(»Č&iiiiii »la .B! «■.'« NiarB MEifri*. ■ i|llimil»IMMIIilliri!lll.l l'IT Ii ' Glasilo narodne demokracije za mariborsko oblast. IZHAJA VSAK PETEK Telefon it. 276 - Cek. račun št. 12853 11 Rokopisi'se6n^vTačajo^8Redamo-1 Uredništvo in upravništvo „Narodnega Lista" je v Mariboru, macije (nezaprte) so poštnine proste. I Jurčičeva ulica št 4 Naročnina: Mesečno D. 1'25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7'50, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej. Štev. 8 V Mariboru, v petek 7. julija 1822. Leto L Ne brijte norcev iz ljudstva! Ustava, ki je bila sprejeta pred le- skrajni posledici takšne netaktnosti: K tom dni, na Vidov dan 1921, določa raz- odstopa uradnika, ki hujska proti te-delitev države v oblasti z največ po mu, ua kar je prisegel.. 800 tisoč prebivalci. Na podlagi’ te u- Če g. Hribar pravi, daMx> maribor-stavne določbe je — ker narodna skup- ska oblast premalo slovenska in da bo ščina ni v določenem roku sprejela za- protislovenski element dobil v^ njej kona o razdelitvi države! — vlada preveliko moč, ga vprašamo tu javno, sprejela in razglasila uredbo, s katero kakor more s to svojo trditvo spraviti se je razdelitev države v podrobnostih v sklad dejstvo, da je še pred prilično določila. Na podlagi te uredbe se jetudi pol letom stavil v Beogradu predlog, iz dozdajne Slovenije napravilo, kakor naj se napravi za mejo med Ijubljan-je to našim čitateljem že znano, dvoje sko in mariborsko oblastjo razvodje oblasti: mariborska s sedežem v Mari- med Dravo in Savo, po kateri meji bi bora in ljubljanska s sedežem v Ljub- bil iz mariborske oblasti Močen celi Ijani. Važni gospodarski in politični celjski in brežiški politični okraj ter interesi so narekovali to razdelitev, šoštanjski sodni okraj, . ki bi vsi bili predvsem pa interesi praktičnosti za imeli pripasti Ljubljani! Ako bi bila izvrševanje upravne oblasti. Naša se- vlada šla g. Hribarju na. lim in bi bila verna pokrajina, zlasti pa Prekmurje, določila takšno mejo, ter izločila iz je bila doslej iz Ljubljane dosledno za mariborske oblasti vse.te narodno zanemarjena. V Maribor mora v osebi vedne okraje, potem seveda bi bila velikega župana priti močna roka, ki mariborska oblast narodno kolikor to-bo znala ščititi gospodarske interese liko ogrožena. In isti Hribar, ki je pred prebivalstva ter v zvezi s skupščino, pol letom predlagal takšno v narodnem 'ki se bo kot nekak deželni zbor izvolila ozira res nevarno mejo, isti Hribar goža to oblast, storiti vse za gospodarski, vori danes o narodni ogroženosti ma-kulturni in socijalni napredek in raz- riborske oblasti. voj tega ozemlja. Mož na tako visokem mestu kot je Danes je pokrajinski namestnik za g- Hribar kot pokrajinski namestnik, celo Slovenijo g. Ivan Hribar. Mož je bi pač motal kazati več resnobe in bi prisegel na ustavo in.se s tem zavezal, no smel briti norcev iz našega 1 ju d-. biti njen naj višji čuvar- in braniti do- stva. človeka, Id -pozna, tako malo po-ločbe ustave proti vsakomur. Toda litične resnobe, tako malo političnega na žalost g. Hribar pozna bolj ko do- takta, ne moremo še dalje mirno gle-ioobe ustave — ne rečemo svoje osebne! dati na tako važnem mestu. Zato je — ampak lokalne ljubljanske interese naša nujna in odločna zahteva, da se in se je te dni zopet spozabil tako daleč, uvedba o razdelitvi v oblasti izvrši, da da je v nekem' beograjskem listu podal se imenujejo novi veliki župani, ki naj izjavo, v kateri naravnost ščuva proti prevzamejo' organizacijo oblastne u-določbam ustave ter proti ustanovitvi prave. dveh oblasti v Sloveniji, s tem torej tu- Ljudstvo se ne bo pustilo še dalje di proti ustanovitvi mariborske obla- za norca imeti — najmanje še od g. sti. To je tako nečuveno, da bi v kaki Hrabarja. dragi državi moralo neodložno vesti k -o— Mekai n naši irHnmnvini in in odtu.iile od sodelovanja za skupnost raeitaj o naši csomovmi m naže države Pof?le;inio si torej te brez- . politiki. vestneže.............. V prvih vrstib teh rovarjev stojijo jih prosili, rotili, ženske jokale. Uža-oblast se vrši 9. julija ob 349. uri dop, v Ijeni svatje pa so seveda zabavljali na Ljubljani. Na zbora se izvede stranki- farovške podrepnike, na č. g. „tehanta" na oblastna organizacija. ’n celo na „dobrega" in „najbolj dob- Na nedeljskem shodu JDS v Raz. rega". Lov se je posrečil, a slišalo se vanju je nar. posl. dr. Kukovec ob je, d* ne grejo na nobeno gostijo več, navzočnosti najodličnejših mož občine bo nevarnost, da sej im to zopet zgodi, obširno in poljudno razpravljal o vseli da bi jih farovž povabil na „dobrega4 aktualnih političnih' vprašanjih, o bo^ in „najbolj dobrega«. Ali so bili častiti dočom ustroju naše državne uprave, o gosPPrl „tehant" na gostiji ali pa so koristih razdelitve države na oblasti, o bržčas pozabili iti ali če so šli, kako krizi v našem zdravstvu, o naših go- jlT „dišalo", tega pa.mi moj pri-spodarskih problemih, o invalidnem jatelj iz dotične župnije ni povedal, vprašanju itd. G. dr. Sernec je slikal _ . , - .‘.it. zborovalcem nepoštenost klerikalno „ ~ Katoliški shod v Šmarju pri Jel-politike, ki hoče biti krščanska, repu- sa.h s« Pozdravili Šmarčani z državni* blikanska. komunistična inbogve kak- mi zastavami. Brez dvoma . dobro šna še obenem. Izvolil se je priprav- znamenje. Najboljši govor je imel l.jalni odbor za ustanovitev krajevne Predst°jnik iz Kozjega g. Lav- organizacije demokratske stranko. renmc, o katerem gre.glas po dezeli^da _______________________________________izvaja svoje mišljenje tudi praktično itk v ,. v življenju. Kot takega ga tudi mi ze- liomace VCSO* lo spoštujemo. Nekoliko manj so mn bili včeraj hvaležni duhovniki; saj je - Kraljevo kronanje se vrši gla- M,ajal: »Naše nesreče niso krivi brat-som poročila beograjske »Samoupra- ie Srbi, kriv} smo si je sami. Naša inte* ve«.meseca septembra na zelo slovesen Jigenea po deželi ljudstvo pohujšuje in način. zapeljuje, mesto da bi ga z dobrim vz- o Sokolsko društvo v Konjicah pri- gledom vodila na boljšo pot.