375 2022 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 341.341-052"1914/1918" 726.821(497.452Vršič) Prejeto: 12. 12. 2021 Uroš Košir dr., znanstveni sodelavec, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Aškerčeva 2, SI–1000 Ljubljana E-pošta: uros.kosir@ff.uni-lj.si ORCID: 0000-0002-8193-2875 Ruska kapelica in grob neznanega ujetnika med mitom in resnico IZVLEČEK Prispevek obravnava problematiko Ruske kapelice in groba neznanega ruskega vojnega ujetnika na Vršiču, okoli katerih so spletene številne zgodovinsko nedokazane trditve. Te se nanašajo na čas in razlog izgradnje kapelice ter na število grobov v njeni bližini, v času med svetovnima vojnama pa se je izoblikovala celo komemoracija, osredotočena na grob neznanega ujetnika, ki danes ni več neznan. Na podlagi časopisnih virov in arhivskega gradiva je prika- zano nasprotje med napačnim razumevanjem in interpretiranjem omenjenih ostalin iz časa prve svetovne vojne ter njunim resničnim zgodovinskim ozadjem. KLJUČNE BESEDE Vršič, Ruska kapelica, grobovi, vojni ujetniki, prva svetovna vojna ABSTRACT THE RUSSIAN CHAPEL AND THE GRAVE OF AN UNKNOWN PRISONER OF WAR. BETWEEN MYTH AND TRUTH The contribution discusses the problem of the Russian Chapel and the grave of an unknown Russian prisoner of war on the Vršič Pass, which are at the centre of many historically unfounded assertions, especially those concerning the date and the reason for the construction of the chapel and the number of graves in its vicinity. The interwar period even witnessed the institution of a commemoration dedicated to the grave of an unknown prisoner of war, whose identity is now no longer a mystery. Based on newspaper sources and archival materials, the article points to discre- pancies between the misapprehension and erroneous interpretation of the above-mentioned vestiges of the First World War and their actual historical context. KEY WORDS Vršič Pass, Russian Chapel, graves, prisoners of war, First World War 376 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–386 2022 Uvod1 »Ko so se Avstrijci pripravljali l. 1916. in 1917. na ofenzivo proti Italiji, so zgradili cesto iz Kranjske gore preko Vršiča v Trento na Goriškem. Za zgradbe so pora- bili ruske vojne ujetnike, ki so morali delati noč in dan, po zimi in poleti, da je bila cesta pravočasno dograjena. Snežni plazovi so podsuli na tisoče bednih ujetnikov, več sto pa so jih pomorile razne bolezni. Več sto teh žrtev so tovariši pokopali v gozdiču v bližini sedanje planinske koče v Gozdu, nad grobovi pa so postavili skromen pra- voslavni božji hram v pristnem ruskem slogu.« Priču- joči zapis je nastal deset let po končani prvi svetovni vojni in je bil leta 1928 objavljen v časopisu Jutro.2 Le desetletje je preteklo od konca vojne in ne lokalno prebivalstvo ne mediji ne tedanja oblast niso pozna- li resnice o Ruski kapelici, gradnji ceste, številu tam umrlih ter o mnogih drugih ostalinah, ki jih še danes zasledimo ob vršiški cesti. Danes, po več kot 100 le- tih, smo bližje resnici, kot smo ji bili v vsem času med prvimi povojnimi leti in sedanjostjo. Razlogi za sta- nje so večplastni in tičijo v napačnih interpretacijah ostalin na terenu, v širjenju nepreverjenih informacij od ust do ust, v nedostopnosti vojaških dokumentov ter v pomanjkanju poglobljenih raziskav Ruske ka- pelice in drugih ostalin prve svetovne vojne na Vr- šiču. Marsikateri podatek, ki še dandanes večinoma kroži v medijskih objavah v času vsakoletne proslave pri kapelici, je tako bližje mitom kot resnici, ki jo pri- čujoči prispevek odstira vsaj v nekaterih segmentih. Miti o dogodkih in dediščini prve svetovne vojne na Vršiču Ko govorimo o mitih, povezanih s prvo svetovno vojno in Vršičem, govorimo o stvareh, ki so v druž- bi sprejete kot »dejstva«, čeprav za njimi stojijo le govorice, ki jim zaradi odsotnosti ali nepoznavanja dokazov o nasprotnem preprosto verjamemo. Kljub temu, da uporaba besede »mit« za »v javnosti uve- ljavljene predstave o preteklosti ali za dejstva, ki jih je znanost zavrgla in presegla«, ni najustreznejša,3 so v besedilu s to besedo označena napačna in v javnosti razširjena »dejstva«, ki se pojavljajo med ljudmi in v strokovnih ter medijskih objavah. Razlog je v popu- larizaciji le določenih segmentov vršiške zgodovine, ki so skozi čas igrali vlogo v prid določenim poli- tičnim in družbenim vrednotam, preostali vidiki, ki niso spadali v tedanje ali trenutne okvire, pa so (bili) 1 Prispevek je nastal v okviru projekta Med vojno in mirom – Arheologija Vršiča kot zaledja prve svetovne vojne in stičišča svobode, ujetništva, kultur, narodov in verstev (Z6-2664), ki ga financirata Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republi- ke Slovenije in Občina Kranjska Gora. Avtor se zahvaljuje Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Maksimiljanu Koširju in Branetu Horvatu za posredovane fotografije. 2 Jutro, 11. 7. 1928, str. 3. 