številka 15 četrtek, 22. aprila 1993 70 tolarjev Ob koncu tedna se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme. Najvišje dnevne temperature bodo okoli 25'C. Pred tednom dni so zasedali zbori velenjske občinske skupščine Zaplet brez razpleta Stran 2 Milan Kučan z velenjskim vodstvom o novi lokalni organiziranosti Najprej vsebina, šele nato oblika stran 3 Zdravstveni zavod Velenje Pridobitve za paciente _stran 4 Šolski vrtiljak 30 let OŠ Gustava Šiliha Velenje _ stran 5 Hmeljarska družba o svojem delu Letošnji hmelj že naprodaj _stran 6 Tudi leto 1993 bo minilo brez gradbenih del O avtocesti ni ne duha ne sluha __stran 7 Godčevski priročnik Mileta Trampuša "Ne na pamet, ampak..." stran 8 Danes je svetovni dan zemlje, kaj o tem pravijo velenjčani? Zemlja se še vrti stran 10 Milan Kučan na Trič - Trač stolčku stran 11 Rokomet Dva zadetka preveč in premalo stran 12 Nagradna križanka stran 13 Modro - bela kronika V Velenju ponarejene marke stran 14 Zadnja novica 888»8g$38 88 88 3g 38 8»838 38 88 Rokometaši dobili pritožbo Na športni strani pišemo, da so se rokometaši velenjskega Gorenja po sobotni tekmi z Omnikomom pritožili. Menili so, da bi morali izvajati še 7-metrovke. V sredo pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da šo s pritžbo uspeli. Tako bodo jutri, v petek, ob 19. uri v Rdeči dvorani v Velenju nadaljevali sobotno tekmovanje z izvajanjem 7-metrovk. I fOS V počastitev praznika 27. aprila, dneva upora proti okupatorju vabimo vse občane na proslavo tabo: v ponedeljek, 26. aprila, ob 17. uri v Domu kulture V Velenju. Zvsebino kulturnega programa bomo obudili spomine na čas upora za svobodo in neodvisnost slovenskega naroda. Skupščina občine Velenje Občinski odbor ZB NOB Velenje Vsem občanom Šaleške doline ob prazniku DNEVA UPORA -27. aprilu-iskreno čestitamo! Skupščina občine Velenje Občinski odbor ZZB NOB Velenje Javni poziv Svobodnih sindikatov Državnemu zboru: Zakon za delavce ne sme biti krivičen Predsedstvo Sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v javnem pozivu, ki so ga naslovili tudi k nam, pozvalo poslance Državnega zbora Republike Slovenije, da odgovorno proučijo predloge amandmajev, ki so jih Svobodni sindikati posredovali do sprememb in dopolnitev zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. Pravijo, daje najmanj, kar zahtevajo to, da se premalo izplačane plače v primerjavi s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami dejavnosti, upoštevajo pri lastninjenju podjetij. Moralno, politično in pravno nevzdržno je, pišejo, da bodo posamezniki udeleženi v privatizaciji trikrat - kot razlaščenci, kot zadružniki in kot državljani; delavci, ki so družbeno premoženje ustvaijali, tudi na račun premalo izplačanih plač, pa naj bi se zadovolili z drobtinicami. Če njihovi predlogi ne bodo upoštevani, bodo začeli postopek za zbiranje podpisov za zakonodajni refrendum, s katerim bodo predlagali odpravo za delavce najbolj krivičnih določb zakona. ■ mkp ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Zanos ■ foto A. VkletiČ Norice Zasedanje zborov velenjske skupščine Velenje * Danes (v četrtek) bodo delegati vseh treh zborov velenjske občinske skupščine nadaljevali pred tednom dni prekinjeno zasedanje. Spet bodo razpravljali o ugotovitvah in sklepih v zvezi z ekološko sanacijo šoštanjskih termoelektrar (točka, pri kateri so se zaradi nesklepčnosti DPZ- ja razšli). Na dnevnem redu pa imajo še osnutek odloka o proračunu občine za letos, predlog odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter nekaj zadev s prostorsko • ureditvenega področja. Skupno zasedanje bodo v sejni skupščinski dvorani začeli ob 8. uri. ...........................