H Al »Hm k cerkven list.
Danica izhaja vsuk petek na celi poli, in velj& po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiakarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr. , za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik , izide
Danica dan poprej.
Te&U XXI.
V Ljubljani 20. sošca 1868.
List IZ.
Mšt4t{jove*ti*ih
starega zaveta.
Jezus Kristus je ravno tisti včeraj
in danes in vekomaj. Hebi. 13, 8.
7. Jožef.
Posebno lepa in popolna predpodoba Jezusa Kristusa je egiptovski Jožef. — Jožef je bil preljubi sin očeta Jakoba; Kristus Očeta nebeškega, kteri mu je dal očitno spričevanje: „Ta je moj ljubi sin, vse do-padenje imam nad njim." — Jožef je imel pisano suknjo, ki je bila vnanje znamnje njegovih raznih čednosti: Jezus Kristus je bil kakor človek olepšan z vsakoršnimi krepostmi. — Jožef je naznanil pregreho svojih bratov in jim je po svojih sanjah napovedoval svojo prihodnjo velikost in povišanost; torej so ga bratje zavidali, sovražili in preganjali: Kristus je svaril pregrehe Judov, svojih bratov, ter jim je prerokoval svoje prihodnje po-veličanje; torej so ga zavidali, sovražili in preganjali. Jožefa je Jakob poslal bratov iskat, ker so se bili deleč od doma utegnili; tako je bil od Boga poslan Jezus na svet iskat, kar je bilo zgubljenega, k bratom, ki so po grehu deleč deleč zašli od svojega pravega doma in nebeškega Očeta. — Gerdo sprejamejo bratje Jožefa, kadar pride k njim; ubijmo ga, pravijo, potlej bomo vidili, kaj mu bodo pomagale njegove sanje; Ruben ga brani; na Judovo besedo ga prodajo in tujim kupcem Izmael-cem izročijo: enako ravnajo s Kristusom Judje, berž ko pride k njim; sklenejo ga umoriti, Juda ga proda, Pilat zagovarja, vendar pusti, da ga Judje izročijo v smert tujim vojšakom Rimljanom, in še pod križem vpijejo: Ako je kralj izraelski, naj stopi s križa, in potlej bomo vanj verovali! — Jožefu so bratje suknjo slekli in prodali ga potem za 20 srebernikov; Jezus je bil prodan za 30 srebernikov, in oropan suknje in svojih oblačil pred križanjem. — Jožef je bil skušan po Puti-farjevi nezvesti ženi, pa je skušnjavo premagal; Jezus je bil skušan od hudobnega duha, pa je satana premagal. — Jožef se ni izgovarjal, ko je bil po krivem tožen; Jezus je molčal pred svojimi tožniki. — Jožef je bil obsojen in v ječo ajan zavolj pregrehe, ktere ni bil storil; Jezus je bil zvezan, obsojen in v smert peljan zavolj hudodelstva, ki ga nikdar storil ni. — Jožef je milost našel v ječi in je oskerboval druge jetnike; Jezus je tolažil stare očake pred peklom. — Jožef je bil v ječi med dvema hudodelnikoma, in prerokoval je enemu rešenje, enemu pa obglavljenje; Kristus je visel na križu med dvema razbojnikoma, enemu je raj obljubil, enega pa je prepustil njegovi hudobi in pogubi. — Ponižani Jožef je bil čez tri leta otčt iz ječe, preoblečen in peljan v kraljevo poslopje; ponižani Jezus je tretji dan vstal od smerti, ves spremenjen in častit, ter je šel v nebesa.
— Faraon je povzdignil Jožeta in postavil čez svojo hišo in čez vse svoie ljudstvo, „le za kraljev prestol, je djal, bom viši o^ tebe;" Jezus je bil povzdignjen na desnico svojega Očeta, ki mu je dal vso oblast v nebesih in na zemlji. — Na drugem kraljevem vozu se je peljal Jožef, in glasnik je klical pred njim, da naj se Jožefu priklanjajo in naj vsi vedo, da je postavljen čez vso egiptovsko deželo; dal mu je tudi ime, ktero se je glasilo po naše: rešitelj sveta ; tako je dobil tudi Kristus na Božje povelje pri obrezovanji ime Jezus t j. Zveličar, in v tem imenu naj se priklanjajo kolena vsen v nebesih, na zemlji in pod zemljo, in vsak jezik naj spozna, da je Jezus Kristus, pravi Zveličar vesoljnega sveta, v veličastvu Boga Očeta. — Iz vseh krajev egiptovske dežele so prihajali in preslavljali Jožeia, rešitelja svojega; iz vseh krajev sveti, od solnčnega vzhoda do zahoda prihajajo, spoznavajo Jezusa, molijo in poveličujejo svojega Odrešenika in Zveličarja. — Jožef je bil 30 let star, ko je stal pred Faraonom, in obhodil je potem vse kraje po Egiptu; 30 let je bil star Jezus, ko je učiti jel, in hodil je po tem po sveti deželi od kraja do kraja. — Kadar je ljudstvo prišlo k Faraonu in ga kruha prosilo, jim jč kralj odgovoril: »Pojdite k Jožefu, in kar koli vam on poreče, storite," in hodili so k Jožefu, dajal jim je hrane, da so se preživili ter niso lakote umerli: tako je djal nebeški Oče: „Ta je moj ljubi sin, tega poslušajte," in Jezus je nam klical: »Jaz sem živi kruh iz nebes, kdor je ta kruh, bo živel vekoma," in hodili so k njemu, pasel in nasitoval jih je z nebeško hrano, da ne poginejo, ampak dosežejo večno življenje. — Jožefa so prej tujci kakor njegovi bratje imenovali ljudskega rešitelja; Kristusa so prej pogani ali ajdje, kot judje, bratje njegovi, spoznali za Rešitelja vsega sveta. — Dokler Jožetovi bratje niso šli k njemu ter ga prosili kruha, so bili v nevarnosti lakote poginiti; dokler se Judje ne spreobernejo k Kristusu, bodo stradali pravice, sužnji v zmotah. — Na zadnje Jožefovi bratje vendar sklenejo podati se v Egipet; tudi judje bodo sklenili naposled podati se k Kristusu in sprejeti keršanstvo. — Jožefa so slednjič bratje spet spoznali, se ga prestrašili, toda Jožef jim odpusti, jih objame, se z njimi spravi, jih povzdigne in osreči; Kristus je molil za svoje sovražnike, in bo ob svojem času tudi Jude, ki bojo strahoma spoznali svoje krivice, sprejel v svojo cerkev ter jim dal večno življenje. — Veseli, da po Jožefu smerti odidejo, so djali ljudje k njemu: Naš blagor je v tvojih rokah, naš gospod naj le milost-ljivo gleda na nas, in mi bomo kralju z veseljem služili; tako govorimo tudi mi iz dna svojega serca k Jezusu: Naš blagor je v tvojih rokah, nikar ne pomni naših hudobij, sprejmi nas milostno, in veseli hočemo Bogu služiti 7&e dni svojega življenja.
Molitev.
O moj Bog! serčia priserčna hvala Ti bodi, da si v tako mili podobi pokazal svetu njegovega Odresenika. Molim Te, ki si po svoji neskončni modrosti, kakor je čas nanesel ali potreba, vedno bolj očitno naznanoval ZveliČarja. Daj mi, o Bog! nedolžnost Jožefovo, njegovo krotkost, njegovo ponižnost in njegovo ljubezen zlasti do tistih , kteri mi kaj hudega storijo. Amen.
Bodimo edini!
Preden je nebeški učenik zapustil svoje apostole, je hotel z eno samo besedo povzeti vse nauke, ki jih je učil, vse zapovedi, ki jih jim je dajal, vse milosti, ki jih bo kmalo zaslužil s svojo smertjo. Beseda ta, ki obsega vse besede Besede večne, dolžnost v kteri se kaže naj viši nrav, milost, ki je naj dražji sad njegovih zaslug, — to je edinost, ali zeainjenje med vsemi učenci: „da bi bili eno, kakor si ti, Oče, eno v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni eno v nama."
To je namen , ki ga je Jezus postavil vsem kristjanom sploh, posebej pa še tistim, ki so poklicani kakor apostoli razlagati nauk njegov, delati za reč Božjo. Akoravno nas marsikaj v nezlogo, v razpor, kakor razlika v načelih, časen dobiček, razni predsodki, bi vender nikoli ne smeli zgrešiti pravega namena: družiti se v edinost, kakor nas nagiba duh Jezusa Kristusa, ki je resnično pričujoč v dušah vseh pravih učencev, ki le želi vse objeti v edinosti. Bodimo tedaj vsi katoličani med seboj prijatli, bodimo zložni, bodimo edini.
