Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inseratl po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in tozi se v Ljubljani. Uredništvo m uprava je v Ljubljani v Kolodvorski al. št. 1. Telefon Inter št 32-59 Kaeun pri f>n«:»ni hrr>niir>;<>l št 14 IH4 Pcucsuc v nove lefc Razumeti preteklost in na sedanjosti graditi bodočnost, to je naloga vsakega naroda. Slovenci nismo izjema. Naša preteklost je žalostna in je lepa hkratu. Žalostna je, ker smo jo morali preživljati pod tujo peto. Nihče med nami pa nima niti poguma niti ponosa povedati, da smo Slovenci pred več ko enajstimi stoletji izgubili svojo svobodo v junaški borbi za južne brate, za slovanski Balkan! Malo, prav malo poznamo svoje zgodovine. Tujci so nam zameglili pogled vanjo in nam skalili razumevanje zanjo. Naloga nas samih pa je, da to skorjo odluščimo in se naučimo spoštovati kri in junaške žrtve svojih davnih prednikov. Iz tega umevanja in spoštovanja bi šele lahko našli pot za bodočnost, iz tega bi si lahko ustvarili svoj narodni program "Sn pravilni odnos do bratskih in tujih narodov. Prvo, kar izvira iz poznavanja lastne zgodovine, je spoštovanje samega sebe. že Ivan Cankar jc naglašal, da se moramo Slovenci odvaditi naslanjanja. V svojem zgodovinsko važnem predavanju v »Prosveti« jo dejal, da pojdimo Slovenci svojo pot, Avstrijo pa kot repek Nemčije pustimo v njenem dr — u. To je bilo pred nekako tridesetimi leti. Spominjamo se večera, ko so bile izgovorjene te udarne in odločilne besede. Narod jih takrat ge ni razumel, njegova mladina pa jih je razumela. Ko se je gospod c. kr. policijski komisar zganil in hotel Cankarju vzeti besedo, se je zganilo na stotine mladih rok in zastopnik Dunaja je moral ponižno obsedeti, če ni hotel tvegati življenja. Tako je bilo pred desetletji. Medtem je naš narod prehodil križev pot svetovno vojne in je doživel zmago narodnega osvobojenja. čas bi že tudi bil, da doživi zmago notranjega preporoda in zmago lastne samozavesti. Ali res nimamo Slovenci v sebi toliko moralne sile, da bi občutek manjvrednosti enkrat za vselej odvrgli in se ga otresli? Koliko je bilo starih Grkov v primeri z ostalim svetom? In vendar so oni kljub svoji maloštevil-nosti dali pečat ue le svoji dobi, ampak tisočletjem? Iu koliko je bilo Židov? Pa je vendar sin tega naroda porušil rimski imperij in v zvezi 2 Grkom Savlom, poznejšim apostolom Pavlom položil temelje krščanski kulturi iu krščanskemu družabnemu redu. Priroda je polna čudes. Med njimi je tudi ftiao, po katerem r razvoju ne odloča množina, in sceitoG- hai/a teta vsem našim zvestim naročnikom in poslovnim prijateljem želita UREDNIŠTVO IN UPRAVA 9a|nie žensfei svobodo I Dowa in drusoi Kaj se godit po svetu Med Francijo in Italijo že nekaj časa traja spor, ki se je zadnje dni tako zaostril, da je Italija odpovedala sporazum, sklenjen med obema državama leta 1935. Ta sporazum se je nanašal na ureditev položaja Italijanov v Tunisu, obenem pa je bila s tem sporazumom sklenjena tudi korektura meje med italijansko Eritreje in francosko Somalijo v vzhodni Afriki. Vrhu tega je ta sporazum določal, da si Francija in Italija medsebojno priznavata svoje interese na Sredozemskem morju ter da bosta obojestransko spoštovali status quo. Sedaj je Italija uradno sporočila, da tega sporazuma ne priznava več in z italijanske strani ce naglaša, da ta sporazum sploh ni nikdar stopil v veljavo, ker niso bile izmenjane ratifikaeijske listh.e, kakor določa 7. točka tega sporazuma. Medtem Nemčija posreduje za sporazum. Po zadnjem sporazumu med Nemčijo in Francijo ta država nikakor ne more želeti spora z Italijo. Gre pa v tem problemu za vprašanja, pri katerih niti Nemčija ne more ostati nevtralna. V Italiji je bilo iz zaporov te dni izpuščenih 14 Slovencev, kt so b''i j>red leti obsojeni na več let ječe. Tako so se vrnili domov: Dušan Hreščak, dijak, obsojen leta 1927. na 27 let ječe, Vladimir Štoka, trgovski pomočnik, obsojen leta 1930. na 20 let ječe ter 12 fantov s Koprivišča, H so bili 1. 1932. obsojeni na 30, oziroma 20 let ječe. Vseh je bilo tedaj obsojenih 13, toda že pred tedni se je vrnil domov Andrej Bregovšček, kateremu so te dni sledili še: Anton Lipičar. Marko Močnik, Leopold Lango, Leopold Šuligoj, Jožef Šavli (obsojeni na 20 let), Donat Lipičar, Leopold Lipičar, Valentin Lipičar, Avgust Močnik, Štefan Močnik, Rudolf Pregelj in Ivan Jug (obsojeni na 30 let ječe). Madžarska je agrarno reformo izvedla na čisto svoj način. Zakon še ni objavljen, vendar je po službenih izjavah pričakovati zakonskih ukrepov, ki še ne pomenijo definitivne ureditve agrarnega vprašanja. Za glavne točke zakona smatra minister težnje, da se ustvari Čim večje število majhnih gospodarstev. Glede ozemlja, ki ga je treba razdeliti, je minister izjavil, da gre predvsem za zemljo, ki je neobdelana, ne glede na to, ali je last velikih ali malih posestnikov. Potem bo parcelirana zemlja tujih državljanov ter posestva delniških družb in bank in pa zemlja, ki pride v poštev na podlagi bodočega židovskega zakona. Praktično pomeni to, da pride pod agrarno reformo samo zemlja Židov, ker imajo prvi malo zemlje. Šele na zadnjem mestu so posestva, ki so v rokah magnatov in aristokra-tov. Zaradi tega je, kakor zatrjujejo, malo upanja. da bo agrarna reforma prizadela bogataše in fidejkomise. V pristojnih madžarskih krogih sedaj očitno prevladuje mnenje, da se bodoča agrarna reforma ne bo nanašala na razdelitev zemlje novim posestnikom, temveč, da je nje namen, da se zemlja najintenzivnejše obdeluje in da se v to svrho ne razdeli novim lastnikom, temveč samo da v najem. Vzhod je luč V prvih časih krščanstva se je razširila reČenica, da z vzhoda prihaja luč. Zdaj velja isto pravilo v nekoliko drugačnem smislu. Vrhovno poveljstvo nemške armade vodi na vzhodnih mejah Nemčije graditev velikih utrdb, zlasti pa na vzhodnem Pruskem. V zadnjem času so pripeljali v vzhodno Prusijo za ta utrjevalna dela velike količine španskega cementa. Samo v Konigsberg je prispelo 8 tisoč ton cementa. Nemška vlada, ki je nedavno sklenila pogodbo o dovozu cementa iz Jugoslavije, je odločila, naj tudi te pošiljke prihajajo naravnost v vzhodno Prusijo. Po vsem tem sodeč, bo prišlo v bližnji bodočnosti do važnih dogodkov, zlasti na evropskem vzhodu, kar poudarjajo tudi merodajni nemški faktorji. Tako je n. pr. tudi univ. prof. v Konigsbergu v. Griinberg imel predavanje, v katerem je izjavil; »Moral bo priti trenutek, ko bo obrnil ves nemški narod svoj pogled na vzhod. V vzhodni Prusiji bo padla odločitev o usodi evropske kulture...