodernejših predpisih varnostne tehnike, zapirajo vrata, ki tehtajo nič manj kot 42 stotov. Mimogrede naj omenimo, da j si Tržačani, če jih pot zanese mimo banke, ki ima svoje prostore v Ul. F. Filzi 10, lahko brezobvezno ogledajo njeno notranjost. Predvčerajšnjim so si novo banko ogledali tudi ravnatelji drugih tržaških bank ter bančnih zavadov, dan prej pa ustanovitelji, največji delničarji ter predstavniki »Banca dlta-lia«, «»------- IIIHI s Pogled v pritlične prostore Tržaške kreditne banke, ki bodo na razpolago občinstvu Delegacija gradbenih delavcev, katero je spi^mljal član tajništva Nove delavske zbornice — CGIL Radich, je bila včeraj na ravnateljstvu urada za delo. Razpravljali so o kritičnem položaju zaradi vedno številnejših nesreč na delu. V zadnjih 15 dneh je prišlo tako poleg številnih primerov nesreč tudi do dveh smrtnih primerov v gradbeniški dejav. nosti. Ravnatelj urada za delo dr. Augelli je poudaril, da se bo njegov urad odločno zavzel za spoštovanje vseh predpisov v gradbeništvu in prosil sindikalne organizacije za sodelovanje. V tej zvezi je sinoči tajništvo sindikata gradbenikov — CGIL izdalo sporočilo, v katerem poudarjajo, da prihaja do preštevilnih nesreč in da bodo prijavili uradu za delo in odgovornim oblastem vsa tista podjetja, ki ne bodo poskrbela za osnovne varnostne u-krepe. »s-------- Sinoči v palači Diana začetek kongresa KD Poročilo poslanca Bologne - Na kongresu bodo izvolili delegate za vsedržavni kongres v Florenci - Govorice o «premiku na desno» Predstavniki ZSU pri tržaškem županu Predstavniki Združenja stanovanjskih upravičencev so bili včeraj pri tržaškem županu, s katerim so govorili o kritičnem stanovanjskem vprašanju na našem področju. Razpravljali so o vrsti vprašanj in zlasti o raznih pobudah, ki bi jih lahko podvzela tržaška občinska uprava. Sinoči se je pričel v palači Diana izredni kongres tržaške krščanske demokracije, na katerem bodo izvolili tri delegate za vsedržavni kongres v Florenci in nacionalnega svetovalca. Na kongresu sodeluje 94 delegatov, ki zastopajo 24 sc-kcij tržaške pokrajine. Prvi del kongresa je bil posvečen poročilu poslanca Bologne, ki je govoril o temi; «Načini za nadaljnjo razširitev podpore demokratični državi in za enotno zavestno stranko ter veljavnost njenega programa«. Poslanec Bologna je izjavil •— kot poroča uradno poročilo KD — da so na zadnjih treh kongresih KD že govorili o tem vprašanju. Dejal je, da imamo še vedno opravka z liberalno državo, ki naj bi bila kapitalistično degenerirana. V tej zvezi je obsodil sedanjo državno intervencijo odnosno tako imenovani «statalizem». V drugem delu svojega govora pa je poslanec prešel na bistveno drugačno pot ter je govoril o ((zakonitosti, priznanju lokalnih avtonomij in upravni decentralizaciji«. Vzrok za težave naj bi bil v veliki komunistični stranki, proti kateri bi se bilo treba boriti s »politiko socialne pobude«. Značilno je, da je izrekel izrecno pozitivno oceno Fan-fanijeve vlade. Glede zunanje politike pa je dejal, da je treba ((upoštevati dejstva« in da ((pomeni pomiritev eno izmed dejstev«. 2e iz uradnega izvlečka tega poročila je razvidno, da obstajajo med predstavniki tržaške KD različna stališča in ostro ločene struje. Po eni plati imamo opravka s staro Fanfanijevo strujo ((demokratične pobude«, ki je kandidirala za delegata na kongres Nerea Stoperja in Guida Bot-terija. Po drugi plati pa s strujo centra, ki je tesno povezana s tako imenovanim vsedržavnim gibanjem «primavera», katere vrhovni predstavnik je bivši tajnik tržaške KD Romano. V resnici pa obstaja več različnih struj, pa čeprav v Trstu še niso točneje opredeljene. V tej zvezi so značilne številne vesti o «premiku na desno« ter celo o novi upravni politiki ter o novih poizkusih ustvarjanja večine v upravnih organih z odkrito podporo desnice. Odločilno besedo o vseh teh vprašanjih bo verjetno izrekel, tudi glede našega lokalnega položaja, kongres v Florenci. V petek, 16. oktobra ob 19. uri Iz sodnih dvoran Sestanek tajništev sindikatov kovinarjev Včeraj sta se sestali tajništvi obeh lokalnih sindikalnih organizacij kovinarjev in razpravljali o kritičnem položaju v podjetjih IRI v Trstu Do konkretnih sklepov ni prišlo, ker so predstavniki sindikata kovinarjev Delavske zbornice izjavili, da vprašanje proučuje tajništvo njih organizacije. Niso pa razpravljali o položaju v zvezi z obnovo delovne pogodbe kovinarjev, ker sedaj čakajo na stališče FIM-CISL, ker se bo sestal njen izvršni odbor danes v Milanu. Začetek jesenskega zasedanja Bivši policijski inšpektor tržaškega občinskega sveta Med najvažnejšimi točkami dnevnega reda je razprava o občinskem proračunu za leto 1960 ter razprava o nekaterih resolucijah ter poročilih Občinski odbor je na zadnji seji sklenil, da bo prvo jesensko zasedanje občinskega sveta v petek 16. oktobra ob 19. uri. Na dnevnem redu, ki ga je pripravil odbor je vrsta ukrepov občinske uprave in številna vprašanja svetovalcev. Zlasti je pomembno poročilo odbornika za finance o proračunu občine za 1. 1960. Izvedelo se je, da proračun predvideva eno milijardo 864 milijonov deficita, in je predvideni državni prispevek v primerjavi z letom 1959 za 60 milijonov višji. Zanimiva razprava se bo verjetno pričela tudi ob poročilu župana glede delovanja komisije o tržnicah na d"t olo. V tej zvezi je že prišlo do protestnega gibanja trgovcev s sadjem in zelenjavo pa tudi domačih proizvajal- tržnice različ- nika občinske na stališča. Med številnimi resolucijami svetovalcev pa je zlasti značilna resolucija, ki jo je predložil misinski prvak Morelli glede tečajev slovenskega jezika v javnih uradih. ProTest Dolinčanov zaradi odvzema toka Danes je že druga nedelja, ko namaravajo vsemu omrežju v dolinski občini odvzeti električni tok za ves dan zaradi nujnih popravil. Ta ukrep je povzročil v vsej občini precej nevšečnosti in prebivalstvo se upravičeno pritožuje. Posebno pa se pritožujejo gostilničarji, lastniki barov in lasuljarke, ker jim električni cev in obstajajo glede pravil- i ................................................................................................................ Sinoči v ljudskem domu v Križu Zborovanje svetovalcev KPI ob S, obletnici memoranduma Kakor ja bilo napovedano, je bil sinoči v .Ljudskem domu v Križu sestanek slovenskih županov ter občinskih in pokrajinskih svetovalcev, ki so bili izvoljeni na listi KPi. V uvodnem nagovoru je Marina Bemetič poudarila, da kljub svečanim obljubam Slovenci ne uživamo se zajamčenih pravic. Nato je polemizirala s pisanjem v zadnjem uvodniku Novega lista in poudarila, da to, kar Slovenci danes imamo, smo si priborili z vztrajno borbo in s krvavimi žrtvami. Dejala je, da mora biti posebni statut sredstvo borbe za dosego naših pravic. Le z enotno, odločno in vztrajno borbo vsega slovenskega prebivalstva s pomočjo demo kratičnih Italijanov bomo lahko dosegli svoje cilje. Nato je govoril občinski svetovalec Gombač, ki je analiziral vse člene Posebnega statuta in Memoranduma ter pri tem omenil in obrazložil določbe, ki se ne izvajajo in so ostale še na papirju. Navede! je tudi konkretne primere. Kljub jasnim določbam^ statuta slovenske šole niso še uzakonjene, ni uveljavljena pravica do uporabe slovenščine v javnih ustanovah, na sodišču itd., Slovenci še vedno nimajo destopa v javne službe, _ prosvetna društva ne dobivajo nobene podpore, pač pa se njihovo delo celo ovira. V raznih ustanovah ni slovenskih zastopnikov, narodnostna diskriminacija se nadaljuje in re. akclonarni tisk večkrat pod-pihije narodno mržnjo proti Slovencem, dvojezični napisi niso bili postavljeni kot predpisuje statut, nadaljuje pa se raznarodovalna politika. Sledila je diskusija. Pokrajinski svetovalec Grbec je pripomnil, da slovenski kmetje, čeprav predstavljajo ogromno večino, nimajo svojih zastopnikov v 14 raznih komisijah, kjer bi morali biti zastopani. Slovenskim kmetom se godijo krivice z razlaščanjem zemljišč in se v nekaterih primerih že tri leta vlečejo tožbe za izplačilo. Občinski svetovalec Ki-ljan j« prinesel pozdrave milj. skega občinskega sveta in poudaril, da se je treba boriti proti malodušnosti in oportunizmu. Svetovalec Burlo je izrazi! solidarnost tržaškega delavskega razreda in poudaril, da bodo italijanski delavni vedno ob strani podpirali upravičeno borbo Slovencev za svoje pravice. 