3 Štepec, Fragmenti, str. 63. prezrti. Nekatera v nadaljevanju omenjena »dejstva« so tako absurdna, da jih je mogoče bolj povezovati z miti kot z le napačnimi podatki ali nezavedanjem dejstev. Spet v drugih primerih pa gre v resnici le za napačne informacije in interpretacije ter za posledico nepoznavanja nepremičnih ostalin na terenu in ar- hivskega gradiva. Z Vršičem in vojnimi dogodki so povezane številne zgodbe in podatki, ki jih zasledi- mo med kranjskogorskimi domačini, v medijih ter v strokovnih in znanstvenih publikacijah. Ti podatki se navezujejo predvsem na ruske vojne ujetnike in nji- hove žrtve ter na izgradnjo vojaške cestne in žičnične povezave med Kranjsko Goro in Trento. Med manj pomembne napačne interpretacije de- diščine sodi ljudsko poimenovanje odseka ceste, ki vodi od današnje Tonkine koče mimo Poštarskega doma na trentarsko stran. Odsek, ki je danes name- njen le pohodnikom in kolesarjem, je poznan kot »ta stara cesta«. Poimenovanje je razširjeno predvsem med kranjskogorskimi domačini, razlog za poimeno- vanje ceste kot take pa je preprost. Po končani prvi svetovni vojni je bila cesta preko Vršiča v vedno slab- šem stanju, na kar so opozarjali tudi številni tedanji časopisi.4 4 Tabor, 17. 2. 1922, str. 2; Jutro, 12. 9. 1924, str. 3; Jutro, 4. 11. 1926, str. 6; Slovenec, 5. 7. 1936, str. 6. Slika 1: Ruski vojni ujetniki in avstro-ogrski vojaki pred Rusko kapelico. Fotografija je bila verjetno posneta konec leta 1915, kapelica pa še ni bila popolnoma dograjena (hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije, inv. št. R 119). 377 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–3862022 Za razliko od italijanskega odseka ceste je bila cesta na kranjskogorski strani podvržena propadu. V časopisu Jutro so jo opisali tako: »/…/ Tudi Vršiče- va cesta je na italijanski strani ne le ohranjena, marveč vzorno vzdrževana. Tod gori brne avtomobili v lepih vijugah. Na naši strani je cesta večinoma le še kamenit, razoran in zasipan jarek s podrtimi škarpami, podrti- mi mostovi, nedostopna razvalina, ponekod slabejša od nekdanje steze /…/.«5 Ob odločitvi o obnovi in reši- tvi ceste pred popolnim propadom so vsa dela v času od obdobja med svetovnima vojnama do današnjih dni usmerjali v današnjo traso ceste, ki je prevozna za avtomobilski promet, »ta stara cesta«, ki tudi izvira iz prve svetovne vojne, pa je bila prepuščena propa- du. Posledično je današnji vozni odsek »nov«, drugi (zapuščeni) odsek pa »star«. V nasprotju s poime- novanjem pa je bil v resnici prvi zgrajen odsek med Tonkino kočo mimo Erjavčeve koče in preko sedla, del med Tonkino kočo in Poštarskim domom ter na trentarsko stran pa napravljen kot obvozna cesta po obsežnih marčevskih plazovih leta 1916.6 Tako je »ta stara cesta« v resnici »nova«, današnja pa je starejša. 5 Jutro, 12. 9. 1924, str. 3. 6 Zupanič Slavec, Ruska kapelica, str. 107; Mihelič, Katalog, str. 154. Ena od govoric o vršiški cesti vključuje tudi tlako- vanje iz granitnih kock, ki naj bi bile delo vojnih ujetnikov, kar ne drži. Vojne fotografije jasno kažejo, da je bila cesta le nasuta z gruščem. Zaradi trenutne odsotnosti arhivskih ali drugih virov, ki bi natančno datirali izdelavo tlakovanj na ne- katerih serpentinah, je problematika izpuščena iz pričujočega besedila. V oči sicer bolj bodejo predvsem napačne oce- ne števila mrtvih vojnih ujetnikov, tako v skupnem številu kot v številu žrtev plazu, napačno pa je tudi mišljenje o vzrokih, zaradi katerih je nastala Ruska kapelica. V prispevku Petdeset let ruske ceste prek Vršiča (1611 m) je Uroš Župančič leta 1967 zapisal: »Po- samezni grobovi in številna pozabljena in zapuščena skupna grobišča in pokopališča so na gosto raztresena od Kranjske gore do Ruske kapelice na ovinku št. 8 in da- lje mimo Koče na Gozdu, okoli Erjavčeve koče, na Hudi ravni, v Lemeh in Trenti. Povsod tam leže izmučena in pozabljena trupla preko 10.000 ruskih vojnih ujet- nikov, daleč od svoje tako zelo ljubljene domovine.«7 Izvor ocenjenega števila ni omenjen, kljub temu pa lahko predvidevamo, da izvira iz zapisa enega od očividcev tamkajšnjih dogodkov – Franca Urana. Ta je leta 1957 zapisal, da so cesto gradili izključno ru- ski ujetniki,8 ki naj bi jih bilo na celotnem delovišču okoli 12.000,9 po njegovih ocenah pa naj bi življenje izgubilo najmanj 10.000 Rusov.10 Kot verodostojne gre vzeti njegove opise dogodkov, ki jih je sam do- živel, opisi dogodkov po njegovem odhodu z Vrši- ča pa stojijo na trhlih temeljih in niso verodostojni. Omenjeno pretirano število je bilo izpostavljeno tudi 7 Župančič, Petdeset let ruske ceste. 8 V besedilu uporabljena besedna zveza »ruski ujetniki« ozna- čuje ujete pripadnike ruske cesarske vojske, ki so jo v času prve svetovne vojne tvorili različni narodi, med katerimi so bili tudi Ukrajinci, Gruzijci, Belorusi itd. (gl. Fischer, Ruski vojni ujetniki, str. 351). 9 Uran, Kako se je delala cesta, str. 157. 10 Prav tam, str. 163. Slika 2: Zadnja stran fotografije Ruske kapelice (identična sliki 1), ki je bila poslana po pošti 4. februarja 1916, več kot en mesec pred marčevskimi plazovi (hrani Maksimiljan Košir, Vodice). 