*Jp Soglasje vsem ravnateljem Velenje - Devet osnovnih šol velenjske občine je do začetka letošnjega februarja vložilo ustrezno dokumentacijo z zahtevkom za izdajo soglasja k imenovanju ravnateljev. Predloge je najprej obravnavala komisija za volitve in imenovanja pri Skupščini občine Velenje, pred tednom dni pa so jih potrjevali tudi poslanci velenjskega parlamenta. Dali so soglasje k predlaganim imenovanjem. Tudi za Antona Skoka kot ravnatelja OŠ Mihe Pintarja Toleda Velenje. Komisija je namreč soglasje zanj prepustila skupščini, saj v sami komisiji kandidat ni dobil popolne podpore. Tako stališče je vzbudilo med delegati precejšnje začudenje, med delavci šole pa protest. Pismo s protestnega sestanka kolektiva je na zasedanju zborov velenjskega parlamenta prebrala delegatka osnovnih šol Herma Groznik. V njem so delavci navedli dejstva, ki vsa govore v prid Antona Skoka. Na vprašanje poslanke Majde Gaberšek, zakaj komisija ni dala soglasja k imenovanju, predsednik komisije Bogdan Menih ni odgovoril. Zadevo je pojasnil sekretar občinske skupščine Franc Ojsteršek. Povedal je, da člani komisije niso ravno nasprotovali Antonu Skoku. Zaradi slabe udeležbe na seji komisije (od sedmih kandidatov so se je udeležili štirje) je bilo mnenje deljeno, rezultat glasovanja neodločen. Nekateri delegati so v razpravi poudarili, da o tej zadevi ne bi smeli govoriti, katere barve je omenjeni ravnatelj, ampak to, ali je dober ali ne. ■ tp Ekološka sanacija TEŠ Na zasedanju zborov velenjske občiaske skupščine pred tednom dni je Jože Dermol v zvezi z ekološko sanacijo šoštanjskih termoelektrarn dejal, da dela potekajo po programu. Več kot polovica ekološke sanacije je tako rekoč pod streho, karje glede na ekonomski položaj velik uspeh. Junija letos naj bi začeli izkop gradbene jame, pet mesecev kasneje nameščati opremo, da bi lahko čez leto dni (novembra 1994) začele čistilne naprave poskusno obratovati, m^ja 95 pa naj bi obratovale redno. Od 142 milijonov DEM vredne naložbe so doslej porabili 6 milijonov DEM. Letos pa naj bi iz republiškega proračuna za te namene Teš dobile 550 milijonov tolarjev. Izgradnja čistilne naprave na bloku 4 bo stroškovno dvignila ceno električne energije za 20 odstotkov. Skoraj polovico od tega ho šlo za vračilo kreditov. ■ tp Samoprispevek za boljši vid Celje - Dobro izpeljan zadnji celjski samoprispevek, ki so ga v celoti namenili za zdravstvo, se pozna tudi na očesnem oddelku celjske bolnišnice. Tu so prejšnji leden predstavili tri moderne aparate, ki so jih kupili z denarjem iz samoprispevka. Ne le to - nakup teh naprav v programu sploh ni bil, kupili so jih iz viška denarja, saj so ves predvideni program že prej izpolnili. Tri pomembne naprave so veljale 180 tisoč mark, pomenijo pa predvsem pridobitev pri očesni kirurgiji. ■ k Težave z dezinfektorjem Celje - Naprava za dezinfekcijo bolnišničnih odpadkov se je v starem delu Štorske železarne ustavila že po prvih pokusnih zavrtljajih. Štorjani namreč nočejo te naprave v svojem kraju, saj ne verjamejo, da njeno delovanje ni okolju škodljivo. Pa tudi zato ne, ker podjetje Eko plus še sploh nima dovoljenja za obratovanje, občinska in republiška sanitarna inšpekcija pa jim je zaradi pomanjkoljivosti prepovedala tudi poskusno delo. Naprava, ki so jo svojčas tudi predstavniki republike napovedali kot veliko pridobitev v boju proti tovrstnim odpadkom, bo zdaj mirovala, dokler podjetje ne dobi potrebnih dovoljenj, seveda pa tudi delovala ne bo v Štorah, kot so najprej predvidevali, ampak bo morala biti res mobilna in se seliti tja, kjer so taki odpadki. To pa pomeni, da se bodo morali povsod tam oskrbeti z dovolj močno električno enerigijo. Najprej, bo šla v najbližjo bolnišnico, to je celjsko, kjer tako močan tok imajo. ■ k Bomo gobe le zaščitili Celje - Na skupščini gobarskih družin Slovenije so največ pozornosti posvetili razpravam o potrebi po zaščiti gob. Lisički, ki je pri nas najbolj ogrožena in so jo nabiralci na nekaterih predelih že domala