glasilo delovnih ljudi živilskega kombinata žito November 1979 9 Izdaja živilski kombinat ŽITO Ljubljana 61000 Ljubljana, šmartinska 154 Odgovorni urednik: Ana Marjanovič Uredništvo: Živilski kombinat ŽITO Šmartinska 154, tel.: 41-673, int. 32 Tisk: Tiskarna »Jože Moškrič« Ljubljana Tehnični urednik: Dušan Lajovic pOSVET EKONOMISTOV V PORTOROŽU Stanislav Pohleven Kako volk sit in koza cela? ^ času, ko večina hotelov slovenske riviere otožno zre na jesenski obmorski turizem in ko prestali odprti hoteli potrebujejo sjmpozijske dohodkovne injek-ciie, je portoroški Metropol po-nudil streho udeležencem petega Posvetovanja o ekonomiki in organizaciji združenega dela, ki jih j® od dela odtegnila želja, da S' potešijo žejo po znanju ali Strežnih rešitvah problematike, k' jih žuli. ^°k tega znanja je organiziralo in zbralo Društvo ekonomistov Ljub-Ijane. Prvi dan seminarja je bil Posvečen dohodkovnim odnosom 'Sd proizvodnjo in trgovino, drugi dan pa ekonomskemu položaju DSSS v delovnih in sestav-Uenih organizacijah združenega dela. Glede na to, da v Kombinatu, še Posebej pa v Delovni skupnosti skupnih služb marsikdaj močno Prevladuje mnenje, da delovna skupnost ni ustrezno organizira-S in vodena, da so njeni rezul-ati dela pogosto prepozni, ne-Strezni tistemu, kar temeljne 0r9anizacije pričakujejo, torej da Po logični izpeljavi najbrž niso udi čista ekonomska razmerja JSd DSSS in TOZD, smo udele-enci seminarja željno pričako-^ ' razprave in rešitve, ki naj 1 jih vsebovali posamezni refe-ati. Avtorji gradiva za drugi del s°SVetovanja so v svojih pridevkih predvsem obravnavali °nomska in organizacijska raz-erja DSSS, ekonomska in prav-a razmerja ter se še dotaknili r9aniziranosti in nalog DSSS. v9°t°vitve, ki so jih podajali svojih referatih, se nanašajo na L 'ri delovne organizacije: Lek, snino, Meblo in Savo ter se- avljeni organizaciji IMP in Mercator. |fSak je izhajal iz svoje sredine .skušenj, ki so jih ob svojem u in poskusih, da čimbolj uve-s v'j° in usposobijo delovno uPnost, dosegli. Zato bi bilo naeveč iluzorno pričakovati, da bi lahi°Snov' referatov ali razprave f ° iz*u®čili nekakšno splošno mulo, kako in s katere strani noJeti delovno skupnost in obrat-ski ~tozde' c*a bi bili obojestran-Vr.|.Ucinki in koristi čimbolj zado- Usem h mer,jivi" To Pa Pred' Vsai Zat°’ *alitska služba. Tu dela skupaj '3 delavcev. Večidel se opiramo ^ podatke, ki jih dobimo iz naših služb. Skupni plan Žita, po kate-rem naj bi planirali, je lansko eto zelo zamudil: prišel je v Juniju 1979, namesto, da bi ga dobili v decembru 1978. Samoupravljanje in odločanje ? tem smo se pogovarjali z Jo-Zetom Preskarjem, ki je predsed-. delavskega sveta TOZD Impe-'a' in delegat Imperiala v cenilnem delavskem svetu. Dejal Je- »Da bi delavce vključili v saniouprav|janje in jih seznanili niim, smo za začetek organi-lrali nekaj tečajev o pravicah J1 dolžnostih ... S tem smo do-9ji, da so sedanji sestanki -ruzbeno-političnih organizacij jjlvahnejši, da ljudje takoj reagi-J° na probleme, da so se nava-!. 1 razmišljati in odločati. Občin-' komite ZK Krško sodeluje |. ' z nami. Mi pa redno poši-p®.m° slušatelje na tečaje, ki jih Pravi in tako usposabljamo 1 *a delo v samoupravnih nj^PPih. Tudi mladinska orga-acija je zaživela, pa tudi kul-n° ‘n športno življenje.« 2a ^ključek: sh^kU-3ah smo zajeti v: e in utripa Imperia v eni številki G ®6mu ne da govoriti sj 0 Proizvodnjo, ogle menzo, kjer lahk +p Judi naenkrat. In naue!na organizacija smernice8’ jeD,jaSn° Z3Č iqfi1 plana za Sm 1985. Osnova z: ■iza h110 tega P|ana je na 7.0s1ecianjega razvo lan«» »TRIGLAVU« NAJVIŠJE PRIZNANJE Jana, 10. oktober 1979 — Pod naslovom: Odlični žitov »Triglav« je bil objavljen članek o kakovosti industrijskih keksov ter kakšni so pravzaprav ti keksi, ki jih kupujemo v naših trgovinah. Jana je o tem zapisala: »Živilski strokovnjaki so pred kratkim v Beogradu ocenili 201 izdelek, da bi ugotovili, kakšne industrijske kekse in keksom podobne proizvode dobimo v naših trgovinah. Poprečna ocena za kakovost je bila 3,20 točke, kar po mnenju strokovnjakov, v primerjavi s prejšnjimi ocenami, sploh ni slabo. Kljub temu je dobilo najvišjo oceno malo izdelkov, komaj štirinajst od 201, diplomo za kvaliteto pa le dva. Zaradi slabe kakovosti so morali vzeti iz prodaje 7 % proizvodov, kar je v primerjavi s prejšnjimi ocenjevanji razmeroma malo. Med slovenskimi proizvajalci se je tokrat posebej odrezalo Žito iz Ljubljane, oziroma kombinatov TOZD Triglav, ki je dobilo najvišjo nagrado za čajno pecivo Triglav. Žito je poleg Josipa Kraša, Barabija, Koestlina, Pionirja, Crvenke in Slobode dobilo tudi posebno pohvalo strokovnjakov, ker jim je uspelo obdržati kakovost svojih izdelkov vsa leta proizvodnje.« ABC POMURKA Interno glasilo, september 1979 V članku »Koruza je le predraga«, pišejo, da bo ŽITO Ljubljana dobil od gorenjske kmetijske zadruge TOZD Kranj 50 ton pšenice. Kmetje kooperanti iz vse Slovenije naj bi, sodeč po pogodbah med mlinskimi podjetji in kmetijskimi zadrugami, letos prodali skupaj 4940 ton pšenice. Kar 3600 ton pšenice naj bi prodali pomurski kmetje ... »Vrhniški kruh je dober!« Teleks, 2. novembra 1979 — Pod rubriko Preverili smo je bil objavljen članek z naslovom »Krušne zdrahe po postojnsko«, kjer so postojnčani prek telefona povabili uredništvo Teleksa, da jih obiščejo in preverijo kakšen kruh jejo ... V članku je zapisano: Postojnskega »klica v sili« nismo preslišali. Za kaj torej gre? Postojnčane s kruhom oskrbuje Mlino-testova pekarna, dislocirani TOZD znanega proizvajalca prehrambnih artiklov iz Ajdovščine. Kot smo izvedeli, občani Postojne že vrsto let negodujejo nad slabo kakovostjo njenih »izdelkov«. Problem so nekajkrat sprožili celo na sejah zborov občinske skupščine, a vse je ostalo pri besedah, pri delegatskih vprašanjih in dogovorih: pekarna Mlinotesta, ki je uživala status lokalnega monopolista, baje ni ukrenila ničesar. Odločilni korak je pomenila pogodba med Nanosom in pekarno z Vrhnike. Organizaciji sta se namreč dogovorili, da bo vrhniški obrat od 1. septembra dalje zalagal dve postojnski prodajalni s skupno 600 kilogrami kruha na dan. Nenavadni potezi, ki zanjo poprej menda niso iskali nikakršnega uradnega soglasja upravnih organov, je botroval pritisk delavk in poslovodij v posameznih trgovskih lokalih, češ da ogorčenje kupcev postaja neznosno. V pritožni knjigi trgovin je zapisano: »Hočemo vrhniški kruh, ker želimo ostati zdravi!« Z debelimi črkami pa še: »Vrhniški kruh je izreden! Prosimo zanj!« Kakorkoli že, piše Teleks, enomesečni antimonopolni udar je v celoti izpolnil pričakovanja kupcev Postojne, ki so zahtevali samo vrhniški kruh ... ŽITO NA 27. GOSTINSKO-TURISTIČNEM ZBORU Ivan Cimerman Skupen nastop: Pekarne Ljubljana in H P Droga Od 5. do 7. novembra je bil odprt tradicionalni, tokrat že 27. Gostinsko-turistični zbor na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V prostorih razstavišča je bilo hkrati več razstav, med seboj pa so se dopolnjevale. Gostinski in turistični delavci so imeli razstavo pogrinjkov, slaščičarji so kraljevali s svojimi izdelki, ki so bili prave mojstrovine, učenci gostinskih šol pa so za sladokusce prikazovali — ob vse mogočih degustacijah, svoje znanje v kuharskih in slaščičarskih veščinah. Tudi druge delovne organizacije in razna predstavništva niso zamudila priložnosti in so ponujali svoje ali proizvode drugih. TOZD Pekarne in HP Droga za istim pultom Okrog naših predstavnikov iz TOZD Pekarne je bila nenehna gneča. Predvsem mladina srednjih šol je okušala paštetke, na- devane z gobovo omako (paštetke so bile Žitove, omaka Drogina), poleg našega slanega peciva so pili Drogin čaj, naš kruh je dal fižolovemu namazu s sardinami primeren skupni okus. Množica obiskovalcev pa je skoraj zakrivala bistveno: zmrzoval-no skrinjo, ki je bila napolnjena z globoko zmrznjenimi proizvodi. Na ceniku, ki so ga dobili kupci, je bilo zagotovilo, da je veljaven do 10. 3. 