126. f% l^ija trikrat na tedes, in sicer ? flrek, ietrtek Lutoto ob 4. uri popoldue ter itane po pošti Ljotn« aH v Gorici na dom poSUjana: r (tok •rtane p< V Gorici, v torek dne 5. novembra 1907. Toča) XXXVII. Lunične številke stanejo 10 vin..',,*.',',, . V »¦ U<$ *. SflCA" ima naslednje izradne prilcgej Ob no-x ..Kažipot po Goriškem in GradiSCacskem" in Ejjpot po IJttbljani ia kranjskih mestih", daljo dva "v letu „Voxni red ip^znlc, parnlkov in poitnib ^ Wr mesečno prilogo MSl0vettSkt Tebttik". jJiroCisino sprejema npravniftvo v Gosposki ulici l/ll nadstr. v »Goriški Tiskarni« 'A. baErfef uiroiila brei doposlaae laroCnine se ae oziramo [j|I»si in poslanice se računijo po Patit- vrstah če L) i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vijaka L. Večkrat po dogodbi. Večje črke po proatoru. — ».-kLune in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za U5 je vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. le vedno z realke. Healci so sestavili spomenico. V gpomenici je navedenega ž- nekaj, ¦je bilo že tudi v »Soči« popisano. O profesorju Adolfu M ii 11 e r j u L je povedano marsikaj novega, tako iptimer, da je znan po sovražnosti \ našega rodu ; pred 2 leti je smešil toli nase mesto in svetoval dijakom bo lepega nemškega jezika. - - Neka dne vinotoka meseca 1907. je bil Ltololec Niessner Narciso na dvorili realke in sicer s svojimi sošolci: pdali so namreč, kaj da bo počel prof. itler 2 učenci menda 3. razreda, nad ilerimi je bil ravno zlil svojo naglo |io, Prof. Muller je stopil pred Nies-ftria, katerega ne ljubi posebno, ter k rekel, naj se odstrani. Niessner je ¦ustil takoj dvorišče, a se je ustavil M ograjo; to zamorejo potrditi pride: ¦ga in desetorica dijakov. Ko ugleda irof. Muller dijaka pred plotom, se iravi prof. k ravnatelju in drugi dan • čui Niessner, ne da bi bile zaslišano jnte, razsodbo: »Niessner erhalt, weil den wiederholten Aufforderungen Prof. Miiller, sich vom Hofe feeatfernen, nicht Folge geleistet hat, pen Istiindigen Karzer.« Vsa realka, ogorčena, da niso bili bližani svedoki, je poslala ravnatelju ¦putaeijo, katero pa je ravnatelj takoj Ižpodil. Že zadnjič smo poročali o Brech« fju. Tekih ljudi ne bomo trpeli v Gosi! - Nič r>is razlaga, a zahteva vse od t;akov, ki se radi tega moža fizično lonabljajo. Pa kaji Saj sam nič ne i. Ce izjemoma daje dijakom r&z-he. ga leti absolutno ne razumejo! fič govori neki teutoburgerski dija-m in drugič ne zna svojega predmeta l&gati 1 Ne bomo tega samo trdili s pzanii, ampak dokazati hočemo to z isto i t Šestošolec Nadali ga je enkrat Ml, da bi mu gospod profesor po-Nai delo, ali je prav 1 AH ta gospo-r ni znal povedati pravo ter je iz-p« »Če vsi dobite isto figuro, potem M biti pravo.« V tem se zrcali popoma njegova germanska učenost! naIje ga je prosil isti dijak za po-Nilo o neki geometrični risbi; Štiri-fj je razlagal isto reč, a konečno so N dijaki ravno toliko kot prej! Na-ne ga je razred po deputaciji popro-f *er je bila risba pretežavna, raz-p- Štirikrat je narisal na tablo, a prečit; ae mu — ni hotelo! In take ljudi kliče ta kosmati rav-N v Gorico? Tja nazaj v Teuto-pgerwald! Če ne bo z lepa pobral No vede in znanosti v kovčeg ter pajžaU čez Ren, tedaj ga mi k temu pilimo! L Sicer pa bi bil že skrajni Čas, da P tudi ravnatelj pobral Sila in kopita P ^še^ — kajti ravno iščejo nekje na l^lakem cerkovnika. t ^ac skrajni čas, da se napravi ™ takemu postopanju z dijaki. To g *e more zgoditi le, kakor Že po-te10' Ce se odstranijo prizadeti " Ski Profesorji in pa ravnatelj! Vsi merodajni faktorji v Goricv se morajo zavzeti za mladino proti Gass-nerjevi samovladi in ne odjenjati prej, da zapusti s svojimi Tirolci deželo. Ti« rolci naj gredo kar najprej mogoče; bo najbolje. In Gassner naj gleda, da ga drugo leto ne bo več v Gorico! če je kaj prave razsodnosti pri merodajnih faktorjih, se to lahko doseže. Potreba je, da se bo mladina učila, ne pa da se jo goni od šole na cesto v samopomoč in v nesrečo 1 DOPISI. Iz cerkljanskega okraja. Z Bukeieca. - Ni bil moj namen odgovarjati in poročati o bukovskem shodu „ Kmečke zveze", ki se je vršil že 29. sept. na Bukovem pri Oblaku št. 5); ni bilo vredno, da bi opisoval ta shod, pa vendar ker Janezek in Jurček pa neki drugi tiček ne mirujejo, se naznanja, kako je vspel njihov ^kmečki shod" pod vodstvom zagrizenih klerikalcev. Pri shodu je bilo navzočih k večjemu 40, večinoma pa le drugih iz Cerkna, Orehka in Hudejužne, ki so prišli na pomoč. Shod je bil Jako klavern. Edino par vaščanov je bilo pri tem shodu, tista borna tolpa klerikalcev. Draga moja, kako na lepem prostoru sta poslušala in gledala gospoda govornike. Prav gotovo vama ni delal nihč^ zgage. Ljudstvo je že toliko zavedno, da tako malo vrednih ljudij ne bode popraševalo za svet, kakor so Janezki in Jurčki, rajši jih pustimo pri miru. Pravi, da se ljudstvo zaveda ter da liberalne prvake navdaja strah in trepet; pa je ravno narobe. Jaz mislim, da te naše Janezke navdaja strah, dasi mislijo, da so že gotovo občinski očetje. Dopisnik se zaletava tudi v našega gospoda župnika, da je razlagal občinarjem, da so taki shodi brez pomena ter da hoče same veselice s plesom; pa naš g. župnik se ne utika v nobeno reč, samo svoje dolžnosti pa opravlja prav natanko. Razpisane so občinske volitve; zdaj je napočil dan veselja za naše klerikalce! Zdaj boste gospodovali nad nami, kar Vam iz srca privoščimo 1 Iz bouškega okraja. IZ BifCl, 2./II. 