t^ Gilet Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi predhodnik tsdnir Gobeniec leta 1900 PETEK, 14. NOVEMBRA 2008 Leto 1X1 št. 91, cena 1.25 EUR. 10 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in ob pitkih naklada! 22.000 IZVODOV WWW.GORtWISKIGLAS.Sl izbral Borut Pahor je sredi tedna slednjič objavil imena kandidatov, ki jih predlaga za ministre v svoji vladi. Včeraj je predlog poslal v državni zbor. Danica Zavrl Ži£bjr od torka tudi niso več skriv- poslanska skupina stranke ..............................................................................nest. Mandatar Borut Pahor DeSUS, se je ugibalo, ali bo Ljubljana • Ministrski kan- je v vlado vključil vse pred- Erjavec morda sprejel resor didâti bodo sedai "zaslISa- sednike koalicijskih partne- za delo, družino ali socialne ni" pred matičnimi parla- rie, Katarino Křesal, Gre- zadeve, ali pa nemara okolj- mentamimi odbori, nato pa gorja Colobiča in Karla Erjav- sko, tisto za lokalno samo- bo ocelotjiiviadni ekipi gla- ca. Ravno okoli slednjega je upravo in regionalni razvoj sova) državni zbor. To naj bOo v preteklih dneh in ted- ali celo novo ministrstvo za bi se zgodilo prihodnji teden. Če bo §lo vse brez za- nih največ ugibanj, saj je na Slovence po svetu. Ugibanj začetku vključitev stranke je sedaj konec in tako bo pletov, bomo novo vlado upokojencev v vladno koali- Gorenjska predvidoma ob vendarle dobili dva meseca po volitvah. cijo pogojeval s tem. da bi zasedel eno od državotvor- držala v vladi istega ministra, ki ga je imela v prejš- Kot predvideva koalicijska nih ministrstev, obrambno, njem mandatu. Ni pa edini pogodba, bo ministrstev i8, notranje ali pravosodno. Po z Gorenjskega, drugi je novi sta ministrstvi za raz- kasnejših pogajanjih, v kate- Igor Lukšič, minister za šol- voj in evropske zadeve ter za rih Pahor ni popustil, pri stvo, doma v Goričanah pri Slovence po svetu. Imena tem pa ga je podpirala tudi Medvodah. 'i É i Dva ministra, doma z Gorenjskega, Kari Erjavec in Igort.ukiiČ i^c^i^mdi^m'iifii'^i ^ V domu sončni oddelek V domu starostnikov na Jesenicah so se razveselili prenovljenih prostorov v mansardi, novih sob, novega dvigala ... Urša Peternel den, bilo je težko zapustiti lepo skrbijo." S temi beseda- ...................................... svoj dom, a zdaj sem se že mi je odprtje prenovljenih lesenice - "Novi prostori so privadila. V sobi imam televi- prostorov v Domu upokojen-Iffâsni, iepši ne bi mogli biti. zijo, videorekorder, tako da cev dr. Franceta Berglja na V domu sem šele drugi te- mi ni dolgčas, za nas p« tudi Jesenicah pospremila ena od stanovalk, 84-letna Marija Trost Marija je ena tistih stanovalcev doma, ki so dobili povsem nove sobe v mansardi stavbe, na tako imenovanem sončnem oddelku, ki je ime dobil zaradi živo rumenih barv in prijetnega vzduS-ja, ki vlada v njem. Sončni oddelek v prenovljeni mansardi pa ni edina pridobitev v domu. je povedala direktorica Veronika Bregant Dobili so tudi novo, večie in sodobnejše dvigalo ter preselili upravo, v bivših upravnih prostorih pa uredili sobe. Prijetno urejene sobe v prenovljeni mansardi ^ 19. stran Gorenjska Gremo gor. C 'a.\ Je Zif poschn e p t 'iiofM ifsti IŽKORISTrrE OSEBNI RA Pričakujte VEC! Plačajte MANJ! a _ KUNA VELIKA PREDNOVOLETNA AKCIJSKA PONUDBA & v.-ju ' Model 2009 že za 12.193 Prodorni tf I vratni kompakt s Šestimi zrařnlml blazinami ABS sistemom, el^tfo paketom. CD/mp3 audio sistemom 2 upravljanjem na volanu in klimatsko napravo, v. (-1.000 eur) Darilo (r iM (M|>wn v «t^Amsi c«n» roriva 15.000 lin Modelno ieiû 2003 ûd 16.990 EUR vâkcijski ponuodi 26 od 18.016 EUR www.k a. Akcija (-3.000 eur) Dařilo 4od4M P^im V Vtê^fkMi (tne cofivi tS.6Mkm LIUBUANA: KMAG d.l, KIA MOTOAS meaavsiû StaWtfrZO m^iúiit atsn mit ti àâ ko* n ^ á h Dn^Us rWhMTcttfcpMa^pnl ^ 31 ^TtiHw m iit^ivp ¥2111 m K 01)361-ŽŽ-SO; KřUWJ: NASMEH OifZSb-M-V: BL£0: W674-17-B4 STMXttt 3S^;fiEDV0D& tsnmufiůx mmvitm' 91 Où c/^ GORENJSKA Tenetiše bodo zaprti, kam s smetmi Kam bo Komunala Kranj odvažala odpadk« po 1$. juliju 2009, ko bodo dokon-Čno zaprli deponijo Tenet($e. Se ni znano. Aktualnemu pro}ektu re-a centra na lokaclii Polica* gijsKega centra na iDKaciji rc Exoterm okoliški krajani odločno na* 3 ORENjSKA eferenduma Martuljku ne bo )^inski svet Kranjska Cora na se edo ni izglasoval referenduma radnjt apartmajev v nekdan; ;ampu Spik v Gozd Martuljku, rotniki gradnje pa zdaj napovec > pritožbo na upravno sodišče >iranje podpisov. RAZGLEDI Najbolj $0 vžgale stare slovenske pesmi v današnjih Razgledih začenjamo podlistek Z Lubnikom med argentinskimi Slovenci. Izhajal bo ob petkih v Razgledih, na strani, ki jo v celoti posvečamo Slovencem, ki Živijo zunaj meja matrčne domovine. 14 KULTURA Dnevi "po Čufarju" odprtjem fotografske razstave. uvodno slovesnostjo in predstavo Zaprta vrata se bodo danes zve^r m jesenicah zaČ^i 21. Čufarjevi dnevi. V tednu dni se bo zvrstilo sedem pred* stav, možno pa si bo ogledati tudi (îlm Darfur vojna za vodo. 27 VREME Danes bo ^iva še obîaàv), paàa^ bodo povsod pondiak. V soboto in nedelo bo postopno več sončn^ ureniena. z/SX jutri: ptttcžno oblačno tS) rl @ g-glasM GORENJSKI GLAS petek. 14. novembra 2008 Kranj Erjavec ni pravi za okoljskega ministra v gibanju AAC-CREENSLO so izrazili nezadovoljstvo nad predlogom mandatarja nove vbde Boruta Pahorja, da za ministra Zi okolje in prostor predlaga predsednika DeSUS-a Karla Erjavca. Niti stranka niti Kari Erjavec nista imela pozitivnega pristopa do okolja, celo več: Kari Erjavec je želei na Po-cljiiki zgraditi vadbeni center za NATO. "2a uresničitev tega projekta mu je na obrambnem ministrstvu zmanjkalo časa, zato lahko pričakujemo, da bo želei dokončati delo na okolj* skem ministrstvu," razmišljajo v organizaciji. Stranka DeSUS je po njihovih besedah tudi podpirala gradnjo plinskega terminala v Kopru in plinovoda 2đ potrebe Italije. Sprašujejo o upravičenosti poteka plinovoda čez Slovenijo, saj bo ta namenjen le transportu plina za Italijo, Slovenija pa bo od tega omela le degradirano okolje» v izjavi za javnost, ki jo podpisuje Vojko Bernard, latrjuje organizacija GREEN5L0. D. í uusuana V Sloveniji humanitarni posrednik iz Darfurja » Ta teden se je v Sloveniji mudil ugledni humanitarni posred nik iz Darfurja Suleiman Jammous, ki je k nam prišel, da bi slovensko in evropsko javnost obvestil o krizi v Darfurju. jam- mousa je sprejel tudi predsednik državnega zbora Pavel Can« tar. Ta je povedal, da je slovenska javnost razmeroma dobro obveščena o hudi humanitarni krizi v sudanski pokrajini Dar-fur in je tudi pripravljena pomagati, humanitarno in politično. K dobri obveščenosti siovenske javnosti sta pripomogla predvsem pokojni predsednik republike janež Drnovšek ter njegov osebni odposlanec in aktivist za človekove pravice Tomo Krlž-nar, ki je med drugim tudi soavtor dokumentarnega filma z naslovom Oarfur- vojna za vodo, ki si je pred kratkim na filmskem festivalu v južni Afriki prislužil tudi posebno nagrado Amnesty International. Film je ta čas na sporedu tudi v naših kinematografih. Pavel Gantar je v pogovoru poudaril, da je treba na različne načine in po več poteh izboljšati tudi obveščenost evropske splošne in politične javnosti o krizi v Oarfur-ju in Slovenija ima lahko pri tem pomembno vlogo. D. 2. LjUBgANA Dva kandidata za vrh NSi Na jutrišnjem kongresu stranke Nova Slovenija se bo poleg Ljudmile Novak za mesto predsednika stranke potegoval še Franc Vovk, župan Dolenjskih Toplic. Prvotno je bila kandidatka le Novakova, ta teden pa je svojo kandidaturo napovedal še Vovk. D. 2. arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Gias Knjigo prejme FRANCKA KOPINA iz Kranja. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Prednovoletni zlet v Celovec Torek, 25. novembra Odhod avtobusa ob 7.30 z avtobusne postaje v Radovljici. V Kranju se bo avtobus ob 8. uri najprej ustavil na avtobusni postaji pred Creino (nasproti Globusa), nato ob 8.15 na avtobusni postaji na Primskovem pred centrom Mercator. Prednovoletni čas je nekaj posebnega, zato smo pripravili izlet, ki je namenjen predvsem dobremu razpoloženju in nakupovanju. V Celovcu si bomo najprej ogledali mesto, ob 13. uri nas pričakujejo v pivovarni Schieppe, kjer varijo odlično svetlo in temno pîvo. Kosilo (golaž fn dve pijači) nas bo čakalo v restavraciji poleg stare pivovarne. Po kosilu boste imeli dovolj časa za božični sejem na Novem trgu, kjer bodo postavljene stojnice, mesto bo že praznično okrašeno. Cena izleta znaša 33 evrov. V ceno je vključen prevoz 2 avtobusom, malica in kosilo s pijačo (dvakrat). Organizator izleta je TCT Odisej. Pokrovitelj izleta je Mercator, Prijave zbiramo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, ali po telefonu štev. 04/201-42*41, vsak delavnik od 8. do 19. ure. Na izlet se lahko prijavite tudi po elektronski pošti: narocnine®g-glas,si. Prijave bomo zbiraîi do zasedbe prostih mest, pohitite s prijavami, ker se bomo tokrat na izlet odpeljali le z enim, seveda največjim avtobusom. med Sedem poslancev, Izvoljenih v državni zbor, bo postalo članov vlade. Namesto njih in namesto Boruta Pahorja bodo sedeže v parlamentu zasedli novi ljudje. Danica Zavri Žlíbir Ljubljana - Da se bo z izbiro ministrske ekipe marsikaj spremenilo tudi v državnem zboru, je jasno že neicaj časa, saj je mandatar Borut Pahor nekaj članov svoje vlade izbral tudi med izvoljenimi poslanci. V stranki SD bo prišlo do zamenjav štiiih poslancev. Boruta Pahorja bo v državnem zboru nadomestil Marijan Križman. Patricka Vlačiča, ki je predviden za vodenje ministrstva za promet» bo zamenjal Miroslav Klun, prihodnjega ministra naslednji na vrsti za poslansko mesto, se temu odpoveduje, ker želi obdržati položaj predsednika Deželne banke. V stranki DeSUS ne bo nihče od poslancev postal minister, zato stanje v parlamentu zanje ostaja nespremenjeno. Prav tako se ne bo na račun odhoda poslancev, ki bodo posta]» ministri, spremenilo glede udeležbe gorenjskih poslancev v državnem zboru. Borut Pahor namreč med izvoljenimi na Gorenjskem ni izbral nobenega ministra. Kot vemo, je Kari Erjavec kandidiral v ŽaJ- 2â ÔBtoce Franca Križa niča Ministra bosta postala tudi poslanca Majda Sirca in Matej cu in tam ni bil izvoljen, v Andrej Magajna, predsednik Lahovnik. /Foto:nr, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Maijsna Ahačič, A/laja Bertoncelj, Matjaž Gr^orlč. Ana Hartman, jožeKoSnjek, Miiena MiMav6Č. Miha Naglič, jasna Paladin, Marjeta Smolnibr, Ana Voič^k OBU KOVNA ZASNOVA jemej Stritar, Tridkel TtHNiČNI UREDNIK Grega Flajnik FOTOGRAFIjA Tlr^a poki, Gofazd Kav6č LEKTORICA Marjeta Vozlič VGDJAOCUVSNECATFŽENjA Mat^a Žvižaj CORENJSKI CI.AS {ISSK 0332-6666] Je registrirana bligavna in storitven« znamka pod St. 9771961 pri Ur^du RS U intelektualno l9srnii>o. Unanoviuli in i2daiatelj;Gor«n]sbi glas. d.o.e., Kranj / Direktorica: Marija Vokjak J Naslov: 8leiwe»$ova cesta 4. 4000 Kranj / TeL: 04/20142 00, fàx: 04/2014213, e-rrđil: info^g^glas.si; mali oglaii In osmrtnice: tel ; 04/201 42 47 (sprejem na avtorr^^t$kem odzivniku 24 ur dnevno); uridne ure. viak delovni dan od do t^. ure / Gorenjski glas je polte^nik, izhaja ot^ torkih In petkih, v nakUd! is.occ řívodov / R^dne pri Idge: Moja Gomjska. Letopis Gorenjska (enkrat istna) in d^et loValníh )rilog / Ti&k; SET, d.d,, Liublgana / Naročnina: tel.; 04/201 42 41 / Cena izvoda: ^.x•i EUS. etna natoínirra: 131,2^ EUR; Redni pfa^nikl in^ajo )0 % fMpwsta, polletni popusta, (etni 25 % pfipuïta; v eene ie vražunAn DDV po stepnj) 2,5 naro^nma se upo^eva od tekoit itevklke datoplsa do pisfieea preklica, ki Mel|a ed za^alka naslednjegai ob^aCunske^ obdobja / Oglasne storitve: po cer>lku; oglasno :te a 01424«, f / 4 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 Nova občinska svetnika w v* v v Trzicu Po odstopu Vinka Perneta in smrti Dragomirja Pícka sta postala nova člana tržiškega občinskega sveta Marija Močnik in Peter Tomazin. Veliko besed o prodaji kopališča. Stojan Saie Na seji so sprejeli spre- ....................................... membe odlokov o javnem Tržič - V klopeh občinskega redu in miru, občinski re-sveta v Tržiču je v sredo za- darski službi in občinskih dnjič sedei član SLS Vinko taksah. Potrdili so odlok o Peme. Ponovil je, da je od- podelitvi Mzm častne ob- stopil zaradi neupoštevanja Čanke in predloge za letoŠ-predlogov o ureditvi vasi nja občinska priznanja. Ve-Lom pod StoriiČem in cest liko zanimanja je bilo za do turističnih točk, neuspeš- odlok o postopku vračanja nega zavzemanja za izbolj- vlaganj v javno telekomuni-šave v gospodarstvu in ure- kacijsko omrežje. Ob potrditvi programa športa za leto 2009, pravilnika in ralno vzduSje na sejah, za« meril za sofinanciranje teh to je zaželel več uspeha na- programov je Jaoez Bc^taj siedaici in celotnemu ob- sprožiJ vprašanje lastništva činskemu svetu. Župan Bo- Letnega kopališča Tržič» za rut Sajovic se ie zahvalil katerega je Splošno športno dite v regijskega centra za odpadke. Motilo ga je razdi- Pemetu za njegovo dolgoletno delo v občini. Izrazil društvo Tržič objavilo razpis za prodajo. Večina je je prepričanje, da se kot menila, da ne bi smeli biti predsednik SLS v Tržiču ne ravnodušni do tega, kaj se umika tudi Lz političnega življenja. Na njegovo mesto bo zgodilo z edinim bazenom. Če bo kdo želel tam je občinski svet potrdil pred- postaviti drug objekt, mu lagano novo Članico. To je tega ne bodo dovolili pred Marija Močnik iz Križev, ki dograditvijo novega kopa-ie po poklicu medicinska sestra. Svetoiki so se tudi lišča. Zavedati se mora dejstva, da je občina lastnik strinjali, da bo umrlega Dra- parkirišča in drugih parcel gomirja Ficka zamenjal Pet- ob bazenu. Zaradi previ- er Tomazin iz Žiganje vasi, soke izklicne cene občina ki že ima izkušnje iz prete- nima interesa, da bi 24. no- klega dela v tržiškem občin- vembra sodelovala na javni skem svetu. dražbi. Blco Sportina uradno prevzela Vilo Bled in Pristavo Družba Condor Real, ki deluje v sklopu poslovne skupine Sportina Group, je v sredo tudi formalno prevzela v upravljanje Vilo Bled in Pristavo. Ta ko je stopila v veljavo pogodba o dolgoročnem najemu omenjenih objektov, ki jo je družba Condor Real z vlado podpisala 11. junija letos. V skladu s pogodbo bo družba Condor Real nepremičnini Vila Bled in Pristava upravljala do leta 20S9r v tem obdobju pa bo v objekte vložila 22 milijonov evrov. V skladu 5 pogodbo bodo za objekta vladi pn/ih pet let plačevali mesečno najemnino v višini 15.500 evrov, v naslednjih letih pa 18.000 evrov na mesec. M. R. Referenduma Martuljku ne bo Nasprotniki gradnje apartmajev v nekdanjem kampu Špik napovedujejo pritožbo na upravno sodišče in zbiranje podpisov. Mariana Ahačič svetovala na zboru krajanov. ..............................................................................Občinski svet Kranjske Gore Kranjska Cora « Potem ko je na seji v sredo ni izglasoval kranjskogorski občinski svet referenduma. "Krajani niso na oktobrski seji potrdil spre- proti profektu, nasprotuje membe občinskih prostor- mu le nekaj posameznikov," sko ureditvenih pc^jev, v ka- je prepričan župan Jure Žer- terih je bila opreddjena tudi jav. Prepričan je, da bo nasta- gradnja apartmajskega kom- jajoči hotelsko-apartmajski pleksa na območju nekdanje- kompleks v Martuljku izjem« kampa Spik v Martuljku, na priložnost za kraj. Glede je svetnik Jože Zupančič na* očidcov o kasnejši razprodaji povedal zahtevo za sklic refe- apartmajskega dela pa pravi, renduma. "Gre za prestižno da je občina v prostorsko ure- lokadjo, kakršne ni nikjer v ditvene pc^je vgradila dovolj obâni," je prepričan Zupan- varovalk, da se to ne bo zgodi- dč, Id [e že četrti mandat ob- lo. "Objekti imajo skupno činski svetnik na Listi glas električno napeljavo in zem- občanov. "Ne poznam Ljub- Ijišče ter jih ni mogoče raz- Ijanřana, ki bi dovoUl pozida* parcelirati, prav tako vsaj pet Svetnik Jože Zupančič in domačinka Alenka Peternel ti Tivoli, prav tako sem pre- let ni dovoljena prodaja." Po- sta prepričana, da bi apartmajsko naselje uničilo izjemno pričan, da vsaj 60 odstotkov udaril je še, da je bila odloči- naravno lepoto sredi Martuljka. domačinov nasprotuje grad- tev o tem, kaj in kako se bo nji apartmajskega naselja. giadilo v Špiku, plod dogovo- Z odločitvijo občinskega dje - prenova hotela Špik, ki Vsi se strinjamo, da bo nasta- rov in usklajevani med inve- sveta je zadovoljen tudi AJeš bo število postelj z nekda- njih 12.0 povečal na 520. končana že marca prihodnje jajoči hotel priložnost za raz- stitorjem, podjetjem Hit Al- Topolšek, direktor podjetja voj turizma v krafu, za apart- pinea, in krajevno skupnostjo Hit Alpinea: " Za nas to po- maje pa se bojimo, da bodo, Rute-Gozd Maituljek-Srednji meni, da bomo takoj pričeli leto. Apartmajsko naselje s tako kot drugje po občini, Vrh, javnost pa je imela pri aktivnosti za pridobitev 45 hišami pa naj bi bilo sku- razprodani tujcem," je Se nastajanju prostorskega do- gradbenega dovoljenja za paj z ureditvijo infrastruktu- dejal, in občinski upravi oči- kumenta možnost sodelovati apartmajsko naselje." Če bo re, osrednjega trga in trgovi- tal, da se o tako pomembni v postopku in s svojimi mne- Slo po investitorjevih načr- ne dokončano do jeseni odločitvi z domačini ni po- nji vplivati nanj- tih. tako prvi del investi- 2009. K ran) ska G ora, mojstrana Preventivna akdja Policijska postaja Kranjska Gora skupaj s Svetom za preventivo 5n vzgojo v cestnem prometu pripravlja pred zimo preventivno akcijo. V ponedeljek bodo na bencinskem sen/isu v Kranjski Gori med U- in 20- uro brezplačno pregledovali pnevmatike, motorno olje, hladilne tekočine, svetlobna telesa...^ v to-rek pa bo ob 14. uri v policijski pisarni Mojstrana predavanje o varni vožnji. Vsak udeleženec bo prejel strgalo za čiščenje stekla in merilec profila pnevmatik. M. A. Kia cee'd in Sportage v akciji Kia pro.ce^ d je prodorni trivrahi kompaktni avtomobil s Šestimi 2ra&nlmr blasnairđ. sistemom, elektro paketom. C0/MP3 avđio sistemom z upravljanjem na volanu in klimatsko napravo. Poleç teça se pro.cee'd lâhko pohvali $ 7-ieino garanojo. akcijskim priftranKom in đanlom v odliki goriva za prevoienih 15.Û0Û kilometrov in super ceno ocJ 12.193 EUR. Drugi Kiin paradni konj - Iportni terenec Sportage izstopa pohvalita ke z ICMetno gajancijo na karcserijsko preijavenje. Za prenovljenega Sportaoa ireba v izvedbi z 2.CHitrskim Oenctnskm motorjem, prednjim pogonom [n bogato standardno opremo ter ob upoštevanem akc^skem prihranku in darilu v oblJki goriva za prevoženih 15,Q0Q Kik}met[ov odšteti 13.016 EUR. modelno leto 2006 pa že od 16.990 EUR. Na lestnil vožnjah se boste fahko tudi sami prepričali, zakaj je Kia cee'd evroDSki avtomobilski ^il in vodilni v z imtnim in med vsemi Iportnim? terenskimi vozâi razreda svojem razredu ter zakaj je Sportage edini terenec s SUV najdsljšo, kar 7-letno garar>cijo. Oba modela se lahko 7-ietno garancijo. žaljivi letaki v tržiških domovih V torek so tržiška gospodinjstva prejela letak Resnica o Občini Tržič. Župan In podžupan sta zavrnila obtožbe. Stojan Saje na račun svojih funkcij. zidja po porazu na občin-....................................... Navaja tudi, da v. d. direktor- skih volitvah. O storilcih ne Tržič - Med pošto v nabiralni- ja Komunale Tržič Sebasti- želim govoriti, čeprav pozna- kih so prebivalci tržiške obči- jan Zupane nima ustrezne mo ljudi, ki so letake delili ne v torek naSîi letak, na ka- izobrazbe, odvetnik Zorko po lokalih. Imamo tudi pri- terem je vzbudil pozornost Benedičič pa naj ni dobival čo, ki je videla oddajo îeta- že naslov. Resnica o Občini od občine osem tisoč evrov kov na pošti. Iz poštnih ura- Tržič je na dveh straneh tek- mesečno. Sta nasula kup obtožb r^a ra- dov v Tržiču in Bistrici naj "Ûovek ne ve, ali bi se ob bi predstavnica Društva za čun sedanjega občinskega tem smejal, ali jokal. Ker pravičnost Tržiča razposlala vodstva in uprave. Omenja sem že dolgo v politiki, sem okrog 4200 letakov po obči- zloženko Tržič na poti razvo- takih zadev vajen. Žalosten ni. Storilce bodo poiskali prija, ki jo označuje za veliko sem, da pisca moti složno stojni dilavni oigani in proti šalo župana tn podžupana, delo občinskega sveta in njim ukrepali, " je povedal tr- Kot laži našteva opis naložb v komunalno infrastrukturo uprave. Ne vidi številnih žiški župan Borut Sajovic. gradbišč in napredka, ki ga Podžupan Jure MegUč je za- in obnovo šo)e v Bistrid ter bodo prinesle naložbe. Meče nikal, da bi ob njegovi hiši tržiškega kina. Vse to naj bi packo na Tržič in celo obči- postavili oporni zid aii pa da zagotovilo že prejšnje vod- no. Osebno pa sem prizadet, bi zadnja leta spreminjal stvo občine, še bolj obtožu- ker so se lotili hudo bolnega namembnost svojih zem- joči so osebni napadi na Bo- očeta in žene, ki je priljublje- Ijišč. Obenem se je avtorjem ruta Sajovica in Jureta Megli- na zobozdravnica. To je del zahvalil za brezplačno pro-ča, ki naj bi se okoriščala politične igre, ki jo vodi opo- modjo. Spominjajo se konca prve svetovne vojne Cvrro Zapiotnik dovljiški župan in predsed« vid v Ukancu in iz Lepene. ..............................................................................nik organizadjslcega odbora. Najprej bo proslava pri Km- Ukane - Letos je minilo de- ki vsako leto ob obletnid skem jezem, nato pa bo Še vetdeset let od konca prve konca vojne pripravi "pohod komemoracija za padlimi svetovne vojne. V torek, ob spomina" in proslavo ob vojaki pri "madžarskem kri* obletnici sklenitve premirja, Krnskem jezeru. Jutri, v so- žu" na Ehipli planini. Zvečer je bila na vrhu Kma spomin- boto, bo že enajsti pohod, bo ob Krnskem jezeru