NOV A POTA G,OZDNE SEMEN.A.RSKE SLUžBE Or, Maks_ \V l' abe t (Ljubi ja-na) 1. BIOLOšKI PROBLEMI - JEDRO SEMENARSTVA 1..1 Naše gozdarstvo inia veliko in , težko nalogo, da obnovi ogromne po:... vršine opustooenih, ogoljenill in podivjaati:h gozdnih zemljišč ter zanemar- i,enih kmetijskih kultur. Ker prirodno pomlajevanje zaradi slabih rastiščnih razmer marsdkje ni dovolj . uspešno, oziroma sploh ni. več možno, morajo g·ozda.rji umetno pogozdovati s setvijo in saditvijo. Oba načina zahtev'ata prim~rno 1t:oličino dobrega -semenja v glavnem 'domačih in deloma ludi tujih drevesnih-o W'St za neposredno setev na' terenu ali -m\ proizvodnjo sadik v drevesnicah. Uspevanje novih gozdnih kultur in kakovost bodočih gozdnih sestojev sta odvisna ,pr~vsem od "bioloških lastnoSti semenja. Seme inia prevažn:6- življenjsko nal<>go, da IJ ren ,s,-š a laštn 6S tr-o rO' di te lj e v ~ a p 0 '- t, o m s t vo, s čimer Zagotavlja obstanek rastlinskih vrst in -obnovo' ozi~ roma ohranitev gozda. Pfl.dobiVanje dobrega gozdnega semenja in proiz- vodnja dobrih gozdnih sadik uaj oo zato 'prva in najvažnejša skrb gojenja gO'zdov. Jedro semenarske službe -je potemtakem bio 1 o š ken ara v\e. Bjološki p~blemj -semenarstva ili l\drevesIll;~tva ' so 'najbol} pe-reči, ker v največji meri odločajo o usodi bodočih gozdov. Od kakovosti semenja.. in S'adik sta nalDTeč v prvi vrsti odvisni kakovost in količina go~e pro- izvodnje. ' . Za kakovost semenja ~n .sadik sta odlo'čilne, važnosti po r ·e k 1 o (p r ().- ven i en c a) ini z b :o r (s ele k c ij 'a) s ero enj a. Od semena oZiroma sadike do drevesa, zrelega za posek, je s.icer dolga razvojna doba, v kateri mnogi prirodni in gospodarski činitelji ugodno ali neugodno vpLi.va:·jo na biološloo in tehnološko vreški značaj, in sicer je ge- netiki, lastna osebnostna ali individualna (idio:bio~oška), fitosooiologiji pa občestvena ali socialna (simbiolo-ška) smer. Genetika namreč preučuje na- stamek in razvoj posameznih živih l?itij, fitiosociologija pa se 'DaVi .z· živ- ljenjskimi po.iavi rastlinskih združb od najnižjega do najvišjega reda. Biološke zakonitosti, . ki jih o~riV8Jta genetika in fitoso ciol-ogija, so temelj- nega pomena za gojenje gozdov, ki v svojih teoretičnih :osno.vah združuje i , individualno i kolektivno smer biološke vede, v svojih gospooarsko- t~pničnih metodah pa ,obe smeri .uresničuje. Isto velja tu91 za semenarstvo, ki. je izhodišče in podlaga za vse gozdnogoJitveno prizadevanje. V načrtno urejeni ~n pravilno usmerjeni semenarski službi morata prav tako najti teoretično . ID praktično uporabo ;obe imenov~ smeri sodobne bio~9gj.je. DejaI1Slko sta si 'geneti.ka fitosodo1Q.giJa.' v' široki 'svet' gozd~ke 7..nanOsti 7.e dodobra utrli POt in se z v~likim pri,dom ,. uporabljata tudi v semen~tvu, in sicer v pridobivanju, jX>raZdcljeVanj.u' in izkonščanju (uporabi) semenja. Tudi !),ri n~~ 59 , !;Je z~el~, v zadnjih , letih, teore~.č.n,o obravnavati biološke osnove' seme.narstva in 'dtevesničarstva, v praksi I pa žal še ved 11 o ubirap1lO, stara pota, in nevede ponavlj4IDo l~pake pret~osti. Problemow semenarske ..službe se , posveča m-PQgQ p~lo pa.