ŽENSKI SVET
LETNIK V.
JANUAR 1927.	STEVIUCA 1.
VSEBINA 1. ŠTEVILKE: ssMsg^a^aajssssaasssosaaMB»
OBHAZI IN DUŠE. XL. — ZOFKA KVEDER-DEMETROVEĆEVA.....Stra« 1
POD KRIŽEM. — Pesem. — (Ksaver Meško.)........... . . , 4
JBNAKINJA ZVESTOBE. — Porest iz turških časov. — (Lea Fatarjeva.)... ,7
DESETI BRAT. — Pesem. — (Pavel Oolia.)..............12
MATI PRIPOVEDUJE PRAVLJICE. - (M. Jezernikova.)......... „12
OB ZIBELL — Pesem. — (Marijana Kokaljeva.) . ; ;........ , IS
WEVARNA lORA. - (Po Strindbergu. ■ F. B.)............ „17
VEČITE ČEZNJE. — (Karlo Kocjančlč.)............... ,17
KONGRES NARODNE ŽENSKE ZVEZE SHS NA BLEDU. - (M. Oovekarjeva.) , »
GOSPODINJSTVO KOT POKLIC.................. „ 24
ZGODI SE VČASIH. - Pesem. - (Radivoj Rehar.)..............,24
NAŠA DECA......................... „24
IZVESTJA: Po ženskem svelu. — Materinstvo. — Higijena. — Kuhinja. — O lepem vedenju. " Iz naše skrinje...............Stran 28, 29, 30, 31, 32
Ročna dela.
.................... UREDNICA: PAVLA HOČEVARJEVA.--
„ŽENSKI SVET"
izhaia vsak mesec. — Za ]U00SLAVI]0 letna naročnina: Din.M (s skroino prilogo); polletna: Din. 32. - Naročila in narociüne
ie nasloviti
na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20.
Uredništvo in uprava: Trst (Trieste), posta centrale, Caselia postale 3S4.
Itdaja gensko dobradelno udruženje" v Trstu, Via Torre bianca 39/1 Tiska Tiskarna «Edinost" v Trstu (Trieste), Via S. Francesco d' Assisi 20
ZOBOZDRAVNIK
DiDSARDOC
««üalUI a nt» k lola» boln». imriote n duwU kläiiU
ima svoj ambulatorij
v TRSTU, Via M. R. Imbriad SL 16/III
(Prej .b S. SioTasiii)
KNllGARNA-PAPIRNICA-KN]IGOVEZNICA
J. STOKA d. z o. z.
VIA NILANO STEV. 37
ima zalogi na debelo in drobno vse pisarniške pofreb££ine Jia Sole, občinske, zapne in odvetniške urade, kakor tudi vsakovrstne slovenske knjige, muzikalije, molitvenike itd. — Izvräuje vsakovrstna knjf/jovezniSka dela.
t Izvrüuje vsakovrstne pečate ia tlsIcavV :e. P. B. sodnijam naznanja, da sprejema in izvršuje vezanje zeuiljeknjižnih In bančnih knjig tudi t uradniških prostorih v mestu in na ileželi. ~ DELO SOLIDNO
Obrazi in duše.
XL.
Zofka Kvedev - Demetvovićeva.
1. Početek njenega književnega dela.
Kdaj je človek najbolj odkritosrčen, kdaj se najbolj razodene, kdaj najbolj brez strahu odurne svojo dušo? — Morda v pismih, morda v dnevnikih. In vidite, zato jaz nad vse ljubim čitanje dnevnikov in pisem. Tam čutiš toplino tujega življenja, utripe tujega srca, duhaš cvet tuje duše, če so pisma res odkritosrčna. A to se čuti.
Zato so mi pisma nekaj svetega in čitam jih s spoštovanjem, ki je globlje, čim je pismo bolj odkritosrčno, toplo in neposredno.
...žensko pismo ni več žensko pismo, če ni odkritosrčno. Izgubi ves svoj čar, vso svojo toplino in vso svojo moč. Samo pišite vedno odkritosrčno o
------------Vaših čuvstvih in o Vaših mislih. Pišite o svoji tugi
in o svoji sreči, o svojih zmotah in svojem kesanju, o svojih zmagah in čednostih, o svojem strahu in razočaranju, o težki tesnobi in brezsilnem hrepenenju. Saj pisma se pišejo tudi zaradi sebe samega, kakor ptica poje, voda teče. Laglje vam bo. Včasih bodo Vaša pisma odpirala kakor z zlatim ključem drugo srce, kakor lepa žalostna ali vesela pesem bodo dosegla drugo dušo. A četudi ne bodo sprejeta po vrednosti svoji, nič zato! Ni Vaša krivda, da ste se namerile na drugo gluho dušo, na ničemurno srce. Lepo je vse, kar- je lepo darovano, pa če je tudi sprejeto z nerazumevanjem. Kdor je bogat, seje na vse strani plodove svoje duše. Res, mnogo semenja pade na cesto, in je pohojeno, pade na kamen in se posuši, a nekaj zrn pade na pravo zemljo, v pravo dušo in vzklije tam in bo rastlo in živelo, ko bodete ve že zdavnaj pod črno rušo. Samo lakomnež skopuhari z vsem: z denarjem in s srcem svojim in s pametjo svojo in z dušo svojo. A duša je še vse drugačna kakor talent, zakopan v zemljo. Bolj ko stiskaš, manjša je, neznatnejša, bolj trda in mrzla; kakor je več daješ, lako ti bolj raste, tako se bolj bogati.
Te lepe besede o pismih je napisala Zofka sama pred tremi leti v našem listu.") Po njeni smrti mi je poslala gcspa Marica Bartolova nekaj pisem, katere ji je pisala Zofka kot urednici «Slovenke», prvega našega ženskega lista, ki je začel 1, 1897. izhajati v Trstu. Zdi se mi, da ne ranim, globoko čuteče duše blago-~ ") oni. letnik «Ž. sv.», str. 111.; «Pismo gospodu dr. Glonarju,»
_ STRAN 2.	ŽENSKI SVET št. 1._LETNIK V.
pokojne naše Zofke, če objavim ta pisma. Saj jo vidimo v njih, kako stoji na pragu svojega življenja, v katerem je že takrat zasledila vse one značilne note svoje dulicvnosti, ki so pozneje izzvenele v tako poinem akordu njenega bogatega življenskega in književnega udejstvovanja: kritično opazovanje sveta, poglabljanje v lastno osebnost in iskanje širjega duševnega razmaha, želja po delu in ustvarjanju, hrepenenje po iskrenem prijateljstvu in ljubezni, zmisel za prosvetno delo žene i, t, d.
Ta pisma piše dvajsetletno dekle, skromna pisarniška uradnica, ki mora preživljati sebe in skrbeti še za brata; spomin na dom ji je trpek: do matere ne čuti prisrčniosti, oče pa prepada v alkoholu... Stopila je v svet sama in je spričo takratnih filisterskih razmer tudi stala osamljena v njem. Praga, mesto s širokim kulturnim in slovanskim obzorjem, je bila njen cilj, In tam je pozneje tudi našla vse, po čemer je hrepenelo njeno lepo in toplo srce in kar je klilo v stremljenju njenega bodrega duha,*)	Urednica,
Ko sem 1, 1898. urejevala drugi letnik «Slovenke», sera dobila 15, februarja veliko kuverto; v njej obširno pismo in prvi spis Zofke Kvedrcve, namenjen javnosti, Dolgo pismo me je ganilo, spis pa mi dokazal, da se je pojavil pravi talent.
Ker mi ni poslala svojega naslova, sem ji odgovorila v «Listnici». Mojega odgovora je bila silno vesela in temu svojemu veselju je dala duška v drugem pismu od dne 1, III, 98,, kjer mi je javila, da je uslužbenka v pisarni d,ra Šu-šteršiča.
Kako je rada slušala vsak svet, kako upoštevala navodila, ki mi jih je narekovala večletna izkušnja, kažejo nadaljna njena pisma.
Odslej so vreli njeni spisi drug za drugim in že v prvih mesecih 1, 1899, mi je prinesla, ko je bivala v Trstu, svoj prvi nemški spis, da ga pregledam, ker bi ga bila takoj rada odposlala, da bi dobila tako potreben ji honorar,
Marica Bartolova,
1,
Velecenjena gospodična pisateljica!
Nekako pefo kolo sem, nikjer ni pravega mesta zame. — Jaz ne vprašam dosti za to, mirno se obračam svojo pot dalje in drugi ne slutijo, da vem, da sem odveč.
Navadno sem vesela... a časih tudi ne. — Mnogokrat sem «čudna», kakor pravijo drugi. Tedaj premišljam sama sebe in druge in rezultat je, da jezno stre-sem glavo in vzkliknem: tVse skupaj ni nič!» —
Da, vse skupaj ni nič — zame že. — Čudili se hodete, da Vam pišem tako, pa nič ne de. Včasih me prime, da pišem dolga pisma, polna tistega kaosa, ki se mi plete po glavi... Odpošijem .jih večkrat, — večkrat jih pa tudi vržem v peč, — kakor pride.
Ne prime se me iziepa kaj, dejal je že marsikdo, in menda bo res. — Zdaj mi ni hudo ■ - o ne! Sedim sicer vsak dan osem ur v odvetniški pisarni in prepisujem razne tožbe, rekurze, apelacije in kakor se vsem tem pustim stvarem že pravi. — Ni ravno prijetno delo. Dan na dan vedno isto brez prenehljaja, brez spremembe! — Pri tej mizi sedim že šest mesecev, nekaj dimnikov in par streh je moj vis-a-vis, star maček, ki se leno izprehaja vrh streh, je moj znanec, in ura na steni je moja prijateljica. Ko bije osem, sedem k mizi, oh dvanajstih pa pospravim svoje stvari do treh, ko zopet pridem in sedim do sedmih. Ni sile ravno. Prsa me malo bole včasih, pa se že potrpi, in saj pijem čaj, bo že bolje.
*) Glej II, letnik «Ž, sv,», str, 49,: Dt, I, Lah: «Zofka Kvedrov»»,
LETNIK V.	2ENSKI SVET žt. 1.	STRAN 3.
Zato dobivam koncu meseca 40 gld.; lep denarček, pa kaj, porabi se lahko. Imam brala, — ta precej strga, in moje obleke tudi ne drže dolgo. — Pa prej mi je bilo slabše. Bila sem doma od petnajstega leta do osemnajstega. ~ Bilo je hudo doma! — Nisem bila lačna in strgana — pa saj je dosti, kar bolj boli. Tri leta sem vztrajala, marsikdo bi ne bil tri dni — pa morala sem. Ne obsojam nikogar, ljubim vse odkritosrčno, a rečem le, da smo nesrečni zaradi — pijače, da bo naša družina propadla^zaradi nje. — Ne vem, če veste, kaj je to, pijača. — Brali ste neštetokrat, pisali tudi že kdaj, a doživeli niste, in bolje 'je, da ne veste, kaj je to, — ne na papirju, ampak v resnici! —
Stara bom zdaj dvajset let, pa se ne spominjam, da bi bila kdaj le mesec dni srečna. Kakor daleč se spominjam, tako daleč mi je tudi življenje prepleteno z dogodki, katerih nisem kriva, a so mi vendar zagrenili vse.
Smola je, če človek ni srečen, in jaz jo imam! Ne želim si dosti — za takega, ki nič ne doseže, so želje nepotreben luksus, — pa živim tja v en dan od danes do jutri.
Zabave nimam nikake, na izprehod ne grem, edino knjige me še razvedre. — Vas poznam že precej dolgo iz «Zvonar. — Ne bom Vam pisala poklonov in praznih fraz — teh čujete itak brez mene dovolj, povem Vam le, da kadar vidim natisnjeno «Maricao, se mi nehote zbudi želja, da bi naš narod imel še več takih iskrenih rodoljubkinj, kot ste Vi! — Bog Vas blagoslovi se nadalje, da ne omahnete. — Trda je res ledina, ki jo orjete, slovensko ženstvo večina še spi trdno spanje nevednosti. Priprosti sloji se ne zavedajo še svojih pravic in dolžnosti, kar pa je bolj inteligentnega ženstva, to pa večina nemškutari. — Pa naj Vas krepi zavest, da se trudite za vzvišen cilj, da kljub vsem in vsemu Vaš uspeh ni majhen.
Mogoče, da Vam te moje besede pokličejo pomilovalen posmeh na obraz, češ «taho ubogo, neznatno, dvajsetletno dekle!» — Ne, — pa tega ne verujem, vem, da bi se besedam zadnje Slovenke ne posmehovati, če jih narekuje ljubezen do naroda.
Še nekaj! Imela sem že dolgo skromno željo, pisati Vam, a manjkalo mi je poguma. — Čudim se sama sebi, da izrekam danes tudi ob jednem prošnjo. — Priložila sem nekaj svojih prvih poizkusov. — Prosim, preglejte jih, rada bi vedela, imam H kaj nadarjenosti ali ne. Jaz si nič ne domišljam, to mi morete verjeti, ali želela bi vendar, da bi mi kdo odkritosrčno povedal, jeli bi morda kdaj kaj dosegla ali ne. —
Prosim le, da se ne norčujete iz mene, -— tudi zaradi tega pisma ne, — bolelo bi me. Prosti «ne» mi bo zadostoval, da se ne silim več h kaki stvari, za katero nisem.
V prihodnji številki «Slovenke^i bom pogledala, če bo ostalo u «.Listku» kaj prostorčka za «Mileno». —
Oprostite mi, prosim, cenjena gospica, da Vas nadlegujem, in to še s takim dolgim pismom. — Tudi tega mi ne štejte u zlo, da sem v začetku toliko govorila o sebi, žal mi je že, toda časa nimam mnogo in zato moram pač pismo odposlali tako, kakor je.
Kaj ne — saj mi oprostite vse?! —
Z najodličnejšim spoštovanjem (morda bi smela pristaviti tudi prisrčen pozdrav?) se Vam priporoča
Vaša Vam vdana
Ljubljana, 14. 11. 98,	Zo«ka Kveder,
STKAN 4._ ŽENSKI SVET §t. 1.__LETNIK V.
2.
Velecenjena gosp. pisateljica!
Hvala Upa za prijazne besede v listku «Slovenkei>. - Nisem se nadejala, da mi boste tako naklonjeni. - Kako sem bila vesela, ko sem brala Vaše vrstice. Torej smem res verjeti svojim tajnim željam, smem res upati, da se mi izpolnijo!?
In moje povestice bodo res za rabo!? — O, dr.ugič se hočem že potruditi, tičiii se hočem in vaditi, in če mi še Vi kdaj pomorete s svojo prijazno sodbo, se mi bo gotovo posrečilo, da kaj dosežem.
Torej moje zadnje pismo Vas ni užalilo!? — Jas sem se že res bala. — Včasih sem tako čudna in pišem tudi vse vprek, kakor mi je ravno krog srca. Veseli me neizrečeno, da ste zadovoljni z menoj — in moj ubogi listič naj bi bil za javnost — pravite! - ■
Pisala sem. ase skupaj, pismo in one spise, v pisarni v bogzna kolikih presledkih in v vednem strahu, da me šef ne zasači. Doma sem pisala le ono sličico ^Pri oknuyi. — Pa zdaj bo že bolje! — Nisem imela doslej svoje sobe, a ta teden dobim sobico, kjer me ne bo nihče molil. Danes sem si kupila 1'ep tintnik, stensko torbo za pisma in peres; kar veselim se že, kako prijetno bo gori v m'oji sobici!