Ta edinost je pač privošiti vsaki dobi, neogibno potrebna pa je tudi sedanji čas, kajti v boji, kakor ga cerkev bije s tolikimi nasprotniki, se morajo vse moči združene proti sovražnikom obračati.
Tudi sovražnik naš je osnoval v celi voini tesno edinost: in kdo je naš sovražnik, kaj nam protivna vojna? Sovražnik naš je satan, protivnik, začetnik vseh razpertij, vseh bojev, vojna, ki ji zapoveduje, je vojna iz Babela, mesta zmešnjave; geslo s kterim se bojuje, je napuh, vir vsega sovraštva, vse razpertije. Akoravno pa je protivna nam vojna med seboj v vodilu razperta, porazumevajo se vendar radi posamezni vojaki ter sklepajo tesno zvezo zoper nas, in zmiraj so *;teri be-govci, ki zapustijo zastavo Kristusovo in kakor izdajavci k nasprotnikom potegnejo. Sovražniki pa snujejo mogočno vojno, imajo razvpitega podglavarja in sužnje podložne, ki kaže, da so se zedinili v jeziku, ki jim je bil nekdaj zmešan. Ta podvojvoda je lažnjivo svobodnjaštvo in njegov jezik psovanje katoliške vere in cerkve. Poslušajmo njih besede, berimo njih spise, poglejmo njih djanja, in lahko bomo opazili, da povsod en in isti jezik govore, v istem duhu delajo, «aj si bodo v Torinu, Florencii, Parizu, Beču. Vsi se sicer ne bojujejo po eni taktiki, nekteri so preprederzni, store veliko nepremišljeno kakor arči-tolovaj Garibaldi; drugi pa, ne manj zlobnih namenov, postopajo počasno in se kažejo zaniČljivo mirnega duha. Toda ta razlika pri postopanji nikakor ne škoduje edinosti njih vojnega načerta, obeta jim temveč vspeh. Tudi v vojni so eni vojaki lahno opravljeni, gibčni, drugi bolj okorni, počasni. Ubijavska prederznost gibčnih ravno tako pomaga k namenu, kakor tihotapska in lisičja zmernost počasnih. Vsi po enem koncu hrepene, in ta konec je: razdjanje Jezusovega kraljestva na zemlji. O nespametno počenjanje ! — Nikakor pa ne mislimo, da bi se vsi z zavednostjo borili. Marsikdo kriči: Roma o morte! ne ve pa kaj je Rim, kaj njegovo življenje; toda zanesljivost do svojih glavarjev in zaupnost teh zanikarnežev v svojo reč, to ravno je vez,
ki naj hudobniše druži, da so mogočni pomagavci v boji zoper resnico.
Če se toraj sovražniki Jezusovi združujejo v napadu, kako da bi se ne združili mi, njegovi prijatli, vojaki, ki smo udje enega telesa, otroci ene cerkve, zakaj ne bi se zedinili, da se v bran postavimo njih napadu? Mi, ki nas je Kristus edinosti učil, nam jo v zapoved dal, nam zaslužil milost v pomoč — mi bi pripustili otrokom razpertije, da skazujejo nad nami moč, ki jo daje edinost vojne zoper needinega nasprotnika?
Res, ravno to je nevarnost, ki naj huje preti otrokom sv. Cerkve, in med vsemi nevarnostmi, ki se nam jih je bati, ni nobena tako škodljiva. Satan se zdaj ravno tako trudi, da bi napravil razkolništvo med otroci edinosti, kakor se poganja združiti otroke razpertije, in žalibog! priznati moramo, da njegovo prizadetje ni brez vspeha. Povsod, ali skoraj povsod se ločijo v več verst tisti, ki bi mogli pospeševati edinost, in moč, ki bi jo imeli proti sovražniku obračati, potratijo s tem, da se med seboj borijo. Spoznavam, da se poganjajo pobožni vsi za eno reč, in nimajo druzega hrepenenja, kakor doseči zmago, toda vsak če braniti resnico po svoje, in se ne ravna po vodilu, ki edino pelje do zmage, od vseh enako zaželene. Sovražniki se pa vesele naše needinosti in jo dobro obračajo v svoje namene. Satan si ploska, da je doveršil svoje glavno delo; zares, nič mu ni tako ljubo, kakor sejati ljuliko na polje hišnega očeta. Vsem pravim služabnikom Božjim pa hudo pri sercu de, ako smo ob času hude vojske v razpertji med seboj. Kako jemlje to navdušenost in hrabrost naj boljšim vojakom! Bolj škoduje to naši reči, kakor naj silniši napad.
Ali pa ni zdravila temu zlegu?
Je, če moli Jezus, kar ne moremo dvomiti, zmiraj za svoje služabnike tako, kakor uni večer pred svojo smertjo, če še zmiraj prosi zanje take edinosti v mislih in čutilih, kakor je med njim in njegovim Očetom; se morajo vsikakor vresničiti tako goreče želje, biti uslišana tako stanovitna molitev.
Gotovo, če le hočemo, vresničila se bo ta žeija; v to imamo dovolj pripomočkov. Pervi in naj zdatneji med vsemi je, da zedinujmo svoje molitve z Molitevjo božjega Rešenika Res, prederznimo se reči: razpertije med verniki bi kmalo poginile, če bi vsi, ki jih gojijo, žalovaje z vedno veči gorečnostjo molili, da naj prenehajo. Jezus Kristus bi gotovo uslišal molitev, ki se naj lepše vjema z njegovimi željami; vlil bi v njihove oči svitlobo, ki bi razpodila temo krivega spoznanja, zmiraj bolj bi obračal njih pozornost na take reči, v kterih so vsi katoličanje edini; zmiraj bolj bi se odvračali od hude terme in lastnega mnenja. Ljubezen do edinosti bila bi zmiraj gorečniši v naših sercih, in če bi se ne mogli združiti v vsih rečeh, kar na zemlji ni mogoče, bi saj male te razlike ne ovirale vzajemnega ali skupno koristnega delanja, lahko bi bilo potem postaviti nerazrušljivo terdnjavo proti napadu vsacega sovražnika.
Te milosti bomo prosili vsem braniteljem sv. Cerkve, in Jezus jim bo razsvitlil um, da bodo spoznali, kako lahko se bodo med seboj združili, če se združijo ž Njim. Ali more dalje obstati nezloga med njimi, če pomislimo, da se živijo vsi od enega kruha, da jim je Jezus hrana občna? Ce so se eden zraven druzega vsedli pri tej Božji mizi, kako bi ne bili prijatli med seboj ? Ali ni tista vez, kijih veže v eno telo, bolj močna, bolj terdna, bolj živa, kakor vez prijatelstva, vez bratoljubja?
Zraven tega smo pa zbrani v vojno, ki je čudovito osnovana. Nje glavar je od Boga postavljen, ne samo da določuje, kaj je verovati, temveč tudi, da naznanja, kako nam je ravnati. Ce je le to, kar on določi, reč naše vere, nismo li dolžni pokoršine njegovemu vodstvu
pri vseh rečeh, ki zadevajo korist cerkve in duš? Mu li ni Jezus rekel: „Pasi moje ovce in jagnjeta?" Ali ne naznanjajo te besede splošnje oblasti vodstva pri vseh čeznaravnih rečeh? Gotovo bi se pregrešil zoper katoliško vero, kdor ne bi priznaval škofom in posebno papežu druge oblasti, kakor določevati verske reči, in kdor terdi, da nima do njega druge dolžnosti, kakor mu biti pokoren v verskih stavkih. Ce mu pa priznavamo splošno to oblast in če smo pravi otroci Božji, pohlevno pokorni vodstvu njegovega namestnika, je ni ložje reči, kakor zediniti se v naj bolj potrebnih rečeh.
Glavar božje vojne nikakor ne zanemarja svojega posla, prav določno nam naznanja, kako se moramo poganjati za reč Božjo; uči nas, zoper ktere zmote se nam je bojevati, kterih nevarnosti se ogibati; kaže nam mero, v kteri se morate družiti prizanesljivost in pravičnost, naznanja nam resnice, ktere naj po okolišinah tudi mi razglašamo.
Če se toraj ne opiramo na lastno modrost, če ne mislimo biti bolj razsvitljeni kakor tisti, ki mu je Božja modrost vedno pomoč obljubila, če si v čast štejemo vbogati tistega, ki nam v imenu Božjem zapoveduje; lahko nam bo zedinjenim spoznati pot, ki nas pelje do namena, lahko jo bomo nastopili, in doveršili.
Prosimo božjega Rešenika, da bi nam obudil veliko število mož po svoji volji, ki pri delu ne mislijo na svojo čast, ki se ne razkačijo, če drugi drugač mislijo, ampak imajo tako gorko ljubezen, da bo raztopila vse ovire, razpodila vse meglene predsodke.