« Bivši angleški zunanji minister AntonyEden je svak Litvinova. To je morda najvažnejša razlaga njegove politike. Španiji bi general Franco rad vrnil sijaj krona-nih glav. V koliko se mu bo to obneslo, bo pokazala bližnja bodočnost Slika nam kaže sina nekdanjega španskega kralja z njegovo ženo. Po Francovita načrtih je infant don Juan bodoči španski kralj. Novi odloki za potovanje v tujino Denarni zavodi, ki so za to pooblaščeni, so smeli dosedaj prodati potnikom, ki so imeli vi-diran potni list, tujih valut za 3000 din, če so potovali v Albanijo, Avstrijo, Bolgarijo, Grčijo, Italijo, Madžarsko ali Romunijo, do 5000 din pa, če so potovali v druge države. Sedaj pa je izdal finančni minister nov odlok, ki določa, da smejo prodati potnikom, ki potujejo v klirinške države, največ za 3000 din tujih valut, onim pa, ki potujejo v neklirinške največ 2000 din, a to le pod pogojem, da je list vidiran samo od ene nekli-rinškib držav. V veljavi pa ostanejo še nadalje vse določbe turističnih sporazumov, ki jih je sklenila naša država z drugimi državami. Turistične sporazume imamo sklenjene z Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Grčijo, Italijo, Mad- žarsko, Češko-slovaško, Poljsko, Romunijo, Španijo, Švico in Turčijo. V te države sme potnik vzeti s seboj do 3000 din. židje izključeni iz javnega življenja Madžarska vlada je objavila pretečeni teden načrt novega židovskega zakona. Določila tega zakona pravijo, da bodo Židje v bodoče izključeni iz javnega življenja na Madžarskem, Zakon pravi dalje, da ne smejo Židje zavzemati nikakih javnih položajev niti v državni niti v samoupravni službi, pa tudi pri gledališču, tisku in filmu ne. Numerus clausus bo deloma na novo vpeljan, deloma dosedanji odstotek znatno znižan. Tudi v gospodarskem življenju ne smejo Židje zavzemati vodilnih mest. Določbe zakona v Židih morajo biti do 1. (januarja 1942. v celoti izvedene. Kaj pravijo O kmetskem dekletu in njeni modi piše t bozidni številki mariborska »Edinost« med drugim tole: »Stara prislovica pravi, da Bog zajcu zato ni dal rogov, ker mu niti najmanje ne pristojajo, čeprav bi jih zajec prav rad imel, da bi se tudi on lahko postavil pred svojimi rogatimi tovariši in se v slučaju potrebe tudi branil. To prislovico bi bilo treba ponoviti marsikateremu našemu kmetskemu dekletu. Kako prijetno je pogledati skupino slovenskih kmetic v pravi kmečki opravi. Njih obleka je lepa in udobna, trpežna, od-govanjajoča načinu njihovega življenja, je v nekakem skladu s pokrajino, hišam} in kmečkim stanovanjem. Na deželi žive šivilje, ki so pravi mojstri v krojenju kmetskih kril, bluz in predpasnikov. Kar zamegli se mi pa pred očmi, če srečam sredi travnikov in polj pristno kmetsko dekle oblečeno tako, da ni ne ptič ne miš, ki ni opravljena niti za delo, niti za mestno ulico, ki si pa gotovo domišlja, da je postala jako elegantna, ker je zamenjala svojo pristno kmetsko obleko z nekimi polovičarskimi cunjami, ki jih je podeželska, takim delom nevajena šivilja popolnoma skvarila in ki niso v skladu niti z dekletovo frizuro, niti s čevlji, hojo, pokrivalom, zdelanimi rokami itd. Ne moremo toliko zameriti, če se hočejo pogos poditi kmetska dekleta, ki so odšla služit v mesto in so se tam nehote prilagodila tamkajšnjim običajem. Toda, čemur se pačijo ona dekleta ki žive neprenehoma na svojem kmetskem domu, obdelujejo zemljo in od nje žive? Nihče ne bo zameril kmetskemu dekletu, če bo posvečala pažnjo svoji zunanjosti, če bo natančna pri izbiri blaga glede kvalitete in barve in če si bo izbrala najboljšo šiviljo v vasi, toda nikar se naj ne oddaljuje od obleke kmečkega kroja, katera se ji najbolj poda in v kateri jo bo vsakdo najbolj spoštoval. Kmetska obleka ni sramota, kmetska obleka mora biti kmetskemu dekletu v ponos; saij je najbolj viden znak njenega stanu, kateri je tako lep in potreben, da ga mora tudi vsak pameten meščan nadvse spoštovati. Radi nekaterih posmehljivih mestnih praznoglavcev pa vendar ne boste izpremenjale lepih kmetskih oblek in navad.« O civilizaciji, kulturi in svobodi, razpravlja »Delavska politika« ko pravi: »Besedi kultura in civilizacija bomo morali kmalu črtati iz besednjakov in leksikonov. Obe postajata nepomembni. Nihče ju več noče poznati in vpoštevati. Zdi se nam, da postaneta kmalu psovki, greh, kakor je bil nauk o gibanju zemlje okoli solnca in podobna kulturna in znanstvena odkritja. Kaj pa razumemo pod kulturo in civilizacijo? Najprej moramo vedeti, da kultura in civilizacija nista dva pojma, ki bi imela gotovo, definitivno obliko. Kultura in civilizacija označujeta popolnost človeške družbe z ozirom na urejevanje družabnih razmer. Človeška družba te razvija, nje kultura ali civilizacija je večja ali manjša. Ce se družba slabo urejuje, je slaba, če 6e boljše urejuje, je boljša. In kadar se v družbi uveljavljajo poslabšanja družabnih razmer, je kultura in civilizacija premalo razvita, če pa se razmere slabšajo, moralno in socialno takrat kultura in civilizacija ne storita svoje dolžnosti. Se hujše pa je, če družba prične postavljati Koliko let že človeštvo sklepa ob novem letu, da bo v prihodnjem boljše živelo, da bo opustilo vse slabosti in zaživelo novo življenje. Koliko poti je bilo spočetih k novemu rojstvu?... Koliko trdnih željd sproženih in takoj umrlih! Vse to in še koliko več je vzela preteklost, da bi