378 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–386 2022 v prispevku Zvonke Zupanič Slavec, ki pa izvor na- pačno pripisuje Župančiču samemu in ne Uranu.11 O več tisoč pokopanih je leta 1949 pisal tudi časopis Primorski dnevnik.12 Poudarjanje prisotnosti ruskih ujetnikov je z leti popolnoma prikrilo prisotnost ujetnikov drugih na- rodnosti, kot so Srbi, Črnogorci in Italijani, ki so bili v različnih časovnih obdobjih, četudi v veliko manj- šem številu, ravno tako prisotni.13 Trenutna ocena na območju med Kranjsko Goro in Trento (Na Logu) pokopanih vojnih ujetnikov, ki temelji na različnih popisih iz vojnega in povojnega obdobja, znaša vsaj 320 oseb. Med njimi so bili en črnogorski vojni ujet- nik ter 20 srbskih, 48 italijanskih in 251 ruskih voj- nih ujetnikov.14 Vmesni člen med miti o Ruski kapelici in miti o številu mrtvih so snežni plazovi leta 1916. Glede na podatke tedanjega kranjskogorskega župnika Andre- ja Krajca naj bi bilo končno število žrtev marčevskih plazov 272,15 na podlagi različnih virov in številk pa je bila končna ocena že znižana na okoli 200.16 V literaturi se pri številu vseh žrtev vršiških plazov sicer množično pojavlja tudi podatek o 400 umrlih ujetnikih in vojakih,17 pri katerem gre ravno tako za pretirano številko, posebno če upoštevamo, da je bilo na celotnem delu med Kranjsko Goro in Trento (Na Logu) pokopanih 428 oseb.18 Glede na popise žrtev in pripisane oznake »Lawine« ali datume, ki sovpa- dajo z datumi vseh plazov v letih 1916 in 1917, je kot žrtve mogoče upoštevati 125 oseb, med njimi 106 ru- skih vojnih ujetnikov, 18 avstro-ogrskih stražarjev in ene neznane osebe.19 Z žrtvami plazov je neposredno povezan tudi mit o nastanku Ruske kapelice, z njim pa mit o tamkaj pokopanih vojnih ujetnikih. Ruska kapelica Preprosta lesena stavba s stolpičema s podvojeni- ma čebulastima kupolama v pravoslavnem slogu20 je danes zagotovo eden najbolj poznanih spomenikov, povezanih s prvo svetovno vojno na Slovenskem. Ka- pela sv. Vladimirja, širše poznana kot Ruska kapelica, predstavlja izjemno vojaško dediščino, povezano z 11 Zupanič Slavec, Ruska kapelica, str. 113. 12 Primorski dnevnik, 19. 5. 1949, str. 3. 13 Glej Košir, Vojaška pokopališča in grobovi (v objavi) in Košir, Vojaško pokopališče v Kranjski Gori (v objavi). 14 Košir, Vojaška pokopališča in grobovi (v objavi). 15 Koren in Testen, Ruske sledi, str. 118; Pamić, Ruska kapelica, str. 108. 16 Mihelič, Katalog, str. 145. 17 Mulej, Snežni plazovi, str. 97; Mihelič, Katalog, str. 149. 18 Košir, Vojaška pokopališča in grobovi (v objavi). »Število ruskih žrtev vršiške gradnje ceste vojni strokovnjaki ocenjujejo na nekaj sto, poleg tistih okvirno 300, ki so umrli pod plazovi v marcu 1916 in maju 1917« (navedeno v Zupanič Slavec, Ru- ska kapelica, str. 113). Iz podanih ocen je razvidno, da je bilo navadno precenjeno predvsem število žrtev plazov. 19 Košir, Vojaška pokopališča in grobovi (v objavi). 20 Pamić, Ruska kapelica, str. 105. zaledjem soške fronte. Kljub njeni pomembnosti je o njej v resnici znanega izredno malo, do pomembnej- ših spoznanj pa je prišlo šele pred nekaj leti. V Registru nepremične kulturne dediščine lah- ko pod evidenčnim vpisom (EŠD 855) Vršič – Ru- ska kapelica, ki je od leta 2015 spomenik državnega pomena, zasledimo naslednji opis: »Lesena kapela, posvečena sv. Vladimirju, je edinstven spomenik nadna- cionalnega pomena. 1917 so jo zgradili preživeli ruski vojni ujetniki v spomin umrlim ob gradnji ceste čez Vr- šič. Ob njej so grobovi in kamnita grobnica ( Josip Sla- vec, 1936–37).«21 Vpis vsebuje dve ključni, a povezani napaki: letnico izgradnje in vzrok postavitve kapelice. Kljub temu, da so pravilnejši podatki znani že nekaj let (opisani v nadaljevanju), se napačne informacije še vedno pojavljajo, predvsem v medijih, a tudi v lite- raturi. Na spletni strani Društva Slovenija-Rusija, ki bdi nad vsakoletnimi proslavami, lahko zasledimo, da je bila kapelica zgrajena v spomin na trpljenje ruskih ujetnikov,22 vabilo na proslavo leta 2021 pa navaja,23 da je bila v spomin žrtvam plazov zgrajena leta 1916. Na enake trditve sicer naletimo tudi v večjih sloven- skih medijih.24 Letnica 1917 se kot leto izgradnje kapelice pojavlja celo v samostojnem poglavju mo- nografije o ujetnikih carske Rusije iz leta 2018.25 Preden se posvetimo resnici o Ruski kapelici, poglejmo, kako so jo videli v prvih povojnih letih in vse do poznih štiridesetih let 20. stoletja. Kapelica se omenja že leta 1921 v Zborniku za umetnostno zgodo- vino, v katerem je France Stele zapisal: »Pod Rimlovo kočo se nahaja v bližini ceste, kjer je bilo za vojne veliko taborišče ujetih Rusov in Srbov, kot edini spomenik te dobe ruska kapelica iz lesa, ki ima zelo lično fasado z 2 stolpoma s čebuljasto streho. Spomeniški urad je poskrbel popravilo kapelice, katere obstoj je bil ogrožen in ogra- ja okoli nje. Dela so dovršena; stroški so znašali 2950 K.«26 Pred obnovo je bila kapelica v slabem stanju in je bila tik po končani vojni celo izropana.27 Ker je bila zgrajena na zasebnem zemljišču Josipa Jaklja, je ta leta 1923 zahteval odškodnino z grožnjo, da bo sicer kapelico podrl.28 Zemljišče je leta 1932 odku- pila Ruska Matica, ki je prirejala vsakoletne proslave ob kapelici, ter jo s tem rešila pred propadom.29 Iz objav v časopisju v dvajsetih letih prejšnjega stoletja 21 http://rkd.situla.org/ (Evidenčna številka enote – EŠD 855 (7. 12. 2021). 22 http://drustvo-sloru.si/language/sl/ruska-kapelica/zgodovi- na/ (7. 12. 2021). 