Dopisi. lz Ptuja je priaeael pred kratkiai nGrazer Volksblatt* tale prav zaaimiv dopis: nPri aaši okrajai aodaiji je bil aeki ubogi pisar S., ki je z velikim Iradom dosegel, da ao ga apet preatavili iz aekega aemškega kraja , v kterega je bil pretiraa, v Ptuj, v svojo doaioviao, blizo 8vojih atarišev, ki ao ga podpirali. Pred kratkira pa je spet bil prestavljen v Maribor, kder je vse niaogo dražje in sicer aarno zato, ker je avojega oeeta po otročji dolžaosti zvnaaradao podpiral, ki 8e je pravdal z ajegovitn bratoai. Proti temu pa se pašča takaj adjankt L., ki je a takajšaim odvetaikom St. v prvi vrsti posvačen, kar je celo proti postavi, med tim, ko piaar S. kakor taki, kar je pisal pri kazeaaki sodaiji, ai mogel eelo aič storiti pri odlokab v civilaih zadevah, je veadar adjuakta L. vsak daa mogoče vloge svojega tasta rešiti ia odločiti. S. je veadar aarodajak,, kteriai takoj ae cvetejo rožice L. pa je aasprotaik ia zato saie ostati. Naš realai gimaazij, ki je aašeraa ljudstva tako potrebea, kakor ribi voda, gre tudi rakovo pot. Med tiai ko je preteklo leto bilo v prvem tečaju 46 ačeneev , jih je letoa samo 34, ia pribodaje leto jib bo že spet mauj , če se ne bode med ačitelji aekoliko sčistilo ia se ae bode poatavilo aa aarodao podlago. Eer se aoče pripozaati lastaa krivaja, ae V8e riva, kakor povsod aa dahovščiao ia aa to, da je laai že aiaogo učeacev aa odpiraaje čakalo. Tudi zadaji izgovor ae velja, ker skašaje aeijo, da se obiskovaaje šol povsod od Ieta do leta maoži, kder so razraere aoimalae. Kako pa bi si tadi mogel zavod zaupanje pridobiti, če učitelji ae zastopijo mateiaega jezika svojib učeacev: če ravaatelj, ki je ob eaem tadi ačitelj, 8 svojimi učeaci saaio po tolaiaču občuje, če sloveaske njib starišc, kterib jezika ne razuuii, osorao odpravlja, če je strahovanje vsled apeljaaja aesrarnaega liberalizBia, slabo; če sreajski zaatop, ki ima dobiček od zavoda, skorej celo aič Be stori, da bi se osoda ueeacev zboljšala, in uiti ai spravil klopi ob pravem času? Pri vseai tein pa še aam deželni odbor zaiirom pošilja celo aemške učiteije, če ravno je bilo mnogo sposoboih ia izvrstaib sloveaskib prosilcev, kteriai se veadar aavadao ae dajo službe. Ne niorcm zapopasti, kako se aemški uritelji morejo predrzBiti ia stopiti kod ačitelji med ljudstvo, kterega jezika ne razuaiijo. Neraški deželai zbor je po §. 19. odločil Bemški ačai jezik. Neuiški deželai odbor pošlje a:» ti podlagi aemške ravnatelje, ia ti predlagajo za diuge službe spet samoj neaiške ačitelje, ktere dež. odbor z radostjo imeaaje. Vlada, ki bi morala eati aad tem, da lii se izpeljavale postave, pa k tetua molči, ali najde , če se iateipelira, vse v Bajlepšeai reda. Proti državni postavi ne niore tadi deželai zbor sklepati. — Tako uravBaae šole aiso zavodi za izobražeaje, temoč 8amo zavodi za geraiaaiziraajc ia oskrbljeaje Nenicev. Ni pač nič čez aarodao ravaopravaost. Iz Ooricc. Pri nas so se v kratkeai godile res prav zaaiuiive stvari, ktere aas bodo zlo težko peljale do boljaega. Že daaes tedea seni Vaai pisal, da ¦.<> v aašeBi deželaeai odboru nastale velike razprtije zastraa sloveaskega aradovaaja, ia ker 8e aiso mogle več poiavaati, je dr. Lavrič v seji 14. oktobra pismeao aapovedal , da če se ae ovrže sklep, vsled kterega se ima uradora samo v italjaa8kem jezika dopisovati, aoče stopiti iz odbora. Kcr se veadar formalai ia pravilai eklepi ae aiorejo lahko uaičiti ia je zato tudi ta ostal, je na to dr. Lavrič v aeji 21.oktobra aaznanil pi8meB0 izstop iz deželaega odbora. Pod to odpovedjo sta tadi podpiaaaa g. Matija Doljak, kot aaoiestaiu Lavričev v odboiu , ia dr. Žigoa kot aanieataik Gorjapov. Razlogi k teaau so res važai , ali sloveaski uarod po teia tudi 8trašao mBogo zgabi, ker v taki službi 86 ma lehko zlo tnaogo koristi. Za daae8 aaj bo zadoati, ae moreiu več pisati, ker to me je zlo ifcijelo! Iz nioiišberkko okolice 28. okt. Edea izmed najbolj Bcnavadaib aiostov na celem Stajerskeai če ae Ba celem 8veta, je gotovo most v Vapčji vasi v ptujsko-čraogoraki fari. Žakaj pa aeaavadea. Zategadelj; le aavadai mostovi iaiajo aaslonjalo imeaovaai niost ga aia-a, aamestoj naalonjala ležijo križeai piravi plobi aa obeh straaeh, kakotj bi ajih voda skupaj zaosila: pri uavaduih ruostovih se Iuk-j