vendar današnja doba prinesla nekaj resničnih dejanj, ki bi človeštvu dale resničnega, res zdravega, novega poleta. Večno valovanje človeka Skozi ves čas odkar živi človek, je njegova usoda valovala kot morja valovi! Bili so dobri in slabi časi, bilo je več in manj gorja, za težkimi časi so zopet prišli boljši! Da, to je vse res, vse resnično, da se dobe menjajo in z njimi vred dobri in slabi časi ter ljudje. Ničesar ne bi imeli proti, ko bi to valovanje bilo pravično in za težavami prineslo lepših dni! Kadar pa se spomnimo, da so takšna valovanja pokopala do danes nešteto narodov, ker se za svojo usodo niso menili, potem moramo z lastnim vplivom človeško valovanje tako usmeriti, da ne bo trpela narodna celota. Ne more nam biti vse eno ali propademo danes, morda jutri, enkrat bomo pač izginili 7. zemeljske površine! — Kako težko umira posameznik, zakaj bi dopustili smrt vsega naroda. Nevarnost jc blizu, ki zavratno ruši in trga, kjer je naša samobitnost najmanj občutljiva, nevarnost pa največja. Vse mogoči tuji vplivi prihajajo k nam v ovčji podobi. se krotko naseljujejo v našo duševnost in barbarski na neviden način rušiijo narodno zavest, ljubezen do svojega jezika, svoje države, skratka — uničujejo vse tisto, kar je za svoboden narod najsvetejše. Naravnaost ogabno je človeku naštevati sredstva, ki služijo uničevanju napadenega naroda! Mi smo že napadeni Tovariši, tovarišice! Ali veste, da danes eamo na vašem delu sloni obramba naše zemlje, jezika in narodne svobode. Ali veste tovarišice, da je slovenska mati glavna žrtev tujčevega napada. Slovenski materi je njena duševna stran, vera in sploh vsa duševnost, ki ji daje voljo do življenja, razbita, oblatena in poteptana. Svoja najsvetejša čustva slovenska kmetska žena polaga v žrelo propalic, biričev, razbojnikov in tatov! Razmisli ob »Novem letu« tovarišica, poglobi se in spoznaj dokler je še Čas. Mi hlapci nočemo biti! Tako se čuje in mnogi govore o tem. Tovariši, tovarišice! Stopimo v dejanja, pokažimo, da nam je pri srcu naš narod, da nam je zemlja našega rodu sveta, ki mora za vedno ostati našim rodovom! To hočemo; to govorč tudi tisti, ki narodno blago in narodne svetinje prodajajo tujcem, ki jih vsak dan gledate in ničesar ne storite, da hi njihovo prokleto delo bilo preprečeno. ovire kulturi in civilizaciji s tem, da jim jemlje svobodo. Najhujši udarec za kulturo in civilizacijo je namreč, če morimo in zastrupljamo duha, ki živi v narodu, da misli, dela in tvori temelj kulturi in civilizaciji ter daje razvojno in socialno pečat pravičnosti družbi. Zakaj nič ni bolj naravnega, kakor da se človeštvo moralno in socialno izpopolnjuje v idealni pravičnosti. Danes umira kultura in civilizacija v tem smislu, čeprav so socialne in moralne krivice vsak dan večje.« Rešitev pa je še mogoča! Kmetsko mladinski pokret koraka neomajno do tej poti, preko vseh žrtev in naporov, preko vseh zaprek h končnemu cilju: Ohranitev naše samostojnosti, jezika in svobode. Naj bo to zadnji opomin v letu 11)38. vsem tovarišem, ki še spč! Zbudite se in premislite ter spoznajte sovražnika, da ne bo prepozno. Po toči vsako tarnanje nič ne pomaga! Oblaki se približujejo! Ne dopustite da ta strašen led pade na naša telesa ker smo potem uničeni. Mi hočemo živeti, mi nočemo umreti! Naj ne bo zastonj ta klic, naj vzbudi v vas iskro, ki bo rešiteljica, ker naš narod mora živeti. Tisočleja smo se ohranili — mi hočemo naprej, mi hočemo večno živeti. & Adrijartci Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je preteklo nedeljo igralo prvič na svojem odru, z dvema krajšima igrama, v veliko zadovoljnost vseh gledalcev. Zadovoljni pa smo tudi mi z lastnim delom, ker smo s tem potrdili, da vkljub težavam rastemo in se razvijamo za blagor naše vasi, ki mora začeti novo življenje. Kmalu se bomo prikazali z novim delom, zlasti zimo hočemo izkoristiti vsestransko. V delu vztrajamo! Obrh Naše Društvo kmetskih fantov in deklet je sicer do sedaj spalo, moramo pa reči, da ni zaspalo. Zopet vstajamo s podvojeno močjo in po minimalnem programu stopamo v Novo leto, da bi tako prinesli res sveže in nove prosvete vsemu podeželju. Grahovo Imamo veliko število novega mladega naraščaja, ki je željan dela in pouka. Skušali bomo po svojih močeh nuditi vsaj del tistega, kar mlad človek mora imeti. Naše Društvo kmetskih fantov in deklet ima sicer veliko težav, vendar smo dosedaj premagali vse največje napore in pošiljamo vsem tovarišem in tovarišicam novoletni pozdrav. Na delo! Vrhnika Pripravljalni odbor Društva kmelskih fantov in deklet je zbral lepo število novih naročnikov za »Grudo«. Upamo, da bo tudi vse ostalo naše delo kronano z uspehom, saj je v nas toliko krepke volje in trdnega prepričanja, da naša vas mora zaživeti v nekakšni drugi obliki, ki bo prinesla več veselja vsem podeželskim trpinom. Dramlje Pripravljamo novo dramatično delo in po minimalnem načrtu izvajamo delo. ki nam zlasti v zimskem času prinaša lepe uspehe. V kratkem bomo o našem delu obširneje poročali. Dopisi f Lojze Bet Neizprosna smrt nam je sredi dela ugrabila življenje borca poštenjaka, neumornega delavca Alojza Beca iz Kamence, občina Št. Janž na Dolenjskem. Samo par dni bolezni zavratne pljučnice je strlo življenje 641etnega moža, očeta, čislanega daleč naokrog in poznanega javnega delavca. Nikdar ni mož silil v prve vrste — vendar ga je na ta mesta postavila zahteva drugih, kateri so mu neomajno zaupali. Dolgih 35 let je bil stalni član občinskega odbora, 2 krat župan naie občine, načelnik kmetijske podružnice, član odbora Kmetijske hranilnice in posojilnice v Št Janžu. Vnet pristaš kmetsko mladinskega pokreta, podporni član Gasilske čete. Od najvišjega mesta je dobil priznanje z orde-nom Jugoslovanske krone in enemu njegovih sinov je blagovolil Viteški kralj Aleksander I. botrovati pri krstu. Od prvega početka izdajanja našega lista je bil njegov stalen naročnik in neomajno je upal v zmago kmetske ideje in pravice. Povsod