« Navzoči redi v nedeljo, dne 9. julija javno te- duhovniki so ga pri teh bese d ali ne-lovadbo z vrtno veselico ter vabi s tem kam čudno pogledali. G. min. Koro-vse prijatelje Sokolstva k obilni ude- šec je trdil, da je vera v nevarnosti, da ležbi. se on in njegovi ne bodo nehali boriti, Lov za gosti na gostiji. Bilo je dokler katoliki ne bodo deležni istih tam nekje v Slov, goricah majnikovega pravic- kakor druge veroizpovedi. Po-cveta, ko si vsak rad šopek povije, po- slnšalci ,bi bili radi zvedeli, komu se sebno pa se tisti mesec radi ženini in je radi njegovega verskega prepriča-neveste osvežijo ž njim. No pa, da hitro n ja že zgodila krivica, pa g. minister povem: bila je gostija, prav lepa kmetska je ostal dokazov dolžan. Dragi govori gostija in sam častiti gospod „tehant" Pa so bili taki, kakor jih’ govorita drž. so poročali baje pri nevesti bolj radi, poslanec Žebot in bivši dež. poslanec pri ženinu manje radi, ker ni čisto po Ponkovšek Jaka. — Priznati pa mora* njihovem okusu bil odbran-izbran. Pa mo, da se je nabralo mnogo ljudstva, bi bili gospod „tehant" strašno radi vse vendar so bili samostojneži v velikem svate povabili na kapljico „dobrega" in številom zastopani. Pogled na žensko „najbolj dobrega",- pa so se gospod večino, je g. ministra tako ganil da je „tehant" tako prestrašili, 'da nfso nič obljubil, da doseže že jutri tudi ženske povabili niti ne samo na „dobrega". Pra- volilno pravico, vijo, da je bilo preveč gostov in g. „te- — Strašne slike ruskega kaniba* hantu" je število kupic, ki bi iih bilo lizma. „Novosti1*, nov list, ki je začel treba napolniti na zdravje nevesti in že- izhajati v Petrogradu, opsujejo grozote ninu, tako po glavi zabrnelo, da so vse ruske lakote drugače, kakor so jih opi* pozabili. Zopet drugi pravijo, da so g. sbvali doslej. List trdi, da skušajo gla* „tehant" spomin zgubili od straha, ker dujoči vzbuditi sočutje s tam, da kažejo, so zapazili med svati tudi „neizvoljene" kako se vedo žrtvovati za druge. Tako ali kakor bi rekel tudi take, ki se ne se dogaja, da starci odklanjajo hrano v stresejo od strahu, kadar „žegnani" go- prid mlajšim, zlasti deci in si sami ko* špodje kihajo; celo „samostojneži" so pijejo greb, češ, „enkrat bomo morali bili med svati. No pa naj si je bilo tako umreti.* Osemletna deklica prosi mater, ali tako, resnica je, da se je poročna da naj jo ubije in z njenim mesom na* družba pomudila malo v bližnji gostilni hrani mlajšo deco. — Oče je ubil otro* kakor je na kmetih navada, da se čim- ka in prinesel njegovo meso ostalim preje nazdravi ženinu in aevesti. Pa vam. češ, da je dobil’ goveje meso, Nato or }e šel na podstrešje in se obesil. — Ponekod so gladujoči odločnejši in stavijo sovjetskim zaupnikom in uradnikom ultimat: ali nam dobavite hrano, ali pa požremo vse člane sovjeta in vse sovjetske uradnike. Sploh pa imajo kanibali prednost pri aprovizaciji; celo sovjetski uradniki imajo rešpekt pred njimi. Iz lahko umljivih razlogov . . . — Vlom v trgovino. V času od 15. maja do 26. junija so dosedaj neznani tatovi vdrli v trgovino Franca Urha na Ptujski gori, ki je v konkurzu in stanuje sedaj v Ormožu ter odnesli različnega blaga v vrednosti 47.378 K. —• Storilci so preluknjali 40 cm debeli zid ter skozi odprtino zlezli v trgovino. Tatvino je opazil sedanji kupec Simon Bračič, ki je prišel dne 26. junija, da pregleda inventar. m Iz statistike mariborskega ljudskega in meščanskega šolstva. V ravnokar zaključenem šolskem letu je bilo v Mariboru 110 ljudskošolskih in me-ščanskošolskih razredov z uštetimi razredi otroških vrtcev in pomožnih šol. Samih ljudskošolskih razredov je bilo 61, od teh 47 slovenskih ter 14 nemških (predzadnje leto je bilo nasprotno od 60 razredov le 40 slovenskih ter 20 nem-kih). Učencev na vseh teh'šolali je bilo okrog 3700, od teh 900 nemške narodnosti. Zanimivo pa je, da je bilo skoro ravno toliko deklic kakor dečkov. Učnih moči na ljudskih in meščanskih šolah je bilo 111. — Za naše bolnice. Trudu posl. dr. Kukovca in demokratskega kluba se je' posrečilo doseči, da je fin. minister pristal, da se kredit za bolnice v Sloveniji v dvanajstinah za julij zviša za pol milijona dinarjev. Bazne postavke za bolnice se dvignejo za 330.000 din. V pokritje starih dolgov je dovolil za enkrat 2 milijona dinarjev. . Minister za narodno zdravje je nakazal zdravstvenemu odseku v Ljubljani 250.000 din. Vprašanje, ali se prepusti viški boln. dohodkov bolnicam samim, še ni rešeno in demokratski poslanci energično nadaljujejo akcijo, da se reši tudi to pozitivno. — Nečloveško početje s pijancem. l)ne 25. junija popoldan se je vračal viničarski sin Rudolf Lah iz Kozjaka, okraj Maribor, ki se je v vinotoču grofa Palete v Zgornji s. Kungoti pošteno napil, domov, Med potjo je kričal v svoji pijanosti: »Aufbiks!« Na te bojne klice pa so prihiteli trije fantje in sicer posestniški sin Rupert Žižek iz Gradiške in delavca Maks Pungerl ter Anton Lah, oba iz Kozjaka. Vsi trije so pograbili že na tleh ležečega pijanca ter ga začeli vlačiti po travniku somtertje. Potočili so na to žrtev po zelo strmem, z drevesi ohraščenim hribu navzdol tako, da je pripisati le srečnemu slučaju, da se fant ni ubil ali vsaj telesno poškodoval. Ko so je na ravnini ustavil, so ga slekli suroveži do golega ter polivali z vodo. Obleko pa so razmetali po drevju, nakar so ga pustili ležati na travniku nagega. Probudivši se krog 24. ure ponoči, pa ni mogel najti svoje obleke. Bil je primoran iti četrt ure daleč nag domov. Radi tega nečloveš- kega početja se bodo vsi trije suroveži zagovarjali pred sodiščem, — Lenina že zapušča spomin. Reuterjev urad poroča iz Revala: Nove vesti, ki so došle iz Moskve, potrjujejo, da se je Leninovo stanje v zadnjem času zelo poslabšalo. Bolnik govori s težavo in ga tudi že zapušča spomin, tako da niti ne spozna več ljudi, ki ga obdajajo. Dva odlična nemška zdravnika sta z letalnim strojem odpotovala v Moskvo. Vinotoči ali gostilne pod vejo, V novejšem ea.su dovoljuje oblast zopet v večjem številu takodmenovane prehodne