1007. — Duhovsko domišljavost, nestrpnost in sovraštvo do svojega bližnjega kažeti sledeči pismi med nadučite-ijem in dekanom : Č. g. dekan! Vaše nenavadno sovražno obnašanje proti meni v tem letu mi je razvozljala izjava Vaše sestre proti več osebam, v koji me je z nenavadnim epitetom nazivala. Po tej sem šele zaznal, da me imate za dopisnika člankov v ,.SočiB zoper Vas in Vaše. Poznate me, da kar imam na srcu, imam j tudi na jeziku. Laž mi je tuja. Mene veže dolžnost po oni izjavi, da Vam pod častno besedo izjavim, da kar ste Vi v Bovcu (6 let) nisem omočil peresa za najmanjši dopis, četudi so Vaši listi tudi učiteljstvo napadali. Ne kumoval, ne vzročil in vedel nisem nikdar za dopisnika, torej nisem bil v najmanjšem stiku (z dopisi). V tej zadevi ste me popolnoma krivično sodili in se strašno varali. Glejte, da bode Vaša vest čista, kakor moja. Vaša dolžnost bodi, — vso krivico (obr V )vanje) popraviti, kajti gotovo sega že čez Bovške meje. Spoštovanjem KriBt. Bratina. BI. g. Kristijan Bratina, nadučitelj Tu. Na Vaše, mi včeraj popoldan po sinkotu prineseno pismo odgovorim sledeče: Če sto po znanem naprednjaškem receptu: »Rečem ti, da mi ne porečeš", nekako indirektno mene izbrali, ali bolje rečeno, na mojo vest apelirali, da bi reševal čast človeka, ki si jo je sam, popolnoma sam postavil na stališče dvomljive vrednosti, tedaj vedite, da ste se obrnili na napačno adreso, in sprejmite tudi izjavo obžalovanja, da sem bil sploh kedaj v večjej intimnosti z dotičnim Človekom. Ljudje, kojim so vsakdanja dušna hrana listi teptajoči vero in nravnost, morejo pač težko apelirati na vest drugih in bahati se s »čisto vestjo" — tako je delni tudi farizej v tempeljnu ~- pa „ni bil opravičen". Ni sicer moja navada hraniti pisem, za morebitno kedajno vporabo, ali to naj ostane meni in še komu drugemu v dokaz, na kakšno višino je prišla smelost nekaterih današnjih učiteljev, ki se upajo s takimi neutemeljenimi predrznostmi do dušnega predstojuika, šolskega tovariša in kraj. šol. nadzornika. Da bi me obvestili o sklepu I. razreda, (da je zaprt vsled dušljivega kašlja) kar sem ^eraj edino le slučajno zvedel, tega ne, to zahteva današnja vzajemnost med duhovnom in učiteljem — pač pa tako pismo! Odločno obsojajoč Vaš popolnoma neutemeljen nastop, in zahtevajoč, da me jed-naka pisma ne obiskujejo več, sem s primernim spoštovanjem Iv. Vidmar. Bovec 26./10. 07. Komentar sledi. Iz kanalskega okraja. \l Klfllla. — (lajava.) — Glede" na to, da se mi je stavilo že mnogo vprašanj, čemu sem se odpovedal orgljanju, in ker širi nekdo govorico, da orgljanja sploh nočem nikakor več sprejeti, smatram za potrebno, da to zadevo nekoliko pojasnim. Orgljanju sem se odpovedal, ker je obč. odbornik in cerkovnik g. Valentin Kcfoi interpeliral g. župana, na podlagi katerega sklepa se plačuje organistu letnih 50 kron iz obč. blagajne, ko se je sklenilo v jednej seji povišek le za jeduo leto V Občinski tajnik me je pozneje prosil, naj mu pokažem pogodbo, kar se je tudi zgodilo. V istej s* glasi 3. točka: »Županstvo v Kanalu se je zavezalo v svoji seji dne 21. februarja 1901. za tekoče leto s prispevkom 50 K (petdeset kron). O trajnem prispevku teh 50 kron posvetovalo in sklepalo bode županstvo pri sklepanju preudarka za 1. 1902. — M. Zega, župan". V času sklepanja omenjenega preudarka se je tudi faktičuo določilo, da se plača letnih 50 kron, dokler bo podpisani orgljal, kar sta mi ustmeno naznanila odbornik g. Andrej Tomažič in bivši Župan g. Zega. — Ker se mi je pozneje zdelo premalenkostno, da bi se vsled nasprotstva g. Kofola Še dalje pričkal radi borih 50 K, zato sem takrat orgljanje opustil. — Vsled pomanjkanja organista sem pozneje na prOšnjo pokojnega župnega upravitelja g. Leopolda Pečenkota nekaj časa zopet orgljal. Pozneje pa sem mu izjavil, da preneham dotlej, dokler ne urede* plače pevcem, ker mi je bilo prenaporno samemu peti Uredništvo se nahaja v Gospodi ulici St. 7 v Gorici v I nad-to. Z urednikom je mogoč- govoriti vsak dan od 8. do 12* dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni Harofinlno in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se posipajo le uredništvu! Naročnina, reklamacije in druge reči, katere na * spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo In apravnlltvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v .naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarz v Šolski •pjellenrita v Nunski nI., Ter. Leban na tekaUsču .Tos- Jerd^ Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po- ,iy JJfe5ni ulici>L MaOussi y ulici Formica, L^ovanski m /korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič i»n| "/" della Gaser/na. w_____ ^ček (odgov, J. Fabčič) tiaka in zal. in orgljati. Toliko resnici na ljubo in da mf ne bo treba posameznikom na to odgovarjati. — Kanal, dne 3. novembra 1907. — Veri! Iz sežanskega okraja. Iz TOBIIja. — Naš usiljivi učitelj Kenda je sedaj osnoval mešan, oziroma „zmešan« pevski zbor, po vsej pravici nzmešan«, saj je tu zbran 40-leten možak in 14-letno dekle, 20-Ieten fant, pa 15 letna mladenka, in ne samo radi tega ampak zmešan je, ker se je jelo že mešati. Pričeli so se že razpori in nekateri so že odstopili izmed društva, ker ne morejo prenašati takega samovladja od strani pevovodje in v kratkem se gotovo ta zmešanca razide, ker ni in ni sloge, kako tudi, ker je sam učitelj tak strasten strankar samovladnik. O našem zaljubljenem klerikalnem učitelju nočemo danes