Torej «Tak otrok» Vam je še precej všeč, kakor pišete. No, resnica je vse od a do z. — Da sem samo do srede nadaljevala s spomini, je zato, ker sem s J5. leiom res odšla domov, in kaj naj neki zvem v mali naši vasici o svetu!? — Pa če je prav, napišem še kdaj kaj iz svoje preteklosti.
Ko bi bila mogla upati, da bi mi bili sami pismeno odgovoriti, naznanila bi
bila gotovo že zadnjč svoj naslov.--Žal mi je pa vendar le, da tega nisem
storila - lahko bi imela sedaj Vaš list že v rokah.
Torej jaz, kakor sem že zadnjič povedala, spadam k uradniškemu osobju tukajšnjega odvetnika dr. Ivana Šusteršiča, zadostuje torej za naslov opomba, da sem v njegovi pisarni.
Ako mi pa hočete pisati na moje stanovanje, pa prosim: Poljanski nasip št. 14, pritličje,	' ' !
Še enkrat hvala lepa za Vašo prijaznost. Nestrpno bom pričakovala Vašega lista.	i '
Z najodličnejšim spoštovanjem se Vaši naklonjenosti priporoča
Vaša	Zofka Kveder.
Ljubljana, 1. III. 98.
3.
Velecenjena gospodična!
Kako me veseli, da ste mi pisali osebno, kar ponosna sem!
Hvala za prijazne svete — izpolnjevati jih hočem.
"Tak otrok» ni samo do polovice, ampak vse resnica. — Celo ono zadnje srečanje je res, le da ni bilo pod Tivoli, ampak v mestu.
Kar boste spremenili, bo spisu le v korist, in zato sem Vam hvaležna za Vaš trud.
Zaradi čitanja bi Vam bila zelo hvaležna, ko bi hoteli, draga gospodična, povedati imena pisateljev, o katerih Vam je znano, da bi bili dobri zame. — Življenja seveda nimam dosti prilike opazovati; v prostih urah tičim doma, v pisarni sem pa — avtomat. Pa bo že, poguma za to ne izgubim.
Oni povesti, prosim, da dodaste sami naslov, ki bi ji bil primeren. Ta in «Kapčev stric» sta skromna produkta moje fantazije. — Nekaj sem zdaj začela, mogoče, da ne bo za v koš. Poslala bi Vam že danes, pa šem nekaj bolehna in zato nisem mogla dokončati.
LETNIK V.	ŽENSKI SVET št. 1.	STRAN o.
Tudi imam v svojem zapisniku zaznamovane nekaj tvarine za nekaj daljšega. Napravila bom kratek obris in potem bom prosila Vfis, da mi boste povedali — oko Vam ne bom preveč nadležna — če bo vredno razpeljati vse v večjem okviru.	«	fMšMffS!; i
Za pesmi sem itak vedela, da niso za nič, in kadar me bo ravno >i.prijelo». Vas bom mogoče še nadlegovala ž njimi, za zdaj se pa ne mislim lotiti te stroke. Pisala bom drugič vse tako, kakor ste mi naročili.
Da bi «Slovenko» priporočala in razsirjevala med našim ženstvom, to bi storila prav rada in tudi iz svojega lastnega nagiba, pa žalibože ne poznam čisto nič ljudi in znank, ne vem, če jih imam v Ljubljani in drugod vse skupaj dvajset. Saj sem tam že pisala, da sem čudno dekle. Da bi se klanjala, sem preponosna, prijaznosti pa tudi težko verujem, ker mislim, da težko prihaja iz srca, zato sem sama povsod in tuja najbližjim. Kolikor se mi da, toliko vračam, ne silim se nikomur in raje nimam nič, kakor da bi sprejela nekaj, kjer hočem imeti vse. Nesrečo imam pa že od nekdaj, da mi nikdo ne da vsega, in tako mi ostane te bori — nič. Nič nisem, nič nimam, a vendar nosim glavo pokoncu in hladno gledam v oko gospodom s cilindri in damam, ki razširjajo krog sebe neznosni parfem svoje prevzetnosti, ter pravim sama sebi: Jaz nisem nič, a vi niste tudi nič. —
V svoji sobici sedim pod streho. Zebe me, peč je sicer gorka, pa tukaj pri mizi ne čutim nič o tem. — Skleniti bo treba, pa mi oprostite, če ni kaj pravi — Posebne vljudnosti, fraz in poklonov ne znam, zato prosim, da me suspendirate v tem za danes in za prihodnjič. — Jaz pišem, kakor čutim, in Vas imam rada, ker ste tako prijazni in dobri in zato se mi še manj posreči tisto umetno zavijanje. — Z Bogom za nocoj.
Neštetokrat Vas prisrčno pozdravlja
Vaša iskrena in hvaležna 7. III. 98.	Zofka Kveder,
L
Velecenjena!
Upam, da mi oprostite, ker Vas zopet nadlegujem. — Kako sem nadležna, kaj ne? — Pa morda ne bodete tako ostri. —
Zopet nekaj pošljem: «Silvom in «Pri zdravniku» za «Slovenko». V zadnji številki sem brala «Kupčevega strica». No, jaz kar odkritosrčno povem, da sem občutila precej veselja, ko sem videla pr\ikrat natisnjeno svoje delce. Pa me obenem vzpodbuja to in dobila sem nekak pogum in res pravo veselje do dela. — Napisala sem med tem časom neko povest, katero sem poslaM «Naroda». No in tam pri uredništvu so mi dejali, da pride moja «Gabrijela» že o priliki na vrsto in naj le ne izgubim «korajže». Saj si mi menda ne bodete smejali, če povem, da sem kaj ponosno šla domov od tega zame mnogo pomenljivega obiska v uredništvu «Slov. Naroda». Otročja sem še, pa sčasoma se že odvadim. —
Kaj sem hotela reči? A dal Jaz imam precej malih povestic iz kmetskega življenja. Resnični originali so večina iz naše vasi ali iz sosedstva. Spisalafsem to še pred časom, ko sem bila še doma, a zdaj mislim, če . bi vse opilila in nekoliko obširneje popisala, bi se dalo porabiti. — Jaz mislim, da bi to izdala pod naslovom «Slike iz naše vasi» v «Slovenki», seveda, če bi Vi bili pripravljeni to priobčiti. Imam dokaj finih tipov, katere poznam osebno in katere opisati bi po mojem mnenju ne bilo tako nehvaležno delo. — Ako ste Vi, mnogocenjena gospodična, zadovoljni z mojim predlogom, bi Vam poslala v kratkem eno tako povesi, in ako bi Vi videli, da je vredna za natis, bi nadaljevala te «slike» za kakih osem ali deset številk «Slovenke», ■—
STRAN C.	ŽENSKI SVE l' št. 1,	LETNIK V.
Prosim, da mi naznanite o tem svojo sodbo, obenem pa tudi prosim, da potrdite prejem danes poslanih stvari in če ste zadovoljni z menoj in mojim detom.
Kaj pa «Tak otrok», pride tudi na vrsto?
Sploh imam sedaj jako dobro voljo ravnati se po Vaših nasvetih. Preskrbela sem si nekje neko staro nemško-rasko slovnico in zdaj z veliko vnemo študiram cirilico. Meni se rusko ne zdi kar nič tako težko in kar čudim se, da toliko iimem, seveda me tiste črke tudi prav pošteno jeze, berem kakor otroci v prvem razredu prav počasi po zlogih, pa se mi še zdi kako znamenje tako tuje kakor egiptovski hieroglifi.
Kaj ne, da mi kmalu odgovorite — prosim prav lepo!
S takim veseljem čitam vedno «Slovenko», samo to se mi čudno zdi, da je toliko prevodov in primeroma tako malo originalnih stvari. Saj je vendar precej lepo število slovenskih učiteljic in jaz mislim, da jim gotovo ne manjka ne prilike ne zmožnosti delovati kaj za naš list. — Jaz vedno sanjarim, kako bi bilo lepo, ko bi se «Slovenka^ razvila v par letih tako kakor n. pr. naš «Zuon». In lahko bi bilo to, ko bi se le potrudile vse izobražene Slovenke za razvoj našega lista. — Pa to še bo, samo obupati ne smete. Jaz kar vidim v bodoče <<Slovenkoy v večjem elegantnem formatu z lepim tiskom na finem papirju in pred vsem z izborno vsebino. In avtorji vseh onih lepih pesmi, tehtno dovršenih romanov, zanimivih
črtic, temeljitih kritik so ženske — ženske in Slovenke!. ------ Bi H ne bilo
lepo! Men že kar pri sami misli irepeče srce od veselja, kaj li, ko bi bilo -ne, ko bode res! — Da, ko bode res. — ,
Pa dovolj bodi za danes, — za nocoj ura je že 11. — mojega klepetanja in mojih sanjarij — pa še drugič kaj. — Saj menda niste preveč hudi, če Vam kar tako brezvestno kradem dragi Vaš čas. — In še tako neskromna sem, da h koncu še enkrat prosim odgovora — če je tudi kratek ali strog. —
Prisrčno Vas z naj odličnejšim spoštovanjem pozdravlja Vaša Vam od srca vdana
Ljubljana, Poljanski nasip št. 14, 31. III. 98.	Zofka Kveder.
^■S. — Prosim, če bi še kaj mojega priobčili, ne priobčite pod «Mileno», ampak pod «Z», kakor se hočem tudi nadalje podpisovati, če mi bo sreča mita na pisateljskem polju, kjer sem baš poizkusila prvo stopinjo. (Dalje prih.).,.
Pod križem. (Kszver MeSI<o.)
Skoz okno sem zrl. Pod križem ob cesti na trati je klečalo dekle, otroku bolj slično nego nevesti. Gor h križu dvigalo je roke in bridko jokalo.
Čez dolgo je vstalo, jokaje odšlo.
Večkrat mi misli za njo gredo: «Za kar je prosilo ihte, po čemer točilo pod križem solze, ji li je izpolnilo nebo?»
Razmišljam, vprašujem — Srce je težko,.
LETNIK V.	ŽENSKI SVET gt. 1.	STRAN 7.
junakinja zvestobe. (Lea Fat«rieva.)
Povest iz turških časov.
1. v bedi in strahu.
(ojna in njene posledice, pozari, kuga in lakota so vtisnili svoj pečat krajini in ljudem. Res se mogoči senožeški grad na svojem golem vrhu, toda poletno solnce razkriva neusmiljeno slabo zamazane raz-poke in luknje škrbinastih stolpov, grajskih in obrambnih zidov — posledica silovitega potresa 1. 1511. — ki je uničil toliko mest in, gra;dov in razklal Dobrač.
Tudi senožeške hiše, zidane na štiri vogale, krite s škriljmi, združene pod gradom kakor v obrambno črto, tudi one kažejo sledove naravnih in od človeka vporabljenih sil razdejanja. Kaže,jih tudi vas Gabrće, ki se je zatekla na drugi sti-ani hriba pod grad, kažeta jih cerkev Sv, Roka nad Sencžečami, župnišče v njuni bližini in cerkev Sv. Antona Pad. v Gabrčah.
Ožgane stene, hiše brez strehe, ostanki skednjev in hlevov, okleščena drevesa in ožgani štori kažejo še pot zadnjega turškega roparskega pohoda (iz 1. 1550.), ko je pcižgal in oropal krvoločnež Postojno in njeno okolico. Zatrznjene in zapuščene njive v kotlinah, porušeni zidi ograje, veliko število še ne vzravnanih grobov pričajo, da je odvedel in pomoril Turek cele rodbine in da sta morili za njim sestri kuga in lakota.
Kurišča v Zavinki, v Podmolu, v Senožeški, v Postojnski in v diugih iamah, gorišča po gozdu so bila priča strahu beguncev, številni tabori v okolici, kakor Senožečam najbližji.v Dolenji vasi, Vremski, tabor pri Sv. Lovrencu, Košanski in Slavinski, Šilen- in Repen-tabor so bili priča junaštva.
Popravljeni in pozidani so ti tabori pa tudi priča previdnosti in strahu. Strahu pred sovražnikom, ki nikdar ne miruje, ki ga ne zadržuje ne skala ne voda, ne zima ne vročina. Marsikatero leto je obiskal po trikrat ubogo kranjsko deželo in samo iz postojnske okolice je odpeljal po več tisoč ljudi nakrat. Trnje in osat raste po nekdanjih njivah, razpadajo vasi, opuščajo se cerkve in samostani, podivjane mačke tožijo po razvalinah, množe se črede volkov in jate roparskih ptic.
Branitelja lakote, žita, ne more kmet več spravljati doma. Po taborih so napravili kaste (žitnice). Sto in petdeset jih je v Šilen-taboru, ki ga je bil sezidal 1. 1471. gospod Ravanski, štiriindvajset jih ima Košanski tabor. In grmade čakajo... Možnarji so vedno pripravljeni, strah stiska vedno srca... V strahu rodi mati otroka, s skrbjo pogleduje doraščajočo hčer, sina: Kaj ne bo rosna deklica žrtev turške pohote, in deček, ali ne bo msril janičar svcjih bratov? S čokanc v roki orje kmet, se ozira za
STKAN 8.	ŽICNHKl SVET «t. 1.	LETNIK V.
sovražnikom, s čekano spremlja žsnske na poti po vodo. V'spanju čuje gospodar peket urnih konj, v pišu burje sliši divji krik...
Jasno je nebo in zlato je solnce. Vendar se zdi, da je vsa krajina zamišljena v žalost svojih prebivalcev, da premišljuje Matičnik in Osojnik, Vremšica in Gabrk, Nanos, Snežnik in Javornik zgc[dbe minulih in sedanjih dni. Zamišljen je go-zd, ki se širi črn od Postojne in Hrušice, nad Sv. Vidom, tja daleč v Turčijo, zamišljeni so ceri, gabrovje in bukovje, ki raste ravno v zavetnih kotlinah in se krivi in grbi pod burjinim pišem. In voda v gcrah tika in taka kakor v sanjah in voda v jamah čaka m čaka; da se gane zmaj velikan v zemlji in razruje oklep gora, da se razlije voda po dolinah kakor nekdaj... Saj je prisegla zemlja, da bo uni-^ čila delo pritlikavcev, ki gomazijo pc nji.
In nad spomini groze, nad bedo, ki ubija, nad strahom, ki mori, se dviga kakor orel velikan ime Soliman. Soliman, ki si ja osvojil Ogrsko, ki ogroža Avstrijo, Soliman, ki se pripravlja na nov napad na Dunaj, Sö-liman, ki je prisegel, da bo zobal njegov konj raz lojtar Sv. Petra v Rimu in da bo Sv. Štefan na Dunaju njegovemu konju hlev.
«Soliman!»
Jasno zazveni strašno ime v zraku, se trese po pašnikih pod Senožečami in v Gabrčah, se izgublja pod Vremšico.
«Soliman, zavrni Liso! Soliman, naženi Rogača!»