gosfilne-vinotoče, gostilne pod vejo. Pride posestnik vinograda na okrajno glavarstvo, pravi, da ne more prodati' vina in dovoli se mu gostilna, da iztoči svoj pridelek. Tako se množijo ti »bu-šenšanki« kakor gobe po dežju, nesrečno ljudstvo pa se zapeljuje po »priložnosti« in popiva in ko je »pilo«, pa se krega nad hudimi časi, nad uradniki, nad državo, se skrega med seboj, alkohol prinese kreg, pretep v obitelj, nezadovoljnost raste in dobiva vedno nove hrane. Tam pa bije »Sveta vojska« svoj obupen in brezuspešen boj in meče »bob ob steno« in te stene ji nastavlja državna oblast, ko dovoljuje nove gostilne, vinotoče — pasti zdravega treznega življenja, mesto da bi gostilne, kjer so očividno nepotrebne, zapirala. Da, da, besede mičejo, a zgledi vlečejo. In na šolska vodstva pošiljajo ista okrajna glavarstva dolgovezne navodilne pozive za nabiranje mladih »junakov«. Le idite jih iskat, tam po gostilnah, po »buženžankih« jih najdete od nedeljah zvečer poldg svojih starišev z nabuljenimi očmi in zagorelimi lici. In v šoli se bo otrok dal vpisati med »mlade junake«. Ne silite šol, vzgajati hinavce in zahrbtneže. Lepo vas prosimo, ne smešimo se z mladimi junaki, ko pa Imate v vsakem kotu gostilno, skušnjavo, ki jih! sproti požira. Evo vam nekaj v podkrepitev teh besed. Bilo je v Mariboru na nekem srednješolskem zavodu. Za-obljubljal (da ne rečem zaprisegel) je g. profesor »mlade junake«. Eno roko je držal dijak (ali jih je več držalo) k zaobljubi, z drugo je kazal zadaj v isto zadevo figo. Vidci, Roiieenci, ko so to videli in povedali, pa sb doma govorili o brezpomembnosti nabiranja mladih junakov. So imeli pravi Na delo proti potapljanju Slovenije v alkoholu, a v drugo smer. In še nekaj: mislite, da ima kmet z vinotočem dobičeki Kaj' še! Sam pravi, da ne. če proda po zmerni ceni vino skupno, je za njega mnogo bolje. In proda ga lahko, ako ga ima v poštenem stanju. Slednjič se je dogodil nedavno slučaj, da so bili starši v vinotoču, doma pa je hiša zgorela itd, * — Aretacija. Kakor že poročano, so dne 22. junija v gostilni Franca Pri-sternika v Spodnjih Hočah rekruti, ki so se vračali od vojaškega nabora domov, tako razsajali, da je bi! gostilničar primoran razgrajače s pomočjo delavca Alojza Klinca iz Rogoze, spraviti iz gostilne na prosto, pri čemur je eden od nasilnežev s kuhinjskim no- žem oba teško telesno poškodoval- Žandarmerija v Št. Petru pri Mariboru je izsledila kot storilca 211etnega posestniškega sina Franca Germane iz Zgornjega Dupleka ter ga dne 26. junija aretirala in oddala v zapore okrožnega sodišča. Germane, ki svoje dejanje prizna, se izgovarja s pijanostjo. m Proces proti komunistom pred mariborsko okrajno sodnijo je pokazal žalostno dejstvo, da je eno izmed najhujših gnezd protidržavnega rovarenja. — Splošna stavbena družba v Mariboru ki je od vseh vetrov izven države najela množice nemškega urad-ništva in uslužbenstva, vkljub temu, da so solastniki družbe tudi Jadranska banka in g. Drag. Hribar. — Požar. Dne 16. junija okrog 10 ure dopoldan, je pri posestniku Pavlu Ogrincu v Laporju, okraj Slovenska Bistrica, v gospodarskem poslopju izbruhnil na dosedaj neznani način požar ter jo s hišo vred, ki je bila z gospodarskim poslopjem pod eno streho, popolnoma upepelil. Pogorelo je vse razun par volov, enega pluga in voza, kar se je še posrečilo rešiti. Škoda znaša okoli 100.000 K, ki pa je deloma z zavarovalnino krita. — Vlom. V noči na 18. junija so 'dosedaj neznani vlomilci pri posestniku Francu Kosiju v Vučji vasi, okraj Ljutomer, vdrli skozi okno v žitno shrambo, odprli od znotraj vrata in odnesli 200 kg ajde, 30 kg pšenice. 40 kg rži, sodček z 52 litri vina ter 4 vreče v skupni vrednosti 5840 K. Hišne preiskave, ki jih je orožništvo pri nekaterih te tatvine sumljivih osebah izvršilo, so ostale brezuspešne. — Aretacija. Žandarmerija v Št Hju v Slov, goricah', je-dne 30. junija aretirala 22 letno delavko Marijo Pivec iz Staregore ter jo'oddala v zapore Okrožnega sodišča. Pivec je sumljiva hudodelstva detomora. Ugodna prilika. V lepem kraju pri farni cerkvi je na prodaj hiša z 2 orali njive in gospodarskim poslopjem ter lepi sadni vrt. Ceno in pogoje pove Josip Gorišek, občinski tajnik na Tišini pri Murski Soboti. - ...n..l. I.!..,-,— ........ ......■ — Prekmurske novice. Tišina. Dne 27. in 28. junija je pobiral tukajšnji občinski sluga „mali rihtar" novce za dimnikarja, pri kateri priliki je po naročilu gerenta agitiral, da se naj vsak gospodar oglasi na dne 29. junija pri gerentu, da se vpiše v „Kmetsko zvezo" ter da bo z isto volil. Res se je na Petrovo oglasilo večje število mož pri gerentu Serdt-u, pa ne vemo, ako so se res dali vpisati v „Kmečko zvezo". Ni nam tudi znano, če je ge-rent Serdt imel isti dan tajnika za zapisnikarja, da bi bila parada bolj „nobl“. ali jih je sam vpisoval. Mi zahtevamo od okr. glavarstva v Murski Soboti, da to stvar preišče; ako gerent ali tajnik ne pripoznata člena 8, zakona o srezki samounravi „Službenih novin“ št. 92 z dne 28. aprila 1922, naj o tem gerenta 0 telesni vzgoji. Spisal Albert Ž. „Mens sana in corpore sano“ (zdrav duh v zdravem telesu), tako so rekli stari Rimljani. Če pogledamo v grško zgodovino, vidimo, da so nekdanji Grki polagali največjo važnost na vzgojo svojega telesa. Oni so svoje otroke že od sedmega leta vadili in urili v telesnih vajah, ki so imele dober vpliv ne samo na njihovo telo, temveč tudi na njihov razum. Smoter grške telovadbe je bil ta, da so si ohranili svoje telo na zunaj lepo, estetično, na znotraj pa zdravo in odporno. Če pogledapio še nazaj, v pra- misjimo, da je telovadba postranska žega zraka. Zato so letna telovadišča ve-stvar in samo za kratek čas. Toda zelo like važnosti in te bi naj imelo vsako se motimo. Kaj nam pomaga, če je naš telovadno društvo ter je tu tudi dovolj duh sicer dobro „razvit", če je pa naše prostora za praktične vaje, kakor za te-telo zanemarjeno, mehkužno, lahko bi kanje in skakanje, rekel gnilo. Vsak izmed nas želi sicer, da je zdrav, čvrst, toda