ž.nje. Glavno prizadevan~ Ele s~če; ok,rog organizacijskih, tehnič~h, gospodarskih , trgovskih in q.rugilt bolj zunanjih problemov semenar:stva., ZaneII!P-Tja ' pa se ba. o 10 š kap 1 at ~·e m ep..a r s tva", ki im~' · .zel'O zamo~<;>', problematiko . Problemi selektp~ genetik~, ' ki ,tvorijo jedro semenarske biqlogije! se v naprednih državah obr~vD,avf~.jo. na š~o~o, in . globoko t_er se. na tem_ področju mnogo preučuj~ in eksperimentira, pri nas pa je v strokovmh gozq.arskih krogih komaj k9mu kaj znanega Q teh· važnih vp~jih." Organi:2iacijsko-tehniČIlo-gospo­ daJ"s.ko ."dopro urejena. semenaiska . s~~ba j~ sicE.~ zelo potrebna in koristn~ toda brez t~eljitega poznanja 41 zadostnega upoštevanja proble~'0v seme.,. narSlre l:>iologJje ne bo rodila ,dob~ jn trajnih uspehov. V g{)~darstvu) l\i mu je .l~1:I)..a trajnost in d{)lgotrc;Lj:rtost proizvodnje lx>lj kakor kateri . kQU. 9n,lg1 gospOdarski ' proizvodni panogi, 'se grebi proti osnovnim biol~ški~ zakonom mnogo huje maščujejo lin stor:j.ene napake mnogo teže popravljajo. Za:to se gozdarstYl:l nalaga naravna nujnost n a črt n o l!, J," eje ne, usme ,rj.evane in na.d 'zir:ane semenarske službe, izklju~ čujpč~ .'sleherno slučajnost, pr:ilOŽll.ostnost in nenačrtnost pri pri dob i'V anju , razdeljevanju' in uporabljanju gozdnega semenja ozir. gozdnih sadik, ki v glavne~ , še vedno. obvladuje našo SeD;lenars.ko o~ma :drevesničarsko službo. Z.ačetek. vsakeg'a resnega prizadevanja, v tej smeri je strogo. nadzi- ranje glede izvira ali porekla (provenience) gozdnega semenja in njegove stroge izbire (selekcije). 2. NENAČRTNOST NAšE SEMENARSKE PRAKSE Za primer, kako je naša gezdna semenarska in drevesničarska praksa ~e ~§a 2Jajeta v nenačrtnost, naj navedemo nekaj najpogostejših tin najbolj grobih napak, ki se v enaki aji podebni obliki vedno mova ponavljajo ter se zaI'adi stiske časa in po-manjkanja semenskega blaga še stopnjujejo in posplošujejo. ' za večino gozdnega semenja niso znani osnovni proiVenienčrui irodatkl oziroma so nezadostni. Ti podatki, ki naj bi obsegali vsaj nadmo~~Q višine in lego izvllnega ' sestaja, njegovo geološke podlago" sestavo, ' strukturo, starost in zdravstveno stanje sestpja in še ka.j krajevno ali pokrajinsko zna- čilne-ga, bi morali spremljati seme kot rojstni Hst na vsej njegovi poti do mesta uporabe (namenilnega rastišča) sadik, vzgojenih iz tega semena. - Nadaljnja redna pomanjkljivost operativne semenarske službe je v tem, da se ne zmeni dovolj za biogenetsko kake~ost semenja, to ,se pravi, da. ne upošteva v žadostni meri, ali nič zdravstvenega stanja in bioloških lastnosti semrojak.ov 0ziroma semenskih sestoj ev, čas in stopnjo zrelosti :sem en ja , ozir. pledev, način nabiranja in spravljanja, da ne skrbi za čistost semenskega blaga, da ne preizkuša kalivosti in. kalilne energije semenja itd., skratka, da ne izdaja medna~6dno predpisanega spričevala (certifikata) 'za 4 seme, ki . prihaja.v pro~et , kar je ~ol.eg