sreča- ska slovesnost, na kateri je pohodniki bodo na pot proti nje pohodnikov ob baklah in okoli dvajset pohodjiikov na- Krnskemu jezem krenili iz ognju, nato pa v domu še govoril Janko S. StuŠek, ra- dveh smeri, od Doma pri Sa- planinsko "martinovanje". S GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 GORENJSKA • 5 Plinovod v dveh letih Podjetje Petrol Plin bo do konca leta 2010 zgradilo plinovodno omrežje na najgosteje poseljenem delu občine Cerklje. slmok šubic z utekočinjenim naftnim plinom," ie Se dejal Dover. Kot je pojasnil cerkljanski župan, je bil Petrol Plin za koncesionaija izbran na podlagi javnega raipisa. koncesijo pa je občina podelila za 35 let "Občina Cerklje bo imela ob letni porabi osmih milijo- milijona evrov. Predvidoma slabšale razmere za uporab- nov kubičriih metrov plina ....................................... naj bi z zemeljskim plinom nike s prve in druge faze, je približno 80 tisoč evrov pri- CeHcIjt • Župan občine Cer- oskrbovali približno laoo razložil Dover. Gradnja hodkov iz koncesijskih daja- kije Franc ČebuJi in direktor gospodinjstev. omrežja bo predvidoma za- tev, " je še dejal Čebulj. V Pet- Petrolove hčerinske dnižbe Gradnja plinovoda bo po- ključena do konca leta 20x0. rol Plinu niso tako optimi- Petrol Plin Franc Dover sta v tekala v treh fazah, je napo- Omrežje se bo napajalo iz stični, saj računajo, da bo let- sredo podpisala koncesijsko vedal Dover. Najprej bodo predvidene merilno regula« na poraba po letu 2018 zna-pogodbo za gradnjo plinovo- zgradili plinovod po deiu djske postaje MRP Cerklje. iala okoli pet milijonov kuda in preskrbo z zemel j sldm poslovne cone Brnik, skozi ki jo bo zgradilo podjetje bičnih metrov plina. Za pri-plinom na območju občine naselje Brnik v Cerklje do Geoplin plinovodi. "V od- klop na plinovod bo uporab- Cerklje. V skiadu s pogodbo Dvorij. V drugi fazi bo zgra- maknjenÙi naseljih, kjer nik plačal 250 evrov, Petrol naj bi 48 kilometrov plino- jeno omrežje na Zgornjem gradnja omrežja za preskr- Plin pa pri tem uredi vse do vodnega omrežja ir^ vse hi5- in Spodnjem Brniku, tretja bo z zemeljskim plinom ne požame pipe, je dejal Dover. ne priključke zgradili do ku- faza pa vključuje gradnjo bi bila ekonomična, bodo Koncesija v občini Cerklje je rilne sezone leta 2010, vred- plinovoda po naseljih La- vzpostavljeni lokalni plinski za Petrol Plin že osemnajsta, nost investicije, ki jo v celoti hovče in Zďlog. Ta bo zgra- sistemi kontejnerskega tipa, za Skupino Petrol pa 25. kon- krije Petrol Plin, pa je 2,8 jena, če se s tem ne 1 1:0 e» o po- ki bodo omogočali preskrbo cesija v Sloveniji. Tudi v Gorenji vasi želijo dom za starejše Boîttan Bogataj vali odbor za razvoj in iz- projektu. "Naš cilj je, da bi projekt zastavljen dolgoroč- ....................................... vedbo projekta doma s tare j- Gorenja vas • Potem ko so Ših občanov, ki ga sestavlja- v doglednem času zgradili ustrezno fleksibilno enoto no, pa so priprave v občini že začeli, vsi nadaljnji po- V Žireh pridobili koncesijo jo Terezija Slabe, Alenka doma za starejše, ki bo stopki, kot je velikost doma, za gradnjo in upravljanje Krmelj, Zdravko Krvina in ustrezala potrebam lokal- izbira investitorja, prijava doma za starejše, bi lahko Valentin Bogataj, predse- nega in širšega okolja, Ima- in pridobitev koncesije pa novega dobili tudi v občini duje pa mu Franc Žagar, mo tudi optimalno lokadjo bodo temeljili na obsežnih Gorenja vas-Poljane. Sep- Prvič se je sestal ta mesec objekta," pojasnjuje župan analizah, ki jih morajo na tembra so v občini imeno- in zelo reaino pristopil k Milan Čadež. Čeprav je občini še izdelati. Se vedno brez dovoljenja čeprav je od odprtja novega Planeta Tu5 v Kranju minilo že več kot tri tedne, pa ta še vedno nima uporabnega dovoljenja, kar pa vsaj v Kranju ni več nobena posebnost. Vilma Stanovnik ntve hrupa v okolju iz objek- ....................................... ta in meritve emisij snovi v Kranj - Kot je že ob odprtju zrak iz kurilnih naprav. Planeta Tuš 22. oktobra po- Pred dnevi pa je pooblaščen- jasnila načelnica upravne ka Uprave RS za zaščito in enote Kranj Olga Jambrek. reševanje iz Ljubljane ugo- so imeli v postopku reševa- tovila, da je treba dopolniti nja pri izdaji uporabnega dovoljenja za Planet Tuš dva izkaz požame varnosti oziroma uskladiti načrtovane med seboj ločena dela, in si- ukrepe z riačrtovanimi ukre- cer za cestno in komunalno pi iz Študije požame vamo- ijifrastrukturo ter posebej za sti. "Po prejemu obvestila o poslovno-tïgovski objekt Za. odpravi pomanjkljivosti od cestno in komunalno infra- investitorja iz naslova požar- strukturo je bilo dovoljenje nega varstva in prejemu po- izdano tik pred odprtjem zitivnega pripisa k zapisni- centra, do takrat pa Še niso ku od pooblaščenke Uprave mo^ izdati uporabnega do- RS za zaščito in reševanje voljenja za poslovno-trgov- bo šele možno izdati odloč- sko-zabaviščni objekt, saj so bo o poskusnem obratova- ob tehničnem pregledu izvedenci ugotovili pomanjklji- nju," je povedala Tatjana Škerjanec z Upravne enote vesti na področju požame Kranj. varnosti, elektro in strojnih Do takrat pa bo novi Pla- inštaladj ter varstva pri delu. net Tuš najbrž obratoval Kasneje je na tehničnem brez uporabnega dovoljenja- pregledu izvedenka za var- Tako kot je bilo to nekaj Časa stvo okolja odredila poskus- v novem trgovskem centru no obratovanje za pol leta, v Qlandia in Lidlu na Zlatem tem času pa investitorju na- polju (zdaj uporabni dovolje- ložila, da mora opraviti me- nji imata). Več toplote za enako ceno on/l vfutîî kurilno oD« oPLlcr^^ /isot^^ If^ . /A/ Hf'^' ® 080 2332 nami zmagovalnem moštvu M V 3 S » Naj k boljši kakovosti življen>a prispava tudi boljia kurilno Aditivlrano kunino olje OMV^uturPlus Stane prav toliico kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne reiitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pri OMV Slovenija in pooblaščenih prodajalcih pokličite na brezplačno telefonsko številko 0802332. Več informacij na wvAV.omv.si. ▼ Več kot gibanje. OMV Merilo na§ega uspeha so zadovoljne stranke. Srno vodilna zavarovalna skupina v Srednji in Vzhodni Evropi. Zaupa nam 2e več milijonov zavarovancev v 23 driEavah. Zaradi ^voje finančne moči in stabilnosti predstavljamo zanesljivega partnerja, ki vam nudi visoko varnost. 080 12 68; www.wienerstaedtische.si WIENER STADTISCHE Vienna Insurance Group 6 GORENJSKA info si GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 Spet brez razprave Dvorski vasi Mariana A h ač i č družbe Predence za dodelitev ............................................................................igralniške koncesije". V sko- Radovljica • izredna seja raj enoumi razpravi o dnev» radovljiškega občinskega sve- nem redu in v napetem ta je bila sklicana na pobudo ozračju so opo2dd|ski svetniki osmih opozicijskih svetnikov, umDoi nasprotovali, nezado- da bi občina še enkrat preteh- voljstvo pa so izrazili tudi pri- tala areujnente za in proti ig- šotni krajani. ralniški dej avnosti v nastajajo- Kot sem poučen, je sc^las- čem kompleksu Renesansa v je občine z odločitvijo vlade, Dvorski vasi ter prekliče sep- da investitorju, podjetju Pre- tembra dano soglasje zanje, dence, d. 0. o, ne podeli kon- Podlaga za ponovno odloča- cesije, izčrpano. Zato menim, nje o njem je bilo tudi 650 da gre pri vztrajanju o ponov-podpisov kjajanov, združenih nem odločanju o soglasju za v dvilnem gibanju Za ohrani- predvolilni dricus, " je po kon- tev zdravega podeželja. Po- cu izredne seje dejal radovljiški župan fanko Sebastijan Stušek. Civilna iniciativa tem ko je bila točka na oktobrski redni seji umaknjena z dnevnega reda, je župan iz- meni drugače. "Vlada, katera-redno sejo zaradi velikega za- koli že, ima soglasje občine še nimanja javnosti v ponedeljek vedno v žepu. Kar počne žu-sklical v Linhartovi dvorani, a pan, pa je zavlačevanje poje bilo nekaj več kot petdeset stopka zato, da bi nasprotniki nasprotnikov igralništva v igralništva v Dvorski vasi ob-Dvorski vasi razočaranih, saj upali," meni predstavnik gi-je bila na pobudo svetnika banfa Za ohranitev zdravega LDS Antona Kapusa edina podeželja Andrej Avsenek. točka s 15 glasovi za in deseti- Janez Urbane, obânski svet- mi proti spet umaknjena z nik na listi e-KOLO, pa zdaj dnevnega reda. Tokrat z ute- ne izključuje možnosti refe- meljitvijo, da je "obravnava renduma. "Prepričan sem, soglasja brezpredmetna, saj da volje domačinov nihče ne je vlada že zavrnila zahtevo more ustaviti," je še dejal- Do Davče spet le po obvozu Zaradi porušitve starejšega opornega zidu bo morda regionalna cesta v Davčo zaprla tudi do dva meseca, kar se krajanom zdi nesprejemljivo. Ana Hartman Davča • Vzrok za porušitev starejšega opornega zidu na regionalni cesti v Davčo še ni znan, so v sredo sporočili z IMrekdje RS za ceste. Sanad- ja zidu, ki se je podrl v nedeljo, se bo predvidoma začela prihodnji teden, ta čas pa je v pripravi potrebna dokumen-tadja, nam je pojasnila Nina Rangus iz službe za odnose z javnostjo: "Prizadevamo si, da bi porušeni zid sanirali v Čim krajšem možnem Času, predvidoma v manj kot dveh mesedh." A tako dol gotia j na sanacija Septembra odprta regionalna cesta v DavČo je od nedelje zaradi porušenega opornega zidu se krajanom zdi nesprejem- znova zaprta za promet. 1 few ootud Ijiva. "To je katastrofa. Zima je pred vrati, nadomestna ce- skupnosti Davča Božo Pre- Župan Železnikov Mihael novo cesto. A regionalna ce- sta mimo Zgage, ki naj bi jo zelj: "Zaprta r^onalna cesta Prevc je prepričan, da sanad- sta je v domeni države, zato uporabljali med sanadjo, pa je med vaščani povzročila ne- ja opornega zidu ni tako za- je edino, kar lahko storimo je zelo strma in v senčni le^, lagodje. Imamo sicer nado- htevna, da bi morala potekati to, da jih priganjamo," je de- zato tudi gladka, Prevoz šol- mestno cesto, a če bo sneg, skoraj dva meseca. "To bi jal Prevc. Dodal je Se, da so skih otrok po takšni cesti bi bodo nastali problemi. Ne bilo predolgo. Poiskati bi mo- mu na Cestnem podjetju bil zelo problematičen," opo- moremo tako dolgo Čakati na zarja Peter Prezdj, predsed- trajno rešitev, poiskati mora- rali začasno rešitev, da bi promet lahko normalno in var- Kranj, ki je vzdrževalec ceste, zatrdili, da bi opomi zid lah« nik odbora za gra dn j o da vške mo hitro rešitev, da bi čim- no stekel. Novega zidu se niti ko sanirali precej hitreje, ceste. Podobnega mnenja je prej vzpostavili vsaj začasno ne splača delati, v prihodnjih tako da bi cesto lahko odprli tudi predsednik krajevne prevoznost" letih bodo v Davčo zgradili že v desetih dneh. Maklér Bled d.o.a, 4260, Bled, Ljubljanska cesta 7 Tel.! 04/576 76 00, fax; 04/5742 335. C$m: 041/706 041/647 974 e-pošta. info(g)mdMer-bled.si, http: www.makler-bied.si lavna ponudba za prodajo nepremičnin nije • Pergsm, (do S683/100000)^ Konfederacije sindikatov 90 Slo* Popolne ponudb v oWiru 0dd«i)0 v pisarni Ma* venlje [do S6S5/100000), Konfederacije sindikatov javnega sektorja kler' Bled, d. o. o., na naslovu Ljubljanska cesta 7, 4260 Bled (v prislove nije (do 86S5/TOOOOO), Slovenska zveza sindikatov • Mternati- tličnih prostorih hotela KRIM na Bledu) ali poSljejo priporočeno na va, (do 8685/100000), Zveza delavskih sindikatov Slovenije • Soli- naslov Makler Bled, d. 0. o., s pripisom; "javna ponudba za nakup darnost (do 8683/100000)) Vr^ pravna posla za predmet prodaje pod 2. točko: MAKLER BLED, d. o. o.r Ljubljanska cesta 7,4260 Bled, po poobb« stilu naslednjih sindikalnih organizacij: Konfederacija novih sind!ikđtov Slovenije • KNSS, s sedežem Linhartova cesta 13.1000 Ljubljana, Korrfederacija sirnJikatov Slovenije • Pe^m» s sedežen^ Trg osvobodilne fronte 1411000 Ljubljana, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, s sedežem Gregorčičeva ca 7,1000 Ljubljana, Prodajna pogodba. 4./ Ponudbena cena: so lastninskega deleža • Delavski dom v Kranju • ne odpirajl" Ponudbe, Vi bodo prispele po razpisanem roku, nepopolne vloge ali nepravilno opremljene in označene ponudbe, komisija ne bo upoštevala in bo o tem obvestila ponudnike. Odpiranje ponudb bo komisijsko in stcer dne 16.12. 2008 ob 15.00 uri v P'Sârni MAKLER'6LED, d. 0. o.. Uubljansb cesta 7,4260 Bled. možna ponudbena cerva nepremičnine, Id je predmet .600.000.00 EUR. 5./ Ponudba in ponudnik: Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije» s sedežem Dal- Nepremičnina se prodaja v celoti po sistemu vîdeno-kupljeno. Proda-matinova ulica 4,1000 Ljubljana. 7./ Kriterij za izbor Edini kriterij za izbor najugodnejšega ponudnika je višina ponujene kupnine s strani ponudnika in rok plačila kupnine. &/ UstavHev postopno prodaje Sbvenska zveza sirvdikatov • Ahemativa, s sedežem Trg osvobodil- Ponudba je zavezujoča in dokončna. jalci ne odgovarjajo za stvarne in pravne napake predmeU prodaje. Objava javrte ponudbe ne zavezuje prodajalcev, da bodo 2 na:jugod- ne fronte 7,1000 Ljubljana, Ponudnik je lahko vsaka pravna aliftzična oseba, ki izpolnjuje pogo- nejšim ponudnikom sklenili prodajno pogodbo za nepremičr^ino, ki predmet tra^ Zveza delavskih sindikatov Slovenije - Solidarnost, s sedežem Trg je za pridobivanje nepremičnin na obrt^očju Republike Slovenije. osvobodilne fronte 7, ^ooo Ljubljana na podlagi skupnih staiišČ in interesov prodajalcev objavlja Prodajalci lahko ustavijo postopek prodaje do sklenitve pravnega Ponudnik mora pred iztekom roka za zbiranje ponudb plačati var- posla. V tem primeru se ponudnikom vrne vpbčano varičino brez ičino, s katero |amČi za resnost ponudbe in izpolnjevanje pogod- obresti. Ponudniki v primeru ustavitev postopa prodaje ne morejo benihobvezriosti.Var5čmovviliniio%odponuienecenenepre- uveljavljatinobenihzahtevkovzapovraČilostroSkovali materia I ne in mičnine« je potrebno vpla&ati na transakcijski račun gospodarske nematerialne Škode, ki bi jim nastali/nastala z udeležbo v postopku družbe MAKLER BLED, d. o. o„ št. TRR: 03139-1000008540, SKB prodaje in njegovo ustavitvijo. banka, d d 9./ Rok plačila kupnine Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino ali zadrža- Kupnino bo izbrani najugodnefSi p^udmk dolžan poravnati v roku Konfedeiacija novih sindikatov Slovenije • KNSS, Konfederacija sin* ns, če pogodbe ne bo sklenil, neuspelim pa vrnjena brez. obresti v dni od dneva podpisa prodajne pogodbe. Plačilo kupnine je javno ponudbo za prodajo nepremičnin 1./ Prodajalci: dikatov Slovmije - Pergam, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, roku S dni po končani izbiri. Konfederacija sindikatov javnega sektorf a Slovenije, Slovenska zvm sindikatov • Ařtemativa, Zveza delavskih sindikatov Slovenije • Soli- Vse davčne dajaNe na promet nepremičnin in stroJke v zvezi s pre» bistvena sestavina ^avn^ posla. V primeru, da kupnina ni plača» na v tem roku, se pogodba Šteje za razdrto in se vplačana varičina obdrS. darnost, s sedeži, kot je navedeno zgoraj nosom lastništva plača kupec 2./Predmâ javne ponudber Predmet javne ponudbe je prodaja solastninsk^a deleža do 52110/100000 pri nepremičnini pare. SL 287/2» poslovna stavba v iz-meri ma, dvorišče v izmeri 1464 m2 in zelenica v izmeri mz, viol it ^06, k.0. Kranj, ki v naravi predstavlja poslovne prostore v Pisna ponudba mora vsebovati: \o./ Rok za sklenitev Prodajne pogodbe: Izbran najueodnaii ponudnik je Prodajno pogodbo dolžan sMeniti v podpisano ponudbo za nakup nepremičnine, z navedeno ponud- r^ku delovnih dni, šteto od dneva odpiranja ponudb (ali od obve-benoceno in rokom plačila, točn t mi podatki ofizičniali pravntose- stila o rzl>oru). bi - ponudniku (mat. št EMŠO, davčna številka, stalno bivališče, sedež, kontaktnimi podatki) 11./ Informacije stavbi Delavski dom v Kranju na nasbvu Slovenski trg 3, Kranj, z . dokazilo o plačilu varščine s priloženo celotno Številko računa (it Podrobnejši podatk» m informacije glede predmeta javne ponudbe ustreznim solastninskim delcem prostorw v souporabi sindikatov In prostorov v souporabi vseh lastnikov nepremičnine s pare il žd7/2, k.o. Kranj (v nadaljmnju neprwj^jn^J. (Struktura (so)lastninske pravice: Konfederacije novih sindikatov Slovenije - KNSS (do 86&5/100000), Kopfederaciie sindikatov Sbve- banke \n it. računa) za primer vračila varSČine, 6./ Rok za oddajo ponudbe: Rok za oddajo popolnih ponudb je najkasneje do vključno 15.12. 2008 do 12.Q0 ure. so dostopni na MAKLER BLED> d. o. 0., Ljubljanska cesta 7, 4260 Bled, tel 045/7676 00 ali 041 /647 974 Ogled nepremičnine je možen po predhodnemu dogovoru (041/647 974 ali 041/786 7^5). ë GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 vilmaManovnik (gig-glas-si 1 Nihče Jutri in v nedeljo bo dvorana Zlato polje gostila finale svetovnega pokala v športnem plezanju, med več kot sto tekmovalci in tekmovalkami pa ne bo manjkai nihče od najboljših na svetu. Vi lma Stanovn i k Kranj - S kvalifikacijami se bo jutri, v soboto, ob 9. uri na plezalni steni športne dvorane Zlato polje, začela letošnja fínalna tekma svetovnega pokala v športnem plezanju. Kot je povedal vodja tekmovanja Tomo Česen, bomo tudi letos lahko uživali ob sprem-Ijanfu vseh najboljžih športnih plezalcev in plezalk sveta, ki bodo nato ob 19. im tek' movali v polfinalu, veliJd finale fantov m deklet pa bo po tradiciji v nedeljo, zadel pa se bo ob 17. uri. Za kranjsko tekmo je prijavljenih kar 108 tekmovalcev in tekmovalk iz.27 držav, med njimi pa bo tudi 14 naših plezalk in plezalcev, ki so se v letošnji sezoni že do se- Maja Vidmar se je domačim navijačem predstavila prejšnji mesec na tekmi državnega prvenstva v Tržiču, ta konec tedna pa jo v Kranju Čaka nov nastop v najmočnejši konkurenci. \ r«»: tma Dok\ daj resnično izkazali, saj ima- Mina Markovič (tretja v težav- Skof, Anže Štremfdj, Urban formi. Prav tako je blizu naj- jo do zadnje tekme kar 21 nosts) ter KJemen BeČan (tret- Primožič in Izidor Zupan. boljšim, na petem mestu, Na- uvTstitev na zmagovalne stop- )i v kombinaciji). Vse junake V ženski konkurenci je talija Gros, ki pa je pred zad- ničke, kar je največ doslej. Po- Pariza bomo seveda videli skupna zmagovalka sveto- njo tekmo druga tudi v skup-legt^a si je na vrhuncu sezo- tudi v Kranju, kjer se jim vnega pokala že znam, topa nem seStevku svetovnega pone, na evropskem prvenstvu bodo v naših vrstah med de- je Avstrijka Johanna Ernst. kala. Pri moških je v skup-v Parizu naša reprezentanca kleti pridružQe še Asja G r> Tik za njo sta na drugem in nem sešte\^ svetovnega po-priborila kar pet odličij, od sar, Leja Kos in Patridja Lev- tretjem mestu Ptujčanka kala v težavnosti Klemen Be-tega dve zlati Natalija Gros (v stek, med fanti pa bodo v kva- Mina Markovič in Skofjelo- Čan trenutno na devetem me- balvanskem plezanju in kom- iifikadjah poleg Klemena Be- čanka Maja Vidmar, ki je st\x (šesti skupno), v pokalu binadji),poenopaMajaVid» Čananastopih še: Matej Sova, klub poškodbi v zadnjem narodov pa je Slovenija na mar (druga v težavnosti) in Jure Bečan, Blaž Rant, Miha delu sezone spet v vrhunski tretfem mestu. ODBOJKA uu6l|ana Blejci razveselili poln Tivoli Mmulo sredo zvečer so blejski odbojkarji odigrali drugo tekmo v svoji drugi sezoni nastopov v ligi prvakov. Medtem ko so se prejšnji teden iz Trenta vrnili poraženi, pa so na prvi domači tekmi 53:1 (iS, 22, -18,12) premagali ekipo Aon Hot Volleys. DunajČani so se našim prvakom dobro upirali vse do Četrtega niza, v Četrtem pa so z veliko podporo okoli 3500 navijačev odbojkarji ACH Volleyja goste povsem nadigrali in se zasluženo veselili zmage. Blejce nova tekma v ligi prvakov čaka 10. decembra, ko bodo v dvorni Tivoli gostili francosko moštvo Beauvais Oise, že jutri ob 19. uri pa se bodo v domači dvorani v Radovljici v srednjeevropski lig pomerili z ekipo Kometa Kaposvar. V. S. Odbojkarji ACH Volley j a (na sliki Jasmin Čuturi Č) so vknjižili prvo letošnjo zmago v ligi prvakov. 1 fov» tm« oom ROKOMFT škof)a Loka Rokometni spektakel na Podnu Rokometaši škofjeloškega Merkurja se bodo jutri, v soboto, v 3. krogu Evropske rokometne zveze (EHF) pomerili z ekipo Aon Fivers z Dunaja. "Ekipa je zelo močna, saj so na zadnji tekmi premagali avstrijske prvake. Če jih bomo želeli premagati, bodo morali fantje na igrišču pokazati veČ, kot so na zadnjih tekmah državnega prvenstva," je pred evropskim obračunom loških rokometašev povedal direktor kluba )ožeGa- lof In dodal» da se na tekmo ne pripravljajo le rokometaŠI In vodstvo kiuba, ampak tudi navijači, ki bodo jutri zvečer (tekma se bo začela ob 20. uri) zagotovo do zadnjega kotička napolnili dvorano na Podnu, V. S. HOKEJ j£S£NiCE Prvič poraženi v domači dvorani Hokejisti Acronija jesenic so v ligi EBEL minuli torek gostili moštvo celovškega KAC-a in izgubilisj! é.Točkozaporaz po podaljšku si je v Beljaku proti ekipi VSV priborila Tilia Olimpi-ja. Danes ekipa Acronija jesenic gostuje pri Innsbrucku» Tilia Olimpija pa pri Albi Volanu. V nedeljo jeseničani ob 1S. url v svoji dvorani gostijo VSV, Olimpija pa Innsbruck. V sredo pa se je nadaljevalo tudi državno prvenstvo. Ekipa Triglava je v Kranju z 8 :1 premagala Mladost, Bled je na gostovanju pri MedvešČaku Izgubil s 6 : 3, Jesenicí Mladi pa so pri ekipi Toje Oiimpije izgubili s 3 :1. V. S. VABILA, PRIREDITVE Smučarski sejem v Kranju - Od danes do nedelje bo Združenje učiteljev In trenerjev smučanja v Kranju pripravilo že 34. tradicionalni zimskošpoftni sejem. Začel se bo danes ob 14. uri in bo odprt do 20. ure, jutri bo odprt med 9. in 20. uro, v nedeljo pa med 9. in 19. uro. Potekal ob prostorih Mega centra (bivša Trenča) v Kranju, poleg rabljene opreme za zimske športe pa bodo trgovci in proizvajaki ponujali tudi novo. Vstopnine ni. V. S. Odbojkarski spored > V 1. DOL za moške se bo Astec Triglav ob i8. uri v ŠD Planina pomerili s Krko iz Novega mesta. Cal-cit Kamnik čaka težka naloga, saj se bo vŠD Kamnik ob 20. uri pomeril z vodilno Ekipo Prvačina. Odbojkarji Knauf Insulation v nedeljo gostujejo v Mariboru. V1. DOL ženske se bo Calcit Kamnik ob 17.30 v ŠD Kamnik pomeril z MZG Grosupljem. Derbi kroga v 2. DOL moški bo zagotovo v Lipnici, kjer se bosta ob i8. uri pomerili Se preostali neporaženi ekipi, UKO Kropa in Dupol. Pri ženskah Jesenlce-Bled gostuje v Novi Gorici, ŽOK Partizan Šk. Loka pa v Piranu. V 3. DOL igrajo doma -Astec Triglav II : Calcit Kamnik II (ŠD Planina, Kranj ob 15.30), National Žirovnica r Ekipa Prvačina II (OŠ Žirovnica ob 19. url) - ženske - ŽOK Triglav Kranj : Mladi Jesenice (ŠD Planina Kranj ob 15.30), Holiday Autos Bled : Eurokabel Neptun (OŠ Bled ob 14-30}. B. M. Košarkarski spored-V ligr UPCje V7. krogu ekipa Heliosa gostovala pri Zlatorogu in izgubila s 63 : 49. Ekipa TCC Mercator jutri ob 17. uri na Podnu gostil CPC Nova Gorica. V1. B SKLza moške bo ekipa Thgîava jutri gostovala pri vodilnih Parkljih, ekipa Šenčurja CP KR pa bo jutri ob 19. uri gostila ekipo Role Zreče. V1. SKL za ženske je ekipa HIT Kranjske Gore v sredo 73 • 55 premagala Triglav, Merkur Celje pa Domžale 71 : 36. Odeja KED ;e včeraj zvečer gostovala pri AjM. V. S. Rokometni spored • V 8. krogu v 1. A ženski rokometni llgl bo ekipa Save Kranj v nedeljo ob 18. uri gostila Mercator Tenzor Ptuj» Ločanke pa gostujejo pri Velenju..V i. B državni rokometni ligf za moške bo ekipa Alplesa Železnikov jutri, v soboto, ob 19. uri gostila Klimo Petek. V 1. 