1979. V skrinji pa je bilo: listnato testo, skutni cmoki, slivovi cmoki, marmeladni marelični cmoki, mesni žlinkrofi, krompirjevi svaljki in domači štruklji. Pojasnilo je govorilo: »Naštete proizvode pakiramo v 3 kg zavitke, namenjene za družbene restavracije, hotelirstvo, pekarstvo in slaščičarstvo. Koristno sodelovanje Erik Kurent, vodja prodaje IRIS Programa, HP Droga, Portorož, ki je nastopala skupaj z nami za istim pultom, nam je povedal: »Z živilskim kombinatom Žito, Tozd Pekarne Ljubljana, sodelujemo danes, ne toliko zaradi poslovnega sodelovanja, pač pa zato, da lahko iz dveh izdelkov kompletiramo dokončno jed, ki jo ponudimo potrošniku. Žito ima zmrznjeno testo, jedila, ki jih tu ponujamo, se lepo dopolnjujejo. Mislim, da je uspeh tega skupnega nastopa na tem zboru v tem, da smo povezali dva proizvajalca in nastopili s skupnimi proizvodi, ki jih lahko serviramo tako v obratih družbene prehrane kot v hotelih najvišje A kategorije.« »Ali ta slučajni nastop obeta kakšno trajnejše sodelovanje med Žitom in HP Drogo?« »O bodočem sodelovanju velja razmisliti. Menim, da bi lahko Žito izdelovalo iz kruha, ki prihaja nazaj iz prodaje, kruhove kocke za kruhove cmoke. HP Droga pa bi prispevala svoje začimbe in dišave. Nato pa bi ponudili končni izdelek kot Kru- Nadaljevanje na 8. strani Kolinska p .»DANES fN JUTRI 64 I ***** mmm msm »DANES IN JUTRI 84« Sabina Glavan Paket rezervne hrane Eden izmed pomembnih dejavnikov pri preskrbi prebivalstva z živili je tudi akcija pod geslom »Danes in jutri 84«, saj praktično rešuje eno izmed važnejših nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite — to je zagotovitev minimalne rezerve živil v vsakem gospodinjstvu. Prehrana in preskrba prebivalstva je bila bistven element v letošnji republiški akciji »Nič nas ne sme presenetiti.« S preverjanjem obrambne sposobnosti naprav in pripravljenostjo delovnih ljudi in občanov na izredne življenjske situacije je doživela svoj vrh v septembrskih akcijah letos. V ta namen so v delovni organizaciji HP Kolinska, TOZD Slovenj Gradec, pripravili paket rezervne hrane. Vsebina paketa rezervne hrane »Danes in jutri 84« omogoča kompletno prehrano štiričlanske družine s tremi obroki za 7 dni. Vsebuje še dopolnilne obroke suhega sadja, mleka in vitamina C. Paket je primeren tudi za manjše družine, saj so konzerve praviloma dvoporcijske. Tehta 25 kg, v njem je 45 izdelkov prehrambene industrije iz vse Jugoslavije. Dnevni obrok na osebo ima kalorično vrednost 1900 kalorij in vsebuje 55 g beljakovin, poleg ogljikovih hidratov, mineralov in vitaminov. Njihova kalorična vrednost povsem zadošča za dnevne potrebe človeškega organizma. Paketu je priložena brošura z navodili za pripravo jedi in navaja jedilnike za sedem dni. Jedi, ki so v paketu, so uporabne najmanj leto dni. nekateri izdelki tudi dlje, tako da bo družina ta prehrambeni paket postopoma obnavljala. Cena paketa je 1050 din, cena iz-delkov v paketu pa je za približno 20 % nižja od maloprodajni cen. Paket bo v vsakdanjem življenje nekakšen regulator med zaloga-mi prehrambenih artiklov, predvsem za dneve, ko bo družina potrebovala hitro in enostavno pripravljen obrok, pa tudi na izletih in taborjenju. S paketom želijo predvsem nare-rediti zaloge hrane v primeru vojne in elementarnih nesreč, ko bodo zagotovo nastopile težave pri preskrbi s hrano. Paket bo postal tudi ena izmed učinkovitih oblik pomoči jugoslovanskega Rdečega križa. J - i k- . ] Vladimir Svet daje napotke ekipi civilne zaščite kombinata GASILSKO PRESENEČENJE Gasilci vneto gasijo tovarniški obrat, ki je po napovedi akcije NNNP v plamenih. Eden izmed delavcev jih »kibica«: »Kaj pa gasite, saj nič ne gori!« Gasilci obrnejo cev k njemu in ga zmočijo do kože. Nesrečnik vpije kot nor: »Se vam je zmešalo, saj sem čisto moker!« »Nič nisi moker, to se ti samo zdi!« odvrne poveljnik gasilcev. POGOVOR Z JANEZOM KLEMENČIČEM, DIREKTORJEM TOZD PEKARNA BEŽIGRAD Ivan Cimerman Zastavili smo na novo "Bi se nam, prosim, predstavili?« "V Kombinatu delam že šesto leto, in to je moje prvo službeno mesto. Najprej sem bil tehnolog, nato vodja obrata, zdaj pa sem vodja temeljne organizacije. V svoje delo na tem mestu se še nisem popolnoma vživel, ker mislim, da je to sila odgovorno in vsestransko delo, ki zahteva izkušenega človeka, izkušenj mi pa še manjka.« "Čaka vas še dolga pot. Celotna organizacija, ves kompleks Problemov, ki se pojavijo z ustanavljanjem novega tozda. Kako ste zastavili svoje sile? Kako boste rešili vprašanje kadrov?« »Do včeraj smo bili še obrat, zdaj pa smo nova temeljna organizacija in vsa ta preobrazba še traja. Sprejeli smo, kar je bilo nujno potrebno, kar zahteva od nas zakon o združenem delu, Vse samoupravne akte. Sreču- Pobuda za korak sodelovanja Nadaljevanje s 2. strani Potekal tako kot dosedaj na °snovi sedanje nomenklature poklicev z agroživilskega področja in na osnovi ozkih kvalifikacijskih skupin ali pa bo programi-ran na osnovi potreb in zahtev noglo se razvijajoče živilske in-ustrije, ki potrebuje kadre in Profile ustrezajoče njeni speci-'ki, ne pa zahtevam in potre-arn izobraževanja, ki ji jeh pred-vsem narekovala dosedanja organiziranost agrokompleksov. Namen vodstva šole je, da ob napovedanih obiskih z vodstvi 2p naše stroke dobi jasna sta-'sča, kakšne kadre Ie-te potrebujejo. Na osnovi tako izraženih !n Preverjenih potreb bi lahko zdelali program izobraževanja, 'bi resnično zagotavljal živi I-kirn delovnim organizacijam odre, ki ne bi obvladali le oz-e9o klasičnega področja dela tPek, mesar, slaščičar) temveč 1 se lahko uspešno vključevali . moderno, diverzificirano proizvodnjo razvijajoče se živilske mdustrije, ki v svoje dejavnosti Uvoja produkcijo izdelkov, kjer Se Prepletajo različne tehnologijo. razni materiali in podobno in Jor postajajo profili izšolani na osnovi sedanjih programov že olj ovira kot pogoj za progres ozirom, da smo v fazi priprave vseh mogočih planov ter da Žito osedaj ni slovelo po kaki zelo agresivni kadrovski oz. izobraževalni politiki, bi kazalo teme-|J'to proučiti anketo, ki jo bo v mm mesecu posredoval ZŠC aribor ter v razgovorih točno Postaviti naše zahteve ter potrebe po kadrih ter s tem tudi Postaviti odločnejši in bolj programiran korak k izboljšanju kva-mikacijske in stalnejše struktu-e zaposlenih v naših TOZD. jemo pa se s težavami, ker pač na tem področju še nismo delali. Organizacijsko shemo smo sprejeli in po tej shemi je v našem tozd kadrovska služba. O tem smo se sporazumeli na prvi seji delavskega sveta nove temeljne organizacije, na kateri je bil prisoten tudi glavni direktor Bogo Bratina. Sporazumeli smo se, da bomo določene naloge in funkcije združevali skupaj s TOZD Pekarna Ljubljana, s staro temeljno organizacijo, tako tudi vzdrževanje, vodenje avto-parka itd. Počasi smo vse to prenašali v svojo temeljno organizacijo. Kadrovski problemi so pri nas silno pereči, saj se za pekarsko dejavnost mladi ne odločajo, zadovoljni smo torej, če kadre sploh dobimo. Pravkar nam manjkata dva delavca, ki ju že dva ali tri mesece iščemo. Sodelujemo s komunalnim zavodom za zaposlovanje. Odhaja veliko delavcev, predvsem so to mladi ljudje, ki opravljajo manj zahtevna dela. Največ jih je iz drugih republik, prihajajo, da bi nekaj zaslužili in so še vedno navezani na domač kraj. Ko pa dobijo zaposlitev drugje, odidejo. Jedro našega tozda pa so delavci, ki so pri nas tudi po dvajset let.« Vmes zvonijo telefoni. Sogovornika kličejo na občino, vprašujejo iz proizvodnje, banke, reševal naj bi tudi stanovanjske probleme. Pobaram ga, kako bo vse to zmogel sam, saj je nenehno med delavci v proizvodnji, pa se mora ukvarjati še s pravnimi in družbenopolitičnimi vprašanji. »Gotovo boste rabili pomočnika, tehničnega vodjo, ki bo reševal bistvene proizvodne probleme?« »Zdaj me nadomešča vodja izmene, tov. Fišer, potrebe odnosno življenje pa bo pokazalo, in je že pokazalo, da moramo razmišljati o tem,« »Kako ste zastavili poslovanje in kakšni rezultati se vam obetajo?« »Naša temeljna organizacija posluje od prvega aprila 1979. Po planu za leto 1979 naj bi v tem letu ustvarili približno 6 milijard celotnega prihodka, po rezultatih prvega poletja nam manjka za dosego plana nekaj procentov, od celotnega prihodka smo dosegli 48,2%. Nastale pa so določene spremembe, zdaj, ko smo temeljna organizacija, ker smo nekatere proizvode izdelovali na Samovi za pekarno na Šmartinski, prav tako pa so na Šmartinski izdelovali določene proizvode za Samovo. Ponoči pa smo to dopolnjevali tako, da je lahko vsaka pekarna ponudila tržišču kompleten asortiment. Po teh spremembah proizvaja pekarna na Šmartinski za svoje potrebe. To pomeni določeno izgubo za nas, nekaj sto kilogramov vsak dan, to so kruhi kot je rženi, ovseni, tudi »banane«. Začeli pa smo proizvajati izdelke, ki jih rabimo sami, predvsem pecivo. Dejansko so vsi novi proizvodi, ki smo jih uvedli na tržišču, manjše teže. Predvsem želimo popraviti strukturo specialnih kruhov, povečati procent posebnih kruhov, zlasti pa peciva. Zanj ugotavljamo, da ga ima- mo z našimi 4,5 % najmanj, v celotni proizvodnji je delež peciva 9%. Kot vemo, je to najpomembnejši proizvod, od katerega pekarne živimo, zato tudi želimo povečati tovrstno količino.