kaj nam pomaga, če se ne zanimamo za to, kar prija našemu nežnemu telesu. In to, za kar se prav malo zanimamo, so ravno telesne vaje, ki nam narede naše telo prikladno-, da v mnogih slučajih klubujemo pad marsikaterim neprilikam, ki bi lahko škodile telesnemu organizmu. Ni mi treba dokazovati, da nam telovadba, če jo gojimo smotreno in zavedno, ojačuje naše Za spretnega lovca je jako dobro, da obvlada prosti skok, ker na planinah nima prilike, da bi hodil po ravni tlakovani ulici ali celo do pisanih perzijskih poduči in mu za ta čin da zaslužene plačilo. — Vesela vest iz Prekmurja. Iz Dolnje Lendave nam poročajo o zanimivi prireditvi tamošnje šolske dece povodom kraljeve poroke; Učenci in učenke osnovne in meščanske šole so vpri-zorili pod vodstvom delavne učiteljice gdč. Ivanke Runovčeve in agilnega u-čitelja g. Klanjščefca Spitzerjevo mladinsko igro »Pogdmni Tonček«. Uprizoritev se je vršila v hotelu »Krona«, Med učenci, ki so nastopili na odru, jih je bilo 13 madžarske in 7 slovenske narodnosti. Nad vse razveseljiv je pojav, da so se otroci madžarskih staršev naučili že toliko slovenskega jezika, da so lahko igrali slovensko igro in peli slovenske pesmi. Glavno vlogo v »Pogumnem Tončku« je igral Madžar Štern, učenec HI. razreda meščanske šole. Berača, precej težko vlogo, je spretno odigral Madžar Biiller. Mater je igrala Šalova, hčerka davčnega u-pravitelja. Obisk je bil zelo povoljen; prvikrat so prišli na slovensko prireditev madžarski meščani. Prav posebno so jim ugajale slovenske pesmi. —> Tako šola in kulturno delo orjeta nacionalno ledino v našem Prekmurju. —* Le vztrajno naprej! — Tatvina. Pri posestniku Ištvanu Bobair v Lucovi, okraj Murska Sobota, se je splazil dne 17. junija med 9. in 10. uro predpoldne, ko so bili vsi domači odsotni, dosedaj neznani tat skozi okno v stanovanje ter pobral različno obleko, perilo in par ženskih čevljev v skupni vrednosti 12.080 K. Puefnci. Za nedeljo 2. t. m. je sklical klerikalni poslanec Pušenjak pri nas shod. Prišlo nas je okrog 1000, in že med govorom Pušenjakovim smo mn z medklici pokazali, da ne maramo klerikalne politiko. Po njegovem govoru pa se je oglasil Štefan Kiihar z Markišavec, ki je odklonil Pušenjako-va izvajanja ter klerikalno politiko* Izjavi je, da stoji Prekmurje v naprednem taboru. Na njegov poziv smo na to vsi odšli in je Pušenjak ostal sam. Mi hočemo, da vse napredne stranke nastopijo skupno proti klerikalizmu. V Bekležovju se je vršil v nedeljo 2. t. m. h rez vsakega zanimanja ljudstva shod soc. demokratov ob udeležbi 20—25 ljudi. Ptujske novice. o Sokol v Ptuju je imel svojo javno telovadbo v nedeljo dne 25. junija t. 1, v Ptuju na dvorišču tamošnje vojašnice. Nastopili so vsi oddelki »Sokola« in vojaštvo. Moška deca od 10.—14. let je nastopila pod vodstvom br. Peček-a s prostimi vajami s palicamLap. je vaje, dasi so bile za deco malo pretežke, dobro izvajala. Prav ljubek je bil nastop moške dece od 6—10 let, ki si je pod vodstvom br. Pertota proste vaje s palicami spremljala s petjem narodne pesmi. Ženska deca pod vodstvom sestre Hočevar-jeve s svojimi prostimi vajami nikakor ni zaostajala za moško deco in je žela mnogo priznanja. Čla-nice so pod vodstvom svoje načelnice s tem prav nič izgubili, temveč da smo naredili našemu telesu veliko korist. Zato je tudi potrebno, da se naj telovadba na naših šolah veliko bolj upošteva, kakor se je to žalibog dosedaj opazilo. Mnogo še imamo takih šol, kjer je telovadni pouk neobvezen ali pa ga sploh ni, kar pa moramo zelo grajati. Potreb-no je, da.se telovadba smatra za ravno preprogah. Lovec mora zdaj tu preskočiti tako važen predmet, če še ne bolj, ka- zgodovinsko dobo in dobro opazujemo mišice, povišuje telesno moč ter pospe- t^danje človeško življenje, moramo potrditi, da je narava od njega zahtevala, da se je človek vadil v. telesnih vaj4h, ki pa so bile, kakor se samo ob sebi razume, popolnoma enostavne in preproste. Torej je borba za življenskij obstanek zahtevala telesno vzgojo. Poglejmo v našo „modernoK dobo, kako je s telesno vzgojo! Resnici na ljubo moramo pritrditi, da smo, kultivirani narodi, glede telesne vzgoje daleč za starimi Grki. Vse premalo važnosti polagamo Dreootnbni telesni vzgoji. -Vsi šuje prebavo, delovanje srca, dihal in krvnega obtoka. S telesnimi vajami si pridobimo gibčnost in vztrajnost. Telovadba nas pa ne samo v telesnem oziru krepi, ampak nas tudi v nravnem oziru vzgojuje. Ustvari nam srčnost,-odločnost, pogum ter nam da čut do estetike. V svetovni vojni smo imeli priliko opazovati, da. je telovadec veliko bolj pogumen in vztrajen kakor netelovadec. Zelo priporočljivo je, da v poletnem času telovadimo na prostem, v zeleni naravi, kjer se naša pljuča navžijejo sve- vodni jarek, zdaj zopet kak gorski pre-in radi tega mu prav nič ne škoduje, da obvlada pri. skoku svoje telo. Tudi hribolazcu mora biti znan način skoka in pa plezanja. Jako koristno za naše telo je posebno plavanje, pri katerem pridejo vse mišice kor je računstvo ali pisanje. Treba je, da se na naših šolah preuredi (reformiraj telovadni pouk. Na srednjih šolah mora biti znana ne samo praksa, ampak tudi telovadna teorija, ki igra pri poučevanju telovadbe najvažnejšo vlogo. Naši telovadni učitelji, katerim mora biti znana v poštev ter je obenem tudi velike prak- anatomija človeškega' telesa, se naj za-tične vrednosti. Plavanja mora biti vešč vedajo svoje svete dolžnosti ter naj ribič, mornar, vobče vsak človek, poseb- vcepijo naši nadebudni mladini ljubezen no pa oni, ki žive blizu velikih voda, do telovadbe. NikSkor pa s tem ne mi-kjer se vrše navadno pogostne poplave, slim, da bi jih naj vzgojili le zato, da Da si utrdimo mišice na rokah, je po- bi postali kaki slavni akrobati, kakor to trebno, da gojimo tudi veslanje. delajo v cirkusih. Če bomo torej smo- Iz tega torej vidimo, da so telesne vaje treno gojili telovadbo, bomo spoznali, da za nas jako potrebne. Raje, kakor da po- bomo koristili bodočemu rodu in bomo sedamo v večernih urah v gostilnah in tudi lahko