pisati — svarimo pa sta« riše, naj nikar ne puščajo mladenk preveč blizu zboru Kendovemu! Iz goriške okolice. \l Št, Fflrjllia. — V 3». Št. primorskega lista" je neki lažnjivi Kljukec pod firmo Št. Perjanskih občinarjev poslal nekaj laži v širji svet. »Primorski list" je to hitro sprejel, ker to velja ljudem, ki se nočejo kar na slepo mu pokoriti. — Zatorej z loparjem laži in obrekovanj po njih. A Št. Ferjanski mogočneži, kakor jih dopisnik naziva, voščijo mu iz dna srca dober tek. Dopisnik pravi g. županu, da naj se postavi pred ogledalo, če ga ima iu naj nam po pravici pove, ali je podoben županu. Kaj misli g. dopisnik, da bodo župani na deželi v škrlatovi obleki, ali misli, da bodo s cilindrom in frakom, z belimi rokovi-cami in z naočniki, če tudi dobro vidijo. Naš župan airaa .potrebe, da se bo gledal v ogledalo; če ima sploh kdo potrebo ogledala, potrebo ga ima g. dopisnik „Piimorskega lista", le naj pogleda na vrsto svojih ljudi v kazenske zapisnike pri c. kr. okrožnem in okrajnem sodišču ter pri c kr. okrajnem glavarstvu v Gorici, ter zapisnike pri c. kr. žendarmeriji ; v Kojskem, kakor tudi pri tukajšnjem župan-( stvu. Dobil bo imenik onih svojih vrst, ki trobijo v rog slepega dopisnika. Dopisnik pravi, da so pri nas možje, ki odirajo vbogo I ljudstvo, da jih za vsako malenkost spravljajo j v zapore. Mm misli g. dopisnik, da se sme krasti če Še tako krvave žulje vbogemu kmetu in če tudi na klerikalni podlagi, vsled česar so tukajšnji čuvaji vsuiii teden celo vrsto lenuhov zasačili pri tatvini grozdja in sadja. Mari misli g. dopisnik, ko so občinski redarji naznanili ponočne kričače, ki so razsajali in po-' nočni *»r kalili, da jim je na klerikalni podlagi vs» to dopu»?!,jmo. Če je županstvo take ljude yj ;«.avici kaznovalo, kako more dopi-} snik trdili, da so bili nedolžni. — Dopisnik * „Primorskeg?i lista" dne 3. okt. v št, 40. I pravi: pri nas se delA neki most na občinski poti in da je v I? na.;, en Že določena svota denarja zadosit Jika, da se pokrijejo vsi stroški in da se kaj ostane. V prašamo g. dopisnika, naj pbve, od kje in koliko denarja je določenega. Drugače si misli g. dopisnik, da se mu je le sanjalo ali pa, da je to sh\ šal v krčmi pri »dopljonu" vina? Nadalje lažnjivi Kljukec čenča, da tukajšnji mogoč-njaki ne skrbe za šolo! Gospodine Kljukec, saj menda nimate kapusove glave vrh vratu? i Ali res še ne veste, da skrb za šolo ima krajno šolsko vodstvo ter okrajni šolski svet in ne nepoklicani 1 Nu pri nas se žalibože nahaja mnogo mladenlčev od 15—18 let, ki se niti podpisati ne znajo, treba bi bilo res več skrbeti, kakor je bilo menda do sedaj! Zatorej poživljamo poklicane faktorje, da store svojo dolžnost! — Nadalje zgoraj omenjeni dopisnik čenča o občnem blagru. Gospodine, bi se H morda skrbelo za občni blagor, ako bi se metalo stotake za nepotrebne slavoloke in dajalo podporo nepotrebnim barabam, kojim menda g. dopisnik dela prošnje na županstvo? Se skrbi H za občni blagor, ako se vabi celo vrsto ljudi »pusta" prodajat v Gorico, kakor je storil neki brinski učitelj dne 22./8. 1.1. ? Se skrbi za občni blagor, ako bi se dajalo, njem; otročjih iger ni se nikdar udeleževal, k večjemu da je druge pri tem gledal in jih nadzoroval. Ker je že bil precej prileten, ko so ga dali v šolo, in ker je bil izvanredno bistre glave, pustili so učitelji, da je dvo Soli sedanjo 3. in 4. vadnice v enem letu izdelal *, tako je tudi na gimnaziji iz tretje prestopil v peto. Po vseh šolah odličpjak, prvi ali drugi, dovršil je tudi gimnazijo z odliko pri maturi. Že kot višji gimnazijalec je skrbel, da ni starišem stroškov delal, ter si pomagal a kakor želi Šolsko vodstvo, kar cele zneske j podučevanjem, bil pa pri tem jako varčen. kron za šolske potrebe od občine, potem pa ponuja šolski voditelj knjige otroku, sinu posestnika, ki pridela čez 80 hI vina? Bog regfr^ iz oMihe takih ljudi! „Št. Ferjanski mogočnjaki." Iz ajdovskega okraja. (Z RlhSibtril. — Gospod urednik! — Nam se je zdelo, da tisti »uradnik«, ki piše po »Gorici« proti rihemberškemu učiteljstvu, mora biti prav navaden capin, ki napada javno osebe a ne podpiše svojega nevrednega imena \ čedalje bolj se kaže revše, da mora biti prav navadno, steklo, klerikalno ščene brez vsake časti in dostojnosti. Po barabsko meče blato in kamenje izza plota ter se jezi, da mu tukajšnje učiteljstvo neče odgovarjati in trdi celo, kako morajo biti ti poslednji hudo prizadeti. Najbrže pa tukajšnje učiteljstvo ne smatra „Ooričinegaa dopisnika mnogo bolj pomenjljivim in nerabnim, kakor konj svoje podrepno muho, ki je sicer sitna in umazana, a je vendar le revna muha brez pomena. „UradnikB, ki trdi, da bi učitelji morali imeti vsaj toliko izobrazbe, da bi zazlužili ime ljudskošolskib vzgojiteljev, bi moral prismoda še toliko bolj želeti, da bi imel on vsaj pojem, kaj je čast in poštenost, kedar napada nasprotnika. Olikan in izobražen človek ne bo učitelju odrekal izobrazbe, kakor to dela „Goričina „uradnikB-falot, ki se povrh še svojega imena straši. Tolaži se ta »uradnik" tudi, da se boje podpisati pod svoje dopise v „Soči" tudi učitelji iz Rihemberga. Lepa tolažba, vredna ministerskega uradnika! Ko bi se mu moglo dobiti vrednega namestnika, bil bi zrel za pokoj. Rikemberško učiteljstvo odgovarja za svoja dejanja in nehanja — in to tudi glede Gregorčičeve slavnosti — pri za to postavljenih oblastih. Okrajni šel. svet, dežel Šol. svet in magari ministerstvo so menda sposobni preiskati podrejeno učiteljstvo, ki za „Goričinegaa lažnjivca nima ušes. S tem menim, da je pokopan ta »uradnik" z vso svojo žalostno slavo in korajžo. Lahka in blatna žemljica!... V Rlhemberp imamo dobro učiteljstvo, zlasti pa je glede mirnega značaja, izobrazbe in možatosti gosp. nadučitelj Plesničar vreden vse časti in jo tudi brez izjeme pri vseh poštenih ljudeh vživa. Zaleta se pa vanj in sploh v tukajšnje učiteljstvo »Gorica*. Neki »uradniki", (kako bi se jim reklo po domače?!) hočejo sedaj pri imenovanja kaliti vodo. Hočejo nam vsiliti kakega klerikalca za učitelja. Toda v Rihembergu ne pojde; imamo že dovolj Pavlice in Štrancaga! X. -Loj- kupujemo po najvišji dnevni eeni. Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi. Goriška tovarna mila A. Gabršcek. Domače vesti. t iltez dr. Tenkll Josip. - Prejeli smo iz peresa goriškega rodoljuba: f vitez dr. Tonkli Josip se je rodil v Breginju 20. maja 1834. od poštenih, v onem času precej premožnih starišev; torej je umrl v 74. letu svoje starosti.. — Ker je bil brihtne glave, dali so ga v Gorico šolat se, ali Še le leta 1849 in to na prigovarjanje domačega duhovna. Že takrat odlikoval se je s svojim resnim, bi rekel možkim obnaša- Ravno tako se je tudi na univerzi preživel s podučevanjem premožnih gimnazijcev. Vsled tega pa je bil tako temeljito podkovan v gimnazijskih predmetih, da bi bil tudi kot priletni mož lahko maturiral vsaki čas. Ko je dovršil juridične skušnje na Dunaju, je vstopil kot praktikant pri dr. Ris-mondo, vrlo čislanem odvetniku v Gorici, v kojem času je tudi po strogih skušnjah postal doktor prava. Koj ko je postal samostojni odvetnik, se je poprijel tudi političnih vprašanj in začel potegovati se za pravice slov. naroda na Goriškem. Pri prvih volitvah za dež. zbor že je hotel poganjati se, da bi kandidoval, pa opozorili so ga merodajni možje, da nima še postavne starosti 30 let. — Leta 1866., ko je bila vojska z Italijo, je šel v Kanal, da je ustanovil narodno stražo na italijanski meji, in bil njen četovodja. Vsled tega je bil odlikovan z Franc-Jožefovim redom. Od tistega časa sem je stal vselej v prvi vrsti borite-ljev za pravice slov. naroda, kateremu je ostal zvest tudi potem, ko so ga oni uničili, katerim je pomagal do poslanske časti, ali pa da so bili premeščeni v domaČe kraje. — Winkler, Marušič Andrej, stari Gorjup, Tonkli, Abram, — to so bili možje, ki so v onih časih sijajno, spretno in neustrašeno vodili slov. politiko v dež. zboru, pred katerimi so Italijani imeli rešpekt. In zdaj?? Popi vit. Tonklija se je vršil v nedeljo pop. Udeležilo se ga je tudi nekaj posl ancev in dostojanstvenikov: dvorni svetnik grof Attems, župan Marani, predsednik okr. sodnije Cazafura i t. d. O razmerah na tukajšnji realki je vložil danes državni poslanec Štrekeij s tovariši obširno interpelacijo na naučnega ministra. Iz knjižnica »Narodne Prosvete" v Gorici si je izposodilo meseca oktobra 1.1. 200 strank 322 knjig. »Narodna prosieta" ima podružnico v Pod-gori, ki je dosedaj izposodila 216 knjig. Odbor je sklenil knjižnico pomnožiti in je v ta namen že določil večjo svoto, tako da bo mogla knjižnica v Podgori z večjim uspehom delovati. C. kr. glavna davkarija v Gorici je uvedla nov sistem za iztirjanje zemljiškega in hišno-razrednega davka. — Običajno so davkoplačevalci, preden se je proti njim z rubežnijo nastopilo, dobili od c. kr. davkarije opomi-njalnico, v kateri je bil naveden znesek predpisanega davka in rok vplačevanja. Letos pa za zadnjo polovico leta se niso strankam vročile slične opominjalnice, kar stoji v nasprotju s postavnim predpisom, marveč prišel je davčni eksekutor z rubežnijo v hišo davkoplačevalca in sledi tudi dražba nepremičnin. Tako postopanje proti ubogim davkoplačevalcem ne le, da ni pravilno in postavno, marveč je naravnost v sramoto in škodo prizadetim. Marsikateri davkoplačevalec, zanašajo se, da dobi navadni opomin glede iztirjanja davka, v katerem se mu tudi pove, koliko da ima plačati, ni priskrbel potrebnega denarja — zdaj pa ima kar nenadno dražbo ne-premičnio za tilnikom, katere nepremičnine utegnejo biti na dražbi razprodane za ničevo ceno. Razume se, da zaplenjenih predmetov nikdo ne sme razprodati ter tako v denar spraviti — kje neki pa denar vzeti da se davek plača? Ali so te razmere znane c. kr. finančnemu ravnateljstvu v Trstu, ne vemo, prosimo pa, da c. kr. davkarija potrebno ukrene, da se take nepriličnosti, ki so v škodo in sramoto davkoplačevalcem, v bodoče več ne vršijo. Več davkoplačevalcev. Tržaški Igralci v fierlcl, — v nedeljo se je vprizorila v »Trgovskem Domu" Neidhard-tova burka „PrviB I Prišli so gostovat igralci in igralke iz Trsta: gg. Puceljnova, Gamsova, Viktor, Leaič, Janova, Zvezdan, Veble, Opašič pod vodstvom režiserja g. Verovška. V Trstu je začelo na gledališkem polju živo gibanje, ki vede do izvežbanega gledališkega osobja ter do popolnega gledališča. Predstava nam je pokazala, da zbirajo v Trstu za gledališko predstavljanje sposobne moči, ki so na potu izvežbati se in izpopolniti tako, da bodo res pravi igralci in igralke. Sedaj se opaža neko vrvenje, vidi se lepe prizore, pa zopet hibe. „Sturm uud Drang*! Za nastop v Gorici smo jim prav hvaležni ter pričakujemo, da jih vidimo zopet v kratkem. Igra „Prvi" sicer ni nič posebnega, ali vendar je Še ugajala ter končno zadovoljila občinstvo. V celoti vzeto je bil v nedeljo v Trgovskem Domu prijeten večer. Udeležba bi bila lahko večja! Za