8 ligi za ženske bo ekipa Merkurja Naklo jutri gostovala pri Šempetru Vrtojbi. V z. ligi za moške - center bo ekipa Cerklje P. Kepic jutri ob 19. uri gostila ekipo Aleša Praznika, ekipa Kranja pa bo ob zo. uri gostila ekipo Škofljice. Radovljičani gostujejo pri Mokercu Ig. V. S. Fborbalf spored • V 9. krogu članskega državnega pn.'enstva za moške bodo jutri v Modri dvorani v Idriji tri tekme, Ob 15.30 se bo vodilna ekipa lige Pol/com Brlog pomerila s trenutno zadnje uvrščeno Bogojino, ob 17.30 bosta palice prekrižali ekipi Žirov in Ljubljane, ob 19.30 pa bo InSport Šk. Loka gostil ekipo Mali princ Idrija. Na Vrhniki se bosta ob i8. uri pomerili Borovnica in Galaks. V nedeljo pa bo ob 15. uri v dvorani Vit-rane v Kranjski Gori, pred kamerami ATM TV Kranjska Gora, ekipa Zelencev gostila ELROD Šk. Loka. V. S. Balinarski spored - jutri bo na vrsti drugi krog finalnega dela v super ligi. Oba gorenjska predstavnika Lokateks Trata in Planina Kranj gostujeta pri Luki Koper oziroma Hrastu. S. Š. Deveti ponedeljkov šahovski turnir Corenjke • ŠD Gorenjka Lesce bo v ponedeîjek, 17. novembra, organizirala deveti letošnji rating turnirjev. Tekmovanje bo potekalo v klubskih prostorih, restavracija Center v Lescah. Informacije: Janez Petrovič, GSM: 041/406 369 ali elektronski naslov: ga.nota® siol.net. O. O. Odbojka «Tekma šestega kroga i. državne odbojkarske uce radenska classfc V soboto, 15, novembra 2008, bo v ŠD Planina v Krari» ^ ju ob )8. uri tekma šestega kroga odbojkarskega driavnega prvenstva moških. Odbojkarji Astec Trigla* va se bodo pomerili z ekipo MOK Krka. Vabimo Čim več navijačev na novo tekmo kranjskih odbojkarjev. i astec ROKOMETNI KLUB SAVA KRANJ vabi na ogled rokometne tekme 1. A DRŽAVNE ŽENSKE ROKOMETNE LIGE RK SAVA KRANJ in ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ v nedeljo. 16.11. 2008, ob 18.00 uri v Športni dvorani na Planinll ř đ^unkjedtt Bank '^kutasummh Gorenjski GldS KFIflnJSKI ZimBKDĚPOFITni HflFinJ. 14. IG. n. EDDB □b Mega centru/bivšei Trenêc), Sav Vstopnmc m ! C 34 nede^ 8 K I O yí mon .subie® g-^s.si GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 Kran) Že jutri obvezna zimska oprema Od jutri rtapre) bo obvezna uporaba zimske opreme na motornih vozilih, kršitelje pa čaka 120 evrov globe oziroma štiristo evrov, če bodo zaradi r^eustrezne opreme povzročili zastoj. Globe za pravne osebe so še desetkrat višje. Policija bo v naslednjih dneh, ko se na cestah začne zimska sezona, podrobneje pregledovala opremljenost vozil z zimsko opremo. ]e na včera] napovedal Srečko Deželak iz sektorja prometne policije uprave uniformirane policije. Policisti bodo v primeru neustrezne opremljenosti vozil ukrepali glede na okoliščine, kot so na primer vremenske razmere. Vozniki morajo sicer pred vožnjo z vozil od&traniti sneg» led, vodo ali druge snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila, še opozarja policija. Očiščena morajo biti tudi stekla in vzvratna ogledala. S. S. nesreCe Bohin) Prehitro skozi vas V sredo dopoldne se je v Kamnjah v Bohinju hudo ponesrečil 21-ietnl sopotnik v osebnem vozilu. Starejši mladoletnik, ki nima vozniškega izpita, je peljal osebno vozilo po cesti Bohinjska BIstfIca-BohInjsko jezero. V Kamnjah je prehiteval avtomobil pred seboj, zaradi prehitre vožnje pa ga je pred ostrim desnim nepreglednim ovinkom, za nameček pa je bilo spolzko tudi vozišče, zaneslo na nasprotno polovico vozišča. Tedaj je nasproti pripeljal 20-letni voznik tovornega vozila, ki kljub umikanju trčenja ni mogel preprečiti. Pri tem je bH avletni sopotnik v osebnem avtomobilu hudo ranjen, mladoletni voznik osebnega avtomobila pa lažje. Kamnik Povzročitelja nesreče še iščejo v torek okoli 6.40 se je v Mengšu zgodila prometna nesreča, katere povzročitelj je odpeljal naprej, ne da bi pomagal ponesrečencu. Neznani voznik je z osebnim avtom sivo zelene barve neznane znamke zapeljal s stranske na pred' nostno Kamniško cesto v trenutku, ko je po njej Iz smeri Kamnika v avtomobilu Renault Megan pripeljal 54-letni voznik iz Kamnika. Da bi se izognil trčenju, je Kamničan zapeljal na levo stran vozišča, kjer je izgubil oblast nad vozilom, zato se je vozilo po bočnem drsenju pričelo prevračati. Neznani voznik je odpeljal v smeri Mengša, Kamničana pa so z reševalnim vozilom odpeljali v ljubljanski kiiničn; center. Policija prosi vse. ki bi karkoli vedeli o prometni nesreči, da zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pokličejo na Intervencijsko številko 113, anonimni telefon 080 1200 ali Postajo prometne policije Ljubljana 01/583 88 20. S. Š. .VINAKOPER Zvesfi siHO vf J» ogrflii n i^ict i n j i fzrw'j/ti svoj uekd gradimo z wrhnMsfcrm; proiz s* d rr. iw »sprsninjf rezuilGti. Vabimo m. titi ^c pndrutitc pn iwí^e Uîîlll va KOMERCIALISTA NA TÍRHNU - .samostojnega podietnika (m/ž) • 2ti abmo)iic adîuisc \\e n:\ podrocUJ \inar«Ka Vse, ki su- prepoznali vzi dji n.injSNtiic' ponurilx' < krajam in navedbo dclovinii izku-Vnj posrfduieU'v roku ^ dni obiavi rra naslrA Kadrovska .slu>b:i, Viinkopvr, <1 o o a-i^la 1, 6000 Kopi'f Sveče spomin na žrtve Tudi v Kranju bodo jutri zagorele sveče v spomin na žrtve prometnih nesreč. Slovenske ceste so od eta 1954 zahtevale 22.769 smrtnih žrtev, od osamosvojitve naprej pa 6.096 življenj. Simon Šubic Kranj • V samostojni Sloveniji so ceste terjale že 6.096 življenj, skoraj dvesto tisoč udeležencev prometnih nesreč pa je bi3o ranjenih. Letošnja prometna statistika je sicer ugodnejša od lanske, saj je do martinovega umrlo 62 oseb manj, kljub temu pa smo še daleč od zastavljene vizije nič mrtvih in nič hudo ranjenih. Na to je na novinarski konferenci pred dru- 0m svetovnem dnevom spomina na žrtve prometnih nesreč (16. novembra) opozoril Robert Štaba, predsednik Zavoda Vama pot. Za- vod bo v sodelovanju z raz- "Smrt zaradi prometne nesreč je v Sloveniji edina t>olezen, zaradi katere povprečen ličnimi organizacijami spomin na žrtve prometnih nesreč tudi letos prižigal Slovenec umira trikrat hitreje kot povprečen Anglež," je opozoril dr. Klemen Crabljevec. Posledice prometnih ne- lastni koži občutila Breda Anglež/' je opozoril dr. lOe- svečke po slovenskih me- sreč pogosto za vedno zazna- Marija Kovše. Voznik je sko- men Grabljevec z Inštituta stih» k sodelovanju pa pozi- mujejo žrtve in njihove bliž- zi rdečo luČ s polno hitrostjo RS za rehabilitacijo in pred- vajo tudi druge diiavljane, ki nje. Takšno izkušnjo ima pripeljal v kriffiče in se zale- sednik strokovnega sveta 2a- lahko svečke prižgejo na svo- tudi mlada Maša Kavčič, ki tel v avto njene prijateljice, ki voda Vama pot. Po njego- jih domovih. Po slovenskih je pred tremi leti v prometni je umrla na kraju nesreče, vemmnenju je hvala, da je mesrih jih bodo prižgali nesreči izgubila tri prijatelje: Bredi pa se je uspelo po več- zaradi novega promemega hkrati, to bo jutri ob 18. uri. "Žal nikoli več ne bom vide- mesečni medicinski pomoči zakona letos 62 manj mrtvih Svečke bodo tedaj zagorele la njihovega nasmeha. Za znova postaviti na noge. kot lani, podcenjujoča do di tudi na Slovenskem trgu v svoje življenje sem se borila "Smrt zaradi prometne žavljanov. "Če jemožnotako Kranju, so napovedali v za- mesec dni, še danes pa pote- nesreče je v Sloveniji edina preprosto zmanjšati število vodu Vama pot, kjer si želi- ka moja fizična in psihična bolezen, zaradi katere pov- mrtvih, zakaj se to ni storilo jo, da bi jutriinji dan minil rehabihtadja." Nepazljivost prečen Slovenec umira tri- že lani ali predlani? " se je brez prometnih nesreč. voznika tovornjaka pa je na krat hitreje kot povprečen vprašal. Usoden padec V žerjava kriminal Zaradi trka dveh žerjavov v jeseniškem Acroniju je 2 osmih metrov usodno padel 52-letni delavec. Simon Šubic Kranj Skozi okno v hišo Neznani storilec je v sredo popoldne skozi okno vlomil v stanovanjsko hiio na SmledniSkI uUci v Kranju. hali jeseniške jeklame me- javni tožilec. Zaradi razjas- j Vse prostore je obrnil na ....................................... njal žarnico. Za dostop je nitve vzroka trka so odredili : glavo, nato pa odvihral z ne- jesertice • V sredo zgodaj uporabil eno izmed osmih izvedenski pregled žerjavov, : kaj denarja, zlatnino in roč- zjutraj je v obratu Predela- mostnih dvigal, id so v obra- tako da ugotavljanje odgo- i nimi urami. Lastnikom je va debele pločevine v jese- tu. Istočasno je drug delavec, vomosti še poteka, je sporo- ; povzročil za okoli pet tisoč niškem AaoDiju prišlo do 22-letni Jeseničan upravljal z čil tiskovni predstavnik Poli- : evrov gmotne škode. Tudi hude delovne nesreče, v ka- dn;gim žerjavom, s katerim cijske uprave Kranj Andrej j dan prej je nekdo skozi pri- teri je umrl 52-letm elektro- je zade! v žerjav, na katerem ZakrajŠek. prto okno brez povabila vzdrževalec Faruk Talič z je stal Talic, tako da je ta pa Umrli delavec je pri delu | vstopil stanovanjsko hišo v Jesenic. del osem metrov globoko na uporabljal varnostno čela- j okolici Kranja. Pregledal le Po poročanju policije se je tla hale. Umrl je na kraju ne- do, ne pa tudi varoval za delovna nesreča pripetila ob sreče, ki sta si ga ogledala delo na viSini, so še sporo- 2.30, ko je Talič v proizvodni tudi preiskovalni sodnik in čili s policije. vse prostore, pri tem pa našel za dva tisoč evrov zlatnine In gotovine. S. Loc pod Mangartom Oskrunili muslimanske nagrobnike V dneh, ko se Evropa spominja 90. obletnice konca pn/e svetovne vojne, so neznani vandali oskrunili pokopališče avstro-ogrske vojske v Logu pod Mangartom, Z belo ban/o so popacali 74 muslimanskih nagrobnih spomenikov ozčro* ma niSanov, na katere so narisali bele križe s štirimi črkami C. Upravna enota Tolmin, ki skrbi za pokopališča tujih vojsk na našem ozemlju, ježe poskrbela, da so spomenike očistili. Ljubljanski mufti Nedžad Crabus je ob tem poudaril, da vandalizem nikoli ni bila odlika evropske civilizacije, zato je treba takim, ki ne spoštujejo drugačnih vrednost, sporočiti, da nimajo prihodnosti. V Logu pod Magartom je pokopanih približno štiristo Bošnjakov, ki so se tudi borili na Soški fronti, v zgornjem Posočju pa je sicer sedem pokopališč avstro-ogrske vojske ter nemška in italijanska kostnica. S. Š. 157 Priloga Gorenjskega glasa Ministrska ekipa mandatarja Boruta Pahorja je oblikovana. Po potrditvi v strankah je Pahor sinoči predloge za člane svoje vlade poslal v državni zbor. Ko bodo kandidati pri tamkajšnjih odborih prestali zaslišanja, bodo o celotni ekipi glasovali poslanci, morda že danes teden, Vsi v • mozje Danica Zavul Žiebi b področje mediadje pri hrva- partneric. Poleg ministrstva na dejstvo, da imamo za mi- ministre za kratek Čas pojavi- škem pravosodnem ministr- za okolje in prostor sta bili v nistra "svojega človeka". lo še nekaj imen z Gorenj- Zadnje poglavje koalicij- stvu. Kmetijski resor bo vodU igri tudi ministrstvo za delo, Za svojega pa Gorenjci skesa, zlasti z DeSUSove skega sporazuma o sodelova- Milan Pogačnik, ki je to družino in socialne zadeve lahko štejemo tudi Igorja kandidatne liste. Preden so nju v vladi 2008-2012, ki so Funkcijo krajši čas opravljal ter ministrstvo za lokalno sa- Lukšiča. ki ga je Borut Pahor se odločili, da minister za ga pod naslovom Uveljavitev že v vladi Antona Ropa. Xan- moupravo in regionaini raz- predlagal za ministra za Šol- delo postane Ivan Svetlik, odgovornosti za spremembe didat za prometnega minis» voj. Vsa tri ministrstva sedaj stvo. Lukšič je doma v Gori* profesor s fakultete za druž- podpisale koalicijske partne- tra je Patrick Mačič. doseda- imajo kandidati, ki jih je čanah pri Medvodah, kjer bene vede. je bilo slilati tudi rice SD, Zares, DeSUS in nji predavatelj na fakulteti za predlagala stranka DeSUS. živi z ženo in štirimi otroki, ime Dušana Krajnika. Sled- LDS, je sedaj usklajeno. Go- pomorstvo. Ministrstvo za vi- Kari Erjavec je bil v prete- Doktor poUtoloških znanosti nji je bil v prejšnjem manda- vori o organizaciji in delova- soko šolstvo, znanost in teh- klem mandatu edini mini- je sedaj redni profesor na fa- tu vladni pogajalec za sodal- nju vlade, v kateri bo v tem nologijo naj bi vodiJ eden od ster, doma z Gorenjskega, kulteti za družbene vede, ne- ni sporazum, naši bralci pa mandatu 18 resorjev. In rav- prvakov koalicijskih partne- Doma je v Naklem, leta kaj časa je bil tudi dekan te ga bolj poznajo kot (neuspešno to, kateri ministri jih ric Gregor Golobič. Ministr- 1990 je postal dan izvršne- fakultete, od lani je predstoj- nega) protikandidata Igorju bodo zasedli, je najdlje ostalo stvo za zdravje je Pahor do- ga sveta skupščine občine nik katedre za politologijo. V Drakslerju na škofjeloških prikrito. Borut Pahor je v to- delil Borutu Miklavčiču» ki je Kranj, nato je do leta 2000 SD pa je najtesnejši sodela- županskih volitvah. In slišati rek zvečer imena vendarle do lani vodil zavod za zdrav- služboval v uradu varuha vec Boruta Pahorja, saj je od je bilo tudi ime Andrejke predstavil javnosti. Med 18 stveno zavarovanje, ministrstvi sta dve novi: za rarvoj in evropske zadeve, ki ^^ kandidati Gorenjci p bo zasedel Mitja Gaspari, Gorenjca Človekovih pravic, ko je bii varuh Ivo Bizjak, nato je postal državni sekretar na pra- leta 2005 strankin podpredsednik. Majhen, podjetnice iz Kranj a, ki so jo omenjali kot eno Gorenjci imamo v držav- od možnosti za ministrstvo in ministrstvo za Slovence lITlâmO po svetu, kjer je za ministra vcsodnem ministrstvu. Iz nem političnem vrhu sedaj za lokalno samoupravo. tega obdobja [e znan zlasti kar nekaj ljudi. "Naša" sta Omenjali pa so še eno žen- Karl Erjavec, prvak stran- zaradi tega, ker je vztrajal pri predsednika državnega zbo- sko ime, in sicer Nedo Pa- predlagan akademik dr. ke DeSUS in minister za uvedbi postopkov zoper no- ra m državnega sveta, sedaj gon, doktorico filozofije in V državnem Boštjan Zeks. Kot najpo- obrambo v vladi Janeza Jan- tarje iz afer Zbilj sid gaj in dobivamo še dva ministrai sociologije, Id je na DeSUSo- , ^ membnejša ministrstva, ki še, je sedaj dobil ministrstvo Orion. Kot obrambnega mi- gorenjske korenine (po ma- vi listi kandidirala za poslan- pOlltlCriCm bodo v prihodnjih letih kroji- za okolje in prostor. V zvezi nistra pa si ga bomo bolj za- teri na Jesenicah) ima tudi ko v državni zbor, in sicer la usodo Slovenije, mandatar z njegovim imenom je bilo pomnili po tem. da je ob prihodnji minister za razvoj v gorenjski volilni enoti, v vrnil SSdâ) Icsr navaja ministrstvo za razvoj tudi največ zapletov, saj je koncu njegovega mandata Mitja Gaspari. To dokazuje, idrijsko-cerkljanskem okra- (Mitja Gaspari)^ za finance na začetku pričakoval, da bo izbruhnila afera Patria, kot da imamo na Gorenjskem ju. Naposled se je razpletlo n6K3Í iiUCll. (za ministra je predlagan tudi v Pahorjevi vladi vodil pa po tem, da je bil del vlad- sposobne in prodome ljudi, tako, da je omenjeni resor Franc Križanič), gospodar- obrambni resor. Pozneje se ne ekipe, ki je predsedovala na katere lahko računamo res dobila ženska, ki jo je '"Naša" sta stvo (Matej Lahovnik) in za je potegoval za katerega od Evropski uniji. Da bo verjet- sedaj, ko so na visokih poli- predlagal DeSUS, vendar delo, družino in sodalne za- drugih državotvomUi mirus- no izbran za okoljskega mi- tičnih položajih. tretja, Zlatka PioStajner, prej prcdscdrilka deve (Ivan Svetilk). V vlad- trste v, vendar je Borut Pahor nistra, bi nas moralo Go- Vzadnjihdvchdneh, ko je direktorica razvojne agendje nem moštvu je tudi pet vztrajal pri tieh ministrstvih, renjce veseliti, saj imamo Pahor zaokroževal svoje moš- Kozjansko, nazadnje pa so-drZaVnCSa žensk, ženski pa zasedata ki jih je ponudil stranki De- obilo okoljskih problemov in tvo (inženstvo), pase jemed delavka v vladni službi zalo- zbora tudi dve "represivni" minis- SUS kot eni od koalicijskih se nemara lahko zanesemo morebitnimi kandidati za kalno samoupravo. trstvi. Katarina Kresal je predlagana za ministrico za in državnega notranje zadeve, Ljubica Je« kuSiČ za obrambno mimstr- sveta, sedaj stvo, preostali trije resorji, ki jih Pahor dodeljuje žen- dobivamo še skam, pa so še kultura (Majda Širca), javna uprava (Irma dva ministra, Pavlinič Krebs) in ministrstvo brez listnice za lokalno 20reni SKe samoupravo in regionalni razvoj (Zlatka Ptoâtajner). In kdo so še možje predsednika vlade Boruta Pahor« korenine {po maten na ia> zunanji minister naj bi bil Samuel Žbogar, v zadnjih Jesenicah) ima štirih letih veleposlanik naSe države v ZDA. Pravosodno tudi prihodnji ministrstvo naj bi vodil Aleš Zalar, dolgoletni sodnik, minister med drugim je bil tudi pred- • sednik okrožnega sodiSia v za razvoj Ljubljani, trenutno pa je pra- vni svetovalec EU pri vrhov- Oel příhodní« Mitia Gaspari. nem sodišču Romunije in za Sajovîc. / f«©-Tin» ook à IO GORENJSKI GLAS petek, 14, novembra 200S 'I POGOVOR Razgledi Tomaž Vrabič, prebivalec starega mestnega jedra Škofje Loke, sicer arhitekt, je v imenu Loškega iniciativnega sveta na župana, občinski svet, poslanca, medije in nekatere ustanove pred kratídm naslovil pismo Podoba našega mesta. Podoba v našega mesta TomaŽ Vrabič, arhitekt in prebivalec Škofje Loke Danica Zavtu. Žlebir S kakšnim namenom ste Kateri posegi so najbolj de> gradirali mestni prostor? "To so posamezni detajli, poslali pismo, v katerem ki se dodajajo v mestni pros* kritično opozarjate na ne« tor. Med njimi je tudi mestni primemo ravnanje z mest- prometni režim. Prebivalci nim prostorom? smo za to, da se prometni re- "2e[el sem opozoriti na žim uredi. Toda ne na način, napake mestne oblasd, ki se ko se lahko pripelješ v mesto kopidjo že leta, namen naše- dvakrat na dan po pol ure. To ga iniciativnega sveta pa je je neživljenjsko. Predlaga- tudi kaj spremetiiti tia bolje, mo, da ni kartic, pač pa resna Množica slabo premišljenih redarska služba, opozorilne elementov je preplavila na§e table, nekaj kamer, ki bodo mesto, seštevek vseh napak ' nadzirale, kako meščani spoje degiadâdja prostorai. Na- štujemo prometni red. Ce je staja prostor, ki je negativen to mogoče v zahodnoevrop- in si ga Škofja Loka kot zgo- skih mestih, ne vem. zakaj dovinsko mesto in kulturni ne bi bilo tako tudi pri nas." spomenik ne zasluži. S tem se posiab^je kakovost živi[e- Kje bi lahko meičani parki- nja meščanov, tistim, ki pri- rali avtomobile? haiajo v mesto kot obiskovalci, pa tudi ni prijetno." "Občinska oblast predlaga, da bi problem paikiranja rešili z začásno ureditvijo par« Tomaž Vrabič / fo»; cotwd k»vîiî Katere stvari so najbolj iz* kirišč na Nunskem vrtu, za tudi predvidene garažne ni dialoga, tudi ni dobrih re- vse potrebe in ugotoviti po- stopajoče? kar so pridobili tudi začasno hiše? "Gradnja "Na mesto sem skušal po- soglasje zavoda za varstvo "Gradnja veleblagovnice v šitev. 11 trebe Škofje Loke, nato pa izbrati najprimernejšo rešitev, gledati z očmi obiskovalca, kulturne dediščine. Slednje- Kapucinskem predmesiiu bi V pismu ste nanizali še več ne pa reči, tole je treba pozi- vele blagovnice Pazljlv opazovalec zelo hitro mu se čudim, saj je daleč od zagotovo prižgala lučko na primerov, kako lokalna ob- dati. Študentje in arhitekti vidi, da gre za anarhične po- pravil stroke in od pozitivne- grob Skofji Loki. Leta 2004 last nepremišljeno ravna z bodo predlagali rešitve, ker V ixâpUCinSiCCni sege v prostor, da marsikaj v ga odnosa do kultume dediš- je bila na osnovi urbanistič- mestom kot kulturnim spo- jim je bilo to naročeno, niso mesto ne sodi. Vse to izhaja âne. Začasnost, ki jo predvi- ne delavnice narejena zelo meoikom. Kateri so ti pri- pa važni vzvodi, kako je do tega prišlo. Občinska oblast ''Iz mesla, ki je kot celota pa se bo spet sklicevala na te predmestju iz linearnega razmišljanja, Id devajo, pa lahko traja deset- dobrd študijá, Id sta jo two- meri? . . predvideva, da enemu vzro- letja, in zelo težko je potem čila občina in ministrstvo za ......... — ...........