Prosimo stanovitno Boga s Cerkevjo vred, da bi blagovoljno dodelil pravi mir in pravo edinost keršan-skemu ljudstvu, edinost duha in serca, pa tudi zunanjo edinost in zunanji mir; prosimo ga še posebej, da dodeli mir in pravo zlogo med keršanskimi kralji in knezi, med vsemi oblastmi, ki vladajo svet, toraj med ljudmi, ki vladajo z besedo, se borijo s peresom, kakor tudi med kralji, ki deržijo žezlo, in med knezi, ki vihtijo meč; prosimo ga slednjič, da naj k edinosti Cerkve pripelje tiste, ki so se od nje ločili, in naj tistim, ki jih Cerkev že objema, podeli popolniši mir in tesnejši edinost.	H.
Vofsha meti resnico in ia£J6.
(Dalje.)
IV.
Ko si je bil Bog Izraelce za svoje ljudstvo izvolil, jih je krog visoke gore Sinaja zbral, in jim z verh gore v blisku in gromu svoje zapovedi dal. Čudno in veličastno je trobenta Božja pela, kadar je vsegamogočni Gospod govoril; trepetaje so Izraelci poslušali Božje postave in z enim glasom obetali: „Vse bomo storili, kar je Gospod govoril; njemu bomo pokorni." Na obljubo Izraelcev je pa tudi Bog njim po Mozesu obljubil, rekoč: „Blagoslovljen boš v mestu, blagodarvan na polji; blagoslovljen bo sad tvojega telesa, kakor sad tvoje zemlje. Blagoslovljen boš kadar v hišo prideš, blagoslovljen kadar iz hiše greš. Tvoji sovražniki bodo pred tvojimi očmi padali, po eni poti nad tebe prišli, po sedmerih potih pred tabo bežali. Gospod bo postavil tebe, svoje sveto ljudstvo, kakor ti je prisegel, ako zapovedi Gospoda svojega Boga spolnuješ in po njegovih potih hodiš. — Ako pa ne poslušaš besed Gospoda svojega Boga, bodo nad tebe vse prekletve prišle. Gospod bo čez tebe poslal lakoto in glad, kugo bo nad tebe poslal, da te pokonča. Nebo bo nad teboj kakor bron, in zemlja kakor železo. Gospod bo poslal sovražnike nad tebe, po eni poti jim pojdeš nasproti, po sedmerih boš bežal pred njimi. V. Moz. 26.
Tako je Gospod Bog govoril, tako obljubil blago-
slov in kazen zažugal. In kako natanko se je vse to spolnovalo! Bilo je Izraelsko ljudstvo srečno, nepremagljivo , strah svojim sovražnikom, dokler so bili zvesti Božji postavi. Sužnost in vsakoverstne reve pa so bile njih del, ko so nepokorni in nezvesti odstopili od Gospodove poti. Pač je že več tisoč let minulo od tiste dobe, pa kolikor vemo in nam je znano, se ravno ta Gospod od tedaj ni še postaral, tudi ne od vladarstva odstopil. Vedno ie še kralj nebes in zemlje, Gospod vojskinih trum, Gospod, ki tudi še zdaj kakor nekdaj celim narodom in posamnim ljudem blagoslov deli in kazni pošilja po meri djanja in zasluženja. Ako je pa temu tako, se nobena dežela blagoslova ne more na-djati in narodje ne upati srečnih dni, ako se Gospodova postava zaničuje, Njegova cerkev ne spoštuje, ako se zasmehujejo v besedah, v časnikih, v podobah, na gle-diših, plesiših itd., njene cerkvene naprave, obredi, viši duhovna dostojnost itd. —
Celo nevernik rimski kralj Numa Pompilij je spoznal, da se deržava in vlada ne da ohraniti in vterditi, da ljudstva ne bodo pokorne, vdane in zveste brez božje službe, brez vere v višji bitje. Izmislil si je toraj celo versto bogov, vstanovi bogočastje, prične razne daritve in verske obrede. In skušnja je učila, da je bil s tem sicer lažnjivim sredkom vender nekaj dosegel in der-žavo vterdil; brezbožnost, mehkužnost in mesenost — tadajšni liberalizem jo je bil pokopal! —
Bode mar res sedanji bistroglavni svet manj razumen in previden in bi tega ne spoznal na podlagi resnice večne, kar je neverni kralj pred več kot 2(M) leti umel in spoznal, če tudi na truhljeni podlagi, da namreč deržava ne bode srečna, ne krepka in vama, ako je ljudstvo brez vere in Božjega strahu! Na Laškem so to pred malo leti jeli prezirati, pa že sedaj pričenjajo žeti grenek sad.
Je li n. pr. pametno in modro, bode li deržavam in narodom v prid in korist, kar se ravno po več der-žavah skuša, da bi se cerkvi vzelo kar je ena poglavitnih podlag srečne družine, občine in deržave — zakon in šola, in je toraj vse na tem zastavljeno, da take naprave ostanejo v tistih rokah, v ktere so po Božji naredbi dane? Je li previdno, da se tako neutrujeno po spisih, časnikih, brošura i itd. trosi in seje strup, ki deržavljanom, kteri jih berejo, spodjeda, slabi in moti vero in vest, ter podira spoštovanje in pokoršino do cerkvene oblasti ? Kam da naposled pride omoteno, pohujšano, brezverno ljudstvo, ki ga ne vlada več Božji strah, temuč le sprideno na-turno poželenje, sebičnost, samopridnost in komej več tudi strah pred časno kaznijo, in kakšen je prej ali pozneje sad slabe setve, nam kaže med drugim zlasti francoska prekucija in njene grozopolne dogodbe.
In pooblastenci cerkveni, duhovšina, ki vse hudo odvrača, in podložne s podukom, opominovanjem in svarjenjem Bogu, cerkvi in vladi pokorne, zveste in vdane ohraniti si neprenehoma prizadeva, — oni ska-zujejo naj veči službo vladam in narodom , in so vse kaj druzega vredni, kakor tega, kar morajo večkrat skušati.	(Kouec nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
V Ljubljani, 17. sušca. Pretečeno nedejjo so se v I jubljani pričele tridnevnice, ki se smejo imenovati prelep in naj ljubše dišeč tridnevnični venec, ker se te obhajanja kakor nabrane vse^ skupaj derže ter se zaporodoma med seboj nasledvajo. Začetek je bil v Ternovem 15. t. m. do 1<.; 1«., 19. in 20. pri sv. Petru; 21., 22. in 23. pri oo. Frančiškanih : 24., 25. in 26. pri sv. Jakopu; poslednjič 27., 28. in 29. sušca v stolni cerkvi. Začetek tedaj, in sicer prav do-
ber začetek je bil v Ternovem v nedeljo. Vse dni je bilo skoz delj časa sv. Rešnje Telo izpostavljeno: v nedeljo od per ve sv. maše do večera, druga dva dneva
5a od perve maše blizo do enajstih dopoldne in od treh o po litanijah zvečer. Nasledvalo je po več ss. maš. Pridige v nedeljo so bile slovesnosti pnmerjene, druge dneve ni bilo govorov. V nedeljo ob 9 so p. n. gosp. kanonik Peter Urh imeli kaj primerno pridigo in slovesno sv. mašo, kar je opravilo prav veselo povzdignilo. Občinstvo iz vsih stanov se je čez vse naše pričakovanje v prav velikem številu vdeleževalo. Odkar stoji ternovska fara, še nikoli ni bilo tukaj tolikih množic ljudstva pri sv. Obhajilu; to pa toliko ložej, ker spo-vedovalo se je ne le doma, ampak tudi po vsem mestu, k sv. Obhajilu pa so ljudje v velikih množicah prihajali v cerkev, kjer se je ravno tridnevnica obhajala, Kar je bilo farmanom pri oznanilu priporočeno in se nam prav zdi, ker s tako množico očišenih vernikov vnema in gorečnost silno raste in pekel se trese pred tolikimi zbranimi vojaki Kristusovimi. Tudi sicer za od-
ntke molit so ljudje prav pridno pred sv. Rešnje Telo ili. Poslednji dan je bila po slovesnih litanijah zahvalna pesem pred natlačeno množino ljudstva. Izverstno pevstvo je veliko pripomoglo k povzdigi teh opravil in pela se je tudi ena Pijevih pesem. Zanesti se je, da po druzih cerkvah gorečnost ne bo manjši, temuč da bo toliko bolj se vnemala, kolikor se bo to lepo in zveličavno opravilo koncu bližalo. Kar je bila Garibaldu Mentana, to so sovražniku človeškega rodu enake opravila, — to je čisto gotovo. —
Is LJubljane. Podoba mil. škofa ran j. Baraga se dobiva pri Lerherju in pri g. kan. Novaku. Iz gotovega vira povemo, da se spisuje obširniše življenje tolikanj svetega in gorečega aposteljna slovenskega med Indi-jani amerikanskimi po zgledu g. Kosarjevem o ran j. Slomšeku.