« Izpopolnjen strojni park pogoj za boljšo proizvodnjo Ko sva se pogovarjala o rekonstrukciji in obnovitvah strojnega parka, je Janez Klemenčič povedal: »Stavba sama je za sodobno proizvodnjo v pekarstvu v marsičem neprimerna. Zgradili so jo kot prvo večjo pekarno v Ljubljani. Do zadnje rekonstrukcije je imela tudi klasične pekovske parne peči, ki smo jih kurili na premog. Ob rekonstrukciji pa smo vgradili v pekarno tračno peč (1973), dolgo 18 metrov. To je bila prva Gostolova peč in pekarna na Samovi je vzorčna pekarna te tovarne iz Nove Gorice. Kompletna oprema za peko kruha je tako izdelana doma. Mi smo prva kompletna pekarna, ki jo je opremil Gostol. Poleg tračne peči imamo še dve polavtomatski peči, na katerih proizvajamo predvsem specialne proizvode, kruhe in pecivo. Primerne so za manjše količine in večji asortiment. Stroji iz ropotarnice »Za oblikovanje pa uporabljamo že odpisane stroje, ki so bili že odpisani in izrabljeni. .Banane' izdelujemo na stroju, ki je dolga leta stal v skladišču. Iznajdljivosti in spretnosti naših fantov se imamo zahvaliti, da smo ga popravili in usposobili za proizvodnjo. V kratkem pričakujemo nov stroj za oblikovanje iz uvoza. Z njim bomo kvalitetneje oblikovali kruh in pecivo. Pereči stanovanjski problemi mladega tozd Pogovor o strojih je zmotil klic tov. Čibeja, ki ureja stanovanjska vprašanja za DO. Pravkar namreč rešujejo prioritetno listo. »Temeljna organizacija naše pekarne se je odločila, da združuje sredstva na nivoju kombinata. Imamo vrsto nerešenih stanovanjskih problemov. Predvsem zadevajo delavce z nižjimi osebnimi dohodki, ki svojega stanovanjskega problema ne morejo reševati niti s krediti in z nakupom stanovanja. Dva naša delavca z družinami stanujeta v barakah v Tomačevem. Občina je pripravljena reševati ta problem, gradili bodo nova stanovanja. 60% stroškov naj bi krila podjetja. Žito se ni vključilo v ta program, zato tudi ni predvi- Analiza poslovanja TOZD Pekarna Bežigrad za obdobje I,—VI. 1979 Plan 79 Plan Proizv. kg Real. kg struktur I,—IV. 79 strukt. Kruh T 400 998 140 15,7 990 933 32,3 99,3 Kruh T 600 100 800 1,6 42 503 1,4 42,2 Kruh T 800 1 290 000 20,3 584 740 19,1 45,3 Kruh T 1000 211 060 3,3 82 177 2,7 38,9 Ostali kruhi 3 537 000 55,7 1 227 703 40,0 34,7 Pecivo 216 000 3,4 137 691 4,5 63,7 Skupaj 6 353 000 100,0 3 065 752 100,0 48,3 Pekovski kruh je težko zaslužen — za dober kruh je treba veliko truda dena udeležba naših delavcev. Poleg teh imamo še štiri družine, ki žive v zelo slabih stanovanjskih razmerah, vendar s kreditiranjem njihovih problemov ne moremo rešiti. Stanovanj zaenkrat še ni ... Ko smo pristopili k združevanju sredstev za stanovanjski sklad, smo hoteli priskrbeti našim delavcem stanovanja. Sprejeli smo kriterije za reševanje teh problemov. Na tej osnovi pa imajo prednost delavci, ki so zbrali največ točk. Gradili bomo nove cisterne za moko »Predvidevamo, da bi skupaj z ostalimi pekarnami v Žitu tudi v pekarni na Samovi pripravili silos za vskladiščenje mok, šest cistern po 30 ton, to je 300 ton mok za potrebe pekarne. Razbremenili bi prostore sedanjega skladišča in jih uporabili za proizvodne namene. Dela, ki zadevajo investicijo, že potekajo. Nosilec inveticije je tozd Mlini. Po zastavljenem vrstnem redu pridemo na vrsto v začetku naslednjega leta.« Samova in skupne službe »Kot manjša delovna organizacija smo živo zainteresirani za tesno sodelovanje s skupnimi službami. Sami stroški nam narekujejo, da vseh del ne moremo opravljati sami. Na sestanku za pripravo plana DSSS, dne 16. 10., smo povedali, katera dela jim bomo zaupali.« Družbena prehrana še ni urejena Med peki, ki so v majhnem prostoru odvijali salame in sedviče, pili kokto ali čaj, smo se pogovarjali o topli malici, ki je nimajo: »Naredili smo anketo, da bi izvedeli, koliko delavcev želi toplo malico. Vendar bi jo morali dovažati od zunaj. Ponoči, ko je največ delavcev na delu, nihče ne kuha in je hrana že postana. Tako se je opredelilo za toplo malico le okrog pet delavcev od 95. Pričakujemo, da bomo to vprašanje za potrebe tozdov ljubljanskega območja reševali skupaj. V teh pogojih bi dobili toplo malico le petkrat na teden, če bi iskali zunanjega dobavitelja. Tudi prostorov za to nimamo. Do rekonstrukcije si bomo nekako pomagali. Enotno reševanje je neobhodno.« Tako torej: V kombinatu bi morali kuhati toplo hrano za nočno in jutranjo izmeno. Nekateri obrati jo zdaj dobivajo iz Domžal. Zastavili smo vse sile, čas pa bo pokazal... Ves kolektiv se trudi, da bi dosegel čim boljše rezultate. Po velikosti jo uvrščamo ob bok Pekarne Kranj ali pekarne Novo mesto, prav tako po številu zaposlenih in drugem. Pričakujemo rezultate poslovanja za tretje trimesečje. Svetujem vam, da pregledamo materialne stroške, stroške proizvodnje, skratka samo gospodarjenje in ugotovimo, kako smo delali. Marljivemu mlademu kolektivu smo zaželeli še mnogo optimizma in poguma kot ga kažejo doslej. POGOVOR Z BORCEM IN PEKOM FRANCEM PLANINCEM IZ PEKARNE BEŽIGRAD — pek Ivan Cimerman Sin rudarja Stroji so hlastno požirali belo, pregneteno testo. Pol enajstih ponoči. S skupino mlajših sodelavcev je oblikoval hlebčke, ki jih bodo že drugo jutro hlastno hrustali stari in mladi, šolarji, delavci in upokojenci. V vajenem, ritmično usklajenem gibanju rok je bil obred, ki ga opravlja že vse življenje. Neusmiljene so klešče proizvodnje: boj z minutami, vročino, s spancem in mislijo, da tisoče ust v tem mestu in okolici čaka na sveže hlebčke. O, ko bi slutili, koliko je v teh dišečih, okroglih lepotcih skritih usod, zatajevanega in neizkriča-nega, koliko je tu samopremago-vanja. Ritem dela ni dopuščal pogovora, zato sva se zmenila drugače. Medalje naj nam prinese pokazat, tiste štiri, ki si jih je prislužil v partizanih, v najtežjih časih naše revolucije. Sedi in zlaga jedre besede: »Tole je orden za hrabrost, spominska medalja s pohoda XIV. divizije na štajersko, pa medalja za hrabrost in še orden zaslug za narod. Pohod Štirinajste mi je ostal krepko v spominu. Mlad h o ve cmoke. Tudi skupen nastop na tržišču s specialnimi kruhi bi bil vsekakor mogoč. Mi bi pripravili otroško in mladinsko prehrano, prehrano v bolnicah in v domovih za ostarele. Razni izdelki Žitovih kruhov se razlikujejo po prehranski vrednosti, nekateri so proteinsko bogatejši, za tiste, ki rabijo več proteinov ali taki, ki imajo manj škroba, manj maščobe. Žitovi izdelki bi se po prehranski vrednosti dopolnjevali z enakimi iz Droge. Rudi Cedilnik, vodja komercialne službe, TOZD Pekarna Ljubljana govori o Žitovem nastopu »V čem je bistvo nastopa TOZD Pekarne na 27. gostinsko-turi-stičnem zboru?« »Za širši nastop na tem sejmu smo se odločili zato, ker v zadnjem času širimo prodajo naših globoko zmrznjenih proizvodov na ambulantni način, prodajo po obratih družbene prehrane, menzah, hotelih in restavracijah. Obiskovalci tega sejma so predvsem potrošniki teh proizvodov, ki so najbolj odgovorni za nabavo. S HP Drogo sodelujemo zato, ker smo hoteli poudariti naše globoko zamrznjeno listnato testo. Zavitki, paštetke, slano pecivo so skupaj s čajem okusne in primerne jedi, o čemer priča veliko obiskovalcev. Mislim, da je naš nastop uspel.« sem bil, zavedal sem se, da moram braniti domovino. Branil sem jo in po svojih močeh zanjo tudi prelival kri. Najbolj se spominjam, poleg tega pohoda, bojev za Grčarice, Lašče in Kočevje. Najtežja pa je bila Graška gora, gora jurišev. Tu sem doživel eno najtežjih bitk na Štajerskem. Takrat sem bil v XIII. udarni brigadi Mirka Bračiča, komandanta XIV. divizije, brigada se je pred tem imenovala Loška, ko pa je Mirko padel v Kočevju, smo mi dobili ime po njem: XIII. udarna brigada Mirka Bračiča. Za Graško goro smo se tolkli dva dni, podnevi in ponoči. Naš komandant je bil takrat Milenko Kneževič, Črnogorec, ki je padel 17. maja. Sovražne sile so sestavljali pretežno Nemci. Bili smo že izčrpani, pa smo vseeno vzdržali težke juriše. Ves čas mojega partizanstva sem bil puškomitraljezec, kar pomeni, da sem bil vedno izpostavljen največjim nevarnostim. Naša četa je ščitila dohode k položajem in je imela nalogo, da zadržuje Nemce, ki bi prihiteli na pomoč, ter tako ogrozili uspeh celotne akcije.