23 https://kranjska-gora.si/dogodki/ruski-vikend/ (7. 12. 2021). 24 https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-pri-ruski-kape- lici-povezani-smo-po slovanski-krvi/589336 (7. 12. 2021); https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-kapelica.html (7. 12. 2021). 25 Pamić, Ruska kapelica, str. 105–106. 26 Stele, Varstvo spomenikov, str. 89. 27 Slovenec, 11. 4. 1922, str. 2. 28 SI ZAL JES 004, Zapisniki sej občine Kranjska Gora letnik 1908 do 1923, škatla 17 – zapisnik seje občinskega odbora z dne 10. 11. 1923. 29 Slovenec, 19. 2. 1932, str. 7. 379 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–3862022 je razvidno, da se je kapelice prijel spominski vidik zaradi vsakoletnih proslav, ki so potekale ob njej. V časopisu Slovenec tako v daljšem opisu proslave in počastitve umrlih ruskih vojnih ujetnikov leta 1929 zasledimo, da bo »kapelica /…/ vedno ostala spomin na njih težko usodo ter neomajno versko prepričanje«.30 Do očitnejše povezave kapelice in žrtev plazov je moralo priti kasneje, saj prvo neposredno omembo takšnega vzroka postavitve zasledimo leta 1939: »Vsi ti vojaki so umrli pod plazovi in vsi so kar tam pokopani. Mene je kar groza obšla, ko sem hodila med tistimi grobovi. V spomin so jim postavili kapelico in ji dali ime Ruska kapela.«31 Takšna povezava je sicer posredno nakaza- na že leta 1928, ko se omenja pokop »več sto« žrtev plazov, nad grobovi pa naj bi postavili »pravoslavni božji hram v pristnem ruskem slogu«.32 Tudi v času 30 Slovenec, 9. 7. 1929, str. 3. 31 Prosveta, 27. 3. 1939, str. 3. 32 Jutro, 11. 7. 1928, str. 3. po končani drugi svetovni vojni se je povezava med plazovi in kapelico nadaljevala: »Spomniš se lesenega križa pod kočo. 'Neznanim vojakom 1914–1918' je na- pisala nanj dobra roka preprostega človeka. Spomniš se razpadajoče, vendar tako slikovite lesene ruske kapelice ob cesti na Vršič. To so spomini na nesrečne plazove v letih prve svetovne vojne.«33 In ravno to povezovanje žrtev plazov leta 1916 in izgradnje Ruske kapelice je prisotno še danes. Odsotnost arhivskega gradiva in redkost vojnih fotografij sta dolga desetletja botrovali nepoznavanju resničnega ozadja nastanka kapelice, kar se je spre- menilo leta 2015, ko je zbiratelj starih razglednic Maksimiljan Košir dobil sicer vsem že dobro po- znano fotografijo vojnih ujetnikov in avstro-ogrskih stražarjev pred Rusko kapelico. Za razliko od do se- daj poznanih identičnih fotografij je bila ta poslana po pošti 4. februarja 1916, dober mesec pred mar- 33 Tovariš, št. 4, 23. 1. 1948, str. 83. Slika 3: Podoba kapelice v zgodnjih povojnih letih. Fotografija je verjetno nastala po prvi obnovi, saj sta bila prvotna pravoslavna križa na strehi (glej sliko 1) zamenjana s katoliškima (hrani Uroš Košir). 380 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–386 2022 čevskim plazom,34 kar dokazuje zgodnejši obstoj ka- pelice. O dilemi o času gradnje kapelice je leta 2018 pisal že Janko Boštjančič,35 omenjena razglednica (fotografija) pa je bila predstavljena tudi na razsta- vi Življenje za c(es)arja v Parku vojaške zgodovine v Pivki.36 Dodaten dokaz o njeni zgodnejši izgradnji se je pojavil leta 2019, ko se je na spletu prodajal album fotografij, med katerimi so bile tudi fotografije pre- stolonaslednika Karla ob obisku Kranjske Gore, Vr- šiča in Trente 11. januarja 1916. Med fotografijami je bila tudi do tedaj neznana fotografija Ruske kapelice. Glede na stopnjo dograjenosti objekta je razvidno, da je fotografija, posneta 11. januarja 1916, sicer kasnej- šega nastanka kot do sedaj vsem znana fotografija z vojnimi ujetniki in stražarji.37 Obe fotografiji dokazujeta, da je bila kapelica v resnici dokončana že v prvi tretjini januarja 1916, za- četek njene gradnje pa lahko postavimo v leto 1915. Resnični razlog za njeno izgradnjo se skriva v potrebi po verskem objektu zaradi številčne prisotnosti ru- 34 https://www.starerazglednice.si/post/156837038231/ruska- -kapelica-na-vrsicu-dober-mesec-dni-pred (7. 12. 2021). 35 Boštjančič, Prispevek k dilemi o času gradnje. 36 https://www.parkvojaskezgodovine.si/slovesno-odprtje-raz- stave-zivljenje-za-cesarja/ (7. 12. 2021). 37 Pipan, Skale bodo pripovedovale (v objavi). skih vojnih ujetnikov, ki so potrebovali pravoslavno duhovno oskrbo, in zaradi vojnega prava. Zagoto- vitev primerne verske oskrbe sta namreč predpiso- vali II. Haaška konvencija leta 1899 in IV. Haaška konvencija iz leta 1907, katerih 18. člen narekuje, da »vojni ujetniki uživajo popolno svobodo pri izvajanju svoje vere, vključno z obiskovanjem bogoslužja kate- re koli cerkve, ki ji pripadajo, pod edinim pogojem, da upoštevajo ukrepe reda in policije, ki jih izdajo vojaške oblasti«.38 Pravice in obveznosti vojnih ujetnikov so bile še natančneje določene v Stockholmskem proto- kolu iz leta 1915, ki so ga podpisale Rusija, Avstro- -Ogrska in Nemčija.39 38 Prevod avtorja; Convention (II) with Respect to the Laws and Customs of War on Land and its annex: Regulations concerning the Laws and Customs of War on Land. The Ha- gue, 29 July 1899 (https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ ihl.nsf/Article.xsp?action=openDocument&documentId=54 774BDCCA065E89C12563CD00515DDD (11. 1. 