—	V ponedeljek so sli naš milostni knez Jernej, poklicani po kard. Schwarzenbergu, na Dunaj v gosposko zbornico, kjer se imajo v kratkem goditi razprave o soli, zakonu, konkordatu, katoliškem značaju naše deržave. „Unitis viribus" bodi glasilka naslednikom apostolskim in vsim katoličanom.
—	Kranjska gimnazija je od jutri brez kateheta; konkurs je naznanjen.
—	V Mariboru prične z aprilom izhajati po trikrat na teden nov politiški časnik „Slovenski Narod." Da nas ne bi bil „Slov. Gospodar" peljal v april!
—	Kakor „Slov. Gospodarju," so tudi „Danici" namerjali pravdo; pa se je opustilo.
—	Kupite si pri Gerberji za 25 novih kr. novo knjižico:
Konkordat, Cerkev, Šola,
spisal Jožef Suc, duhoven lavantinske škofije (zdaj bivajoč v Rimu) — in v poldrugi uri Vam bode jasen konkordat, jasno tudi, kar se o njem rešetd. Prav lično pri g. Jož. Blazniku v veliki osmerki natisnjena knjižica ima nekaj čez dve poli ali 38 strani in je tako mično in podučno pisana, da bode pazljivega čitavca gotovo razveselila in podučila. Drobni tis stori, da na majhnem prostoru do čuda veliko tvarine obsega. Mnogim bo tudi zato vstreženo, da tukaj konkordat skupaj imajo, o kterem je dandanašnji toliko besedovanja. Po časnikih se o konkordatu le boli poverhoma piše, tukaj pa imate vse skupaj, Slovenci! Kavno zastran tega, kar ta knjižica obravnava, se godč zdaj na Dunaju končne pretresovania, torej je delce toliko imenitniši za vsa-cesa, ki obravnave spremlja. Tedaj: kupite, berite, sodite! — Lepo prosimo p. n. gg. dekane da bi poslane iztise blagovoljno razpečali v občinski prid. Cena 25 kr.
V Sorici so tridnevnico 8., 9. in 10. t. m. prav slovesno obhajali. Povabili so g. iajm. ptuje gospode, kterih vsak je en dan ob 10 imel slovesen govor do farmanov. Vsa fara se je tridnevnice udeležila.
Iz Kainenj, 10. sveč. J. V. — Zmiraj nam žalostne dogodbe pričajo, kako res dostikrat pride smert kakor tat. — Predvčeranjem so č. g. L. Sušnik, farnik kriški ob 10 maševali in pridigali; ali potem berž ko so domu prišli, so strašno zboleli, in — koj čez dve uri — so zvonovi kriške fare zgubo verlega moža naznanili. Danes smo njihovo truplo med častitim spremstvom temni zemlji izročili. Vsa ipavska dolina obžaluje verlega župnika, kajti takih možev potrebujemo kakor riba vode. Bog jim daj večni mir in pokoj; Križanom pa njim enakega naslednika.
Is Cirkniee, 12. sušca. (Posnetek iz prijat. lista.) Ko je naš ljubljanski 17. polk leta 1849 bil na Rimskem v Jakinu, takrat sem bil tudi jaz pri vojakih, in sicer pri enem častnikov za strežaja. In namerilo se je, da sva z gosp. Lehman-om prišla k gosp. knezu Agi-u v stanovanje. Ta gospod ima za ženo sestro sv. Očeta papeža Pija IX. Tam sva bivala celo leto, in se nama je prav dobro godilo. Vse sva imela zastonj, piti in jesti; moram reči z eno besedo: imeli so naji za svoje, kar ne bom nikoli pozabil. Prav rad bi bil po-vernil tem ljudem to dobroto, ko bi mi bilo moč; kar mi pa ni bilo mogoče in tudi niso potrebni. Ne morem pa kaj, ker zmiraj berem v „Zg. Danici" darove za sv. Očeta rimsk. Papeža, da bi tudi jaz ne poslal malega darka za sv. Očeta. Bil bi že rad prej kaj dal, pa mi ni manjkalo izdaj kov zmiraj drugih, da mi ni bilo moč, torej pošljem zdaj tukaj s pristavkom: „Pro-sim sv. blagoslova" itd. (Zadej v darovih.)
Ko smo ravno tudi tukaj v Cirknici imeli tridnevnico in molitve z odpustki za ohranjenje katoliške cerkve in rimskega papeža, naj povem, da ne bi bil verjel, da bodo tako zmiraj te 3 dni spovednice obsute. Ako ravno je 5 gg. duhovnov zmiraj spovedovalo , jih je še veliko ostalo, ker niso mogli priti na versto. Da bi le Bog dal, da bi bile te spovedi pred vsegavedočim Bogom vse prav opravljene, in sv. Obhajila vredno prejete, potem se nadjamo veliko sadu za to faro in za katoliško cerkev. Morem reči, da res prav koristni so v sedanjih časih taki misijončki, ker giniti mora vsa-cega tak shod, kdor ima še kako iskrico keršanstva v sercu. >
Is Zelesnikov, 9. sušca. — Kakor že več let, tako se je tudi letos današnji praznik ss. slovanskih apostolov Cirila in Metoda v naši fari prav lepo obhajal. Ob sedmih zjutraj so namreč naš vis. č. g. iajmošter med vbranim petjem šolske mladine služili sv. mašo za bra-tovšino ss. Cirila in Metoda, ktera tukaj — zlasti med šolsko mladino — in tudi po okolici šteje precej veliko udov. Vkljub slabega vremena se je bilo prav veliko ljudstva sošlo k cerkvenemu opravilu, kar kaže, da se celo tudi taki radi vdeležujejo Ciril - Metodove slovesnosti, ki v bratovšino vpisani niso. — Čutiti je pa, da besede, ktere je „Neduhoven" tam-le enkrat v „ Danici" spregovoril o spodbudi k obilnišemu pristopu v to lepo braterno, niso bile popolnoma zastonj, temuč da so rodile kolikor toliko sadu. Prav tako! Z Bogom.
Radoljub Podratitevski.
Is Šmartna pri Kr. (Iz prijat. dop.) Naše ljudstvo je res katoliško. Vdeležilo se je pri nas tridnevnice silo veliko ljudi. Spovedniki smo bili štirje in v treh dnčh
J'e bilo čez 1500 ljudi v naši fari obhajanih. Res je to, :ar nam je ranjki o. Sartori rekel pri duhovnih vajah: Ljudstvo gleda na dobiček; to stori rado, kar kej kaže ; in ker jim je bil tukaj na ponudbo dobiček popolnoma odpustka od sv. Očeta, zato se jih je toliko približalo
k spovednicam, da ni bilo mogoče vsem zadostiti. Upamo, <la bo usmiljeni Bog prošnje iz toliko očišenih sere uslišal in spet ponižal sovražnike sv. Cerkve.
Iz Notranjskega. Čim bolj vera in keršansko življenje v nekterih velicih mestih peša, čim huje sv. cerkev napadajo njeni sovražniki in zgubljeni sinovi sedanjih časov, tim živejše se zavedajo pravi kristjani svojih dolžnosti in lepše serazcvita keršanski duh, pobožno življenje. Marsikteri mlačen kristjan, ki je doslej dremal, ali cel6 spal, se ie zbudil, ter se podviza, da ne bi ostal za svojimi sobrati; kaže nam to lep denarni pomoček, kteri od vsih strani dohaja preganjanemu sv. Očetu, spričujejo nam pa to tudi slovesne tridnevnice, kterih se verniki v silo obilnem številu in s pravo, iskreno pobožnostjo po svetu vdeležujejo. Tudi pri nas po Notranjskem se obhajajo tridnevnice prav slovesno, in ljudstvo se jih nenavadno pridno vdeležuje.