prov~nien~nih pod~~y . prva zahteva. vsake .količk·aj . ur~jene s'~men~~e služpe ter. merilp za sodqbno st:lhe g~'zd,3.rsk.e · znanosti"jp. pra.kse. ,~· NeOdpustljive naJ?ake se .delajo tu.di v, pogledu po'razdeljevanja in uporabe s.emenj~ ozir. sadik. Pejstva,. da se na primer se~e ozir. sadike ,po.horske smreke uPQrabljajo za pogozdovanje nla Kočevskem ali nasproino, da se sadike, vzgojene iz semena umet.pih ni- zimskih smrekovih nasadov v Posavju (Brežice), uporabljajo Za pogozdo- ~~Je . višinskih predelov Poho.rja, ne more in ne sme opravičit,i no.hena ~tiska 2Ja seme. ozir. sadike in nob-ena »planska« sila pogozdovanja. V o-inenjenem primeru gre za take bistvene in odločilne razlike med izvirnim in 'nameniUnim gozdnim rastiščem glede geološke podlage (silikat-apnenec), nadmorske višine (viširiska rolZlika. do 1000 m in več), biološkega stanja (zdrav sesto.j v polni življenjs'ki moči - bolan sestoj v propadanju), pod- nebnih pogojev in drugih rastlščnih razlik, da so posledice lahIoo usodne za bodočnost takšnili nasado,v. Podobnih balj ali manj drastičnih primerov grob-e kršitve prirodluh zakon:ov .ne manjka v naši go.zdarski praksi. -- Tem. »izvirnim grehom« se pridružujejo še manjše :in večje napake v'rav- nanju s semenom in sadikami pri spravljanju, prenašanju, prevažanju "itd. Vse te velike in male napake se ne le sumirajo, m.arveč često potencirajl} in tako nastajajo nepopravljive posledice, ki so za gozdarstvo usodne spričo dolgotrajnosti njegove .proizvodnje. N araJVa je. sicer ,potrpežljiva in SpG- sabina, da rn2Isilk.atero človeško napako popravi in marsikatero nepravilnost iZ~avna, toda .prevelikega nasilja' an trajnega posiljevanja ne prenaša ter se prej ali slej maščuje mid nespametnim protinaravnim ravnanjem. ' 3. GENETlKA IN FITO,SOCIOLOGIJA ODPIRATA NOVE VIDIKE V borbi za napredek v .sermena.rskti. službi in za njeno pravilno usmer- janje nam dajeta naj1boljšo Otporo že imenovani vedi - gen eti k a in fit o s o cio log i j a. Vsaka po sV-Q'je nam odpira ' nove vidike v vpra- šanjih provenience in set'ekcije gozdnega semenja ter uporabe gozdnJh sadik. Njuni pogledi in iZsledki se medsebojno dopolnjujejo in podpirajo ter 'zelo obogačujejo naše znanje in izkustvo. Gen eti k a je sicer že starejša biološka veda, ki pa se je v zadnjih desetletjih nepričako,vano :razvila na "eksperimentalnem polju in odkrila zelo važna biol:oška dejstva. V novejšem č.a.su se je začela ' močno uVeJljavljati tudi.v gozdarstvu in prav genetična razisko.vanja gozdnega drevja SQ pri- nesla ž.anUnive reZ1l1t~te, ki bistveno spOlpolnjujejo nauk o genetikl rast- lins'kih OI'g~nizmov: Fit o s o. cio log i j a je p9 svoji idejni zasnovi najmlajša bi9loška veda, ki se je zaradi svojega ohčestvenega pOjpl:Ovanja narave " in zaradi syoje ~:zvirne delovne metodike v n'ekaj desetletjih 1)Jlravnost epoh~Jno razmahnila v širino· in globiIw ter l).3.Šla najplodnejšo praktično uporabo v \m.zličnih panogah P!aktičn~ga priroooslovja" posebej še v gozdarstvu. Pojasniti ' ho?!em0 najp~j pridobitve sodebne .genetike,. ki SO v.ažne ,~ ns~ operati:v:no semenarsko in drE~yespič~ko . službo. Je&;o VS~, g~ne~ tike so 'veleva.