« Sejem je obiskal tudi glavni direktor živilskega kombinata Žito, ing. Bogo Bratina. Zaprosili smo ga za kratko izjavo o tem našem nastopu na sejmu: »Bi nam, prosim povedali, kako ocenjujete naš nastop v povezavi z Drogo in kakšni so obeti na tem polju?« »Mislim, da razvijamo program zmrznjene hrane prepočasi, glede na potrebe tržišča in naše ambicije. Ob zadnjih razgovorih s Kolinsko smo dobili nove vzpodbude za hitrejši razvoj na tem področju. Tako dobivamo osnovo za kompletiranje Rijkaar-tove linije in z realizacijo širših programov, tudi s Tozd Pekatete so tako možnosti za hitrejši razvoj na tem področju. Za ta razvoj smo zelo zainteresirani, zlasti še zato, ker je vse več ambicij po tovrstnih zmogljivostih. Mislim, da je prav, da smo nastopili na Gospodarskem razstavišču na ta način. V bodoče pa moramo program zamrznjene hrane v Kombinatu še bolj poudariti na takšnih krajih, kjer predstavljamo naše proizvode in programe razvoja.« Vodja Obrata zmrznjene hrane, Zenon Marn »Naš obrat zmrznjene hrane dela v sestavu Tozd Pekarne tri leta. V začetni fazi smo imeli težave slabega asortimenta in premajhnih zmogljivosti. Danes zaposlujemo v tem obratu že 40 ljudi Po vojni nazaj v pekovski poklic »Po končani vojni sem delal v ljudski milici, nato pa me je moja stara poklicna strast zve ki a nazaj v pekovski poklic. Najprej sem delal v pekarni Bežigrad in moj sotovariš iz partizanov, bivši direktor Žita, Franc Puterle-Cure me je pritegnil na delo v Žito. Takrat (1952) sem stanoval v slabi podstrešni sobici v šiški. Ponudil mi je dvosobno stanovanje in odločil sem se, da pridem. Pekarna Bežigrad se je združila z Žitom in spoprijeli smo se z novim sovražnikom: zaostalostjo, s porušenimi domovi, nerazvito proizvodnjo, z vsem, kar je ostalo po vojni vihri, ki ni ničemur in nikomur prizanesla. Gradili smo in pekli kruh. Delali smo z loparji, vse je bilo ročno. Ko smo bili še v Samovi, smo dajali delavci svoj zasluženi dinar od kilograma kruha, s tem denarjem pa smo gradili pekarno. Ko je bila Samova zgrajena, pa smo, kako bi vam rekel, dali velike denarje, da smo Šmartinsko gradili, tako da lahko rečem, da smo gradili kombinat iz svojih lastnih žuljev.« in dosegamo mesečno proizvodnjo 50—60 ton zmrznjene hrane. Ta reklamni nastop je za nas zelo pomemben, saj le malo reklamiramo te zmrznjene proizvode, ker smo vezani na prodajo prek Ljubljanskih mlekarn. V zadnjem obdobju pa delamo vse več za družbeno prehrano po vsej Sloveniji. Opažamo da rasteta potrošnja in poraba teh proizvodov iz meseca v mesec. Listnato testo je v našem obratu po tonaži prvo, slede razni cmoki, in krompirjevi svaljki. Dobili smo novo linijo za končno izdelavo proizvodov iz listnatega testa in drugih test. Kmalu pa bomo nastopili na tržišču z nekaterimi novimi proizvodi. To bodo proizvodi na osnovi listnatega in drugih test.« Jakob Kandušar, vodja Žitove slaščičarne »V Žitu smo pričeli s proizvodnjo slaščičarskih izdelkov, ko se je pokazala vse večja potreba po njih.« »Kakšen je vaš današnji delež na tem sejmu?« »Tu smo predvsem zaradi zmrznjenih proizvodov, listnatega testa, ki ga ponujamo gostinskim podjetjem in trgovski mreži, v velikih pakiranjih, ki so za nas rentabilnejša, cenejša. To testo lahko uporabljamo na več načinov.« »Po čem se vam najbolj toži iz starih, hrabrih časov? So bili ljudje bolj složni, so prinesli iz bojev, prekaljeni in ojekleneli, tudi zavest, ki se je pozneje odražala pri delu?« »Če sem čisto odkrit, pa pošten, je bilo v vojnem času mnogo več tovarištva, kot ga je med ljudmi danes. Bolj smo si pomagali, reševali smo se, žrtvovali za druge in si pomagali živeti. Razumeli smo se, pogovorili, problemom smo pogledali naravnost v oči in jih tudi rešili. Na delo smo prišli z veseljem, zapeli smo si ... Zdaj pa so prevzeli glavno besedo stroji ... ta stroj pa oni, pa ves ta hrup, ki ubija vsak glas in zvok.« In sklene roke, kot da so ga desetletja ustaljenih navad, ki jih je nova doba preplavila in prerasla, otežila, po svoje prehitela, kot da z otroškim začudenjem zre v »nori, novi svet«, ki drvi naprej, naprej, in srcu ne pušča več toliko prostora. S skromno plačo v pokoj... »Naslednje leto se nameravate upokojiti. Kakšne izkušnje ste prenesli na tiste delavce, ki prihajajo za vami, kaj jim zapuščate in kaj sporočate. Kaj bi jim položili na srce, vsem tistim, ki bodo ostali v proizvodnji in se borili dalje?« »Mislim, da je najvažnejše, da se delavci med seboj razumejo, da kot tovariš Tito poudarjajo bratstvo in enotnost med seboj. Kadar grem na prvo izmeno, moram biti v službi pol ure prej. Ker se vozim s Kodeljevega, moram z doma vsak večer uro poprej, ob devetih. Ko je druga izmena, moram vstati zjutraj ob treh in se peljem s prvim avtobusom v službo ... Nikoli v mojem dolgoletnem službovanju še nisem šel na bolniško, pa čeprav sem bil težko ranjen v nogo in pri delu vedno stojim. Naši osebni dohodki, pekovski, ne morejo poplačati tega dela, nočnega garanja. V življenju sem veliko izgubil. Moj stric si je moral sam zakuriti peč v koncentracijskem taborišču, v kateri so ga nato sežgali. Izgubil sem tri bratrance, partizane, ki so se borili v brežiški četi. Z njimi bi lahko tudi sam odšel že poprej v partizane, vendar so me potrebovali za oskrbovanje, zbiranje hrane, obleke in orožja, ki so ga nato odnašali od nas.« »In kaj je bilo tisto najlepše po osvoboditvi, so se vam nekatere sanje uresničile?« »Lahko povem, da sem vedel, zakaj sem se boril, da sem se boril za svojo domovino in da bomo boljše živeli kot v stari Jugoslaviji, ko so nas izkoriščali kapitalisti. Sem delavskega rodu in moj oče je delal v rudniku Senovo štirideset let. Sodeloval je v raznih štrajkih in ta puntarska kri je tudi v meni. Najlepše, najlepše, čakajte, to je bilo srečanje z mojim pomočnikom pri puškomitraljezu, Ivanom Kerinom. 30 let sva se iskala, dokler nisem odkril, da živi v La-zarevcu, v Srbiji. Dopisnik Politike ekspres je objavil oglas, in našla sva se. Bila sva presrečna.« Zamisli se in resnobne, težke sence mu sprelete obraz: »Brez nas bi štajersko težko osvobodili. Premajhne sile so bile tam, pa izselili so več kot 90 000 fantov. Še danes prihajajo k meni nekdanji borci, kot so že v stari Jugoslaviji zahajali v našo hišo v vasi Blanca skojevci in ilegalci kot so bili Dušan Kveder, Matevž Hace, Daki ...« France je ostal zvest vsemu, v kar je veroval. Neka osupljiva skromnost veje iz njegovih besed. Stežka jih lušči iz sebe, saj je vse življenje navajen na delo in samoodpovedovanje v svojem težkem pekovskem poklicu, v katerem ostaja do konca. To je en sam velik dan. Ko odhaja, sname medalje s suknjiča, medalje za fotografijo. Ljudje bi pomislili, da se baha, sredi delovnika. Zvečer ob desetih ga čaka nočna izmena ob stroju v pekarni. Dopisujte in sodelujte z nami pri urejanju našega Glasnika! GOSTINSKO-TURISTIČNI ZBOR Skupen nastop: Pekarne Ljubljana in H P Droga Nadaljevanje s 6. strani kozerija Niko Capuder Zakajeno sestankovanje Sestanek napovedan ob zgodnji uri, se je pričel z obvezno polurno zamudo v sobi, ki se je svetila od zloščenega parketa ter meglila od svežega dima prvih jutranjih cigaret. Počasi se zbiramo, pozdravljamo s kimanjem glav in zasedamo svoja mesta. Vedno in kot obvezno je na sporedu dnevni red de kaj bi brez njega!). 1. točka: potrditev zapisnika zadnje seje. Soglasno ga potrdimo! 2. točka: problemi v proizvodnji. KLIK-KLAK-AH-OH ... (nato pub svetlosivega cigaretnega dima in...) 3. točka: težki prodajni problemi. (Oh, seveda kavica je tu ... mmmmm, kako je dobra in vroča; zraven še malo cigaretke. Tovariš direktor še vedno kadi Moravo, ko njegova tajnica, mladih in že razrahljanih živcev uživa samo Milde sorte. Zapisnikarica, še bolj fina, pa neke uvožene s svileno škatlico, in tehnolog, kot glavni strokovnjak pa si zakuri kar pipo tobaka made in Havana. No, in tako se problemi z dimom vred dvigujejo visoko pod strop in se sklepčno rešeni vlegajo na polo papirja, ki se imenuje zapisnik. 