smo ga srečavali vedno veselega, in z dobro besedo je znal pridobiti tudi zaupanje nasprotnikov. Pri organiziranju bivše Slovenske kmetske stranke je bil vedno na delu in ni majhna njegova zasluga za lepe zmage bivše SKS na Dolenjskem. Zadnja leta smo ga videli na vseh prireditvah Društva kmetskih fantov in deklet Ponosno je kljub najgršiin napadom branil mlado društvo od klevetnikov in mu pomagal v razvoju. Vsi, ki smo ga poznali, smo znali ceniti njega in njegovo delo. Tudi poslednja njegova pot v soboto 24. decembra je izpričala, da je bil možak, kateremu smo dolžni izreči spoštovanje. Pogrebu so prisostvovali zastopniki vseh naprednih organizacij, Gasilske čete, župan z odborniki in mnogoštevilni prijatelji. Zadnje besede v pozdrav mu je izrekel pri odprtem grobu tov. Stanko Repše. Tako smo izgubili sredi dela, sredi borbe moža, katerega bomo težko pogrešali. Zgubili smo telo, vendar misli in duše nismo izgubili. Misel Lojzetova bo ostala med nami, spomin nanj nam bo vedno v bodrilo še k večjemu delu Telo bo pa ostalo v zemlji, v tisti zemlji, katero je neizmerno ljubil, za katero je trpel in bil pripravljen doprinesti zanjo tudi žrtve. Dragi Lojze, svetel vzgled nam boš v življenju Kakor smo ti obljubljali, ko smo si stiskali desnice v zvestobo, tako ti danes, ko si skrušen po nalogu Najvišjega zapustil svoje drage, obljubljamo, da bomo nadaljevali zapo-četo delo in ga tudi končali v prid in dobro kmetskega ljudstva, kateremu si ti posvetil vse življenje. Nobeden, pa naj bo to najstrupenejši nasprotnik, ti ne more očitati enega samega dejanja, ki naj bi škodoval kateremu koli. Samo dobrega, ker slabega se Tebe. ni prijelo, te poznamo, in takega te bomo ohranili v spominu. Dragi Lojze! Počivaj sladko v ljubljeni zemlji domači! Vsem tvojim dragim pa naše iskreno sožalje! mali £09 (Ob dovršitvi gasilskega doma) Mali log je sestavni del Loškega potoka. Stoji na valovitem terenu severno od Hriba, in je oddaljen približno pol ure hoda. To je vas, ki šteje okrog šestdeset hiš. Dozdaj je pozabljena životarila, ali bolje rečeno: bila je malce odrinjena od sveta. To pa zato, ker so bili malološki Mladima ma vasi $Vovc/efne misli VSAK IT ki pridobi za prihodnje leto ,.Kmetskemu listu' novih naročnikov, bo deležen lepe nagrade! 1 vsaj osem ljudje svoj čas svojevrstni čudaki. Ljudje so jim zvrgli nadevek »švabe«. Vendar pa ima ta priimek v zgodovini svoj pomen. Pravijo, da so jim to ime dali zato, ker so ob nekih volitvah (še v stari Avstriji) glasovali za Nemce. Požgali pa so ga tudi takrat, ko se je trasirala cesta Sodražica —Loški potok. Mogla bi bila steči skozi Mali log. Ali možje so se ji bili uprli z vsemi štirimi. Tako je ostal Mali log skrit in pozabljen vse do zdaj, ko se je začel buditi mladi rod. Pred tremi leti so ustanovili prostovoljno gasilsko četo. Namen te čete naj bi bil, usposobiti čim več gasilskih moči za slučaj požara, obenem pa vzgojiti mladi rod višjim namenom. Zavedali so se, da iz niča se ne da napraviti nič. Z jekleno voljo so zasadili plug v ledino in jo začeli orati. Pokazali so se prvi uspehi. Denar se je začel nabirati. V ta namen prirede ob vsakem farnem žegnanju veselico, ki jo ljudje prav radi obiščejo. Sploh pa so potoški ljudje veseljaki. Polovico zaslužka puste po gostilnah. In kakor ne more živeti družina brez strehe, tako se ne more tudi društvo razvijati brez nje. Tako so sklenili, najprej si sezidati dom, ki naj bi obenem služil tudi kulturnim namenom. Dom je že dograjen. Treba je bilo mnogo truda in požrtvovanja. Če pa izvemo, da so ti ljudje po večini težaki in da so navezani na kruh lastnih rok, potem šele spoznamo žrtve, ki so jih doprinesli. — Dom ima poleg gasilnih shramb tudi lepo dvorano z odrom. Tu naj bi se shajala mladina, prirejala igre, rastla duhovno in kulturno ter tako postala vreden otrok svoje domovine... (Želeti bi bilo, da bi vsakdo, ki bi vstopil tu notri, vrgel raz sebe stara načela razprtij in sovraštva in da bi se mu vlila v dušo nova misel: Srečno Novo leto želita svojim cen;', odjemalcem Ivan in Fani Javornik mesar In prekajevalec LJUBLJANA Domobranska cesta. Wolfova ulica da je naša rešitev le t nas samih. Saj se bomo rešili le tedaj, če bomo delali skupno in s ?amo-pomočjo. Koliko bi se namreč dalo napraviti za našo slovensko vas, če bi začeli ustanavljati lesne, živinorejske, delavske, konsumne in podobne zadruge?! Če bi mi obrnili vse sile na gospodarsko plat življenja, bi postali srečni in bogati. Ne bi se nam bilo več treba klatiti po tujini in upogibati svoje hrbtenice tujemu kapitalu. Ali, če smo do zdaj služili temnim m »^di-ralnim silam, jim poslej ne bomo več! Mi čutimo v sebi vse nekaj višjega, lepšega ... Zdi 3e nam, da se je iz nas začel prebujati slovenski kmečki človek iz tisočletnega spanja; da nam vstaja tisti tolikokrat opevani Kralj Matjaž. Saj naš pravi KraLj Matjaž ne spi pod goro Peoo, kakor pravi pravljica, ampak v nas samih, v naši zavesti. Ta pa se je jela prebujati in vstaja kakor zora mladega dne ...) Rahom. Jz 8vcrsfee vosi pri Velikih £aščeth Dne 3 jan. 1889. 