nje pridao ia skrbao zadelujejo, ta aioat ima. lakaje , da bi lahko klobak skoz flje metal; za popiavljaaje aavadnih mnatov se pripeljajo močaa braaa, kdar se pri tetu tuostu kaj popravlja, kar se vaakib 50 let gotovo eakrat zgndi , se spravijo tjekaj plodčeki, da bi si labko ž ajimi zobe iztrebil; navadfli moatovi imajo trdae ia močae moatBice, da 86 ai treba Be8rečebati; tiati most ima švedraste, zverižeae, skljačeae, prbke ia slabe raoataice, da se treaejo, ako kdo kozo prek žene; čez navadae mostove ae brez vaega atiahu vozi; kdar do raosta v Vapčji vasi nekoliko težek voz pride, se živiaa izpreže, se prazna trepetaje čez moat spravi, potem se k voza dolga veriga pripae ia teža se tako — eiaa — zwei — drei — čez moat vleče, mo8t pa braši, kakor bi Hrvatje korazo mleli, ali bi se v megli k toči pripravljalo. Ali ai rea, da jo to aeaavadea mo8t? Tadi aaj bolj prebrisant iiižcnirji bi ae mogli lepaega nioata skupaj spraviti, kakor je ta, aaj bi tudi do aodaega dae pisali, risali ia malali! Škoda, da ae pride aobedea fotograf, da bi raoat fotografiral! Nekdo, ki je moat že večkrat videl. Od sv. Jurja \ slo\. g-oricah. Mili nSlov. Gospodar!" Le redkokrat dobivaš dopise iz tega kraja, ia če jih dobivaš, še ti tedaj aič veselega ozaaaiti ae morejo. Tako tudi fa dopis, kterega ti aeki rojak iz slov. goric priaaša, aič veselega ae ozaaai ia to zlasti zavoljo aeaiškutarstva, ki v teh krajih naši mili majki Slavi acizaierao veliko škoduje. Tako je tadi pii sv. Jarja v alov. goricah. — Farmaai te žapaaije so aekdaj taed svojiaii soaedi , dokler se še aiso bodili v Maribor vsako saboto aeaiakega ncajtgajata" ačit, kteri jiia veliko deaarjev požre, zavolj premožeaja ia šole veliko veljali. Bila je takaj pod Groasliagetjem tako iraeBovaBa ,,MasterschuIeu, ali kakor bi jo zdaj imeBovali izgled aeraškutarske šole, ker je tedaj vsaka šola, ktera je aaše aboge Sloveace bolj poaemčiti ali poaeraškutariti Biogla. veljala za nMasteršuIe.u Pa jaz zavolj tega g. Grossliagerju, kterega že davao bladaa zemlja pokriva, nič badega očitati Bočem , saj oa tega ai knv bil, če je moral ljadstvo v aeruakeni jeziku podučevati, teainč vlada, ki je aa sloveasko zeraljo aeaiške učitelje pošiljala. Seaie, ktero ae je takaj zasejalo, že obilega sada aemškatarstra priaaša. Videlo ae je to pri zadaji volitvi za deželfli zbor, kjer je tiied sedrniaii volilci le edea aaiodao glaaovul,, ia ta je Fr. Earaik, priprost kmet, ali adaa svoji materi Slavi ia vaet za Sloveaijo. Ia zdaj, ko smo Sloveaci tako daleč že prišli, da so aaše šole že veadar ea aialo v sloveaskem smislu uredjcae, še iinaruo veliko drugih aapak, raed temi aapakami se pri 8v. Jurja nahaja tadi ta, da ao aapisi aa križev potovih kipih aemški. Eaj si mora priprost Sloveaec ntisliti, če celo v cerkvi aeaiško besedo aahaja? Drugega aič, kakor da je tadi ta beseda sveta, ker se aa najsvetejšera ruestu aabaja. — Ker so tedaj ti aapiai za priproatega Sloveaca agaajka, si išče 8redstva, a kterirai bi oa to aganjko reail ia to sred8tvo drugo ae aiore biti, kakor aemštvo. Da ae lažeai, so aii že taali otroci pravili: Eaj, da bi jaz nemški znat, bi veadar razaaiel, kaj je v eerkvi aa kipib zapisano. Če že tnali otrok tako pravi, potem veruo, kako daleč smo prišli. Deček, če velik niož postaae, tudi ae bo drugače govoril.— Pa ae samo to, tadi odraščeai Ijudje ao mi djali, če seai jiiu kaj o Sloveaščiai mzlagal: nEaj boš aara pravil, če iraam o v cerkvi sarue aemške aapiae, tedaj veš, da še je goapnska bajša, če bi se pred ajo aloveaski govorilo, ker je bolj 8troga, aego cerkev." Gospod župaik ia g. kaplan, obadva ata aarodaa dahovaa, moreta li kaj takega v cerkvi trpeti ? V imeaa Sloveacev vaja dopisatelj prosi, odpravita to zmoto iz ceikve ia ae puatita, da bi se še dalje aemščiai. po cerkveaib ateaab razpeajala; slovenski aapiai aaj se po vsej cerkvi, kjcr 80 zdaj aemski, aapravijo , ia videla bodeta, da tualo zrace, ki bo med sloveusko ljadstvo padlo, obilega cvetu iu sada priae8e. — Tako nioj mili nSlov. Gospodar" sera se ti pritožil, ali bode glas aioje pritožbe kaj dosegel, tega ti zdaj povedati ne inorem. Zravea pa ti aazaaajaai , da ti bočeai večkrat dopiae iz tega kraja pošiljati, ako li bo ljubo , ajira avoje predalčke odpreti. Z Bogora. J. P.