2022); Convention (IV) respecting the Laws and Customs of War on Land and its annex: Regulations concerning the Laws and Customs of War on Land. The Hague, 18 October 1907 (https://ihl-databases.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Article.xsp? action=openDocument&documentId=76DC38EB2D3A31 54C12563CD00516724 (11. 1. 2022). 39 Rachamimov, POWs and the Great War, str. 76–78. Slika 4: Kapelica po letu 1937, ko je bila ob njej zgrajena grobnica. Prvotna obloga iz lubja je bila zamenjana s skodlami (hrani Brane Horvat). 381 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–3862022 Grob neznanega ruskega ujetnika in pokopališče pri Ruski kapelici Z Rusko kapelico so neposredno povezani tudi pokopi ruskih vojnih ujetnikov. Opis Vršiča iz leta 1922 omenja ruske grobove le pod Erjavčevo kočo,40 a že leta 1926 se Ruska kapelica pojavlja kot pro- stor, kjer je »pokopanih mnogo v vojski umrlih ruskih ujetnikov«.41 Članek o ruskih grobovih iz istega leta navaja: »Tu okrog kapelice so nato polagali k večnemu počitku svoje tovariše, ki so dotrpeli. Kdo ve njih število, kdo njih ime? Morda jih je bilo manj, morda več, ka- kor onih, ki so jih zagrebli plazovi pod Prisojnikom in pod Rupo. Nihče ne more tega vedeti, eno pa je gotovo, da je Vršič največje rusko pokopališče v Sloveniji, ako ne v celi Jugoslaviji«.42 Pokopanih ujetnikov naj bi bilo celo več sto, nad grobovi pa je bila postavljena kape- lica.43 V članku Svečanost ob grobu neznanega ruskega vojaka iz leta 1928 lahko preberemo, da je tedanji kranjskogorski notar, dr. Ivan Grašič, na enem izmed stotero grobov dal izdelati kamniti križ z napisom »Neznani ruski vojak, počivaj v miru«.44 Ob tej letni slovesnosti je bil blagoslovljen tudi omenjeni grob, ki je postal simbol ruskih vojnih ujetnikov. Njegov pomen je segal celo tako daleč, da je bila celotna vr- šiška slovesnost posvečena izbranemu grobu: »Kakor vsako leto, je počastila tudi letos v nedeljo, dne 20. t. m. ljubljanska 'Ruska matica' spomin ruskega Neznane- ga vojaka na Vršiču.«45 Grob je postal ena osrednjih točk spominskega prostora ob Ruski kapelici; nanj so svečano odlagali spominske vence, ob njem pa so potekali svečani govori.46 Grob je tako predstavljal simbolni grob vseh neznanih pokopanih ruskih voj- nih ujetnikov na Vršiču in v okolici. Simbolika »neznanega vojaka« je v povojnem času sicer igrala pomembno vlogo in obenem postala osrednji del spominjanja na žrtve vojne v prestolnicah številnih držav.47 Spominjanje »neznanega vojaka« obenem pomeni spominjanje vsakega vojaka, a hkra- ti ne izpostavlja dotičnega posameznika.48 V Franciji in Veliki Britaniji so spomenik oziroma grob nezna- nega vojaka uredili že leta 1920.49 Pri tovrstnih spo- menikih (grobovih) gre praviloma za dejanski pokop neznanega vojaka, ki je na primer v Veliki Britaniji potekal 11. novembra 1920.50 Od štirih, po nekaterih podatkih tudi šestih neznanih britanskih vojakov, ki so jih pripeljali iz Francije, je bil naključno izbrani 40 Slovenec, 15. 8. 1922, str. 5. 41 Tedenske slike, 5. 11. 1926, str. 3. 42 Jutro, 4. 11. 1926, str. 6. 43 Jutro, 11. 7. 1928, str. 3. 44 Prav tam. 45 Jugoslovan, 24. 7. 1930, str. 3. 46 Jutro, 2. 7. 1933, str. 6. 47 Klabjan, Nation and commemoration, str. 401. 48 Gillis, Memory and identity, str. 11; nav. v. Klabjan, Nation and commemoration, str. 404. 49 Klabjan, Nation and commemoration, str. 404. 50 Bryan, Unlived lives, str. 13. pokopan v Westminstrski katedrali.51 Osnovna ideja »neznanega vojaka« je v tem, da vsakdo, ki pogreša svojega sorodnika in ne ve, kje je pokopan, v njem vidi osebno vez.52 Italijani, ki so grob in spomenik neznanemu vojaku postavili leta 1921, so z različnih delov nekdanjega bojišča v Oglej prenesli enajst ne- znanih vojakov,53 od katerih je Tržačanka Maria Ber- gamas izbrala enega, ki je bil nato pokopan v Rimu.54 Tako je bil neznani vojak lahko katerikoli izmed vseh italijanskih neznanih vojakov. Tudi v Sloveniji je bil načrtovan spomenik neznanemu vojaku, ki so ga želeli pokopati na Brezjah. V Zvezi bojevnikov so leta 1937 zapisali: »/…/ Tu naj bi stal grob neznanega vojaka, spomin vseh slovenskih vojakov, katerih trupla leže križem sveta, po vseh deželah, kjer je vihrala vojna morija /…/.«55 Pokop in nastanek spomenika nista bila nikoli uresničena, Zveza bojevnikov pa je z dru- go svetovno vojno razpadla.56 Posledično je bil grob neznanega ujetnika pri Ru- ski kapelici verjetno edini grob, ki ga lahko do dolo- čene mere enačimo z značilnimi »grobovi neznanih vojakov« po drugih državah. Z grobom, oziroma z njegovo okolico, pa so povezane predvsem nejasnosti v zvezi s številom preostalih grobov.57 V časopisih iz dvajsetih in tridesetih let pogosto zasledimo omem- be številnih grobov, a šele leta 1932 lahko opazimo nedvoumen zapis o enem in edinem grobu: »Kakor vsako leto, so tudi včeraj pohiteli ruski emigranti na Vr- šič, da se ob edinem grobu ruskega neznanega vojaka ob tem najslavnejšem in obenem najveličastnejšem simbolu strašnega trpljenja in ogromnih žrtev ruskega naroda poklonijo spominu mučenikov-ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je deloma pobrala lakota, deloma pa zasuli plazovi med gradnjo ceste iz Kranjske gore na Vršič.