1. se je rodil Jože Marolt (Majerček) in 3. jan. 1939. bo izpolnil 50 let. Naš jubilant ima kaj pestro življenje za seboj in mnogo zaslug za svoj rojstni kraj. Javno se je udejstvoval že od mladega. Spremljalo ga je burno življenje. Ko je odslužil vojake, je odšel v Ameriko. Ob povratku v domovino ga je zasačila vojna. Čeprav brez »čina« je mnogo pomagal svojim sorojakom. Njemu gre največja zasluga za kraauo šolsko stavbo v Dvorski vasi, ustanovil je gasilsko četo in pokrenil gradnjo gasilskega doma. Izposloval je selsko pošto in stal ves čas v sredini javnega življenja v svojem kraju. Nacionalno zaveden in napreden mož je stal vedno v prvih vrstah bivše SKS. Vedno dobre volje in zdravega humorja, ije dajal sorojakom onstran »luže« vedno nove pobude in prilival ljubezen do osvobojene domovine. Lansko leto se je zopet napotil preko vode, a kruta usoda ga je vrnila iz Anglije, preko Belgije, Ho-landske, Nemčije in Avstrije v domovino. Doma se je lotil novega dela in po njegovi zaslugi bo v kratkem elektrificiranih šest vasi poleg Dvorske vasi. Jubilant je mož na svojem mestu, neuklonljiv, a dober svetovalec in zvest prijatelj vsakomur. Mi mu ob jubileju iskreno čestitamo in želimo zdravija in sreče do končnih meja človeškega življenja. Okoličan Pred bratkim so si Švicarji izvolili novega predsednika FilipaEtterja. Mlatil Ta teden so mi zdrli v bolnici z otečenega Ttrščanea mandelne in tudi želo. Po izjavi padar-jev ne bom za kako mlatenje več tednov sposoben. To javljam vsem onim, ki so ta teden želeli slišati mojega cepa glas! Domači dogodki X Vinskj sejem in razstava v Ivanjkovcih. Vinarska zadruga v Ivanjkovcih bo priredila svoj 14. vinski sejem in razstavo 10. januarja v dvorani pri kolodvoru v Ivanjkovcih. Vina je treba prijaviti do 3. januarja. Letošnja vina se prav dobro razvijajo in so izredno harmonična, razen tistih, ki so bila zelo rano brana. Cene so ugodne. Sredi ormoško-ljutomerskega okoliša bo vsakemu interesentu dana prilika, da krije svojo potrebo glede ljutomerskih vin. pa najsi bodo iz mešanih nasadov ali sortirana, r X Podaljšanje božičnih počitnic. Prosvetni minister je izdal odlok, s katerim podaljšuje Položnice V 50-to številko »Kmetskega lista« smo priložili vsem našim cenjenim naročnikom položnice s prošnjo, da bi se jih poslužili v svrho poravnave naročnine po možnosti še pred novim letom. Danes pa ponovno prosimo vse one, ki imajo na letošnji naročnini še kake zaostanke, da te nakažejo zanesljivo skupaj z naročnino za 1. 1939. božične šolske počitnice za vse šole v kraljevini od vštetega 24. t. m. do 9. januarja. X »Murska Krajina« preneha izhajati. Božična številka tednika »Murska Krajina«, glasilo industrijalca in bivšega poslanca g. Benka, prinaša obvestilo, da bo s 1. januarjem prenehala izhajati. Tudi znak blagostanja in dobrih časov v Prekmurju. X Združenje gostilniških podjetij za Ljubljano in okolico se je preselilo iz Gostilniškega doma na Privozu štev. 11 na Aleksandrovo cesto štev. 2 I. nadstropje v palači Ljubljanske kreditne banke. — Up.rava. X »Totega lista« 21. številka je pravkar izšla v dvojnem obsegu. V naših razmerah je bil tak humoristično-satiričen list naravnost kričeča potreba, zato tudi javnost pridno sega po njem. Izbrana in res zanimiva vsebina novoletne številke mu bo brez dvoma odprla pot v vsako slovensko hišo. Kjer je kaj zdravja in smisla za humor, tam čitajo ljudje »Toti list«. X Tatovi so pokradli iz skladišča zagrebškega podjetja >Kava-IIag« kave za 40.000 dinarjev. Tatovi so prekopali v skladišče zid in skozi napravljeno odprtino odnesli svoj plen. X Eros inferi (peklenska ljubezen) se imenuje najnovejša knjiga našega sotrudnika Ivana Albrehta. Knjiga, ki obravnava večen motiv ljubezni, je krik po rešitvi iz spon poltenosti. Kot taka posega globoko v vsa sodobna vprašanja. Naročite jo lahko v vsaki knjigarni, broš. izvod pa stane le din 10"—, s poštnino din 12"—. ESKS H ISKOVI N E vrst: Irgavske, uradne, reklamne, faso' pise, knfife, vefbarvnl lista hitre In p«ceni! filSKARNA MERKUR LIUBLJAMA, Gregorčičeva al. 23 T E I i f O M $IE¥. J5-M X Vlak je zavozil v polu avtobus potnikov, ne da bi se bilo kakemu potniku kaj pripetilo. Pri Borovem je osebni vlak zavozil v avtobus, v katerem se je vozilo 20 delavcev. Lokomotiva je vrgla avtobus s tira ob stran in ga prevrnila. ne da bi se bilo kakemu potniku -kaj pripetilo. X Dražba kožuhovine v Ljubljani bo 23. januarja 1939 v prostorih Ljubljanskega velesejma. Dražbo, in to že 27-to, prireja lovsko-prodajna organizacija »Divja koža«, ki ima direktne zveze z inozemskimi odjemalci. Namen te organizacije je, da pomore lovcem do čim ugodnejšega vnov-čenja lovskega plena. Plen pa mora biti dobro pripravljen, to je, da so kože dobro in pravilno posušene na zraku, ne na peči! Kože se morajo preje dobro očistiti in napeti. Dobro blago pošiljajte na naslov: »Divja koža«, Ljubljana-Vele-sejem. Ir, Nemec; " ....... ----------- SamdzaU do Plevlja X Kor so kontingenti prekoračeni bo izvoz manjši. Naš; izvoz v Nemčijo je v zadnjem tri-' ntesečju znatno prekoračil vrednost določenih kontingentov, odnosno se je izvozilo mnogo blaga na breme kontingentov v prihodnjem letu. Najbolj se je prekoračil kontingent za živino in živinske produkte. Da se to zravna, bo naš ižvoz v začetku prihodnjega leta (v dobi od januarja do marca) znatno zmanjšan. Zlasti živi ne se bo malo izvozilo. V zvezi s tem je odpotoval v Berlin upravnik zavoda za pospeše-vnaje trgovine s tujino dr. Petrovič. Pogajal se bo z nemškimi pristojnimi činitelji za cene živine in živinskh produktov. Na razgovor pa pride tudi zmanjšanje naših kontingentov. X Za boljše cene mleku. Da se cene mleka spravijo vsaj delno v sklad s produkcijskimi stroški ter s cenami potrebščin, ki jih morajo kmetje kupovati, je »Mlekarsko društvo za Ljubljano in Okolico« sklenilo povišati ceno mleka s 1. januarjem 1939 na din 2'50 za liter dostavljeno na dom. Vsak, ki razmere pozna, bo priznal, da je to zvišanje tako malenkostno, da produkcija mleka kmetu tudi v bodoče ne 1k> prinašala nobenega dobička, ampak je edini namen ta, da bodo mogli kmetje nabavljati močna krmila. X Na dosmrtno ječo je bil obsojen pred celjskim sodiščem Špajzer Ivan, ki je bil obtožen umora Jakoba Travnika v Medlogu pri Celju. Morilec je pred dvema mesecema s krampom pobil 55letnega Travnika Jakoba, mu pobral denar, uro in nahrbtnik ter ga nato vrgel v Savinjo. X Tatvina. Na zagrebški poštni direkciji je bila ukradena denarna vreča z 132.000 din. Mešani zaheni pri muslimanih Na zadnji seji širšega sveta Reis-ul-uleme se je obravnavalo vprašanje mešanih zakonov. Obe. vrhovni šerijatski sodišči sta se postavili na stališče, da ije treba mešane zakone med muslimani in nemuslimani prepovedati, končno besedo so pa vendarle prepustili Reis-ul-uiemi. Na zadnji seji