^______^______________ bi zagotovo ku sledi le ena posledica. V nazaj vzpostaviti prvotno sta« okolje in prostor, za rešitev kultuird spomenik, so izgini- rešitve, češ da gre za stroko , ^ 1 1 vi resnid pa so te posledice si- nje. Naročniki pričakujejo, Kapucinskega predmestja, le tri stavbe, kulturni spome- in potem to skozi politiko pnZgala lucko stemske: kot pri kupčku ste- da se bo čez neka j časa tovar- Štiri skupir^e so za ureditev niki: Klobovsova i, Vahtnica spravila v življenje. Ce ne gre , klenih kroglic. Če bomo eno na Unitech preselila na Trato tega zelo degradiranega ob- in Spodnji trg 24. Če bomo za resnične potrebe tega na 2T0D potegnili iz kupčka, se bo za» in bo na tem mestu, kjer naj močja podale različne rešit- tako delali z mestom, ne bo prostora, za kaj potem gre? gotovo sesul ves." bi bilo stanovanjsko naselje, ve, izšel je tudi bilten. Po teh več tisočletno mesto, pač pa Za trg, ker se pričakuje, da pozneje rešeno vprašanje predlogih je predviden nasta- povsem običajno novo me- bodo prišli bogati Slovenci in Moteča se vam zdi okrasitev parkiranja. Ti plani so zaradi nek novega trga in njegova sto, kot sta Nova Gorica ali tu kupili hiše, za kupčije z recesije sedaj vprašljivi in bo- navezava na staro mestno je- Grosuplje... Dovoiili so pozi- zemljišči, za denar, ki ga bo Škofji Loki. Leta 2004 je Mestn^a trga ... ^ . "če je mesto že potrebno jim se, da bo začasnost po- dro, sožitje starega in novega davo "gaiižnka", hribčka, to prineslo občini. S toliko Dlia na osnovi okrasitve, naj bo ta takšna, da stala stalnost. Nunski vrt spa- s povezovalno brvjo. Nobena kjer je bilo v preteklosti mo- kvadratrumi metri zemljišča - • • y okraski res predstavljali da pod ožje območje mesta od tdi štirih pa ne predvide- rišče, To je nepopravljiva na- ne moremo tako nepremiš« UrDarilSnCne pisano Loko. Zgolj obešeni in je tudi sam kulturni spo- va trgovskega centra, pač pa paka in nemaren odnos do Ijeno ravnati." J - , pisani plastični trakovi izpod menik. je edina ravna zelena premik avtobusne postaje kultunie dediščine. Ncpri- QelaVniCe neba je zagotovo ne. Zakriva- površina mesta, ki bi bila lah- bližje proti mestu. Vse študi- meren je odnos do mestnega jo pogled na mestne fasade ko botanični vrt in zatočišče je namesto trgovskega centra zelenja. In še zadnja cvetka. narejena zelo in vidni ostanejo le nekateri dobra študija, pa ne. Turist ob prih meščanov pred poletn detajli. Mestni trg kot celota Čino. Javno parkirišče Kaj pričakujete od občinske oblasti? "Iniciativni svet pričakuje, •Il u v bra rešitev tudi zato predvidevajo stanovanjsko V Kašči \e bila ta teden orga- gradnjo in zelene površine, nizirana okrogla miza, ka- da bo začela s prostorom Na strokovne predloge in mor so bili povabljeni štu- tako ravnati, da bo nastal po- » , . mesto najprej vidi zanemar- mestnega središča preveč od- tudi na predloge ljudi, ki tu dentje in profesorji arhitek- zitiven prostor, ki bo prlna- K1 sta jo jeno brv. Ta sicer predstavlja daljenó. Rešitev za parkira- živijo in so pobrali sedemsto ture in gradbeništva, da bina šal kakovost življenja. Pro- imeniten vstop v mesto, ka- naročila Obana kršnega nima nobeno drugo bile garažne hiše majhni površini slovensko mesto. Na Mest- nih veliko podpisov, da bi se to obraoč- 28 hektarjih za Kamnitni- bleme naj rešuje interdisd-je ne pozidalo z veleblagovni- kom sezidali novo Škof^o plinarno, v sodelovanju s CO, bi se moral župan odzva- Loko, Sprašujem se, za koga stroko in v dialogu s prebi- m mimstrstvo nem trgu pa so pritegnila po lahko zelo lepo umeščene v ti na resen in odgovoren na- bi na območju lega lepega valci, ne pa z aroganco. Od- gled plastična stranišča, pre- prostor. In če bi Me umešče- čin. Občinska oblast je sled- krajinskega parka zgradili stopi naj od slabo premišlje- za okolje dimenzionirano otroško pravih igrišče pri Homanu, priredit- hliiini njič postavljena zaradi prebi- stanovanjsko naselje z vso nih in dolgoročno nepoprav- valcev, ki tu živimo. Ne tr- infrastrukturo, vrtci, šolami Ijivih posegov, kot so Nunski m prostor, veni oder. ki je vse poletje stal dišča, bi bHa to prava rešitev, dira, da so vse stvari, o kate- ... Lolca takih potreb nima. vrt, trgovski center, parklriš ne- rih govorim v pismu, pravil- Torej bi šlo za gradnjo za trg. ča pri starem Petrolu, od- sredi trga in je občma zanj nafcanWo. na îf» çfvat za rešitev očitno plačevala dnevno na- odvisnih študij jemnino. Postavil sera se v ne, so pa lahko iztočnica za Največja cvetka je la, da je ta strani naj moteče elemente nadaljnje poti, ki bodo pripe- pozidava nekakšen aksiom iz mesta. Zaveda naj se tudi KapUCinSKega vlogo turista, W nima kaj fo- Kritični ste tudi do gradnje Ijale do pravilnih rešitev. Tre- in ne rezultat raziskav, da bi svoje moralne odgovornosti, J , „ tografirati. Ni več lepo kultur- veleblagovnice v Kapucin- ba pa je poslušati, česar ob- mesto to potrebovalo. Smi- ki s prenehanjem mandata predmestja, no mesto, ki bi ga priporočil." skem predmestju, kjer so činska uprava ne počne. Če selno bi bio najprej proučiti ne preneha." I GORENJSKI GLAS pewk, 14. novembra 2008 11 POGOVOR Razgledi Na Gorenjskem je bilo konec septembra v evidenci brezposelnih prijavljenih 641 invalidnih oseb in čeprav so spremembe na področju zaposlovanja invalidov v veljavi že dobri dve leti, še niso povsod zaživele. ova nje nva oseb NevENKA RopRET, REHAeiLITACIjSKA SVETOVALKA NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE, OBMOČNI SLUŽBI KrANJ suzaka P. Kovačič pa podjetje lahko uveljavlja ..............................................................................nagrade Sklada za vzpodbu- Koiiko je po zadnjih poda* janje zaposlovanja invalidov tkih brezposelnih invalid- v višini 25 odstotkov mini- nih oseb na Gorenjskem? malne plače mesečno in uve- Se ta deJež veča ali manjša? tjavi tudi oprostitev prispev- "V zadnjih dveh letih se kov za pokojninsko in inva- povečuje število novih brez- lidsko zavarovanje. Kvotni si- poselnih s statusom invalida, stem je torej zelo stimulatí- Delodajaid po novi zakono- ven za manjša podjetja z daji lahko odpustijo tudi in- manj kot 20 zaposlenih, saji valide, če za to obstajajo ute- vsaka invalidna oseba v ta« meljeni poslovni razlogi in kem podjetju pomeni započe za invalidno osebo v pod- slitev nad predpisano kvoto jetju ni možno urediti in s tem možnost subvendo- ustieznega delovnega mesta, niranja." Hkrati pa se je bistveno povečalo Tudi število invalidov, So visoke kazni za deloda- ki so se po začasni brezposel- jaice. ki ne upoštevajo kvot* nosti znova zaposlili. Vse več nega sistema zaposlovanja delodajalcev se odloči za za- invalidnih oseb? posilte v invalidne osebe. "Delodajalec z neizpolnje- Vsekakor področje zaposlo- no kvoto je dolžan mesečno vanja invalidov ni več tako ob obračunu plač izplačati statično kot v preteklih letih, prispevek v Sklad za vzpod- Več se dogaja, saj so invalidi bujanje zaposlovanja invali- postali del trga dela in bolj dov v viSini 70 odstotkov mi-pogosto izpostavljeni izzi« nimalne plače. Marsikatero vom iskanja nove ustrezne podjetje presodi, da se boI| ft » lerkontura in Humana sicer razmišljata o povezavi in širjenju dejavnosti, a v Kranju ne dobita ustreznih prostorov. Upam, da se bo s pomočjo Mastne občine Kranj in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve našla ustrezna rešitev. Primer dobre prakse je jeseniški Zavod Jelša, ki v prostorih zaposlitvenega centra zaposluje šest zaščitno zaposljivih invalidov, na mesec se tam usposablja do 10 rehabilitantov. pet invalidnih oseb pa se s svojim delom vključuje v okviru oddelka socialne vključenosti. Na nzšo pobudo je Zavod Jelša iskal možnosti zaposlovanja tudi v Kranju in v okviru Gorenjskega tiska ustanovil manjši zaposlitveni center list, vendar je nadaljnji razvoj tega centra odvisen od razvoja dogodkov v Gorenjskem tisku. Invalidsko podjetje 2elva je dober primer prakse v Škofji Loki. Na žalost svoje dejavnosti zaenkrat še ne izvaja za potrebe Kranja. " zaposlitve. Vnovično zapo- splača zaposliti invalidno Nevenka Ropret/foto:T,naDov, slovanje invalidov poteka se- osebo in v ta namen urediti veda počasneje, kot pa je po ustrezno delovno mesto. sprejemu nove zakonodaje Lahko pa se odloâjo tudi za vnih rezultatov in invalida se kot 30 odstotkov pričakova- potekalo odpuščanje invali* poslovno sodeJovanje z zapo- tako pripravi na delo in nih delovnih rezultatov, pa Pa so tako delodajalci kot dov. Delež invalidov med slitvenim centrom ali inva- ustrezno zaposlitev. Naši poskrbimo v oddelkih sodal- invalidne osebe dovolj do- brezposelnimi je zato nara- lidskim podjetjem, ker tako konceslonarji, ki izvajajo sto- ne vključenosti, saj si zelo že- bro seznanjeni z vsem tem? sel z dolgoletnih iona 20 od' p>oslovno sodelovanje lahko ritve zaposlitvene rehabilita- lijo ostati aktivni na delo-stotkov in torej predstavlja že nadomesti izpolnjevanje dje, se trudijo poiskati ustre- vnem področju. " pomemben del razpoložlji- kvote." vega delovnega potenciala. Na Gorenjskem je bilo konec Ko invalidna oseba ostane septembra v evidenci brez* brez dela, îî vi najprej ponu^^ zen način pomoči za vsakega invalida posebej." "Res je, da so spremembe na področju zaposlovanja invalidov zdaj v veljavi §eie do- Ali invalidna oseba v času bri dve leti in praktično še zaposlitvene rehabilitacije niso povsod zaživele. Na Za- Rak^ne so možnosti za dobiva denarno nadomesti- vodu za zaposlovanje o mož- poselnih prijavljenih 641 invalidnih oseb." dite zaposlitveno réhabilita* cijo. Pod kakšnimi pi^oji? "Ce so zaradi zdravja pri- dejo po končam zaposlitve- lo, če ga. v kakšni višini? nostih zaposlovanja obvešča- ni rehabilitaciji? "V času vkljuâtve v proces mo vse zainteresirane tako "Tisti, ki v času usposablja- zaposlitvene rehabilitacije osebno kot po telefonu. Tudi Kakšne vzpodbude dobivajo šotne težave in ovire pri za- nja dosegajo 80 in več od- ima invalidna oseba povmje- Sklad za vzpodbujanje zapo- delodajalci s tem, ko zapo- poslovanju, ima brezposelna stotkov pričakovanih delo- ne vse nastale stroške vklju- slovanja invalidov ima prav v slijo invalidno osebo? oseba pravico in možnost, da vnih rezultatov, se lahko Čevanja v aktivnosti, od siro- ta namen odprto telefonsko "Delodajald se ob možno- se predstavi naži Rehabilita- vključijo v zaposlitev na trgu škov prevoza, potrebnega linijo. Organizirali smo že I . . sti za zaposlitev invalida po» cijski komisiji, ki odloČi o dda, delodajalci pa ob zapo- spremljevalca itd. Če pa je v tudi skupinske oblike infor- KvOtni sistem gosto srečujejo s pomisleki, statusu invalidne osebe in slitvi poleg drugih vzpodbud alldvnostl usposabljanja na miranja, na katere pa so se Ali bo delavec zanesljiv, ali pravid do zaposlitvene reha- pridobijo še subvencijo za konkretnem delovnem me- odzvali predvsem invalidi. 4 Á Vi-à l/S/ la T^ W A T f AAA I^A A T A CAia po ZâKOnU bo pogosto na bolniški, ali je bilitadje.^ Naj poudarim, da zmožen za to delo? Ravno presoja za odločitev izhaja pokritje manjkajočih delovnih rezidtatov. Širša bo Stu vključena več kot 100 ur Delodajalci rajši pridobijo na mesec, se ji izplača tudi kratko konJaetno informad- n3gr3jU]e tiste zato je potrebno vzpodbude predvsem na podlagi ocenje- mreža potencialnih deioda- denarni prejemek v višini jo jo po tdefonu, a na ta način odstotkov minimalne plače, niso v ceîoti seznanjeni o lalcev, več bo možnosti zaposlitev. Za nekatere rehabili- Za brezposelne osebe, ki so vseh možnostih zaposlova- j • J . , , . na področju zaposlovanja in- vanja delovnega funkcionira- iQ validov razumeti kot proti- nja. To pa pomeni, da se po- , , . ^ utež, saj subvendja zmanjša leg zdravja upoštevajo tudi tante se v oMm usposablja- odvisne le od denarne pomo- nja. Z malo več pripravljeno- ZâpOSiUjejO već riziko poslovne odločitve, da življenjske okoliščine, zmož- nja ocenjuje, da se lahko za- d, tudi ta minimalni znesek sti in volfebi se marsikitero •. J . se lahko stroški dela z zapo- nosti za delo itd. Le na ta na- poslujejo le v zaŠdtenih de!o- pomeni portioč za premosti- delovno mesto pri delodajal- inV3ilQ.0V, m slitvijo invalida bistveno po- čin se vstop v zaposlitveno vnih okoljih zaposlitvenih tev težav v Času iskanja dru- eu dalo ustrezno urediti tudi za zaposlitev invalidne osebe. Postopki uveljavljanja • . . večajo. Kvotni sistem po za- rehabilitadjo omogoči lahko centrov. Dosegajo od 50 do gega ustreznega dela." SSnKClOtlirS. konu nagrajuje tiste deioda- vsem tistim, ki zaradi zdrav- 70 odstotkov pričakovanih « . jalce, ki zaposlujejo več inva- stvenih težav potrebujejo delovnih rezultatov in pri Kateri so primeri dobre subvendj so jasni in ne pre- tlSte, ki lidov, in sankdonira tiste, ki strokovno pomoč in podporo delu potrebujejo strokovni prakse zaposlitvenih cen- več zahtevni. A najboljša ob- zaposlujejo manj invalidov, pri iskanju ustrezne zaposlit- nadzor in podporo. Za te trov? ^ . . ....X*.) u.Ti^i-^.. ... — vežčenost vedno izhaja iz pri- Z3p0SlU)Ç)0 Ce poenostavim: na dvajset ve. Skozi proces zaposlitvene osebe se odpira jo možnosti v "V Kranju presenetljivo za- merov dobre prakse v bUž- zaposienih mora ddodajalec rehabilitadje se oseba lahko ustanavljanju novih zaposlit- poslitvenih cenUov skorajda njem okolju, zato pričaku- mâll] zaposliti vsaj enega invalida, tudi usposablja za delo na venih centrov. Za tiste, ki pa ni, čeprav so po tem velike jem, da bo zaposlovanje in- 1 ' j 11 ^^ vsakega zaposlenega in- konkretnem delovnem me- tudi s pomočjo usposablja- potrebe. Naša izvajalca zapo- validov tudi v Kranju bolj za- mVâllûOV. valida nad predpisano kvoto stu, oceni se doseganje delo- nja ne morejo dosegati več sHtvene rehabilitacije Cen- živelo." 1 á Il GORENJSKI GUS petek, 14. novembra 2008 NAPREDNE TEHNOLOGIJE Razgledi iDotik je nov koncept interaktivnega ozaveščanja in obveščanja na javnih mestih z uporabo umetne inteligence in naprednih tehnologij. Do informaci dotikom zaslona Robert Gu^n Id sta sodelovala pri projektu in vanj vložila veliko truda m znanja. Vsebina evropske pobude Projekt iDotik je namenjen razvoju prototipa e- storitve interaktivnega oza- izoio) in nacionalne Strateg- vešianja in informiranja na je razvoja informacijske druž- javnih mestih 2 uporabo be st20i0 pokažeta, da je tre-umetne inteligence, napred- nutno največja pomanjklji- nih tehnologij in multime- vost razvoja IKT sektorja v Sloveniji pomanjkanje e-vse- dijskih zaslonov na dotik. Gre za skupni projekt poáfí- bin in e-storitev. Kijuíni raz- tij Nevron, Creatim, SMT, Ic^ za to so časovna, organiza- Telos in Perftech» ter dveh djska in finan6ia zahtevnost raziskovalnih institucij, La- ter pomanjkanje tehnologij in boratorija za odprte sisteme storitev, ki bi poveže njihovo in mreže Inštituta "Jožef Ste- dostopnost in tiino zanimi« PâXïlCtnO fan" in Fakultete za organi- vost e-vsebin. Od tod je izšla zacijske vede, Univerze v tudi potreba po razvoju nove- Muhimedijski zaslon za dotik s senzorji za prepoznavanje e-skladišč6 bo Manbom. Projekt iDotik so- ga koncepta interaktivnega finandnta Ministrstvo za vi« ozaveščanja in informiranja G'VScbiriG soko šolstvo, znanost in teh- na javnih mestih z uporabo nologijo in Evropski sklad za umetne inteligence in na- ba "Pametnega skladišča e- vsebin". Ta bo posredoval e- vsebine na multimedijski zaslon glede na profil uporabnika, ki ga bodo določili senzorji prisotnosti ob zaslonu. Na ta način lahko hitreje in bolj učinkovito vplivamo na uporabnika, saj mu zaslon posreduje e-vsebino, ki je glede na nj egov profil najpri- memejša. Ob tem je tveganje, da bi se informacije izgubile, precej manjše kot pri klasičnem sporočanju, saj tehnologija predvidi, kaj utegne uporabnika zanimati. Možnosti uporabe prototipa e-storitve iDotik, ki je pr- Poleg tega inovativnega gradnje e-vsebin, racionali- venstveno namenjena posre- pristopa posredovanja e-vse-bin. bo e-storitev iDotik zacijo stroškov in dvig kvali- dovanj u e-vsebin in e-storitev tete, na drugi strani pa časo- za uporabnike, bi lahko z na- pOSrCQOVâlo nâ regionalni razvoj (ESRR), tó prednih tehnolc^j, ki postav- vključevala tudi razvoj splet- vno skrajšanje celotnega pro- daljnjimî vlaganji razširili je del sistema štirih struktur- Ija prenos e-vsebin med po- neaplikadjeScenaristzapri- cesa gradnje e-vsebin. Splet- tudi na področje ozaveščanja nHlltimcdijski ^ skladov Evropske unije nudnikom in uporabnikom pravo standardiziranih e-vse- na aplikacija vsebuje spletni in informiranja najrazličnej- (EU). Projekt je namenjen na povsem novo raven. To po- bin, s čimer bomo premosti- vodič za načrtovanje in izbiro ših skupin uporabnikov na Zâslon glsdc n3 razvoju prototipa e-storitve meni, da bodo senzorji, na- li številne težave, id danda- optimalnega postopka za javnih mestih. Od ozavešča- interaktivnega ozaveščanja meŠČeni ob multimedijskih nes omejujejo obsežnejšo upravljanje resursov, izbor nja in informiranja mladine pro ril in informiranja na javnih zaslonih na javnih mestih, za- produkcijo e-vsebin v Slove- uslreznih učnih predlog, ilus- v vseh šolskih ustanovah, mestih in je z vsemi svojimi znali število, starost in spol niji. To bo olajšalo delo uâte- tracij, itd. Ključna dodana bolnikov in obiskovalcev XipOrâDnikâ, aktivnostmi trajal do 15. okto- uporabnikov pred seboj ter Ijem, profesorjem in vsem vrednost projekta kot celote zdravstvenih ustanov» obis- bra 2008. Njegova celotna jim samodejno posredovali ostalim, ki bi želeli priprav- je v tem, da s pomočjo inteli- kovalcev ter uslužbencev jav- ki £3 bodo vrednost znaáa 534 tisoč ev- tip informacije, ki bo najbolj Ijati kvalitetne e-vsebine. gentnih tehnologij v kombi- nih ustanov, pa do najširše _ « ^_ * « ^m« «»«J «^i «i » ÉÉ* 4 ^ • « J«* rov. Projekt iE)otik sta pred- ustrezala profilu trenumega Ključni učinek in hkrati naciji z razvojem spletne skupine líudi^tó bi }ahkodlj- določili senzorji stavila mag. Tanja Arh iz La- uporabnih pred zaslonom, največja inovadja projekta je aplikacije "Scenarist" dobi- nim uporabnikom oz. po- boratorija za odprte sisteme Uporabniki bodo imeli mož- prisotnosti na in mreže Inštimta "Jožef Ste- nost dos topiti do podrobnej- an ^ • % ^ ^ ^ tt« h— ^^ A A \ tt razvo) zgora) omenjene spletne aplikacije "'Scena-fan" in mag. Rok Kokalj, di- Ših informacij tako, da se rist", Id omogoča na eni stra- zaslonu, rektor podjetja Nevron, d o. o., bodo dotikali zaslona. mo e-storitev, ki postane trt- trošnikom interaktivno po- no izjemno zanimiva. siedovali irďormacije ter jih Integracijo inteligentnih' ozaveščali o določenih vsebi- ni poenostavitev procesa iz- tehnologij pa omogoča uved- nah. Strategija Í2010 121 RAČUNALNIK IN JAZ Ro B ERT Guřn N Pol Itik i nam ves Čas vtliko rti prvi skladen olcvir politike za pH tem pa ne sme popustiti pri vedno ena najpo memb nejŠih pob ude za ji nanciranje razis- obljubljajo in si postaUjajo vi- obdobje usklajenih teîekomuni' svojih prizadevatyik za premo- gonilnih sil gospodarske in kav, razvoja in inovacij, H cilje. Da lahko svoje ideje kacij in medijskih storitev. Na- stitev di^talne ločnice. Evropa družbene modernizacije. Pod- tudi že izvajajo, nedavno so in dlje preneslo v realnost, spi- men straíegye isoioje vzposta- mom bolje izkoristiti sl^Jo naj- Jetja v EU namenjajo injbrma- bila vzpostavljena prelomna Šcjo obsežne strateške doku- viti emipski informacijski pros- veýo gospodarsko prednost, saj tiki 20 odstotkov svojih naložb,, javno-zasebna partnerstva, mente, ki podajajo smernice tor, to Je pravi enotni trg za digi- ima najvežji potrošniški trg v sicer pa Je temu podrodu na- pripravljene pa so tudi novepo- razvoja m rwpredka. V 1^50- ledno gospodarstvo, da bo moso' razvitem svetu. íGJub svetomi menjenih 26 odstotkov skup- hude za e-vkljuČenost. kem primeru je strategija še če v poini meri izJcorijtiti ekonth razSrienosti inimeia po » po nih odhodkov za raziskave. Edtn izmed problemov, ii vedno politični dokurryent, pod' mije obsega, kijih nudi evrop^i trebni nadaljnji koraki za vzpo- Poleg tega Je 60 odstotkoi^ gaiahkoidentijidramojedigi' krepljen s strokovnostjo. Za trg s 500 m iiijoni potrošnikov, staviiev enotnegfx trga za digital- os novnih javnih storitev zdaj ta lni razkorak. Evropa je med ud^anjenje strate^J po so po- ter povečati inovacije in naložbe no gospodarstvo. Odhodki za dostopnih na inlemefu, ki ga vodilnimi na svetu pri razvoju trebni akcijski načrti, ki za do- v raziskave na podroíju infor- raziskave na področju informa- redno uporablja več kot polovi' digitalnega gospodarstva. Ev- s^gonj« ciljev in rez ulta tov macijsko-kom unikacijsk ik teh- tike so v večin i držav âanic še ca državljanov E U, kar je velik ropski širokopasovni trg ima z predpišejo konkretne ukrepe, s ndom ter storitev. Strateàja želi vedno pod ciljnimi vrednostmi, napredek. ç o milijoni priključkov veČ na- poudarkom na rezultatih. Če tudi spodbuditi vključenost v in- prav tako paje nivo inovadj pre- Uvedenih je bilo mnogo za- ročnikov kot katera kdi druga želimo ruidziraú uresnič&fanje jbrmacijsko družbo, povečati oh- nizek. Ker internet prežema konskih sprememb in dopolnil, regija. Nekatere države Članice strat^je. je potrebno nenehno s^ elektronskih Javnih storitev vsakdanje živ^enje, se pričako- Med drugim nov zakonodajni sodijo na podrodu širokopasov- spremljati doseganje rezultatov in dvigniti kakovost življenja, vanja m bojazni ljudi ^ede m- okvir za avdiovizualr\e medij- nih povezav, mobilne telefonije in njihove uánke. Evropska komisija ugotavlja, da Jbrmacijske družbe spreminjajo, ske storitve, pripravljeni so in prenosa podatkov v sam vrh, Ena izmed tai^ih strategij je jc bil v zadnjih letih dosežen i«- Trd» je razviti zaščitne ukrepe, predlogi reform ureditve elek - Nekatere države pa so na tem tudi Evropska strategija na 00- ÍU: napredek. H bodo skdi// razvoju ironskih komunikacij, v velja- podrodu precfí manj raz\^ite, dro^u informacijske družbe, ki Evropa