Glas pastirčka ukazuje raz gabrškega pašnika in Soliman, velik pes volčje pasme, sivkaste dlake, skače m_ed živino, ji kaže ostro zobovje, renči in laja, skače k dečku pastirčku in hvali sam sebe, mahaje z repom: «to sem jih ugnal.»
Štirje so, ki pchvalijo in gladijo s suhimi, zagorelimi rokami veliko pasjo glavo, trije dečki in dekletce. Najstarejši deček je Krumpčev Lojzek, drugi za njim Mohorjev pastirček Balant, tretji Zaharjev najmlajši fantek Jerpnjm. Dečki so suhi v obraz in život, rama in lakti jim gledajo iz raztrgane hodnične srajce hlačice so krpa na krpi, prišite z močnim koncem (sukancem iz domače preje). Za glavo so si omislili vehasto pokrivalo iz drevesne gobe, cokle jim varujejo ožgane in opraskane noge kačjega pika in ostrine kamenja. Pastirčki so, pa platnena torba cb rami je prazna, pastirčki so, a imajo namesto piščali okovane palice z ostrim koncem in namesto razposajenega veselja jim gleda skrb zamišljeno iz revnega obraza, namesto vesele pesmi jim prihaja iz ust modro ugibanje.
Dekletce, ki sedi poleg Loijzka, posluša zamišljeno. Drobno je, staro komaj kakih devet let, v obrazu pa ima črte, ki so jih zarisali pogovori o hudih časih. Ni še stradala Marinka, najmlajša Mohorjeva, ni še bežala, ni še videla Turka, ni obolela cd kuge, tudi oblečena je v celo prleno obleko, toda večna skrb odraslih se je vtisnila otroku v srce in lice.
LETNIK V.	ŽENS'KI SVET št. 1.	STRAN 9.
Pred njimi kakor na dlani so gabrške hiše z velikim obzidanim dvoriščem. Zidane hiša, ki te spominjajo, da je bilo tu nekdaj rimsko mesto. Prijateljsko se dviga med hišami ponos vasice, cerkev, in nad njo na gričku Krumpčev dom, prostoren in trden. Na travniku za Knimpčevo hišo leži kakor sivkast trak platno, ki ga belijo. Po dvoriščih se suši Jia rjuhah pšenica za mlenje, V skednjih čaka proso, ječmen in oves, da ga ojnanejo, omlatijo. V tenkih plasteh leži ob hišah lan, ki se suši, v velikih karleli ja lan, ki se godi. Terilnice čakajo, statve kličejo, kolovrati molče,
«Kakšen mora neki biti pravi Soliman?» pregovori bolj plašno Jeronim, vajen, da se posmehujeta starejša dva njegovim besedam. Živahno mu odgovori Balant; «No kakšen? Pasjo glavö ima in kačji rep. Vsi Turki imajo; pasjo glavo, saj si slišal, ko je pravil Lojzek, kako so sledili ženi kristjanki, ki jim. je odšla. Pasje glave so imeli in lajali so.»
«Vsi Turki lajajo,» je pritrdila Marinka. «Soliman pa ima devet glav kakor zmaj v gorah in je, kakor oni tam notri, devet stolpov visok in devet stolpov širok.»
«In če zazija,» razvija Jeronim malo pogumneje svöjo misel, «požre KrumpceVo Liso in Rogača, naše marogaste mute in Simonova oslička. Vso živino iz Senožeč in Gabrč.»
„Vso — od Postojne do Trsta,» pritrdi Lojzek. Prevzeti grozne niisli o Solimanu velikanu obmolknejo otroci. In poletni čas jim pomiri razburjena srčeca. Sladko diši od senožeti, oid gide, od klinčkov po vasi. R®lzko udari v sladko vonj mahu in rubije, vonj sivih skal, mateme dušice. Mah in goibe, cer in smreka, ves gozd izpušča svoj duh v topli poletni zrak. Čebelice pripovedujejo pastirčkom o metuljskih sitnežih, ki si lastijo cvetlice, muhe nagajajo kravam', da začnejo bedjati, žametasti čmrlji s's jezijo na vitke ose, hudobni sršeni bi se radi iznebili svojega strupa. In rogači in mimice in kukci in brbci in tresorepke in ščinkovci in mravljice in gosenice — vse lazi in leta, brenči, hiti kakor v veliki skrbi.
In kakor pozdrav iz daljnih čudežnih dežela, kjer je vse samo prst in trava, prihaja na krilu vetriča vonj po morju; po poti do onih dežela, po poti, ki te mami in kliče raz senožeškega gradu, raz Vremšico. Z vonjem priplava tisoč bajk in pravljic, povesti o cbmorskih mestih, o ladjah, ki so velike kakor grad, o vilah, ki žive vse zelene v morju, o bogastvu, ki vlada tam, kjer teče po potokih mleko in med in imajo ljudje pozlačene strehe in slonokoščene mize.
To je čas, ko pozabi pastirček na pašo, ko stopijo predenj postave iz pravljic in sanj.
Belo in črno se giblje po travi in med skalami nad senožeti. Ovčice in ovni, koze in jančki se razhajajo, muleč in premišljajoč. Črednik za-dramlje zamišljen v podobe svojih sanj, dremlje ob njem Solimanov sovražnik, divji Pogan.
stran 10.	Ženski svet št. i. ,	letnik v.
Iz gibajočih se vej in senc stopijo v zjatih šlemih na močnih konjih oni, ki so zidali nekdaj tu mesto, oni, ki se prikazujej-oi mesečne noči in potujejo vedno domov — tja preko morja. Za njimi prihajajo v pernatih klo-biikih, s širokimi meči oni, ■ ki jih je izvabil prejšnji lastnik gradu, Mihael Franikopan, v zased pod Senožečami. Benečani so, ki so zavzeli pod Cirzanom Postojno in njeno okolico, ki so požigali in morili tod ravno tako kakor Turek. Tudi oni hodijo domov... Vsem je težka kraška prst. In vsi bi bili radi. rešeni te poti. Rešeni bi bili pa, ko bi našel kdo zaklade, ki so jih zakrili po jamah, po gorah. Čuva jih kača-kraljica, čuva jih kača-deklica.
Iz ograjnega zidu ob pašniku pomoli kača ploščato glavo, pogleda s poševnim očesom hudobno po otrocih in zasikne.
To ni navadna kača... Že se zasveti kamen v kroni, kamen, ki odpira vrata v gcri. Če si nedolžen, pastirček, in če imaš pogum.... Ureži ob mlaju leskovo mladiko, nesi jo trikrat s ssboj k maši in udari od sebe po kači...
Lojzek pregovori kakor iz glcibokega spanja: «In ko bi premagal kačo in vse druge duhove-varuhe zaklada, bi pokazal Solimanu pasjeglavcu. Papežu bi poslal mernike zlata, da bi sklical križarsko vojsko. Cesarju, ki zmiraj berači stanove za denar in nam naklada nove davke, bi poslal .mernike zlata. Sam bi šel na Turško in bi poiskal in odkupil svoje ljudi in druige kristjane. In vse hiša bi popravil in pozidal in nov grad bi sezidal,, in žita bi pripeljal iz bogatih dežel in vsi bi jedli samo pšenično pogačoi in nikdar več bi ne prišla v deželo lakota.»
«Jej!» vzdihujeta Jeronim in Balant in verujeta že, da je našel Lojzek zaklad, da ga ima. In Marinka vpraša skrbno:
«Ali me boš vzel, Lojze, kadar bom velika!»
Vprašanje vzbudi pastirčka iz pravljičnega razpoloženja. Nevoljen zato ošvrkne Marinko s prezirnim pogledom in zategne: «Ne vem.»
«Zakaj pa ne?» se užali otrok. «Saj bom imela dota in balo. Jerneja bo imela, pravijo mati, m.?rnik denarja, par volov, bale sukna in platna, in jaz ravno tako.»
«Kaj se bom ženil, da mi odpelje Turek ženo in otroke? Raje grem za meniha, pa bom kakor kapitan sklical kmete s kosami in cepci, pa bomo šli, kakor so šli tedaj Krumpčevega deda oče in drugi Senožečani in Ga-brčani. In pridigoval bom Solimanu, kakcr je pridigoval sv. Frančišek, ko so oblegali križarji Damijeto sultanu el Kamilu.»*)
Jeronim in Balant sta strmela v svojega tovariša. Strmal je celo zvesti poslušalec pes, ki še ni dognal uganke, kaj da govore o njem. Pa ne da bi bil še kak pes tega imena?
*) Nečak Saladinov, L. 1219. Sv. Frančišek je bil tedaj pripravljen, da dokaže resničnost svoje vere s tem, da stopi na gorečo grmado. — Dr, Edward LabiUky.
iItNIKV;	ženski svet št. 1.___stha^JJj^
«Ti boš res za gospoda, ko veš toliko,» je rekel Balant ves prepričan.
v cerk.. Go.poa .upn^k^e brati Naša mlada me tudi uči in dosti pesmi in tega, kar se ,e zgodilo, m, poveda a. In	deseti brat, ie pravil ljudem markka, ,a. sem
iosLšal. škoda da ni Tomaža in njegovih gosli že neka, časa bhzu,»
«Tomaž mora vendar, hoditi po svetu, ker je deseti brat,» modru,e Balant «ali vaša Srebrna, ta ve toliko kakor gospod župmk. Pisati zna, Lti peti in več jezikov in s krščanskim naukom poseka vse druge zene.»
Marinka je zagrabila priliko, da vrne Lojzku razžalitev. «Nasa mat: pravi, da ni prinesla Srebrna nič k hiši.»
Naglo je sunil Lojzek iz ust: «In Jerneja bi imela nienuk dena.^ par volov, dve kozi rogati, dve škilasti kuri, kaj ne? In vendar ,e vzel nas
odprtih ust v Balada: ^i si naš pasj, t^ni moraš polagati.» In Balant je vščipnil Lojzka: «Ka, mu pa hoces. Ma-rinka, saj bi nie imel žene kam d jati.»
«Saj je Krumpčev,» je kazala deklica na lepo hišo.
«Hiša je od mladih. Lojzku je pobil Turek mater in odpeljal očeta m tri brate. Pa so ga vzeli Krumpčevi za svojega.»
«Oh'» je vzdihnilo dekletce. «Saj ni več fletno na svetu. Težko se bo možiti, ko pobija in odvaja Turek dečke in jih nabira cesar za vo,ake^»
Pastirčki so se zasmejali, saj so vedeli, da P<--'i\Mannka k tožbo svoje sestre in svoje matere, ne da bi prav —la to ^^	^
tist smeh v prvi in jasni smeh tistega dne ,e zavohal Soliman v zrak m zli rTakoj so dali psi po Senožečah in Gabrčah sli^ glas od sebe n P^an, sovražnik Solimanov, se je oglasil od zgoraj V la„^,e psov ,e zawSikal Krumpčev petelin. In takoj so mu odgovorih petelini po obeh vaseh, laj in kikirik se je oglašal še iz drugih vasi.	, ^ , .
Soliman je začel tuliti in zatulili so psi pod gradom. Zaleglo .n ^-lostno se je odbijalo tuljenje od Vremšice, vznemirilo ,e srca Gospodin e hUe L vidita ženske pri gabrškem vodnjaku se ustavijo pri P-n,«, sta-«mu Motoj^ zastane'zajemač v rokah: To ni volk, to ni medved, to ,e
"^""sLi se pogledujejo pastirčki, blede gledajo ženske na grad: da bi
da bo vsaj prosenega kruha m kasa?...
«Nehi'soliman!» vihti Loj.ek palico. Pes umolkne; Ljudje so res neumni...
STRAN 12.
^ŽENsiTs^r Šf.'l.
Deseti brat oom
letnik
o mraku oglasi se zvonček iz lin: spasi se, spasi se, Vrni se, sin!
Oglasi se, vtihne. Noč pade na pot, deseti brat vzdihne in leže za plot.
Deseti brat hodi križem sveta, povsod je nesrečen, nikjer ni doma. '
Kam naj se vrne in spasi — česa? Solzo si otme, zaplaka sred sna.
In sanja in sanja __
Glej, odprto nebo,
vsa prostranstva hrezdanja
klijo in cveto. .
Ljudje so kot bratje, uboštva več ni še trnje, osatje' plodove rodi.
Ljubezen prepeva, da se srca iskre, da veselo odmeva od vseh koncev zemlje — _
ie piše to zgodbo prekrasno nas rod in srečen povsod bo, doma bo povsod.
M^pripoveduje pravljice.' cm. ,ezer„.ova,
oncala sem ljubko pravljico. Najprej vse tiho, potem sele pr...an,e; «Tako lepoi, da bi najrajši zaspala, kar pomen,a največjo hvalo in naj izrazi; «Zazibala SI me v san,e.,> __ Majhna kodrolaska pa mi je rekla-«Lepw, ampak moja mamica zna še lepše.. «Moja tudi,» so pritrjevale tovarišice. mapp r- ■ ,	najlepše, najiskrenejše, najbolj do-
«.tein.«. Ali ,1. J. đSi; „T, t ~ " "
LETS'IK V.
ŽENSK? SVET št 1.__ST^NJ^
. Nikoli ni mati razvijajočemu se otroku tako blizu kakor takrat, ko mu polaga zlate .misli zrno za zrnom v sprejemljivö dušo, ko mu sad, zive pe-L« rožice v spömin. - S pravljico si utrjate trajno od ^""ca do srca^ Pravljice ki lo jih ćuli v otroških letih, nam še done na uho Se vedno :hL'o gias ie divno pokopane babice, matere; še ^ naslanjali nanjo in požirali dragocene besede. Pozne,s: vt.. se zabnsejo vtisi iz otroških let^cstanejo jasni. Kakor pripovedu,e mati danes, prav tako bo hčerka pripovedovala svoji deci. Materin glas, njene besede nacm izražanja bo žLl, ko bo že davno počivala v objemu črne prst. Materma go-vtrka se ne bo izgubila, ona je najgloblji vir materinskega ,ezjka.
Da nudi pravljica otrokdm največ zabave, o tem pnca)o khci: <<Se, se in šel. - Kje je mati, katera bi ne hotela pdsvetiti tihe unce malokom v veselje, kateri so svetle oči in žareča ličeca največje placlo? '
Otroška fantazija deluje neprestano, zahteva vedno nove, vedno sveze snovi. Kako hitro zaide na pot, ki navdaja ljubeče matermo .rce s U^ skrbjo. Napolni mdade duše z lepimi predstavami, da si ne bodo iskale
kvarnih, ki jim trgajo ©bčutl j iva srca.