4. točka: še hujši problemi, kot smo jih planirali ... (Takoj nova cigareta, novi navali dima ... Toda, žal samo do polovice, ker je bil problem lažje rešljiv: planirali bomo večje težave, kot jih lahko pričakujemo ...) In tako se od točke do točke, od čika do čika, sprejemajo pomembni sklepi, zraven pa se vleče cigareta in puha dim, da je soba čedalje bolj podobna dimni komori. Nihče od kadilcev Pa ne opazi tistih treh nekadilcev, ki hlastajo po zraku v zakajeni sejni sobi, pa čeprav so navajeni poleg plinov in par v proizvodnji še na hrup in trušč. In tako, skorajda pred iztekom delovnega dne, ko seja teče, se začne oglašati želodec, ki kar kruli, sit je kave; možgani pa nekam otopelo sprejemajo in odbijajo besede razvlečenega referata ... Končno, zadnja točka! Vsi se strinjajo z njo in z vsem, tako naglo in naenkrat, ker v mislih že vidijo, kaj jih čaka čez nekaj minut: mestni dren, po otroka v vrtec, po hrano ... Pa še nekaj je — glave so jim popolnoma neuporabne. Ko zaprejo za seboj vrata dimne komore, se razidejo brez razglabljanja o sklepih, v mislih je ena sama stvar: »Prosim aspirin za glavobol!« čez dva dni se bomo ponovno srečali v tisti sejni sobi, ki ima posebno dimno klimo in sestankovali, sestankovali ... Ob boleči izgubi našega sodelavca Dra9i Jaka! . stali smo brez besed, tako ne M pr.esun'la tvoja nenadna smr emi pogledi tvojih kolegov, ti varišev in prijateljev so ob ti s rasni in kruti resnici izraža 9 oboko pretresenost in zmedi n°st. Naša bolečina ob tvoji i 9ubi je še toliko močnejša, ke nas zapustil tako hitro. 0 bolečo izgubo občuti ves ki ektiv, saj si bil med nami nai Se Priljubljen. Med edinstvenin V| unami, s katerimi si se pi našal, sta najbolj izstopali dela' n°st in tvoj odnos do sodelavce' Kot avtomehanik in visokokval ‘cirani voznik motornih vozil i s® zaposlil v nekdanjem mlii skem podjetju Domžale 19. apr a 1955- leta. Polnih 24 let i nadvse vestno opravljal svoj e °- Vz'jubil si ga, prav tako tu< odelavce, in dobro si se počut e mlinarji. Ker si s svojin tovariškimi odnosi vplival na si ovariše, si pripomogel k temi da smo marsikak problem rešili pravočasno in na miren način. Ko je bil v žitu čas združevanja, si v samoupravnih organih podpiral in skrbel za izvajanje vseh ukrepov in za napredek naše mlinsko-predelovalne industrije. Tvoja delovna disciplina je bila na vsakem koraku za zgled ostalim. Udejstvoval si se tudi izven naše delovne organizacije, kjer si bil aktiven član Združenja šoferjev in avtomehanikov. Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine v največjem razmahu tvojih najboljših moči. Verjemi, dragi Jaka, da je zazijala v našem kolektivu za teboj velika praznina. Ob izgubi takega tovariša in sodelavca, kot si bil ti, ne moremo z besedami povedati vsega, kar čutimo. Hvala ti za tvoje vsestransko in nesebično delo! Člani kolektiva TOZD Mlini DELO KOMISIJE ZA DRUŽBENI STANDARD Bernad Čibej Sporazum in reševanje naših stanovanjskih problemov Neustreznost posameznih meril, ki jih uporabljamo pri oblikovanju prednostnega vrstnega reda za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev kot tudi za uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, sta narekovala potrebo po izpopolnitvi osnov in meril za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem kombinata Žito. Na osnovi teh ugotovitev je služba za družbeni standard izdelala osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev in reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev. Osnutek je na svoji zadnji seji, dne 24. oktobra 1979, obravnavala komisija za družbeni standard, ter ga z določenimi pripombami posredovala v javno razpravo, ki traja do konca novembra. O predlogu sporazuma pa se bomo odločali z referendumom, ki ga razpiše delavski svet delovne organizacije. V želji, da bi poudarili nekatera aktualna vprašanja, bomo vsebino osnutka sporazuma razdelili na naslednja poglavja: — planiranje, — merila za dodeljevanje stanovanj in stanovanjskih posojil, — lastna udeležba delavca, — delo komisije za družbeni standard. Planiranje Planiranje kot osnova vsakršnega gospodarjenja mora biti osnovno gibalo za uveljavitev odnosov na stanovanjskem področju. Z uveljavitvijo planiranja bodo delavci postali nosilci stanovanjske politike na ta način, da se bodo tudi zavestno odločali o delu dohodka, ki ga bodo združevali za reševanje svojih stanovanjskih vprašanj. V vsaki temeljni organizaciji mora biti prisotno spoznanje, da gre pri planiranju stanovanjskih potreb za njihova razvojna vprašanja. Brez programov za reševanje stanovanjskih potreb delavcev tozd pa tudi ni mogoče predvideti dovolj učinkovitih planov stanovanjskih skupnosti v občini. S postopnim prehodom v družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo bo osnova planiranja stanovanjskih potreb v občini izhajala iz združenega dela, ne glede na to, ali gre za pridobitev družbenega ali zasebnega stanovanja. V ta namen bo potrebno v samoupravnih sporazumih o temeljih planov tozd opredeliti obseg stanovanjskih potreb po družbenih stanovanjih in obseg individualne gradnje, pri čemer je treba težiti k povečanju deleža družbenega stanovanjskega sklada. Tudi zasebno stanovanjsko gradnjo naj bi vključili v okvire usmerjene gradnje. Prehod financiranja stanovanjskih potreb iz tekočega na čisti dohodek ne bi smel zmanjšati obsega sredstev za reševanje stanovanjskih potreb. Predlog zajema postopen prehod, ki naj bi zagotovil vedno večje izločanje stanovanjskih sredstev iz čistega dohodka, ob ustreznem zmanjšanju deleža iz tekočega dohodka. Pri tem je pomembno poudariti, da ima zagotavljanje stanovanjskih sredstev prednostni interes pri odločanju o porabi sredstev sklada skupne uporabe. Ob vsem tem je treba zagotoviti takšen sistem medsebojne vzajemnosti in solidarnosti med TOZD, ki v določenem obdobju ne bi mogle zagotoviti najnujnejših stanovanjskih sredstev, in tistimi tozd, ki so uspele rešiti najbolj pereče stanovanjske potrebe. Na ta način bo zagotovljeno razreševanje najnujnejših stanovanjskih potreb delovne organizacije Žito. Merila za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil V praksi smo se često srečevali z neustreznimi merili za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil. Razpoložljivih stanovanj je namreč vselej manj kot pa čakajočih kandidatov, zato je treba skrbno ugotavljati, kdo je bolj potreben in bolj upravičen, da mu prvenstveno rešimo njegovo stanovanjsko vprašanje. Pri opredeljevanju meril je treba upoštevati zakonske norme. Zakon našteva nekatera ključna merila, ki jih poleg drugih upoštevajo v samoupravnem splošnem aktu o reševanju stanovanjskih vprašanj delavcev: stanovanjske razmere, število družinskih članov, socialno in premoženjsko stanje, kadrovske potrebe ipd. Stanovanjske razmere upoštevamo kot bistveno merilo, pri čemer ima prednost delavec, ki živi v slabših stanovanjskih razmerah. Stanovanjske razmere delavcev preverja posebna komisija. V tesni povezavi s stanovanjskimi razmerami je kriterij število družinskih članov. Pri določanju števila družinskih članov je treba upoštevati zakon o stanovanjskih razmerah, ki za uporabnike stanovanja šteje: imetnika stanovanjske pravice, zakonca, otroke, posvojence, starše zakoncev in osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu ter osebe, ki žive z imetnikom stanovanjske pravice dve leti v stanovanjski skupnosti. Kot merilo upoštevamo tudi delovno dobo. Z večjim številom točk vrednotimo delovno dobo v kombinatu, od tiste dobe, ki jo sicer ima delavec (skupna delovna doba). Če je v kombinatu zaposlen tudi zakonec, upoštevamo tudi njegovo delovno dobo. Nezakonita je izločitev delavca ki še nima določene delovne dobe, saj pridobi delavec vse pravice iz dela, kakor hitro prične delati v TOZD oz. DSSS. Za uvrstitev delavca v prednostni vrstni red je pomembno merilo dohodek na družinskega člana. Pri tem je važno poudariti, da po predlogu samoupravnega sporazuma pridobi pravico do družbenega stanovanja delavec le v primeru, ko dohodek na člana njegove družine ne presega 80 % poprečnega mesečnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji, če bi delavec presegel to mejo, ima pravico do stanovanjskega posojila. Med ostalimi merili, ki jih upoštevamo pri oblikovanju prednostnega vrstnega reda, naj naštejemo sledeče: socialno-zdrav-stvene razmere, udeležba v NOB, rezultati dela, pogoji dela, kadrovske potrebe in čas trajanja stanovanjskega problema. Delavci z daljšim delovnim stažem v kombinatu Žito so doslej izražali pripombe na vrednotenje njihove delovne dobe. V predlogu sporazuma so njihove pripombe