«58 Podobne omembe zasledimo tudi v kasnejših letih, zapis iz leta 1936 pa zopet malo izkrivi podano podobo: »Kma- lu smo dospeli do 'ruske kapelice', katero so tudi zgradili ruski vojni ujetniki. Okoli po hribu so leseni križci, ki značijo grobove nepoznanih vojakov.«59 Zaradi nasprotujočih si zapisov o številu grobov sta na mestu vprašanji, koliko ruskih vojnih ujetni- kov je bilo res pokopanih v okolici kapelice in ali je grob neznanega ujetnika res edini. Prostor, kjer stoji kapelica, ima danes pomembno spominsko vlogo, v času prve svetovne vojne pa so bile tam postavlje- ne številne barake, poznane pod imenom »Wald- 51 Cross, In memoriam, str. 254–255. 52 Hanson, The unknown soldier, str. 463; nav. v Bryan, Unlived lives, str. 13. 53 Klabjan, Nation and commemoration, str. 404. 54 Baxa, Roads and Ruins, str. 16. 55 Dežman, Pokopališča in spomeniki, str. 39–40. 56 Svoljšak, Nekaj utrinkov, str. 279–280, 288. 57 Enako je mogoče opaziti tudi na lokaciji pokopališča pod Erjavčevo kočo, kjer se povsod v literaturi omenja število 63, v resnici pa je bilo tamkaj pokopanih 20 ruskih in srbskih ujetnikov (Košir, Vojaška pokopališča in grobovi, v objavi). 58 Slovenski narod, 4. 7. 1932, str. 2. 59 Nova doba, 22. 1. 1936, str. 6. 382 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–386 2022 -Baracken«.60 Avstro-ogrska oblast je bila pri ozna- čevanju in popisovanju grobov svojih vojakov in ujetnikov zelo natančna, popisi pa so nastajali med celotno vojno. Skica lokacij posameznih grobov in pokopališč, verjetno iz leta 1918, na območju ome- njenih barak prikazuje le en posamezen grob (Ein- zeln Grab) in ne pokopališča, kot je na primer ozna- čeno pod Erjavčevo kočo. Naš neznani ruski ujetnik, okoli katerega se je v letih med svetovnima vojnama vzpostavila komemorativna praksa ob Ruski kapelici, je v resnici Peter Polovčev (Polowčew), ki je bil poko- pan 17. novembra 1915. Prvotno je bil pripadnik 3. stotnije 460. (ruskega) pehotnega polka, na Vršiču pa je delal kot ujetnik v 350. delovnem oddelku vojnih ujetnikov (Kriegsgefangene Arbeit Abteilung 350). V avstro-ogrskem popisu pokopanih je lokacija poko- pa navedena kot »pri Waldbaraki pod Rusko kapelo« (Bei Waldbaracke, unterhalb der russ. Kapelle).61 Glede na ohranjene popise v okolici kapelice torej ni bilo 60 AT ÖStA/KA VL KGräber – Tolmein, karton 4. 61 Prav tam. nobenega drugega groba. Grob neznanega ujetni- ka ni mit, je le posledica nedostopnosti ohranjenih dokumentov. Kar bi lahko označili za mit, so stote- ri grobovi ob kapelici. Tu najbolj izstopajo omem- be križev,62 ki naj bi stali okoli kapelice, kar kaže na možnost obstoja kenotafov, ki so jih zaradi različnih razlogov morda postavili po končani vojni. Na to na- kazuje tudi pričevanje domačinke iz Kranjske Gore, katere oče naj bi pomagal prekopavati grobove na Vršiču, za katere pa ji je povedal, da so bili številni prazni.63 Ob kapelici je tudi grobnica ruskih ujetnikov, ki jo je leta 1937 ob gradnji novega cestnega odseka med Rusko kapelico in Kočo na gozdu postavil stav- benik Josip Slavec. V grobnico naj bi položil ob delu odkrita okostja,64 čeprav nikjer ni objavljeno ne šte- vilo ne lokacija, kjer so bili posmrtni ostanki odkriti. 62 Nova doba, 22. 1. 1936, str. 6. 63 Pogovor S. H. z avtorjem dne 28. 5. 2021. 64 Zupanič Slavec, Ruska kapelica, str. 117; Pamić, Ruska kape- lica, str. 105. Slika 5: Grob Petra Polovčeva – »neznanega ruskega ujetnika« v bližini kapelice (foto: Uroš Košir, 2021). Slika 6: Vpisani grob Petra Polovčeva na avstro-ogrskem seznamu pokopanih na območju Vršiča (AT ÖStA/KA – Tolmein, karton 4). 383 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–3862022 Med domačini iz Kranjske Gore in v objavah lahko zasledimo, da so v grobnico prenesli tudi posmrtne ostanke z vojaškega pokopališča v Kranjski Gori.65 Resnica je nekoliko drugačna, saj vsi arhivski doku- menti govorijo o tem, da so posmrtne ostanke večine ruskih vojnih ujetnikov s kranjskogorskega vojaškega pokopališča prenesli v beograjsko grobnico.66 Na tem mestu je treba omeniti, da je bilo na civilnem kranj- skogorskem pokopališču pokopanih tudi 24 ruskih ujetnikov in 12 avstro-ogrskih vojakov,67 o njihovih prekopih pa za zdaj ni znanih nobenih podatkov. Morda so bili prekopani h kapelici, a za potrditev bo treba najti ustrezno arhivsko gradivo. Zaključek Ruska kapelica in grob neznanega ruskega ujetni- ka sta bila (in sta še vedno) pomembno spominsko 65 Pamić, Ruska kapelica, str. 105. 66 Košir, Vojaško pokopališče v Kranjski Gori (v objavi); SI ZAL JES 004/Občina Kranjska Gora/škatla 39; Živanović, Ruski grobni kompleksi, str. 115, 132. 