Ko mati pripoveduje, se uči. Spoznava, kaj je otroku n'a,vec,e vesel,e,. kaj ga žalosti. Razkriva se ji lepota, nežnost, moč, hrepenenje mlade duše, V idi, k j e bo treba podpreti, k j e bo- treba opleti.	^
S pravljicami jim podaja nove pojme, jim odkriva svet, jim uri ,ezik jim bistri rlzunvvadi spomin, budi domišljito. Kaj hitro; ,i bo mdg usmerjal potek pravljice z besedami: «Tako povej, da se bo ^oncu 1 sica ujela,' ali «Tako povej, da se bodo vrnili vsi medvedki.» Mu se bo
Lačil otročiček.in pripovedoval z izbranimi a vendar pLvljico, ki jo je tolikokrat slišal iz materinih ust. Ne prekin,a, ga, poslu-rLno, piagaj le tu in tam' s kratko besedo, odobrava,, kazi veselje,
'"'''loUko zlatih koristnih naukov bi hotela dati otroku na življensko pot. A najboljši nauki iz najljubišh ust so vedno le nauki ki na,de,o malo razu^ l?anja in odziva. Odeni jih v živo obleko pravljice m nehote ,ih bodo
■i li' , X.'.. ti pnjoveduirt « »...b« dob,.», o z«»	o
«C* »l'vS» .,u« . boi. p-	Ol"«
STKAN U.	ŽENSKI SVET št.l. ' ^	LETNHt^
nego o.rok? Kdo je najstrožji kritik? Kdo trpinči živali? _ šele vzgoja in ^.vljenje r.h uči, da je treba marsikaj usmiljeno zamolčati, da je prizana-sanje lepše kakor maščevanje, da bodim,o, naravi varuhi a ne razdiralci Pnmorne Pravljice ti bodo nudile sto prilik, kjer se poveličuje usmiljenje' plemeii.ta velikodušnost in viteško pokroviteljstvo.
Ne mislim pa, da mera vsai« pravljica vsebovati jedro morale. Zadostuje, da vzbuja veselje nad vrstečimi se dogodki, da razkriva otroku lepoto. Opozai,,a ga na lepoto v naravi, v navadnem življenju, v skromni okolici, v domači govonci, v muziki jezika. Kaže oh-okom, da je več sreče v tihem uziv^,u preproste okolice kakor v največjem razkošju. Odrasli črpan,o lepoto vedno m povsodi. Godba, ritmika, umetnost, narava, pesem, recita-Ci,a vse Mm je čisti vir, ki nas dviguje nad realnost življenja. Odgmimo se malAcm rahlo tančico, ki jih loči od umevanja. Kako hitro na. bodo umeli! Živahen potoček neprestanih vprašanj nam bo žuhov.4 ob vsaki pri-hki m kmalu nas bodo prekašali v razkrivanju lepote, čuli borna pribliLo tako: «Ka, ne, da angeh strižejo snežinke?» «Kaj ne, da rožice že spijo?»
S pravljico lahko pomiriš razburjenega .otroka. S pravljico uspavaš ZTilT^'	pripoveduj mu o lisici, kako spravlja mladiče
Sov d •	-	kako jih poboža z mehkim repe,m.
Pnpovedu, mu o beli racki, ki je dala perje in puh za njegovo postelj _ Otrok se pcimin, posluša, zasanja in zaspi.
Prikr^jaj pravljice po svoje. Upoštevaj starost, zanimanje otrok, oziraj se na krajevne razmere.
ampak opišeš tako
značilno, da ga bedo tako, spoznali. N. pr. Visoka skala, pred njo tri breze .pod skale studenček - tam se je pokazala gozdna vil'a'revnemu pastr K^sno veselje m z^imanje bo zavladalo. Otroci bodo le težko pričakLli prihodnji i;.prehod, ki jih popelje na znameniti kraj. Opiši jim znano .ozdno jaso, kjer menda plešejo vile. Poišči z njimi z'mahom p'orajka-
P^	- katerim se je
So^l^ 'll	debelog,lavo vrbo s štrlečimi šibanii, ki je naj bo j
podobna povodnemu možu. Kje je vrh, ki ga solnce najdalje boži? K e j vhod v jamo sknvnostnih pritlikavcev? Kje je hra.t, kjer so si vitezi pri-
Sdis" Kr T	"	Neskončno zaniman jim
zbudiš za bhznjo okolico. Pazljive, jo bodo motrili in odkrili še marsikaj
pS m	ji^ postane poLmtn.
Polagoma .e jim porajajo tudi misli o postanku pravljic in pripovedk
Izbiraj pravljice po letnem času. V zgodnji pomladi, n. pr jim pripo
veduj o cvetkah ki so tekmovale, katera bo prehitela dmge 1 L^Z
bodo pričevali prve cvetke, opazovali, kdaj se razcvitajf jih Wo pr"
mogoč. Jih lahko popelješ k staremu gradiču ali hiši, ki je vsaj debma
LETNIK v,	ŽUNSKI SVET št. 1.	STKAN 15,
preprežena s trnjem in cvetjem. Zadostuje tudi, da se otroci ob šipkcvem trnju prepričajo, da ne pozna säle. Jeseni pripoveduj živalsko pravljico. N. pr. kako so se živali poslavljale pred nastopom zime i. t, d. .
Pravljice pritegujejo otroke, da posaemajo zgled. Pripoveduj, kako je cvetna vila nagradila skrbno deklico, ki je pobrala zavrženo korenino in jo skrbno gojila. Tako boiš zbudila v otroku veselje,: do negovanja cvetic. Pripoveduj o deklici, ki je tako lepo pela, da je omamila celo hudobnega čarovnika in rešila stariše. Zanimanje za petje bo takoj naraslo,^
Navajaj cftroke, da sami ilustrirajo pravljice. S^/inčnik in papir zadostujeta. Koliko vzpodbude za risanje. Dolgi zimski večeri, deževni dnevi jim bodo minili v hipu. Če je mati nekoliko spretna, pripoveduje včasih s svinčnikom v roki. Vse glavice ji gledajo radovedno čez rame in-.sIc4ijo nastajajoči sliki. Vzpodbujaj otroke, n. pr.: «Nariši hišico, kjer je stanovala Rdeča kapica, plot pred hišo, klopico, pot proti gozdu, hišo stare,matere. Naslikaj kapico, košarico z vinom in kruhom. — Nariši hišico, iz lecta, visoko smreko za njo-.» — Vse ti bo narisal na svoj preprost način in se bo divil lastnemu delu. Občuduj, kaži veselje!
Otroci se igrajo s snegom. Vprašaj; «Ali ste že postavili sedem pritlikavcev, prijateljev Snegulčice?» Takoj jih bodo vpodobili. Pokaži jim, kako naj zgradijo iz peska grad trdcisrčne Skopulje, — Ali pa pozovi;
■ «Naredimo hišico iz drevesne skorje, da bo kraljica palčkov pod njo vedrila. Pa še posodice iz želodcivih skledic, stolčke, postelj iz mehkih cvetnih listov, čolničke iz orehovih lupin i. t. d.
Odmeri pravljici precej prostora v igri. N, pr. «Igrajte se volka in Rdečo kapico». Za to omaro je hiša stare mamice, v sosedni sobi je gozd. Tod mimo prihaja Kapica, v temi preži volk itd. Tekanje in iskanje bs mnogo bolj pomenljivo in veselo. Ali pa vzpodbujaj: «Pokažita, kako sta plesala Janko in Metka!» Zapoj pesem, ki jo je pela Pepelka, ko je izbirala kašo,» «Kako je pozdravi kraljevič?» Kako so korakali vojaki?» «Ubcige kozice danes še niso bile na paši!» Takoj se spremene leseni hlodki v otroški fantaziji v kozice, ki jih potem mali pastirček pass po cele ure. Če pa še vprašaš: «Ali je,Belka pokorna?» «Zakaj zaostaja Vranka?» «Ali se boji volka?» «Zakaj pa Liska ne mara trave?» itd., si otroku napolnila c3lo dopoldne z zaninimivimi mislimi.
Navajaj male poslušalce, da zaigrajo to ali ono lažjo pravljico. Naj si besede vloge kar sproti' izmišljujejo. Začudila se boš, koliko bistroumnosti, tihega opazovanja, spomina in Ijübke šegavosti se ti bo odkrilo. Mogoče si že opazovala prirojeno dovtipncist, ki jo sijajno razvijajo, kadar si pri ign izmišljujejo besede. Če je večji otrok med njimi, pckaži mti, kako' naj napiše kratke vloge, da z njimi, olajša igro mlajšim, Nevsahljiv vir zabave za otroke in vso okolico. Nadarjenega otroka vzpodbujaj, da si sam izmisli povestico in jo napiše. Plačilo za trud ne bo izostalo.
STKAN 16._2ENSKI SVET St. 1._LKTN'IK V.
Ogibaj se surovih pravljic, ki poveličujejo zvijačo, krutost, ozkosrčno maščevalnost. Mnogo jih je, širijoi se menda najhitreje in žal najdsjo marsikje rodovitna tla. Odrasli menijo: «Saj je le pravljica, saj otroci vedo, da ni res, ne more jim škodovati!» Pa le škoduje. Zdi se mi za hip že dovolj škode, če se sicer nežne deklice glasno in pritrjevalno smajejo surovi krutosti v pravljici. Seveda pa ne mislim, da je treba zametovati krepke pravljice, ki .slikajo boj in zmago, sovraštvo in gosipodanstvo, zvijačo in krutost, ampak jim odmerijo pravo ceno. Take pravljice so celo potrebne, ker Vzbujajo samozavest, .veselje dol junaštva, do boja in ponos zmage.
Še končno vprašanje; Ali je dobro, da natrpamo otroško domšiljijo s samo rcimantiko? Za obširno opisovanje razkošja bajnih prinčev in princes se tudi ne morem ogreti, pač pa za pravljice, ki odkrivajo otrokom v preprosti okolici vedno nov čar, ki jih učijoi prisluškovati najmanjšemu pojavu v naravi, ki jim oibogate življenje s finim razumevanjem lepote in jih dvignejo nad realizem seidanjosti.
Priznavam, da vsaka mati ne bo mogla uporabljati vseh navedenih misli, pač pa si bo izbrala to ali ono idejio, in ji dala življenje, otrokoiri in sebi v veselje in prid.
Ob zibeli.
(Marijana Kokaljeva.)
Moje dete, Nikihiška,	je visoka
spi in sanja...	za otroka!»
	«Lestev spleti
V zlatem vrla	hitro si,
zlata hruška	saj si uren, Nikituška!»
se blešči.	«Kanja, kanja,
V urhu kanja	ti mi spleti.
pa čepi.	Ne poznam še trave čvrste.
Nikituška	drobne še imam jaz prste!»
se boji,	«Nikituška, Nikituška,
kanji govori:	tvoja že ne bode hruška!
«Kanja, kanja,	Proti vrtu
močna ptica,	gre kraljica.
oj čigava	skrij se, mali tat.
je ta hruška?»	z njo gre hudi škrat!»
Kanja	«Moja, moja bode hruška.
je segava	tam po trati
in veli:	zlati
«Če boš šel po njo,	gre kraljica —
tvoja hruška bo!»	moja mati!»
"Kanja, kanja.	— — —. — — —
modra ptica,	Moje dete, Nikituška,
hruška	sladko, sladko sanja...
LETNIK V.	ŽENSKI SVET št. 1.	STRAN 17.
Nevarna iyra. (Po Strindbergu. - F. B.)
Goethe je pisal 1. 1809, v svojih «Wahlverwandschafteil» b nekem, do skrajne meje občutljivem razmerju; bilo j» vendar veliko cdkritje; in akotudi je obdeloval predmet s skrajno tenkočutnostjo, bi mu bil vseeno kmalu uničil njegov dober glas,
Edvard in Karlota sta živela, v srečnem zakonu. Kar prideta v hišo neki major in njegova prijateljica. Nastala je simpatija, križana med majorjem in Karloto, kakor med Edvardom in Otilijo (prijateljico). Toda razmerje med pari j^ bilo nedolžno, kakor se je dalo: sklepati iz vzrokov, ki so verjetni; vsi so mislili, da sd premagali nevarno strast,
V Edvardovem zakonu se je rodilo dete, o katerem ni bilci dvoma, da je ziakonsko; bil je soprogov otrok,
Tiolda tu pride usodno: otrok je bil podoben majorju in tudi Otiliji,
Vzrok je Goethe nalahko nakazal; Stariši so nosili podobo: drugega v svojem srcu, duševno zakonolomstvo je bilo izvršeno. Tu zäcehja žaloigra, ki ne spada sem.
Poznal sem žensko, ki je nekega moža nedolžno ljubila in mislila nanj. Poročila še je z drugim moškim in njun otrok je bil podoben prijatelju, ki ga je ljubila.
Ni tedaj, da bi se kdo s tako stvarjo igral; četudi v mislih narejeni grehi pred postavo niso kaznovani, imajo vendar posledice, ki so hujše kot vse kazni zakonov.	.
Večite čežnje.
Srbske književnosti, priznavam odkrito in me je sram, ne poznam preveč. Nekaj v izvirniku, nekaj v raznih prevodih prebranih knjig in površen pregled, kakršnega si človek ustvari iz antologij, tudi najboljših, to je skoraj vse, s čimer se lahko pohvalim. Vem pa, da je ta književnost silna in pestra, med jugoslovanskimi, zlasti po delih, ki so potekla posredno ali neposredno iz narodove duše, širom sveta najbolj znana. Vem, da ima srbski jezik kakor ma^o drugih, med njimi v prvi vrsti francoščina, to čudovito lastnost, da je v njem precej težko napisati knjigo lirike, ki bi bila v umetniškem pogledu absolutno slaba. To je lastnost vseh tistih maloštevilnih,- že po svoji naravi ali dolgotrajnem slovstvenem žiuljenju figuralno in muzikalno izdelanih jezikov. Takšen jezik je začela postajati n. pr. slovenščina šele po nastopu naše simbolistične moderne. Srbščini pa ležita živa oblika in blagoglasje v naravi. Zato je težko ustvariti v njej delo, ki bi zaslužilo s te strani še posebnega priznanja.
Zbirka Savičeve spada nedvomno med takšna dela. Primerjam jo t> tem z najlepšim, kar je spočel formalistično dovršeni tvorni čut najboljšega srbskega pesnika, Jovana Dučiča. Pesmi, kakor je uvodna :«Večita čežnja»,. «Uspavanka»-,
"JJelaSpiridonović-S.avićiVečite čežnje, V založbi S, B, Cvijanavica v Beogradu, 1926,	, . :
STHAN 18.
ŽENSKI SVKT št. 1.	LKTNIK V.
«il^ag/a», «Crveni karanfil« in mnogo drugih, bi imenoval z najbolj točnim izrazom: v besede prekomponirana glasba. Ta občutek in to definicija potrjujejo pogoste, kakor nekakšni vodilni motivi uporabljene ponavljalne figure, ponovitve ene in isie misli, z istimi besedami in njihovimi variacijami, v isti pesmi m preko vse knjige. .Božanske sonate,., <.srebrne strune ogromnih violin», ^.melodije z daljnih, zamamno-modrih poti» in številne, tem podobne muzikalne asociacije so drugo potrdilo. Na oravomerne stopice spominjajoči ritmi in sočne rime so tretje.
•Kar bo to pesnico potem še posebe odlikovalo med ostalimi pesniki v srbski književnosti, je osnovni ton celotne zbirke. Nekaj nežnega, plemenitega, dobrega, globoko religioznega in mističnega, včasih nekoliko-bolnega. toda brez pesimizma. «Živeti ko srebrni galeb u večno nemirna letu i znati da a ovom prostoru, vremenu, svetu.
za nas nema zavičaja...»