rekli, da prebiva njihova duša kavarnah, kjer nas zastruplja sovražnik in razum res v lepem, čilem in zdravem alkohol, darujmo teh par uric vzgoji telesu svojega telesa. Videli bomo, da nismo sestre Hočevar-jeve prav lepo izvajale je bilo delo v delavnici v soboto dovr- da je stroj od mlačve do jesenske setve nejše poganjke je pustiti in naprej go* proste vaje s kiji, zelo dober je bil njih seno, je stopila Kr. na videz dobro raz- vsak dan zaposlen. Omenim še: zadnja jiti. Vse drugo je odstraniti. Tudi jo nastop z Murnikovimi prostimi vaja- položena pred tam se nahajočega V. leta se je posrečilo raznim špekulantom, zalietke pridno.obirati, oz. — če se gre mi za letošnji Vsesokolski zlet v Lju- ter mu ponudila kozarec vinu podobne da so prodajali in pošiljali kmetom pod Je za vzgojo novega listja, jih je nad bljann Posebno dobro se je posrečilo tekočine z besedami: No, g. V., sedaj različnimi semeni semenski oves in sicer: prvim normalno razvitim peresom od' tudi članom izvajanje Mumikovih pijva pa še midva kozarec vina eks za Riesenhafer, Willkom-oves, Wunderhafer ščipniti. V ostalem je zelo važno, da prostih vaj pod vodstvom br. Komaca.- Ijkof.« V. se je spočetka branil, a je v- in več takih neumnosti za tako visoko se Po toči poškodovani vinogradi drže Za njimi je prikorakalo na telovadišče zel končno vendar kozarec v roke," da judovsko ceno, ki presega vse kmetske plevela prosto in da se pridno rahlja vojaštvo pod vodstvom podporučnika poskusi- Opazil pa je takoj, da mora meje. In kaj je bila vsa ta roba drugo, zemlja, kar zelo pospešuje zacelitev, Pavloviča, katerega strumen nastop in biti v kozarcu nekaj nenavadnega, kakor navadni oves, katerega so s ta- ran in ojačen jo oslabelih trt. Vina*- •preeizno izva janje prostih vaj s puška- Poklical je na to zdravnika, da je kon- kimi stroji odbrali. Tako se zaletavajo ravnatelja Puklavec. mi s spremljevanjem vojaškega tam- ................. • ’* ; ' ............ — - - - buraškega zbora je občinstvo pozdrav- statiral kakovost vsebine, ki je bila tudi k nam nekteri sleparji z jaznimi ff Mariborsko sejmsko poročilo. Na kakor rečeno solna kislina. Policija, o sortami rži in pšenice,' ki drugo niso, svinjski sejem dne 23. 6. 1922 se je pri- Ijalo z velikim navdušenjem.^ Podorod- zadevi obveščena, je nespametno žen- kakor I. razred klasificiranega zrnja. Se- gnalo 168 svinj in 3 koze. Cene so bile no telovadbo so nastopili se enkrat gfco aretirala. Pri zaslišanju je prizna- veda ima naš kmet s takimi rastlinami sledeče: Mladi prešiči 5 do 6 tednov po elani skupno s dankami in prav do- ia namen pos-kušenega umora z za- veliko veselja, posebno prvo leto ker 350 dcT560 K, 7 do 9 tednov po 700 do bro izvajali župne vaje. Sledile so nato strupitvijo. trdeč, da je hotela- kislino lepo močno rastejo in obilo obrode. Po- 300 K, 3 do 4 mesece po 1400 do 1600 K, skupne moške dece zaključila pa je sama izpiti in da ji je V. kozarec s silo znejša leta pa, ko je že vzmes veliko 4 do 6 mesecev 1700 do 1800 K 8 do 10 nad vse dobro uspela prreditev orodna iz ^ yzel. Oddana ie bila sodišču. dahih vmr Umi mesecev 2000 dn 3500 K 1 leto 4000 do Gospodarstvo. telovadba članov in moške dece. Bila je zopet prilika videti, da je treba samo prave sokolske vztrajnosti in pravilno imenovanje sokolske ideje in pre- „„ , 0 . magati se dado vse težkoče. Malokate- HhKO pnprflVIM S©M© remu sokolskemu društvu v Jugosla- „ _« viji je ifiko otežkočeno delovanje kot - SC16V • viji jo iv - iv U U Lo/iivuooilU UolU vailjtž mi o 1 V l ravno ptujskemu »Sokolu« in malokje (Piše Vičanski Škerlec prt Vel. Nedelji) PIei?e al1 .S0r[0+ s^me^a> slabih zrnc, je kmet nevoljen in krivi mesecev 2000 do 3500 K, 1 leto 4000 do neuspeha njivo, neugodno vreme, nepri- fčOO K, pol pitane 1 kg mrtve teže & kladen čas setve in'še marsikaj. Kmet, odpri svoje oči in ne kupuj, kar si lahko doma pridelaš! Morda me vpraša še kdo, ali kaže imeti zmiraj leto za letom eno in je tako potreben »Sokol« kot v Ptuju, kjer je še mnogo naši državi škodljivih elementov, ki so postali ravno v zad- Slabo seme škoduje celemu . Jr‘cJese^e^riern prepričanju gospodarstvu. Ie aP° se Prejpenja „. .. . . . , iz oddaljenih krajev na kakih 6—7 let. K, koze pomad 700 do 800 K. g Mariborski trg. Sejmsko poročilo od 27. juaija: Prignalo se je: 3 bike, 3 konje, 102 vola, 260 krav, 10 telet isto in 1 kozo. Skupaj 378 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže sledeče: Debeli volt 33 do 35 K, poldebeli voli 27 do 32 K, plemenski voli 25—32 K, biki za klanje klavne krave debele 27 krave 21 do 24 K, njem času nad vse predrzni. Največ iz enep^pnezd^^l^ako1’ iih^združimo v dolžnost si štejem, da predno sejem, 20 do 28 K, klavr zaslug za uspešno delovanje ptujskega 0d več’strani skunai * vidimo da niso H,aredim Poskus semenskega kalenja. do 36 K, plemensKe krave 21 do 24 K, bre> sfiako '™pom= ss" s ~ jevi. Z žalostjo pa je treba konstatirati, Ntš um tako velevaj da. bolf0 namočeni pivni papir položim 100 zrno 01650 I- 10 n- vr5te 60 do 68 K; meso da je bilo pri javni telovadbi videti fcko P0rabin10 za pomnoževanje, sir- semena; 1{atera p0krijem z drugim mo- bik.ov» krav in telic 60 do 68 K? te‘ malo domačih narodnih rodbin, ki bi beJ50 Pa prodamo bodisi sloko, ah pa j akov.lzb?re4° za pleme močnejše pomni) da za setev .najboljše zrno ni ^.^dujo v na.-^e ozemlje, ropajo, ple- v številkah doslej še ne da točno izra- in leP^e živali. Tako izbira tudi sadje- predobro. " * “ žiti, k! pa oresega gotovo 150 milijo- rejec sadna drevesa, ko napravlja sa- v Viču...., nov kron. Prizadeti so vsi trije sodni o- dovtijake, ker zna vnaprej, da iz slabe- Telesa 1922. kraji, najbolj'ptuiski in ormoški, mmj £a in malovrednega pohabljenca ne „ R„viianiA , „ ... + h rogaški. Vzela ie smer preko Vurbeka more kaj prida zrasti. Na enak način po °^' tei treh držav sklenile da bodo z nao- Ormoža čez Haloze tja do Kostrivnice zbijmo tudi lepše vrste pri koruzi za ^ločujemo tri stadije škode po toci. ostrejšimi sredstvi zatrle te bajduska Polja in vinogradi, ki so obetali izboren seme in še na t6b odlušimo drobna !; ^ preluknjano m nekatere zločine in so poslale bolgarski vladi še obrodek, so v gotovih krajih povsem ^nca, katere porabimo za moko, ali pa mSi štadii^ LterC Z^ev<>60 ^ opustošeni, tako da je na stotine budi j>b pokladamo živini. Kaj ne, že iz na- k i1-0 treka-?a‘ lozie Zvezi narodov _ preko noči pahnjenih v največjo bedo ravnegk zakona je vse to odbiranje ko- _ ?’ .J?! nas op pe' . P®”ociba. med Jugoslavijo m Česko- Sadje in drLe kulture so Rebrna ot ristno" Politični pregled. Na naši meji proti Bolgarski šft, vedno ni miru. Bolgarski četaši še ved-1 nijo in morijo. Vse to se vrši pod za- žiti, H pa_presega gotovo 150 milijo- rejee jadna jlrevesa, __ko ooprovlja so- l'v'Vitaih, na praznik Sv. Rešnjaga Sg Grške in Rumunije. Zato so vlade vseh' Dragi stanovski tovariš kmetovalec! Sadje in druge kulture so deloma povsem uničene, trta pa ponekod tako str- _ _ ta in stepena, da se bo jedva v par le- Gotovo ti’je naš stari slovenski prego- Listje je tih mogla opomoči. Iz ptujskega sodne- vor znan> k' Pravi: kakšno seme boš J ' Takoj po toči škropiti in žvepljati. vse razčesano in razcefrano češkimi državniki, m visi deloma navzdol; mladje in bo zopet podaljšala in se že vršijo v tej1 zadevi posvetovanja med našimi ir ga okraja so osobito udiriene občine sejal, «*» boš imel žetev. K teran bi JSZTJ? ,■ V.rjeež«ls? je priM oster boj pro- Vutbek, Sv. Urban. Podlehnik in velik pristkvil: velikokrat pa še slabšo, ker K k' a f- m % vi' <° nj^eš ptipoznaf/a iz Vabega S ŽZtf S sam/m se'cenltod. n™° 0 mflijono™ «a, le manfpa "pS'obllega^jn SSS^ kron V rogaškem okraju je zadelo naj- lepega zrna. To velja pn vseh zrnsklh plati. Tukaj se gre za vzgojo novega Naš kralj in kraljica sta še vedno boli kostnvniško obemo. Da se ljudstvu, fa5tlinab. ^re] tudi pri rzi, pšenici jec- zdravega perja in novih vrhov iz za- na Bledu, kamor sta šla takoj po po- ki )e zbegano in obupano, vsaj nekoli- menu itd. Pred 30 leti sem se postavil listkov. 3. Listje, grozdje in vrbovi so roki. Pridno delata izlete po celi Slove-ko opomore, b® treba izdatne državne na la5tne noge kot samostojni posest- po večini odbiti in le po -največ golo niji in prideta te dni tudi k nam na pa tudi privatne pomožne akcije. — Na mR in sem takoj vse preštudiral, kakšno mladje štrli, močno pobito in ranjeno bivše Štajersko, v Rogaško Slatino, Vidov dan po slavnostni službi božji je 56106 na 81 za. S6tev pripravim. Tisto- kvišku. V tem stadiju se mora odre- Maribor in Ptuj. Kamorkoli prideta, priredila tukajšnja mladina, od ljudsko- krat ni bl!? PR nas strojev za odbiranje zati vso mladje nazaj na krajše in ju ljudstvo navdušeno sprejema. Kralj šolskih malčkov-začetnikov gor do ma- semena pn rži, ječmenu in pšenici. Ni- daljše rožnike (odstraniti je vse moč- in kraljica sta zelo Ijudomjla in se pov-turantov, skupno kakih 1200 glav, veli- sem si mogel drugače pomagati, da neje natolčene in ranjene dele mladik) sod rada zlasti razgovarjata s pripro-ko veselico na prostornem dvorišču ve- 56m prebral' na tnizi nekoliko pšenice na dva do štiri očesi, pri čemur se e- stim narodom. like vojašnice. Najprej so skupno zelo in rži za seme tako, da sem izbral ventuelno tu pa tam na posameznih ------------------------------------------------- zbrano zapeli 4 pesmice, med temi samo debelo zrnje, katero sem posebej mladikah nahajajoči grozdi seveda • • himno „Bože pravde". Potem pa so na- pa njivi posejal. Od tega semena sem tudi puste. Ob enam je tudi tu pa tam UODISl« stopile različne skupine v prostih telo- imel ob času žetve in mlačve tako po- se m°Soče še nahajajoči razcefrani in vadnih vajah, katere so jako precizno voljne uspehe, katerih ne bom nikoli razdrapani list odstraniti in AO .* .ar3eta na Dr. p. Dne 1. juliji in strumno izvajali, izzivajoč burns aplav- pozabil. S tem se mi je vkoreninila Iju- Potem Škropiti in žvepljati. Tukaj 19-2 jo bil pogreb, kot se je že poročalo, ze mnogobrojnega občinstva, ki se je bežen do kmetskega napredka. 86 gr<; v glavnem za vzgojo novih,, umrlega prvega predsednika tnk. so- naslajalo ob petju mladih grl in se di- Pozneje sem pa pripravil in še pri- zdravih mladik, ki nam zasigurajo saj kolskega odseka Alojzija Babiča. Tu« vilo gibčnosti mladih zdravih udov. Po- pravljam seme za setev tako-le: Imam đj^no trgatev v prihodnjem letu, ki kajsnji Sokoli so se korporativno^ nde-sebna pozornost so vzbudili višji gimna- takozvani klasifikacijski stroj, s katerim bi drugače, če pustimo pognati iz ne- mžili, tor so zanesli_ blagopokojnega zijci z vajami na bradlji. To jevsedru- se zrnje ne samo plevela očisti, ampak Prikra-išanih mladik kar na stotine po- milega brata k zadnjemu počitku. Ob gačna vzgoja, kakor je bila v polprete- se tudi obenem razreduje ali klasificira KaT1;ikov' 0(1 katerih nobeden dozoreti .odprtem grobu so mu zapeli »Blagor klem času in obeta mnogo dobrega po- tako, da dobim iz stroja novo zrnje ne mOT®’ sigurno izostala. Čimbolj ra- mu«. Lato se je poslovil od njega br. g. sameznikom, ljudstvu in državi. Vsa čast srednje in debelo vsako posebej. Vse te 110 v1razvo-'u zadeT10 to6a vinograd, vrane Jarc, ob kojega v srce segajo-požrtvovalnineutrudljivosti našega učitelj- tri vrste zrnja so. kakor sem omenil ne- tem boljši bo uspeh takega ravnanja čih besedah je zalesketalo slednje oko. stva. Nastopila je tudi četa pij©nirjev, snage ali plevela proste, ko pridejo iz v okc1fi- Ce se po^avi pa to^ tako moč- Hrate,_ temelj, ki si ga postavil zago-ki je bila predmet splošnega občudova- stroja. F J ™ sclc P™ti jeseni, ko so že mladike zda,ki si jo kot kolar zabil, po tvojem ;ja P,0Sk,„j, in livno »cev narodni Drobno ta srednje -Je po m od-ranU V S? tofKS aastrnpljcnja. Prod Se t’ « -“Ivo v B, S4. 