V Planini je bila omenjena slovesnost 1., 2. in 3. t. m. Hvale vredno je, da je bila pri vsih duhovnih opravilih cerkev polna, in da je več kot 500 ljudi prejelo sv. zakramente. Ako se pomisli, da fara ni velika, in da je bila tridnevnica ravno pred velikonočno spovedjo, se mora spoznati, da so se Planinci dobro ska-zali. V sosednji Unški fari so bili odpustki 8., 9. in 10. t. m. Tudi tukaj se je vsa fa očistila v zakramentu sv. pokore, zato so pa tudi č. g. fajm. pri zadnjih ve-černicah do solz ginjeni svoje tardne pohvalili, ter jih k stanovitnosti v dobrem opominjali. — 11. t. m. sem se peljal s č. g. planinskim fajm. na Pivko v Krežak, kjer so tistega dne ravno slovesnost dokončali. Visoko spoštovani o. Ljudevit, Reški kapucin, so pervi dan v lepem govoru verne opomnili, naj čas milosti brez koristi nobenemu ne preteče; in res je tudi malo kdo v veliki fari, da ni sv. Zakramentov prejel. Pet spovednikov je imelo vse tri dni toliko opraviti, da jim odah-niti se in počiti ni bilo mogoče. Ljudje so sploh te dneve milosti imeli za velike praznike. Gosp. fajmošter so mi pravili, da jih je neki mož prašat prišel, ali si sme za silo v gojzd po derva iti. Dragi bravec, prašam te, ali ni to veselo? Ali ni to znamnje, da je dobrih kristjanov še veliko med našim narodom? — Upamo, da bodo tudi v Zagorju, na Premu in v Ternovem z zadovoljnim sercem gg. dušni pastirji zahvalno pesem zapeli, in da se bota prečast. oo. kapucina iz Reke, ki sta blagodušno pomagat prišla, po opravljenem delu zadovoljna povernila v samostan. — Končavši svoj doniš naj še dostavim, da sem bil prav gin j en, ko sem v ae-lavnikih polne cerkve vidil; mislil sem si, kaj bi občutilo blago serce sv. Očeta, ako bi bili med nami; mislil sem si pa tudi: To je silna demonštracija zoper Šind-lerja, ki se je k Greuterju obernjen ustil: „Vaša ura je iztekla!" Šindler, naša ura še ni iztekla! B—c.
Družba sv. Mihela (Konec). Kako se ima ta „Poziv" razumevati, razlaga grof Mensdorf tako le: Mariborski odbor, čigar ud sem, mi je naročil, med nami tukaj manjše odbore napraviti, naj bi se blagi namen dosegel, kterega vam tukaj naznanim. Naši katoliški bratje po Francoskem, Belgiškem, Holand-skem, Angleškem, Španjskem, po katoliškem Nemškem in drugih deželah so nas povabili, da bi se ž njimi zedinili, ter skupaj branili našemu sv. Očetu njihov sedež, ki je prosto posestvo celega katoliškega sveta, kteremu tolika nevarnost preti. Garibal-dovi klateži so to deželico napadli, ter sv. cerkev „Ro-tonda" blizo Rima strašno oskrunili; kajti doprinašali t»o na s v. altarji vsegamogočnega Boga pregrehe, kterih se vsak človek pred drugimi sramuje; prebadali so sv. hostijo, vso zlatnino in srebernino odnesli, druge reči pa dio zadnje pokončali. Sklenili so tudi pri tej priložnosti, enako z vsemi rimskimi cerkvami storiti, ako
jim to sv. mesto v pest pride, in umoriti našega sv. Očeta papeža,— ktere nam Bog naj ohrani, kajti resnično so oni pravi svetnik na zemlji; — ž njimi pa so tudi namerjali pomoriti vse njihove kardinale, če se ne vdajo.
Te potepuhe — kajti ti niso bili pravi Italijani — je majhna truma prostovoljnih katoliških vojakov dobro otepla in odgnala, akoravno je bilo veliko izdajavcev, še več pa sovražnikov; — sej Gospod ni bil ž njimi.
Ne mislite, da se tukaj kakega starega kopita der-žimo itd. (da smo reakcijoneri), tudi ne klerikalne stranke, kakor se te besede sedaj razumevajo, temuč skerbeti nam je in strašne sramote varovati, da nam ne bodo pri kakšnem drugem napadu garibaldovci, ki se že zopet zbirajo, premagali naših hrabrih papeževih vojakov, ki so se za naše občno posestvo toliko pogumno borili. Se ve, da je francoska dežela sv. Očetu po pogodbi svojo pripomoč zagotovila, ali ko bi se boj zopet vnel, preden bi francoska vojska na Talijansko prišla, bi se papeževim prostovoljcem gotovo slaba godila, kajti rimsko mesto obsega 27 italijanskih milj, in je le malo zavarovano. Da bi se torej mesto zamoglo braniti, potrebuje rimska vojska še 6000 mož in 8 kanonov (topov); topove je dala sicer že francoska vlada, ali teh 6000 m6ž odrajtajo in zderžijo vsi drugi katoličani. Dosih-mal so samo Francija, Belgija, Holandija in druge dežele za papeževo armado skerbele, ali sedaj jim to ni lahko več mogoče, toraj so se na nas obernile, jim pomagati. —
Celo protestanški kralj hanoveranski je res kraljevi dar v ta namen daroval, in naš preljubljeni cesar so 4000 gl. temu priložili. —
Zaupljivo se naši hrabri in zmagavni, pa stiskani bratje na nas ozirajo! Bomo li mi edini med katoličani, ki bi za drugimi ostali?! — Gotovo ne! — Da bi pa zdatno pomagati zamogli, se hočemo v tej reči ravnati po načinu, po kterem se Francozi ravnajo, in ta je: En vojak (zvav) stane na leto 500 frankov ali 250 gl. avstr. vel j. Ta znesek več možev zbira in ga potem meni izroči. Prejem denarjev poterdim s pobotnico ali kvitengo in dobim za njo list, kteri kaže, da so ti ali uni gospodje toliko in toliko meni izročili. Pobotnico shranijo nabiralci, list pa obderžim jaz kot računski dokaz in pošljem nabrane denarje v Maribor odboru, ki jih bo potem glavnemu odboru v Beč ali Dunaj odrajtoval. —
Tisti gospodje, ki so 250 gl. nabrali, dobijo, kakor hitro se je za njihove denarje kak vojak najel, se drugi list, na kterem ime tistega moža stoji, za kterega so oni plačali; zraven tega se jim bo pa tudi še iz Rima o rimskem vojaškem ministerstvu od časa do časa o otičnem vojaku sporočalo itd.
Po tem samo po sebi sicer malem, pa v svojih nasledkih velikem početji se bodo vnovo vsi katoličani lepo in bratovsko zopet zedinili. Kdo, bodi si kdorkoli, duhovskega ali svetnega stanu, ne bode rad in vesel po svoji moči pripomogel, da se naše stare in častite Svetine v Rimu branijo in ohranijo, ki niso samo le lastina nas katoličanov, ampak tudi vseh kristjanov. Iz rimskih katakomb (podzemeljskih pokopališ) je krist-janska vera tako rekoč se nam prikazala, kajti med tem, ko so neverniki in rimski trinogi perve tri stoletja kristjane kervavo preganjali, se je daritev sv. maše le ondi pod zemljo na grobih sv. mučenikov skrivaj za-mogla opravljati. Zatoraj imajo altarji v naših cerkvah v spomin na one strašne čase keršanskih junakov se sedaj podobo groba. V njih so shranjeni ostanki mučenikov, na njih pa gorijo luči, in nas spominjajo prav živo one perve ddbe naše svete cerkve. In te svete mesta,
iz kterih je prava luč nam prisvetila in prava duhovna svoboda nam prisijala, bi mi oskruniti pustili ?! — Jaz gotovo ne, in svest sem si, tudi nobeden naših verlih slovenskih verskih bratov ne !
Naj tedaj naša častita duhovšina blagovoli našemu početju s svojim sv. blagoslovom se na čelo postaviti in radi jo bomo mi drugi s svojimi doneski posnemali.
V Šoki 1. februarja 18^8.
Arthur gr. Mensdorf 1. p., posestnik in ud odbora za Celje in okolico njegovo.
Maj je htj norega po domačem in hifem svetu?
(Praznikoborci.) V deržavnem zboru se je bil undan tirolski poslanec Greuter pognal za uboge delavce zoper bogate fabrikante v tako čverstem in podstavnem govoru, da se časniki in liberalci stermenja ne morejo osopsti. »Liberalni listi" ga ne ovračajo, ker vidijo, da se ne da, temuč psujejo, renčijo, ropočejo, kakor taki, ki dokazov in orožja nimajo. Tudi Sindler mu ni vedil kaj odgovoriti, temuč vergel se je na svoj priljubljeni tema, na pastirske liste, ultramontanizem, ,,mittelalter-liche volksverdummung" in drugo zarujevelo orožje, po kterem taki sega, ki boljega nima.