Bolj nego ' življensko spoznanje bi se to imenovalo stutenje. nepokojno koprnenje po neznanem, čuvstvovanje. Če je to osnova ženske duše, potem ,e to knjiga, ki žensko dušo v njeni osnovi izpoveduje. <i...ja Čekanje i Čežnja.,.»	..
In zatekanje v vse irealno, v zabrisane in meglene pokrajine romantike ter sredrjjega beka. Ni brez pomena, da se pojavljajo na premnogih mestih običajne figure iz romantične in dekadentne poezije, kraljice iz legend, mističm. hrami, čarobni Monsalvat, vitezi-romarji. potepuhi na cestah vseh cest. bele. tajinstvene rokeHn vrtovi cvetlic. In to je silno lepo in prepriča.	_
Kar je preko tega. kar se razgleduje po vsakdanjosti, pa ne prepriča vec: ta duša se v razgaljeni, tragično pusti prozi življenja nekako ne znajde. V «Tragediji iene» sem pričakoval nekakšnega nepričakovanega razodetja o tej tragediji in sem bil razočaran. To je moja krivda, ker bi ne smel nikoli pozabiti, da v kakšno specialno žensko tragičnost. ki bi ne bila istočasno tudi tragedija moza in človeštva sploh, ne verujem. Dokazovanje z navajanjem zapuščenih m prevaranih deklet, nizkotnega naziranja o nezakonskem materinstvu, blodnic (posebno če jih spreobračajo skrivnostni glasovi iz o nastranosti), se nanaša na poedine slučaje in se je obenem nekako preživelo. Kar je drugega v tem ciklu ženske tragedije, n. pr. «crveni krst materinstva», pa sploh ne smatram za tragedijo. Bog bodi hvaljen, da takšnih netragičnih tragedij v življenju sploh še nekaj imamo, drugače bi res ne bilo vredno živeti.
To so končno različna naziranja, ki jih ni treba opuščati, če smo o njih pravilnosti prepričani, in ki predvsem ne morejo vzeti knjigi niti trohice njene umetniške vrednosti. V kolikor je to knjiga transcendentalnega hrepenenja, lepote in dobrote, ji ostane vrednost nedotaknjena. Za vse drugo, za tisto končno besedo .0 resnici in življenju, za besedo o spoznanjih, pa je le priprava. In več že po naslovu ni. hotela biti.
Zbirki je napisal Jovan Dučič kratek uvod, bolje priporočilo. Posebnega ni v njem nič. samo mi mladi bomo brali nekako začudeni njegove razlage o prednostih strogo pravilnih pesniških oblik in o škodljivem bistvu «prostih ritmov». Povedati je namreč treba, da je to. kar imenuje Dučič «proste ritme», n. pr. baš te v tej knjigi, vse kaj drugega. S tem seveda nisem rekel, da me motijo, nasprotno, tukaj se mi zdijo čisto umestni. Če povem, da sta oprema zbirke, in tisk zelo prijetna, sem povedal menda vse, kar se da na kratko. Cene založništvo ni navedlo.	Karlo Kocjančič.
J^KmiK V.	ŽENSKI SVET št. 1.
STKAN 19.
Kongres narodne ženske zveze SHS
na Bledu. (Mmka Covekarjeva.)
Il.kongres Narodnega ženskega Saveza v kraljevini Srbov, Hrvatov in älovencev se vrsil 25. 26. in 27. oktobra I. 1. na gorenjskem Bledu. Od Maribora ^a tja do Bilol.a |e prispelo 124 lugosl. ženskih organizacij,
Že 24. oktobra je bil ves dan posvečen delu. Vršila se je plenarna .seja uprave N. ž. S. Posamezni deh Saveza so podali kratka porodila o svojem delovanju. Dalje je odbor razpravljal o delu posameznih jugoslovenskih komisij y Mednarodni Ženski Zvezi
t'oseben si,a, )e podajala kongresu prisotnost lady Ishbil markize Aber de enove, mnogoletne predsednice Mednarodne ženske Zveze, bivše irske podkraljice Ta „a,bol, znana, najspoštovanejša Jena vsega sveta deluje z največjo vnemo že „koli 40 let predvsem za blaginjo ženstva in mladine ter za blaginjo človeštva vobčt. Naj so se vršni kongr^i M. Z Z. v Washington,, Londonu, Berlinu, Torontu v Kanadi, mZ ah Chicagu vedno se ,e udeleževala lady Aberdeenova. Ustanovila je veliko število
e ta" IT • ^	.	"	P"	tuberkuloze;
sestavila ,e m izdala v .ženevi znameniti Katekizem otroških pravic in dolžnosti pod na'
slovom .La charte de Tenfani», ki je preveden skoraj v vse sveWvne jezike. V poldnjeni
času se ,e z vso gorečnostjo posvetila propagandi ideje Društva narodov in svetovnega
miru t- propagandi Pomladka Rdečega Križa. Lady Aberdeenovo je spremljala na B ed
a'vat eLI:: T " M ?	- vse se zanikajoča Holandka
^a van Eeghen, glavna ta,n.ca Mednarodne Ženske Zveze, ki deluje od I. IE88, pod geslom
.stori .svoiemu bhzn,emu to, kar želiš, da ti drugi store!» in ki šteje danes 35 milijonov clamc v 54 državah iz vseh gelov sveta	uuuiunoi
edstvo. Prisrčnim pozdravnim besedam je sledilo poročilo glavne tajnice N. ž.-S Mi-lene A tanac ko vie eve. Referirala je zborovalkam o stremljenju in deWnju
vitfi b IZ	i«	a-
Ifdol/ f ženskega Saveza. Omenjala je,, da je vladalo med posameznimi plemeni .e dolgo pred vo,no duhovno edinstvo; odkar so padle politične meje, pa se zlivTno pocas. v enoten tok Opisala je naposled ustanovitev enotnega N. ž. S. ter podala 1 ratek pregled njegovoga dela. Nato so poročale o ženskem socijalnem,-kuhurlem ob an bn m^ humanitarnem ,n feminističnem-delu do prevrata: za Hrvatsko dr. Zdenka S mr!' kyieva, za Vojvodino Zorka š t e f a n o v ič e v a, za Dalmacijo dr. J e Ik a H r a cornln "	J ^ '' ^ T a v č a r j e v a. Lady Aberdeenova se je zahva ila
kinje^^IndilTv"	^^rale k instruktivnemu predavanju'Srb"^
kr gov francoskih zen nego s pariških bulvarov in iz nočnih lokalov. Napoved o tui teva	" "	P"	teh sodelovati
aeJ^^'T " I'-,"'"'	Aberdeenove in mis van Eeghonove čajanka s kon-
certom slovenskih umetnic; Pavle Lovšetove, Dane Kobler - Goljeve in Cirile škerli Medvedove. Večer se je zaključil z narodnim plesom .Kolo«»
StebiTefe"	t?'"' '	predavanjem Alojzije
stebijeve. .0 poglobitvi že.nokega d e 1 a v d r u š t v i h.. Podala je
sam. posameznikom, ter po .vi, la na se Ž	hui^^nitaraosti, če
nega, iirofcopoteznega	očk ^	-vora, čakati ne .memo, da
leiimo zlo, kier se pojav ,a, ^	močmi ustanavljati domove
nam policija, dovede mlade	.^kih krajih zavetišča za osirotelo m za-
dojenčke, dijake, poboljševalnrce, v mdust sluh kn,	^^^	,,pos-.enosti
nemarjepo deco. Skrbeti treba da - ^	^^	izkiati iz njih napravljati
mladine. Spomniti	moramo	,, đo.edanj'e humanitarno dele, k,
koristne člane človeške družbe. Skratka^	opus | p„,atna
je kaplja v vodo, ter začn.mo P'—-	„eijalno delo. Da pa b6 .ena
inicijativa, država m oberne na,	' ^„ra vprašanja etike m
do,asla temu delu, mora bür predvsem	.akonodajstvo in politiko, morale, vprašanj, z.vl,en,a
dodati.	„ ,,„„ifeve«MirinPbmladekRde-
.a mir in svobodo	VrM^ v francoskenr prevodu j.
Lady Aberdeen, kater, so Wa P«^ _ P	^	^„tTaliji rn drugod
govorila francoski o ^'"»l^^^J^^^J^tvečen mirovni misli. Njena izvajanja je v glavnih preko Ljubljane in Zagreba odpotovali v	dala izčrpno poi-očilo
Na POPOI-'-^''-.^^"— L r al n^ r^^^^^^^	prehajal nato v hu-
odeluN.Ž, Saveza, ki se ,e spočetka posve	'	toinistienih problemov,
manitarno in socijalno delo končno pa -	^^enski Pokret». Teh društev
.i se bavyo .	f 7 rJaT	z Medn^odnim
s^^" - T-sr^rtšrr
- - --- -- -.enskih orga-
Oavrilovičeva p.aala Uagaj.ški izkaz, ki
ka.e lep ^ebitek.	, obe poro.U z «^^^ob^^ ^^^
Sledilo je	^	b d.-ugo dve generaciji, generacija onih .en k.
orgamzaci,ami. V	■	. " ^ n ^	in generacija samostojnega ženskega
izkoriščajo svojo viooko pozici,o v	,pc3obnosti je' bilo treba, preden
dela. Najmanje 30 let truda,	^	je^ žena visokega:, dostojanstvenika
so žene dosegle ugledna mes a v	^ P -'-J	^^^^^^ ^^ zastopnico naj-
ter je javno razžalila ženo duševno ^	žene ministru je
, ..k,.... -..i.i P""	z 1. i).b«.;.u j.i
LRTNJK V.
ŽENSKI SVET gt.'
STKAN 21.
Lady Ishbi! maikiza^Aberdeeii,
predsednica Mednarodne Ženske Zveze
Leposava Petkovićeva,
prcdscdnica Nar. Ženskega Saveza
v statistiki cddel.k, povrne takoj na pr.^^ ZZ '	""
Nato je gimn, ravnateljica iz Zagreba, ga dr Z d e n k n q „ ,
iff*
^ STRAN 22.

'Vv;i::nl Pro.vetni .vet Ipri Posvetne™ .i.ist.tvu, nai se i.e.uie kot stalon
naiboli, d. s. .a	s.dniih in d.,. .oUh nastavno
ženske kot učiteljice,	^oTžrL . imenu združenih ženskih Pokalov.
Ui	na.. o.«.3ke,a .konika, P.du,a.a
se -naLadno i.teriavajo od PfJ'V 2 Ikonske deUke, ki pri delu obole, nai
„oven. občinskem P^^f	- 3.) Aktivno in pasivno volilno pra«eo
dobivajo podporo, četud, mso .z	_ 4.) Vsi trije člamvo-
i^ajo pod enakimi pogcu kakor	j, <ja se vsakdo, ki je spre,et v
lilnih komisij morajo biti p.smem.	^ ^^ J. «J'g,, Najostrejša borba alkoholu
občino, najkasneje v šestih lebh	.„^ilne aprte. 6.) Socijalno delo na,
Teden pred volitvami in teden po	«^.r.evežo naj se vrši v duhu smatra občina za svojo pravico m dolžnost. - V
"'t:-izpopolnitve je poslati vsem poslaniškirn	^^
dolo^i po vsej .u,oslaviji mamlesu^ni
dan za mir v«ako leto o Veliki noei.	^^ ^^	na-
Milica Dedier iz Beograda zahteva, da se / a
stavljajo samo ženske voditeljice.	,	„^av na tem kongresu
Vita Zupančičeva W-W ^ JjJoTtr; pokazale .o dalje, kako sijajno dokazale svoje parlamentarne .n	črta naj se iz pravil ien.
^r-: vedL moramo povzdigovati svoj glas
"t;::: k!?:--': organizira naj se .š.ta in vzgoja slu.kinj in delavk z
ustanavljanjem zavetišč, posredovalnic	* f^Tond'za zgradbo doma Nar. žen,
K o š a n i n a in A 1. š t e b :, e v a:	^^ J^Vjena društva. Za osrednjo
Saveza v Beogradu. Sredstva na, zb.ra,o >n pr..p va,„ v^^^l^^^
pisarno prispevaj vsaka orgamzac,a po ^ «	^^ ^^ ^^^^^^^ ,,,
Vršila se je debata skora, o	^ Danica Bedekovi-
Nato je predavala predsednica	a v kričečih barvah je
, , v a «O pobijanju	tu p.Ičitala je zborovalkam vse tiskovne,
ter prešla potem na tozadevne	p.ečitati in podpisati vsaka ženska,
zdravniške svedočbe in kn,,zicola,ih morasto	^	zagrebškega	načelnika
preden se začne vdajati	^^ pred javnimi hišami. Lastniki
policije, zakaj daje P-^nost reglemen .ran prosUt	zlorabljajo še mla-
'letnik v.	ženski svet št. 1.__stra.n 23.
reglementacija ni dobra. Tudi v zdravstvenem oziru pod nadzorstvom oblasti vršeča sc pro'stitucija niti od daleč ne dosega svojega namena, saj opravlja zdravniški pregled samo na prostitutkah, ne pa tudi na moških, ki jih posečajo. Končno naravnoet zavaja moške v občevanje, ker so glede inficiranja bolj brezskrbni.
Težnja, vseh kulturnih narodov je, da se uvede abolucijonizcm, ki sloni na principu, da je ncmo^goče vspesno pobijati prostitucijo potom policije in žandarmerije. Potom države, občin, privatne inicijative in odgoje naroda treba preprečevati, da ženske ne zapadejo v prostitucijo, a vzgajati tudi moško mladino v tem zmislu. Kot najuspešnejša sredstva za pobijanje prostitucije in spolnih bolezni je predavateljica navajala:
1)	Borbo proti reglementaciji prostitucije, ki dela državo sokrivo, da se žena ponižuje do prodajnega blaga.
2)	Boj alkoholu do skrajne meje.
3)	Blaznikc zapiramo v blaznico. Bolnike v bolnice. Izločimo iz človeške družbe tudi vse degeneriranke in. k prostituciji ise nagibajoče ženske; spravimo jih v domove, dajmo jim dela, da jih napravimo neškodljive.
4)	Trgovina s sužnjami naj se smatra kot zločin, a ne — kakor doslej — kot prekršitev.
5)	Nezakonski oče mora skrbeti za svojega otroka, «icer naj se občutno kaxnuje.
6)	Nastopiti je najstrožje proti uvozu in razširjanju pornografskih knjig in slik ter vpeljali strogo cenzuriranje.
7)	Osnujejo naj se povsod brezplačne ambulance za zdravljenje venferičnih bolezni.
8)	Prostitucija naj se ne smatra za problem higijene, nego za sredstvo, ki širi spolne bolezni. Zato naj država, občine, privatna inicijativa in posamezniki ne skrbe isamo za narodno zdravje, nego tudi za narodovo maralo.
Upoštevati je treba naposled vse okoliščine ter ne obsojati brez pomisleka in prestrogo žrtev, ki so morda skoraj brez lastne krivde zapadle prostituciji.
Predavateljica je koncem svojega predavanja še naštevala celo vrsto svetovnih moških kapacitet, ki odločno obsojajo poligainijo in splošno razširjeno mišljenje, da mladenič ne bi mogel ostati čist do zakona. Kraft-Ebing n. pr. ugotavlja, da še" nikdar nihče ni lobolel zaradi spolne vzdržljivosti.