Je močno napredovala je in trga, ne da bi pri tem ome- vo so že vstopile določbe dede kar Evropsko unijo sili k spod- nosi naziv 12020 ter podaja pri vzpostavljanju omrežnega jevaíi ogromne možnosti, kijih vzpostavitve enotn^a trga za bujanju razvoja informatike v smernice na podrodu informa- gospodari, vendar mora po- nudijo spletne družbene in go- mobilno telefonijo, pripravljajo teh državah. Dodaten problem cijsko-komunikacijskih tehnolo- spešiti tempo, da bo na vodil- spodar^ dejavnosti. se pobude za spodbujanje irv- predstavlja konkurenca iz /n- gv/ m storitev do leta 2010. ZaČe- nem m^u tudi pri prehodu Informacijsko-komunikacij- temetnih vsebin v Evropi, pri- dije in Kitajske, ki se čedalje taje bila t. junija 2005 in pome- omrežjem nasiednje generacije, ske tehnolo^je in storitve so še pravljene so pomembrie nove bdj razvija. i 1 GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 EVROPSKA NAGRADA Razgledi Ekipa Srednje šole tehniških strok Šiška je bila s projektno nalogo "Biomasa • cenejše ogrevanje" ena izmed šestih zmagovalnih ekip mednarodn^a natečaja FuturEnergia, na katerega je prispelo 1.016 prispevkov iz tridesetih držav. d a kov J Valentin Petïbnel zika Mirjo Mrovije Pečnik ter Polono Petrovčič, v Bmsiju Evropsko šolsko omrežje je prejela nagrado za muJtime- v sodelovanju z Združenjem dijsko predstavitev "Biomasa proizvajalcev plastike Plastic- -cenejšeogrevan}e"»ki jebila s Europe oi^aniziralo medna- izdelana s pomočjo program- rodni Šolski nateiaj Energija ske opreme PowerPoint. V je naša prihodnost, na kate- svoji predstavitvi sta poudari- rem so lahko učenci ifi dijaki la, da ima Slovenija na voljo predstavili svoje poglede in veliko lesnih odpadkov, ki jih rešitve na naslednje teme: je mogoče porabiti za kurja- optimizirana raba virov ener- vo, zato sta z nalogo želela gije, zadovoljevanje narašča- ljudi spodbuditi k večji pora- jočih potreb po energiji, za- bi biomase. V Času naSih sta- dovoijevanje naraščajočih po- rib staršev sc ljudje pobirali treb po hrani, gradnja stano- lesne ostanke in jih porabili vanj za naraščajočo populad- za ogrevanje stanovanjskih jo In pretvarjanje odpadkov v prostorov in sanitame vode. V ospred ju dijaka Andrej BiČaniČ in Matevž Bregar z mentorjem Valentinom Peternelom Vtis dijâkOV jc uporabne vire. Dijaki so mo- Razširjena raba premoga, . . rali izdelati multimedijsko elektrike, kurilnega olja in ce. Čeprav je bila nalc^ na- vladovale idejne rešitve, re- projekta FuturEnergia, Ange- mOŽnO strniti v predstavitev za izbrano temo zemeljskega pîirw in sodo- tečaja izdelati samo multi- portaže obstoječih rešitev ob- lika Niebler • članica predsed- V angleškem, francoskem ali bnih kurilnih naprav je pov- medijsko predstavitev» sta di- ravnavane tematike in futuri- stva Skupine Evropske ljudske stranke in Evropskih de- , ju SO lahko sodelovale šole in nih odpadkov. Tako v gozdo- krepko presegla namen in d- PodeUtev ru^rad je poteka- mokratov, Holger Krahmer - ZSpiSâl Andrej organizacije, ki izvajajo inter- vih naletimo na precejšnje Ije omenjenega natečaja. Gre U v Evropskemu pariWentu nemški poslanec evropskega esne dejavnosti, s sedežem v količine vejevja» podrtih dre- za sodelovanje Andrefa Biča- v Bruslju v prisotnosti povab- parlamenta, jacques van Rij- Bičamč: državah Članicah Evropske ves, ostankov sečnje ipd, ki niča pri sami konstrxikdji in Ijenih novinarjev, evropskih ckevorsel - Član izvišn^a od- misel, ki jo ie nemškem jeziku. Na nateča- zročila zmanjšanje rabe les- jaka s svojim prispevkom stične kreadje. unije, državah pristopnicah zmanjšujejo prehodnost, ne- izdelavi peči in za uporabo "Sto Zm320 Evropske unije, državah kan- moteno rast novih dreves in strokovnega znanja, spretno- poslancev ter drugih pomembnih uslužbencev in bora mednarodna podjetja Solvav...). Mentorju Valenti- didatkah za Evropsko unijo so nenazadnje odlična gojiš- stiinsposobnosti, ki jihdija- funkdonarjev Evropske Unije nu Petenielu je bila za vlo- Sem stopil in članicah Evropske cone ča za lesne škodljivce. Ome- ki pridobijo v učnem procesu (John MacDonald • predstav- ženo delo, t j. 25 prispevkov, , ^, proste trgovine. jene zalege fosilnih goriv nas na omenjeni Šoli. To pa je bil nik kabineta Jana Figela ev- posebej izrečena pohvala za stopnico višje Dijaka Andrej Bičanič in silijo v rabo alternativnih vi- verjetno tisti element, ki je ropskega komisarja za izobra- opravljeno kvalitetno delo in Matevž Bregar sta z mentor- rov energije, o čemer sta raz- bil odločilen za tako visoko ževanje, usposabljanje, kultu- spodbujan je mladih k razmiš- na stopnišču jem - učiteljem fizike in stro- mišljala tudi dijaka. V nalogi uvrstitev, kajti ravno v tej de- ro in mladino, Marc Durando Ijanju in uiaepanju na podro- kovnih predmetov s področja sta predstavila zgradbo, delo- jansko izvršeni aplikadji se - direktor evropskega šolskega čju varstva okolja, rabe alter- mojega elektrotehnike Valentinom vanje, upravljanje in predno- je prispevek razlikoval od omrežja, Wilfried Haensel - nativnih virov energije, rado- Petemdom in mentoricama sti predelane peči za central- ostalih. V ostalih multámedij- izvršilni direktor Plastics- naine rabe energije in redkli- zivlien a. udteij icama angleškega je- no (^revanje na lesne sekan- skih predstavitvah so pre- Europe, Hanane Taidi • vodja ranja odpadkov, Tavčar o Trubarju 162 iz starih časov MihaNaguč "Ta prostor odkazujemo čim so se danes razšli, ka- ja. Obilo jih je med nami, Id danes spominu Primoža kor bi jih na svetu ne bilo!" vzorno žive po Kristusovih Trubarja! Majhen je, skro- 2 gornjimi besedami je rxaukih. kateri pa vendar ni- men je, in še celo v Ljublja» Ivan Tavčar začel svoj govor komur ne odpuščajo; posebni je bolj skrit, tako da bo ob polaganju temeljnega no onim ne, tó jih nikdar ža- kamen, katerega postavlja- kamna za Trubarjev sporne- lili niso. Stoletja nazaj sega mo tri sto let po Trubarjevi nik v Ljubljani, 8. septembra njihova jeza, sega njihovo smrti,'Stal nekako v zatišju I9o8.1npompozno,kakorje sovraštvo! Dasi je Primož in da ga bo videl le oni, ki samo on znal, nadaljeval: Trubar že davno prestal so- ga bo nenehoma videti ho- "Vzlic ti bojazljivosti postavil dbo pred našim Bc^om, ga tel! Čemu bi prikrivali, da je se bo spomenik Primožu njegovi sovražniki še vedno ime Primoža Trubarja tudi Trubarju! Ker imamo že toli- sodijo in obsojajo! To sovra- pri mnogih njegovih prija- ko spomenikov v deželi, bila štvo je krivično: tudi za Tru- teljih vzbujalo neko sra- je sramota, da ga Trubar ni barjem so ôStâlâ njegova mežljivo bojazljivost in da imel, ker je bil vendar eden dela, A od njegovega refor- ivan Tavčar na lesorezu jo še danes vzbuja. V svojo prvih sinov naše zemlje, na matorstva ni ostalo ničesar, Mihe Maleša sramoto priznajmo, da živi- katerega je po vsi pravid po- in danes, ko imamo toliko iz- njegovih verskih prizadevanj pa ni posebej obžaloval, ko je nadaljeval, kot sledi. "Ostala pa so blagoslovljena dela za Primožem Trubarjem, dela, katera so globoko brazdo zaorala v narod slovensld. Trubar nam je ustanovil književni naš jezik, ustvaril nam je slovensko knjigo. In dokler se bo odpirala ta knjiga, zvenelo bo ime Primoža Trubarja po slovenskih deželah, in nobena sila ne udušila tega zvenenja ! Dasl visoko spoštujemo moža, ki je za svoje prepričanje trpel ter užival gren- mo še vedno v časih, ko bi nosna slovenska domovina, vrstnega katoličanstva v de- slovenski duhovi ob obujaoju ki kruh pregnanstva, dasi spomenik Marka Pohlina Vzlic temu pa bodetaspome- želi, lahko izrečemo: kot slo- njegovega spomina še moč- sta nam svobodna beseda in razvnel mnogo več navdu- rule, kadar bo stal, obdajala venski protestant je živel no razdeljeni. Tudi Tavčar ga svobodna misel čez vse sveti, šenja, nega ga razvnema strast in sovraštvo! Marsikdo Trubar brez uspeha! Čemu je slavil predvsem zato in postaviti hočemo ta sporne- spomenik Primoža Trubar- bo menil, da dela Bogu do- torej nevredno to sovraštvo." tako, da je speljal vodo mli- nik le možu književniku, za- jal Marku Pohlinu bi naši padljivo dejanje, Če meče bla- Tudi iz teh besed vidimo, narievega sina Primoža na snovateliu slovenske knjige, oficialni pevci peli himne, to na kamen, ki bode kazal da so bili pred sto leti, ob svoj politični mlin. Slavil ga da bi odmevalo do neba, do- lice slovenskega reformator- 400-letnid Trubarjeve smrti, je kot književnika, izničenja katera edina je dvignila naš narod iz teme in spanja!" i É A M GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 SLOVENCI PO SVETU Razgledi z Lubnikom med argentinskimi Slovenci (i) so stare ovenske pesmi Maw Ia VoLČTAK ima svojo zgodbo, vse so zanimive, med njimi je moČ Bo Lubniku uspela še Ar- najti tudi bisere. Kakšna je Argentina? Če je biJa Amerika (Združene države Amerike in Kanada) bogata in malce zagledana sama vase, Avstralija soba, ravna in Simih obzorij ter pisana (multikialturna), je ponujam vam jih v Argentina latinsko živahna, podlistku, ki bo izhajal ob prijazna in skromna. Naši petkih» v Razgledih, na rojaki so mi vsi po vrsti strani, ki bo tako v celoti pripovedovali, da je Argenti- posvečena Slovencem, ki na prijazna do vseh priseljencev. dâ ne delà razlik. "Prilagodili smo se latinske- gentina? S tem vprašanjem sem pred štirimi leti zaključila podlistek o turneji po Avstraliji. Seveda je uspela, od 17. do 2S. oktobra smo van drali po Južni Ameriki. Vtisi so še sveži in žjvijo zunaj meja svôje matične domovine. V mešanem pevskem mu načinu življenja, res zboni Lubnik iz Škofje Loke. smo malo bolj glasni, kot ste ki bo prihodnje leto prazno- v Sloveniji, ob snidenju se vaJ tridesetletnico prepevan» objemamo in poljubljamo, ja, je pred leti vzklila za- Naše življenje ni tako boga- "Bodi zdrava domovina** Benjamina Ipavca je požela največ aplavza, tudi zaradi solističnega misel, da bi slovensko pe- to, kot je vaše. nimamo nastopa baritomsta Roka Kafbla in tenorista Andreja Žagarja, sicer dirigenU pevskega sem ponesli v svet, med rojake, ki živijo v preko- vsega, imamo pa «vehko ^^ora Lubnik, otiok in dobro se razumemo Vsi pO vrsti» morskih deželah in zato to- z njimi," sta mi v Mendozi liko raje prisluhnejo slovens- pripovedovali Majda in pozdrav prav sprolčujoč, bil na Pristavi, v argentinski vendar je hitro osvojila nC 2I6CI6 n3 ki pesmi. Pred šestimi leti so Božena Nemanič, njuni naj- ziasti, ko ti nekoga predstavi- prestolnici Buenos Aires, umetnost igranja na orglice. prepevali Slovene em v Združenih državah Amerike stnišld otroci pa so me poz- jo. dr a vili z objemom in kjer [ebJa ob koncu koncer- Sestavljajo jo Valentin Bo- Pevski zbor Lubnik, ki ga ta vsa dvorana na nogah. gataj, Jože Dolenec, Milan starost in spol, si ob srečanjih Avstraliji in oktobra letos v po vrsti, ne glede na starost Andrej Žagar, je za argentin- veleposlanik v Argentini, je tudi umetniški vodja. Sled- po koncertu dejal, da sta nji trije sodelujejo tudi v in Kanadi, pred štirimi leti v poljubom na desno lice. Vsi že deveto leto vodi dirigent Avguštin Vivod, slovenski Kalan in Anton Krek, Id je Argentini. Turneje so in spol, si ob srečanjih sds« ski koncertni program stisnep roke m poimenovali S pesmijo v nejo roke in poljubijo. Na pripravil predvsem stare takšen aplavz v zadnjih de- ansamblu Suha Špaga v . -, - ,. svet. Z veseljem sera šla z desno lice, samo enkrat! slovenske pesmi, ki so naj- setih letih požela le Slovens- okviru druStva Rovtarji. Jože pOIjUDljO. njimi na pot, saj je pevska Moram priznati, da mi je bolj vžgale in mnogim ki oktet in oktet Deseti brat. s frajtonarico, Tone s kitaro družba vselej prijetna. Čas- poljubljanje sprva povzroča- orosile oči. Lubnik je povsod Na desno lice, nikarsko pa hvaležna, saj je lo malce zadrege, vendar doživel navdušen sprejem, . . po koncertih obilo priložnos- sem se hitro privadila. In aplavzi so bili dolgi, sledili so gličarji, skupina je nastala po koncertih skrbeli za pri- SamO enkrat! ti za pogovore z rojaki, vsak priznati moram, da je takšen seveda dodatki. Najdaljši je šele pred dvema letoma, jemo razpoloženje. Navdušen sprejem so doživeli tudi Poljanski or- in Milan z zanimivim inštrumentom škafbasom so Med sosedi 116 slovenci v zamejstvu EinqjîÂerjevo nagrado pode- Novice, slovenski tednik za Na k giapnilt Šolah na veljav- Jože KoŠnjek ljujeta Narodni svet koroScih Koroško, so zapisak, da bo v nem dvojezičnem obmanu oh* Slovencev In KríČanska kukur- tem Šolskem leUi na Koroškem iskuje pouk slovenščine 337 na zveza posameznikom in oinsiurvah dvojezični pouk ali učencev, kar je 17 manj kot OT^nizadjam, ki se zavzemajo pouk dovodne ^SjS otrok aii lani Zvezno gimnazijo in za uveljavitev Slovencev in nji- 21 manj kot v preteklem Šot- zvezno realno gimnazijo za hove kulture v Avstriji in širše, skem letu. Vendar je treba po- Slovence v Celovcu obiskuje v Poimenovali so jo po usedne vedati, da je na koroških šolah tem Šolskem letu 535 dijakinj in koroškem voditelju, duhovniku nasploh v letošnjem šolskem dijakov, na dvojezični zvezni Arukgu Einqneieiju iz Sveč, ki letu manj otrok kot v preteklem, trgovski akademci pa je vpisa-se je rodil leta 1^23, umrf pa je Oh upoštevanju tega podatka nih i6t učenk in učencev. Poleta iS88. Med drugim je ^u- pa se je delei otrok, ki se uájo membna slovenska šolska usta-paj s Škcjbm Antonom Marti- slovenščine, povečali Deželni nova na KoroŠkemje tudi Vi§o nom Slomškom ustanovil Mo- Šolski svet je v svojem poročilu šola za gospodarske poklice v hotjevo druibo. Prvič so nagra' zapisal, da deluje na veljavnem Št. Petru v Rožni dolini. Nanjo do podelili leta i^SS, letošnjo pa območju dvojezičnega Šolstva seje vpisalo 233 dijakov in dija- soposmrtYu> podelUi pretekli te- 74 ljudskih šol. od katerih sta kinj ali pet več kot lani. Ta šola, den znar\emu koroškemu umetniku in restavratcfrju Honsu Piccottinýu, ki je umri marca letos. V obrazložitvi so dve v Celovcu. Skupno jih obis- ki jo vodijo šolske sestre, proz- Poslopje Zveze bank, osrednje denarne ustanove Slovencev kuje 4696 učencev, od katerih nuje letos loo-letnico delova- "a Koroškem, z bližnjo kavarno Paulus In knjigarno Haček jih je 204J prijavljenih k dvoje- nja. Na vseh drugih šolah zu- i® glavnih "slovenskih točk" v Celovcu. / f««: jcte žičnemu pouku. V absolutnih nanje veljavnega dvojezičnega zapwflii, da se je Puxottim kot številkah je to manj kot lani, de- obmoi^a pa obiskuje slover^- deklet in fantov. Slovenščina na delovanju med KoroiŠko oziro-občudova nja vreden Človek i n lež prijavljenih k dvojaičnemu no kot prosti predmet al i kot iz- Ko roškem namreč ni več le ma Avstrijo m Slovenijo ter tankočuten umetnik vedno postavil na stran dovenske narod- pouku pa seje z íanskíh 40,55 bimi obvezni predmet 62$ dija- eden od dveh deželnih jezikov, odstotka dvignil na 41,12 odstot- kinj in dijakov, kar je 20 več kot ampak je njen pomen širši. Slo- tudi v sodelovanju z drugimi slovóřisfeímí narodi. Slovenšči- ne skupnosti in zagpva^ai nje- ka. Neobvezne i^je izslovenšči- bni. Skupno se tor^ na koro- venščinaje uporaben in zato na ima na Koroškem tudi za- ne praviee in enakopravnost. ne obiskuje dodatno še 44 otrok, Ških šolah uči slovenščine 3S7S tudi vedno bolj iskan jezik v so- radi tega prihodnost. i a CORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 USODE Razgledi Stopinje skozi preteklost Mo stari oče ua prišla prva v hišo voščit vendar jo redno obiskuje (iviSTliti hlod na tu, Kdor je biJ trden, je ostal, daj na mizi, kvečjemu ob ne- se, postalo mu je slabo, ule- praznikel Zmeraj je robantil, vnukinja, da ji prinese to ali drugi so pa umrli. deljah. Toda En je mamo ne- . gel se je, potem pa ga )e An- da prinaša nesrečo in tudi ono. Stanovanje ima urejeno VOZ, bi to Njegove tri sestre, ki so nehno priganjala, da je za dreja našla mrtvega. nagnal bi jo, tak je bil. kot iz škatlice in v spalnici še živele v Trstu, so bile prave njenega pinča kupovala naj- Mama Berta je pripovedo- Mama se tudi spominja, zmeraj stoji omara, ki jo je naredil zlahka, gospe in zelo podjetne. Po- lepše kose in to vsak dan. Kar vala: "Prvič pa sem ga videla da je imel v predalu cel kup dobila za doto, od četrtka 13. u. 2008 WWW J id I.si Naslonjač s stolčkom I' Mmbaža Mer«; naslonjač prib ižrK) 67 X 101 * 8C cm, stolček približno 50 K 38 X 52 cm kompf LOAH Ananas * razred I • cena iè kg 13. 21.'15. 11. 20ÛB DVD snemainik s 500 GB-HDD trdega diska » Možnost snemanja televizijskega programa na DVÛ ali na t;di disk • F^vaja: Video medije: 0V0-V3deo, DVD-R/RW, DVD+R/RW, DVD+R DL, VCD, SVCD, JPEG, DivX, Avdîo medije: M\o-CD, CD-R/RW, MP3 • 5.1 Dolby Digital Izhod, Dolby Dígital/DT nam. 1199: y c«íia u kg O Darilni set dezodoranl m gd za prhanje već vrst kos Brokoli • razred I • cena za 500'g*kos 13. 11.. is. 11.200& m Sír Goldtilsíter Korenje * razred I • cena za I kg-vrečka 13.11.. is. 11.2008 vei vrst 2 50-g € Ô.7Ô/kô Od U. do razprodal» F» « / JC-ll» 13. n,. 15, n. 2008 13. II.. 15. II. 2008 Bonsají v dekor, embalaži 10 X s cm, V 20 cm cona za kos m 13. il.-15.11.2006 Pomarančni sok sâdni d«lež 2-1 c -.35. > i (.v- 13. n.' 15. n.2ûOÊ * so samo v Ptûdâiâ ^rno v količinah o 2^ V p«wrii. da kGQ UjUD sktDnemif na^i lovanj u lOg QÍ 11 isiva Si^ésd^iinnliíne Vse cťnes^řÍJOiůiíDf^kebr» n/aiio velikemu povUiđ^si?iiiii 91V1 d^n r^^oiđdanr i^eniiue vnih clentgnts^ do tâjptodsji »lot Vse csf^eso v íUR $ ^-p: < pmim /a ra^umevdnis iin\ OĐV ZsiiíVarskř naijaití f.í Lidi d.0.0. k.d. n2j ff I i6 GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 REZBARSTVO Razgledi Pod slemenom v Križah živita zanimiva soseda. Tretje leto ju druži rezbarstvo, ki je njun najljubši konjiček. Svoje izdelke predstavljata na razstavi trzinskih rezbarjev v Tržiču. v • va ud esu J Peter Cuček in Ivan Zaplotnik, rezbaria Stojah Saje v galeriji Atrij Občine Tržič so 23. oktobra odprli likovno razstavo z naslovom Med trzinskimi rezbarji. Tam se predstavljajo člani rezbanke sekdje Turističnega društva Kanja iz Tr7Ína, O Gučkovih ki deluje od leta 2001. Danes povezuje veČ kot trideset rez- delih kustos barjev. Srečujejo se v Osnov- ni Soli Trzin, kjer je ustvarja- Aljaž Pogačnik nje zakrilo očem javnosti. Na več prireditvah nastajajo Ugotavlja, da umetnine tudi pred opazo- valci. Vsako leto imajo rez- orehovega lesa. 2a globoke raževanje in jo našel vTrd- reliefe največ uporabljam les nu. Tam sem spoznal dane lipe, divje hruške in črne jel- sekdje, ki so se odloČili za še. Doma $e je nabralo kar razne načine obHkovanja precej izdelkov. Ker imam iesa. Sam sem se usmeril v veliko lovsldh motivov, raz- uporabne izdelke. Veliko je mišljam tudi o samostojni ročno izdelanih posod in razstavi za lovce, " je povedal podsta\^ov za lovske trofeje. 62-letni rezbar. Pohorski kmet in umetnik Rad oblikujem tudi kipe in reliefe. Delam zase in za prijatelje, ki spoštujejo moje iz* deîke. V vsakem je vsaj petdeset ali več ur vztrajnega Pettov sosed izhaja iz Rib- rezbarjenja. Pri ustvarjar\ju nice na Pohorju, kjer je pre- mi je glavni vzornik naš življal mladost na kmetiji pri mentor Vodnik, ki je izred- Zolerju. Oče Janez in ded no ustvarjalen in inovativen. uspeva nadeti barsko delavnico v gradu Zaplotnik in njegov Orčnik (levo) ter Peter GuČek z gg kmečkih Doslej sem sodeloval na več lablje, dela pa predstavijo v motivi IZ narave reliefni plastiki Centru Ivana Hribarja v Tr- opravil in rokodelskih spre- sejemskih delavnicah in Go- tnostj. Les in izdelovanje spodarskem razstavišču v zinu. V Tržiču bodo do 25. Jožica Valenčak je menila, želel, da bi ta čas aktivno pre- uporabnih predmetov sta Ljubljani. Razstava v Titiču Videz oblega novembra na ogled dela, ki da bi tako lahko pridobili še življal in si našel konjiček za mu bila blizu že v mladosti. je moja prva. Nerad se izpo- so jih ustvarili Marijan Vod- kakSnega navdušenca za rez- dušo. To se je uresničilo leta Vseeno je postal strojni teh- stavljam, a vseeno mi je v za- telesa. Pn mk iz Domžal, zakonca Ja- barstvo. Pri postavitvi razsta- 2006, ko sva z Ivanom izve- nik in pozneje strojni inže- dovoljstvo. da lahko polca- nez in Sla\4ca Jarc iz Prevoj ve nam je pomagal kustos dela za rezbarski krožek v nix. Svoje pok^cno znanje je žem svoja dela drugim/' je Zaplotniku so ter Peter Guček in Ivan Za- TitiSkega muzeja Aljaž Po- Trzinu. Sam 'nisem imel razdajal v kranjski Iskriintr- zaupal syJetni Ivan Zaplot- rezbarske plotnik iz Kiižev. gačnik. Naš trud ni bil za- pojma o lesu ui dletih- Vse- žiškem Peku. )e samostojni podjetnik, sedaj pa se nik, v katerem še vedno utripa pohorsko srce. To t>otrju- "Sprva sem razmišljal o man, saj so bili dosedanji od- eno mi je uspelo izrezljati samostojni razstavi, a je raz- a vi obiskovalcev pozitivni," cvet planike v lipovem lesu. vrača v pohorske gozdove je eden razstavljenih izdel- stvaritve stavni prostor dovolj velik w je povedal Peter Guček, ki je Ob prvem izdelku sem se fcot gozdar. Kljub delovnim kov, bradati Orčnik z Zoler- več avtoijev. Z Jarcem, ki me razstavil reliefe z živalskimi navdušil za rezbarstvo. Na- in družinskim obveznostim jeve kmetije. Njemu delajo daljeval sem z liki živali, najde čas za svoje konjičke. družbo Kristusova glava, Ljubezen do narave me predvsem jelenov, kozoro- Eden od njih je tudi ročno ženski torzo, skleda in pod- združene s je veliko naučil o rezbarstvu, drugimi motivi. pogosto ustvarjava skupaj. • vi* • w«..