2upan Uvnlu is Doline j« omenil primer otroškega vrtca v Ric-manjih in pri tem poudaril, da se z odločno in enotno borbo da marsikaj doseči. Pri tem je pripomnil, da bi moralo priti do bolj koordiniranega nastopa vseh slovenskih občinskih uprav. Svetovalec Markovič je omenil razmere v nabrežinski občini, kjer se vedno bolj čuti raznarodovalna politika. Tudi on je poudaril, da bi se morali slovenski predstavniki večkrat zbrati na skupne sestanke ne glede na politično pripadnost, ker nobena akcija ne bo učinkovita, če ne bo skupna. Ob koncu je spregovoril še poslanec Vidah, ki je poudaril, da vprašanje Slovencev spada v širši okvir splošnega stanja na našem področju in omenil svoje nastope v parlamentu ter pri tem poudaril, da je nujno potrebna široka in vztrajna borba vseh demokratičnih sil, da se rešijo splošna vprašanja tržaškega področja in zagotovijo narodne pravice Slovencev. Ob zaključku so prisotni odobrili resolucijo, v kateri so naštete vse točke statuta, ki se po petih letih še ne izvajajo. Nezakonito delovanje potovalnega urada Agenti komisariata iz Ul. Caprin so pred nedavnim odkrili v stanovanju Nataleja Giurca iz Ul. Corridoni 8 nezakonit potovalni urad «Agen-zia Generale per il Veneto«. Z njim je deloval Fabio Mul-ler s Stare istrske ceste Oba sta organizirala izlete v Kirn na račun družbe (tPensiom Riunite Stresa« s sedežem v Rimu. Delovanje urada se je začelo pred kratkim in moza sta razposlala raznim podjetjem in krožkom tako pri nas kakor tudi v Nemčijo, Avstrijo in Jugoslavijo razne prospekte. Policija je zaplenila precej propagandnega materiala in je oba moža prijavila sodišču zaradi nezakonitega delovanja brez potrebnega dovoljenja. o ------ 4 v bolnišnico zaradi trčonja dveh motorjev Sinoči okoli 22. ure so na II. kirurški , oddelek sprejeli 28 let starega Renata Rotmana iz Ul. Lazzaretto Vecchio 7, 43 let starega Severina Ker- maca iz Milj in 15 let starega Deonina Hrevatina iz Milj, ki bodo za okrevanje potrebovali kakih 10 dni. Omenjene so v bolnišnico pripeljali z avtom RK, kasneje pa so s policijskim avtomobilom pripeljali še 27 let starega Giorgia Kidriča iz Ul. Nordio 1, kateremu so nudili prvo pcmoč za poškodbe ozdravljive v enem tednu. Vsi ponesrečenci so postali žrtve prometne nesreče, in sicer na Ul. dei Porta, kjer sta trčila lambreta in ciklomotor. Na prvi sta se vozila Rotman in Kidrič, na ciklomotorju pa Kermac in Hrevatin. Vsi so padli in ker so bili več ali manj ranjeni, so jih odpeljali v bolnišnico. Upokojenec padel v 15 m globok vodnjak Med zalivanjem vrta za hišo v Ul. Marchesetti je 6Y-letm upokojenec Guido Abramovich stopil na lesen rob 15 m globokega vodnjaka, v katerega je padel. Mož se je takoj o-prijel vrvi in je začel kričati, s čimer je priklical sorodnike. Ti so obvestili gasilce, ki so prišli rešit starega moza iz neprijetnega položaja. Ker se je pri padcu potolkel, so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga s prognozo o-krevanja v 8 ali 20 dneh sprejeli na ortopedskem oddelku. Grda pustolovščina mladega dekleta Mlada baristka Antonietta D. iz Ul. Zorutti je ponoči med petkom in soboto dozive. la hudo pustolovščino Okoli 2. ure ponoči, ko je končala delo v baru, je čakala na ti-lobus, ki bi jo odpeljal domov. Tedaj se je pred mo u-stavil avto z nemško evidenčno tablico in šofer se je ponudil, da jo spremi v Ponča-no. Dekle se je vsedlo v vozilo, a kaj kmalu je spoznalo, da jo neznanec pelje popolnoma v drugo smer. Pri Borštu je šofer ustavil vozilo m skušal pridobiti dekle s sentimentalnimi besedami, a ker se je dekle branilo, jo je skušal posiliti. Toda mlada Antonietta je bila hitrejša in je zbežala ter se je zatekla v neko hišo. Včeraj zjutraj je vso zadevo prijavila policijskim organom, ki so uvedli preiskavo, tok še najbolj služi prav ob nedeljah. Dolinsko županstvo je posredovalo tako pri družbi SVEM kakor pri družbi SEL-VEG, da bi prekinitev toka omejili samo na nekaj ur dnevno in ne na ves dan, toda posredovanje ni zaleglo, ker obe družbi valita krivdo druga na drugo. Zaradi tega je županstvo poslalo včeraj zjutraj brzojavko vladnemu komisarju Palamari s prošnjo, naj posreduje, da se zadeva uredi in da nujno potrebne prekinitve toka ne bodo trajale ves dan, pač pa da bi se skrčile le na kako uro na dan. Prometna nesreča Sredi popoldneva so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico brata Giuseppa in An-tonina Trovata. Prvi, ki stanuje pri Sv. M.M. Sp., je pojasnil, da se je peljal z lam-breto, ki jo je vozil Antonino po Ul. Locchi, ko je na križišču z Ul. S. Giustina prišlo do trčenja z naproti vozečim fiatom 600, last Marija Parisa iz Ul. Stuparich. Oba brata sta se potolkla in medtem ko je Giuseppu zadostovala prva zdravniška pomoč, so morali Antonina sprejeti s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku. Celotno kazen so mu na podlagi amnestije pomilostili - Razprava o ^operaciji Ko-roneo» se bo nadaljevala danes dopoldne Nezgoda na delu S pridržano prognozo so sprejeli na II. kirurškem oddelku 41-letnega Giuseppa Du-rigutta iz S. Giorgio di Nogaro. Njegov delovni tovariš, ki ga je spremil v bolnišnico, je izjavil, da je Durigutto porival v notranjosti postaje pri Sv. Andreju vagon in ker se je verjetno spotaknil, je padel, pri čemer je z glavo udaril ob odbijač V začetku meseca prekinjen proces proti 25-letnemu Um-bertu Ferlugi s Konkonela, ki je bil obtožen tatvin in zatajevanja ukradenega materiala, se je včeraj končal z obsodbo osumljenca. Sodniki so Konkonelcu prisodili 2 leti in 3 mesece zapora ter 18.000 lir globe. Angelu Morittu, ki je bil obtožen zatajevanja, pa je obsodba odpadla zaradi pomilostitve. * # # Sodniki so morali tudi razpravljati o prevarah in pn-svojevanju tujega blaga bivšega policijskega inšpektorja, ki je že več let na varnem v Avstraliji. Inšpektor je bil 37-letni Enrico Alberti, ki je imel verjetno precej dolga, tako da si je moral izposoje-vati denar, da se je lahko preživljal. Z obljubo, da bo pomagal sinu k napredovanju v sklopu civilne policije, je dobil od Carla Stradiota dvakrat po 200.000 lir, za katere je izročil potrdilo, da mu prepušča kot jamstvo pohištvo in tudi odpravnino ter 11 menic. Ker pa denarja Stradiot m videl, je stopil k tajnici poveljnika policije polk. Kichard-sona, ki ga je opozoril, da je Alberti že dvignil odpravnino in da odpotuje iz Trsta. Zadevo je mož prijavil poli-cijskim organom več let kasneje, ko je izvedel, da je Alberti v Avstraliji. Stradiot je preko konzularnih organov po. rial Albertiju njegovih 11 menic, ki mu jih je pustil v garancijo, a zanje je dobil samo 36 šterlingov. Ker mu je Alberti vrnil nekaj malega m ker je dobil tudi druge stvav-ri, se je Stradiotu posrečilo spraviti skupaj od 400.000 le 174.050 lir. Istočasno se je izvedelo, da je bivši inšpektor prevaril tudi Neverino Candussi por. m- BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ... « L A V M I C A C ' « 600 000 OOO • VVIACAKiIH CIM 1BC 000.000 T « S T, UL. FAGIO FILZI ST. 10 TCceP. »T. 30101 enzojAVMi naslov BfllSKRED ZAČNE POSLOVATI ONE ts OKTOBRA 1959 Germani, ki mu je posodila 150.000 lir. Toda ta ga je u-stavila na vlaku in mož je pred odhodom napisal za menico pastorki, naj ženski izplača dolžno vsoto. Pastorka pa ni imela niti lire in da bi se rešila nevšečnosti, je prepustila Germanijevi malovredno pohištvo. Policija je ugotovila, da je Alberti prevaril tudi urarja Borsattija, za katerega je razpečaval ure in zlatnino. Sedaj bi moral Alberti pred sodišče, a ker je v Avstraliji, so ga sodili in tudi obsodili v odsotnosti. Prisodili so mu 2 leti zapora in 26.000 lir globe, a celotno kazen so mu na podlagi zadnje amnestije pomilostili. • # * Marcella Rustio iz Drevoreda XX. septembra in 39-letne. ga Romana Tos^canija iz Ul. Beccaria so obtožili, da sta prvi kot upravnik kina Odeon in drugi kot odgovoren za pro-pagando, nalepila na lepake stare in že obrabljene kole-ke. Oba sta morala pred sodnike, ki so Rustio oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so Toscanija kaznovali pogojno z 2000 lirami globe. # # * Pred istim sodiščem se je začel proces proti 39-ietnemu Luigiju Chiesi iz Turina, 49-letnemu Giovanniju Vrabizu iz Ul S. Cilino in 34-letnemu inž. Giuseppeju Duranteju iz Milana, katere so obtožili nenamernega umora, ker niso dovolj pazili pri urejevanju nekega čez 2000 kg težkega stroja v tovarni Orion v ža-veljskem industrijskem pnsta-nišču. Težak stroj se je namreč prevrnil in povzročil smrt tedaj 47 let starega delavca Franca Končana iz Ul S. Davis. Po zasliševanju prvih dveh obtožencev so razpravo odložili na torek popoldne. • # # Odložena je bila tudi razprava o »operaciji Koroneo«. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek ob 9. uri z govorom odv. Kezicha. O Zaradi kratkega stika v stroju, ki poganja dvigala v notranjosti sodne palače, je sredi dopoldneva izbruhnil na podstrešju majhen požar, ki se ni razširil samo po zaslugi hitrega nastopa gasilcev. Vseeno pa je bilo v palači precej i udušljivega dima. Slovenska prosvetna zveza, Društvo slovenskih srednješolcev, Taborniki in klub «Simon Gregorčič« iz Gorice priredijo v nedeljo 25. oktobra MLADINSKI v IZLET , v NOVO GORICO in v TOVARNO ANHOVO Odhod iz Trsta in Gorice s posebnimi avtobusi. Ob 9. uri v hotelu ((Sabotin« zajtrk, nato ogled tovarne. Ob 12. uri kosilo in ob 16. uri kulturni program v novem domu v Anhovem. Sledi sprejem in zabava. Za volitve v Delavskih zadrugah Volitve v Dela-vskih zadrugah bodo 22. novembra. Volilno pravico bodo imeli člani, ki so se vpisali do 22. avgusta 1959. Stari člani morajo paziti, da v njih članskih knjižicah piše, da so vplačali 500 lir odnosno dobesedno; «sottoscritto lire 500». Oni, ki so izgubili knjižico, pa naj se obrnejo na upravnika najbližje poslovalnice, kjer bodo dobili poseben obrazec, katerega morajo izpolniti in priložiti 100 lir za stroške. Cez nekaj dni bodo prejeli duplikat izkaznice. Posledice spora z vladnimi organi Tržaška sekcija za atomska raziskovanja je včeraj sporočila, da obstaja nevarnost, da bodo prisiljeni prenehati z važnimi poskusi. Tudi v tej sekciji je namreč prišlo do krize, kot po vsej Italiji, ker je vsedržavni center zaradi spora z vladnimi organi brez sredstev. Apolonija Bervar . ::-: Po kratici bolezni je v četrtek umrla v starosti 77 let Apolonija Bervar vd. Renko, zavedna tržaška Slovenka, znana zlasti pri Sv. Jakobu, kjer je živela dolgo let. Ze leta 190€ je prišla iz Motnika pri Kamniku, kjer je bila rojena, v Trst, kjer se je spoznala z Jakobom Renkom in se z njim kmalu poročila. Mož je moral leta 1914 v vojsko, vrnil pa se je hudo bolan in je kmalu nato umrl. Ostala je sama, brez nobene pomoči in pokojnine s štirimi malimi otroki. Garati je morala brez odmora, da jih je lahko preživljala. Leta 192 5 ji je umrla hčerka Danica, kakor da ne bi bilo še dovolj trpljenja in žalosti. Pri vsem tem delu in skrbi za vsakdanji kruh ni oklevala in je našla še časa, da je kot članica odbora sodelovala pri našem ženskem listu »Zenski suet«. Svoje otroke je vzgojila v zavednem duhu in jim bila vedno kot vzor marljivosti. Svojci, sorodniki in številni znanci, zlasti -od Sv. Jakoba, so jo včeraj spremili k zad njemu počitku in jo bodo oh ra. nili v trajnem spominu. Naj ji bo lahka zemlja! Užaloščenima hčerkama in sinu naše globoko sožalje! •IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII*IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIII»IIIIIIIIIMIIIIIIIIIUIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIHIIIIIIIII«WIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ( olepali$Ca~) Slovensko narodno gledališče v Trslu DANES 11. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «Aibert Sirk» v KRI2U DESETI BRAT dvanajst slik po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča Priredil S. Klemenčič (dabovi im rHmmKi) V sipomin pok, Polonce Renko darujejo ožji prijatelji Jakoba za DijaSko Matico 11.000 lir. V počastitev spomina pokojne nonice Polonce Bervar vd. Renko daruje družina Hrovatin 5 000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. gospe Renko daruje Bogomir Saksida 1009 lir za Dijaško Matico. Mirko Žerjal iz Boljunca štev. 172 daruje 2.000 lir za Dijaško Malico. as-------- ROJSTVA. SMRTI IN POHOKB Dne 10. oktobra se je rodilo v Trstu 7 otrok, umrlo je 9 oseb, porok Je bilo 9. POROČILI SO SE: mehanik Mario Martetlani in strojepiska Maria Soave Capodei, delavec Giovanni Troian in gospodinja Maria Parovel, mizar Adriano Chicco In delavka Maria Predon-zani, pomorščak Claudio Cosla nlch in točajka Vlttoria Ličen, strugar Giorgio Pousche In delavka Claudia Lofano, delavec Vito Amendolagine in gospodinja Antonia Lo Vecchio, podoficir f|. nance Romano Vitri In delavka Elvira Crevatln, bančni uradnik Elvio Goruppi In uradnica Lore. OD VČERAJ DO DANES Mucignato, 79-letna Matilde Lesta-ni vd. Roiatti, 66-letni Andrea Utel, 82-letna Maria Ivancich vd. Giovannini, 17-letni Giorgio Švara, 69-letna Amalia Moretto por. Brugnera, 69-letna Marija Božič vd. Besednjak, 70-letna Lucia Fer-luga vd. Battigelli, 65-letni Antonio Pernich. OKLICI Elektrotehnični izvedenec Fir-mino Bisio in gospodinja Elvira Palazzl, delavec Umberto Zabai in gospodinja Celestina Crevatln, kovač Mario Balbi in gospodinja Maria Fonda VVeis, pomorščak Rlcciottl Degrassi in gospodinja Bianca Vascotto, prodajalec Olivo Chert in gospodinja Angela Braini vd. Generutti, trgovec Mario Marion In gospodinja Liana Caranzulla, zidar Emilio Rada nlch in gospodinja Nella Lubiana, trgovec Luigl Boscolo in gospodi nja Anita Conti, uslužbenec pri spalnih vozovih Mario Saltta in gospodinja Ave Kozman, mehanik Lucio Černe In cvetličarka As- sunta Lattaro, pomorščak Pasciua. le Tarantino In gospodinja Arne. dana Delak, tesar Nerio Gruber | lia Baviere. uradnik Massimo Fe. in gospodinja Luciana Benvenuti, Mici in gospodinja Margherita Tre-UMRLi 80; 97-l«ti)i Ernesto I ves, mizar ALCredo Crisafi in go- spodinja Linda Del Din, električar Francesco Mistero in gospodinja Vittoria Dimopoli, tapetnlk Orfeo Bovo in šivilja Maria Gar-tlina, delavec Adriano Ceccarelll in gospodinja Carmela Platanla, uradnik Dario Boschian in uradnica Maria Alberti, kurjač Lucio Deste in gospodinja Nella Degrassi, mehanik Lino Furlanlch in gospodinja Luciana Darieu, delavec Angelo Stocchi in gospodinja Elvira Grison, zavarovalec Luigi Palazzo in prodajalka Ce-sira Gnesutta, prodajalec časopi-eov Vincenzo Ribezzo in gospodinja Marija Božič vd. Fullone, točaj Albino Stapin in šivilja Clara Sandrin, uradnik Rlccardo Milla in uradnica Fausta Conci-na. uradnik Nerio Nardini in gospodinja Loredana Cocchi, pomorski kapitan Sergio Battera In gospodinja Olga Ballarin, železni, čar Germano Canevari in gospodinja Elena Ceocollni, delavec Stellio Posar in gospodinja Ollm- . _. . . . _. pia Bizzi, delavec Claudio Ham-merle in gospodinja Maria Ghe-rint, železničar Cleto Pavone In gospodinja Ennca Llzzl, glasbenik Claudio Marussi in Florinda Del Colle, uradnik Bruno Cesar e in uradnica Mana Pillepich, dela. vec Antonio Magustri in gospodinja Anna Trinchera, arhitekt Piero Cosulich in uradnica Gra-ziella Meroni, čevljar Spartaco Cutnin In gospodinja Caterina Farranda, učitelj Antonino Sac-chi In učiteljica Elda Formolo, ladijski strojnik Vittorio Eccel in stenostrojepiska Teresa Calca-gno, Giuseppe Demartls in Maria Zinellu, inženir Antonio Borre-guero Gil in gospodinja Anna Costa. «»---- NOČNA SLUŽBA LEKARN 1NAM — Al Cammello, Drevo-red XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorslno 9; Vernari, Trg Val-maura 10; Vlelmetti, Borzni trg 12. —_«»------ LOTERIJA V sredo, 14. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU Paolo Levi Po čem je resnica m k m M i; m m i?: ; k k &s m : TEATHO NUOVO Od 10 do 13 in od 16 30 do 19.30 se pri blagajni Tealro Nuovo ter v centralni prodajalni listkov v Fasaži Protti potrjujejo stari in sprejemajo novi abonmaji za leto 1959-1960. Od ponedeljka 12. oktobra deset ponovitev »Predstave Diane Torrieri«. Sergio Velitti, »Modro blago«; Carlo Terron, »Crna vdova«; Mas. simo Binazzi, »Noči v strahu« Jutri bo v prostorih USIS v Ul. Galatti 1 uradni pričetek sezone 1959-60 s koncertom izbranih pesmi iz najbolj znanih ameriških glasbenih komedij, ki jih bosta izvajala Ted in Beverley Morril. KINO D Excelsior 14.30, 16.45, 19.10, 22.00 «Nekomu ugaja toplo«, M. Mon. roe, T. Cur.iS. Fenice 14.30 «General della Ro-vere«, Vittorio De Sica, Sandra Millo, Giovanna Ralli. Izkaznice neveljavne. Arcobaleno 14.00 «Prihaja Jesse James«, Bob Hope, Rhonda Fleming, techmcolor. Superctnema 14.00 »Strah barbarov«, S. Reeves in Tržačan L Lorenzon. Cinemascope. FHodrammatico 14.30 »Konec sve. ta«, H. Bellatonte, M Ferrer Inger Stevens. Grattacielo 14.00 «Rifif! med ženskami«, N. Tiller, P. Blanchard Mlad. prep. Cristallo 15.00 «38. vzporednik — misija zaključena«. Izkaznice neveljavne. Capitol 14.00 «Gigi», L. Caron, L Jourdan, M. Chevalier. Astra Roiano 14.30 «Vstajenje», M. Bru, H. Buchholz. Alabarda 14.30 »Nekdo bo prišel«, F. Sinatra, D. Martin. Aldebaran 14.00 «Na smrt obsojen je zbežal«. Ariston 14.00 «Veter ne zna brati«, D. Bogarde, Yoko Tani. Aurora 14.30 ((Gospodovalec Chicaga«, R. Taylor, C. Charisse. Garibaldi 1500 «Ujetnica v Sudanu«, V. Mature, Y. De Carlo. Ideale 16.00 «Svet je v mojih rokah«, G. Pečk in A. Blyth. Impero 14.00 »Usmiljenje za meso«, Jean Simmons. Italija 15.00 «Skušnjave g. Smitha«, D. Reynolds, C. Jurgens. Moderno 14.00 »Sedmo Sinbadovo potovanje«, K. Mathevvs in K. Grant. S. Marco 15.00 «Rakete v vrtu«. Cinemascope, technicolor. Joatie Woodward, Joan Collins, Paul Newman, Jack Carson. Savona 14.30 «Moja gospa teta«, R. Russel, F. Trucker. Vlale 14.30 »Okrvavljeni meči«, L. Parks, E. Drevv. Vittorio Veneto 14 35 »Pekel na dnu«, G. Ford, E. Borgnine, D. Brevvster. Marconi 14.30 «Tujec v Cambridgeu«, H. Kruger. S. Syms. Massimo 14.00 «Bitka na Pacifiku«, S. Sahuri, K. Utsui. Novo cine 14.00 «Karavana suženj«, V Staal, M. Cruz. Odeon 14.30 «Crm vrag«, Milly Vitale, Maurizio Arena. Cinemascope. Radio 14.30 «Zgodba generala Houstona«, J. Me Crea, F. Farr MILJE Volta «Morski psi 3. Reicha«. RADIO BARI 27 11 88 73 56 CAGLIARI 52 8 71 48 45 FLORENCA 59 31 61 81 89 GENOVA 43 53 56 59 33 MILAN 37 14 58 80 52 NEAPELJ 42 25 8« 85 44 PALERMO 75 70 35 25 31 RIM 49 59 81 70 5 TURIN 31 64 49 46 7 BENETKE 87 18 24 11 5 ENALOTTO 1 X X X < X 2 X X 2 1 X Zadeti sta bili dve dvanajstič! (po 8,739 430 lir), 44 enajstič (po 297.935 lir) in 748 desetic (po 17.525 lir). NEDELJA, 12. oktobra 1959 RADIO TRST A 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenski motivi; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.40 Novosti v jazzu, oddajo je pripravil Orio Giarlni; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... kronika 7 dni v Trstu — urednik: Mitja Volčič; 15.00 Orkester Veres Lajos; 15.20 Slovenske zborovske skladbe; 15.40 Yvette Horner in njen ansambel Musette; 16.00 Glasbeni popoldan; 16.49 20 minut jazz glasbe; 17.00 Moderne grške pes-mi; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Melodije iz filmov; 18.30 Koncert slovenskih solistov; 20.00 Šport; 20.30 Znane popevke; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — (40) «Edvard Kocbek«, sestavil Alojz Rebula; 21.25 Orkestra Melachri-no in Mantovani; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta — Bo-rodln: Kvartet št. 2 v D-duru; 22.40 Večerne melodije; 23.30 Nočni ples. TRST 7.45 Kmetijska oddaja; 9.00 Naj. boljše pesmi s festivala v Gra-dežu; 9.20 Nekaj ritma z Glannl-jem Safredom; 11.00 Glasba za harfe; 14.30 »El Campanon«; 14 30 »II Fogolar«. 11 PROGRAM 10.15 Kmetijska oddaja; 12.00 Otvoritev mednarodnega konjskega sejma v Veroni; 15.30 Evrovi-zija: Prenos lahkoatletskega mitinga na olimpijskem stadionu v Rimu; 17.30 Otroška oddaja; 18.30 Poročila; 20.10 Kino selekcija; 20.30 Poročila; 20.50 Carosello; 2100 Gala večer; 22.15 Evrovizija; Prenos III. festivala italijanske pesmi v Švici; 22.35 Duh dvajsetega stoletja; 23.00 Poročila ln nedeljski šport KOPER 8 30 Z narodno pesmijo v nedeljsko Jutro; 9.00 Naša reportaža: «Mladi rod bovških kovinarjev«; 9.15 Zabavni zvoki; 10.00-10.30 Prenos RL; 11,15 Nedeljski koncert; 12.10 Glasba po željah; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14 00 Glasba po željah; 15.10 Za vas smo izbrali spored zabavnih melodij; 16.00-19.00 Prenos RL; 19.00 id 30-2215 Nede;Aski225i?rpk"“f:J‘ nos RL, ^ 6.00 Budnica; 6.10 » čih; “6.30" Pisan_wbayfli „ Pr dri zvoki; 8.00 pi Ska igra - A eksande Kdeči Arhimed, laj janc: 10 mladmsk Havirju avtori^ 9 te tineja; 10.00 se v . ši... - Ladislav Klak« 10.30 Zbori in tiko iz NUB;.10 4 J svet in domovino oddaje z dne *?«. 1515 13.30 Za našo vas 1 ■ ! ».e.re"°:U? So- svet in domovino in retne uvervim^ jonS 0» k, T gra — Paul " crJ, t-Vk rano za prenus ™ » Jugoslavija-Madzarska, ^ «t»s , retne uverturej_ - (ponovitev), režija. -- - Debussy Sun 1.30 Ci. Debussy - h p irspue (igra 1‘ri^zadorf love 18.45 15 minut * Kranjci; 20.05 ggl n glasbe; 21.00 Obisk PP »tott horju; 22.15 Igramo 'aVjlEn tb( 13.10 Pojeta C“te0r,nBel> »J "»i« Pat Boone; 23 3 » njeg. h i Gi 'ut Divertimento za g ji L (simfonični orkester jjjrk polisa dirigira Antai RTV ltpo 11.00 Kmetijska od^ ^ » grad; 14 15 Prenos 6r$£ 'i časa mladinski jha tekme Jugoslavu? - >} fl $ 15.1 Prenos 'e| wm — Beogc*d, in ttj K\ ^ iz poljudne zflM*y prfj — Beograd; 20.00 1 sKi f Beograd; 20.20 Te v cjom — Beograd^-- j0 ia — «Sužnji», celovečerni Beograd; zu.zu ‘--j. ji),!* pregled - Beograd. ^ pregled — ‘5e0gi. tualna tem^J., It* Beograd. film 10 -'BXEVA, l!.*S >5 Teden za ^ Sk strorJScelTa; if*f« cei z, «, tes in njegov orkeste.ng|)j_,.., rni dneva; 16.00 “Ta jjjl lo, 17.00 Glasba in f^rio T«ii 210° pjjeiri Site z nami; Moje življenje za Nedeljski šport. ( MALI t, DEKLICE-VAJENK6 '•ktč Ule m .LILL-Vrtdta*'- npcirj na. Ponudbe M ^ CA, VILLA OPICIN*' POSTALE 2001. jpor^fc,. OTROŠKE VOZlCKL p«P žičke, žimnice ot'^oo0*4 J, tlex in vsakovrstno v ij MADALOWu8l r lltj, bite pri ivi.n——- v0«j. Ulica Torrebianca Ottobre TrSt, (L. BRUSINI CARLO, * jpjša tisti 20, prodaja«. , zv, p r o a a j - ^ jtejjl 7' t električne Pred"'e „iU, ‘S N na drva, pretnoi^P1 ,Ag« t — traino goreče Pff' 0^ trajno goreče !**1;" OjjfHPI plin in elek"* pU" pri plačilu. Postre piin izn platnu. ReInO SAlSS*J» išče družabnika s „ trj^”, moškega ali žen*0 rj rati od 13. do 15 48-558 s TRST - UL Tel. 29-65*1 o Bogata izbira naočnikov » PreC1Z,,a ^ Vi logaritmičo* Našo drago Apolonij# vd HE' smo spremili k „59, '• ", »■«>•!>! ku 10. oktobra - 0t: Vsem, ki s° z z8 ( vali, se najtopl 1 bVala j/ mo. Posebna J Omersu in z jjrb J«* ru za njuno s* valnost. Družine ***”■ jn Hrovati" zahvA' Družini PKAS^I j BAR ^ Tano"1 sš vsem Proseča g K nnim tri SO Z Sp0 S onim, ki so - ... vali ter počasti dragega pokoj Alberta d Posebna zahva*. dr. Milanu Star^^j j9- Prosek, 11 Ob občuteni i»£ m* te in naše PrP « m* Zore se iskreno z®hV0rils^J jrjij ki so z nami s vseit> l sebna zahvala fl0iifl^j cem cvetja m j v spremili£A?$d ji.fo.ft % Opčine Brat IVAN MARIJA in sestra ljata žalostno vest v imenu sorodnikov i" , „ - - - - ........ - , pi’ da je v soboto 10. t. m. zjutraj v Ljublj8" v starosti 86 let naš dragi IVAN KRALJ bivši vlšjt pol. nadzornik v pokoj® j««*' Tnt, Trebče, Ljubljana, 11. oktobra \ i H S S k. i! nevm 7 — 11. oktobra 1959 S orfško-beneški dnevnik 8jj*» /» stališče Delavske zbornice pko 3.000 delavcev CRDA Ibzboi zborovanju na Trgu republike *! ___________ < Falvi, I t delavcev j ‘ii ^ Trgu re*'“' lilk»lnemu 1 Prisostvoval° .J hV. _ U Zborrivnmn rw 'o Bergomas je kritiziral Russovo «ekonomiziranje», ki se v obmejnih krajih ne sme izvajati * *4t ,KmU. 2borovanju De- ■> *£"-?. M katerem * 1*10 n. Pokrajinski tajnik Ki. ““Tomas. Na tem n- unem icm sni- !kornic!rOVaniu je Delav-ije.1Ca Povedala svoje rimskem obisku in h i rek« jp*uelnici fk ?Ilh rezultatih. Rdp,.rtkel. da na krizo Ber- ^Pomanjkr m t0lik° VpH' it' Jteti - Boa, f^laio *e oklraniti samo i Itjtj.8. ?a montiranje ? !