V svojem zagovoru na mnogotere ugovore je nepremagljivi Greuter rekel: Deržavni kancler (Beust) nam je kazal na Saksonijo kakor zgled srečnega stanu za delavce, ker tam gori več dni delajo kakor pri nas v Avstrii. Že vem, kaj če to reči. (Da se namreč zoper praznike maha.) Prašam pa, gospodje, ako se cerkvi srednjoveška doba tako hudo očita — pa je ona za robotnike (nesvobodne) od njih tiranov saj to izvojsko-vala, da so sedmi dan imeli kaj jesti, potem ko so šest dni delali. Dandanašnji pa se tako deleč sega, da ti novošegni tirani od ljudstva tirjajo: „Vi morate sedem dni delati; zakaj ako ne delate sedem dni, pa sedmi dan ne bote nič jesti imeli." To je prav za prav pravilo, kterega postavlja novošegni kapital, in od tod je boj za odpravo praznikov. Zdaj pa vas prašam: ktero pravilo je bolj brezserčno; tisto, ki delavcu en počitni dan v tednu privoši, — ali pa uno, ki ga tudi ob nedeljah in praznikih delati sili?
Tudi Žuželka piše zoper odpravo praznikov in pravi v daljšem spisu: „Studljivo je to, da ravno tisti zoper praznike gorečevajo, ki so v srečnem stanu, da si sami toliko praznikov napravijo, kolikor se jim poljubi. Oni, ki vsako lepo jutro gredo na solnce, vsako leto cele tedne in mesce potrebujejo popotvanj in toplic za svoj oočitek, — oni, ki vsako uro dneva prihajajo v gostilnice in kavaue, ki se dan na dan po kazališih in drušinah razveseljujejo: oni hočejo, da naj ljudstvo celo leto dan na dan od zora do mraka po smradnih delavnicah tiči pri težkem, dostikrat nezdravem delu, — pa da naj nima nobenega druzega razvedrila kakor delo, nobenega prostega dneva za telesni opočitek, dušni spodbudek in oblaževanje, nobenega pokoja kakor le samo noč, počitnice pa še le v grobu!" —
(Le dajmo jih!) Na Dunaju se zbirajo delavske družbe, kterim politiški pridigarji marsikaj na ušesa bobnajo, kar ne služi v mir; zlasti se radi vzdigujejo zoper duhovstvo, kakor povsod ljudje, kteri imajo malo vere, ali pay čisto nič ne. „Volksfreund" pravi o nekem Ertl-u, da Šindlerjevo diatribo iz deržavnega v delavske zbore prenaša, — pobira po liberalnih in burkastih časnikih zanikarne čenče za svoje agitacije zoper duhovstvo itd.... Le naprej tako; žetev bo hitro ozorela! Ti farizeji sto in stokrat očitajo, ako duhovnu pri kerševanji ali drugem opravilu kdo daruje nektere solde (česar ga pa nihče ne prosi), ne pomislijo pa, da bolniki in drugi
reveži dostikrat še tisti dan desetkrat toliko iz farovža iznesejo. Ti hinavci bi radi, da naj bi duhoven od gole sape in njih preklinovanja živel, zraven tega pa vse reveže oskerbel; oni bi radi duhovstvo vsega oropali, le samo dolžnost mu še dovolijo, da bi jih smel z denarom in obleko oskerbeti, kadar bodo po veliko-letnem razuzdanem življenji kakor zgubljeni sinovi prišli na duhovske vrata terkat. Danes se strašno šopiri v kaki družbi zoper „ultramontanizem, duhovsko nad-glednijstvo v šoli, konkordat, štolo itd.: jutri pa pride na duhovske vrata terkat: „bitte um eine Unterstiitzung, — sechs Kinder, — „niks" zu essen" itd. In kar je izmed vsega naj huji: kolik trud in nezmerno pritežnost ima duhoven, preden tacega potepenega ostudneža iz blata spravi, ako se na vse zadnje vender d& izprositi, da bi pokoro delal. Taki „špicparkeljni" s černo dušo in nehvaležnim sercem pa niso le samo na Dunaju, temuč tudi drugod precej močno gomazi od njih. In kdor meni, da pod kmečkim klobukom čisto nobenega tacega ni, se tudi moti; vender razloček je ta, da kmečki burovži ne vedo, kaj govore, ker so le medvedje na vervi rogoviležev. —
(Laški liberalizem.) „Italija je zdaj podobna pušavi, v kteri se na pol izstradane strašila enake pohajkovav-skim okostnjakom pulijo za pomorančni olupek, ki pade z bogato obložene mize velikih klatežev (grossstrolehe), ki so bili dosti prebrisani ter so z dobro namerjenim trobljenjem o svobodi, omiki in napredku ubogo ljudstvo osleparili, ker so jim obetali, da s tem bode ljudstvu pri vratih in oknih sreča, blagor in obilnost v hiše lila. Cerkvenega varstva, duhovskega gospostva so ljudstvo osvobodovali. Cerkvi in duhovstvu se je vojska napovedala. Z zanikarnim časništvom, z zanikarnimi šolami, iz kterih so med zasramovanjem in zaničevanjem duhovne iztirali, s tem so ljudstvo osvobodili. Zdaj
Ea jc res svobodno — zdaj. Svobodno posestva; svo-odno vere; svobodno nravnosti. Številne prenapolnjene ječe, ki prihajajo na mesto odpravljenih samostanov, in ne manj številne hiše, po kterih je pregreha pod brambo postave, so dokazi te svobode. Ne lastina, ne osebnost ti ni varna v ti deželi, ki gomazi vsakterih potepuhov in klatežev. Pri belem dnevu se celo v mestih tolovajske derhali primašijo, ropajo in morijo ter vjetih seboj vlečejo, ki jih potem izpuste za veliko rešenino. Tako v Neapelnu, tako v Sicilii, celo v Piemontu in Sardinii ni bolje ... V naj hujši revšini zdaj zdihuje ljudstvo italijansko . . . Celo premoženje cerkveno in samostansko so vzeli, ki je bilo sicer ob hudih časih edino zanesljivo rešilo za take ubožne, ki jim je za lakotjo smert žugala..." Tako pišejo „Tirol. Štimmen" in marsikaj še hujšega, kar tudi drugi časniki poterjujejo. Pa tudi naravnost iz Torina se sliši, da ga ni bilo skorej dneva po zimi, da bi nobeden lakote in mraza ne bil umeri.
(Po Avstrijanskem) zdaj časniki prerešetujejo napoved novih davkov in povišanje starih, ki jih meni denarni minister deržavnemu zboru predložiti za 3 leta. Na kupone od deržavnih pisem, ki se je dozdaj jemalo po 7 od 100, se ima naložiti po 17 od sto, in tudi na premakljivo in nepremakljivo posestvo — po odbitih dolgovih — se ima precej naložiti: od premakljivega posestva po o desetinek od 100, od zeraljiša po 4, od hiš po 3 desetinke. Kapitali pod 8U0 gld. bi bili prosti tega davka. Deržavni poslanci imajo dolžnost v derž. zboru pojasniti in dopovedati, kako da so zlasti manjši posestniki že zdaj tako obloženi, da posestva zmiraj gredo na boben , kaj še le, če se davki še zvišajo in novi postavijo.
O tej priliki pa si ne moremo kaj, da bi tudi mi Slovencev na nekaj ne opomnili, akoravno ne gre prav za prav v naše področje . . . Sila in pomanjkanje je
zmiraj liuji in pritiskanje reveže v včasi skorej nepre-nesljivo, — koliko pa se stradeža, kteri je le terpečim samim znan! Treba se bo Slovencem zraven molitve in zaupanja v Boga z vso marljivostjo še bolj marljive delavnosti poprijeti, pa^mladim ljudem v resnici skerbeti za svoje stare dni. Če se nameri, da nas „nova doba" še z judi osreči, potlej je že celo prašanje, kako bodo domači izhajali, če se ne bodo bolj učili, bolj na pri-dobitek mislili, bolj varčno gospodarili, bolj pridno dela iskali in delali.
Ta le resnični pogovorček med prašavcem in prav majhnim priprosto-neaolžnim dečkom naj pojasni, kako se nekterim godi.
Prašavec. Kaj si jedel davi? Deček. „Nič."
Prašavec. Kaj pa zdaj-le po šoli (ob 10 dopoldne) ?
Deček. „Tudi še nič."
Prašavec. Kaj pa sinoč za večerjo?
Deček. „Sem šel brez večerje spat."
Prašavec. Kaj pa včeraj opoldan?
Deček. „Ene tri krompirčke."
Gotovo je zadnji čas, da naj bi bila v vsakem ve-čem kraju, zlasti pri mestih posebna delavska komisija, ktera naj bi delavcem delo oskerbovala, na to gledala, da bi vsi delali, pa tudi, da bi si delavci kaj prihranili. Deržinske očete pa, ki zapijajo ob nedeljah, kar med tednom zasiužijo, naj bi posebno terdo imela.