Illkfl, ki prihaja iz nekega slovenskega kraja v Gorico, je kazal naš znani goriški trški nadzornik v zadnjem času nenavadno veliko »zanimanje*. — Odkod to izvira, nam je povedal včeraj »Corriere Friu-lano*. V kratkem se namreč otvori v Gorici prodajalna mleka iz Fare v Furlaniji. Po tem je vsakemu umljivo nadzornikovo zanimanje. Protestujemo proti njegovi dvojni meri ter ga svarimo, naj ne dela nobenih sitnostij Slovencem, ker ni nikakega povoda. Tisto I furlansko mlekarno bo vodil neki privandra- j nec iz Italije Prandioi, ki je baje vodil že več mlekarn v Lombardiji ter si tam doli pridobil celo 6 medalij. Vraga, Čemu sili potem v Gorico ? — Slava njegova je najbrže izmišljena! Prosimo gospodinje in gospodarje v Gorici, naj bodo previdni pred tički iz Italije, pa čeprav nosijo medalije okoli vratu. Poslužujte se pri naših poštenih domačinih! Pri brzojavnem uradu v Gorici služijo ljudje, ki ne znajo slovensko. Le tako je mogoče, da je šla neka brzojavka, namenjena v Blansko na Moravskem, v Tolmin. Na brzojavnem uradu se zgovarjajo, ali prav je imel le odpošilja-telj. Zakrivila je to službujoča oseba, ki ne zna slovensko. Tudi pri telefonu je križ z uradnicami, ki ne znajo slovenski. — Zahtevamo slov. jezika zmožno uradno osobje! Ozeljanc! nam pišejo, da težko čakajo, da jih Likar znpusti, ali v Črniče ne sme priti, marveč v kak zapuščen kraj. — Ko so ga opozorili na dopise v „SočiB, je rekel: „Pr-mojduš jest jim ži posvitim z odgovorom". Prašajo, zakaj ne poučuje več petja. Morda zato ne, ker mu niso dovolili fantje, da bi ženske učil v zaprti sobi ? Priporočajo ga za predsednika društvu, krščansko-mislečih", ki naj spremeni svoj naslov v „društvo za razširjenje Darvinove teorije"! Živio predsednik "prmoj-duš- Likar"! Lah iz kraljestva, neki Jos. Bertelli, je popival v nedeljo zvečer v neki kavarni na Komu v Gorici s Katarino Pavlinovo. Bertelli dela nekje pri Sv. Luciji. 13-letni sinček njen je iskal mater, ko jo je našel, se je vsedel v kavarni k njej. Kar naenkrat zakriči Lah, da mu je zmanjkalo 120 K ter potegne nabasan revolver proti Pavlinovi in dečku. Deček je ubežal na policijo, ki je prišla po čednega Lahu. Zgubil je bil denar v neki gostilni poprej, pa ga je krčmar oddal na policiji. Laha z revolverjem so zaprli. Ali ni nič sram one slovenske ženske, da se klati okoli s takim človekom ? ! Premeščen Je v Prvačino postajenačelnik na Javorniku g. Jakob Koch. V PnraČInl so v nedeljo tržaški kolesarji pahnili nekega domačina v jarek. Neki kolesar je potem še streljal. Prijeli so ga ter peljali na žandarmerijo v Dornberg. V tokajinje vojaško bolnišnico so pripeljali nekega vojaka-lovca iz Gradišča, ki je padel za vojašnico 7 metrov globoko ter se močno poškodoval. Cigani se klatijo zopet po okolici. V petek je orožništvo aretovalo ciganko Marijo StojkoviČ, katera je 29. p. m. na goljufiv način izvabila posestniei Peric v Brestovi« pri Nabrežini bakren kotel v vrednosti 10 kron in potem pobegnila. — No, roka pravice jo je že dosegla. Okoličani, pazite na cigane in vsako najmanjšo tatvino naznanite orožništvu. Ako to storite in istim naj si bo za denar li zastonj nič ne date, bodete videli, da ne bodo tako pogosto obiskovali naše okolice. Padel jI v skednju na tla Jožef Klanj-šček v Dol. Cerovem ter se močno poškodoval, vsled Česar so ga pripeljali v goriško bolnišnico. Klanjšček je star 60 let. V bolnišnici so ga takoj operirali. Upanje je, da kljub težki poškodbi okreva, Bralne m pevske druitve Iz št. Andreta bo imelo društveno sejo v četrtek 7. t. m. zvečer ob 8. uri v društvenih prostorih. 12-letna deklica Marija Kos, bei železniškega uslužbenca, ne more biti doma. Vsako toliko časa zbeži z doma. Še ni dolgo te ko jp. bila zbežala; sedaj je zopet pobegli ter se klati kdo ve kje okoli. Krčmo zapre vsled drugih opravkov Za. časno g. Kari Fiegl, krčmar v Pevmi tik ljudske šole. To na znanje cenjenim gostom! „BlebU8", edina mejnarodua postavno do. 1 voljena agencija za potovanje V Trstu, -—t ' le agencija je ustrojena edino v to svrho, da nudi pomoč svakemu potovalen a posebno iz seljenikom, da zamorejo lahko potovati preko Trsta z prvimi društvi, bodi si po morju &ft po suhem na sve strani sveta z majhni^ troškom in z zelo dobro hrano in z vestni^ postopanjem, vsled česar niso isti izpostav.! ljeni nepotrebnim stroškom, zgubi časa iPl drugim mukam, kakor se to vsaki dan ye^ krat zgodi. Da ta agencija ima v svojem poslu na-pošteneje namene, je najboljši dokaz ta. d5 ona od nebenega ne zahteva naprej denarja. Velečastni gg. župniki, cenjeni gg. ič-iteii, vse upravne oblastnije ;n sploh vsaki postih Člavek, morejo vsakemu z mirno vestjo pri-poročiti agencijo »Globus,* prvo svoj? vrste, koja ne izkorišča potnike z nepotrebnimi stroški za agente, podagente in dni»e njih namestnike. Toliko na znanje in ravnjanje gg. poto valcem in drugim interesentom. Na moji mizici zaklad lezi čisto majhen je ta zaklad: Škatljia Fay-ovih pristnih Sodenskih mino ralnih pastil. Jaz namreč dosti k*dia, vsled Česar sem zjutraj in zvečer \v< zagrljen. Zato jemljem zvečer predoj se vležem in zjutraj predao vstajaj. po 2 pastili in se znebim ne le slabosti, nego pastile uplivajo tudi do brodelno na Želodec; prehlaje.n j a sploh nikoli nisem. In vsled tega ,j Žitvi ter nakupu rajnega vipavca. Dornter;1 je postaja vipavske železnice in 10 austf oddaljen od postaje Prvačina na novi države: železnici. — Županstvo Dornberg. ~ Vinorejsko društvo Dornberg. nZadraiaB, ejaslle »Zainžae zine" 1 C* — Ponovno moramo priporočati ta res kmet-ski list, ki se temeljito bavi s stvarmi 2* družnega in kmetskega polja. V noben«; bralnem društvu ne bi smelo manjkati ,Zt-druge*. Zadnja številka prinaša več lepih či» kov, kakor 8Letni računski zaključki8, »Koliko mi vsako leto zagospodarimo v naš* kmetijstvu?", „Naše kmečko vprašanje" &1 List se naroča v Celju. Zadružniki in fofm dobijo list za 2 K na leto, drugi «za 3 K. * malo denarja obilo poduka! Poselile 200 ¦llljeiOt INI namerava nsjj_ avstrijsko železniško ministrstvo, da ponin^ in izboljša železniške vozove na avstrijski železnicah. KM} M 360,000 K. - V Londonu j« kupil Madjar Nikola Szemerre za 360.000 &¦ triletnega konja, nazvanega „Stivo t3 ^l0 ^""" To je največja svota, ki se je odslej p'ai!