Zdravnica dr. Neškovičeva iz Beograda se je zahvaljevala predavateljici za izčrpno, temeljito in stvarno predavanje. Pozivala je, naj vse žene zaČno energično in neizprosno borbo proti gnuisnim senzacijonalnim vestem, ki se javno in z vidnim vživa-njem znašajo na dolgo in širako v časopisih. Prosila je navzoče novinarke, naj blažilno vplivajo na novinarstvo.
Ga. Al. Š t e b i j e v a: Pri nas nimamo javnih hiš in ne reglementirane prostitucije, a imamo, prostitutke. Ko je policija nedavno napravila racijo po Tivoliju, jih je zalotila vse polno. Dognala pa je, da so po veliki večini brezposelne delavke, služkinje ali celo reducirane uradnice. — Konstatirala je, da je največji krivec prostitucije kapitalistični državni red, ter zahtevala vsaj minimalno plačo za vsakogar, ki vstopi v službo.
Tekom nadaljne debate so prišle na dan strašne stvari o nemorali v visoki družbi prestolice, o stališču države in policije ter drugih javnih oblasti nasproti prostituciji, o škodljivih posledicah varijetejev, bariov, javnega senzacijonalnega tiska itd. Govorile so Jela Levstikova iz Maribora, zastopnica Udruženja študentk iz Beograda in še več drugih. Sprejeti so bili vsi predlogi predavateljice ter sklep: Od pristojne oblasti je zahtevali, da se zakon o prostituciji ne sme sestaviti brez sodelovanja žen,
Zborovalke so se koncem kongresa še zedinile, da se vrši prihodnja skupščina v Subotici ali Dubrovniku.
Ves kongres na Bledu sta prevevali velika resnoba in hvalevredna ambicija. Kongres je bil po vsebini obravnavanih aktualnih točk raznovrsten in bogat, po duhu odličen. Kongrcsistke so dokazale svojo delazmožnost in zaslužujejo vse priznanje.
STRAN 24.
ŽENSKI SVET «t. 1.
LETNIK V.
Gospodinjstvo kot poklic.
riloga 8. številke lanskega letnika je prinesla ped znakom «M.» -vsestransko logična,, zanimiva in istinita izvajanja glede žalostnega položaja žene-gospodinje. Obe v članku omenjeni ženi, uradiiikova soproga in žena trboveljskega rudarja, sta mi vzbudili globoko sočutje in občudovanje. Že samo ohraniti pri življenju tako številno rodbino, kakor sta omenjena primera, je pri nas pravo junaštvo.
Prva, uradniška žena, kateri bi moral mož za njeno 24-urno garanje dajati plačo, dobiva mesečno za vse gospodinjstvo in prehrano petih oseb le 1000 Din., dočim si mož obdrži zase celih 1000 Din. Kaj čuda, če je vsakega prvega v| mesecu ženi najžalostnejši dan! Kaj naj stori sirota, da si olajša mučeništvo? Kdo naj moža pouči, da je kruto in brezsrčno njegovo početje? Ni li vreden tak mož — da bi ga žena še imela rada, kakor piše prijateljici, tega pa kar ne verjamem —, tak človek mnogo večje kazni nego zločinec, ki spravi z enim mahom ženo s sveta? Ubija joi počasi, zastruplja ji življenje telesno in duševno, da nima nobenega veselja nili nad svojimi otroki ne.
Kdo naj pomaga taki siromašni ženi do trohica njenih človeških pravic? Če mož pretepa svojo ženo, če ravna surovo z njo, tako da je vidno, se ona lahko zateče na sodišče; za ono počasno ubijanje, za nečloveško moževo početje pa ni nobene oblasti? Sodnik kaznuje moža, če je ženo nabil, da so vidni znaki; če si pa zase in za svoje razvade pridrži poJovico plače in daje le polovico ženi za vse rodbinske potrebščine,, da leva sploh ne mora misliti drugega, nego kakd naj ohrani pri življenju svojo rodbino, za tako početje naj bi ne bilo rtobene kaizni? Razsodišče, neka višja oblast, naj bi bila, ki bi v takih kričečih slučajih razsojala, koliko si sme mož obdržati v razmerju s svojimi prejemki.
In ona nesrečnica iz Trbovelj. Kako more oblast odtrgovati na dokla-dah, ako ne padajo cene najnujnejšim potrebščinam? Kako morejo oblasti dovoliti, da se stanarina uradnikom in delavcem viša in viša, če se pa dobivajo za stanovanje naravnost smešni prispevki? Kako se morejo reducirati draginjske doklade, dokler se ne ublaži draginja vsaj živilom?
Evo vam, žene izmučene do smrti; tu zastavite ob Volitvah svoje sile pri svojih očetih, možeh in sinovih, da bodo izvoljeni le taki možje, ki bodo imeli zmisel za pravilno uredbo gospodarskega življenja v državi.
čitateljice so se lani jako zanimale za članke pod tem naslovom, zato bomo tudi letos objavljale dopise, ki se tičejo te strani gospodinjskega vprašanja. Morda bodo imeli medsebojni nasveti in'pomisleki vendar nekaj vspeha, če ne za nas, pa za naše hčerke — bodoče gospodinje.
LETXTK V.	ŽENSKI SVET št. 1.	STKAN 25.
Kar se tiče vzgoje naših fantov, se popolnoma strinjam z g. M,, isto sem poivedala približno tudi jaz v nekem svojem predavanju Ista 1921. Opazovala sem in videla dovolj, kako imajo stariši za otroke dvojno mero. Že pri rojstvu vlada večje veselje, ako pride deček na svet. Nekatere matere same smatrajo za nelepo in nečastno, če primejo fantje za hišno delo. Ker sem zahtevala od svojih sinov v.<;akovrstne pomoči pri hišnem delu, so mi ti večkrat očitali, da je drugod drugače, da ■ so drugod sestre bratom na usluge-. Če bcmo matere vzgajale svoje sinove tako, da bodo videli v sestri, v ženi enakovrednega človeka, če jih ne bomo podpirala v veri, da so nekaki polbogovi, bodo boljši možje in rcidbinski očetje, ki si ne bodo jemali za svoje razvade in zabave polovico svojih plač, Dokler in kjer ne pride do tega, naj bi, pona^vljam, oblast, h kateri bi se žena zatekla, določila v razmerju s prejemki in rodbinskimi člani, koliko mora dali mož, da ž.3na vzdrži svojo rodbino brez tolikih svojih dušnih in telesnih muk. Maca.
Zdi se mi, da sta poleg članka v lanski septemberski številki našega lista «Gospodinjstvo in njega ugled» od Salezije P. podali najjasnejšo sliko o vzroku sedanjih duhamornih razmer gdč. Marijana Kokaljeva v svojem članku «O ženi» v majevi številki in gdč. «M.» v odgovoru «Gcspodinjstvo kot poklic» v modni prilogi za jesen 1926, ko je zlasti ta zadnja vendar dovolj jasno razložila, kalio je vzeti besede ! ge. Frici; koi pravi, da je rešite.v tega vprašanja v nas samih. K vsemu temu si dovoljujem še jaz sledeče pripomnje,
«Po toči zvoniti ne pomaga», pravi naš pregovor, in «mladiko je lahko upogniti, starega debla ne več,» — v teh dveh pregovorih je zapopaden ves in edini odgovor.
«Česar se Janezek ni naučil, tega tudi Janez znati ne more,» to je odgovor tistim ženam, ki imajo take «Janeze» za može; kar je zamujeno, je zamujeno, tega rue popravi nobena večnost, sem brala nekje.
Seveda, če bi bile me kake «dolarske princeze», a ne one iz operete, ampak — že veste, kakšne mislim — bi v vsakem kraju, kjer bi bilo to več ali manj potrebno, ustanovile in podpirala pctrebne zavode, hiše, kar bi že bilo, in vzele dotične žene-mučenice v le zavods z otroki vred in jim tam dale življenje vredno življenja, pa bi te žene pomagale po svojih močeh pri delu, vzgoji, itd. Toida to v naših razmerah ni mogoče, A pomagati je treba, toda kako? To je zelo težko vprašanje, zlasti še, če se pomisli, kako velikanske so potrebe in kako slabe so naše moči v primeri z njimi. Po mojem mnenju je zaenkrat najboljši izhod v lem, da vsaka izmed nas po svicjih močeh pomaga tam, kjer se ji zdi njena pomoč najbolj potrebna. Za primer povem samo to: Sem uradnica, moram doma voditi precejšnje gospodinjstvo, a pci svojih močeh pomagam svoji sosedi, ubogi revi, ki v komaj 10 letih svojega zakona pričakuje te dneve že svoje ssdmo dete — razmere
STBAN 26.	ŽF.NSKT SVET St. 1.	LETNIK V.
pa take, da se Bog usmili! Več ne povem, ker ni potrebno. Tej ženi dam od hrane, ki nam slučajno ostane; dain njenim otrokom ponošene stvari in jim jih sama prenarejam, kar in kakor se mi zdi potrebno in primerno; njene otroke poučim, ko vidim njih napake in pogreške, primerilo njih starosti in razumu; skratka — storim vse, kar je v mojih močeh, da ji pomagam v njenem obupnem položaju — ne da bi pri tem zanemarjala svoje dolžnosti.
To storim jaz po svojih močeh in zmožnostih. Ve druge storite pa po svojih močeh in zmožnostih! Gotovo; je tudi v vašem kraju kaka žena potrebna take ali podobne pomoči. Na delo torej, kakor vsaka najbolje ve in zna in — zmore, Naj dokaže današnja žena, dekle, ali je zmožna odpovedati se kaki svoji ne ravno prepotrebni «potrebi» v korist takim revam-mučenicam! (Če se ne motim, bo ta akcija tudi može žen-mučenic spravila v sramoto in se bodo izpreobrnili ter po svoji sveti in prvi dolžnosti pomagali po svojih slednjih močeh svojim ženam-mučenicam na njih težki in odgovornosti polni poti v skrbi za bodoče človeštvo.)
Iz malega raste veliko: dokaz za to so naše današnje razmere. Vse, kar so se matere na današnjih odraslih možeh in ženah pregrešile na njih vzgoji, ko je bil čas za to — vse to se danes strašno maščiije rn se bo še maščevalo nad nami; samo to je hudo in krivično, da trpe pri tem tudi nedolžni.
Kdo pa ustvarja razmere, če ne mi ljudje sami! Torej ; če so ljudje bili slabo ali sploh nič vzgojeni in če tudi pozneje niso sami nastopili one tr-njeve poti samovzgoje, so dali — samoobsebi umevno — svetu take razmere, kot jih imamo, ker današnje razmere so jasno ogledalo' njih Vzgoje. Ne smemo torej reči: Ne moremo biti drugačni, razmere so take — ampak treba je tem razmeram zaustaviti pot.
Sveta naloga in prva in največja skrb naših današnjih mater-iiiuč?nic pa je: dati svetu otroke, a le toliko po številu, da jih bodo lahko po svojih razmerah in po svojih najboljših močeh odgojile.	Marija.

Zgodi se včasih. (Radivoj Rehar.)
Zgodi se včasih, da si ti pri meni in vendar sam sem in si sama ti, in da med mojim in tvojim srcem nobene, prav nobene ni vezi.
Zgodi se včasih — o, in takrat veva, da je med nama tisoč še pregrad in tisoč tajn in da je še med srci najbližjimi globok, globok prepad.
LETNIK V.	ŽENSKI SVET Š1. I.	TRAN 27.
NAŠA DECA
Olga LIčnova Iz Tp3la, šlirje Marln5kl Mali Amedkanao BopU Bpuce, Nuika
Naša Neva.
Da je navihana, jo vidite. O, paše kako! Lepo poje in rada moli. Posebno ji je všeč „Ceščena Marija", ker konča tako lepo: zdaj in na našo smrkno uro. Amen." „Smr-kno uro" ji silno imponira in ji ne gre v glavo, da bi bila ta ura samo „smrtna" : ji ni dovolj krepko.
Svoje kokoške ima zelo rada.Nekočjih gleda,kako pijo vodo, pa ji pravi mama: „Vidiš, Ne\a, kako so pridne pilke; ko pijejo, se ozirajo v nebo in hvalijo Bogca, da jim je dal vodo." - _ Neva pogleda mamo, pogleda pilke, se, skloni k njim ler jim reče, bolj potiho, da ' bi ne slišala mama: ,Ne, ne pilke, ni od Bogca — je od pumpel"
Pa ji ne smete zameriti, ker je še majhna in misli, da samo dež da Bogec, ker pada naravnost z nebo,
Celjani, Savo Delakov Iz LJnblJane. P. Iz Trata, Vida Košutova Iz Trata.
Ali naj Vam povem še eno o naši Nevi 1
Tedaj še nI znala^do-bro govorili, čitala pa je zelo rada. Po naslovu je lazločevala Edinost" in „Piccolo". Ce je videla koga s časopisom v roki, je zahtevala takoj tudi zase časopis. Tako je bilo tudi tistega dne. „Dinost, di-nost", je sitnarila in ni dala miru. Mama, naveličana, ji pravi: »Tiho, Neva, igraj se s punčko, „Edinost" ni zate, ti si še majhna." Neva, užaljena, zgrbanči čelo, potegne bliskoma .Piccolo" z mize na tla, stopi nanj, se prime z ročicama za mizo in se stegne, pa zakliče: ,Lika Nena-a!" (Velika Neva). Bila je prepričana, da je zelo velika, če ima „Piccolo" pod nogami.
Se ne smejete? Ker je niste videli. Če bi jo videli in slišali, bi se smejali, kakor se je smejala	teta MILA.
STRAN 28.
ŽENSKI SVET št. 1.
LETNIK V.
I ZVESTJA
PO ŽEnSKEM SV/ETU.
Futurizem in ženske. Marinetti, znani fu-turistični umetnik in propovednik je bil minule mesece v Južni Ameriki, kjer je navduševal ljudi za novo umetnost. Imel je tudi predavanje, namenjeno argentinskim ženam. V svojem govoru je vsestransko- obsodil pojmovanje in vedenje današnje žene, zlasti njeno slepo posnemanje Parižank, uporabo Cotyjevih kosmctičnih izdelkov in kratke lase. Pozival je ženo, naj se zopet zave svoje prirodne naloge, naj se dvigne preko Vtseh iujih vplivov in naj zopet vzbudi svetu oni vzvišeni ideal žene, ki se kaže v hrepenenju po materinstvu, v očarujoči zapeljivosti, v nežnosti in pravi ženskosti; naj zopet vrne svetu upanje in sanje, ki so kras človeškega življenja.
Italijanke v tekmi za lepoto. Amerikanski kineraatograski agenti so prišli v Evropo, da bi poiskali najlepše osebe ženskega in moškega spola, katere bi angažirali za kinematografske filme. Agentura v Rimu je dobila 70.000 ponudb s fotografijami! Toda med temi ogromnimi tisoči, ki -se sami smatrajo za lepe, jih je zastopstvo odbralo le sedemdeset, torej en promil. Povabljeni so bili v urad amerikanske agenture, da so tam ugotovili tudi lepoto života iti kretenj. In tu se je število izvoljenih skrčilo na šest. Prednost ,30 imele brinetke in brineti; odkar so namreč po tabarinih v modi divji zamorski plesi, je padla cena blondinkam. Teh šesl izvoljencev lepote pojde kmalu preko oceana. Razsodišče je ugotovilo, da v Italiji moški nadkriljujejo ženske po lepoti. Ženske imajo pač lepe obraze, ali clrugače se jim da v marsičem oporekati.