Ker sem poprej jude omenil, poglejmo nekoliko, kako znajo ti pridobivati in delati, in od kod je to, da ves denar kar dere v njih žepe. „Serbski letopis" v Novem sadu 1. 1866 tako-le med drugim piše:
„Pa kaj čemo, ker so, ki posedajo, kvartajo, ali pohajajo in zapravljajo, ali pa brez dela zijale prodajajo po kavanah in prodajalnah, pa nemarno gledajo, kako mnogi jud tam odert hodi, pa sol in kruh s česnom je, ter dela kakor mravlja, pa leta in laže in vara in skopari, ter od vsih strani grabi in vlači, — in v čigavo zlo in propast? Onih naših gledačev, ki se imenujejo tergovci."
Je pa jud ročen v delu in ne sramuje sedela, ume vsak čas in na vsakem kraju zase koristnega dela najti. On ima pregled cele tergovine, pozna in razvidi vse reči, pa si odbira zase vse. ktere na tistem mestu naj več dobička nesejo; nekoristne barantije pa puša ne-vednežem, naj se oni tarejo in ubijajo z njimi. Oni vedo, da kar mali kapitali ne morejo sami zase, premorejo pa skupaj; torej jih zlože in tako z mnogimi svojimi zloženimi malimi premagajo in spodbijajo naj veči tuje kapitale. Jud ve za vsako veči istino (kapital), kje je ktera, dela tudi s tujim denarjem poštev na svojo korist; ve za vsaki denar, kje se kteri more dobiti, in za vsaki kraj, kjer se trosi, pa tje pride, da ga pobira; on sam pa ga nikjer ne razsiplje. Po takem načinu je vse denare k sebi napeljal, in zdaj obsedel vse terge; zapoveduje, in skupaj vlači vse, dokler tudi nas ne ogoli in ne stori za svoje sluge in ,,grošičarje," ako se mu bo hotlo še to storiti. — Jud je pa tudi naj bol ji poštevec; on neprenehoma primerja, ter ve in iše, kje se d& kaj ceneje in mnogo kupiti pa berž prodati. Ce tudi naj manji, da le pogost dobiček, to je njegovo pravilo. — Verh tega je naj bolj znajden premetavec (manipulant) z denarom, veduo ga premetava, in s tem iz njega naj več masla izcedi, da je že ves denar v svoje žepe zvlekel, in pri vsem tem, da je razvpit, da žuli, vender zopet kristjani svoj denar njemu v barantanje dajo, samo da bi kaj več koristi od njih dobili, ter ne marajo, da mu ravno s tem gredo na roko ; da tudi to malo ostalega denara v svoje žepe zleče. To so vse žalostne znamnja o urnosti in ponosu naših tergovcev, in to vzroki, da vsi propadajo, naj bolj pa naši."
V Kalabrii je tolika lakota, piše neki dopisnik, da ubogi ne prosijo denara vbogajme, ampak pomo-rančnih olubkov in tistih odpadkov pri sočivji, ki se pri nas na gnoj mečejo. Italija, evropejski vert, ni poznala poprej lakote, pomanjkanja in revšine, od česar je zdaj tako pogosto obiskovana. Ako revež ni mogel drugej lakote utolažiti, je tekel k klošterskim vratom in tam je našel usmiljeno roko. Zdaj se vč, je drugač, ko novi liberalizem ni poznal druzega, kakor nove davke nakladati in nove postave dajati zoper cerkveno posest in svobodo. —
Kovu berilo iz vsih vetrov. Mlad Holandec, ki je želel v papeževo vojno stopiti, ni mogel popotnine plačati. Vsreči se mu pa, da sam zamore s kraljem govoriti. Kralj, protestant, mu popotnino plača in reče: „Ako bi bil jaz v tacih okolišinah kakor papež, bi mi bilo tudi prav ljubo, ako bi se mi na pomoč prišlo." Še več enacega blagoserčnega se pripoveduje o tem kralju. — V Kraljevcu na Pruskem je taka lakota, da se je zaplodil kužni mačuh in veliko veliko ljudi umira. Tudi strežnice usmiljene sestre bolehajo. Upamo pa, da se bodo kmali dunajski znani časnikarji oglasili in šli iz same „ljubezni" in „humanizma" bolne sestre namestovat, in sicer za pokoro, ker so jih na Dunaju preganjali. — Starinar Viskonti je v Rimu toliko v starih časih v Rim navoženega marmorja našel, da Rim zamore skoz 50 let vesoljni svet z naj lepšim marmorjem oskerbovati. — Kako grenko se hudobija hudobnežu plačuje, se vidi prav očitno v sedanji revni Italii. Po tistih krajih, koder je Garibaldi nedavno kričal: ,,Roma o morte," se zdaj slišijo glasovi zoper Garibalda, pa tudi zoper Viktor-Emanvela. Popotnik iz Torina na Kranjsko je pravil, da se je te dni več kardel vojakov peljalo iz Torina v Bergamo in so celo pot klicali: „Morte a Garibaldi! — Viva Pio IX, viva Roma, viva il Papa!" Pa tudi „morte o Vittorio, — viva Fran-cesco Guiseppe!" Tu se vidi, koliko stalnosti ima „edina Italija." Tudi se sliši, da starec Garibaldi se nič dobro ne počuti; ne le da mu noga gnije, ampak tudi ena roka mu oteka. — Liberalizem je Italijo že v tako brezno pripravil, da matere postajajo zveri, kakor pišejo „Tir. Stim." in svoje lastne otroke prodajajo. To laški listi pripovedujejo. V Mergelli je mati hčerko prodala za 3 franke; druga je prodala za ravno to ceno svojega sina. Na Neapolitanskem jih dan na dan več lakote umira. O grenka osoda! To je Garibaldovega kerševanja sad? Znano je, daje nedavno Garibaldi na Benečijskem neko dete kerstil za novi liberalizem. —- Dunajska judovska ,,Neue Freie" je undan Prusijo kregala, da svojega protestanškega poslanja pozabljuje, ker se namreč Prusija tudi za katoličane nekaj peči. Avstrija pa, hočejo ti gospodje judje, naj bo brezverska, akoravno so druge verstva tukaj v številu skorej ničla v primeri katoličanstvom. Tedaj za Avstrijo nič poslanstva v prid katoličanstvu! ? Zmiraj bolj kaže liberalizem skoz ža-metove rokovice dolge svoje kremplje. — Dunajski srenj ski svet na vsem Avstrijanskem ni našal pripravnega moža za ravnatelja svojega „ pedagogi ja," temuč poklical je protestanta Dittes-a iz Gote, ki mu bodo katoliški Dunajčani plačevali veliko čez 4000 gl. na leto ; učitelju Eikerkoster-u iz Hildesheim-a pa po 2800 gld. in še veliko druzih zalogljejev. Verlo spričevanje za Dunajčane same! — Vredništvo avstrijanskega „Volks-freund-a" je prijelo prav prijazno zahvalno pismo iz Rima, v kterem se sv. Oče, ki so lastnoročno podpisani, zahvaljujejo za prizadevanje tega lista v prid katoliške cerkve in za darove, ki jih zbira. Sv. Oče pravijo, kolikor bolj je razdražena vojska zoper katoliško cerkev in rimski Sedež, toliko veči hvale vredna je vaša stanovitnost. Srečo vošijo sv. Oče deležnikom te vojske za
sveto reč, da zvijače sovražnikov, ki jih je zmiraj več, odkrivajo in v nič devajo in jim veliko nasprotnikov istergajo in na svojo stran spravijo. Dragi so jim darovi vernikov, se dražji pa zato, ker so znamnje otročje ljubezni in zastava, da jih je veliko, ki so z njimi sklenjeni. Cserčujejo jih, da v vojski za Boga, za Cerkev, za resnico in pravico naj jih moč in število sovražnikov nikakor ne straši, ker Gospodu ni težko v mnozih ali pa v njih malo oteti, in pa ker je zmaga gotova, če se ima tudi vojska zategniti, zakaj peklenske vrata cerkve ne morejo premagati. Končno prosijo blagoslova njim in bogoljubnim darovavcem. — Papežev minister Kancler
&v pismu 27. unega m. pohvalil dunajsko družbo sv. ihela, da mu poštene vojake pošilja, junake pravega duha, kakor pravi „Volksfrd.," v kterih je poroštvo čednega obnašanja v miru, in serčnosti na vojski. — Znani časniški škrati so une dni bili laž raztrosili, da se bodo oo. jezuitom na Avstrijanskem gimnazije vzele. Se ve, njim bi bilo naj ljubši, ko bi se vse avstrijanske gimnazije rabinarjem izročile ter se v njih učila „mišna" in „talmud" namesto katoliškega katekizma. — Desetega sušca je prišlo v Rim 150 Kanadanov iz severne Amerike, ki so se kakor zvavi dali vpisati med papeževe vojake. Tudi svojega vojniškega duhovna imajo seboj in sami se zderžujejo. Na eni strani ima njih zastava papežev gerb, na drugi pa njih domačijo Kanado (Volksfreund). Amerikani si v čast štejejo sv. Očeta vojšaki biti. — „Le Monde" piše , da samo v vestminsterski škofii iih je 1. 1867 prestopilo do 2000 v katoliško cerkev, rred nekimi dnevi sta prestopila gg. Shapcote in Edgar, vikarija anglikanske cerkve.