6. je neka 54 let stara Kr, hotela ve!,k gOSPodarskl. Sreh’ ako bi je po- hoPc kStrofaln^a na zastrupiti mehanika V. s solno kislino, seJal’PFt čemer bi ne mogel pričakovati da peronoSpo5Mioidiiut škropi - ______________________________ toda M način, ki je imel malo izgleda Vovoljmh uspehov. Močna zrna, to je ti ln Opijati takoj po toči in se mora m Račje. Ali vabite Slovence ali Nem-na nsbob. Kr. 3e pred časom prodala k razre - P° debelo seme pa sejem s to del0 izvršiti najkasneje v par dneb. 06 oz.nemškuta.rijef V tem slučaju, ko rvojo hiso V. za malo svoto s pogojeni, strojem IJ J na redko, pn čemur vsako škropiti se mora z najmanje dveod- pošiljate nemška vabila, nas ne bo. Vi na bo imela v hiši prosto stanovanje zmo kali, se obraste, močno poganja stotno galično-apneno zmesjo, ozir. S- načelnik, zapomnite si samo to, da m brano. Ali Kr se -je začela kmalu m mi prinese lepo blagoslovljeno žetev, bosnapasto ter nekoliko močneje, ka- smo v Jugoslaviji in ni več leto 1914. nA V bilf Eo kup^’ me- ? ‘meSnouA Str0I-em °C1S im mi0dbe- kor ^vave vinograde. Največjo pozor- Sv. Janž na Dr. p. V predzadnjem ip ’ ^ biso ve- m zrnje. es, ječmen, rž in pšenico. nost prj ravnanju z po toči poškodo- »Gospodarju« smo našli prav šaljiv čah veliko vrtno veselico im Požegar’s Gastbaiise in istotam, v istem času je Sommerfest der frehvill. Feuerwehr k iat^m dr J> I" tUđi drUfini P0S,est- vani vinogradi je posvetiti potem plagijat, po »Nar. lista,« Ce bi ne bil šnjo gospodinjo še bolj razbur^Ko očistim in odberemzfnjAa seme tek?, ^^^0 dalovi^u^SstJaSri Sv. Janžu na Dr. p., kalcor tudi učiteljstva pri Sv. Marjeti. Pooblaščamo »Gospodarja« ali »Stražo«, naj začne takoj priobčevati životopise oz. življenjepise šentjanškega oz. šmarješkega učiteljstva, da izve svet, kaj so »slabega« uči-aili v svojem delovanju. Da ne bodo vedeli ničesar povedati drugega, ko o 'Abitscbu, že vnaprej vemo. Edino kost templju narave so orile iz mladih grl krepko narodne pesmi in himne. Svobodno pod svobodnim solncem v prosti naravi so obhajali radostnih prepevajočih src naši otroci ta slovesni dan. Sleherna hiša, vsaka koča, mimo katere so stopali ti „mladi junaki", je začutila prazničnost dne. In iz Gromberga, kjer nekoč donele tuje pesmi naših ,, so nekoč donele tuje pesmi nasin za-glodajo, ki jo imajo, toda na^ starih! tiralcev, je sedaj prvič zavrela „Le; oglodanih kosteh si bodo polomili sVo- naga domovina". Tako lepo' te obhajala je še talvo ostre in nabrušene zobe. Po- naga mladina poroko svojega kralja in zivamo pa šentjanški farovž, da si pri- kraljice in bo ostal ta dan vsem v naj-skrbi v najkrajšem času. dovoljenja iepgem neizbrisnem spominu. Ob tej vseh svojih prednikov vsaj za -0 let prijjki kraljeve poroke se je nabralo v , a Uicmic ua UCU£U URlut.cl m nazaj ter nam potom svojega »sv. Pis-,.šolskem 0k0lišu Sp. Polskava-Pragersko- jma poizki rep. Kmalu bo sfrčal izpod (Gospodarja) sporoči, da smemo p0koše za „Otroško bolnico v Mariboru-' oz. za zaščito dece in mladine znesek 540 D. 50 p. mu Sokolu, pri njem si boste vaše telo izurili in duh se bo izbistril. Zibičan. Zibika. Tukaj se prodaja nosestvo za posestvom našim sosedom Hrvatom in ne bo dolgo,-če bo šlo to tako naprej, da bo postala naša Zibiška dolina prava hrvaška naselbina. Nekateri ljudje, ki po visokih cenah prodajajo svoja posestva, potem z izkupičkom ravnajo nepremišljeno. In prav smešno je videti tukaj na kmetih razna kmetska dekleta, katera se tako oblačijo v razne gornje-štajerske barve, da če jo od daleč zagledaš, misliš, da vidiš mavrico na nebu. Pa pomislite, da je denar okrogel in ma« Ujrospoaarjai sporom, ua smemo začeti objavljati življenje svetnikov, ki so »delovali« v tamošnji fari;, sicer začno izhajati — brez dovoljenja, pri prvem napadu na tamošnje učiteljstvo ali druge kulturne naprave. Začeli, bomo pri A. in končali zaenkrat pri A\ Iz Dravske doline. Pod Velko (postaja Brezno-Bibnica) se je 2. t. m. vršila krasno uspela veselica pevskega društva »Velka«. — Predsednik osno-valnega odbona je rekel, da ima. »Velka« namen pospeševati, dvigniti petje in.širiti med člani izobrazbo. Povabil je navzoče, da vstanejo in zakličejo N V. kralju Aleksandru trikratni »Slava«. Občinstvo se je temu navdušeno odzvalo. Pozdravil je navzočega okr. glavarja slovenjgraškega, g- dr. Ipavca, in pozdravil vse navzoče. — Predlagal je, da se izvoli z vzklikom predsednikom najdelavnejši član g. Zapeč-nik, postajni načelnik, a da ostane dosedanji odbor. Sprejeto soglasno. Zvr- Kam smo prišlit šivši predsednik svojo nalogo, povabil je izvoljenega predsednika, da nastopi, svoje mesto. G. Zapečnik se zahvali z izvolitev, smatra pa svoje dostojanstvo ne kot čustvo, marveč kot delavno zadevo in poziva odbor, da bodi ne častni, marveč delavni odbor. Želi navzočim -dobro zabavo. Pesmi so bile pravi biseri. Petje je bilo — razven malenkostnega incidenta — precizne. Občinstvo je često zahtevalo ponovitev in so pevci nekaterikrat ugodili. Lep je bil »nameček« »Na Gorenjskem«. V igri so igralci dobro pogodili svoje naloge. Igra je vzbujala dokaj smeha- Igra »Šolski nadzornik« je sicer nesmiselna burka, ki brez potrebe smeši naše učiteljstvo in bi naj zginila z naših odrov! Po zvršenem programu se je vršila na prostem prosta zabava. Med drugim je bil seveda tudi neizogibni ples na prostem na nalašč pripravljenem podu. Veselica je bila lepa. Zborovanje, petje, igra se je vršila v lepo okrašeni šolski sobi, dobro napolnjeni. Basti, cveti, vžigaj srca, mlada Velka! Sv. Trojfca v Slov. gdr. Prav poseb-nobrihtne glavce je naš občinski tajnik Čanž; poglejmo si samo sledeči slučaj. Pred kratkim smo dobili sezname davkoplačevalcev ozir. onih, ki plačajo osebno dohodnino na občino, da se lahko vsak zase v občinski pisarni prepriča radi odmere osebne dohodnine. Kakor nalašč pa je hotel naš. tajnik to pot k občinskemu predstojniku našim prizadetim občanom prihraniti in je nabil ta seznam kar javno na občinsko desko v sredi trga, čeravno jo moral znati, da je ta seznam na vpogled samo v občinski pisarni in vsakemu prizadetemu le za njegovo lastno osebo. Badovedni smo, kaj poreče k temu pristojna davčna oblast; gotovo bo zato pohvaljen. Spodnja Polskava. Poroka našega rejeni. Mladeniči pristopajte k Kralja se je pri nas proslavila zelo slovesno in prisrčno. Po sv. maši s „Te Deum", kateri je prisostvovala šolska mladina z učiteljstvom, vse uradništvo iz Pragerskega ter orožništvo, župan in lepo število občinstva, je imel šol. vodja v divno okrašenem 4. razredu vznesen govor, v katerem je posebno naglašal . velevažen pomen tega prazničnega dne in proslavljal visoka poročenca. V govoru so otroci navdušeno deklamirali -domoljubne pesmi. Slavnost so završile - vse tri narodne himne in končno iskren palca. Zibičan. Ptujska gora. V nedeljo 25- junija je priredilo naše izobraževalno društvo veselico v proslavo Vidov-dana. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, čeravno si je župnik Zagoršak dovolil svoje ovčice iz prižnice opozoriti, naj veselice ne posetijo. Gospod župnik menda ne ve, da je dandanes tako nesramno hujskanje po zakonu kaznivo! — Še nekaj: Na Vidov dan smo bili pri m-aši. Naša fara ima. organista, ki orgija in poje dnevno pri vsaki maši; le na Vidov dan ni smel orglj’ati niti peti! Tako smo obhajali naš veliki državni praznik. Človeka boli, če pomisli na pretekle čase naše sramote, na vse slovesne »Te deume«, ki jih je naša duhovščina pela Francu in Karlu; med njimi je bil tudi naš sedanji župnik, o prišli1! Ivanjkovci. Toča in nevihta dne 26. junija je prizadela hudo dele občin Ivanjkovci. Veličane, Brebrovnik in Sv. Miklavž. Zadelo je okoli 200 oralov vinogradov ter vmes ležečih drugih kultur. Ti vinogradi so poškodovani 50 do 100 %, tako da velik del teh tudi drugo leto ne bode nič rodil. In če se to vse upošteva, znaša škoda na vsem 8 do 1Q milijonov kron. Hudo prizadeti so tudi viničarji, katerim je vzelo vse na vrtili in njivah. Neobbodno potrebno je, da se pokrajinska Uprava pobriga, da bode za te in za male, posestnike u-vedena kaka pomožna akcija, ker pridejo drugače ti v hudo prehran jevalno krizo. Vsem prizadetim posestnikom priskočilo bi se pa naj na pomoč z brezplačno galico, katero sedaj takoj nujno rabijo za škropljenje. Ivanjkovci. Dne 27. t. m. ogledal si je g. okrajni glavar Pirkmajer vse po toči poškodovane občine. Prostovoljno gasilno društvo v O-plotnicf proslavi dne 30. julija svojo. lOletnico združeno z vrtno veselico na vrtu g. Kunejevce. Na veseličnem prostoru se bode nudila gostom različna zabava, svirala bode godba Grabelei iz Slov. Bistrice. Za jedila in pijačo nam preskrbi g. Kunejeva. V slučaju slabega vremena ge vrši proslava v gostilniških’ prostorih g. Kunejeve. Čisti dobiček je namenjen za nabavo cevi. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Zibika. V nedeljo 25. junija smo bili tudi mi. Zibičani navzoči pri sokolski slavnosti v Šmarjti. Zelo so nam ugajali Sokoli in Sokoliće, posebno pa njihov nastop in vzvišena disciplina. Res velik razloček med Sokoli in Orli. Med Sokoli disciplina in red, med Orli pa politično sovraštvo in podivjanost. Resnica je, kakoršni poveljniki, taki pa pod- šmarske Iz Mozirja. Spoštovani tržani! Kadarkoli je šlo za to, da svetu pokažemo svojo narodno zavest, ali da proslavi- .dar končal s tem, da je pobral vse kiju narodno praznovanje, kot starosta So* kola čutim pa. dolžnost, Vam izreči hvalo, kličoč Vam iskreno: Živeli! Zdravo! R. Pevec. Ljubosumna gospodinja. Tridestletna Eva Vajs, je gospodi-nila posestniku Konradu Lakežiču ns Ostrem vrhu, okraj Maribor, že več let, Med njima se je razvilo ljubavno razmerje in je baje Lakežič obljubil svoji gospodinji zakon. V zadnjem času ‘pa se je začela gospodinjina sestrična Terezija Vajsova zanimati za Lakežiča. Ta okolnost pa je dala pogosto povod prepirom. Dne 26. aprila je Lakežič zvedel za vsebino pisma, ki ga je pisala gospodinja svoji sestrični ter ji iz jeze radi tega odpovedal službo. Nastal je zopet prepir, katerega je gospo« mo važen narodni dan, gotovo so bili Mozirčani v prvi vrsti. To ste, dragi tržani pokazali zopet ob priliki 40-let-nice Vašega Sokola in na praznik poroke Nj. V. kralja. Potrdili ste ob obeh prilikah svojo staro narodno zavednost, ob slednji pa še posebej svojo lojalnost. Kot županu mi je čast, se Vam, dragi soobčani, zahvaliti za Vaše ce in si zaklenil spalnico. Gospodinjo pa je to še hujše razburilo. V svoji jezi je .vzela sekiro, razbila ž njo duri gospodarjeve spalnice ter ga v postelji ležečega udarila dvakrat z ušesom sekire tako po glavi, da mn je razbila lubanjsko kost. Okrožno sodišče je Evo Vajs obsodilo . radi hudodelstva teške, telesne poškodbe in 2 mesca težke leče. podrisisfica Gosposka ul It. 24 Telefon ravnatelja 317 Telefon menjalnice 318 USTANOVLJENA LETA 1846 Delniška glavnica K 200.000.000-— Rezervni zaklad K 130,000.000*- VLOGE: K 2„500,000.000-- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S, Celje, Crikvenica Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Ogulin, Osijek Gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, • Zagreb Ilica 117, Zemun. — — __ Ekspositure: Osijek Dol. grad, Vinica kod Varaždina. Menjalnica: Zagreb, Iliča 5. — — — — — Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. Izdaja 4 y2 % založnice, koje imajo pupilarnost, varnost in jam-čevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. — - - — Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Zurichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d! ter v Ameriki. — — — — — — — — — — Brzojavni naslov: PRASTEDIONA Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju klic, da naj Bog našega narodnega živi na mnoga leta kralja Aleksandra in našo prvo kraljico Marijo. Po tej svečanosti je priredilo učiteljstvo z učenci izlet na Gramberski grad. Vsa narava je bila, kot bi se tudi ona veselila tega velikega dne in ga proslavljala s svojim bogatim kra,som. Trate so dehtele, polja zorela, gozdovi peli in v tem svečanem »P ETO VI A« Izdeluje o^kovrsino usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. 5 Cene nizke, postrežba točna. Last Narodnega konzorcija v Martfeor*;-Tai U«rlt>OKke 9. ime d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Soindl*