upoštevane z vrednotenjem delovne dobe v kombinatu Žito in z višjim vrednotenjem časa trajanja stanovanjskega problema. Ker smo doslej upoštevali tudi takšna merila, kot so: lastna udeležba in izročitev stanovanja, naj povemo, da odločbe ustavnih sodišč zavračajo uporabo takih meril pri dodeljevanju družbenih stanovanj. Ustavna sodišča so poleg naštetih nedopustnih meril razveljavila tudi določbe tistih samoupravnih splošnih aktov, ki so upoštevali naslednja merila: družbeno-politično aktivnost, formalno strokovno izobrazbo, disciplinsko odgovornost ipd. Lastna udeležba delavca Temeljni cilj uresničevanja novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu je zagotovitev hitrejšega reševanja stanovanjskih potreb delavcev z združevanjem stanovanjskih sredstev delovne organizacije in lastnih sredstev delavca. S tem se uveljavlja načelo, da mora vsak, v skladu s svojimi zmožnostmi, prispevati lastna sredstva za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja, pa najsi gre za pridobitev družbenega stanovanja ali pa zasebnega. S tem v zvezi se uveljavlja tudi namensko varčevanje. Lastna udeležba se uveljavlja kot pogoj za pridobitev pravice do uporabe družbenega stanovanja in je odvisna od ekonomskega in socialnega položaja delavca in njegove družine. Višina lastne udeležbe znaša 5—20 % od vrednosti standardnega stanovanja, odvisno od doseženega dohodka na družinskega člana in njegove primerjave s poprečnim mesečnim dohodkom na zaposlenega v SR Sloveniji, pred pridobitvijo družbenega stanovanja. Po predlogu obračunavamo lastno udeležbo v odstotkih od vrednosti standardnega stanovanja po lestvici: — do 30 % dohodka znaša lastna udeležba 5 % vredn. stan. — od 30—45 % d. znaša lastna udeležba 10 % vredn. stan. — od 45—60% d. znaša lastna udeležba 15% vredn. stan. — nad 60% d. znaša lastna udeležba 20% vredn. stan. Lastna udeležba se znižuje, glede na število nepreskrbljenih otrok. Za lastno udeležbo se smatrajo privarčevana sredstva in na privarčevana sredstva pridobljeno bančno posojilo. Nadaljevanje na 10. strani ŠPORT — NOGOMET Gregor Breznik Mlinarji vse bližje prvemu mestu S trdno voljo in požrtvovalnostjo lahko dosežemo dobre rezultate. To so dokazali nogometaši Žita iz TOZD Mlini, ki tekmujejo v občinskem Trim tekmovanju v velikem nogometu Ljubljana Mo-ste-Polje. Pod pokroviteljstvom zveze telesnokulturnih organizacij Moste-Polje tekmuje 14 nogometnih enajsteric, med njimi tudi dve ekipi iz Žita. Vendar je že na začetku tekmovanja odpovedala prva ekipa Žita, tako da so ostali le še »mlinarji« v družbi najboljših. Ta naša neuničljiva enajsterica se vse bolj resno bori za vedno bolj mikavno prvo mesto. Za vse dosedanje uspehe moramo pohvaliti vse naše fante — nogometaše, predvsem pa kapetana ekipe mlinarjev, tov. Veladžiča kateri s svojo požrtvovalnostjo in zgledom daje voljo ostalim soigralcem. S svojim resnim delom in discipliniranostjo so lahko za zgled vsem ekipam, ki tekmujejo v raznih tozdih v okviru Žita. Ker se bliža letni čas, ko se bodo vsi letni športi preselili ali »od- šli na zimsko spanje«. Naj bomo še tako navezani na treniranje v naravi, nas vreme požene v zaprte prostore. Zaradi toplotnih strujanj leži v kotlinah s smogom napojena megla, dež nam solzi za vrat, poti in steze so blatne. Zdaj nam pridejo prav športne dvorane, telovadnice in trimski kabineti. Zato je prav, da svoje kondicijske sposobnosti negujemo, kar nam bo prišlo še zelo prav, saj bomo pripravljeni na zimske športe. Spomladi, ko se bojo nadaljevali boji na nogometnih igriščih, bi bilo prav, da bi tudi v okviru DO Žito organizirali neke vrste nogometni turnir, ki bi bil zelo dobrodošel pri izbiri nogometašev za naše živilske igre. Ker vem, da imamo v Žitu nekaj dobrih ekip, naj bo to pisanje zanje poziv in izziv, da se dobimo spomladi v naslednjem letu v Ljubljani. Do takrat pa je še dovolj časa, zato bi bilo prav, da s svojo aktivnostjo nadaljujejo in da vsak po svoje prispeva h kvaliteti najbolj množičnega športa pri nas. LESTVICA OBČINSKEGA TRIM TEKMOVANJA Odigranih Razlika tekem v golih 1. Notranjci 2. ŽITO Mlini 3. Ljubljanska banka 4. Emona BC 5. Psihiatrija 6. Pravniki 7. PTT 8. 00 ZMS Zelena jama 9. Santos 10. Obnova Dom 11. TVD Zalog 12. Velana 13. SAP — Viator 14. Žito 11 39 : 11 18 10 34 : 11 16 10 26 : 8 16 10 25 : 19 14 11 24 : 16 13 11 21 : 21 12 11 25 : 27 11 9 24 : 20 10 11 16 : 22 9 8 20 : 13 8 10 17 : 25 8 8 4 : 17 2 9 5 : 38 1 11 0 : 33 0 Reprezentanca Žito — Mlini PLAVALKA JIH JE PRESENETILA O akciji »Nič nas ne sme presenetiti« krožijo tudi srčkane šale, kot naslednja. Prek šuštarskega mostu se odločno napoti gospodinja. Most stražijo pripadniki civilne zaščite, ki ji zastavijo pot. »Takoj me pustite čez, grem na trg po solato!« »Ne morete prek mostu, ker je porušen!« »Kako porušen, a ste slep, saj stoji!« »Porušen je, pa pika!« zarohni komandant. Ženica poskuša še dvakrat, tretjič pa se jim izmuzne in steče prek mostu. »Most je poruuuušen!« vpijejo za njo. »A ne vidite, da sem preplavala Ljubljanco!« odvrne ženica. V oktobru je skupina učencev mariborske živilske šole obiskala naš kombinat. Zenon Marn, predsednik 10 sindikata, je popeljal skupino po nekaterih obratih in jim predstavil našo proizvodnjo KAKO ZADANEJO ŽITOVI FANTJE Vlado Svet Preizkus znanja v streljanju s samokresom Med priprave za usposabljanje članov narodne zaščite sodi tudi preizkušnja spretnosti v streljanju s samokresom. Žitovi fantje in možje so se v ta namen zbrali na strelišču ob Dolenjski cesti. Že poprej so se na teoretičnem tečaju seznanjali z zakonom o ravnanju z orožjem in drugimi pravnimi predpisi, ki dopuščajo uporabo strelnega orožja v določenih situacijah. Po teh predpisih lahko posameznik uporabi strelno orožje le v primeru skrajne sile ali v silobranu, kadar se brani sam, kadar brani nekoga drugega, ki mu grozi resna nevarnost zoper življenje in telo, če so resno ogroženi objekti in premoženje, ki ga čuva. Naši strelci so se seznanili tudi z orožjem, z vzdrževanjem, razstavljali in sestavljali so ga, tako da so se v tem delu primerno izurili. Tako so izpolnili vse pogoje, da tudi v praksi uspešno preizkusijo to znanje. Kljub temu, da je imela večina med njimi to orožje prvič v rokah, so na strelišču dosegli lepe rezultate. Od 46 strelcev jih je doseglo 11 odličen rezultat, 14 jih je bilo prav dobrih, prav toliko pa dobrih. Le sedmim strelcem ni uspelo doseči zadetka, kar lahko pripišemo predvsem tremi in tudi dejstvu, da so streljali v tarče, ki jih je teže zadeti kot človekovo silhueto. Sklenili smo, da bomo podobne preizkuse znanja obnavljali pogosteje. Nenehna budnost in pripravljenost delovnega človeka nam daje občutek varnosti, hkrati pa se krepi tudi notranja moč delovne organizacije, saj narodna zaščita pomeni veliko oporo vsem drugim organom, ki skrbe za naše ljudi v najširšem smislu. Naši strelci so se dobro odrezali DELO KOMISIJE ZA DRUŽBENI STANDARD Sporazum in reševanje naših stanovanjskih problemov Nadaljevanje s 9. strani Delavec bo dolžan plačati lastno udeležbo pred vselitvijo v družbeno stanovanje. Po desetih letih bo dobil sredstva vrnjena s 3% obrestno mero. Tudi za pridobitev stanovanjskega posojila bo obvezna lastna udeležba, in sicer v višini najmanj 25% od vrednosti standardnega stanovanja. Višina bo odvisna od poprečnega dohodka na člana družine, v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom v SR Sloveniji v letu pred pridobitvijo posojila. Maksimalna višina stanovanjskega posojila za nakup ali gradnjo stanovanja oz. stanovanjske hiše bo znašala 50 % vrednost standardnega stanovanja, za adaptacijo pa 40%. Tudi višina odobrenega stanovanjskega posojila bo v odvisnosti od doseženega dohodka na družinskega člana. Delo komisije za družbeni standard Komisija za družbeni standard na ravni delovne organizacije skrbi za izvedbo razpisa in zbiranje prijav delavcev, ki prosijo za družbeno stanovanje ali stanovanjsko posojilo, nakar preveri vse prijave in oblikuje ločeno predlog prednostne liste za dodelitev stanovanj in stanovanjskih posojil. Predloge posreduje komisija delavskim svetom -— podpisnicam sporazuma. Delavski svet odloča o pravilnosti predloženega predloga tako, da se z njim strinja ali pa zahteva popravke. Za primer sporov je predvidena notranja arbitraža. Na osnovi sprejetega prednostnega vrstnega reda sprejme sklep o dodelitvi stanovanja tista TOZD oz. DSSS, katere delavec dobi stanovanje. Tudi varstvo pravice uveljavlja delavec pred delavskim svetom svoje TOZD- PREDSEDNIK DS TOZD PEKARNA BEŽIGRAD Stane Fišer: Kako do boljšega dohodka? Stane Fišer: »V najmlajši temeljni organizaciji Žita sem prevzel dolžnost predsednika delavskega sveta. Rad bi opravičil zaupanje kolektiva, svoje naloge pa izpolnjujem po svojih močeh in sposobnostih vestno, kot le morem, seveda z njihovo pomočjo.