žni pro. ble m ide dno s ti. Ker so za razvQj in :življenje vsakega Evega bitja, in t9rej tudi gozdnega ~evja od1očjlnega ' pOmena ~g:?ye. d~~ l~tn~ti, .. .siOlP!l y ospredje naš,ega zaniman~ '.k ~.)l o v O)~ t g o z dne gas e'm enj a vkljub silni potrebi po njegovih količinah, če­ se s količino združuje' tudi kakovost, je stanje' idealno; kjer pa ni kako· vostne količine, je treba dati kakovosti prednost pred količino. Vprašanje wlora in izbora semenja je izrazito genetične narave ter skriva v sebi zamotan:o 'Problematiko, ,ki je posebno kritična in de1ikatna prav v selektogenetičnih vprašanjih. Teoretično razmišljanje o teh pro~ blemih je sicer koristno in rodi marsikatero dobro po.b.udo, toda eksperk mentalno delo je tisto, ki odloča, o kritičnih .problemih. genetike in usmerjg njen razvoj, Iz neskončne' vrste življenjskih oblilk in življenjslcih pojavov je treba 'izluščiti enega ali več osnovnih življenjskih pr~ci.'pov ali zak9"- nitosti, ki gibljejo mv:o' naravo in usmerjajo njen razvoj . .a) S' pre rp enI j i vos t - 1 ast.n o s t živ i h bit i j Spremenljivost (vari'a bilnost) je bistvena lastnost živih bitij, ki se izraža v tem·, da se pripadniki enega in istega osnovnega siste- matičnega tipa (vrste) med seboj ra.zlikujejo ',po zunanjem izgledu (mo~, fologiji) in večk~at tudi po notranjem presnavljam.ju (fiziologiji). Pojav spremenljivosti ima svoj vzrok v dednih lastnostih org3.:nizma in v vplivih Življenskega okolja. Oba vzroka si -po svojem delovam.ju nas-protujetaozir. se slooraj ~ključujeta, hkrati pa vendarle sodelujeta ,pri ustvarjanju novih življenjskih oblik. Zivljenjsko okolje namreč s 3vojim,i raznovrstnli1ni vplivi razdiralno deluje na dedno osnovo organi2Jma, hoteč ga spremeniti in po svoje oblikovati. Princip dednosti se nasprotno upjra vsakršni spremembi ter vztntjno deluje na ohranjeV3.11ju ž.ivlj enj Skil1 oblik; istočasno pa se zaradi dedne sposobnosti organizma novopridobljene lastnosti dedno u..9ta- ljujejo in utrjujejo ter prenašajo na potomstvo. Dim večja je upornost aedne osnove, tem manjši spreminjevalni v-pliv ima okolje na organizem; čim mapj odpo'l'na je dedna os-nova~J tem močnejši je sprem:injevaJni vpliv okolja ·m tem hitreje ru1;-preduje individualno pridobivanje in dedno utrje- yanje novih lastnosti. Iz večnega nasprotja med dednost jo in okoljem iZvira ~astajanje no;v;ih življenjskih oblik in propadanje starih, manj prilagojenih. Od sprejemljivosti narave organ:j.z:rna in plastičn.osti njegove materije je odvisno, kdaj in v ko1iki. meri se pokažejo na organizmu nove lastnosti v d.edIli obliki, kdaj torej postanejo indiv~ualno pridobljene'lastnosti sWne, dedno utrjene. b) Fen. oti p - g e no t i.p V teJ' zvezi je potrebno govoriti oJe not i p u in gen C}~t i P u. Organizem je nedeljiva celota raznih delov (organov), ']~i ' so ,po svoji .zgradbi ' in svojem delovanju spoje-ni' v skladno celoto. Ta se pojavlja v ž'ivlj.enjs.kem 