67 AT ÖStA/KA – Krain, karton 89; NŠAL, spisi V, škatla 311, Vojaške zadeve 1917–1921; Košir, Vojaška pokopališča in grobovi (v objavi). mesto, povezano z ruskimi vojnimi ujetniki in prvo svetovno vojno. Zaradi odsotnosti in nedostopnosti arhivskega gradiva sta bila oba podvržena napačnim interpretacijam, ki pa se širijo še danes, in to kljub novim spoznanjem, pridobljenim pred nekaj leti. To- kratno besedilo tem spoznanjem dodaja še druga, ki tako kapelico kot grob predstavljajo v novi luči, ki je bližje resnici. Vsi trenutni dokazi kažejo, da se je gradnja kapelice začela že leta 1915, končala pa se je konec istega leta ali morda v začetku leta 1916, kar popolnoma ovrže povezavo med postavitvijo kapelice in žrtvami plazov. Obenem okoli kapelice verjetno niso bili izkopani številni grobovi, ampak je v njeni okolici, ne upoštevajoč grobnice iz obdobja med svetovnima vojnama, pokopan le ruski ujetnik Peter Polovčev, ki ni več »neznani ujetnik«. Z nadalj- njim raziskovanjem dediščine prve svetovne vojne na Vršiču bodo morda odkriti nadaljnji dokazi o grad- nji kapelice, grobovih ter drugih vidikih življenja in dela ujetnikov, pa tudi avstro-ogrskih vojakov na tem strateškem in prelepem gorskem prelazu. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI AT ÖStA/KA – Österreichisches Staatsarchiv, Kri- egsarchiv VL KGräber – Tolmein. VL KGräber – Krain. NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana NŠAL, spisi V, škatla 311, Vojaške zadeve 1917– 1921. SI ZAL – Zgodovinski arhiv Ljubljana JES 004, Občina Kranjska Gora. USTNI VIRI Pogovor z domačinko iz Kranjske Gore, S. H., z dne 28. 5. 2021. ČASOPISI Jugoslovan, 1930. Jutro, 1924, 1926, 1928, 1933. Nova doba, 1936. Primorski dnevnik, 1949. Prosveta, 1939. Slovenec, 1922, 1922, 1929, 1932, 1936. Slovenski narod, 1932. Tabor, 1922. Tedenske slike, 1926. Tovariš, 1948. Slika 7: Grobnica ruskih vojnih ujetnikov, za katere zaenkrat ni znano, od kod so bili prineseni (foto: Uroš Košir, 2021). 384 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–386 2022 LITERATURA Baxa, Paul: Roads and Ruins. The Symbolic Landscape of Fascist Rome. Toronto: University of Toronto Press, 2010. Boštjančič, Janko: Prispevek k dilemi o času gradnje Ruske kapelice pod Vršičem. Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju (ur. Barbara Nadbath, Dimitrij Mlekuž in Janko Boštjančič). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Monografije CPA 7, 2018, str. 101–104. Bryan, Rachel: Unlived Lives, Imaginary Widowho- od and Elizabeth Bowen’s A World of Love. The Review of English Studies, 2020, str. 1–18. Convention (II) with Respect to the Laws and Cu- stoms of War on Land and its annex: Regulations concerning the Laws and Customs of War on Land. The Hague, 29 July 1899 (https://ihl-da- tabases.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Article.xsp?acti on=openDocument&documentId=54774BDCC A065E89C12563CD00515DDD Convention (IV) respecting the Laws and Customs of War on Land and its annex: Regulations con- cerning the Laws and Customs of War on Land. The Hague, 18 October 1907 (https://ihl-data- bases.icrc.org/applic/ihl/ihl.nsf/Article.xsp?actio n=openDocument&documentId=76DC38EB2 D3A3154C12563CD00516724 Cross, Robin: In memoriam. Remembering the Great War. London: Ebury Press, 2008. Dežman, Jože: Pokopališča in spomeniki na Gorenj- skem. Mirno vojaki spite večno spanje: Gorenjska in Gorenjci 1914–1918 (ur. Barbara Kalan). Kranj: Gorenjski muzej, 2014, str. 38–61. Fischer, Jasna: Ruski vojni ujetniki na ozemlju Re- publike Slovenije 1914–1918. Zgodovinski časopis 63, 2009, št. 1–2, str. 350–372. Gillis, John R.: Memory and Identity: The History of a Relationship. Commemorations. The Politics of National Identity (ur. John R. Gillis). Princeton – New Jersey: Princeton University Press, 1994, str. 3–24. Hanson, Neil: The Unknown Soldier: the Story of the Missing of the Great War. New York: Doubleday, 2005. Klabjan, Borut: Nation and Commemoration in the Adriatic. The Commemoration of the Italian Un- known Soldier in a Multinational Area: the Case of the Former Austrian Littoral. Acta Histriae 18, 2010, 3, str. 399–424. Koren, Tadej in Testen, Petra: Ruske sledi iz dni prve svetovne vojne na Slovenskem. Monitor ISH XVI/1, 2014, str. 107–156. Košir, Uroš: Vojaška pokopališča in grobovi vojnih ujetnikov in vojakov iz prve svetovne vojne na ob- močju med Trento in Kranjsko Goro. Zgodovinski časopis, 2022 (v objavi). Košir, Uroš: Vojaško pokopališče v Kranjski Gori. Na fronti 15, 2022 (v objavi). Mihelič, Miha: Katalog v pisnih virih odkritih lokacij, povezanih s prisotnostjo vojnih ujetnikov carske Rusije med prvo svetovno vojno na slovenskem ozemlju. Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju (ur. Barbara Nadbath, Dimitrij Mlekuž in Janko Boštjančič). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Monografije CPA 7, 2018, str. 137–302. Mulej, Franc: Snežni plazovi, smrtne žrtve in materi- alna škoda. Ujma 8, 1994, str. 96–103. Pamić, Renata: Ruska kapelica pod Vršičem. Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slo- venskem ozemlju (ur. Barbara Nadbath, Dimitrij Mlekuž in Janko Boštjančič). Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Monografije CPA 7, 2018, str. 105–112. Pipan, David Erik: Skale bodo pripovedovale (v ob- javi). Rachamimov, Alon: POWs and the Great War. Cap- tivity on the Eastern Front. London: Bloomsbury, 2014. Stele, Franc: Varstvo spomenikov. Zbornik za umet- nostno zgodovino 1, 1921, št. 1, str. 79–93. Svoljšak, Petra: Nekaj utrinkov iz delovanja veteran- ske organizacije Zveza bojevnikov: »Organizacija Bojevnikov je trdna in močna, je zveza src in duš. Je temelj prijateljstva in ljubezni med narodi«. Prispevki za novejšo zgodovino 46, 2006, št. 1, str. 277–288. Štepec, Marko: Fragmenti o mitu in zgodovini. Mit- sko in stereotipno v slovenskem pogledu na zgodo- vino. Zbornik 33. zborovanja Zveze zgodovinskih društev Slovenije, Kranj, 19.