je bito sklenjeno, da musliman z nemuslimanko pri šeriijatskem sodišču ne more skleniti zakonske zveze. Izjemoma se dovoljuje mešani zakon onim muslimanom, ki žive v krajih, kjer je malo muslimanskega prebivalstva, pa še za te je potrebno dovoljenje Reis-ul-ulema Doslej sklenjeni mešani zakoni pa ostanejo v veljavi. Enakomerno ije teklo kolo — sedaj na levo, sedaj desno, včasih poskočno in zopet mirneje. S krepkim enoglasnim tenorjem so momcizapeli: Sviraj cigo tako ti Boga, Vodi kolo seoski naš lola! - Ozrem se malo po okolici, po godcih in plesalcih in, da ste videli prizor. Ves hribček Sv. Ilije se je zibal, vsaj izgledalo je tako. Cez 40 vrst se je pregibalo po taktu ciganske godbe — na desno, na levo, na mestu. Dekleta so zardela v licih; "iroka krila z rdečo pisanimi našivi in gostimi gubami pa so se vrtela in pahljala okrog kakor metulji, tako da je bil pogled na pisane dekliške vrste res lep in občudujoč. Moram š^ pripomniti, da »o rute na glavi predstavljale tudi del posebnosti, ki so s pisanimi obrobnimi cofi dajale poseben kras nežnemu dekliškemu licu. Kolo se ponavlja za kolom, sramežljivi pogledi deklet skačejo po fantih, kar kradoma ti vrže deklič svoje sveže črne oči in že jo oblije rdečica sramu, ker ni bila dovolj previdna; fant je pogled prestregel, se prijazno nasmehnil, deklico pa je bilo tako sram, da se ije skrila med tovarišice. Bledi mesec obasjava zredu danicu, se začuje ciganska pesem in godba sem od cerkvene porte. Bila je to konkurenčna godba in konkurenčno kolo. Ponosen fant vodi, domiš'javo napravlja figure, levo roko drži na hrbtu, kradoma tu in tam pogleda na soigralko, res divuo črnogorsko dekle, ki samo v planinah rastejo.;. Ovče pečenje, sarajevsko pivo, vpije krčmar. Sveža jagnjetina, dober dalmatinec, skuša biti močnejši v glasu sosed! — Izpod šotora ijem veselo skupino, ki enoglasno zateglo poje Dobro H je ovo pečenje, kažu naše mladoženje. Nek sad vino kroz grlo procuri svima pa i naši pijanduri. Srca, momci! Srca dževojke, sladkog šečera, dodjite kod mene, u pola džabe! Svi kod mene! Blizu gostilničarja opazim šotor cerkovnika, ki zaraščen s polsivo brado prodaja voščene sveče. Pomolite se Bogu bračo i Svetom Iliju, da vas spase od grada, da ne bude nesreče i tuge. Samo dinar, braoo! Dva dinara krupnije sveče, ko hoče, ima ih i za tri dinara. Kupi sveču baka, kupi snajo, pomilite se Bogu bračo, da ne bude nesreče i tuge! V soseščini zbira popo prispevke za cerkev; brada mu nizko pada na prsi, dostojanstveno kima z glavo in skrbno zbira kovače, ki jih prinašajo bogaboječe bake. I moja mi veli mama, nemoj čeri gubit' dana, več gledaj kome da te dam. poje neki bečar in ves zabuhel v obraz ponuja popu dva dinarja. Cigani hreščeče igrajo radikalko, konkurenčna godba pa arabsko kukunjišče. Avgustovo sonce se je močno uprlo v grič Sv. Ilije, kolo teče, tudi pivo pridno praznijo žejni in razgreti momci. Evo ratluka* i sveže črnogorske vode, vpije z onemoglim glasom mlad musliman. Ratluk, 50 para komad, ratluk i sveže vode, ratluk, gospodine! Frule, jeltine frule, momci, prodaja piščali neki umazan rdečeglavec. Dodji lolo, kupi jednu frulu, sviraj kolo popni se na kulu. Nekateri fantje res kupujejo piščali, starejši možakar pa kar na svojo pest igra devojačko kolo, ki raste in kmalu okrog njega pleše skupina * Ratluk je v kocke narezan žoličast sladkor pomešan z dišavnim željejem. navdušenih plesalcev. Čiča ne računa ničesar; čiča svira in kolo teče ter se vrti v veseli vra-njanki. Pri vsem tem opazovanju pa se je tudi, meni zglasil želodec in si pri najboljšem teku privoščim kos pečene ovčetine. Včasih mi ovčje meso ni bilo posebno pri srcu, sedaj pa sem precej hitro pospravil lep kos in žalil s sarajevskim pivom. S tovariši smo trčili, zbrani sicer iz vseh strani Jugoslavije, razumeli pa smo se kot bi bili bratje iz ene družine. Plevljanke so med tem napravile sprehajališče med hribčkom Sv. Ilije in sosednim gozdičem, kjer so smreke nudile tako prijeten hlad Vsem svojim prijateljem želi srečno novo leto 1939 >S LAVI) A< jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani „SLAVIJA" zavaruje proti: požaru, vlomu, razbitju stekla, zakoniti dolžnosti jamstva, nezgodi, foči, transportnim Škodam, poškodovanju avtomobilov; sprejema vsakovrstna življenjska zavarovanja po najugodnejših kombinacijah Generalno ravnateljstvo v Hubllanl. Gosposka ulica • Telefon 21-76. 22-76 PODRUŽNICE: Beograd, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split In Zagreb — EKSPOZITURA v Mariboru na Aleksandrovi c. 6, v Celju v Kolenčevi al. 6 Srečno in veselo Novo leto 1939 želi vsem svojim cenjenim gostom kakor odjemalcem vina Fvclzmc §ivaid ji GOSTILNA IN ZALOGA VINA Z G. KAŠELJ Svojim cen j. gostom prav srečno Novo leto restavracija „PRI ŠESTICI" ANA IN ALBIN IZLAK AR SREČNO NOVO LETO I vsem svojim cenjenim od je- m malcem in prijateljem želi van Ogrin VELETRGOVINA Z VINOM L A V E R C A Tudi mi smo šli malo v smrekovo senco in spotoma seveda nagajali plevlijanski gospoščini, ki mi je bila tako zoprna vsled tiste umazane šminke. Saj ne rečem, čedno dekle, ustnice pa si je tako nabarvala, da se je mast kar pražila v soncu. V smrekovini je curljal svež studenček, manjkalo je samo klobuka, da bi se napil tiste kristalne vode. Zdelo se mi je, da je bila v tej vodi neka posebna moč! Kadar ije sonce skrilo žarke za bregove, je godba pri Sv. Iliji počasi utihnila, mladci in devojke pa so hiteli domov. Tudi naša rezerva je počasi odkorakala v kasarno, v svoji notranjosti smo nosili hrepeneče poglede črnih očes od svežih planinskih deklet. Nekje v daljavi zveni pesem hrabrega Črnogorca: More, Marko ne ori drumova! More, Turci ne gazite oranja... Vodenica* za obdelovanje domačega volnenega platna. Čeholina je srednje velika reka, ki ima mnogo mlinov, mnogo dolapov,** največ pa vodenic za obdelavo domačega platna. Zasilna koča iz nekaj desk ali bičevja pokriva posebne vrste * Vodenica je mlin