'okolju' vselej kot osebek (inclividuum), ki reagira na VSI? Vplive okolJa kot celota, četudi zadeva vpliv le .posamezne organe ali sku-' pino organov,' V skladu _z _načel()ffi" ffinrfološlce ' in funkcionalne enotnost~ orga.niLma bi bilo '-:pravihlo govoriti 'o fenogenotipu, ker skriva vsak tip .tirgalli.zinaJ -v sebi oba ',) lika pod določenimi .pogoji tudi moctifikacij~ (feno·tipične .spremembe) :postati dedno ustaljene, da torej, pr~hajaj.o" ..., genotipič.no konstitucijo organimna. Mičurino:va dognanja potrjujejo to pre,prnčanj e. Z gerietičnega Vidika' je -važno spoznanje, da se mimo n'lorfoloških in f~oloških laStnosti podeduj'e' tudi rea.kcijska 'sposobnost or.g~ZIP:~'·:, g. katero odgovarja na ;zunanje vplive. na način~ · l3.sten- njegovi genoUpični osnovi. To se ' pravi; da se more tudi dedna spoSobnost' reagiranja kva1ita- tivn6 'tn ,kVafl.tiiatiVno menjavati.. -To ' dejstvo nam ' še·: bolj ' pojaSnjuje -iri. pOtrjUje mišJ.jerije o .. možnosti ded!nega ustaljeva.nja 'f:enompičnih rnOdilikacij~ -c) Mu tac i j ~ ' - k o ro bi na c ij e, Poleg te počasne ln dolg()t~ajrie,' človeškemu opaZovanj.u ' komaj do.- stopne mOžlfosti spreminjanja genotipičnih lastnosti pozllanio redno ID hitr() pot do nastanka novih ge~otipi.čnih oblik: mutacije in kombinacije. Mnogi genetiki so mnenja, da So mutacije jn kombinacije edina pot do nastan.lra novih dedn!ih oblik. Mli tac ije so hipne spremembe dednill lastnosti organizma, ki ~e pojavljajo iz notranjih, večinoma neznanih vzrokov. Te spremembe zad~­ vajo gene, hromosome ali genom (hromosomski aparat) in imajo zato raz- lično sistematično vrednost. Možno in celo verjetno je, da se te »nenadne« mutacijske spremembe, ki jim ne poznamo neposrednega vzroka, pojavljajo po dolgotrajnih » pripravah «(', ki jih uvajajo in stopnjema poglabljajo razne spremembe fenotipičn~a .značaja na dedni osn;o.vi, da se v danem trenutku pojavijo »nepričakovano« z vidnimi zunanjimi ded.rui.md. spremembami. Mu- tacije so razmeroma pogoste tudi pri gozdnem drevju in grmovju, kjer- zadevajo najčešče barvo in obliko listja, vzr~t (habitus) idr. Glavno i2hodišče za nastajanje novih življenjskih oblik dednega zna- caJa so k.o ro bin a c ije, ki nastajajo s križanjem dveh organizmov z. različno deCt'l.{) osn:ovo. V kmetijsltih proizvodnih panogah je rodilo kri- žan j e (hibridizacija, bastardacija) nepregledno vrsto novih obli~ kri žan cev (hihridO'v, bastard()v), važnih za gospodarski napredek. KrižanJe je bolj ali manj uspešno med pr1p~dniki različnih srlstematskih ka tegorij, začenši s sortami in pasmami ;oziroma rasa.m.i. pa preko zvrsti (va.zličkov) ~n podvrst do rodov. čim bližja je sistematska sorodnost kri~ ž:anih individuo-v, tem uspešnejše je križanje. Medrodovni križanci so naj- redkejši in praviloma jalovi (steriJ.nj), imajo pa včasih izredno močan vegetativni razvoj, po katerem prek'ašajo svoje roditelje. ' Z načrtno in smotrno kombinacijo dobrih morfoloških in fizioloških la.stnosti se more izboljšati kakovost križancev in stopnjevati njihova vred- nost do velike popolnosti, kar je veltkega gospodarskega pomena. .