^«.,. , » / ' I«- • prenusljenim Moj sosed Ivan je bil za to. spremlja že od otroštva. V gov in konjev. Zadnji čas oblikovanje v lesu. da povabiva Še Jarčevo ženo osnovni šoli sem dobro risal. imam rad izdelke iz starih " Že kot otrok sem občudo- stavek za trofeje. Če boste obiskali trŽiSko izgrajevanjem in mentorja Vodnika. Naš Tega talenta nisem razvijal, štorov in korenin, ki jih naj- val rezljano pohištvo, ure, razstavo, vas bo gotovo oča- namen je. da Tržičanom ker sem se izučil za orodjar- dem v gozdu. Začel sem iz- plemeniteSa predstavinio manj znano de- l'a- Po štirih desetletjih dela v delovati tudi iesene figure za javnost od slikarstva ali foto- kranjski Iskri sem se leta jaslice. Naslednjikorakbodo kupil orodje za rezbarjenje. TržiSkega muzeja Aljaž Po- kosa lesa, • grafije. Predsednica društva 2004 upokojil. Vedno sem kipi, najprej divji petelin iz iskal sem možnost za izob- gačnik. jaslice in druge lesene predmete. Pred šestimi leti sem rala. Dobro oceno o njej je ob odprtju dal kustos Paholjeve sanje sedmica Marjeta Smolnikaji No, pa JO imamo. Now vlad- jame Pakotjm iamhvali, ver- toJř drug) obljublja, dabotonč- tudi gWe Uga, v čem je pred- žavnih sekretaijev izbrala zuno ekipo namreč. Oa Jo bomo jame, da bo v prihodnjih štirih predvideno in nenačrtovane ne- nost viade. v kateri bc pet minis- naj sw)je politične orbite. prg ali dobili, ni bilo nobe- letih Slovenijo upravljalo sanj- znanko rešil. Kajpada, uspešno, trie in sedem ne^rankarskih Skratka, mandatarieva kih- nega dvoma. Da jo bomo po sířo mínístn/fo moštvo. Drugič. Mandatar naj javno- kandidatov. HoČem reči, da kotnost me prej skrbi kot nav- vseh zapletih (v zapletanju situ Prav. Iz selektorjevih ust v sti razloži, katera meriiaje upo- ženske in nadstrankarski mi- dušuje. Sploh pa mi vladni acije se je izdatno angažiral božja ušesa. Si pa samospevom rabil, koje izbiral najboljše mi- nistri niso sami po sebi porok predsednik Borui Pahor ne de-predsednik DeSUS Kard Erja- navkljub drznem dvomiti, da je nistrske kandidate med najMj- za uspešno deio vlade in vode- luje niti tako brezskrbno niti vec) dobili tako hitro, je pa, roko vse tako sanjsko, kot nas skuša Šimi oziroma ko je izhircd svojo na srce, pravzaprav preseneče- Borut Pahor prepričati. PoM- sanjsko ekipo. Iskreno tne zani- nje države. Pr^ hi rekla, da so sami sebi namen. Še zlasti ob tako suvereno, kot želi javnost prepričati, f/asprotno. !mam rye. mo, àede česa imam (resne) Borut Pahor, mandatar za pomisleke. ma, v Čem Je, denimo, Majda Sirca, kandidatka za ministri- upoštevanju d^stva, da je mi- vtis. da so wvo slovensko vřad-nistrska fiinkcija a priori poli- no ekipo sestavili ljudje, ki delu- sestavo vladne ekipe, se hvali. Prvič. Trditev, da bo nova co za kulturo, boljša kot Miýa tična. Je pa, vsaj do zdaj, velja- jejo v zokwta'u in daleč od oči češ da bc njegova ministrska vlada sposobna premagati vse Rotovnik? Sumim, da niti v lo, da so nadstrankarski oziro- javnosti in tegfi vtisa se pri rw- ekipa sposobna premagati vse ovire, ki jo v prihodnjih letih (a- konkretnem niri v katerem dru- ma nepolitični oziroma stro-ovire, ki jo čakajo v prihodnjih kajo, so navadne prazne mar- gem primeru Borut Pahor ni kovni državni sekretani, v zve- boljši volji ne morem znebiti. Enako se ne morem znebiti niti letih, saj je menda izbral ncy- nje, nevredne ranga vladnega izbiral s pomoto jasnih vred- zi s katerimi pa seje Katarina občutka, da smo z Borutom Pa- boljše med najboljšimi. Jn še s predsednika. Tudi ali predvsem nostnih meril in po svoji pome- Kresal zagovorila, da so se s ko- ho/jem in z njegovo i4adno eki- tem se hvali novoizvoljeni vlad- zato, ker nihče, mti Bond Pa- ti. pač pa po principu močn^še- aliâjskirrû partnerji dogovorili, po siopili korak nazaj; včasné- ni predsednik, da mu je itspdo hor, ne ve niti tega, kaj nas čaka ga vlado sestaviti s petimi ženska- Jutri, kaj Šele, Ico/ se bo dogodilo da LDS "pripada kar pet kdanjega političnega sistema po Tretjič. Poleg uporabljenih položajev državnih sekretar- meri ljudi, H seje do srede letoš- mi m sedmimi nadstrankarski- čez, denimo, dve leti. Se manj meril pri izbiri ministrske ekipe jev". Jn utemeljeno dvomim, njegft septembra zdá za vedno mi mínwíri. Skratka, kdor ver- lahko Borui Pahor {ali kdor bi hi\a nadvse rada podučena da bo LDS dogovorjenih pet dr- preživet. I GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 EKONOMIJA 17 Dobiček si bodo delili Novi francoski lastnik žirovskega Kladivarja podpira njegov razvoj in želi dobiček tudi deliti. Stïfan Žargi žiri • Ko smo se pred dobrima dvema letoma pogovarjali z mag. Milanom Kopačem, direlctorjem tovarne elementov za fluidno tehniko Hadivaj, d. d,, ki je tedaj dobil najvišje slovensko priznanje za gospodarstvenike - nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske dosežke, nam je povedal, da se vodstvo in zaposleni - skupaj jih [e bilo 60, pripravljajo na odkup večinskega lastniškega deleža družbe, ki sta ga tedaj imela paradržavna sklada SOD in KAD ter še nekateri zunanji lastniki. Vendar se je pri tem zasukalo drugače: na dražbi, ki sta jo organizirala omenjena sklada, je bila ponudba zaposlenih premajhna in večinski delež je tedaj kupiio francosko pod- j etj e Pod a in Hydra ulics. Prav v teh dneh mineva eno leto, odkar ima Kladivai novega tujega lastnika, in zanimalo nas je, kako poslujejo in kak$ne izkušnje imajo. Kakáno podjetje ie Poclain Hydraulics, vaš lastnik? "Gre za petdeset let staro ču smo poleg nove hale zgradili tudi pokrite logistične površine. Ob tem kaže omeniti» da smo dosegali izredno veliko rast v petih letih smo imeli dvoStevilčno letno rast in v tem obdobju več kot podvojili promet Investiranje podpira tudi novi Ustnik, saj bomo letos v strojno opremo investirali milijon evrov in pol, v prihodnjem letu pa dva milijona in pol za novo stavbo in halo." Nameravate tudi dodatno zaposlovati? "Danes je v Kladivarju 250 zaposlenih, v prihodnjem letu nameravamo po pravkar potrjenih planih zaposliti 17 novih delavcev. Kriza, ki se poglablja, sicer utegne vplivati tudi na to, vendar bomo zagotovo iskali nove strokovnjake." Milan Kopač Ali ta podpora lastnika vašemu razvoju pomeni, da jih ne zanima le dobiček, pač pa tudi nadaljnji skupen razvoj? "Naj najprej rečem, da smo Poclain Hydraulics poznali kot korektno stranko že prej. To so seveda kapita- družinsko podjetje z veliko goče dobiti. Celo več: del raz- Torej prodajo prevzema listi, ki jih normalno zanima industrijsko tradicijo in izha- voja ventilov Poclain Hvdrau« no>i lastnik? dohiček, vendar po letu iz- ja iz iste branže kot mi: so lies se je iz Francije preselil "Tako je. Celotno prodajo kušnje lahko rečem, da jih strogi hidravličarji. Njihov k nam, in to pomeni krepi« prevzema prodajna mreža zelo zanima na§ razvoj, ki glavni produkt je hidravlični tev našega razvoja. Sedaj Poclain Hydraulics. V začet- širi tudi njihove možnosti. motor, naš pa hidravlični imamo v raziskovalno- kuje to morda celo nekaj tve- ventili, torej smo popolnoma razvojni enoti osem zaposle- ganja, saj njihovi ljudje ne komplementarni." Kot večkrat poudaijajo, so industrialci in ne finančni nih in trenutno želimo zapo- poznajo dovolj naših izdel» Špekulanti. Seveda zahteva- sliti še dva nova inženirja, da kov, kupcev, trga; zato jim jo racionalno poslovanje, ra- Pred dvema letoma ste nam bomo kos prenesenemu raz- bomo morali v začetku pri cionalen razvoj, za nas je dejali, da je vaš razvoj voju ventilov. Podobno velja tem pomagati, jih izobraže- najpomembneje, da spoštu- usmerjen v proizvodnjo za razvoj hidravličnih siste- vati; nato pa pričakujemo jejo naše znanje. Večkrat so specifičnih hidravličnih de- mov, natančneje hidravlič' ugodne učinke velike mreže, poudarili, da so kupili ljudi, meotov in hidravličnih si- nih agregatov. Ici poteka v V dveh do treh letih pričaku- znanje, ne pa samo proiz- stemov, kar na vse bolj kon- Franciji za motorje, drugo jemo pozitivne učinke." kurenčnem globalnem trgu pa se nadaljuje pri nas. vodne hale in stroje. Zgovorna gesta je dejstvo, ne bo mogoče posnemati. Rečemo torej lahko, da se Kako je bilo z vašimi inve- da bomo prihodnji leden na Ali je novi lastnik podprl naŠe razvojne usmeritve, ki sticijskimi načrti, ki ste skiipščini družbe potrdili tako usmeritev? smo jih imeli še pred prevze- nam jih razložili pred dve- pogodbo o delitvi oziroma "Vztrajamo pri tej usme- mom, v celoti nadaljujejo, ma leloma? soudeležbi pri dobičku. To ritvi. Proizvodi, ki jih razvija- celo pospešeno in z mož- "Investicije v novo halo in je namreč v Franciji že dol- mo zanje in za trg, so v tej nos^o prodaje na globalnem opremo smo v celoti uresni- goletna praksa in srečna smeri. Gre za posebne stro- trgu. Novi lastnik ima na- čili, lahko rečem, da smo na- okoliščina je, da je bil tudi v go namenske ventile, ki jih mreč i8 prodajnih firm po sicer drugače na trgu ni mo- vsem svetu," pravili še več, kot je bilo prvotno načrtovano. Na dvoriš- Sloveniji letos sprejet zakon o tem. " K RAN) Pošte na Petrolu S 15. oktobrom so na bencinskih servisih Petrola v okviru februarja začetega sodelovanja Pošte Slovenije in Petrola za* živele nove storitve Pošte na Petrolu. Petro) paketu se je pridružilo Petrol pismo (navadno in priporočeno), razširili pa so tudi dosedanjo mrežo bencinskih sen/;sov, ki ponujajo poštne storitve • odslej jih je po Sloveniji namreč kar 47. Pošta na Petrolu omogoča hitro, preprosto in priročno oddajo paketnih in pisemskih pošiljk ter prevzem paketnih pošiljk kataloške In spletne prodaje. Ključna prednost poštnih storitev na bencinskih servisih je za uporabnike poštnih storitev oddaja oziroma prevzem poSlljk "na poti", tudi izven delovnega časa poŠt. Na Gorenjskem so omenjene storitve dostopne na štirih servisih Petrola: v Tržiču, na Jesenicah» v Kranju (Prlmskovo) In v Škofji Loki. S. Ž. KRAN} Deset let Coodyeara v Kranju Letos mineva že desetletje, so sporočiti iz Save Tires, odkar je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev pnevmatik, koncem Goodyear podpisal pogodbo "joint venture" s kranjsko Savo, d. d., za nakup proizvodnje avtomobilskih pnevmatik, ki seje oblikovala v podjetje Sava Tires, d. o. o. Po desetih letih podjetji še vedno sobivata na isti lokaciji, Sava Tires pa je v tem desetletju postala ena vodilnih proizvodnih enot v mednarodnem koncernu Goodyear. Kakovost proizvodnje Save Tires zelo cenijo predvsem na zâhodr^oevropski h tfgih, kamor proda 55 odstotkov pnevmatik. Od leta 1998, ko so v Savi Tires Izdelali pet milijonov pnevmatik, do leta 2008 se je proizvodnja povečala za polovico. K temu je bistveno prispevala intenzivna investicijska politika, saj so v posodobitev kranjske Save Tires v povprečju letno investirali od deset do 15 milijonov evrov. S. Ž. Kranj Po naravi za znanje V sredo je Sekcija za kakovost pri Območni zbornici Gospodarske zbornice Slovenije za Gorenjsko pripravila že deseto konferenco kakovosti Gorenjske pod geslom, sposojenim pri Aristotelu: Vsi ljudje po naravi težé za znanjem. V uvodnem delu je sicer bolj skromno število prisotnih pozdravil in o pomenu znanja spregovoril predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič, v strokovnem delu po so lahko udeleženci prisluhnili izkušnjam o razvoju kadra iz sedmih podjetij. Ž. HRANIINICA iON d.d, Kronj 04 28 00 777 wvs%v.lon.5i inío@lon.si group Clousei^ Plastics Tbo s Ste že videli eno izmed najmodemejéih proizvoden] za brizganje plastike. 61 želeli delati v nje] kot pomemben člen - tu je vaša priložnost. Smo uspešno, httro rastoče pod/ef/e z več kot 160 zaposlenimi in 40-letno tradicijo v predelavi termoptastov fn orodfarstva. Imamo lasten razvoj izdelkov, ki jlti prodajamo v več kot 30 držav. Zaradi širitve proizvodnega programa vabimo k sodelovanju: TEHNOLOG TERMOPLASTOV (m/ž) ■ poznavanje tehnologije brizganja plastike 2 izbrsmim Kandidatom bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Vase pisne ponudbe s kratl^m žMje- njepisom in drugimi dokazili pnčakujemo v 8 dneh na naslovu: SIBO G. d. o. o. Kidričeva cesta 4220 Ško^a Loka httQ://www. SI. e dO/-^ upokojencev \ Kranj DOM UPOKOJENCEV KRANJ Cesta 1. maja 59, KRANJ išče kandidata za delovno mesto: VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE (M/ž) za nedoločen čas. e poskusno dobo 4 mesece Od kandidatov pričakujemo, da imajo: končano VII. stopnjo strokovne izobrazbe * univerzitetni/a diptomiranf/a oz. diplomirani/a ekonomist 7-10 let delovnih izkušenj na področju računovodstva In financ, od tega 3-5 let na vodil nem položaju odlično poznavanje zakonodaje in dela na podnxju računovodstva. knjigovodstva In ^ktuhranja (vodenje glavne knjige, evidence poslovnih dogodkov, samostojno pripravo strokovnih podlag za odločanje direktorju in pripravo finančnega r^črta, periodičnega ter zaključnega računa^ nadzor f>ad obračunom DDV.....) r DRUGI POGOJI ZA ZASEDBO: organizacijske sposobnosti In sposobnosti vodenja manj&h skupin komunikacijske sposobnosti, uspeénost v timskem delu, samostojnost, natančnost In zanesljivost poznavanje aplikacij MS Office paketa NUDIMO vam razvoj na poslovnem In oset^rem nKroju, stimulativno ptačilo ter urejeno delovno okolje. Pogodbo o zaposlitvi bi predvidoma sklenili 1. 2. 2009. Prijave z dokazili o izobrazbi, dokazili o nekaznovanju In svoj živtjeniepis, pošljite v 12 dneh od objave razpisa na naslov: Dom upokojencev Kranj, Kadrovska služba. Cesta 1. maja 59, 4000 Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. P I à é i8 KMETIJSTVO cvelo.zaplotnik@g'^s.si GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 Tri vloge za naložbe v gozdne ceste in vlake C VETO Zap LOTNIK združenje in sodelujejo na ..............................................................................razpisu le z eno (skupno) Bled • Ministrstvo zâ kmetij* vlogo. Pri vlakah je razlog za stvo, gozdarstvo in prehrano bolj skromen odziv na javni je 4. novembra prenehalo razpis ministrstva drugaôie sprejemati vloge za javni raz- narave. Nekatere občine tudi pis, po katerem je bilo za via- same spodbujajo gradnjo oz. ganja v gozdne ceste in vlake obnovo vlak, pri tem pa lastna razpolago 2,4 milijona ev- niki gozdov ugotavljajo, da rov denarja iz Evropskega lažje uspejo na občinskem kmetijskega jamstvenega kot na državnem razpisu, ki sklada. Kot so povedali v blej- je zelo zahteven. Lastniki, ki ski območni enoti, so lastru- dobijo denar od države oz. ki gozdov z Zgornje Gorenj- Evropske unije, morajo naške oddali na razpis tii vloge, mxeč §e pet let po končanih Doslej so se na tovrstne raz* delih poročati o upravičeno- pise lahko prijavljali le posa» sti investicije. mični lastniki, kar pa je bilo Država naj bi v kratkem neživi jen j sko, saj so se v pri- objavila Še javni razpis za via* meru. da je cesta potekala po ganja v gozdarske stroje in gozdovih petdesetih lastni- opremo, na tem razpisu pa kov, morali na razpis prijavi- tudi v blejskem zavodu za ti vsi. Država je na pobudo blejskega zavoda za gozdove gozdove pričakujejo večji odziv med lastniki. Po doseda-spremenila razpisne pogoje, njih izkušnjah bodo verjetno Po novem se lastniki, ki želi- najbolj aktivni lastniki goz-jo zgraditi gozdno cesto, lah- dov, ki so tudi dani Strojne- ko organizirajo v družtvo oz, ga krožka Bled. KRANj Rejci na ekskurzijo na avstrijsko Štajersko Covedorejsko društvo Kranj-Tržič bo v sodelovanju s turistično agencfjo Veronika pripravilo v soboto, 29. novembra, strokovno ekskurzijo na avstrijsko Štajersko. Udeleženci si bodo ogledali tri kmetije: kmetijo, na kateri redijo prašiče in pridobivajo elektriko s pomočjo sončnih kolektorjev na strehi gospodarskega poslopja, kmetijo, ki v novem hlevu na prosto rejo molzejo krave z molznim robotom, in še kmetijo, na kateri redijo okoli petdeset krav molznic črno-bele pasme. Cena ekskurzije je evrov, od tega 46 evrov plačajo udeleženci, ostalo pa društvo. Prijave sprejemata do zasedenosti avtobusa oz. najkasneje do 24. novembra kmetijska svetovalka Marija Grohar (tel. št. 257-65-10, 05V6S4-160) in predsednik društva Anton Šenk (tel. št. 041 /S75-912). C. Z. NARODNOZABAVNA ^.mo uiiu 'm'ô U m. Prfdprodajivslopnlc: Kompn Bled: M S 72 75 KI 9 ■ j: , V 8 \ .Ř \ ^ J j I GoienjslsiCIas ^ * éi. • • ^ » .s Športna dvorana Bled Sobota, 22. november ob 20.00 uri A HI\V r % * A Veliko dela za zbornico Kmetijsko gozdarsko zbornico čaka v prihodnje veliko dela. Člani sveta kranjske območne enote zbornice so na seji v sredo izpostavili številne probleme. Cveto Zaplotnik gorska območja in da bi obči* ne še naprej finančno podpirale razvoj kmetijstva. Vsebinsko se bodo vključili v pripravo regionalno pomembnih projektov razvoja podeželja, pripravili pa bo tudi okroglo mizo o aktualnih kmetijskih problemih. Kranj • Svet kranjske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice. Slovenije (KGZS) je na seji v sredo sprejel preoram dela enote za naslednje leto, se seznanil s predlaganimi gorenjskirm kandidati za dane zborničnih strokovnih odborov in z Infor- macijo o javnih razpisih za lUaepe iz programa razvoja podeželja. Vodja območne enote Mit^ Kadoič je ob predstavitvi stanja in problemov gorenjskega kmetijstva dejal, Na seji sveta kranjske območne enote kmetijsko gozdarske da je na Gorenjskem glavna zbornice kmetijska dejavnost govedoreja, vendar pa se število kme- večjih rejcev kokoši nesnic in predvidoma sestal na štirih tudi kmetje, ki sami tij, ki redijo krave, zmanjšuje, puranov se zmanjšuje. Stalež sejah, m katerih bo obravna- predlagajo spremembo Najboljša kmetijska zemljišča na Gorenjskem so močno izpostavljena ur« banističnim pritiskom, za to pa naj bi bilt kot smo slišali na seji sveta zbornice, ponekod krivi namembnosti kmetijske-ga zemljišča v stavbno. Prireja mlete se je v zadnjih drobnice v zadnjem letu stag- val aktualno kmetijsko pro- pctnajstih letih povečala za nira, problem je majhno pov- blematiko, Še zlasti izvajanje dvakrat, StevUo rejcev pa je v praševanje po mesu in klanje zemljiške politike, proble- tem obdobju upadlo za tri če- v klavnicah, V kolobarju več matiko uresničevanja ukre- trtine. Lani jih je bilo še okoli kot dve petini njiv zaseda ko- pov kmetijske pohtike in so- 850, povprečno je vsak oddal niza, povečuje se delež žit, cialnega varstva kmetov, delovali dani sveta območne V razpravi k v kateri so so- okrog 70 tisoč kilogramov mleka. Količina mleka se bo travno deteljnih mešanic in sprejemanje prostorskih re- enote in sveta KGZS ter luceme, pridelava vrtnin stag- dov v občinah in občinskih predsedniki odborov izpo- zaradi mlečnih kvot lahko v nira. V kontrolo ekološkega programov intervencij v stav, so predlagali, da bi že prihodnje le še malo povečala, kmetovanja je vključenih 1Ć9 kmetijstvu, pripravo uprav- zaradi radonalizadje dela in naložbe v razširitev hlevov in kmetij, večinoma pridelujejo Ijavskega načrta za območja enotnega pristopa do kmetij nakup kvote se bodo ustavile, hrano za lastne potrebe, pri Natura 2000, aktualno doga- morali združiti kmetijsko in Večjih kmetij, ki se ukvarjajo živinoreji so glavni problemi janje v gozdarstvu in novosti gozdarsko svetovanje in da s pitanjem goved, je malo, prosta reja oz. izpusti za živi- pri davkih. V zbornici se bi bilo treba omilid tudi po- manjše kmetije opuSČajo 10- no, pomanjkanje površin in bodo tudi prizadevali, da bi goje za pridobivanje denaria vrstno rejo. Z rejo prašičev se nizke cene pridelkov. pri izvajanju ukrepov kmetij- na podlagi javnih razpisov za v večjem obsegu ukvarja Svet kranjske območne ske poîitike dosegli ugodnej- ukrepe iz programa razvoja okrog deset kmetov, število enote se bo prihodnje leto še pogoje za hribovska in podeželja. Sišenkova ovca ima četverčke Na Šišenkovi kmetiji v Bašlju je ovca povrgla štiri jagnjeta, kar je tudi po mnenju strokovnjakov redko. CVFTO Zapiotnik Baielj - "Pr' Šišenk" ima ov-Čereja že precej dolgo tradicijo, trenutno je v hlevu devet ovc. Najstarejša v čredi, petnajst let stara ovca jezersko solčavske pasme, je pred dobrima dvema tednoma jag- njila. Šekoje bila breja, sojo, precej debelušno, opazovali in ugibali, koliko bo jagnjet. Dva, morda trije?! Ko je na dan jagnjitve gospodar Srečo prišel v hlev, so ob "mami" ovci že bili trije mladiči, kmalu zatem je pomagal na svet še četrtemu. Četverčkil To se na kmetiji ni zgodilo še nikoli doslej pa tudi sicer so takšni primeri bolj redki. In Če se kaj takega že zgodi, ovca običajno vseh jagnjet ne sprejme oz. jih ne pusti, da bi pili njeno mleko, in so posledice lahko prav krute. Ši- šenkova ovca je spomladi jagnjila dva mladiča, pa ene> ga ni sprejela. Tokrat je "potrdila" vse Štiri, vsi lahko pije- dan doda le še maio mlekovi-ta. Da so zdravi, kažejo tudi navzven, ob našem obisku so na bližnjem pašniku ži-valino skakali okoli '"mame" ill jo vlekli za seske. Le prve dni po jagnjitvi so ostaH v hlevu, zdaj so čez dan zunaj, ponoči jih zaprejo v hlev. Tudi zato, ker se je že zgodilo, da je jagnje odnesla lisica ali da ga je napadel sokol. In kakšna usoda čaka ''bedce".> " Kakšno bomo obdržali, katóno pa prodaliso povedali. Zgodbi dodajamo še strokovni komentar. Primož Muri, predsednik društva rejcev ovc jezersko-solčavske pasme in veterinar, je povedal, da imajo ovce jezersko- solčavske pasme običajno eno jagnje, tudi dvojčki niso nič posebnega, trojčki so redki, četverčki pa izjemoma. V svoji rejski in živinozdravni- ški praksi še ni imel takega primera, je dejal in dodal, da so pri romanovski pasmi ovc jo pri njej. gospodar jim vsak Štiri jagnjeta in njihova 'mama" na paši v bližini domačije trojčka nekaj običajnega. 