#• Bi elektromeha. * -11« še k“£..e’ kier naj bi ?!tay0 a vsnih 600 delav- 0 '«v 0[i a , se število de-’ Sa n«,,* njih 7-5(*> zn'- VCM„r3 nad 3-000. Pred * i2v^°*. in. tistimi, ki i* ?«» VDr=- ° ’7e sadaj sa- % Svcevniea>niŽania Šte' d i storili ’,ka;|tl vse ostalo 1 *bči *a’ t . se lodjedelni- * '^'Iršno °bk8no kapacite- ‘mela 1912. le- } Plest a„n)e atevila delov-( J,v6te . vPlivalo tudi na ■ "'lov i^e’ na delovanje !Snii'.POUdaril- da j« > So i * ravnateljstvom ‘Seti j .delovanje mo-) Sj’ ?vBar^- napredek pod- dei.t anje naročil, ko Voi da se skuša število delovnih c> za S?.'.-nai bi delalo do te rtrjar,: Proizvodnje ter JJ*' Sito a°v'B delovnih «1 Lk' »e druSačno sodelo-f*. risti stvari delav- k^iiirai j fcSi8* ^ 2.amlsel «ekono-J-tfl L j j.° je v Tržiču i? 'Ud, R tajni'K predsed-Teko govor- KoVedoi udno. sl'ši ob le primer vla- z„TS.°' .Tako g°vor- lij’ ^ A« primer vla- ||«v bivše Avstri- iicldni° Pristanišča in i c l®r navori«! . PltL , *r navedel pri-m l,>l|llll||||t|||l|||l|||M|||||||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||IUIII k §®*tanek odbora Zveze kmetov t.°ljšajo naj zakon v ^niškem zavarovanju M; 5®j*ini je treba priznati mesto v občinskem 'ru ' Obsodili so zvišanje prispevka, V, 'S, !ot , Se i' L 0 k' ga plačujejo zavarovanci Zvez* sestal dežel-Jttlij,t: ,^tov Furla- hne, na ka- Utiel ' ~ V^Sani,- no Poročilo im., delavnCije Bruno Ma- Si blaSaj°„Stl vzaJem™ (j kste Pbls°tni 80 govorili »Veriuii"‘“ odborniki, na> navedemo RSai St,bda»a ^ Irsta' Musli- IC^dariH „Ben<*ije in izb0,4° nuinost, da ' bolniških K^ii a p°Brai, pa v vi-L".- Zabtevali so S^*vUan?Pevek- da se & žavar6 Vsot’ ki i‘h ?r°vanci. vodo Pa rl a- , vsed7»1na’ da bl se fV.>oraS1Vne bolniške ® 2a potrebe S°Bčins£™ - - 80 zahtevali J Cb0s«namd20rstva d^ anižinam nn. ahtevali, 'n oh!b^nskih b‘a-°dili zvišanje prispevka, ki ga plačujejo zavarovanci goriške in videmske pokrajine za vsak hektar, od 12 na 18 lir, čeprav je znano, da je vsedržavna federacija aktivna za več milijard lir. Pouk v vrtcu v Ul. Randaccio Iz pooblaščenih virov smo izvedeli, da otroškega vrtca v Ul. Randaccio doslej niso otvo-rili zaradi nezadovoljive rešitve vprašanja namestitve o-troške vrtnarice. Od treh prideta sedaj v poštev še dve učni moči, od katerih bo v kratkem izbrana vrtnarica, ki bo vzgajala vpisane otroke. Na vsak način se bo pouk v vrtcu pričel v polovici tega tedna. Starši, ki so svoje otroke vpisali v ta vrtec, bodo nedvomno zadovoljni, da se Je to vprašanje rešilo na način, ki so si ga najbolj želčli. vanja v njenem poslopju, ki ga gradijo v Sovodnjah. Dve od šestih stanovanj bodo oddali občinskemu tajniku in nekemu beguncu, ki mu stanovanje pritiče po zakonu, za ostala štiri stanovanja pa se poteguje 28 občanov. Stanovanja bodo stala 1,7 milijona lir in jih bodo stanovalci morali odkupiti s plačevanjem mesečne najemnine. Prosilci morajo prošnje poslati najkasneje do 12. oktobra na tavad-nem papirju ter predložiti zahtevane dokumente. Trgatev v Brdih je v glavnem zaključena. Ugodno vreme je kar najbolj pomagalo vinogradnikom, da so grozdje v redu spravili pod streho. Letošnji pridelek ni kdo ve kaj prida. Grozdje je zelo gnilo, na nekaterih krajih, kakor na primer na Oslavju, pa je bilo slabo zaradi toče. Letos bo zelo veliko tropin, vino pa bo imelo srednjo kakovost. Marsikateri vinogradnik je pustil grozdje še na latniku, da ga sproti trga in prodaja na trgu, kjer je povpraševanje po tem sadju zelo veliko. Kino v Gorici CORSO. 15.00: »Zimske počitnice«, A. Sordi, M. Morgan, v barvah. VERDI. 14.00: «Mož za Cinzio«, S. Loren, G. Grant, v barvah. VITTORIA. 14.30: «Julie», P. Petit, D. Genin. CENTRALE. 15.00: «Mrzlo pivo iz Aleksandrije«, L. Mills. MODERNO. 15.00: »Operacija Normandija«. T/ • nn v • v Kino v irzicu NAZIONALE. 14-22: «Med dvema strelskima jarkoma«, V Johson, K. Mathevvs. EXCELSIOR. 14-22: »Sinja obala«, A. Sordi, L. Le Luca, cinemascope v barvah. AZZURRO. 14-22; »Pod krovom s kapitanom«, J. Greg-son, P. Cummins, N. Gray. PRINCIPE. 14-22: »Strah barbarov«, S. Reves, C. Alonso. SAN MICHELE, 14-22: »Kara- vana potuje na zahod - Srečanje s Samoo«. W. Disney, dokumentarni film v barvah. n i , smrti in poroke V goriški občini se je od 4. do 10. oktobra rodilo 16 otrok, umrlo je 13 oseb, oklicev je bilo 11, porok pa 4. ROJSTVA: Guido Rumini, Marco Ciampa, Micaela Borsi-ni, Ezio Creglia, Stefano Zip-po, Adriana Marassi, Cinzia Simonit, Gianfranco Licitra, Daniele Nanut, Giorgio Zoppo-latti, Marilena Del Gobbo, Francesco Famea, Tiziana Go-ruppi, Rosa Lugo, Evelina Brancovig, Claudio Pizzi. SMRTI: 76-letni upokojenec Pietro Furlan, 72-letni ribič Pietro Ulini, 78-letni upokojenec Stefano Policardo, 77-letni upokojenec Nicolo Vidali, 68-letna Amalia Arčon, 76-letni Anton Koprivec, 45-letni delavec Josip Miklus, 59-letni zidar Giobatta Della Pietra, 21-letni Luigi Pili, 73-letna Jo-sipina Kragelj vd. Vismtin, 76-letna Giuseppina Lah vd. Cerv, 72-letni upokojenec Luigi Zorzenon, 70-letni upokojenec Franc Skrij. POROKE: bančni uradnik Pietro Uscello in uradnica Mi-rella Stocovaz, geometer Ezio Botterini in Liliana Culot, mizar Fianfranco Ragusa in 2i-vilja Ottilia Verone, tapetnik Rodolfo Cassan in učiteljica Lucia Vidoz. OKLICI: trgovec Francesco Ramon in učiteljica Dilma Pa-scaglini, šofer Mario Bensa in tkalka Lidia Musič, orožnik Pasquale Marcucci in delavka Iva Polensig, trgovski pomočnik Sergto Cargnei in tkalka Jolanda Klinec, trgovski pomočnik Luigi Stella in Fosca Comelli, računovodja Alessandro Scorcu in učiteljica Lidia Madotto, namestnik finančnega brigadirja Alfredo Sarto in Annamaria Holtl, e-lektričar Ermanno Stacul m Dina Zuccolo, orožnik Giovan-ni Pagliuca in Gabrielia Ar-duini, Luigi Palazzo in prodajalka Cesira Ghnesutta, Pietro Lorenzoni in Aurora Knez. Mednarodni atletski miting v Rimu Mnogo odličnih rezultatov z zmagami večine favoritov Lorger prepričljivo prvi Piatov/ski zmagal. na ovirah ■ Prvi letošnji poraz Berrutija na 100 m toda ne navdušil ■ Izvrsten troskok Cavallija RIM. 10. — Okrog 15.000 gledalcev je danes popoldne prisostvovalo prvemu dnevu mednarodnega atletskega mitinga na olimpijskem stadionu, na katerem so nastopili atleti iz 18 držav, med katerimi trije svetovni, več evropskih in številni državni rekorderji. Čeprav ni bil dosežen noben svetovni in niti. evropski rekord, pa je kljub temu bilo doseženih nekaj odličnih rezultatov evropske vrednosti. Z izjemo Berrutija v teku na 100 m ter italijanske štafete 4x100 m so v vseh ostalih disciplinah zmagali predvideni favoriti in sicer Poljak Piatovv-ski in v metu diska, Jugoslovan Lorger v teku na 110 m ovire, Italijanka Leone v teku na 100 m, Sved Pettersson v skoku v višino, Poljak Kowal-ski v teku na 400 m, Madžar Roszavolgy na 1500 m, Italijan Cavalli v troskoku, v teku na 100 m pa se je nepričakovano uveljavil Francoz Delecour, ki je poleg Senegalca Seyeje tudi največ prispeval k zmagi francoske štafete 4x100 m. Lorgerjeva zmaga je bila nesporna in njegov čas je odličen. Tehnični rezultati: 100 m ženske: I. serija: 1. Bi- gnal (VB) 11”9, 2. Quinton (VB) 12”, 3. Bertoni (It.), 4. Costa (It.) 12”1, 5. Macocci (It.) 12”2. II. serija: 1. Leone (It.) 11”7, 2. Hyman (VB) 11”9, 3. Petrescu Luta (Rom.) 12”, 4. Jesinowska (Polj.) 12"3, 5. Janiszewska (Polj.) 12”3, 6. Pi-cado (Fr.) 12”5. 110 m ovire: 1, Lorger (Jug.) 14”2, 2. Mazza (It.) 14”3, 3. Kamerbeek (Niz.) 14”4 (izenačen niz. rekord), 4. Matthews (VB) 14”6, 5. Zamboni (It.) 14”7, 6. Švara (It.) 14”8. 