- Kri- žanje se že dolgo z usp.ehom uporablja pri ' sao š k ede dne 1 ast n o s t i. To so Iposebni bio t i.p i in e k oti pi, ki se oblikujejo v dolgotrajnem (več­ stoletnem in večtisoč]etnem) :prilagojevalnem procesu. V teh rasnih tipih -SU3- dosegla življenjska osnova rastline in njeno življenjsko okolje neko vsaj .rel~tivno r.aiVnotežje, ki je tem bo.Jj' i'zravnano in ustaljeno, čim sta.rejši je rasn.i tip po svojem ra::zvoju in čim ekstremnejše so ekološke razmere rastišča. Sposohnost prilagoditve ekološkim pogojem -rastišča-, to Se pravi sposobnost tvorbe novih rasnih tipov, l\i v enaki meri lastna vsem vrsta:m gozdnega drevja. V splošnem d,majo Uste dreveSne vrste večjo prilagodi.ln:o -sposabnost, katerih areal razširjenosti 'se ra~teza na veUke površine. Med. našim goz-dnim drevjem se nagibljejo k tvor,hi ras najbolj boli, vrbe., topoli, nekoJiko manj smreka, hrasti, macesen, medtem ko sta bukev in jejika li tem pogledU zelo enotni in stalni. Kot prjmer za ID a k r o e k o - 1 o š ke (r egi:o na 1 ner ase navajamo macesen, ki ima v Srednji Evropi štiri · rase s teritorialno jasno opredeljenimi al'eali: a l.p s ki, ~g ude t s ki, kar:p a t s k i in P' olj s k i fi a c ese n. Alpski maceseu obsega Več' fi i k r o e k o' 1 'o š kih (ro i k r o! k :L i' m, a tj i č n ~ h J 1 () kal - TI ih) ras, med katerimi je najbolj znana in gospodarsko uajvredUejša rasa: k r v 8J vi. fi la, C ese TI. ,PodTobna gozdn'a .tipo-loška raziskavanja, temelječa na principu kompleksnega fitosociološkega preučevanja, vedno 1x>lj pojasnjujejo nastanek ' mikroekoloških ras ;omenjenega lokalnega po- ' mena, ekološ~o m biološko vezani·h na najnižje ·mikroekološke. variante ' osnoVnih fitocioJJoških enot (asociacij, subasociadj, faciesov). . - . -'l 4. SEMENSKI OKOLI~I lN SEMENSKI SESTOJI Teoretično obravnavanje principov . ,gen,etike, s" posebnim. .:ozirom~ na .gozd!aJrStvo nam odpira Vpogl'ed -v važnost genetike zlaSti za operativno se~ Jrienarsko ·službo. Genetika -post~vlja -oskrbovanje· gOzdo.v na: nove'temelje', JO daje nove pobude in oopira nove smeri za izboljšanje i.n povečanje donosoV' iz gozdOv. Kakršna setev, takšna žetev, pt'laNi pregovor. Kakršno seme uporabljamo za neposredno getev v nar avi Sili za vzgojo goz~ sadik v drevesnicah, taskšni bodo bodoči gozdni ' sestoji. Kakovost semenja je 0010- či hna> za kako~ost in koLiJč1no bod~e gozdne proizvodnje. Iz tega '$pozllanja izvka nujna potreba po načrtnosti v semenarski l:ilužbi proti slehernj slu- ča5nosti, ki še vedno odloo3. v našem semenarstvu. Dobra ka1wvost gozdnega semenja je dosegljiva s točnim UgotDv- lj8Jnjem provenience in z vestno selekcijo. Vidik provenience in selekcije zapovedovaloo narekuje u ved b o s e fi e 11 s kih o k o ] i š e v in i z - ločitev semenskih sestojev . . Za razmejitev semenskih okolišev (l'ajonizacijo) so merodajni pred- vsem geografsko-ekološki vid.nci, to se pravi razdelitev ozemlja po geograf- skih, geo1 oško-petrografskih, kfunatičnih jn