** za 1 konja v Angleški. Politični pregled. Poslanska zbornica ima danes sejo. VtajM ima predložiti danes proračun za let* in 6-mesečni računski provizorij. m Nemški minister- rojak- Prade odstopi, ker dobi poljedelski portfelj fceški agrarec Prašek ip nefflSki agrarec Peschka portfelj nemškega njinistra-rojaka, s katerim je Beck že stopil v dogovor. MladOČeika Stranka se je izrekla za t o, da asj Pacak še nadalje ostane v ministerstvu. Štirje iinatSki tUlesitJi ,iz Budimpešte so dospeli na Dunaj, *da se rach" 'uagbdbe j&šve-tujejo z jugoslovanskim klubom. V rusko dane je dosl«; izvoljenih 417 po-glsncev, pripadajočih raznim strankam. Za otroke •-*.., ^ Izvozna hiša za zdrave in slabotne otroke vsake starosti, kateri so v razvoju zaostali- Pospešuje rast mišičevja In kostij. Zabraojuje in odstranjuje kakor no-i bena druga stvar drisko, bruhanje, črevesni katar itd. In odasle. „I)er Situgling" jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri II. Kufeke, Dunaj I. Razne vesti Ktrofti tfeltfski organizacija r Trst« je imela t praznike od 1. do 3. t. m. 3 shode s si* jijuo udeležbo. Pri Sv. Ivanu je kaplan Čok mešal nekaj z vero, pa dobil zaslužen odgo-for, da spada pra v cerkev. — V Polju ^ se je ustanovila podružnica N. D. O. Šola ll nHttirllli. — Ka Francoskem je sedaj obligaten pouk v streljanju ikoro v vseh lolah. Učitelji pobirajo od učencev darove za nakup orožja in streljiva. Najboljši strelci dobivajo darove — učitelji diplome. Ta pouk m je uvedel radi uvedbe dveletne vojaške službe, da prihajajo mladeniči vsaj deloma pripravljeni k vojakom. Kaj bode še vse naloga ljudske šolo tez 10 let? Preiiilttie Rusije. — Po novom ljud. štetju je v celi ruski 1,514.000 prebivalcev. Tekom 50 let j« naraslo prebivalstvo za 74 milijonov. nSleveiSki J*|," Časopis za razširjanje medsebojnega sjioznatauja Jugoslovanov in njih solidauohti, je zopet začel izhajati. Kdor um citati srbsko, naj ga naroči; stane na leto 10 frankov. Izhaja v Belgradu. Ni UietOlikl riZStaff r TrStV je skupil ljubljanski župan za ljubljansko galerijo slik H sli 10 umotvorov. Klub slst. priTRiker m Dunaju. - - Ker se število pravnikov vedao veča in se v znanstvenem in praktičnem ozira ravno od nas mnogo zahteva, smo sklenili združiti se v strokovnem klubu v področju »Slovenije." Namen tega kluba je z izposoj evanjem knjig in drugih Studijskih sredstev, s predavanji in diskusijami pripomoči slov. pravnikom do popolnejše strokovne izobrazbe t^r na ta način pomagati gladiti pot na znanstvenem polju za dostojen sprejem slov. jurisprndence. Skrbeti hočemo tudi potom Statistike za obrambo in razširjenje slov. posesti v naši stroki. Apeliramo na javnost, da nas v tem stremljenju krepko podpira Na odborovi seji dne 29. oktobra 1907. se je konstituiral odbor za zimski tečaj 1907./8. sledeče: Načelnik: cancL iur. Pažon Konrad. Zapisnikar: cand. iur. Debenjak Ivan. Knjižničar: cand. iur. Boštjančič Leopold. Odbornik brez portfelja: cand. iur. Špiller France. Iz atlift malega saiisttii. — Doe 30. oktobra se je vršila pred sodiščem v Gradcu zanimiva obravnava. Šesta Bonaventnra je tožila samostan Elizabetink. Leta 1887. je '•stopita kot novica v ta samostan, in L 1890. »apravila slovesno obljubo. Kmalu potem je padla na dvorišču, in se ranila na stegnih. Zdravila jo je sestra lekarničarka. Ko se je bolezen poslabšala, je bil zdravnik poklican, W je izjavil, da je vsled zanemarjenja postala rana neozdravljiva. Sestre so ubogo tovarišieo preganjale, ker ni bila več za delo. Dajale so ji palico v usta, zakrile oči, privezale ji vrv okoli vratu, jedi je morala lizati s tal, morala je zkzti pod mizo in drugim nunam poljuba-vati noge. Vrgla je listič na cesto, in popisala vse svoje muke. Ko jo je policija izprašala, je iz strahu vse preklicala. Potem so Jo zapodili iz samostana. Ker se ni mogla Preživeti, je tožila samostan, da ji plača 80 kron mesečno, in sodišče ji je dovolilo mesečno svoto 60 kron. Take in enake stvari se vrše po samostanih. < V Osekll v Slavoniji so zaprli velikega sleparja Samo Fischerja ki je hotel za velike svote oslepariti 12 nemških kmetov. nOesterrelcfilsche Siemans-Schuckert-Werfce! — Ta sloveča nemška tvrdka ima v Trstu filialka. Napis je imela »Osterreichische Siemens-Schuckert-Werkeu, kakor se pač tvrdka imenuje. Ali irredentovce krog magistrata je jedel HJt tfapfef zttfr so^htovali odsUanjJev „Oster-reichischa" in „Werkeu. Tvrdka *še je udala, in sedaj se glasi napis: „Siemens-Schuekert — Trieste". Londonska leda. — V najfinejšem londonskem hotelu so zabranilf vstop nekemu grofu in njegovi soprogi, ker ta ni prišel v fraku, soproga pa ni bila