Za uvedbo italijanske mode. Po prizadevanju poslanca Turatija se je ustanovil .«Italijanski ženski konsorcij», kateri si je nadel nalogo, da bo skrbel za uveljavljenje onih domačih izdelkov, ki zadevajo žensko obleko in opremo hiše. Kraljica Jelena je prevzela častno pokroviteljstvo. V odboru so najodhčnejše Itahjanke. Poleg omenjenih točk imajo v programu tudi prizadevanje za uvedbo poisebne italijanske mode, ki naj bi bila v moralnem pogledu neoporečna, v ekonomičnem naj bi pa vpoštevala le domače izdelke, ^^^^
MATERINSTVO.'
Od rojstva pohabljeni otroci. Ni ga peresa, ki bi moglo popisali žalost one matere, ki nosi pod srcem dete s sladkimi nadepolnimi sanjami, a se ji rodi pohabljeno, nadložno, obremenjeiio z nemilimi telesnimi napakami. Nekatera ga sprejme z ufimiljenjem, še rajši ga ima kot druge, zdrave otroke. Toda ta
njena ljubezen je bolna, jo razjeda in ji uničuje življenski mir. Dobe se pa tudi matere, ki občutijo neko tiho mržnjo do takega otroka; tudi one trpe, a pri tem trpi tudi otrok, ki v takem slučaju ni deležen one skrbnosti in dobrote, katero izkazuje mati zdravim bratom in sestram.
Med vsemi prirojenimi telesnimi napakami je pač najgostejša takozvana zajčja čeljust, preklana gorenja ustnica. Pojavila se je že v prvih tednih detetovega življenja v materinem telesu in sicer vsled tega, ker se nista mogla spojiü dotična dela obraza. Kaj je temu vzrok, je težko reči. Včasih je v rodu in trpi na tem več otrok v družini. Nekateri domnevajo, da je ta pojav kot nekak izraz propadajočega rodu, kar naj bi bile povzročile bolezni davnih prednikov; drugi pa pravijo, da ovira zrast ustnice le kak popolnoma zunanji, mehanični vzrok, n. pr. da dene mali zarodek prstek na ustnice, ali da pride vmes jajčna kožica in slično.
Preklana čeljust sega včasih celo do nosnic. Najtežji slučaj je pač tam, kjer sega razpoka do nosne votline in do neba. Obupana mati se malodušno uda usodi in zanemarja takega otroka, namesto da bi šla k ~ zdravniku, ki-lahko pomaga detetu z operacijo.
Prve take operacije so ise posrečile nekemu zdravniku v Čikagu. Spojil je čeljust par sto otrokom, starim od 10 dni do treh mesecev. Operacija ni le mogoča, ampak je tudi brez nevarnosti ter je velike važnosti za govor in splošni zdravstvni razvoj otroka. Metoda čikaškega zdravnika se je razširila tudi v Evropo in danes zdrave to težko hibo že po vseh večjih mestih.
Operirati je treba že takoj dojenčka; preklana ustnica ga namreč ovira, da ne' more sesati in ne segrevati zraka v ustih; zato obole taki otroci prav radi za želodčnim katarjem in pljučnim vnetjem. V drugem letu se pojavi še hujša posledica: otrok ne more jasno govoriti.
Govorjenje takega človeka je jako nerazločno, razumejo ga le njegovi domači. Vzrok je v tem, da ne more doličnik ločiti ustne votline od nosne, kajti artikulirana, jasna izgovorjava nastane le, če more človek odpirati in zapirati zraku pot iz grla skozi nos in usta. Če pa stariši zamude pravočasno operacijo otroku, tedaj pač odraste kot pohabljenec, ki ne more govoriti in je zato tudi v tem pogledu socialno oškodovan za vse življenje.
Kako odpraviš otroka v šolo? Nikakor ga ne smeš nališpati, s tem bi škodovala njemu samemu in drugim, Če vidi otrok, da jo lepše oblečen in da ga drugi celo zavidajo.
LETNIK V.
ŽENSKI SVET št. 1.
STKAN 29.
postane ^samozavesten, bahav in domišljav. Drugi se čutijo ponižane, in isleherni materi se je gotovo že dogodilo, da ji je hčerka rekla: «Jaz ne bom hodila več v tej obleki, zakaj ima pa Mira Lako lepo; kupi še meni Lako!»
Šolska obleka naj ne bo presvetla, ker lahko dobi madež. Pa tudi ne pretemna, da ne veš, kdaj je umazana. Belih predpasnikov, ki so drugače najlepši, ne dajaj za šolo. Vsak dan ti bo prinesel otrok novo znamenje svoje pisalne spretnosti. Obleka naj ne bo taka, da se težko pere, ker jo moraš pogosto prati. Obleke ne peremo le radi či-stote nego tudi iz higijeničnih razlogov.
Pri deklicah pazi tudi na latse. Sedanja moda je gotovo pripravna, ker niso otroci več v taki nevarnosti, da dobe golazni, kakor smo bile me nekoč. Vendar je pa pri tem drugi nedostatek: ostriženi lasje namreč neprestano uhajajo na čelo. To ovira učenko pri pisanju in ji kvari oči. Nekatere deklice so dobile vsled tega že kar nervozen, stari-kav izraz, kajti neprei^tano ' popravljanje las in miganje z glavo se odraža tndi iz obraza. V tem pogledu so bile pač bolj pripravne nekdanje kite, ki so trdno in gladko držale lase, da niso silili na oči in usta. Če ima hčerka ostre lase, ki ji ne obstanejo, ie pač najbolje, da jih prevežeš >3 trakom ali vsaj pripneš z zaponko. Glavnički niso pripravni, ker radi padajo. Pa tudi deklice ■ se motijo in igrajo z njimi, ter se neprestano češejo, kar gotovo ni spodobno.
HlGIjeNA.
Opekline. Ako se hudo opečeš, namaži si opeklino z mazilom, ki si ga napravila iz satovja in navadnega laškega olja nad ognjem; ko se pohladi, je dobrO' za porabo.
Izvrstno je ludi pri opeklinah mazilo, napravljeno iz 1 beljaka, stepenega v sneg, kateremu primešamo žlico lanenega olja in žlico sveže smetane. To se dobro stepe, namaže na krpico Ler dene na opeklino. Seveda je tega mazila dovolj za dva ali trikrat, •menjati ga je pa treba vsaj zjutraj in zvečer. Da mora biti rana zavezana in ne sme priti v dotiko z vodo ali z zrakom, je znano. Če se je rana zamazala, se mora le z mlačno, prekuhano vodo izpirati, najboljše pa je z lizolovo vodo.	Rosandra.
Rdeče roke. Ali imamo kak pripomoček, ki bi nam obelil naše, po naravi in VGled dela rdeče roke? Masiranje z glicerinom ali kolinsko vodo je kazalo le nepovoljen vspeh.
Pa vendar si zamoremo povoljno pomagali in sicer s higijeničnimi sredstvi.
Najprvo si zapomnimo, da je treba umivati roke le v jako vroči vodi, kolikor le moremo istrpeti. Z mrzlo vodo si rdečih rok sploh ne smemo umivati.
Nositi moramo mesto usnjenih rajše volnene rokavice po zimi, poleti pa svilene. Usnjene rokavice preveč stiskajo in kri zastaja.
Masaža is kafrnim špiritom tudi pomaga, ali kaj, ko ostane roki cel dan oni neprijetni duh po kafri, ki je neprijeten za nas same, — neznosen za druge. Dišale bi, kot bi imele na sebi starodavne, v zimski omari med kafro vložene obleke. Ali pomaga pa.
Imamo tudi čisto priprosto mehanično — telovadno sredstvo: Roke dvignemo večkrat in jih držimo visoko par minut. Opazile bodemo, kako so obelele roke po odtoku krvi.	Rosandra.
Roke, ki imajo duh po čebuli, si umijemo v gorki slani vodi.
Zoper kurja očesa in trdo kožo se nasve-tuje vroča zmes kruhovih drobtin z jako močnim kicom. To se dene kot obkladek na kurja očesa.
Priprosta toaletna voda, s katero si osvežimo pa tudi ubelimo p;olt. Zmeša se 50 g bcnzoina in 250 g rožne vode. Rabimo jo čisto za lahko masažo, ali pa je kanemo nekaj kapljic v vodo, v kateri se umivano.
__Rosandra.
KUHINJA.
Krofi. Presej K kg moke ter jo postavi na toplo. Razpusti dobro za '/h litra mlačnega mleka, 3 dkg kvasa in primešaj žlico piesejane moke. Posodico pokrij ter jo postavi na toplo, da vzide. Potem vHj v moko, kateri primešaš 10 dkg raztopljenega masla, 10 dkg sladkorne sipe, 4 jajca, žlico ruma in nastrgane limonove lupine. Pazi. da ni maslo prevroče, da se kvas ne skvari, ker bi ne bilo potem za nič. Vse skupaj vmešaj in dobro stepaj, da postane testo lepo gladko; potem naj vzhaja. Ko je tasto začelo vzhajati. ga zvrni na ploh, katerega si dobro posula z moko. Paziti moraš, da ni ploh mrzel. Postavi ga zato pred vporabo na gorko mesto, seveda ne sme biti prevroče, ker se tudi ploh pokvari. Razvaljaj nato testo na lahko za mezinec debelo. Oblikuj ga s kro-fovim obodcem. Pri tem namakaj vsakokrat obod v moko,' da se testo ne prime oboda. Na polovico izrezanih krofov deni za noževo konico marmelade ter jih pokrij s praznimi krogi. Krofe pritisni okrog roba ter iih ponovno izreži z obodcem; s pritiskom se namreč razširijo in izgube prvotno obliko. Izobličene krofe položi na toplo, z moko posuto desko, pokrij jih s prtom ter postavi na gorko, da ponovno vzhajajo. Odrezke od testa nanovo dobro ugneti, razvaljaj in naredi nove krofe. To ponavljaj, dokler imaš še kaj testa.
Krofi naj polagoma vzhajaio. Ko so na zgornji strani vzhajani, jih obrni ter pusti, da vzhajajo še na drugi strani;
STRAN 30.
ŽKNSKI SVET št. 1.
LETNIK V.
Med vzhajanjem si pripravi posodo z maslom ali mastjo, da se raztopi in dobro segreje. Najprimernejše, čc se zmeša pol masti in pol masla. Samo maslo bi bilo črez mero drago, a isamo v masti cvrti krofi niso tako okusni. Pri nas imajo navado, da mesto masti primešajo olje, ali pa cvro krofe samo na olju. Poslednje ni priporočljivo, ker imajo v tem slučaju krofi premočan duh in okus po olju, ki obvladuje vse drugo. Sicer pa si vsak uredi po lastnem okusu in po lastni zmožnosti. Priporočljivo je, da je posoda, v kateri se cvro krofi, spodaj ožja in zgoraj širja, ker se nekoliko prištedi na zabeli. V posodi (ponvi aH kozici) mora biti vsaj za dva prsta raztopljene zabele, da krofi na nji plavajo. Dotikati se ne smejo dna, ker se stlačijo in izgubijo obliko. Ko so vzhajani, jih polagaj na vročo zabelo, in sicer zgornjo stran krofa navzdol obrnjeno. Preveč krofov naenkrat ne smeš vložiti, zato je bolje, da ni posoda, v kateri cvreš, prevelika. Takoj, ko vložiš krofe, potresi posodo, da se krofi nekoliko zibljejo. Ko so na spodnji strani lepo rumeni, jih obrni z lopatico ter nepokrite dalje cvri dotlej, da so na obeh straneh lepo rumeni. Vzemi jih nato z luknjasto lopatico ven ter jih polagaj na rešeto. pogrnjeno s pivnikom, da se zabela odcedi iz njih. Nato jih položi na krožnik ter jih dobro poisuj s sladkorno sipo in serviraj tople. Če hočeš imeti na krofih bel obroček, ne smeš rezati krofov s pre-malim obodcem; dalje pazi, da so dovolj vzhajam in da jih med cvrenjem ne obrneš prehitro.
Pripomniti treba, da je glavni pogoj, če hočeš imeti res lepe krofe, pravilno vzha-ianje in da so vse stvari, ki se rabijo, lepo razgrete, da je prostor, kjer jih delaš, topel, ter da se vse kolikor mogoče hitro vrši, V tem slučaju napraviš krofe v dobri poldrugi uri. Pri navedeni količini ni treba pridati nobene tekočine več.	—a.—
Gresovi cmoki. Večkrat slišim tožbe te aH one gospodinje, kako da so muhasti gresovi cmoki; pravijo, da so vedno enako narejeni, a niso vedno enako mehki. Zato povem tu pravi recept in tista, ki se bo po njem ravnala, bo imela gotovo velike in rahle cmokc. Za 4 osebe je dovolj 1 jajce. Rumenjak se zmeša z žlico surovega ali kuhanega masla; to se meša toHko časa, da se vse enako zarumeni. Po zimi je dobro, da se krožnik malo segreje, a ne tako močno, da bi se maslo topilo. Beljak ise stepe v sneg, kateri se strese v rumenjak, in se zopet zmeša vse skupaj; potem se stresa počasi gres in sicer toliko, da se vidijo črte, ki jih dela žlica, ko jo vrtiš v krožniku. Ko juha vre, devaj čisto majhne cmoČke v lonec. Ker so rahli, pridejo takoj na vrh, potem vro počasi in toliko časa, da gredo na dno. Takrat so kuhani.
S to mero dobiš lepih 12 ®oiok«v. 'A.
GOSPODINJSTVO.
Čafni madeži se odstranijo iz perila, ako operemo madeže v vroči vodi, v kateri smo raztopin nekaj boraksa.
Madeže od voska in sveč odpravimo navadno iz obleke in perila z likalnikom in pivnikom. Znan je še drugi, morda i bolji način. Madež od sveČe se namoči z alkoholom in se pusti, da se dobro posuši. Alkohol zdrobi vosek, potem ga še malo zmanenio ter dobro izkrtačimo, pa je obleka snažna. — Važno je, da se mora alkohol popolno na posušili,
Kako Čistimo baržun. Umazani baržun se zdrgne s čisto v salmijaku namočeno cunjo, ter ise potem opere v trepentinu, — Ko je Lako popolnoma čist, se pripne na platno, ki je napeto v 'okvirju, ter se na spodnji (narobni) strani pogrne z mokro ruto, pa se tako drži blizu ognja, da se suši, Izpari-vanje mokre rute bo provzročilo, da dlake baržuna ne poležejo in blago postane zopet kakor novo; ker je bilo napeto v okvirju, ga ni treba veČ likati.