« "Kako ste na novo zastavili delo in kako se vključujete v programe, ki jih izpolnjujete?« "Osnova našega prizadevanja je bila v tem, kako bi povečali dohodek nove temeljne organiza-cije. Najpomembneje je, da bi dobili nove stroje, ker smo zelo Povečali proizvodnjo drobnega Ppciva, ki nam omogoča najboljši dohodek temeljne organizacije.« "Kako vam ob delu poteka družbenopolitično življenje. Mnogi yaši delavci so iz drugih republik 'n kako premostite težave pri vključevanju v delo?« ”Od začetka mojega mandatne-9a obdobja sem imel že deset Sei. kar ni malo. Pritegnili smo vse delavce, ki so na novo prišli [z drugih republik, če niso v de-avskem svetu, pa so v izvršnem °dboru osnovne organizacije. smo se osamosvojili, smo še Vedno z večino služb povezani s centralo, saj je danes najbolj Ppreč problem podvojitev služb, .1 jih ustanavljajo posamezni tozdi. a teh naših desetih sejah smo največ razpravljali o povečanju Proizvodnje peciva, reševali smo stanovanjske probleme nekate-r'b naših delavcev, saj mnogi med njimi žive v barakah ...« "Kako bi si zagotovili v vaši pe-arni in sploh v pekarstvu sta-en kader, da se ne bi dogajalo, va bodijo došleki samo prezimo-at za nekaj mesecev, nato pa spustijo podjetje?« "Ke se nekdo počuti kot sestav-1 del neke družine, kolektiva in e življenjsko vezan nanjo, po-em tudi tista nesrečna plača ni ako zelo pomembna... Najbolj ereč problem je stanovanje. Če . ^a imeli vsi urejenega, bi bila talnost večja. Zadnje čase opa-am°- da je vse več stalnih čla-°v, kar je velik napredek. Tako roizvodnja nemudoma teče, vali teta ne trpi toliko, pa tudi Potrošnik ne. dar zadeva nočno delo, a Pekovo delo ni bile °OVo|j Plačano, in tudi n more biti. Dva dneva, ki a dopust več, ne moi umestiti vsega. Nočn remeni družino in krha am sem bil podpisnik : n , za odpravo nočnega d aj loti. Vendar morai da nikakor nisme uskladiti stališč, saj je osnik tisti, ki nas pet t ® bi dosegli, da ljudji nestrpno čakali n tmb' ki ni zdrav, nam ne „.ba delati ponoči. Tak Pojem svežega, še tople , Povezan z našim noč °m. Ljudje zahtevajo h n topel kruh, mi pa jim ramo dati.« "Kako poteka obvešče uruzbeno osveščanje?« Vse zapisnike dajemo n "° desko. Vsak delavec am z delom DS. Svoi stavnike in delegate imamo v raznih občinskih organih, v DSDO, imamo svoj sekretariat, 10, kar zadeva politično delo, smo organizirani. Pogovarjali smo se še o tem, da bi moralo pekovo delo biti beneficirano, da bi mu v enem letu prišteli še dva ali tri mesece, saj mesečno dosežejo 80 ali 90 ur, če k temu prištejemo še nadure, je več kot očitno, da si to zaslužijo tako kot rudarji. To je problem celotne živilsko-pre-delovalne industrije, ki ga morajo rešiti ustrezni organi. Jože Meznarič, pomočnik vodje ekspedita, sekretar ZK »Ekspedit je bil zgrajen 1960. leta in je ustrezal takratnim zahtevam, zdaj pa se je proizvodnja podvojila in nam ti prostori več ne ustrezajo. Računamo, da bomo prostore ekspedita razširili okrog leta 1985, kolikor nam bodo sredstva dopuščala.« Ko smo si ogledovali napušč, »rampo«, od koder odvažajo kruh in kjer parkirajo avtomobili, so mi povedali, da je streha narejena mnogo previsoko in ukrivljena navzgor, pozimi pa zato sneži prek vhoda, ki mora biti odprt za nakladanje, pa tudi zamaka jim ob nalivih. »Rak rana« ekspedita pa je pomanjkanje embalaže, košare s katerimi prevažajo kruh ob velikih pekah, rade zmanjkajo. Ko jih razvozijo, se zgodi, da preprosto nimajo kam dajati kruh. Zgodilo se je celo, da so morali zaradi tega ustaviti proizvodnjo, nam se še to ni pripetilo. Vsekakor bi morali ta problem skupno rešiti! V sami občini smo dobili ob konstituiranju v samostojen tozd podporo. Zagotovili so nam, da se bo pekarna širila tako na vzhod kot na zahod (sedanja trgovina in kleparska delavnica). Razširili smo proizvodnjo in zdaj oskrbujemo širše ljubljansko območje. Lahko trdim, da ljudje iščejo naš kruh, da imamo tradicijo in svoje stalne odjemalce, svoj ugled, ki ga je ustvarila bivša pekarna Ajdovščina. Ko smo bili še obrat v okviru TOZD Pekarne Ljubljana, smo bili od središča odmaknjeni obrat in nismo prišli do izraza. Zdaj, ko imamo naziv TOZD Pekarna Bežigrad, starejše stranke prihajajo nazaj, poprej smo nosili naziv pekarne z označbo Šmartin-ske.« Ugotovila sva, da so ljudje »lo-kal-patrioti« in da je to pomembno za kupce, ki jih priteguješ v svoji občini, koder tozd stoji. »Kako pa je z delitvijo dediščine, s skladi, z amortizacijo. Boste z osamosvojitvijo ustanovili nove sklade in kako se bodo prenesli stari skladi na vas?« »To vprašanje je zame, ki sem tu že od 1963. leta, zelo boleče. Bili smo privesek ogromni tovarni, sklade smo polnili skupno, mnogo smo delali. Pekarna na šmartinski se je rekonstruirala na novo, postavila je nove me-silne linije, kompletne postro-jitve, k temu prištejmo še zmrznjeno hrano ... V Samovi pa še danes tečejo tisti stari stroji, ki so bili tu od same otvoritve pekarne. Leta 1973 smo dobili linijo in sanatorje in zamenjali smo klasične peči, vse ostalo pa je takšno, kot je bilo. Zdaj smo na poti samoodreka-nja, da si bomo zgradili takšno pekarno, kot jo želimo imeti. Če pogledamo z druge strani, pa lahko trdim, da smo pomagali k razvoju žita v širšem smislu, da smo razvili glavne pekarne na šmartinski, če jih že tu, na Samovi nismo. Ni nam žal za tista sredstva, ki smo jih prispevali tam. Prepričan pa sem, da nam bodo sedaj, ko bomo začeli z večjo rekonstrukcijo, priskočili na pomoč, da bomo lahko naredili, kar želimo in moramo. Največ seveda računamo na svoja lastna sredstva, ostalo bo pokazala solidarnost drugih temeljnih organizacij v Žitu, najemali bomo tudi kredite bank.« Kaj bo novega na Samovi po rekonstrukciji? »Imamo premajhne zmogljivosti. Osvojili bomo sodobnejšo tehnologijo in akumulativnejše artikle, tiste, ki jih zahteva višji standard, sodobno tržišče, tudi v tujini, kamor ljudje pogosteje zahajajo. ,Naš šampion', najbolj uspeli kruh je Prleški kruh (zavit v staniol, z sedemdnevno garancijo), ki ga napečemo okrog 1800 do 2000 kg na dan. Sledijo peciva, ki smo jih začeli proizvajati, odkar smo se osamosvo- jili, z 2 % smo povečali delež peciv na 4,5 % mesečno, poprej ga pa nismo delali, k temu prištejemo še ovseni pa kmečki kruh, koruzni, ajdov in rženi kruh, ki ga pečemo polkilskega.« Kako bi se tesneje povezala neposredna proizvodnja s skupnimi službami? »Svobodna menjava dela bi morala priti na tem področju bolj do izraza. Mi smo tisti, ki se trudijo in dajejo vse od sebe, ko pa pride do večjih zahtev in uslug, je povezava vse prepočasna.« »Kaj prihaja prepočasi?« »Poglejte samo zaključne račune. Vse je na hitro narejeno, na vrat na nos, čakamo zadnji vlak pred dvanajsto. V to so vključene vse službe, ki kasnijo z roki, na zborih pa je tako javna obravnava nemogoča.« Predsednik 10 sindikata, Ludvik Horvat: Sodelujemo z občinskim sindikalnim svetom »Po osamosvojitvi smo kot poprej povezani s sindikalno konferenco Žita, sicer pa sodelujemo z občinskim sindikalnim svetom občine Bežigrad, ki nam je dal smernice in program. Ta je letos v glavnem usmerjen v izobraževanje sindikalnih kadrov.« »Ali izobražujete že obstoječe kadre ali pa posvečate več pozornosti novodošlim?« »Izobražujemo predvsem vodilne kadre v sindikatu. V ta namen smo imeli seminarje za člane 10, predsednika, sekretarja in blagajnika, pripravljamo pa še seminarje za ostale člane izvršnega odbora.« »Kako skrbite za srečanja med delavci zunaj delovnega časa, rekreacijo, kulturo?« »Sedanje finančno stanje, nam doslej še ni dopuščalo kakšnih akcij, letos ni bilo še nič... Vse sile bomo usmerili v organizacijo 20. letnice pekarne na Samovi, da bomo ta jubilej proslavili, kot se spodobi. To bo v marcu 1980. leta, priredili pa bomo kulturna in športna tekmovanja s proslavo.« »Kaj pričakujete od skupnih služb?« »Sodelovanje ni na visoki ravni. Odkar smo mi tukaj, je bil v šestih mesecih samo en sestanek, kar je vsekakor premalo. Sicer pa smo naravno povezani z njimi za vsa vprašanja, ki nas zadevajo in veljajo za druge tozde.