100 m: 1. Delecour (Fr.) 10”4, 2. Berruti (It.) 10”4, 3. Gene-vay (It.) 10”5, 4. Jones David (VB) 10”5, 5. Jones Ronald (VB) 10”6, 6. Bunares (Norv.) 10”6. Disk: 1. Piatkowski (Polj.) 56”54, 2. Kunadis (Gr.) 55.56, 3. Szecsenyi (Madž.) 54.96, 4. Consolini (It.) 53.55, 5. Klics (Madž.) 53,21, 6. Todorov (Bolgarija) 52,35. Višina: 1. Pettersson (Šved.) 2.07, 2. Fairbrother (VB) 2.05 (nov br. rekord), 3, Dahi (Šved.) 1.95, 4. Slavkov (Bolg.) 1.90, 5. Martini (It.) 1.90, 6. Tauro (It.) 1.90. 400 m: 1. Kowalski (Polj.) 47”5, 2. Hellsten (Fin.) 47”7, 3. Fissati (It.) 48”2, 4. Weber (Šv.) 48”2, 5. Rekola (Fin.) 48”6. Italijan Fraschini je odstopil zaradi krča v nogi. 1500 m: 1. Roszavolgy (Madžarska) 3’44”7, 2. Vamos (Rom.) 3’45”3, 3. Jazy (Fr.) 3’45”5, 4. Hermann (Nem.) 3’ in 45”5, 5. Oriwal (Polj.) 3’ in 45”6, 6. Salonen (Fin.) 3’46”, 7. Baraldi (It.) 347’” itd. Troskok: 1. Cavalli (It.) 16,08 (drugi najboljši italijanski rezultat), 2. Schmidt (Polj.) 15,77, 3. Malcherczyk (Polj.) 15,54, 4. Battista (Fr.) 15,29, 5. Gurgušinov (Bolg.) 15,10, 6. Erickson (Šved.) 14,86. 4x100 m: 1. Francija (Delecour-David - Genevay - Seye) 40’4, 2. Italija (Giannone-Pa-telli - Meneguzzi - Berruti) 40”5, 3. Poljska 40”9, 4. Italija jun. 42”1. SAH V ZAGREBU Gligorič izgubljen proti Smislovu ZAGREB, 10. — Po eno- dnevnem premoru se je danes nadaljeval šahovski turnir kandidatov za svetovno prvenstvo. Na vrsti je bilo 19. kolo v katerem so bili doseženi naslednji rezultati: Benkoe - Keres prek. v boljšem položaju za Keresa, ki ima 3 kmete več. Gligorič - Smislov prek. v izgubljenem položaju za Gligo-riča. m wmm Ob 15.30 na občinskem stadionu Triestina-Venezia za prestiž in točke V predtekmi Triestma-Spal za pokal «De Martino* Lorger z odličnim časom še enkrat pred Mazzo Na občinskem stadionu pri Sv. ’ Soboti bo danes popoldne prvenstvena nogometna tekma B lige med Tfiestino in V-dne-zio. Enajstorici ^bosta nastopili v naslednjih najavljenih posta- Vah: TRIESTINA: Bandini; Fnge-ri, Brach; Puia. Vargiien II., Degrassi; Mantovani, Taccola, Secchi, Radiče. Magistrelli. VENEZIA: Bubacco; Tresol-di, Ardizzon; Tesconi, Caran-tini, Molinari; Rossi, Casarot-to, Calegari, Cavazziti, Pochis-slmo. Medtem ko bo formacija Ve-nezie ista kot minulo nedeljo, pa bo formacija Triestine v primerjavi s prejšnjimi znatno spremenjena. V vratih bo spet Bandini, ker je De Min, ki je v Reggiani branil zelo dobro, prehlajen. Pred njim bo standardni branilski par Frigeri-Brach, krilska vrsta pa bo v celoti nova. Vanjo je trener Trevisan vključil Puio in Degrassija, ki bo debutiral v letošnjem prvenstvu, na mesto srednjega krilca pa bo postavil Vargliena namesto Merkuze, ki ni v formi. Vargiien kot centerhalf bo znatno prispeval k urejenosti v obrambi, obenem pa bo mnogo koristil tudi napadu s svojimi dolgimi predložki. Tudi v napadu bo bistvena novost, ki jo predstavlja vključitev halfa Radiceja na mesto leve zveze. V primeru potrebe bo Radiče lahko okrepil kril- iiiiiiiiiniiiiiiiiMiiiiiiiimmiiiiHMiiiiiiiiiiiMHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiuiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitviHiiiii Športno tekmovanje na stadionu «Prvi maj» Šah in namizni tenis na programu tretjega dne Danes atletika, «Med dvema ognjema» ter finale v ping-pongu in odbojki Tretji dan meddruštvenega športnega tekmovanja na stadionu «Prvi maj«, ki ga je_ organiziralo prosvetno društvo «S1. Škamperle«, je bil posvečen šahu in ping-pongu. Šahovskega brzoturnirja se je udeležilo 5 igralcev, izid pa je bil' naslednji:1 1. Kovačič (Škamperle) 4, 2. Starc (RMV) 3, 3., Lukeš (ind.) 2, 4. Udovič (Skamper le) 1, 5. Miot (RMV) 0 točk. Madžarska-Jugoslavija PO TELEVIZIJI Jugoslovanska televizijska mreža bo danes oddajala .direktni prenos nogometne tekme Jugoslavija-Madžar-ska iz Beograda. Prenos se bo začel ob 14,15 z II. polčasom tekme mladinskih reprezentanc in nadaljeval ob 15,15 z začetkom tekme A reprezentanc. Olaffson - Fisher remi. Petrosjan - TalJ remi v 15. potezi. Vrstni red po 19. kolu: Talj 13,5, Keres 11 (1), Gligorič 10 (1), Petrosjan 10, Smislov 9 (1), Fisher *,5, Benkoe 5,5 (1), Olafsson 5,5. Ugotoviti je treba, da je bil turnir spričo velikega števila ljubiteljev šaha med našo mladino, slabo zaseden. Pogrešali smo igralce, ki so že večkrat nastopili, predvsem gojence Dijaškega doma in tudi druge. V okviru namiznoteniškega turnirja sta bili odigrani polfinalni srečanji, ki sta se končali z naslednjima rezultatoma: Taborniki - Prosek 3:1 (2:0, 1:2, 2:1, 2:0) Škamperle A - Prosek 3:0 (2:0. 2:1, 2:0). V finale sta se torej uvrstili moštvi Škamperle in Tabornikov. Vsa moštva, vključno s proseškim, so sinoči pokazala precej boljšo igro kot prvi večer, kar pomeni, da jim je prvi dan služil predvsem za vigravanje. Udare; so bili pre-ciznejši in tudi požrtvovalnosti ni manjkalo. V zvezi s ping-pongom se nam je v včerajšnje poročilo vrinila neljuba pomota. Zapisali smo, da sta bila izločena škamperlovca Grbec in Kovačič, ki pa sta v resnici zmagala. Na željo prizadetih moramo tudi povedati, da so od tekmo- vanja v streljanju odstopile A ekipa Škamperle, 2 moški in ženska ekipa Cankarja in Taborniki, ki pa — kot smo že poročali — niso niti prišli k tekmovanju. Do odstopa teh ekip je prišlo zaradi nesoglasja glede organizacije tekmovanja samega, ki je po mnenju nekaterih bilo pomanjkljivo. Po drugi strani pa so Prose-čani pripeljali eno moštvo več in tekmovanje se je lahko kljub nepredvidenim zapletlja-jem v redu odvijalo. Današnji program tekmovanja: Ob 8.30 — Atletika: disk, višina, krogla, daljina, cross. Ob 14: — Med dvema ognjema — mladinke: Škamperle -»Igo Gruden« (Nabrežina). Ob 14,30 — Finale v namiznem tenisu: Škamperle A - B (ženske), Škamperle A - Taborniki (moški). Ob 15,30 — Odbojka — fina ODBOJKA le: Tabornice - Škamperle (ženske); Škamperle A - Taborniki A (moški). Ob 16,15 — Zaključek tekmovanja in razdelitev nagrad. «»------------------- Danes v Trstu NOGOMET Triestina - Venezia, prvenstvo B lige. Občinski stadion ob 15.30; Triestina - Spal, pokal »De Martino«. Občinski stadion ob 11,45; Ponziana - Gradese, diletanti. Igrišče Ponziane ob 15,30; Edera - Pro Romans, diletanti. Igrišče v Ul. Flavia ob 15,30; Crda - Itala, diletanti. Igrišče pri Sv. Ivanu ob 15.30. JADRANJE Jesenska regata Yacht cluba Adriaco. Start druge regate ob 9, tretja regata 10 minut po zaključku prve. ATLETIKA Deželno žensko prvenstvo začetnic (finale). Organizira Ginn. Triastitna. Občinski stadion ob 9. KOLESARSTVO Propagandna mladinska dirka. Organizira «Ciclisti veterani«. Km 56. Start ob 10 na Opčinah, cilj na Opčinah pri mitnici. Jesenski pokal. Organizira Vili. Sereno. Igrišče Vis. KONJSKE DIRKE Dir (trotto) na Montebellu. Začetek ob 14,30. Glavna dirka za Jesensko nagrado. Lir 335.000, proga 2080, Tudi dirka Tolip, „, Danes otvoritev {Sredozemskih iger* BEJRUT, 10. — Več kot 1000 atletov iz 11 držav se bo udeležilo tretjih sredozemskih športnih iger, ki bodo v Bejrutu od 11. do 23. oktobra. Največje število prijavljenih ima ZAR (280). Tudi Turčija, Italija in Francija so poslale močna zastopstva. Ostali udeleženci so: Španija, Jugosla- vija, Malta, Libanon, Grčija, Tunizija in Maroko. Sko vnsto.oz. služil za povezavo z rijo, vendar pa se je na zadnjih treningih izkazal tudi ztlo koristnega v napadu. Trevisan je Szokeju in For-tunatu 5 odmeril vlogo rezerv, s čimer pa ni rečeno, da ne bi vsaj eden od njiju v zadnjem trenutku vskočil v moštvo, posebno še, če bi Mantovani ne prispel pravočasno. Tekmo, ki se bo začela ob 15,30, bo sodil Caputo iz Neaplja. Pred glavno tekmo bo srečanje mladinskih moštev Triestine in Spala za pokal «De Martino«. • «»------- Sodniki za današnje tekme A LIGA Alessandria - Bologna: Ferrari (Milan), Atalanta - Juven-tus: Moriconi (Rim), Bari - Ge-noa: Bonetto (Turin), Fioren-tina - Roma: Marchese (Neapelj), Lazio - Lanerossi: Famu-lari (Messina), Milan - Napoli; Grignani (Rim), Sampdoria -Inter: Orlandini (Rim), Spal • Udinese: Campanati (Milan). B LIGA Cagliari - Messina: Šamani (Trst), Catania - OZO Mantova; Stanzione (Salerno), Lec-co - Como Cariani (Rim), Mar-zotto - S. Benedettese: Molinari (Genova), Modena - Simm. Monza: Parisi (Messina), No-vara - Catanzaro: Agonese (Mestre), Parma - Reggiana: Righetti (Turin), Torino - Brescia: Francescon (Padova), Ta-ranto - Verona: D’Agostini (Rim), Triestina - Venezia: Caputo (Neapelj). O PARIZ, 10. — Belgijski kolesar Fred De Bruyne je podpisal pogodbo za moštvo «Carpano». O LAGOS, 10. — V kvalifikacijski tekmi za olimpijski nogometni turnir 1960 je Nigerija premagala Ghano s 3:1 (1:1). O MEXICO CITY, 10. — V osmini finale panameriškega teniškega prvenstva je Mehikanec Palafox premagal Italijana Tacchinija s 6:1, 6:0. Odeovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst KIN0PR0SEK-K0N10VEL predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 17. uri barvni film: Valencia IšUjUSSimSSElSSUlaldlališll Igra ŠARITA MONTIEL mnena HEMlHSb predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 16. uri UNIVERSAL cinemascope barvni film: Dopust v Parizu m Si*. Igrajo: TONY CURT1S JANET LEIGH in LINDA CRISTAL V ponedeljek, 12. t. m. ob 18. uri ponovitev istega filma. BOILEAU.NARCEJAC: to/ 31. liotei^kl1 stolico- kl Je v ^ leta je najela sc , bila pred toaletno mizico. najela sobo in vse to nakupovanje. o v v “ • ju tiajcia ovwu 1 “v w zr - • »rz ko se more odtegniti. Ne diši vse to po ga. Za Gčvignom je prišel Mada,7eresom b0 kd0 drug- »Ljuhosumen.^Lju- n*Č taiinstvenega rV .ha Mmjoi S0ni b0 kdo dr V lač cigarm e!> se je P°r°gal-!m1 Tha 0-, z zlatim vžigalnikom in šel dol v bar. fiavm1 alkohola mu ni bilo. Naročil je konjak. 0 v: vlCO čorlnt: .i i. t.. n _ lun 4 n rrArol O sNtnLbisanh2' Tripalo je P°u.df tUV mladina JcigoslaviJ S() A doče razvila vse. napre^ ^ lovanje z vsemi . aCjja#> iji mladinskimi organ«8 ,,0 ^ svetu in moralno P p,j( ste organizacije, k‘o0jt ura«1' ru in prijateljstvo "'jggtl ^ nacionalno neodV0nraB1*IJ kolonializmu, za K°, je gov°rdla0inei j.ft jugoslovanske palo ugotovil, da ^ četrtine pnpadndt°v ^ ^ Lcuniic H * * m ~ . . osvobodilne vojsk mladinke. Po » in miadin^e. * ~ , b£ lovnih akcijah V d g) tfc 1952. leta sod ^ milijon mladincev ..jj« ^ Zgradili so 11 že 6 modernih cest, 1 , ji varn, 5 hidrocentral^. J« druge objekte. V ^9 « do 1958. leta je..V;'ri»V■ in lokalnih akcl3a —.ilij®* 'S i - en h11 j« * , dine Po 1958. letu ie , vanska mladina^ l pr sodelovalo nad i“J! K | "8 1,1* ■« 0 avtoceste Bratstva sti. »Danes se \ govori o krizi m , fi y javil na koncu s #jjj ta Mika Tripalo. svobodno rečemo. etlttnL ni krize mlade ^ A prav tako kot družbenega sistem8■ CK Ljudske slavije je na ZačreV sklenil, da se^ nimi državami ponovila raz. Idobja, ki so bila v marsičem iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniuiiiiiiiinini Lunik III. leti spet proti Zemlji potem ko je dosegel višino 478.000 km Med svojim letenjem se bo srečal z veliko formacijo meteoritov MOSKVA, 10. — Moskovski radio je danes oddajal izjave sovjetskega znanstvenika Sternfelda, ki je sporočil, da se sovjetska vesoljska postaja sedaj usmerja proti Zemlji, potem ko je dosegla najbolj oddaljeno točko od Zemlje, približno 478.000 km. Sternfeld je izjavil, da je raketa, ko je dosegla apogej, imela hitrost približno 1400 km na uro. Jutri bo začel Lunik znova pridobivati na hitrosti pod vplivom privlačnosti Zemlje in o-koli 18. oktobra bo šel mimo Zemlje v razdalji približno 40.000 km. Sternfeld je dodal, da se je smer letenja vesoljske postaje spremenila predvsem zaradi skupne akcije zemeljske in (Nadaljevanje z 2. strani) do vetjega izraza, čeprav yu ]e t« pa tam kdo skušal razplamteti. Zato je potekala splošna razprava, ki se je pravkar zaključila, mnogo bolj konstruktivno. Glavna vprašanja ki so ga govorniki poudarjali, je rai-orožitev. Pn tem so vsi, zlasti pa predstavniki malih držav, poudarjali, da mora to vprašanje ostati v rokah svetovne organizacije, in da je za sporazum izredno važen tudi prispevek držav, ki niso neposredno prizadete v oboroževalni tekmi; to s? pravi prispevek vseh držav, ker je vprašanje miru stvar vseh nu-rodov in ne samo velikih. Pravkar je začel politični odbor skupščine razpravljati o sovjetskem predlogu za splošno razorožitev, ki je kot prva točka na delovnem sporedu tega odbora. Sovjetski predstavnik Kuznječov, je obrazložil podrobnosti sovjetskega načrta o splošni razorožitvi, ki naj bi se izvedla v treh jazah: 1. Oborožene sile Sovjetske zveze, ZDA in Kitajske naj bi se pod primernim nadzorstvom znižale na milijon 700 tisoč mož, britanske in francoske Pa na 650.000 mož. V ko. likšni meri naj se zmanjša šte-vilo vojaštva drugih držav, pa bi določilo posebno zasedanje skupščine. Znižanje oborožitoe bi moralo biti v sorazmerju z zmanjšanjem štetiila ooj'a-itva. 2. Dokončna razpustitev o-boroženih sil, ki bi še bile v državah, ter ukinitev vseh vojaških oporišč na tujih ozemljih in umik oboroženih sil. 3. Uničenje vseh vrst jedr- skega in raketnega orožja, trni. čenje letalskih sil; v veljavo bi stopila prepoved izdelovanja in posesti sredstev za kemijsko in bakteriološko vojno. Vse zaloge tega orožja bi se morale uničiti pod mednarodnim nadzorstvom. Prepoved znanstvenih raziskovanj v brbljajo svet vojaške namene, ukinitev vo- 1 J J '•immniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiininmiiinniniiiniiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiniminiimininiiiinnmninniiii 7 dni v svetu jaških ministrov glavnih šla- I „ * ?e"}i renči verjetno obravnavali organizacij, prenehanje sleher ne oblike vojaškega vežbanja in prepoved vojaške vzgoje mladine. Ko je podrobno obrazložil te tri točke, je Kuznječov izjavil, da, če bi katera koli država prekršila sporazum o splošni iti popolni razorožitvi, bi mo-rali zadeno predložiti Varnost. »emu svetu in skupščini OZN. »V teh pogojih, je izjavil, bi *e nedvomno povečala vloga OZN pri ohranitvi splošnega miru.» Posvetovanja za konferenco najvišjih <4meriška vlada je začela posvetovanja z angleško in francosko vlado o času in kraju konference najvišjih, ki naj bi ju nato predlagali sovjetski vladi. Sedaj, ko so angleške volitve mimo, je verjetno, da se bodo ta pogajanja kmalu končala in da se bodo nato začela posvetovanja z Moskvo. Predsednik sovjetske vlade Hruščev je po povratku iz Pekinga v Vladivostoku izjavil, da je treba konferenco najvišjih pričakovati na jesen ali na zimo, in da bodo na tej konferenci nadaljevali izmenjano misli o tiseh vprašanjih, let sedaj ie posebna za- berlinsko vprašanje. Se bolj verjetno pa se jim zdi, da bodo predsedniki vlad določili celo vrsto splošnih načel o mednarodnih odnosih in pripravili napodila za ministre, kako naj posamezna vprašanja rešujejo. Pri tem ugotavljajo tudi poudarjanje Hruščeva, da je treba dati prednost razorožitvi. Zato bo tudi vprašanje med najvažnejšimi, o katerih bodo govorili na konferenci, in upali je, da bo prišlo vsaj do prvih delnih sporazumov. Atentat na Kasema Prejšnji teden je bil izvršen p Bagdadu atentat na predsednika iraške vlade generala Kasema, ko se je vozit po eni najbolj obljudenih u-lic Bagdada. Kasem je bil ranjen, a ne hudo. V zvezi s tem atentatom se je spet vnela polemika v tisku med t. raškim tiskom in tiskom /.AH. V Bagdadu spet namigujejo, da izhaja organiziranje atentata od tistih, ski so hlapci imperialistov». Take neupravičene obtožbe izrekajo namreč vedno na račun Naserja. Kairski tisk pa piše, da bi moral biti atentat opomin za tiste, ki »uveljavljajo doktrine, ki jih uvaždjo od zunajs. V bistvu pa je atentat nova epizoda v merjenju sil Srednjega vzhoda, med katerimi se eni zavzemajo za neodvisno izvenblokovsko politiko, drugi se nagibajo k enemu bloku, tretji pa k drugemu. Poleg tega pa ima prt tem vlogo še neizbežna borba med starim in novim, med zaostalim in naprednim Še vedno v ospredju zunanja politika Glavni ton italijanski politiki je tudi pretekli teden še dajala zunanja politika, iiegni in Pella sta se vrnila iz /DA