–21. oktober 2006 (ur. Mitja Ferenc in Branka Petkovšek). Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2006, str. 61–70. Uran, Franc: Kako se je delala cesta na Vršič. Planin- ski vestnik 3, letnik XIII, 1957, str. 149–163. Zupanič Slavec, Zvonka: Ruska kapelica – rodovom v spomin in opomin. Vršiška cesta in ruski ujet- niki (1915–1917). Ruska kapelica pod Vršičem. Ob 15-letnici slovensko-ruskih srečanj (1992–2006) (ur. Zvonka Zupanič Slavec in Petra Testen). Ljubljana: Unireal: Znanstveno društvo za zgo- dovino zdravstvene kulture Slovenije, 2007, str. 55–119. Živanović, Milana V.: Ruski grobni kompleksi u Srbiji u 20. veku. Beograd: Filozofska fakulteta, Univer- za v Beogradu, doktorska disertacija, 2019. Župančič, Uroš: Petdeset let ruske ceste prek Vršiča (1611 m): 10000 umrlih in ponesrečenih. Nedelj- ski dnevnik, 2. 4. 1967 (dostop na https://www. gore-ljudje.si/10000-umrlih-in-ponesrecenih). 385 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–3862022 SPLETNI VIRI http://drustvo-sloru.si/language/sl/ruska-kapelica/ zgodovina/ http://rkd.situla.org/ https://kranjska-gora.si/dogodki/ruski-vikend/ https://www.24ur.com/novice/slovenija/ruska-kape- lica.html https://www.parkvojaskezgodovine.si/slovesno-od- prtje-razstave-zivljenje-za-cesarja/ https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-pri-ruski- -kapelici-povezani- https://www.starerazglednice.si/ post/156837038231/ruska-kapelica-na-vrsicu- -dober-mesec-dni-pred smo-po slovanski-krvi/589336 S U M M A R Y The Russian Chapel and the grave of an un- known prisoner of war. Between myth and truth The First World War in the area of the Vršič Pass, which constituted the hinterland of the Soča (Isonzo) Front, left numerous vestiges still testifying to the events that unfolded over a hundred years ago. Among the most noteworthy is the Russian Chapel with a grave of an unknown Russian68 prisoner of war and a tomb of an unknown number of Russian prisoners of war. Despite its status as a monument of national significance, not much is known about the chapel or other vestiges of the war in the area, about which many historically unfounded or unverified stories have circulated for decades, some downright verging on myths. Over time, it is possible to detect erroneous or strongly excessive estimates of the number of de- ceased prisoners of war and casualties of avalanches, especially in 1916. With the help of censuses con- ducted in wartime and postwar years, the once ram- pant rumours about 10,000 dead Russian prisoners of war were reduced to no more than 320 (1 Mon- tenegrin, 20 Serbian, 48 Italian, and 251 Russian), and a total of 428 persons, including prisoners of war and Austro-Hungarian soldiers, buried in the area between Kranjska Gora and the Trenta Valley (Na Logu). There are two major misconceptions regard- ing the chapel itself, that is, the date and the rea- 68 By Russian prisoners we mean prisoners of the Russian im- perial army, which was composed of soldiers of many nations and ethnicities that were part of the Russian Empire. son for its construction. The perception still widely shaped by people, media, and literature is that the chapel was erected in 1916 to commemorate the cas- ualties of the March avalanche. Some sources even mention 1917 as the year of construction. However, in 2015, a photograph emerged of the chapel, mailed on 4 February 1916, more than a month before the March avalanche, and in 2019 another previously unknown photograph appeared, dated 11 January 1916—the day when the Vršič Pass received the visit of the heir to the throne, Karl Franz Joseph. Both photographs clearly demonstrate that the chapel was already erected in early January 1916, and that its construction may even have commenced as early as 1915. At the chapel stands the grave of an unknown Russian prisoner of war, and newspapers from the 1920s and 1930s make mention of numerous graves in its proximity. According to Austro-Hungarian inventories of individual graves and graveyards around the Vršič Pass, only one Russian soldier, Pe- ter Polovchev, was in fact buried at the chapel. His grave has been preserved to date and, thanks to the newly discovered information, its current inscription “unknown Russian soldier” can now be replaced by his real name. During the interwar period, the grave represented the unofficial “grave of the unknown soldier” and symbolized all Russian prisoners of war buried there. Further research into the heritage of the First World War on the Vršič Pass will perhaps furnish more information regarding the chapel, the graves, as well as other aspects of the life and work of both prisoners of war and Austro-Hungarian soldiers in this marvellous and strategically important moun- tain pass. 386 UROŠ KOŠIR: RUSKA KAPELICA IN GROB NEZNANEGA UJETNIKA MED MITOM IN RESNICO, 375–386 2022 Slika 8: Vojni ujetniki na cesti pod tedanjo Rimlovo kočo (hrani: Uroš Košir).