DuHmemhe spremembe.
V ljubljanski skofii. Gosp. dekan Vinc. Vovk, fajm. v šent-Rupertu , je 13. t. m. umeri. R. I. P. — Sent-Rupert je razpisan 17. t. m.
Dobrotni darori.
Za s v. Očeta. Tridnevnica v šent-Jurji pod Ku-mom 12 gl. 50 a. v. in 1 dvajset — „Prosim za blagoslov, da bi se zamogel zveličansko spokoriti in srečno umreti:" 1 gld. in 3 desetice st d. — Iz Gradca posestnik A. Ravnikar 1 gld. (še za tridnevnico, tedaj s poprejšnjim 25 gl.) — Po mil. gosp. proštu J. Arko-tu 15 gl., ki so jin o tridnevnici zložili za sv. Očeta v prečinski fari gg. fajmošter, kaplan in tarani. — S št Vida pri Ljubljani 14 gl. 70 kr. v sr. in 37 gl. v papirji: in sicer: „Quousque irasceris Domine!" papežev terdnj. za 2 gl. st. d. — „Ecce crucem Domini, fugite partes adversae" 1 terdnj. za 2 gld. 10 kr. sreb. — „Sv. Oče, prosim blagosl. za življenje in v smerti," 1 terd. za 2 gl. 10 kr. J. C. 50 kr. Vdova 1 gld.; prosi blagosl. za družino in zase. M. M. 1 gl.; želi blagosl. za srečno zadnjo uro. Neimenovana 1 gl. Mati M. 1 gl.; prosi blagoslova za družino in zase, posebno za srečno zadnjo uro. Družina B. prosi za stanovitnost v veri in zadnjo uro, 1 tol. za 1 gl. 5 kr., 25 kr. srb. in 2 gld. pap. Dekle L. 60 kr.; prosi za sv. blagosl. Hlapec J.: „blagosl. za srečno zadnjo uro;" staro dvajsetico. Z. 1 gl.; želi blagosl. za srečno zadnjo uro. Hlapec 50 kr. Mati N. 70 kr. Vdova G. za srečno zadnjo uro 1 gld. Hišni gospodar 1 gl.; prosi blagosl. zase in svojo družino. Dekla U. S. 1 gld.; „za srečno zadnjo uro." M.
* > prosi blagoslov zase in za tiste, ki so ji izročeni. Dekle K. 50 kr.; za srečno zadnjo uro. Hišna gospodinja K. 1 gl.; ravno tako. J. Z. 1 gl. in M. S. 1 gl.; ravno tako. J. R., J Š. in A. M. vsaki 1 gld. Mati B. 1 gl.; prosi blagosl. zase in za svoje. Dekle
U. staro dvajset. K. in J. po 25 kr. sreb.; prosijo blagoslova za življenje in smert. Hišna gospodinja G. 1 terdnj.; prosi blagosl. zase in za svoje. Hišna gospodinja B. 1 gl. 50 kr.; prosi blagoslova zase in za svoje za življenje in v smerti. Več farmanov skupaj 5 gl. sr. in 14 gl. 70 kr. pap. — Sv. Očetu darujejo iz Ribniškega dekanijstva in sicer: v srebru in zlatu 1 cekin po 4 gl. 50 kr. st d., 1 križavec, 3 terdnj. po 2 gl. st a., 4 zvezne terdnjake, 8 gold., 14 dvajsetic, 18 petič; v v pop. 90 gl. In sicer: 1. Loškipotok: Čast. g. Lojze Pibernik fajm. 5 gl. Čast. g. Jožef Jaklič kapi. 1 gl. in 2 n. petici. G. Jožef Lavrič učitelj 1 gl.; prosi blagosl. za zadnjo uro. Ana Bartolj 66 kr. Lena Lavrič 40 kr. Urša Košmerl 50 kr. Neža Košmerl 50 kr. Jože Koš-merl 1 gl. Juri Košmerl 50. Neža Car 50. Anton in Mica Turk 1 gl. Lucija in Anton Košmerl 1 gl. Anton in Neža Lavrič 1 gl. Andrej Kordiš 1 gl. Juri Košir 20 kr. 2. Gora: Č. g. Primož Klemene eksposit 1 gl. 3. Sodra-žica: Č. g. J. Lesjak fajm. 3 gld. Č. g. Franc Pleško kaplan 2 gl. sr. 4. St. Gregor: č. g. Mat. Perčič fajm. 1 gl. 5. Lašče: (S. g. Janez Brodnik fajm. 1 cek. za
4	gl. 50 kr. st. d. Č. g. M. Zarnik kaplan 1 tol. in 2 dvaj-setici sr. G. Pavčič učitelj 2 gl. 6. Turjak: Č. g. Jan. Zore 1 gold. Jan. Intihar hlapec 1 petico. 7. Dolenja-vas: Čast g. Janez Ciglar fajm. 5 gld. Č. g. Lovro Rožman 3 gl. 8. Dobrepolje: Č. g. Val. Sežun fajm.
1	zav. tol. za 1 gl. 50. kr. Č. g. M. Smolej kapi. 5 gl.
V	cerkvi darovano 21 gl. 60 kr. 9. Ribnica: Čast. g. Rihard Frank 3 terd. po 1 gld. 50 kr. Čast. g. Janez Vovk kapi. 2 terd. po 2 gl. in 5 kr. R. D. 1 gl. 50 kr.
V	Cerkvi darovano 16 gl. Neža Lovšin 1 gl. Gregorjeva družina 1 gl.; prosi sv. blagosl. za pravo spoznanje m srečno zadnjo uro. Neimenovana prosi sv. blagosl. za stanovitnost in srečno zadnjo uro, 30 kr. J. R. 1 gl. prosi: Sv. Oče sprosite meni kerš. modrost in srečno zadnjo uro. M. R. 1 gl.; pristavlja: Sv. Oče! prosim za sv. blagoslov sebi in svojim otrokom in za srečno zadnjo uro. Marjeta dekla 1 dvajset.; prosi blagosl. za čistost, ponižnost in srečno zadnjo uro. Mica 1 petico:
V	dober namen in za srečno zadnjo uro. Mica Peček vdova 1 gl. M. K. 1 gl: Za gnado žive vere, terdnega upanja in goreče ljubezni. J. Sk. 50 kr.: Blagoslov za čisto in ponižno serce in za pravo pokoro. U. B. 3 dvajset; prosi za srečno zadnjo uro. M. L—k 3 d vaj s.; prosi za sv. blagoslov. J. P. (oče) 2 gl.: Sv. Oče! prosim za sv. blagoslov, za dušo in telo, sebi in svojim otrokom in za srečno zadnjo uro. M. P. (mati) 1 križ.: Prosim za sv. žegen sebi, možu in otrokom in za srečno zadnjo uro. M. P. 4 dvajs.: Sv. Oče! prosim sv. blagoslova za odpušenje grehov in srečno zadnjo uro. F. P.
2	petici n. den.: Sv. Oče! prosim za sv. blagoslov za srečno zadnjo uro. St. P. 2 petici: Sv. Oče! prosim za sv. žegen za dušo in telo in za srečno zadnjo uro. A. P. 1 petico: prosi blagoslova za odpušenje grehov in za srečno zadnjo uro. F. R. 1 gl.: Prosim za sv. žegen za kerš. življenje in srečno zadnjo uro. Fr. R. 1 gld.: Prosim za sv. blagoslov za dušo in telo in za srečno zadnjo uro. Neimenovana 1 dvajs. in 1 petico. J. M.
5	gl. P. Zobec 1 gl. A. V. 4 petice n. dn. A. V. 4 pegice n. den. Fr. Oberstar 50 kr. M. BI. 1 gld. Micka Campa 2 gl. Neimenovan 34 kr. — Neimenovana 1 gl. sr., prosi blagosl. za zadnjo uro. — Neka dobra oseba 2 c. cek., ki serčno prosi blagosl. za odpušenje grehov. — (Zavoljo zadrege mnogi nadaljni darovi prihodnjič.)
Pogovori z gg. ttopisorarei.
G. Br. Did. Kr..: Liste prejmete. G. J. B—c: Je bilo založeno. Drngo precej prihodnjič. — G. J. Vod.: Naročeno. —
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.