dekoletirana. Gospodar hotela je stavil gostom vprašanje, je-H pa-metnrzahteva po fraku v njegovem hotelu, in izmed 373 došlih pismenih odgovorov se je izreklo 366 za frak. Med temi so 3 knezi, 8 vojvod, 41 grofov, 9 mejnih grofov, 36 baronov i t. d. Mrtva mesta. - Mm Neapla je negoval neki zbazneli ženin več tednov truplo svoje neveste, ki mu je umrla, in katero je koj po pogrebu izkopal. Te medene tedne je opisal prav natanko. Ženin je pa sedaj vtekel. fm prliitii dacmtka i Avstriji dr. e. Kichter je 29. pr. m. na dunajski univerzi pričela svoja predavanja o francoski jezikovni zgodovini. Hlfl tSIMl. — Orožarna v Saint-Etienne na Francoskem izdeluje novo mitraljezo. Mi-traljeza bo v stanu tako hitro in precizno streljati, da odslej noben konjeniški oddelek ne bo mogel niti 100 korakov daleč prodirati proti pehoti. Slovansko ikii druitto nMr$ja" v Pragi bi je na I. rednem občnem dne 26. vinotoka izvolilo za zimski tečaj tledefti odbor: Predsednik: tov. stud. iur. Vru, Šemrov, podpredsednik: tov. stud. iur. Lev Brunčko, tajnik: tov. stud. phil. FranŠIibar, blagajnik : tov. stud iur. Milan Orožen, knjižničar: tov. stud. tehu. »tanko MatkovSek, časnikar: tov. stud. iur. Ivan Prijatelj, gospodar: tov. stud. iur. Anton Dobnik, namestnika: tov. stud. iur. .Mirko Dežela in tov. stud. iur. Mirko Minatti, preglednika: tov. kand. iur. Vranjo Lipold in tov. cand. iur. Ivan Kavčič. Slovensko akad. društvo ,AdrlJau v Pragi, zbrano na 1. rednem občnem zboru dne 26. vinotoka, je sklenilo sledečo resolucijo: Slovensko akad. društvo „AdrijaB v Pragi kar najodločneje protestira proti vsaki delitvi prve državne gimnazije v Ljubljani in z ogorčenjem zavrača vsako nakano od strani vlade, ustanoviti v Ljubljani nemški gimnazij. Skrajno žaljivo za naš narodni čut je, da bi imeli Nemci, ki tvorijo na Kranjskem le 4n/0 prebivalstva, dve samostojni gimnaziji, dočim 96" 0 Slovencev nima nobene. Pač pa zahteva menovano društvo, da se že obstoječe gimnazija na slovenskihtleh preustrojijo v tem smislu, da bo učni jezik na njih slovenski. Slomške akad društvo „Adrljau v Prail je založilo dve vrsti umetniških razglednic, koje je izdelal akademični slikar g. Žabota. Del Čistega doneska je namenjen »Podpornemu društvu za elovenske visokošolce v Pragi**.-'] Naroča se jih pri: Slovensko akad. društvo „/Idrija", Praga II. Spalena ulice 20. UeČ tisoč kilogramou lepih namiznih jabolk, vsakovrstnega fižola in == krompirja ===== se dobi po primerno nizki ceni pri Franju Cerar Domžale - Stob pri Ljubljani. Pošilja se u osaki množini. Na novo otvorjen T^estauranr »Central" na tekališču los. Oerdi št. 32 -----¦—- v MSi ..Centralno posojilnice". --------- Na novo prirejen restavrant s 6 velikimi jedilnimi sobami ter velikim salonom za plese, veselice, itd. Lepo pokrito in kurjeno kegljišče, pripravno .za klube. Izborita kuhinja. Različna vina I. vrste. Plfo iz najboljših tovarn; pristno Pilsensko, Breherje?o itd. Zmerne cene in dobra postrežba. Za obilen obisk se toplo priporoča Pavel Hčhsch, restavrater. Vinarska zadruga »Kletarstvo pri Pobegih" poleg Kopra v Istri naznanja p. n. gg. trgovcem z vinom, gostilničarjem, krčmaijem in zasebnikom, da je letos napravila 700 hI zajamčeno pristnega in izbornega vina; in sicer 500 hI črnega oz. rdečega namiznega in 200 hI belega/ " Imamo še v zalogi prilično 100 hI starega borgundca in namiznega rdečega. Naše vino je pripravljeno na ra-cijonelen način ter po najnovejšem uzoru, za pristnost istega jamči zadruga. Cenik in uzorce stavimo narazpolago. Jožef munih u Podbrdu = sprejme takoj — 2. dobra krojaška pomočnika. Plača od kosa ali mesečnaT" šepastim konjem se ne dohiti jelena. Ravnotako je nemogoče izpodriniti s slabim, nečistim milom ker ve vsaka pametna gospodinja, da slabo milo perilo le pokvari, Schicht-ovo pa ne škoduje, ker je garantirano — Čisto Garancija za absolutno čistost: X 25.000. 300 komadov -s vinskihsodov:"s-' od 300, 400, in 700 litrov s hrastovega lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah Tvrdka M. Rosner i dnig v Ljubljani. 15: „Globus" edina mejnarodna, postavno dovoljena agencija za potovanje v Trste oblastveno potrjena. Sedež: Trst, Via Nicolo Macchiavelli 4. Le-ta je edina agencija, ki ne zlorablja izselnika in lahko postreže z najnižjimi cenami na brzib parobrodih vsem onim, ki se obrnejo naravnost , do nje. ¦¦¦ - Razglas. Naznanja se, da bode letos letni semenj sv. Martina v nedeljo 10. novembra 1907, ŽUPANSTVO KOMEN dn6 3. novembra 1907. Župan: S. Volčič. Št. 2125|07. Razpis službe. Podpisano razpisuje s tem službo obe. redarja za krajevno občino Komen, ki je zajedno tudi obč. obhodnik. Obe. redar dobiva od občine potrebno službeno obleko ter plačo po dogovoru. Prednost imajo vpokojeni c. kr. orožniki in slicni. Prošnje je vložiti takoj ali usaj do 6. nouembra t. 1. fia podpisano. Vsa pojasnila daje županstvo. ŽUPANSTVO OBČINE KOMEN dne 29. oktobra 1907. Dolčič. Župan: 3. Fritz Schulz ml akc. dražba v Eger in na Lipskem Glanzinedaje najlepše perilo. IMlIliMlilH Žene! Ako trpite na strjenju krti in na podobnih kolesnih, tedaj visite aa fc, Zieros-a, Kalk 244 pri Kolina ob Bcni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: .GoBpa. B. iz W. piše: Lepa hvala! Vase sredstvo je učinkovalo že b dan". Gospa L. v H. piSe: „Priporocala bom vsakomur VaSe izvrstno sredstvo ter ne bom sama nikoli brez njega". Arhitekt S. v M. piSe: »Za izborno postrežbo se zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 2-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti pofiljatvi 1 marke nemške veljave (tudi v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisat dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. Postaw* zavarovano! Vsako posnemanje se kaznuje, Cdino pristen je samo Thierry-jev balzam z zeleno nuno. 