in pričakovalo se je, kaj bosta povedala o svojih »uspehih«. Prej kot vsem drugim sta poročala vod.stvu lastne stranke, vendar pa sta- ze tu dokaj slabo naletela, slabše celo kot pozneje, n. pr. na seji senatne komisije za zunanje zadeve. Stari senator Piccioni ni bil v svoji kritiki prav nič obziren. Prav tako sta morala Pella in Segni iz ust drugega uglednega senatorja v vodstvu KD slišati, da je nesmiselno še naprej odlagati priznanje tako velike države kot je LR Kitajska. Tudi pri predsedniku republike nista ministrski predsednik in zunanji minister doživela posebne pohvale. Temeljitejša razprava o zunanji po- litiki pa bo v poslanski zbornici prihodnji četrtek. Razpra. Vo so tako rekoč izsilili komu nisti in socialisti. Za to razpravo vlada veliko zanimanje. V petek so bili opazni neki znaki, da se hoče Pella mogoče vendarle priključiti novemu kurzu v mednarodni politiki, če že ne iz notranjega prepričanju, pa vsaj zaradi tega, ker mora končno uvideti, kako je s svojo zunanjepo. litično smerjo vedno bolj o-samljen; razen fašistov ga namreč nobena stranka v celoti ne podpira, niti KD sama. V debati v poslanski zbornici se bo najbolj videlo, ali misli Pella res vsaj nekoliko vskladiti italijansko zunanjo politiko s procesom pomtrje-vanja ali pa namerava brezglavo vztrajati pri atlantski politiki, ki je politika hladne vojne. Napovedano je, da bo minister za zunanjo trgovino Del Bo odpotoval v Moskvo. Dasi gre za ministru, ki nima po litičnega resora, je slej ko prej vedno minister in torej njegov obisk v SZ ni nepomemben dogodek. Verjetno bo treba vendarle temu obisku tudi pripisovati nekoliko volje, da se tudi Italija prične polagoma vključevati v proces pomirjenja. Poudariti je treba, da je tudi Codacci-Pisanellt, predsednik medparlamentarne unije, ki je sicer ugleden demokristjan. podal izjavo, ki je popolnoma na liniji novega kurza. Vsa notranja politika je v nekakem zastoju: vse pričakuje izidov kongresa KD, ki se bo čez dobriii deset dni pričel v Florenci. Kaj bo po ba, katera struja bo izšla iz kongresa najbolj močna m potem bo mogoče govoriti o tem, ali je pričakovati kake spremembe sedanje Segnijeve politike. Ce se bo politika spremenila, bo seveda tudi Segni moral oditi. Prav lahkega stališča sedanji ministrski predsednik gotovo nima. Ze samo dejstvo, da ga morajo podpirati fašisti, ni preveč všec mnogim demokristjanom. Polomije v zunanji politiki v zadnjem, tako pomembnem času, pa tudi niso mogle povečati ugleda obeh glavnih predstavnikov sedanje vlade. V predkongresni tazi so mnogi politiki KD zelo delavni; prizadevajo si, da bi se njih struje na kongresu kar najbolj okrepile. Mož, ki se ga vsi boje, je še vedno Fanfant. Ta še z nobenim od sedanjih vodilnih v stranki ni potegnil. Pravijo sicer, da nima več za seboj mnogo pristašev, toda v teli izjavah je vendar tudi nekaj strahu, da se ne bi te izjave izkazale za zgrešene. Prihaja pa na dan, da v prizadevanju za uveljavljenje na kongresu ne odločajo vedno samo poštena sredstva, temveč da si nekateri zelo katoliški možje p omagajo na načine, o katerih bi morah govoriti vsaj pri spovedi. (Res je sicer, da se tam razmeroma lahko opravi.) Nekoliko bolj nerodno pa bo, če bo posebna komisija, ki je bila nalašč t-menovana, ugotovila, da so se na nekaterih kongresnih zborovanjih pri volitvah delegatov za kongres zares nogaiale goljufije. Stvar ni nič kaj častna in zato ni pričakovati kak-ga javnega poročila o go-'jafiiah, tudi če bo komisija - - i — ~»» vu ivvzm i -liju kongresu, ne vedo niti demo- ugotovila, da so se zares do-krisijani sami. Videti bo tre- i gajale. Lunine privlačnosti. Vendar pa je Luna prenehala vplivati na tir Lunika, ko se je ta oddaljil od nje. Sternfeld je dalje izjavil, da se lahko reče, da bo trajanje vesoljske postaje neomejeno, če ne pride do incidentov, kakor je n. pr. trčenje z meteoriti. Izjavil je, tja bo Lunik III. letel blizu Lune »od časa do časa«. Januarja 1967 bo oddaljen od nje približno 9600 km. Vendar pa bo tudi pred tem časom mogoče uspešno o-pazovati Luno. To bo mogoče med devetim, šestnajstim, petindvajsetim, enainštiridesetim, šestdesetim, šestinšestdesetim in stodesetim krogom vesoljske postaje, ki bo oddaljena od Lune odi 12.000 do 48.000 km in morda tudi manj. Agencija Tass pa je objavila sporočilo, ki pravi, da je avtomatična medplanetarna postaja bila danes ob 18. uri po srednjeevropskem času v o-zvezdju Kače. V tistem trenutku je bila oddaljena od Zemlje približno 470.000 km. Poročilo dodaja, da vsi aparati v Luniku redno delujejo ter da bo ponovno oddajal 12. in 15, oktobra od 15. do 18. ure po srednjeevropskem času. V komentarju o letenju Lunika pravi znanstveni strokovnjak agencije Tass, da so privlačno silo Lune izkoristili, zato da se Luniku III. omogoči povratek proti Zemlji. »Prav zaradi tega, ker je bila raketa spravljena v tir z največjo natančnostjo, in ker je v izbranem trenutku letela po določeni točki v odnosu s položajem Lune, je bilo mogoče izkoristiti Lunino privlačno silo, zato da se je spremenil let rakete in se mu je s tem omogočil povratek proti Zemlji na severnem delu poloble » Sinoči je moskovski radio sporočil, da bo sovjetska vesoljska postaja ob svojem povratku proti Zemlji, ki se je začel danes, letela skozi formacijo meteorov in mikrome-teorov, ki jih je povzročil o-gromni komet Giacobini-Zin-ner. Radio je dodal, da bodo instrumenti vesoljske postaje lahko registrirali podatke s tem v zvezi jn jih poročali na Zemljo. To se bo zgodilo, ko bo komet Giacobini-Zinner letel blizu Zemlje, in sicer v času od danes zvečer do ponedeljka. S tem v zvezi je astronom prof. Kukarkin izjavil, da bodo instrumenti vesoljske postaje lahko registrirali vse, kar se dogaja na kraju samem. «To, je nadaljeval profesor, bo lahko dobavilo znanosti povsem nove informacije o gostih formacijah meteorov v vesolju. Znanstveniki in inženirji bodo lahko ugotovili obnašanje vesoljske ladje, ki bi se srečala s formacijo meteorov.« Prof. Kukarkin je tudi izjavil, da je vsekakor vredno tvegati nevarnost da se Lunik III. trči s kakim meteoritom, ker bo v tem primeru vesoljska postaja izvrstno opazovališče za proučevanje pojavov poda-nja meteoritov. Po njegovem mnenju pa je verjetnost, da bi bila vesoljska postaja uničena zaradi trčenja z meteoriti, zelo majhna, čeprav je nevarnost vsekakor huda. stavi spomenik se kom Zveze ‘HpVjl) —~ 'vije, V bi proti monar p d® ro7tmn nrl lct3 . _ (M K režimu od leta Obletnica Lju SI®J Jugoslavije je , v j proslavljena tu . C$ J ! krajih Jugoslavije_- vjji^ ske mladine Jug 12 ni 15 proslavi prejel zdrave, brzojav krajev Jugoslav« ; zemstva, med j ^ CK Komsomola. JJ, | ^ jjh’ ra & ' k S Popoln sp® J Makan(is-W' N8d; S, RODOS, I«. -V,'/ S karios je sppr „ vključitvi CtP^dk^aj id, zbornicah alt P ,a se Jk mom. Dodal _ 3®; ,tri|£ nj ^ Grivas v celoR seiedeo ulivaš v * * govim stališčem # - ^ nnoriŠČ .^,#«11^1 j|:; skih oporišč 'n ki jih zahteva ■ ska na Cipru, r rcji J ska na Cipru- j«hr8VV’jr,Jn celoti dal S V F*l on vas v la, ki jih je --mei predstavniku v ^ vp , siji v Londonu- . š ali se bo Sene je V t ko vrnil na Lth odgovoril: “^fost f boril za neodv« ob,s.r lahko svobodno nf,„i ko bo progla5^8 bi Ne vidim, c ,vta INC VlUtllli . q’ Turki upirati P ^ rala.» _ na J. aGeneral Grivas BEOGRAD, 10 — Danes je prispela v Beograd gospodarska delegacija Kube, da bi se seznanila z gospodarskim razvojem, z izvoznimi možnostmi jugoslovanske tekstilne industrije in proučila organizacijo proizvodnje. ■ral ,, J „ai veljs P sod*i \ k enotnost >ani, Otj med vsemi CiP j jX, kor njihova £ sg Jj , da seda va Dejal je, rit* pred izvršenim pAt da su sporazumov pa ^ondonu, v?n nalc* ,iA *li lomnil, da jc ln0 t. O il cu je izjavi.- - Ig ra z. Makariosom ns) skupno vztraja .^i vori izvajajo P Tvrdka B trst. Telet Ul, Tremo m. ziaveu glavač pošte — NaOa^l^atefJV Sij, darilne pošiljke. Vse vrste koles, vespe, lamnrel^' vl)e ' v lesa, avtomobile, šivalne stroje, radio aparate P° 0