4 á I GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 GORENJSKA, OGLASI 19 V domu sončni oddelek ► 1. stran S prenovo je, kot je dejala Bregantova, 38 stanovalcev Uid^PETZRKEL čakalna doba za sprejem pa je daljša od enega leta. Števi- lo starejših se povečuje, s tem pa tudi potrebe po pomoči. "Zato težko pričakujemo zakon o dolgotrajni dobiio boljše razmere za bi- oskrbi, ki bo podlaga za po-vanje, saj so bile mnoge sobe večanje obsega storitev po- premajhne, nekatere velike moči starejšim na domu," je samo pet kvadratnih metrov, povedala Bregantova. Sredi- premalo pa je bilo tudi sani- nega slovesnega odprtja pre- tarij. Da je prenova doma, ki novljenih prostorov sta se je bil v uporabo predan leta udeležila tudi župana Jese-1940 in je eden najstarejših nic in Kranjske Gore. To- V državi, majna, je pokazala maž Tom Mendnger je tudi lanska ocena primemo- med drugim povedal, da naj sti domov za starejše, ]q so bi po načrtih v neposredni jo izdelali na ministrstvu za bližini doma zrasel objekt z delo, družino in socialne za- varovanimi stanovanji. Jure deve. V tej oceni se je jeseni- Žerjav pa je dejal, da v nobe-šld dom uvrstii med tiste, tó nem domu ne zadoščajo so nujni potrebni prenove. zgolj stene in sobe, temveč Gradbena dela so pričeli lani je pomembno predvsem poleti, celotna prenova je vzdušje, tí vlada v teh pros- stala kar devetsto tisoč ev- torih. In osebje jeseniškega rov, v celoti pa jo je financi- doma starostnikov zna raio ministrstvo. Po besedah ustvarjati prijazno vzdušje Veronike Bregant je v domu in daje du§o domu, je še po- trenutno 102 stanovalcev, udaril 2erjav. GG naročnine 04/201 42 41, e-po^â: ndrocT^íne^g-glds.si www.gorenjskíglas.sí ÍS/(R4TEL U, na Lâborah, oddamo pisarniške prostore raz velikosti (25m2 - }000m2), del adaptiran v letu 2002, n se v pritličju in na - klimatizirani. opremljeni ali neopremljeni s pisarniškim pohiitvom In i; urejeno parkirišče, varovanje, poslovno vsemi ^ » Cena od 6 £U R/m2/mesec. Kontakt:040273350 (Peter). M e d vo de Godbeniki v Medvodah V športni dvorani Medvode je na martinovo nedeljo potekalo tradicionalno srečanje godb. Organizator prireditve je bilo Kulturno društvo Godba Medvode, ki se je tudi letos v Medvode trudilo pripeljati godbenike iz tujine, kar pa jim tokrat ni uspelo. Poleg domače godbe, ki repertoar skuša čimbolj približati vsem generacijam, kar pomeni, da imajo v programu narodnozabavno, zabavno In filmsko glasbo, sta svoj repertoar obiskovalcem letos predstavili še Godba Vodice in Pihalni orkester Tržič. Triiški godbeniki so v letošnjem letu dosegli zgodovinski uspeh. Na tekmovanju godb v LaSkem so namreč v prvi težavnostni stopnji osvojil Na srečanju godb v Medvodah so se letos predstavili tudi zlato plaketo. M. B. vodiški godbeniki. /F«»: PererK^ieni^a • UimoHk.««^ polovo Novi Golf Rojen z ízkuSnjomi Najboljši Golf vseh Časov te v naSem salonu. Skupna poraba: 4,9 • 7,11/100 km. Emisije CO.: 128-166 g/km. Avtohiàa Vrtačr d.0.0. Kranj D«l30 MADŽARSKE TOPUŒ: 11.12. • 14.12.: TRST: iS. i); PALMANOVA IN TOV.ČOKOLAD& 2S. 11.; KOPALNf IZlfT BĐ^NARDIN: 24.114 LJUTOMER S PANONSKIMI TERMAMh 25.12. • 26.12. KULTURNO DRUŠTVO LO$KI ODER, SPODNfl TRC14, SKOFJA LOKA 14. ob 19.30 uri, Vee avtorjev: BORZA SLOVENSKIH KARAKTERJEV, komedija, režija: Željko Vukmiricâ, gostuje 5LC Celje« za abonma MODRI; 15. n, ob 19.50 uri Večavtorjev: BORZA SLOVENSKIH KARAKTERJEV, komedija, režija: 2eljko Vukmirica. gostuje SLC Celje, 23 abonma RDEČI, Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat. prireditve Ob sv^ovnem dnevu diabetesa Kranj • Ob svetovnem dnevu diabetesa Društvo diabetikov Kranj vabi danes, v petek, 14. novembra: ob 10. uri na pohod proti sladkorni bolezni, zbirno mesto pri vhodu na Stadion v Kranju; ob n. uri pogostitev udeležencev in merjenje krvnega sladkorja v diabetičnem centru ZD v Kranju; od 11. do 14. ure predstavitve podjetij In degustacljelzdetkov ter dve delavnici: čustvena inteligenca in diabetes in paradorrtalna bolezen; ob 17. uri vabijo na kratko srečanje in druženje na Slovenskem trgu. od koder bo lepo vidna z modro, mednarodno ban^o diabetesa, osvetljena kranjska Gimnazija. Tako bo Kranj simbolno povezan z drugimi mesti po svetu, kjer bodo v želji po lajšanju diabetesa prižgali modre luči. Pn težavah s krčními žilami ir> odprtimi ranami se obmite na Center za zdravljenje venskih bo^eznt v Portorožu. Tel. 05/640 02 33 i ». lA UUff ■ J Martinovanje Greznica • Kulturno društvo Dr. France PreSeren Brezntca Žirovnica in Tamburaška skupina KaSarji z gosti vabijo na martinovanje v soboto, 15, novembra, ob 19. uri v dvorano na Brezntci. Naj pridelek v Cerkljah Cerklje - Občina Cerklje in Mladinski center Cerklje danes, v petek, 14. novembra, ôb 19. uri pripravljata kulturno 2âbâvno prireditev A pridel... na naj pridelek 200$?, ki bo potekala v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Tehtanje pridelkov bo od 18. ure naprej. Potekale bodo tudi ustvarjalne delavnice za otroke ter predstavitev zeliSčarstva in čebelarstva, Regijsko ocenjevanje medu Cerklje • Čebelarsko društvo Cerklje jutri ob 17. uri v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah prireja zaključno prireditev letošnjega regijskega ocenjevanja medu. Podelili bodo pokale in diplome za izbrane vzorce medu, najbolje ocenjenemu medu pa bo pripadel naziv Prvak Gorenjske. Po kulturnem programu bo pogostitev z dobrotami, ki jih bodo pripravile žene čebelarjev. IZLETI Na Vošco Žirovnica • Društvo upokojencev Žirovnica vabi v torek, iS. novembra, na planinski pohod na 1.737 m visoko VoŠco. Nezahtevne hoje bo $ do 6 ur. Odhod avtobusa ali kombija bo ob 7. uri z avtobusne postaje Rodine in bo ustavljal na vseh postajah do Most. Informacije in prijave še v ponedeljek do 10. ure po tel.: 5801 469 ali gsm 031 /535 799 • Drago Kajdiž. Na pohod z Društvom upokojencev Kranj Kranj - Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 20. novembra, na pohod na relaciji StiČna-LavriČeva koČa-Pris- PETKOVA PRIREDfTEV GdsUqe; G4 tra 22 SOBOTNA MATINEJA Gostuje: Hi&a otrok in umetnosti DEVET MESECEV Sobota, iS. novomber200S, ob 10. un v Preiwwwn gledilitóu riivi avoiii CI Coren tskj Glas «IN tava. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Hoje bo za 3 ure. Prijave in informacije v društveni pisarni do ponedeljka, 17. novembra. OBVESTILA Možnosti turističnih storitev za osebe s posebnimi potrebami Pr^dvor • Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj in ŠENT vabita vse. ki delujejo v turizmu, na delavnico Možnosti turističnih storitev za osebe s posebnimi potrebami, ki bo v četrtek, 20. novembra, ob 15. uri v hotelu Bor (Grajska dvorana) v Preddvoru. Delavnica je brezplačna, za prijave in več informacij pa pokličite po tel.: 04/257 88 28, GSM: 040/733 344 ali info@ctrp-kranj.si, PREDAVANJA VcKÍa v vrtu Podvin - V Vrtnariji Reš v Podvinu pri Radovijici bo danes, v petek, 14. novembra, ob 17. uri predavanje o vodnih motivih. Tomaž Toman in Ivan Esenko se bosta posvetila najmanjšim vodnim objektom, ribnikom, vrtnim mlakam in naravnim bazenom. Po Irian Džaji Kranj • Klub Studentov Kranj vabi na potopisni večer, na predavanje Petra Eržena Popotovanje v višavje Irlan Džaje je enkratna dogodivščina ... Predavanje bo v nedeljo, 16. novembra, ob 19.30 v KluBaru v Kranju. RAZSTAVE ft Tradicionalna prodajna razstava ročnih del Kranj • V Domu upokojencev Kranj je na ogled 28. tradicionalna prodajna razstava ročnih del stanovalcev: v četrtek, 20., In petek, 21. novembra, od 9. do 17. ure In v soboto, 22. novembra, in nedeljo, 23. novembra, od lo. do 12. ure in od 16. do 18. ure v prostorih delovne terapije. Obiskovalci si v tem času lahko ogledajo tud) fotografsko razstavo z naslovom Utrinki Iz Brazilije avtorja janeža Pipana. KONCERTI Ob 20-letnici Ško^etoškega lovsk^ pevskega zbora Škofja Loka • jubilejni koncert ob 20-letnici delovanja Škofjeloškega lovskega pevskega zbora bo v nedeljo, 16. novembra, ob 18. uri v Osnovni Šoli Ivana Groharja v Podlubniku. Gosti večera: Kvartet prjatlc in rogisti Lovske družine Seka. Program bo povezovala Monika Tavčar. PREDSTAVE Dve predstavi črnogorskih gledališč Predoslje - V sklopu izmenjave ljubiteljskih gledaliških društev KUD Predoslje in KUD Zarja Trnovlje pri Celju izmenično gostita dve društvi iz črne Gore. Tako bo danes, v petek, 14- novembra, ob 19.30 v Kulturni domu Predoslje črna komedija čovjek centrifuga (Človek centrifuga), jutri, v soboto, 15. novembra, pa bo ob 19.30 uri Črna mono komedija z veČ obrazi Danski sindrom. Informacije in rezervacije vstopnic: 041/955 000 (www.kud-predoslje.si) Komedija v Selcih Seica - Dramska skupina Smeh teater z Breztj vabi na ogled komedije Franca Ankersta in sicer v nedeljo, i6. novembra, ob 17. uri v Krekovem domu v Selcih. Vražja vdova Poljane - Člani dramske sekcije pri Društvu upokojencev Sovodenj bodo predstavili komedijo Vražja vdova jutri, v soboto, 15. novembra, ob 19. uri v Poljanah. LOTO Rezultati 91. kroga -12. novembra 200S S, 20. 21.32. i}. 34 m 27 Lotko. 09879^ 1 Loto PLUS: 9, 15, 20, 21, 22, 50, 39 m 12 viderai skUd 92. kroga za Sùârt iico: 78$.000 ÊL dvident sklad 92 kroga za Lot ka. 273.000 EUR Caranhrani dobitek PLUS 2 0.000 EUR Nagrajenci nagradne igre HIT PARADA BLED 2008, ki je bila objavljena v Gorenjskem glasu, 4. novembra 200S: Jožka Šumeč, Jesenice; Jožica Repine, Bled; Vera Ovsenek^ že; Marjan Por, Gorje; Tllka Stare, Bohinjska Bistrica; Primož Bertoncelj, Kranj; Peter Drlr^ovec, Kranj; Jože Žitnik, Vodice; [Danijela Juvan, Ško^a Loka; )o£ca Beznik, Sled. Nagrajenci bodo vstopnici dobili po poŠti. Čestitamo. Nagrajenci neradne križanke GORENJSKA BANKA. Pravilno geslo križanke je bilo: ČAS JE ZA POSEBNE PRILOŽNOSTI. Nagrade prejmejo: 100 £UR Božidar Ump^, Tržič; 75 EUR Ana Kolničar, Zg. Duplje; 50 EUR Berta Bertoncelj, Selca. Tolažiine nag rade Gorenjskega glasa prejmejo Zvonka Triplai, Žirovnica; dejana Boro vnik. Vodice in Barbara Kova^, Ljubno. Nagrajer\cem čestitamo! NEPREHIČNtNe real estate svrr RÉ do.o Enota Knnj Na20fJ«va ulica 3 4000 Kranj tel.: 04/2S11-000 : 04/2026 45-9 í mai I. kranj nepremičnina. s< hnp://www.$vet-nepremicnine.5 i KRANf-Soriíí«vo nâS-* 3 $$, 64.13 mi. i. 1968. 1./3 nad., vpisdno v ZK. vsdříevano, CK toplarna, KTV, lel^ fen. Cena 105,000 EUR. CERKgENACÛR.:hiU dvojček, rzû mi $tan. povrSfne, 250 mi parcele, novogradnja, I. 20cS, zgrâjen ào III. pod. gr. hze. ravna sonćns parcela v sklopu nove soseske. Cerra 159.900 EUR, MILÍE: } SS, 105,91 m2.1.1982, i^M. ddapt,, CK. delno opremljeno« ssvna, vrt z brunanco, sončna lega ob gozdu. C«na ^30.000 EUR. KRANj-okolica: 2 SS, 43,19 mi, adapt, I. 2ooa, atrij v Izmeri 42,41 m2, parkirno mesto. Cena 97.000 EUR. MEDIA NEPREMIČNINE MEDIA nepílemi ČNI NE d, o, o Vojkova C. 63.1000 Ljubljana Tel.:-*3S6l$68 80 00 Fax.:+3361So 01 Mob,: +586 51 686 jao DRACOČAjNA pri Medvodah 2008- Nâ voljo leSetrí stanova rrjske enote montažne hiSe dvojaka s I70,i6 m2 $tar)ovanjske povrSine (P4M] rti pdrcell cca. 260 mi. HiSe so 2e postavljene In se prodajajo v JV. gr. fazi 2 DOV-jem za 176,000 EUR. Kupee ne plača provizij i i V I KsKERN N EPREMIČ NI NE MiiSVù^ trg 12,4000 Kr«fi] T«L 04/202 202 2$ 66 CSM 051/320700, Smail: Inb^k; kem*«! Pradstavl^mo ntkif n^wniinin iz nai« 6c(tt« ponudbe» kl jo v celoti preberct« na spletni strani: POSLOVNI raOSrORh Prodamo: XRAN): 5Madi$in>proizvodni pro&^ tori, dostop z kamionom, znotraj tud^ 2 pisarniikđ prostora^ letnik 19X2, cena » 650 EUR/m2. HIŠE« NOVOGRADN|E: Prodamo: LANCOVO pn Radovijid: v naselju rtevrh >iii (dvojćki ali trojček) v ML >odal|Sani gradbeni fazi, skupaj 7 nlf stan. površine 191 mi^ na zem-llíiití od 1S0- 3J2 m2, cena se giblje od iSyooo EUR do 199.000 EUR, mirna lokacija pod gorami v biííini Radovljice* Novogradnja;? last K^KČRN. Pri na-kupu htl lahko izkoristite POSEBNE UCODNOSTIL ker v kupnino upoi* teva|0 ludl vaie morebitno stanova* nje 1n doplačate le razliko. UREDI* MO BANČNE KREDrTE-BITNfE PRI KRANjU: hiSa • dvojček ^tarii površine mzi I zqqí, 2S0 rn2 zemljiiča, v podaljiani ML gradbeni fazi {vgrajena okna in vhod* na vrata. 12 cm fasada), hila ima klet, pritličje in mansardo, cena • y^^.ooc.oo EUR. CERKVE NA CORENjSKEM; hiia - dvojček An. povrline 145,00 ml, 2008, 3S2 m2 zemljišča, v IV. grad* beni hzi (2e narejene grobe notranje instalacije, ometi in estrihi) s prWUi-n mansardo, cena ■ 233.000.00 ZEMgiiČA: Prodamo: Kranj (bližina sodiiča): stavbno zemlji iče 1.0S9 m2, primemo za gradnjo poslovno - sta nova rajskega objekta zA EUR. Krtn\ (Planina • poslovna cona): stavbno zemljišče $040 m2, k va* dratne oblike po ZUR/rrn, pri* memo za gostinstvo, skJadiSča, pn> izvodno halje, ali druge storitvene dejavnosti* Komenda: stavbno zemljiiče 3*813 ms po 1$0 EUR/m2, primerno za gradnjo več stanovanjskih hii ali stanovanja: Prodamo: Jesenice: j SS, 7^159 mz. L 1985. po* polna prenova I* 2007 {okna. vrata, instalacije, keramika v kopalnici in kuhinji), nad, nova oprema v celoti, 2 balkofia in Uet^ last K 5 KÉRN d.0.0.1 cena : 108*000,00 EUR. KranI, Planina I: 1 C, 33,50 m2 v 2* nad . nfzek blok letnik 7$, kuhinja lo* čena, cena ■ 70.000 EUR^ Knnji Ptanina II: 1 SS, 49,60 ma v 7, nad*, teinik 82, predelano v 2 SS, cena « 87*000 EUR. Tri^ Kovorska: 2 SS| 57,19 ma, v 1, nadstropju, nizek blok, letnik 70. cena ~ 92.^00 EUR, Tržič (Cankarjeva): 2 SS, 49,70 mi^ L 196)1 adaptirano L 2001, ^soko pri* tličje o-d 4 nad*, balkon, vsi priključki, okna stara 4 leta, iastna centralna kurjavd na olje, cena » 65.000,00 EUR. www^kt^ker n*s GG naročnine 04/2014241 e-posta: ndrocnlne@g-gla$.si www.gorenjskiglas.si PRODAMO v DUPLJAH Tn samostolne stanovanjske hlU« velikost parce) 5S0 m2. netopovriinahiSe 1S6 m2,3. pod. gr. faza. Cera od 220.000 € Prodaja: AftT-STUOlO d.oos, Krz nh gsm: 031 64 02 25, tel: 04 / 20 20 700 J 4 } } 4 « è á k GORENISKI GLAS petek, 14. novembra 2008 MALI OGLASI info^g-éas .si 21 domplan dnâMa râwtio» f^opwmtrMw« urCiMsim m eneae»»! toVLCIMWMiU tmhj 041/647-4M www do^pld^^s CTANOVAN) E PRODAMO Krviji Vodv^ni sId^^ cK9«obr>o v nad&t izmere im, L czgr. 196$, delno obnosdleno-kopaln^câ ^n okn« L 20C4 Cena 9&000.00 EUR motnost vsHftve junij L 2009* SsMea pri Trljču» enosobno, vi»oko pnL v amçfi mz L izgr. tçTj, CK, vi pfv kfji^k), potTvbno obnove, cena EUR» rr^ožnofl vsdftv« lakoj. Pfanina enosobno VL nad* $tn>p)« v izmeri 41,76 mLćzgr. bělkou dv^b, v^i pHUjudd, vpisano v ZK, n>o2nost v^itv« februar 2009. cena 81.OOO1OO EUR. Preddvor^ enosobno^mansardno v dvo-nadstr.hiiii2mere4l|00 mz hliazgrv jeral 19^0. stanovanje bdela rw 11991 ^ cena 79 500.00 EUR. Knnj, Harana erwsobno v lil. ria^ Ar, cmere 3340 rm, L 19&8, natk obfekt, ie ni vpisano v ZK, cetia 7^000,00 EUR. Kranja SoH|ew nasa^ v nown objek« tudrttrisebnívprftiíč)uzatríjem, zava s kletjOi kjer sU ie dve sobii In shrambo v izmen 140,00 mi in à^ risebru v L nadstr. s stopnicami v man* sardo in kletno shrsmbo v izmen 1S1.00 rm, I czgr, 2008. nadstandardní oprema: maMin^ kad in pďia, talno ogrevan)«p ele(ctn6ie ^aluzije, bambu* $ov pafVeL v&i lasb^i phUjuAi. ogreva* nje na plin, vMko stanovanje dve pariar* ni mesti, cena: stanovanje v prit. ÍÍOjOOCKOO eur. V 290.000,00 EURi v ceni je že obfaSjnan 8,$ % DOV. Krvi Zfalo po^ v mansandi objeku novo zgrajer>o dvosobno stant^n^ ^ kabinet v izmen ^.83 na. L izgrad. ob-jekta 19^3.1 izgradnje stanovanja 3008, CK na pJin, vsi prildju&i, útíá laminst klima, ceru 97.coo.oo EUR. Kran^ Vodwodm tto^ tn^bno v 1IL nadstr. izmere 73,80 ma, L izgr^ 1965, obnovljeno 2005, kopalnica, WC, c*fv iralna na pkn, vselitev po dogovoru, cef\a I30.ooû,ûe EUR. Kran^ Zblo po^ trisobno, vHoko po E'î^e vemen 66,82 ma, delno obnovtfe* no v Mh 2000 m 2003 (kopalnica in okna), L izgr, 1961, CK, teleibn, kabef.te* lev,| balkona ní. cena 1i4.75s.OO EUR (27,5 mio %n). Hl^^mODAMO Knnii Sp. Besnka, visokoprfd^a, tlofv sa )20 mz na parceli veiikosti 549 ma. CK na oljei tei. dve parkrmi me* sti, sončna lega, hiia je lepo vzdrževa* na, I. izgr&d, 1981, cena 320,000.00 EUR, vsdfte^ možna konec kta 2009. Knnj, CM^ N^sokopfHJićna tlonsa gfi mi na pafceli v«fíko$Q 960 m2, L izgr, 1963, sofičru bkadja, nekoliko v hnbu, vs^ Diikliu^ki. C K na olie cena 209.000.00 EUR Bližina Proddvof«, enonadstropni poslovnostanovan|skr objelřt na parce^ fi ve()ko$t 1583 mz, cca. 870 ma poslovnih prostorov in cca. 19s m2 stanova r^ skih pnsstofcv, dve garaži, parkirii^, sonina lega, i izgr. i960, postopoma obnovljen In dozidan od I, ^965-1998. cena 639,000,00 EUR. Krite, Ccempla, enonadstropna « dv^ stanovanjska, tlonsa 7S v vsaki ^ ti na parceli velikosti 222 mz. I, izgi, 1936, popolnoma prenovljena od I, 20û4*20cé, CK na plin, tel., vscinstala* dje v vsaki etaži loćene. tri parkiriSû, cena 182 000.00 EUR, VIKEND • PRODAMO TrAnik ^ Orki zidan, tkyisa 3146m2 na parceh velrkost 478 m2, lepa sončna lokaoja, garaža, do$top tlakovan, ob vikendu Čudi manjka brunarica, 1997. cena 290.000,00 EUR. GARAŽA • PRODAMO Kn% Flanina 11^ paHdmo n>esto v podzemna garaži na UL Tuga Vldmat)» v iz* meri 13 mz, I. izgr, 2007, cena 7,500.00 EUR POSLOVNI PROSrOR-PRĐDAMO Knn^ Savska bka, pritliije v izmen 630 m2,1. f^, T952, samostojni vbod, ram^ pa. mo2/Vst parViranja. v^ilna stropa 5 m, cena 409.ooe.oo EUf^ POSIOVNI PROSTOR • oddamo v na^ NaUo, 1. nadstr. v izmeri 50 m^ primer^ no za pi^ime^ I czgr. 1970, prenovljeno 12004, CK, internet tele^n, samostof ni vhcd, partdma me^ta zagotovljena, cena 400,00 EUR/mese<ïr)o^ stroiki ca. 120,00 EUR skopaj z ogrevanjem, inv pritli^u^o mz sUadii£ai urD^toj^ ni vhod svc^« sanrtan^e, cena 220 EUR mes<o^stro&ÍQ PARCOA ' PftODAMO Krvi^ pfoti Naldemu. v industnjslo ceni v tzmeri 5957 mz za proTmfrijo, skla- átiii, parianSće, cena i63 £UR/m2 in s« cza 18 EuR/m2 za komunafni prt* spevek. Mali oglasi tel.: 20142 47 fax: 201 42 13 e-mail: mdHog(asi@g-glds.si Male ogldse spiejemamo: u objavo V ^tok - V o v 2K, cena 122.000 EUR. « 041/744- 70S ZELO UGOĐHO pnMdm sunov^Je - v^je aJi maji]âe v âko^i LíAI, brçz posrednikov. lokacija • mestno jedro, v 041/866-885 KUPiy NA BLEDU ki^irr dvosobno stanova-r^je. del hiée ali majtief) vikend, prim^ ren za stalno b kacNi za noveíáo nišo, Kranj okolica. dogovor. « 05&0/64-6eo H lia PRODAM STANOVANJSKI đ^jcek. kJje 115 m2 na 280 m2 zemljišču 051 /809-020 -Cer- STANOVANJSKI OVOJĆEK v Preddvoru, tt 051/388-622 eoore?? nepremrailne TPI Kapucinski U9 13 SkoljALoka 04/50fiQ300 GSM 041/6?! Effltiil itiio<§ioKř)i«pieiiiicnine SI STAfíEjSO đvestanevanjsKo hîéo na podft2fti|u, lepa «Kacija, tr 041/209* 066 dcor936 V CiRČAH na robu nasalîa prodamo stanovaniako héo • novogradnra, zgr^ j9na 4o III. PGF na oarcefi vel* 400 « 041 «on^s V PODREčI orodani starovar^ako n^ « V STARI LOKI ja v pripravi graSnla stah novaniskaga dvoi&kâ, 9 05t/38d* 822 aoo;*2e PoaasTi MIODAM MLAKA pri Kra/^ju, parc^ta na izrini lokaciji ûd 400 do 500 m2. tr 041 /546-253 BOO'S»2 PAROELO za dvojčka, z gradbenim dovolre<^l6r^ - Naklo « 051/388^22 B007924 PARCELO Z gradb^lTi dovoljenjem • Ôkp^aLoka, n 051/386^22 800702% KUPIM KETIJSKO zemijléôe ali zapuščeno kmetijo v obilni Radovljica z okolico, «031/727-035 NAJAMEM ALI KUPIM Kmetijsko zemljilce. « 041 /23»-32e 0007000 poaLOVNI PROaTORt ODDAM PONOVNI prostor v Kranju, s tnzar-sko deiavTvostjo v obrmovanju ir\ posluje, «031/655-842 BOD77e4 PROSTORE na Koroški 9 041/361-100 I v Kranju, aooeu? POSLOVNI prostor 18 m2 v pritličju stanovanj^e stolpnice v ŠKotjI Lokt. za mimo dejavnost ali sMadiščnI pn^stor, nalemnir« 7 EUR/m2. V 041/673- aarT7^aa MOTORNA VOZILA AVT0M0ËILI PRODAM ODKUP. PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo. Avto Kranj« d. 0. o., Kranj, Savska 34, Kranj, B 04/20-11-413, 041/707-145, 80e775> AUDI A4 1. turl>0 031 /454-978 . 01, 9 CFTROSN Saxo 1.0 I, 85.000 km kovinsko zlate barva, 3 vrata. i. lastnck, 041/448-823, 041/930^89 eccrui AVTOMAŠ Prodamo Sest Ibiza, Seat Cordoba, I. 00. ikoda Fabia. I, oo, Ren«uh Clio« 1. 02. Clio, I, 00, R Twingo, I. oo, Mega ne, I, Kangoo, I. co, Honda Cvic, 1.97, Fiat Punto, 1. 02, Daev^oo Lanos, 1. 99, Ford Ka, I. 99, Ford Celaxy, I. 00, Toyota Aver^sls Vegon, .00. Rat Seicemo.l, 93. KREDIT NA POLOŽNICE Garancija TEL: 031/490 012 FORD Fiesta 1.3. I. 02/03, 26.690 km sen,ro, 2x air bag. el. stekla, centralno. kot n9/. cena: 4.690,00 EUR, ir03i/225-$73 HYUNDAI Accent« I. 99 1. lastnik, srubme barve. Jeaenice. 9 041/855-948 MAZDA 2500 fûk-ap diesel, 1.00 bele barve, klima, 4x4 naa^c^dnja. lepo ohranjen. « 041/227^38 Bcnrus OPEL Astra 1.8 16 V, L 11/01 1, ast- nik. 5 vrat, khma. vsa oprema, kot nov. tr 041/396^74 soo'Mi RENAULT eno. I. 66 obnovljen, reg. celo leto. redno servisiran. «041 /364-504 RENAULT Trafic 2.1 D S VASONOM 3M, I, 96,1ř 041/697-492 SEAT Ibiza 1.4 T6V, I. 03/04 klima, srebrna. 1. lastnik, ugodno, 9 041 /787-050 SKODA octavîa 1.6 6LX, 99.000 km I. lastnik, 1. Darva, eervis-r>a knj^, oditćna, « 031 /808-395 TRANSPORTER 2.5 TD. I. 98 8 sedežev, podaljšan, tr 041/697-492 S0O7S77 VOLVO V 40,1. 03 črrie barve, lepo ohranjen, tř 031/387-397 KUP»M OITROëN AX dobro 04/51-41-353 len, tr 8007»6 DRUGA VOZILA PRODAM TOVORNO prikolico Poet^fic. tr 041/620^24 800^9^ MOTORWA KOLEaA PRODAM MOTOR CAGIVA. Canyon, 500 c.e. I. 07, 7.700 km. 29 KW, srebrn, servisiran. z opremo, cena 3.600 EUR, 031/600^63 wnti MOTOR kolo l^mko 125 ccm, 6.700 iapr^, o 040/651-199 ZIMSKE gume 165/60/15 In kole$r>e oĎni^ča za novi Passat 18 col. 9 041/724-082 BoarňsA ZIMSKE gume Sava 1 041/210^85 tr aCC797l TEHNIKA PRODAM OSEBNI računalnik Cekeron, mor>rtor Sony 17, tipkovnico, misko XP*Offi ce. ugodno. »031/491-190 RAČUNALNIŠKA mortčtor Samsung 19'. dobro ohranjôr>, cena 50 EUR, V 040/398-624 qoojuí TV Panasonic 100 Hz, ekran 72 cm, raven, srabrne tîarve, tr 041/888-878 aoo76?« STROJI IN ORODJA PRODAM AGREGAT Honda moč 1 kW in štiri bajkonska vrata z roletami, tr 04/20- 45-074 KO M BIN IRKO 6. operacij 30 cm in poravr^alko - debellnko SCM 2041. 