Svež petrolejski madež odpraviš takoj iz vsakega papirja, ako ga držiš par sekund nad vročim štedilnikom, ne pa nad svetilko ali nad žerjavico,
o LEPEM VEDENJU
Starodavna pravila lepega vedenja so se v novejšem času modernemu življenju primerno prilagodila in nekoliko spremenila. Vendar so tradicije v njih še vedno tako neomajljive, da so nijanse in detajli sprememb v zmislu današnjega družabnega življenja komaj vidni.
Vsekakor je dandan&s medsebojno občevanje bolj odkritosrčno; vsaka beseda ima pravico obstanka v družbi, samo da je izgovorjena o pravem času in na pravem mestu.
Vsakega člana družbe prva pravica in dolžnost je: uvaževati o^sebnost bližnjega.
Bodi v občevanju dober in neprisiljen in nikdar ne boš napravil smešnega, nadutega ali nenaravnega vtiska.
Vadi se v lepem vedenju najprvo doma v družini, potem v občevanju s sorodniki in z lahkoto boš obvladoval v tuji družbi 'cbon ton».
Pozdravljanje.
Pozdrav je najstarejši in najprvotnejši znak vljudnosti. Pozdravljati je treba vsakega znanega in čeistokrat tudi neznanega človeka. Pozdrav ne stane niČ, ne utrudi, dokazuje le dobro vzgojo dotičnega, ki pozdravlja, Ljudje, ki ne pozdravljajo, so neotesane!. ' Kako se pozdravlja, zavisi od okolnosti in osebe, ki jo pozdravljamo.
Pri pozdravljanju se prikloniš z glavo, ne-koHko hidi s telesom. Med enakim spolom
LETNIK V.
ŽENSKI SVET št. 1.
STRAN 31.
in dobrimi znanci se poklon opušča, ker spominja vendar nekoliko na sužnost.
Spoštovanje, ki ga izkazujemo s pozdravom, pa ni nikdar poniževalno. Pozdrav lahko 'Spremimo s prijaznim nasmehom, pa ne nasproti višjim osebam. Pozdravlja se diskretno, da se ne opozarjajo in izzivajo mimoidoči. Gospod se v pozdrav s klobukom odkrije do ramen, samo s prstom se dotakniti klobuka, je malomarnost ali oholost.
Če pozdravljaš večjo skupino, mora biti tvoj pozdrav daljši. Pozdravlja se brez naglice, pa tudi brez obotavljanja. Gospod prime pri pozdravu trd klobuk s prsti za sprednji krajec, mehak klobuk pa se prime s celo roko za oglavje. Pozdravlja se vedno z desno roko.
Dama pri pozdravu skloni glavo. Kadar gospod pozdravlja damo v prostorih, se ji pokloni do njenih ram, če je torej dama manjša od gospoda, se ji mora ta pokloniti nižje.
Dobro vzgojen človek ne čaka na pozdrav, Dame se pozdravljajo od obeh strani hkrati.
Naprej se pozdravljajo starejše in predpostavljene osebe. Starejši gospod pozdravi naprej mlajšega gospoda samo takrat, če je ta v spremstvu dame.
Če gre starejša dama z gospodom, mlajši dami ni treba naprej pozdraviti.
Če osebo, ki si jo pozdravil, koj nato zopet srečaš, ti je ni treba pozdravljati vnovič.
S smotko v U'stih gospod ne sme pozdravljati, niti se razgovarjati. Med razgovorom se smotka odloži.
Če gospod nagovori damo na prostem, obdrži klobuk v roki, nakar ga dama prosi, naj se zopet pokrije. Dečki morajo biti razkriti, kadar govore z odraslimi.
Kadar gremo z znano osebo, katero pozdravljajo nam tuje osebe, moramo tudi mi odzdravljati, ne da izpraš,ujcmo po dotičnih osebah.
Če sedimo v parku in nas pride kdo pozdravit, se moramo s prostora dvigniti.
Gospod se odkrije, če gre mimo pogreb ali procesija, naj je tudi druge vere; tudi SQ odkrije, kadar stopi v javni lokal, trgovino itd.
Kadar damo roko, dajmo celo roko, ne samo prste, Če v desnici kaj držimo, preložimo v levico, da desnico lahko damo v pozdrav. Če je pa Lo nemogoče, ponudimo levico, a se moramo obenem oprostiti. Raz-žaljivo je, ponujene roke ne prijeti ali se je le^ nalahko dotakniti.
Roko dolgo držati ali jo stiskati, ni lepo.\ V roko sežemo tudi tujim ljudem, ki smo jih vprvič videli, in so nam napravili dober vtisek.
Roko stisnemo v znak simpatije in naklonjenosti.
Nikdar ne ponudi gospod dami roke naprej, Dama pri sprejemu gostom vedno seže v roko. Starejše dame in tudi starčki ponudijo mlajšim damam roko naprej.
Izjemoma sme poročeni gospod prvi ponuditi roko mladi gospodični.
Gospodična seže v roko le dobro znanim mladim gospodom. Če slučajno ponudi gospod dami prvi roko, dama tega ne sme odkloniti ali prezreti.
Gospod poljubi dami roko le v zaprtih prostorih, ne na ulici.
Pod roko gre gospod z damo na levi strani, če pa spremlja damo zvečer ali na samotnih potih, gre gospod na desni, da ima desno roko prosto v slučaju silobrana. Tudi častnik gre ob d&sni strani dame, da je pri hoji s pripeto sabljo ne ovira. Kadar je častnik brez sablje, hcdi na levi.
Na ulici in promenadi se ne hodi več roko v roki, razen v slučaju, kadar gospod pelje starejšo damo pri opasnih križiščih črez ulico.
Zehacje.
Zehanju je nehote podvržen vsak človek. Zchanje se da premagati v družbi. Ker je zehanje znak dolgočasja, zato je za navzoče razžaljivo.
Če je vzrok zehanju utrujenost, nervoz-nost, slah želodec ali zehajoči sosed in smo primorani tudi mi zehati, storimo to prikrito, da opstanemo vljudni. Z robcem ali roko zakrijemo usta. Če nas je pa zehanje premagalo, se oprostimo. Kihanje.
Če kdo v družbi kihne, se ne reče več: C.Bog pomagaj», ker se s tem moti družba in se kihajoča oseba spravlja v zadrego- Kadar slučajno kihnemo, rse obrnemo v stran in si z robcem ali roko prikrijemo usta. Kihne se kolikor mogoče brez hrupa. Zaradi kihanja se nam ni treba oproščati.
Tobak.
Kdor hočf^ v družbi pušili, mora navzoče prositi za dovoljenje.
Gospod gospoda prosi na ta način, da mu ponudi dozo in ga vljudno vpraša; «Prosim, kadite?» Če nagovorjeni gospod odkloni, 'se ni vznemirjati, ampak sebi prižgati in pušiti.
Kadar gospod damo vpraša za dovoljenje, če sme pušiti, mu ta dovoli s «prosim» ali pa mu vljudno pove, da ne prenese tobačnega duha.
Pri bolnikih in starih se ne puši. Če gospod pri sreč'anju ali svidenju z damo preneha pušiti, ga dama pozove, da sme kaditi dalje.
Kot gost v hiši se ne prične s pušenjem prej, dokler domači ne ponudijo smotk ali ne pozovejo h kajenju.
Gospod ne sme kadili, kadar gre z damo roko v roki.
STRAN 32.	ŽENSKI SVET št. 1.	LETNIK V.
V družini.	'	ali mačka odnese. Bolnik se ne sme nikamor
SLariši morajo biti s svojimi otroki vedno	ozirati za vodo, ker bi to bilo nevarno, da
ljubeznjivi, v govorjenju vedno prijazni in	se bolezen zopet povrne. Ako to zdravlje-
vljudni, še celo takrat, kadar jih karajo,	»je prvič ne pomaga, se ponovi drugič in
morajo biti v izrazih previdni in dostojni.	tretjič; seveda je to združeno z idobrim
V nekaterih deželah se istariši z otroki vi-	bakšišem za zdravnika (bakšiš — turška be-
kajo. Ponekod samo otroci vikajo slariše,	seda in znači napitnino.] Ravno tako ise
stariši pa otroke tikajo. Najpogosteje pa so	zdravi Erysipeles ali, kakor joi tukaj ime
družine, v katerih se stariši in otroci med-	nujejo, crvenica, samo z razliko, da nama-
sebojno tikajo. Otroci svoje sorodnike tudi	žejo bolniku še lice z ogljem v podobi
lahko tikajo, če je to v dotični družini v	križa,
navadi, drugače pa večinoma ne.	De lak (ali otečena sluznica, tumor,
Svoje stariše otroci kličejo z imeni; oče,	Lien) nastopi po dolgotrajni in težki mala-
mati, očka, majka, ata, mama, papa, mamä	riji. Bolnik gre z ljudskim zdravnikom na "
ali pa tudi po imenu,	ledino. Zdravnik se oboroži z velikim no-
Kakor hočete, da vas otrok kliče, tako	žem,' postavi predse bolnika ter mu položi
ga navadite takoj, ko prične govoriti, po-	desno nogo tako, da sloji ž njo samo s
zneje spreminjati imena je težko. Ogibajmo	prsti na zemlji. Pri tej priliki izmoli ncko-
sc okrajšav in .priimkov, katerih ,se je po-	Hko molitev in zareže okoli noge obris
zneje težko iznebiti.	globoko v zemljo. Ko je to gotovo, se
Otroci pozdravljajo zjutraj, ko vstanejo,	zdravnik hitm dvigne in zam,ahne z nožem
svoje stariše z «dobro jutro», zvečer, ko	proti bolniku. Ta se seveda uistraši in od-
gredo k počitku, z «lahko noč». To je v	skoči. Mora se ustrašiti, ker je to del
navadi v vseh boljših družinah. {Dalje prih.)	zdravljenja. Na zemlji se pozna obris noge,
v ■	kamor sedaj stopi zdravnik, in dela po te-
IZ NASE SKRin}E.	lesu z nožem nekake zamahe, kot bi nekaj
-VÄ 1 J« • /XT J T „	rezal iz levih reber. Bolnik se križa, pa Makedonci. (Nadaljevanje.) ^^
Vraže,	na to. Ko je delak trikrat odsekan, obrne
Up lav. (Strah). Makedonci verujejo, da bolnika z licem proli začrtani nogi in po-nastancjo razne bolezni po velikem pre- reže z nožem dotično travo ter jo obrne stanem strahu: glavobol, mrzHca, vročica, tako, da so korenme zgora), a bilke spođa|. razne črevesne bolezni, omedlevica itd. itd. Boln'ku pa ,svečano reče: «bega go vide. Vse to označijo z eno besedo: uplav. Zdravi sega go ne vide (sedaj sem ga videl, seda] se pa tako-le: Bolnik, kateri trpi na uplavu, ga ne vidiš). To znači: do sedaj si ga imel, gre k ženi ali možu, ki je na glasu kot Ijud- odslej ga nimaš več. «U imja oca, ^ aina i ski zdravnik. Ta vrže v ogenj tri konjske svjatega duha, amin. Bog daj zdravje» itd. podkve ter čaka toliko časa, da zažarc. Bolnik mora zapustiti mesto takoj m se ne Med tem napolni kotel z vodo, katero je sme ozirati. Zdravnik pa opere nož v bhz-nastregel pod kapom, ter ga prinese k ognji- nji mlaki zato, da se vse, kar je ostalo na šču. Nad vodoi izmoli nekoliko čudnih in njem od malarije, vrne v voido.J ^ nerazumljivih molitvic in napravi nekoliko Zdravljenje se vrši na ledini zato, ker križev nad njo. S kleščami poteguje iz ljudje verujejo, da pride malarija iz močvlr-ognja podkve, eno po eno, približa vsako natih ledin; odko'der je pri.šla, tja naj se bolnikovi glavi,prsim,rokam in nogam.Med tudi vrne. V okolici Ohrida, a še posebno tem časom se bolnik neprestano križa, okoli Struge, je velik kos zemljišča pod zdravnik pa moli svoje molitve. Tako z vodo. V tem močvirju je zalega malaričnih vsemi tremi. Ko je ito končano, se bolnik komarjev. Vsa struška okolica je prepolna umije z vodo, iz kotla in se okrene s hrb- malarije.
tora proti vratom. Sedaj izganja zdravnik Zlatica se seka. Na glavi^ bolnika se bolezen: «da greš v iskalnato planino, kjer se prereže koža z britvijo v obliki križa, tako ne čuje ne petelin ne kokoš, kjer ni žive da priteče nekoliko krvi. Glavo drgnejo in duše, in da se nikdar več ne vrneš. Daj, Bog, stiskajo ter molijo pri tem razne imolitve. ljubo zdravje.» Bolnik stoji nato na hišnem Potem namažejo rano s stolčenim česnom pragu z obrazom obrnjen v hišo. Zdravnik in čebulo, pomešano z nepoznanim rast-vzame kotel, obrne sei ravno tako s hrbtom linskim sokom. Koža mora jpopiti nekoliko ven ter z levo roko zlije preko glave kotel tega močnega soka, da bolnik večkrat tuli vode. S tem je obred končan. Ako je slu- od bolečin. Ko se končajo molitve, očistijo čajno pred hišnimi vrati pes ali mačka, rano in jo zavežejo. Pravijo, da to gotovo zlije vodo tudi na /žival. Prav gotovo bo pomaga, samo če bolnik popolnoma ve-bolnik ozdravel, ker pregnano bolezen pes riije. (Dalje prih.)	Mara Husova.
ZDRAVNIK
D« HR1BERN1K IVAN
sprejema odslej
V Via Valdirivp štev. 33 (nasproü kavarne »Roma") od 27, do 3% popoldne.
Cento corrente con laf^Posta.
L.0.90
L.0.90
LEKACNA	PROTI
LEKARNA. CASTELUKOVICH
LiSTHlK F. BOLAFFIO
' TRST
YlÄDEidfULIÄNI 42

Dr. Fran ijAmbrožič
' ..JK,"
zdravnik
se je stalno naselil Št. Petru na Krasu

Odinira v Kanalcovi hiši vsak dan od 9—12^ in od 13—15.


UNDERWOOD
PORTABLE
Neobhodno potreben v vsaki biäl. Najbpljši spremljevalec na potovanju, zelo praktičen v vlaku in na parniku. OpremJjen s tipkami za slovensko pisavo. Tehla četrtino in stane polovico navadnega pisalnega stroja, medtem ko iz-vräule isto delo. — Zahtevajte ponudbo s ceniki. Plačilne olajSave.
C. A. KOHOVICH, Trst
VIA MAZZINI 17
I Velika »logi Hk. ignia k miiria |
I Jalcob Perhauc |
♦	■stmsdluna lito W8
I Trst, Via Xi(lia^.Telef.2-3fi
^ Vedno v zalogi In po cenib irrea VMkc koii>' X knrescc: prisUo istrski. tropiDovec, hralU M-
#	ojevcc, in hraojsbi slivovec. — Laitoi tzddki: iumeČa vina, iampaofcc, Sanieči iatrehi rrioSk,
^ Lacrima Gristi in draga. ^ Speciafiieta: lajiHi
koi^ak in Grema maršala ter raznovratzii Bkerjlj A
WHTiMMÜK^MgilSt«
ŠIRITE „ŽENSKI SVEri