vegetacijskih področjdh. V tem pogledu nam daje najboljšo oporo fit o s o cio log ij a,ki ug.ota'Jlja prirodne vegeta.cijske tipe ter jih p:o floristični in ekološki sorodnosti zclru~ žuje v nižje in višje enote; te služijo kot podlaga in okvir tudi gozdnemu gosppdarstvu za operativne namene gojenja in urej3Jnja gozdov. Znano je namreč, da so rastbnske zclru2be, ki jih ugotavlja in .preučuje fitosociolo- gilja, najzaneslji.vejše nakazovalke (iu-dikatorj.i) okoliških pogojev rastišča in se torej preko nj.ih more sklepati na ekologijo določenega terensk.?g? prooela. Upo'števajoč vse gor-nje vidike .in opirajoč .c;e predvsem :na 'uačela fito- ~ociološkega (tipološl{eg-a,) Ipt'ellč~vanja vegetacije, 51)10 razq.elili Slovenijo na se d e'ffi g o z q nih sem en s kih o k oli š e v. Ker je to prvi poskus takšne razdelitve, ~e zavedamo n~popolnosti svojega uela, toda polo!Žen je temelj, na katerem bo možnu graditi dalje in izpopolnjevati. P:r'laktične potrebe 'operativne semenarske službe so narekovale čim manjRe števi!Lo semenskih oko}i'Šev., -ill čim prirodnejše meje. Spraviti. v . sklad stroge znanstvene vidike in praktične -opera,tivne potrebe, ni-vedno lahJr...a 7 .... 1.p.eva; sp.ričo pomanjkljivih zna?1stvenih iil o.perativruih ·podatkov se t.~ te~Dja ni mogla vselej v polni meri uresničiti. Spričo izredne neenotnosti slovenskega ozemlja v geografskem, -geološkem, orografskem, kli matičnem , vegetacijskem .in vseh drugih vidikih se nam dozdeva število sedmih semen- skih okoUšev -minimalno in ga bo le težko znižati, ne da bi kršili prirod.ne .zakon1tosti. Meje posameznih semenskih okolišev bo možno tu -in tam premakniti; UpDštevajoč sedaj bolj ta; sedaj bolj- oni vidik, l., II., III., IV., VI. in Vil. semenski! okoliš so v sebi bo~j ali manj zaključena geograf.: sko-ekol~a področja, V. okDliš (P.osavskO-Dolenjski) pa je povsem ne- e.noma in hepiirodn.a -tvorba, 'ki pa je ne;lzh~a, če nočemo razbiti enotnosti . ostalih <>kolišev. Prva naloga bodočnosti bo, da se semenski okoliši notra- nje razčlenijo _ v manjše enote. V ta namen pa je potrebno~ daljše in po- globljeno preučevanje . vegetacijskih in ekoloških . r~er našega. ozemlj3:. . V stremljenju, da se uvede v 'operativno semenarsko službo več na- ČT>tnosti in da se postavi ta slu2Jba na bolj; zn;anstvene temelje, je bil že -pred objavo karte ' gozditi.h semenskih okolišev1- storjen prvi. korale S so- .j Gle} r~pr.a.vo ,dr. M, \Vraberja ».G oje n j r.!' gozdov ·v l~ č i _g ene- tik e(, ki. je. 'izšla __ kot 2. z"~e:'l..ek »Strokovnih i ~n znanstvenih dcl G()".I.da·r~keg~1 -instituta Sloven.ije«. -Ljubljana 1950_ delovanjeJ;D. Strokovnega sveta za ' semenarstvo in 'drevesničarstvo, Uprave za urejanJe gOzdov in 'Gozdarskega 'instituta Slovenije je bilo na terenu. izločenih večje število g ,o 'z, dni h sem e n s kih -s est oje v, name- njern:h za trajno proizvodnjo kakovostnega semenja; razen tega 'so bili dolečeni se >m e n s kip r 'e del i, ,kjer naj se ' nabira kvalitetnn, seme gI,avnih domačih gozdnih drevesnih vrst. Istoč.as:no je bilo tudi predvideno, kje naj se nabrano seme uporablja za ,setev l1la. terenu 'in v ,drevesnicah. Seveda je prav tako važna tudi pravilna poraba sadik na ter~u. Tako se:. nujno pojavlja vprašanje pro s tor· n ,e raz m'e s tit ve (lok a ci je) g oo 'z d nJih dre ves rl'i 'c; pri tem' mOTajo odločati poleg good-arsko-teh- nr.