9 031 /638-753 MIZARSKO, tračr^o brusilko FBR 2500 cm. f0br>0 Prusilko, re^mr z n^ gibom, vozičkom, tr 041/679-377 acci7Bai SKOBELNI stroj poravnaiKa In deoe-Inka, mlin za kcr^jzo, èrotar, tT 031/352-605_SOO^MS STROJ za brušenje teraca. tr 041/510-387 800787« SUHE. hrastove plohe In smrekova deska deb- 4 cm. 9 040/223-874. rve- 8007877 ZEMELJSKI kabel CU pp 41-4x25-150 m. bakreno pločevino 3 ploáče 2x1000x2000, tr 04/51.50-900, 8007976 ZUNANJE police iz marmoija, deP. 3 cm, različnih dimenzij, tr 031/367- 2S0 8007604 PODARIM STREŠNO kritino • ipičsk. 9 031 /670-676 STAVBNO POHiSTVO PRODAM LtPÔVA notranja krila, 4 ohranjena, cena 60 EUfí, 32-013 OKNO 120x140 in notranja vrata 200x80 ugodno, tr 031/375-250 , dobro 04/23- KURIVO PRODAM O RVA metrska ali razagana, možna dostava, tr 041/718-019 0OO7&e8 BUKOVA drva. 031/764-624 45 EUR, 9 801790? DRVA, bukova 040/899-919 z dostavo, 9 soorooâ PRODAM DRVA, tr 04/2^5-360 000780' SUHA, bukova drva, 9 04/51-88-055. 041/957-466 SUHA, rteáana In 041 /86S040 drva. tr scoTMo SUHA. bHjkova diva, 9 OSi /205-600 SUHE. lipove plohe. 9 031/432-305 8007681 STANOVANJSKA OPREMA POHISTVO PRODAM DVOSED MINI In tri fotelje v oranžni baArl. cena 150 EUR. mizico za dne\^ no sobo ir> TV omarica v črni barvi. akupaj 50 EUR. «031/222-277 KAVČ, modre ban/e, leseno ogrod)e. 4 okrasne blazine, dim 140x200. raztegljiv v posteljo, zelo malo rabljen, cer« 70 EUR, tr 04/23-11-141 800/08' PODARIM RAZTEGUlVO sedežno jogi 160x200, 90x200. pralni 031 /845-207 80018») GOSPODINJSKI APARATI PRODAM KIPERBUŠ. ei. ^dilnlk. omaro (kredencah 9 ŠTEDILNIK 2+2, p^hr 1n sužJInI stroj Gorenje, 9 041/878-494 800mt OGREVANJ^ HUUENJE PRODAM OUNI gorilec, KL 4 K]ôckner 220 V-50 Hz120W. za simbolično ceno. 9 040/884-094 80078&7 PEĆ na petrolel Zibro, ogre^ 50 m2. 9 041/758-972 • MOW« VARILNI rabljert. 9 PEC za CK 20 KW za 150 m2. menjali tUdI bojler 100 . kombinran. oboje aparat Varex 134/145, malo ugodno, troai/356-007 8007c2Ar$ka kvaliteta, 9 187 TERME ČATEŽ, oddam . 9 041 /652-920 60078^ HOBI PRODAM SMREKOVE prizme 8 cm In plohe 5 cm. ir 031/271-181 OESKE za rogove smjaka in za zebe divjega pra^, 9 04/25-51-440 UMETNINE, NAKIT PRODAM 2 SLIKI. Melite Vovk, 49x74. 1d32, meiarta tehnika, Qorenjskf plesi v n. noiat), èo^è in mnulin. po 250 EUR. «041/640-314, Ljubljana OBLAČILA PRODAM NERC plaić. narejen pri 040/713-517 tr BCC7flS3 PODARIM RABLJENO, vendar ohranjeno obleko za moškega in žen«ko, oboie za rian}- So postavo, tr 04/23^3^00, 031/ 2 9 2-060 ÈûOfsia MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULiSTIČNt pregledi in komplet očala na recept brez dopla&la Optika Aleksandra Olandia Kr^nj. tel. 04/235-01-23 in OptJka Saáa Triić, 9 04/59-22-802 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM KANARČKE, samo dO 5 UER, 9 04/23-24-639 ROŽE KALA, visoke maline, 2x rodijo, celolelne jagode, tr 04/2&-03-126 eOOTM« SADIKE jablan, hruèk, sliv, ćeidnj. marelic, breskev, vtéenj, rilseza, Joste, malin, Drevesnica Cegnar. Dortaiie 26. 9 04/51-32-293 SADNE sadrke. dvo in triletne, vseh vrst in sort dot^ vsak dan od 8. do . ure v drevesnici Podobnikar, 9 800781r LESENE hi^ce za 04/59-49^41 je ptic. 9 KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM CIRKliLAR z el. motoriem 4 KW, klino 550 mm in korttom za žaganje drv, iDoina vgradnja kupčevega motorja, 01/83-18-156 QNOJNIČNO, el, črpalko fn ma flfobilec žňa, èrotar, 9 051 /228-6 22 HIDRAVLIČNO pre$o za moit in cepiK nlk za drva, 9 04/20-41-322. aar>79i7 HLEVS KI lransp«xte r za gnoj Kovin, 9 041/265-075 HLEVSKI trosflec, hribcn^ki na dva pokončna valja, 9 031 / 3 51 -17 2 NOV OEPILEC drv, Krpan SLK 18. tr 04/51-22-570, po 19, uri 8W7835 ODJEMAL£C silaže Trí Dlet ST 145 In kupim zaica za pleme. 9 041/991- 176 e»79« PLUG OLT. tri- ali dvobrazdni, ir 031 /670-235 SEKULAR za zagan)e drv m Uobi program. tr 04/20-48-578. 031/812-210 STROJ za skubljenje plè^ncev s prw pomcčki, dobro ohranjeno, tr 031/845-990 8rar8di TRAKTORT.V, 22 KM. cena po dogovoru, 9 041/820-697 ÎRAKTOR Torpedo 4S. I. 88, 1600 delovnlti ur, na novih gumahi, tr 8O0raaa PRIDELKI PRODAM JABOLKA, kvalitetna domača, iigodno prodajamo, Kmetija Princ, Hudo 1 335 m; »02 £b bikca« starega en teden, 9 če eiKCA. OSI/441-737 14 dni, afi07&«3 ÔB BIKCA. 031/304^130 14 dni. « 6b bikca starega 7 dni, 9 04i/d42- 015 acma^fi če BIKCA 031/360-410 starega desel Gnf CBTELETA.004l/&e2-03l MO'M7 DVA ČB BIKCA, 9 041/60&-703 OVA ĆB bikca. 041/^54.71 10 dni, aoo7Uû DVA ĆB bikca, stara 14 dni. tr 04/25-51-705 eoo7ftM DVE TEUCI In kravo a prjpusi, V «007ttS7 KOZO z mladičerii In broja ovca, 9 04/51-41-227, zveier KRAVO simentalko, brejo, staro tri eta. stetetom, 9 041/571-160 MLADO kozico in« oet b/Ojih ovc. V O 4/ 51 -91 -914. Janez eoo7&9« PA$KO kravo m telico avtohtono ciko Doeblri. ťř04/5&01.278 PRAŠIČA za zakol, domača krma, 04/25-31-241 PRASićE tažke od 40 do 50 kg, 04/25-95-600 TELICO âimantdiko. v 9. mes9 7 tednov ali menjam za bikca simentalca, 9 031/563-070 TEUĆKO aimentalko. staro 7 tednov, 9 04/25-21-087. 041/431-049 aoor»i3 TELIČKO knžanKo 'RH^ Staro ert teden, « 031/417-221 dÚífí964 I^UČKO aimerrta Ko, v lan 14 dm, S 041 /840-724 ZAJCS in zajklie isee^ raziKne star»* tti, tr 040/562-959 KUPIM BREJO, atareíéo kravo simentsiko, tr 031/324^165_aco7M7 KRAVO DO tehtw. Kos Tone, «04/51- 88-166. ř^reéer MO^&M POSLOVNI STIKI FESST d.0.0^ Koroška c. 2, Kranj Nudimo vse vrste posojil, ugodrte obresti 04/236-73-75 GOTOVINSKI KREDm DO }Q LET ZA VSE ZAPOSLEN E> TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOjENCE, do $0 % obr., obveznosti nisoovifa. Tudi krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice. pridemo tudi na dom, NU« MERO UNO»,Kukovec Robert s.p^ Mljnda22,2000 Maribor, 02/252-48-26,041 /750^60 ZAPOSLITVE (m/ž) NUDiy BAR MONIKA zaposli dekle za delo v strežb ter več deklet za 3 00 3x tedensko. Delovni ćaa in plačilo c*o dogovoru, šioec MoniRa s.p., Velesovo S8a. Cerklje, 9 040/33CK)ô0 ÈùùriTi ZAHVALA Uspešna prodaja! tičemo 3 oeebe (m/2) za prodajo. NiKlimo vam: tedensko plačilo, delovni čas po dogovoru. tfotro delovno okolje. Če sla marljfvl imatd dober pristop pri delu in sle kdaj prtidajali ozirotna si ždrta prodajati, potem pokli6tta D. twika, 041 S23 857. i»>ii IŠČEM dekla za streito v loKaiu od pon. do pet. od 12. do tâ. ura, možnost zaposlitve, dobro plačilo, ^ipec Monika Velesovo 56 a, Cerklje. « 040/330060 LOKAL v Kranju isce deKfe za pomoč vstrežDi, Nataša Do gleikega jezika, Proj Matevž, d.o.o., ZbiNe 4 C, Medvode, 9 041/691-764 DELAMO vsa zkJar^ dela, notranje omete in fasade z našim ali vašim m^ tehsiiom, Ananiti, d.o.o., Žabnica 47, Žabnica, 9 041/288-473, 04t/678- B007S97 REONO zaposlimo KomunikatMio os^ bo za prodajo droganjarn, âpanovina. d.0,0.. Savska loka 21. Krani. 9 041 /63CK367 MO^STO v PE KRANJ priučimo in zaposlimo te-elonÍ6ta/ko, delo od ponedeljka do petka od 6. do 15. ur«, Fantom international, d.o.o., Ul. M.-<3revenbroich IZDELAVA podalreènih slanova/ij, polaganje laminatov, gotovega parketa in razna mizarska zaključna dela, M aVP Planin^ek in partner d.n.o., Sinkov lum 23. Vodfoe. 9 031/206-724 ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ, 11.000 pc^ znanstev v preteklem lelu je karakteristika ženttrie posredovalnice Zaupanje za vsa generacija, ki posreduje po vsej Slo, 03/57-26-319, 031/606. 495. ZA NE kezater^nskú artMo/za varthsnje 9 MSVuv.sinkoçQ.s. Sinkcv pa. d.o.o., Zirovnka 87, Žirovnica, 9 041/793<3&7 lićen_ IŠĆEM DEL.0 na območju krenjako in Iraške ^čine • čišćenje star)0van(skii*i hiš, 9 031/204-517 scorsM DUO ROLO lice delo z Igranjem na obletnioah, porokah, zabavah z domačo in zabavno glasbo. 9 041/224- 907 9D079i7 IŠČEM DELO kot so razna gospodinjska opravila, Kranj z okolico, 9 040/415-512 ONE MAN BAND, igranje na obletnh oah in zat>avah, 9 031/595-163 aco^are REFLEKSNA masaža stopal na vašem ali mojem domu domu, it t>4l/5ôd- 821 KOMBI • REKT A KO MBI prevozi. Igor Konkohć s.p«, Tnglavska 12, Kranj, 9 041 /697-492 eoo764a NUDIM vse siikopleskarskâ de^a, Izdelava fasad, polaganj vsen vrst talnih oblog, Volćansek Albin s.p., Kidričeva 7. Jesenice, 04/SS6-3B-35, 9 041/673-706 NUDIM izkope z mini t>agrom, odvoz materiala in pnklop kanalzaclj, Zibelnik trans. Jure Zibelnik s.p., Baéelj 28, Preddvor, «031/657-298 6CQ7»21 NUDIMO zidarska dela, siikopfeskar-ska dela, pooblaščeni smo za prodajo oken In vrat visoke kvalitete iz lesa, ^foéno čiščenje prostorov Nanis ša- botič Sinans.p., Pot 27. julija 3, Ka/rr nik. 9 031/803^81 DEKL£TA, fante za iskrene, vse države. lahko spoznate Threze i; fiOOOOOfi OBVESTILA PLESNA ŠOLA URŠKA Kmni vpisuje otroke in odrasle, 9 041/611-000, ČESTITKE Na in2«nir&kl zbornici Slovenija ja Luka Zabrel un)v* dkpf Jnz* grad« uspešno opravní strokovni izpit iz odgovorne-ga projektIraTija v gradbeni strokL Za odlično opravljan podiplomaKi étudí] mu i$k/«no čestKamo* Main I, oce^ teta Dragica 0BŽA60VANJA in podirai^j« do-stopni h dreves, Aljo&a Švab s.p*. Soodnje Vetrno 9, Knža, « OSI/225- 590 6Û07712 RAZNO PRODAH STORITVE NUDiy ADAPTACIJE, novogradnje od temelja do strehe. Notranje omele, fasade, kamnRe àkarpe. urejanje în tlakovanje dvonsó. 2 našim ali vašfm madertalom, SGP Bytyqi d.n.o., Stnjževo3a, Kranj, • 041 /222.741 ASFALTIRANJE, tlakovanja dvorišč, dovoz, poti, parkirišč, pdag. robnikov, pralnih piošć, Izd. betonskih in kamn^ tih škarp, Adrovio & Co, d.n.o., Jelov-škO)^ 10, Kamnik. 9 01/63-94-614, 041/6Ô0-751 wo7«ss ASTER1KS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7, Knze, tel.: 59-55-170, 041/733-709; zaluziie, roloji, rolete, lamelne zavesa, plise zavese, komamiki, nnaiie gajbi- ce 57x27x36 cm, 04/51-37-141 soo7&«r J$ČEM0 Starejšo gospo ostarefemu očetu v okolici 031/416^86 pomoc 9 . J ZAHVALA V 75. letu staiosti nas je zapustila naša draga Vida Luznar roj. Križnar Ob boleâ izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sotalja, darovano cvetje. sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Štefki Križnar za poslovilni govor, župniku Jožetu Stržarju za lepo opravljen pogrebni obred in pogrebni službi Hipnos. Se enkrat zahvala vsem, W sle jo imeli radi. Žalujoči vsi njeni Delnice, 50. oktobra 200S Hvala Ti oči za rojstvo, življenje, hvala za časi, za ljubezen, skrbi, hvala za bisere vtkane v tqjíjenje, oče naj večna Ti lučka gori! ZAHVALA Tiho, kot je živel, se je v 8). letu Življenja od nas poslovil dragi mož, oće, tast; staří oče, brat, svak, stric in boter Metod Legat Peručev ata iz Naklega Iskreno se zahvaljujemo vsem nam dragim: sosedom, prijateljem, sorodnikom, nosačem, znancem, društvom, aktivu kmečkih žena Naklo, kolektivu JGZ Brdo, Srednji lesarski šoli Škofja Loka, kolektivu Vita centra za izkazana ustna in pisna so6jtja, darovane svete maše, cvetje, sveie in druge dobre namene, vsem. ki so ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala patronažni službi, še posebej sestri Barbari in dr. Ravni-harjevi za medicinsko oskrbo, predvsem v zadnjem letu njegovega živliecja. Hvala gospodu župniku Janezu Zupancu, za dtihov-no oskrbo v času bolezni, pogrebno sveto mašo in kanoniku Janezu Celarju za soinaševan j e, pevcem cerkvenega mešanega pevskega zbora, solistki gospe Francki Senk zâ zapete pesmi tolažbe in govorniku g. Mirku PoliČarju za ganljiv poslovilni govor. Hvala pogrebni službi Navček za skrbno opravljene pogrebne storitve-. Vsem imenovanim in neimenovanim Se enkrat hvala. Vsi nj^ovi Naklo, Srednja vas pri Goričah, oovember 2008 GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 ZAHVALE infb@g-^s. si 23 Svojo življenjsko pol je sklenil naš upokojeni sodelavec Mirko Biaznik Od njega smo se poslovili v sredo, 12. novembra 2008, na pokopališču Breznlca Ohranili ga bomo v trajnem spominu. ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d. d. OBMOČNA ENOTA KRA NI Sveti KHž nam govori, da vidimo $e med zvezdami V SPOMIN anes» 14. novembra 2008, mineva pel odkar nas je zapustila naša drap žen mami in stara mama Milena Zumer Vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu In prižigate svečke, iskrena hvala. Vsi njeni Ze. Bitnje, 14. novembra 200S Ni vei trpljenja. nc bolečint. iivljenje je trudno končaie svoj hoj. (S. Gregorčič) SPOROČILO O SMRTI Tiho in mimo smo se poslovili od naSe ljube žene in zlate mami Stane Prosen ïoj. živec Pokopali smo jo v najožjem družinskem krogu na ljubljanskih ŽaJah. Njeni: mož Majo in hčerka Maja z Erikom Kranj, Ljubljana, 3. novembra 2008 ZAHVALA V 79. tetu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra, teta in talča Magdalena Ana Jelenc roj. ješe Iskieno se zahval ju jemo vsem sorodrnkom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo pa se tudi gospodu župniku Mardnu. zdravstvenemu domu Radovljia. p(^ebni službi Akiis in pevcem Zupan. Is)a'ena hvala vsem, ki ste diago pokojnico posprenúli k večnemu počitka Žalujoči vsi njeni Prezrenje, november 2008 ZAHVALA I V 62. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama sestra, teta, taSČa in svakinja Slavka Frantar roj. Brejc z Zg. Brnika Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem» sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Islaena hvala medicinskim sestram in dr. Ravniku z oddelka nevrokirurgije Kliničnega centra Ljubljana za večmesečno nego in lajšanje bolečin. Hvala tudi g. župniku Gradišku za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje, pogrebniku feriču, kolektivoma Svilea Domžale in Iskraemeco Kranj. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi ojeni Zg. Brnik, Cerklje. Kranj, Tržič Naii Boži V slovo Zdgl«ddm zarjo na jutranji strani pomisUmnaU. Začutim mehki veter na obrazu • pomislim naU. Zagi^m luč, sijočo skoz oblake - pomislim nate. Zagfedam ptice. lete v daljavo - srce zajoče. (Levu) HVALA VSEM inami Ivanka ZAHVALA V 86. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, boCia in tašča Koder roj. Črnivec iz ip. Dupelj Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Damjani Petemel Pogačnik za zdravljenje, osebju Dcma upokojencev Kranj in Bolnišnici Jesenice. Driištvu upokojencev Naklo, sodelavkam in sodelavcem O š Stražišče Kranj in Upravne enote Kranj, g. župniku Francu Grahku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi Hav- Ček, pevcem Zupan, trobentaču za zaigrano Tišino, nosačem in praporščakoma. Hvala imenovanim in neimenovanim, ki ste se poslovili od naše mame in jo pospremili na zadnji poti. Žaluioá: sin Franci in hčerka Nada z družinama ter ostalo sorodstvo Duplje, v novembru 200S ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, stric in tast Marjan Gorjanc iz Straiišča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem, ki ste ga v tako velikem žtevilu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo gospe Veri Mam za vso pomoč ob njegovi boîezni. Zahvala velja tudi PGD StražilČe in ostalim sosednjim druâtvom ter gospodu Jožetu Homanu za poslovilni govor. Iskrena hvala gospodu Župniku Bojanu Likarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Komunala Kranj. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala. ŽaJujočI vsi njegovi Kranj, Dobrova pri Ljubljani, 2S. oktobra 2008 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, bratranca, strica, svaka in nečaka Jožeta Cudermana roj. Ramovl, p. d. Krhanovega Joža, 1954 * 200S se iskreno zahvaljujemo sosedom, mladini, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč v tem težkem trenutku. Iskrena hvala zdravnikom in sestram IGiniČnega centra Ljubljana na oddelku za abdominalno kirurgijo za zdravljenje in lajâanje bolečin v njegovi bolezni. Iskrena hvala BTŠ Naklo profesorjem in sošolcem za izrečeno sožalje, sveče in cvetje. Iskrena hvala aktivu kmečkih žena Naklo. Iskrena hvala g. župniku Blažu, ministrantom, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Navček za lep obred. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali za sv. maSe, sveče in cvetje. Se enkrat iskrena hvala, ŽaSujod vsi D) Žablje, Javorie, Skofja Loka á á 24 info@ig-glas.si GORENJSKI GLAS petek, 14. novembra 2008 Ankéta MIdka na svoje Suzana P. KovaČiČ Mlaka, Kokrica pri Kranju • Nekaj naključnih krajanov smo vprašali, kal menijo o pobudi, da bi se Mlaka odcepila od Kokrlce In postala samostojna krajevna skupnost. rolo: ćrt Slav« Jure Semen: "Bolje je, Če Kokrica In Mlaka ostaneta skupaj> ker Imata tudi skupne objekte, kultu rn dom. na primer Zaradi logistike deiltev ne bi bila dobra. " Terezija Likozar; "Mi je popolnoma vseeno, ali je Mlaka še naprej del Krajevne skupnosti Kokrica ali pa se odcepi. V nobenem primeru sama ne bi Čutila razlike.^' Makslmiljan jelene: "Nisem za odcepitev, že tako je vse preveč razdrobljeno, Poglejte samo, koliko imamo občin!" Anton Žumer: : Marija Delavec: "A nimamo že dosti občin? i "Sem za odcepitev. Na Mla- Sem proti odcepitvi Mlake, : ki so krajani složni, držijo samo več bomo plačevali : skupaj. Če bosta Mlaka in za administrativne stroške : Kokrica ločeni, bosta vsaka in ustvarjad nove funkcio- : nar e N lahko še veČ nared za svoje krajane." rok Predlaganih je bilo več kot petdeset, Izbranih pa sedemindvajset ljudi odprtih rok, ki jih izbirajo v istoimenski akciji revije Naša žena. Danica Zaviu. Žuebir Ljubljana • Akcija spodbuja dobrodelnost in velja za eno naistarejših v Sloveniji. Štiri priznanja imajo v njej še posebno težo: izjemna osebnost, dobrotnik ► darovalec in dobrí človek leta 2008. Za izjemno osebnost so letos razglasili páraplcgika Mna Peršaka, za dobrotnico Suzano Vavpotič, ki prepisuje knjige za slepe v brajlico, za darovalca leta Emila Grižo- na, podjetnika, ki pomaga otrokom iz socialno Šibkih dnižin, za dobrega človeka, pravzaprav kar veČ dobrih ljudi, pa tiste, ki delujejo v slovenskem društvu Tačke J pomagačke. To se ukvarja s terapijo s pomočjo psov. Ljudje odprtih rok so ^^ sedemindvajsetimi ljudmi odprtih rok so tudi Darja Pangerc, Mito Trebit In Petra Skofi6 ljudje, ki veliko dobrega storijo za diuge in s svojimi kom in z ljudmi z demen- s Košnikovo gostilno veliko saj daje veselje do življenja človekoljubnimi dejanji co. Mito Trefah, doma iz gostuje po Sloveniji, izku- in pozitivno energijo. spodbujajo k dobrim delom Dvorij, nam je bolj znan piček razprodanih predstav tudi druge. Tudi letos med kol televizijska zvezda in še njimi najdemo nekaj go- danes nam kot duhoviti pa gre v celoti v dobrodelne namene. Petra Škofič iz Ra- Ljudem odprtih rok je zahvalne listine podelila ministrica za delo. družino in renjskih rojakov. Darja Košnikov ata polepša kak domelj pa je tudi letos uČiJa socialne zadeve Marjeta Cot- Pangerc z Bleda sodi med večer. Pred dvema letoma plesati četvorko maturant- man. Priznanja za plemeni- Ijudi, ki jim živeti zgolj je ustanovil dobrodelno ke in maturante iz Zavoda to delo pa so prejele tudi sku- zase in za svoje najbližje ni društvo, ki ga je imenoval za usposabljanje invalidne pine, med njimi tudi društvo dovolj. Ravno izkušnja z po svojem očetu Francetu mladine Kamnik. Rada bi, Enooki, fotografi iz vse Slo- bolnimj svojci jo je pripelja- Trefaltu. Že oče je bil zelo da bi poleg teh zaplesali še venije, ki svoje fotografije la tudi do drugih ljudi, ki odprtih rok, saj je redno da- drugi invalidi, saj ples raz- najprej darujejo, nato razsta- potrebujejo pomoč in tako rovaî posameznikom in ve- veseljuje in sprošča in nika- vijo in na koncu prodajo na že desetletje dela kot pros- likokrat brezplačno nasto- kor ne drži, da za te ljudi ne dražbi, izkupiček pa darujejo tovoljka z obolelimi za ra- pal. Tudi sam tako ravna in bi bil primeren. Nasprotno, slepim in slabovidnim- vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes bo sprva še oblačno, padavine bodo povsod ponehale. Čez dan se lahko ponekod delno razjasni. V soboto in nedeljo bo postopno več sončnega vremena. PETEK 4/8°C SOBOTA 2/8°C RS M ^tel^i U^^d Id NEDELJA 1/9®C Mur^taÉOb O Cflfc>rte UnOK KRAN} Posojila z nespremenljivo obrestno mero « V Gorenjski banki so dopolnili ponudbo stanovanjskih posojil. Komitenti banke, ki so tudi imetniki plačilne kartice Ac-tiva Mastercard In uporabniki elektronske banke Link, lahko odslej najamejo tudi stanovanjsko posojifo z nespremenljivo obrestno mero In z mesečni obroki, ki se v času odplačevanja posojila'ne spreminjajo. Tovrstno posojilo je možno najeti največ za petnajst let, zavarovati pa ga je mogoče z zastavo nepremičnin, premičnin In vrednostnih papirjev, poroki in s plačilom zavarovalne premije. Če posojilojemalec najame posojilo za gradnjo hiše ali za prenovo stanova* nja ali hiše in posojilo zavaruje z zastavo nepremičnine, lahko dobi do štiri petine posojila v gotovini. V primeru, da več družinskih članov najame posojilo za isto nepremičnino, plača stroške odobritve le eden. Poglejmo še informativni izračun! Če komitent za 15 let najame petdeset tisoč evrov posojila in posojito zavaruje s hipoteko, je ob 7,2-odstotni letni obrestni meri mesečni obrok nekaj veČ kot 455 evrov, plačati pa je treba še stroške odobritve posojila v znesku 246 evrov In dejanske stroške zavarovanja s hipoteko.' C. Z. Kran) Kmalu v prodaji letne vinjete V tem mesecu bodo začeli prodajati letne vinjete za leto 2009, veljale pa bodo od 1. decembra letos do 31. januarja 2o;o, so sporočili z Darsa. Prodaja Šestmesečnih vinjet za leto 2009 se bo začela predvidoma po 15. decembru, veljale pa bodo od 1. januarja 2009. Ceni letne in polletne vinjete sta trenutno še vedno 55 evrov oziroma 35 evrov za avtomobile, za motorna kolesa pa 27,5 In 17,5 evra. S. Š. TCQ MERCATOR : NOVA GORICA SOBOTA, 15. 11. 2008, ob 17. uh ŠPORTNA DVORANA PODEN VABLJENII E H F POKAL. 3 . K R O Û RD MERKUR : AON FIVERS (AVSTRIJA) Športna dvorana Poden MERKUR SOBOTA, 15.11. 2008, ob 20. url ?P1 * 57.3 MH, ^ RADIO KRANJ d.0.0. Slritarjova ul d. KRANJ riizroH (04> 291 (04> <04> 2022 (051) PMÛAUJ (CM) 291 (04> 2ft1 ISLAMOM çûmm/ Řmmu E rmđi okr