na vodo. ** Dolap ali črpalo za vodo. Na kolesu, ki ga žene voda, so pritrjene kante, ki dvigajo vodo in zlivajo v žleb. stop, ki v širokem koritu, skozi katerega teče voda, udarjajo po platnu. To phanje traja tako dolgo, da dobi platno neko posebno barvo, ki jo prav dobro pozna posestnik takšne vodenice. S kolesom, ki poganja stope, pa je tudi združen dolap, ki " rednih presledkih zliva vodo v pripravljen žleb, ki je speljan naprej za zalivanje vrta ali travnika. Na nekaterih kraijih se najdejo samo dolapi, ponekod žitni mlin z dolapom, največ pa •'tfeTiice za domače platno v zvezi z dolapom. Zanimive so zlasti vodenice za domače platno, ki dajo posebno značilnost kraju in hranijo v svoji preteklosti tudi različne bajke. v Živinski seimi Na zadnji živinski sejem v Kranju je bilo prignanih 47 volov, 15 krav, 7 telet, 3 junice, 62 svinj in 69 prešičev Cene: voli I. vrste 6.25 din, II. vrste 5.50 III. vrste 5 din; telice I. vrste 6.25, II. vrste 5.50. III. vrste 5 din; krave I. vrste 5.25. II vrste 4.75, III. vrste 4 din; teleta I. vrsie 8, II. vrste 7 din; prašiči špeharji 10 50, prašiči pršutarji 850—9.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 140 do 280 din za glavo. Cene živini in prašičem par dni pozneje na ljubljanskem sejmu pa so bile naslednje: Voli I vrste 6 din, II. vrste 5—5 50, III. vrste 4—5; telice I. vrste 6 din, II. vrste 5 de 5.50, III vrste 4—5 din; krave 1 vrste 5 50, II. vrste 4.25, III. vrste 2.50—3 din; teleta I vr- ste 8 din, II. vrste 7; domači prašiči špeharji 10 din, pršutarji 9 din za kilogarm žive teže. Seimi 1. januarja: v Trbovljah. 2. januarja: pri Sv. Juriju pri Celju-okolica, Mur- ski Soboti, Novem mestu, Ribnici, Št. Vidu pri Stični, Radohovi vasi, Ormožu. 3. januarja: v Dol. Logatcu, Ormožu, Ptuju, Dol. Lendavi. 4. januarja: v Krškem, Domžalah, Celju, Ptuju, Trbovljah. 5. januarja: v Črnomlju, Mokronogu, Slov. Ko- njicah, Turnišču. 6. januarja: v Mariboru. 7. januarja: v Šmartnem pri Litiji, Brežicah, Ce- lju, Trbovljah, Križevcih okr. M. Sobota. Važnejša radio predavanja od 1. do 8. januarja 1939. Nedelja, 1. januarja: 17.00: Kmetijska ura. Ponedeljek, 2. januarja: 18.00: Zgodovina psihiatrije — 18.40: O Ptujski gori. Torek, 3. januarja: 18.40: Problem malega naroda. Sreda, 4. januarja: 18.40: Gradovi na Dolenjskem. II. del. Petek, 6. januarja: 17.00: Kmetijska ura — 18.00: Sv. Trije kralji. Sobota, 7. januarja: 20.00: 0 zunanji politiki. Največjo izbiro moškega in ženskega blaga dobrih kvalitet in po najnižjih cenah dobite le V MANUFAKTURNI TRGOVINI ŽLENDER LJUBLJANA, Mestni trg 22 ^HtlllilnllllHlilillllllflilillltlllhlililtlllliliiilllllnlillllllMilillllllIhlillltllllilillllllllililllld^ | Srečno Novo leto želi | I lekarna Kr. METOD RAUCH f Krasil, Kesini trg i tllliiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii'liiillllliil'illlilH'l'illlllli'l'illillii'l'iHIIIMiIiilllllli'1'1111 J IDO KNJIGOVEZNICA kartonažna in galanterijska delavnica M a tU a Šifrer uubimna Vegova ulica 6 Telefon 33-72 Se priporoča s solidno in ceneno vezavo Velika zaio>a reklamn h koledarjev Srečno leto 1939! Vse vrste štofov. kam?arnov, perila in ohlek dobite po konkurenCnih cei ah v novi trgovini Jožko Olup m sili LJUBLJANA. Stari trg 1, bivii lokal Cluha« lesih Vsem cen;', gostom želi srečno in veselo novo leto 1939 Restavracija in velemesarija Franc Slamič Liubliana, Gosposvefska cesta Kadar pridete v Ljiibhano, se zglasite v občeznani manufafctiirni veletrgovini R. MIKLAUC „Pri Škofu" kjer boste našli veliko izbiro blaga za moške in damske obleke po izredno ugodnih cenah LINGARJEVfl ULICA — PRED ŠKOFIJO nepozabne: HM«. Ljubljana s 'cečtto. nat/a UU, o&tča zadauaUstua in dobzi va^e-ždi t/s&tn utaU^im in pciiatehun »toiitM* Zaloga za Ljubljano in okolico vljudno obvešča, da se toči nove gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem v vseh večjih gostinskih - obratih Telef. štev. zaloge: 36-20, 32-31, 23-08 Kmetska posojilnica ljubljanske okolice reg. zadr. z neom. zavezo V LJubljani, Tvrževa cesta 18 Nove vloge —« ■» "ssszr- 4% Za vse vloge nuds oopolno varnost. - Otvafla odoovedi po tekoče račune in izvršuje vse denarne posle. — Vlagajte svoje Vloge proil ©opoveo« pv jj • 4 4 _ • _____« 1 nlv-J W AM n « '/OITAH 1 ........................................................................................................... | SREČNO NOVO LETO 1939 j SVOJIM CENJ. | f GOSTOM ZELI j ] DA J 'DAM, Liubliana g iuilHIlii-a-iaiHII.....IIIIIIII.....Illlll............................................................................ aaaanaaaanaaaaaaag Srečno in veselo Novo leto jj svojim odjemalcem, gostom U in stanovskim tovarišem želi D Globočnik Anton U GOSTILNIČAR IN TRGOVEC U Zg. Ololc pri Radovljici j] oaaaaaaaaaaaaaaaaa D Q a a D o ^|li">lll|liiiM||lii>il||ll"ll||lltiHl|lnill|l|MiM||litill|||niinilnH||lnnl||lnitinili>>ll|l<><llt^ I f f ScecM in viselo- mvo- UU1939 f ii f želi vsem odjemalcem in prijateljem f j Ignac Tome, Moravče f i|||iill||h»Ul|l»"l||ll«U||luiil|1liiilH|l>i'< ■„•■••• I, lj|l f SREČNO NOVO LETO i ^ jr jr "i \ svojim cenjenim klijentom želi i l Klišarna S T. DEU f i LJUBLJANA C Dalmatinova ulica 13 = •Z. 3 "i nii::::iiii::;:iiii::::iiii::::iiii::;:iiii::::iiii::::iiii::::iiiiriiii::::iiii::::iiN a D | Srečno Novo leto želi vsem | svojim cenj. odjemalcem I TVRDKA H U n u I. KNEZ u =3 M y D LJUBLJANA D 0 I nianHODD Srečno in zadovoljno Novo leto svojim odjemalcem in gostom želi KRIŽNAR ANTON TRGOVEC IN GOSTILNIČAR STRAžIščE SREČNO NOVO LETO 1939 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem MARTIN BERLAN, lobček 56 TRGOVINA Z USNJEM IN ČEVLJARSKIMI POTREBŠČINAMI M. Tičar, Ljubljana SELENBURGOVA ULICA ST. 1 IN SV. PETRA CESTA ST. 26 PRIPOROČA VSE PISARNIŠKE IN TEHNIČNE POTREBŠČINE □ '11 M Ml Ml i l-il i i Mil l-ii IUi'"'i!l iliMili I Srečno Novo leto iip 1 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem m 1 Stanko Lenarčič šj p Nova vas pri Rakeku t Srečno in veselo novo leto 1939 želi L Mikuš, Liubliana Mestni trg št 15 Dežniki! Na Na veliko! Ustanovljeno leta 1839 u I SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO LETO 1939 g želi I AHKO IVAN mL | n ____n Ribnica I I SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM Viktor Meden ž g anjarna LJUBLJANA SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim gostom Alojzij Drmelj GOSTILNIČAR B O š T A N J SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1939 želi Lekarna dr. G. Piccoli LJUBLJANA nasproti »NEBOTIČNIKA« SREČNO NOVO LETO J. Blasnika nas!. UNIVERZITETNA TISKARNA, LITOGRAFIJA IN KARTONAZA D. D. LJUBLJANA ....................."HM,,,...........................lil"""!!!,,,,!!