čnih v prvi vrsti tucll objektivni prirodoslovni, zlasti biološko-genetični vidiki. 'Glede krajevne razporeditve' gozdnih dr-evesnic se je torej treba- ravnati po načelu, da bodi drevesnica kolikor mogoče blizu kraja porabe sarok, torej v kolikor mogoče, enakem ekološkem okolju. S ist e ro več­ jega' števila manjših drevesnic, razporejenih po- š ii ri n s kih eg e og raf s kih) con ahi n p o se b e j Š~ P o vi- š i n s kih v e, g eta c ijs kih pas o v · ih (e t a ž ah), naj bol :f ustreza biološkim zahtevam semenarske in dreves~ nič ar s k esI u ž b e. Na videz manj ekonomičen, je vendar ta. sistem. najrentabilnejši za gozdno proizvodnjo. Katere praktične koristi nam ohetata uvedba g.ozdnih semeookih okolišev :in [~ločitev gozdnih semenskih sestojev? Te koristi i!1 prednosti~ so neprecenljive praktične vrednosti:, 1. Zagotovljeni sta zanesljiva provenienca in dobra kvaliteta goZdnega semenj.a. 2. Omogočena je uspešna kontrola nad zbiranjem in po mz delj evanjem. semenja, ki mora biti smo ,trno glede uporabe v mejah semenskega okoliša in ~aj njega. _ "~il 3. Vse rasne odlike g.ozdneg.a drevja, ki jih vsebujejo določeni gozdni ,s.est<> ji , se s pravilno rajonlzacijo semenskih okolišev ohr2Jlljajo in utrjujejo, 4. Razmejitev gozdnih semenskih okolišev in i!Zločitev semenskih sestojev je znanstvena :in praktični osnova za selekcijo gozdne~ semenj~ to je za sto.pnjevanje dobrih rasnih lastnosti in ,za vzgojo, rasno kolikor' tolik!) čistili vrst z ustaljeno dedno osnovo o'ziroma z veliko vitalno silo. 5. Rajon.iJzacija semenskih okolišev n.arekuje ustrezen razpored gozdnih drevesnic v ho.rizontalnem in vertikalnem smislu ter omogoča smotrno, uporabo gozdnih sadNe 6. Semenski ,oko1iši so realna podlaga za planiranje gozdnega se- menjla tako glede absolutne količine kakor tudi glede količinskega razmerja med drevesnimi vrs1:aLrni. ' 7. Z upOOtevanjemgornjih kriterijev se bo dvignila kakovost gozdnega semenja 'in gozdnih sarok in s tem ~eveda tudi gozdna: proizvo~ja ,po ka- kovosti in količini. , . .- 8. S toč.ruim,i podatki o provenienc~. in selekciji gozdnega semenja bo močno narasla njegova vrednost pri izvozu v tujino. Naši go$j. semenarski službi ·so ,začrtane ' nove sme~' ti temelje na:: Objektivnih dogn:a.njih 'biološke znanosti. Napake .preteklosti t;lAj nam ~:(}l }2 f;Y aril o, skrb'- za- bodočnost ' naših gozdx)V .:-pa opomin,. da nobena.: :ptirodna -proizv~~~ ne more biti uspešna in trajna brez resnega sodelov-a.nja ,med znanost]-El In prakso. .:- .- : .' . ..' . ~ . Upo r a. b 1 j- c n ' oo ·s 1 o' v. s t v o: ': . . ,'- . . .. . .'. ' , . . , 1. Wraber M·,9ojcnJe :gozdov "'y ' ~u'či g,t,m6ttke: - - ' Sfrokovna 'in znanstvena tv~. --,o ~h~mars~i lIst 195~J št.