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika specijalna steklenica s patento- vauim zamaškom K 5*—• Thierry-jevo Centifolijno mazilo proti vsem, Se tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 IcnSka K 30O pošilja le proti pred« plačilu zneska ali povzetju. Obe domači sredstvi sti najbo1ji povsod znani in starodavni. Naročila naj st< nastavi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zalogu skoro v vseli b-knrnah. Uiušure a tisocVriino originalnimi zahvalnimi pismi zaitonj in poštnino prosti. Havre-New York vozijo zanesljivo najhitrejši brzopirniki Francoske prekomorske družbo. Edina najkrajša Črta čez Baze?, Pariz in Havre v Ameriki. Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje samo Cd. Šmarda, oblastveno potrjena potovalna pisarna t Ljubljani, Dunajska cesta 18, v novi hiši „Kmetske posojilnice", nasproti znane gostilne pri BFigovcu". Gospodične in gospodje Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viktoria« in najboljšem« izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva se prepričala, da ostane »Original« le najboljši. Original-Sido-ia stroji #&« uporabi brezšuamo. Grig nal-Victoria stroji %L$& za domačo rabo in obrtne nameae. DriginalVieforla stroj %$$ za umetno vezenje (rekamiranjc). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Dririoal-Vietoria stroji ff^SS: Iek vseh dosedaj obstoječih tovaren. Za vsak stroj jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat si pred nakupom »Original-Victoria stroje. Edina zaloga »Original-Victoria« trojev in dragih šivalnih strojev, dvokolfe »Patih*, orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga == = oljkinega olja prve vrste njsiljiii Ivi.k iz Istre, Dalmacije Molfette. Bari in Kjct s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kros 112, 1*20, 1'36, 1-44,160,180, 2-, za luči po 72 tla. ' —;--------Na debelo cene ugodne. -------. Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zajneni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga faaiai wtfy k ptu^i ' mirti | l^jlepši forma. j g—pžtint fcnate aamt*-»•*» tr*!]*, potodja «a •m*Jl#, Ur«, *& na-Mlad p+JsUtU, uutai KEBŠEVANI & ČUK - GORICA Stolni trg št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica in popravljalnica RITA CASTELLO št. 4. JiiiM ladonestilo ___ pri?iga sratora. PommI WW9d n kotiit, mltiftcijt fotafam, kakar tadl pMMJjoiM, fospo- ——— An*** ML _......... i O. kv. trasi Mdoftnlkl ebristofk ICJ! - Dunaj j L Q»flrwrli 5 (Heinri©hflliof). — aacfererui mmSk m lahtertnje. — «Mi» toniiiMi........... ki IiIm 8fcrtet*ll» mila in sveč. -Cene zmerne* J/11 Var8tvena znan»ka: „Sidro" KtX pfiKsI Linimenl. G a p s i c i comp. \ŠM ¦ Nadomentek za l»B»i| Anker-Pain-Expel!er je potsod pripoznano kot najbolji« sredstvo proti prehlajenja itd. Z& ceno 80 vin., K 1'40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljnh i našo varstveno znamko „81-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA k ,. zlatem leva" v Pragi —----—--- | Elisabethgasse Itov. 6 nova. I Daavao raipolUjaajs. Največji dabitekl Mark 600.000 Naznanilo sreče. |Za friitke garantira država Vabilo k udeležbi •¦ dobitnih šans pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je 9 milijonou 841476 ITlark dobitkou. Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju SOO.000 Mark. 1 premija a 300.000 Mk. i » »200.00a . 1 » » 60.000 » 1 * * 50.000 . 1 » » 45.000 » t » » 40.000 » 1 - » 35.000 » 1 » » 30.000 » I dobitek » UtO.OOO » l » . 60.000 » 1 ¦ » 50.000 » 1 dobitek a 40.000 Mk. 1 » »30.000 • 7 » > 30.000 » 1 » »15,0«) » 11» » 10.000 » 4B • * 5.0O0 • \Q* » i 3.WX) » 163 . » 2.000 » 539 » » t .000 » 181 8!W aoo V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk 8 48.4 »5 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo ladetL Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zviša v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.00 1 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70-0'0 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. SreCkanje je postavno določeno. Cene sre5kam 1. razreda so sledeče : cela orig. srečka M. 6 - ali K 7 -pol » » » 3— * • 3-50 četrt » » » 1-59 » » 1*75 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov- je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poStnine prosto Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanja uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati. Izplačevanje in dopo&ljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti pnzetju kali pa proti naprej plačilu. Oglasiti se je torej v svrho naroČil predsto-ječega sre kanja takoj, ali pa vsaj do 21. novembra zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. Bankgeschiift v HAMBURGU. SVETOVNO ZNANI FERHET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU ledini lastniki načina ta izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica •vataj Neizogibno potrebno v vsaki družini I Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni Srebrna svetinja na svetovni razstavi v Pariz« 1.1000. Srebrna svetinja na dunajski razstavi 1902 | I