«......UintU'"""'!,,,,,,!"111.......... I % | Srečno in veselo Novo leto 1 | želi svojim cenjenim | f odjemalcem in gostom § c Jvan Svad j f GOSTILNA IN VELETRGOVINA 1 i Z VINOM f f BERIČEVO) iiii"i'iiiiiiii'i,",|iii„iiiin',"«iii,mili""........................................ ............................. Srečno Novo leto vsem članom In cenj"enim odjemalcem Kmetijska družba, r. z. z o. z. v Ljubljani C O O O O noOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOODOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOg o Scti^a Vl&M cen|e„|m odjemalcem in konsumentom našega piva, ipirita in kvasa Zeli g Pivovarna „UNION" d. d., Ljubljana § Soooooooooooooooooooooooooooooooooooooooocdooooooooooooooooooooooooooooooooooooo Do 5°/0 se Vam obrestujejo prihranki, ki jih naložite pri nas. Pred zločinci je zavarovan denar, ki se vloži pri nas. 10.000 vlagateljev vlaga pri nas. Mislite na bodočnost in začnite vlagati tudi Vi. Za vse naše obveznosti jamči z vsem premoženjem in davčno močjo Dravska banovina. iiraiiilfifiica Hravsfke fhasiovisie (prej Kranjska hranilnica) Centrala: Ljubljana — Ekspozitura: Kočevje m SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM TISKARNA SLATNAR družba z o. z. V KAMNIKU Podjetje je najmodernsje opremljeno in se priporoča za vse vrste tiskovin Mlinsko-tehnične potrebščine Mlinska sita * Gonilna jermena * Mlinski stroji I Telefon št. 27-25 1 MU kaHIIII VSell vrst I leleton it. 27-25.1 brc ar & co„ Ljubljana, Kolodvorska u!. 35 Stecna it* uspešna teta Tiskarna Merkur J- ti. LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23 ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost želi svojim cenjenim @ naročnikom in odjemalcem SctUia- Ut i/esefo Hai/a teto- želi vsem sv&iim od{e*naice*n LiMiana, 2idwsUa ulita H Č35 UvS U\>f/ !»a5 toSči U-.V5 ',\.V5 t>.v5 Ld-i i i T 11. 1 -t r\>-7r\ 1 M Srečno in zadovoljno novo leto 1939 p t-1:'« želi svojim cenjenim gostom I RtAflC H8fm8 ® - 1 sosiiSničar „PM HGOKIS" | | Ljubljana g m Dospela je nova pošiljatev Sack-ovih plugov. Naročite | takoi, ker je pričakovati podražitev surovin in s tem tudi plugov. Dalje nudimo po ugodnih cenah razno drugo 5 kmetijsko orodje, stroje, zaščitna sredstva, umetna gnojila in razna hraniva ter druge potrebščine. V zalogi jih ima Kmetijska družba in njena skladišča v Celju, Konjicah, Mariboru in Novem mestu | ..JUGOSLAVIJA" največja dcmaša delniška zavarovalna družba ZAVARUJE: življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, avtomobile in živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani: Aleksandrova c. št 11 in Gosposvetska c. št. 4 ter nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu. Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa c. 15 (tel. 25-71) in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva. ~ ______TELEFON INTERURBAN 25-0$ Cb C 22 C 222 z e. z. v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 7 (v lastni hiši) Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: plenico, rž, ječmen, oves, koruzo, aido itd. Hlevske izdelke: pšenični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko. pšenične otrobe, ješprenj, kašo. Poliske pridelke: krompir, fižol, zelje, sadje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. super-fosfata, kalijeve soli, Tomasove žlindre, nitrofoskala, apnenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo, glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne „Ilovac", Karlovac, za vse zidne in strešne opeke m m e m B m Srečno, uspehov pofno iovo leio želi vsem svojim cenienim odjemalcem, prijateljem in znancem Medič-ZanM m tovarne olja, lakov, barv, škroba Ljubljana, Medvode, tlomža.e & & m m i « Srečno in veselo novo leto 1939 L & i. SICIlElli UU3LJANA l^llllllftlllllllllll!^ *( Srečno in zadovoljno Novo leto ■ ¥ f želi f lekarna A. UST AR 1 ♦1» Ljubljana, poleg glavne pošte Kmefie in kmetice! J£'J-^VimS gostilno „PRI L0MCU41 na Rimski cesti št. 24, kjer boste vselej zadovoljivo postreženi. Zajamčeno pristna vina! Domača in dunajska kuhinja! Od 6. ure zjutraj: mleko, kava, čaj, golaž, vampi, jetrca i. t. d. Srečno in veselo novo leto 1939 želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina usnja Brata Hoskovic, Ljubljana Ustanovljeno 1888 Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. — Vse strojarske maščobe, fištran in degras kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije vedno na zalogi Telefon 25-15 um iilni i V LJUBLJANI, Tavčarjeva ul. 1 Telefon Ste*. 28-47 reg. zadr. z neomejeno zavezo Račun poštne hranilnice štev. 14.257 RAČUN PRI NARODNI BANKI Brz«ja*i: X«iUskiCi 1p £ Nr° Eskontuje menice S .V Izvršuje ostale denarne posle V Dale kratkoročna posojila Zaupajte denar domačemu zavodu! MMHIBKffK^^ o p o z n M m o na novo urejeno prodajalno damske, moške in otroške konfekcije LJUBLJANA: Sv.Petra a23 in novo otvorjena na Tvrševi cesti 18 Velika izbira oblačil po priznano nizkih oenah! NASPROTI GOSTILNE „FIQOVEC" KMETJE Ako Imate kaj naprodaj, ako hočete kaj kupiti, ali česa iSčete, inserirajte to najprej v svojem ..Kmetskem listn"! -Cena malim oglasom je samo 1 dinar za besedo. Uredaik; Juikft .ttttti-Jatal« «iW IfcM Meckuc .tefjdatov«* MmB&O. JffiftaM