« »Dvajset let že delate v podjetju. Nam lahko poveste, kako se je v tem času kazalo delo sindikatov in kako bi se lahko sindikalne organizacije posameznih tozdov tesneje povezale med seboj?« »Vloga sindikata v preteklosti se je kazala drugače, kot se današnja. Nekajkrat sem že bil predsednik. Danes bi moral sindikat bolj ustvarjalno posegati v dogajanja in samostojno pripravljati vse gradivo in problematiko in tudi aktivneje vplivati na sama dogajanja.« Kdaj bo menza? »Že deset let se pogovarjamo, da bomo zgradili menzo. Delavci dobivajo bloke in se hranijo z mrzlo hrano. H kruhu oro ali kokto, pa salame, sir... Kupili smo večji hladilnik, kuharica ga polni.« Delavci odhajajo? »V dveh mesecih so s področja ekspedita odšli štirje delavci. V proizvodnjo zelo zelo težko dobimo delavce. Na razpise se ne javljajo, ko pa pridejo pogledat, vidijo, da je delo nočno, na prepihu, ob nedeljah in praznikih, pa si premislijo ... Kar bo prišlo pred zimo, bo prezimovalo, na spomlad pa bo odšlo.« Kako do kadrov? »Dolgo smo v Žitu zanemarjali kadrovsko politiko. Prejšnje vodstvo, prejšnje generacije so vse preveč strmele v zidovje, v samo izgradnjo, delavec pa je bil pozabljen. Mislim, da smo ga pojmovali kot stroj, ne pa kot subjekt. To prihaja do izraza tudi v bolniških staležih, ker smo ga preveč gnali, tega našega peka. Nekaj moramo ukreniti, saj bomo čez pet ali 10 let lahko ostali brez kvalificiranega peka. Ko sem prišel kot 15-letni kmečki fant v to sredino, sem bil sprejet tako, kot nisem niti najmanj pričakoval. Bili so ljudje, bila je topla sredina. Zelo rad se spomnim tistih dni. Bili so izleti, bile so prireditve, nogomet. Sindikat danes pa je in ni. Zato moramo zdaj to stanje izboljšati.« Družbenopolitične sile »Je ob sindikatu, mladini predvsem partija, začenjamo z organizacijo drugačnega življenja. Člani ZK so zelo aktivno sodelovali pri ustanovitvi nove temeljne organizacije. ZK je bila v bivšem tozdu drugače organizirana, kot bo sedaj, ko sem postal sekretar. Sestajali smo se po potrebi. Tesno sodelujemo s predstavniki občine Bežigrad, od koder dobivamo smernice.« Ko sva govorila o rekreaciji in prostem času, je sekretar ZK poudaril, da imajo kegljače, strelce, šahiste. Ko so živilske igre, dajo veliko ljudi zanje; zanimanje je tolikšno, da bi morali proizvodnjo ustaviti, če bi šli vsi, ki hočejo in znajo. Težko je uskladiti vse družbenopolitične funkcije z delom in družino. »Najprej moram ponoči delati, nato iti na sestanek ter izpolniti še družinske obveznosti pri štiričlanski družini.« Otrok — naša sreča! Foto: Stojan Kerbler OB LETU OTROKA Ana Marjanovič Igrače ne prinašajo sreče... Letošnje leto je posvečeno otrokom vsega sveta, prizadevanju za njihovo varno, srečno življenje, iskanju novih rešitev, da bi vsi otroci sveta uživali v svobodi in miru najlepše, kajti vsi govorijo, da je »človeštvo dolžno dati otrokom najboljše, kar premore.« O tem pišejo časopisi in revije, televizijske oddaje prikazujejo lačne in razcapane otroke, ki be- Človeštvo je dolžno dati otrokom najboljše, kar premore žijo pred vojno vihro ... Vse to nas gane, zaboli ... Kako nas ne bi, saj smo iz mesa in krvi, tako kot vsa ljudstva sveta. Barva kože ni važna, važen je občutek, ki te presune, gane ob pogledu na »tiste male revčke« ... In isti hip smo sami s seboj zadovoljni, saj našim otrokom ne manjka ničesar; imajo dovolj hrane, bonbonov, oblek in igrač, kolikor hočejo! Pa tudi svobodo imajo! Ker je seveda največje bogastvo! Toda, če pogledamo drugače to naše samozadovoljstvo, se moramo vprašati, kako velika je svoboda našega otroka, se moramo ozreti v naš vsakdan, v vsak dan otroka, ko mu je že zgodnje jutro omejeno s hitrim vstajanjem, s hitenjem v vrtec, s težko torbo v šolo ... In tam preživijo dan do poznega popoldneva, dokler jih starši, utrujeni od službe, ne poberejo in hitijo z njimi domov ... In dan se počasi končuje. Dvorišča pred stolpnicami in bloki so spremenjena v parkirišča, koščki zelenic pa so ograjeni z velikimi napisi: »PREPOVEDANO HODITI PO ZELENICI!« Da, točno to piše, kot da bi hoteli odrasli ubraniti zadnji koš- PRIBLIŽUJE SE ČAS DEDKA MRAZA Delovni organizaciji Paralele in Hala Tivoli prirejata za tiste delovne organizacije in sindikalne organizacije, ki same nimajo možnosti pripraviti kakovostne prireditve, blestečo pravljično prireditev z nastopom »Dedka Mraza« in njegovega spremstva in z enotnim obdarovanjem malčkov s spominskim paketom. Kaj je treba storiti! Prijaviti pravočasno udeležbo kolektiva prireditelju: DO Paralele, 61000 Ljubljana, Samova 9, telefon 314 567, 314 568, število otrok in spremljevalcev. Prireditve za Dedka Mraza bodo v mali dvorani Hale Tivoli, vsak dan, od 24. 12. 1979 do vključno 29. 12. 1979 in sicer: dopoldanske prireditve ob 10. uri, popoldanske ob 16. uri in 18. uri. Naročila sprejemajo do vključno 15. 12. 1979. Uredništvo ček zelene trave pred navalom betona — pločevine, ki jim blaži grozljivi pogled na sivino naselja ... Pa ne samo to! Zmanjkuje nam časa, da se pogovarjamo z njimi, da jim odgovarjamo na njihova nešteta vprašanja o prečudnih zadevah ... Oči jim ostajajo širom odprte, ko sprašujejo mamice in očke, to in ono, a oni zavzeti z delom po stanovanju, zavzeti z neskončnim hitenjem od danes do jutri, in tako vsak dan, nimajo časa za njihov radovedni pogled ... Porinemo mu igrače v roke, kot pač igraj se, mamica ima toliko dela: kuhanje, pospravljanje, brisanje prahu. Zvečer utrujeni in tečni, ponovno nobenega časa za otroke. Postavimo ga pred televizijo in mu rečemo naj pridno Čiča in gleda risanko ... Nato hitro v posteljico, jutri je treba zgodaj vstati, skozi meglo, saje in slab zrak v vrtec. In spet isto, in isto ... V tem hitenju se malokdaj vprašamo, koliko mu damo. Ali ga s tem ne učimo, da odklanja vse čustvene vrednote človeka. In potem, v modernem svetu, kot tudi v našem, psihologi raziskujejo, zakaj taka obnašanja otrok, zakaj je to storil in ono, zakaj tako čudna ravnanja otrok. Mar se res nikoli ne utegnemo ustaviti, se vprašati, kakšni smo mi in kaj res nudimo otroku. Topla roka in beseda, veliko več prineseta, kot vse barvne risanke, kot vse plastične miške in slončki in ne vem kakšne vse igrače tega hitečega sveta. C v y LEPOTEC SREDI MESTA Ivan Cimerman Kulturni dom Ivana Cankarja je največji objekt v zgodovini slovenske kulture V srcu Ljubljane, na Trgu revolucije, poleg stolpnic iskre in Ljubljanske banke, raste impozantna stavba, ki ji ni para, Kulturni dom Ivana Cankarja. Marsikak kulturni dinar bo še potreben, predno bomo imeli Slovenci ta svoj ponos dograjen. V ta namen seveda vsi delovni ljudje Slovenije plačujejo svoje prispevke, tudi Ži-tovi delavci. Nekaj podatkov o tem domu: Imel bo 38 872 bruto etažnih površin. Tu bodo štiri dvorane s skupaj 3000 sedeži, območna telefonska centrala s 16 000 priključki, javno zaklonišče za 400 ljudi, prostori za družbeno prehrano, informativno propagandni center ter prizidek Iskre (dvona-menski objekt). Po najnovejših ocenah bo znašal račun za ta dom 1 125 000 000 din (stodvanajst milijard in petsto milijonov starih din). Po družbenem dogovoru bo udeležba pri celotni vsoti sledeča: 45% vseh potrebnih sredstev prispevajo ljubljanske občine in mesto, nadaljnjih 35% SR Slovenija in Kulturna skupnost Slovenije, 7% RTV Ljubljana, 4% sestavljena organizacija združe- nega dela Iskra, 3 % sestavljena organizacija združenega dela Emona, preostalih 6% pa Ljubljanska banka. Živilski kombinat Žito, ki sodi v občino Ljubljana Moste-Polje, odvaja od bruto plač dva prispevka za kulturo: — za temeljno kulturno skupnost 1,17% in — za temeljno izobraževalno skupnost 2,28 %. Predsednik RK SZDL, Mitja Ribičič, je o tem izjavil: »Pri pobudi za izgradnjo Kulturnega doma Ivana Cankarja je bila posebno pomembna vloga tovariša Edvarda Kardelja ... Še več pa je tovariš Kardelj prispeval s tem, da je načelno ostro kritiziral prepočasen razvoj Ljubljane, ter s tem sprožil odločnejši pristop mesta do svojega vsestranskega gospodarskega, znanstvenega in kulturnega razvoja.« Ta Dom bo posredoval našim ljudem najvrednejše dosežke na kulturnem polju pri nas in v svetu. Z njim bomo stopili v areno velikih umetniških doživetij, ki bodo vse bolj potrebna delovnemu človeku. Bodoči slovenski kulturni center — Dom Ivana Cankarja