Gospodarske stvari.
Razglas
C. k. deželne  vlade v Ljubljani z dne 17. aprila 1883. 1. k štev. 6034 iz i.  1882., kako je uničevati jelčnega zavijača.
Ker se je opazilo, da sta se lani rujavkasto-sivi in rudečeglavi jelčni zavijač (lat. Tortrix murinana in Tor-trix Steganoptjcha rufimitrana) na Notranjskem razsežno pokazala kot jelki nevarna škodljivca, daje to c. k. deželni vladi povod, ukazati primerne naredbe, da se ta dva kvarljivca vničita ter da se brani njiju nadaljne razplodenje.
Prvi zaznamenovani zavijač se pokaže kot travnato-zelena, do 21 milimetrov dolga gosenica, drugi omenjeni zavijač pa kot umazano zelenkasto-rumena in do 9 milimetrov dolga gosenica. Oba se lotita samo jelk (hoj) in to brez razločka starosti, vendar najrajši starih dreves in jelk srednje velikosti, bodi-si da rasto v gozdu same, ali pa pomešane med drugim gozdnim drevjem, pa naj si bode njih stališče kakoršno koli.
Objedata samo zgornje vršičje; kedar se jako raz-plodita, pa tudi ves drevesni vrh. To objedanje se začenja s koncem aprila ali z začetkom maja, kedar se pri jelkah pokažejo nove mladike, in lahko ga je spoznati po tem, da objedene igle in odgrizeni vršički izgube svojo svežo rumeno-zeleno barvo ter v začetku oblede, pozneje pa postanejo rudeči in naposled rujavi. Bube se dobivajo ne globoko v stelji po tleh, pri nizkem lesovji in po gostih gozdih pa tudi kar vrhu tal. Prva in najvažnejša potrebščina za vspešno vniče-Tanje omenjenih dveh škodljivcev je ta, da se o pravem času opazi objedanje; za tega del je vspeh vsakega proti njima obrnjenega sredstva odvisen od tega, da se to sredstvo uporabi ob pravem času.
Oba škodljivca se uničujeta z naslednjimi pripomočki :
1. S prekajanjem tistih gozdnih delov, katerih sta se lotila ta dva škodljivca. To prekajanje se mora goditi tisti čas, ko so se razlezle njiju gosenice, torej kolikor je moči v začetku objedne dobe, to je, proti koncu aprila ali pa meseca maja, ter obstoji v tem, da
se ob deževnih dnevih na različnih, enakomerno razdeljenih mestih zažgo zloženi kupi zelene hoste; s tem se napravi dim, ki se vleže po gozdu, in duh po smodu in sanjah pristudi živež gosenčicam, ki se spuste na tla;
2.   s tem, da se pograbi in sežge stelja po tleh, ali pa da se v gozd gonijo svinje na pašo, kedar se gosenčice zabubijo, to je, od srede maja do konca junija; s tem se uničijo bube v stelji in po tleh;
3.   s tem, da se takrat, kedar metuljčki teh dveh škodljivcev letajo po gozdu, to je, od srede junija do srede julija, po gozdnih delih, katerih sta se lotila ta dva škodljivca, na raznovrstnih, kolikor je moči enakomerno razdeljenih mestih ob večernih urah zažigajo ognji, okoli katerih letajo mali temno-zeleno-rujavi metuljčki ter se v plamenu uničijo.
Samo po sebi je umevno, da, kedar se rabijo ti pripomočki, mora se zaradi požarne nevarnosti ravnati s primerno previdnostjo; zatorej se mora čuvati vsako ognjeno torišče, dokler ne mine vsaka nevarnost.
To se daje na znanje jelovih gozdov posestnikom, kateri se ob enem opozarjajo na svojo zakonito dolžnost, da vsako opaženo poškodbo, katero bi v njih gozdih napravil zgoraj omenjeni mrčes, nemudoma naznanijo C k. okrajnemu glavarstvu; ako pa to opuste, zadenejo jih nasledki §. 50. gozdnega zakona.