povsem iztrebili, se namreč nevarno pridružujejo še nekatere druge vrste. Člani gobarskih družin so proti komercialnemu nabiranju gob in želijo, da ustrezno zakonsko uredimo nabiranje užitnih gob, seveda pa je treba tudi preprečiti uničevanje neužitnih. ■ k Z zasedanja zborov velenjske občinske skupščine pred tednom dni Zaplet brez razpleta Pred tednom dni so se delegati vseh treh zborov velenjskega parlamenta zbrali na skupnem zasedanju. Osrednja točka dnevnega reda naj bi bila obravnava osnutka letošnjega občinskega proračuna. Stvari pa so se obrnile tako kot najbrž nihče ni pričakoval. Do osrednje točke namreč sploh niso prišli, kajti ekologoja je bila spet tista, ki je razvnela delegatske klopi in pri kateri so se delegati zaradi nesklepčnosti družbenopolitičnega zbora razšli. Tako o predlogu ugotovitev in sklepov v zvezi z ekološko sanacijo Teš tudi niso glasovali. Brez pogrevanja starih grehov in stališč seveda spet ni šlo. Najbrž bo kar držala ugotovitev poslanca Zelenih Velenja Petra Rezmana, da tema o ekološki sanaciji šoštanjskih termoelektrarn ne bo izčrpana prej, dokler ta resnično ne bo končana. Prejšnji predsednik velenjske vlade Franjo Bartolac je sejo pri tej točki dnevnega reda protestno zapustil z besedami, da ta program nalog kaže, kako je nekaterim članom novega izvršnega sveta šlo le za funkcije, ne pa za delo. Anton de Cos-ta (prav tako član prejšnje velenjske vlade) je takoj za tem natančneje pojasnil Bartolčev protest. Razumeti gaje, je poudaril, ker nekateri člani sedanje velenjske vlade delajo drugače kot so prej in predlagajo tisto, kar je že prejšnja vlada, pa so takrat ostro zavračali. Vane Gošnik, Zeleni Velenja, je najprej predlagal .dopolnitev 12 sklepov velenjskega IS (Teš od 1. januarja letos proizvaja električno energijo tako, da krši zakon o varstvu okolja in mejnih emisijskih koncentracijah; dodatno zavarovanje ljudi na najbolj ogroženih območjih). Za tem je zavrnil očitke, da so Zeleni Velenja zahtevali zaprtje rudnika. Terjali so - po njegovih bese- dah - le ureditev čistilnih naprav. Edo Žlebnik, delegat KS Zavodnje, je bil najbolj kritičen do dosedanje ekološke sanacije Teša. Skupščini je očital, da sprejema le gasilske ukrepe, in da vselej poklekne pred onesnaževalcem. Tudi razstavo Teševih prizadevanj za ekološko sanacijo z naslovom Ni nam vseeno (bila je v avli občinske skupščine) je označil kot reklamno akcijo. Zupanu je očital neenakopraven položaj, saj bi ta moral povabiti tudi ženske iz Zavodenj (pred časom so te s protestno akcijo pred skupščino sprožile sedanjo novo razpravo o sanaciji in sprejem novih sklepov). Predsednik velenjske vlade Srečko Meh in delegat ZZD Miroslav Bukvič sta na to dejala, da je treba strpno popravljati napake hitrega razvoja Velenja v preteklih letih. Med drugim sta pohvalila delo skupščine, ki je (po njunem mnenju) v zvezi z ekološko sanacijo že precej naredila. Po besedah Srečka Meha predlaga velenjski IS nove sklepe zato, da jih pri izgradnji čistilnih naprav na bloku V ne bi spravili v tak položaj kot pri bloku IV. Še nikoli doslej poslanci zborov velenjske občinske skupščine niso namenili tolikšne pozornosti novi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot so na tokratnem zasedanju. To je ena od postavk nelimitiranega občinskega proračuna in praktično edini vir dohodka, ki ga lahko kroji občina zase. Naj- brž je zaradi tega in tudi zaradi posredne povezave z največjimi ekološkimi onesnaževalci mogoče razumeti zavzemanja nekaterih poslancev (zlasti Ivana Atelška) za precejšen dvig vrednosti točke v primerjavi z lanskim letom. Že predlog sklada stavbnih zemljišč je bil več kot trikrat višji od lanske cene. ZahteVa po še višji tudi za to, da bi Velenje preko cene električne energije kaj dobilo. 60 odstotkov tega nadomestila namreč "krijeta" rudnik in Teš. Po usklajevan- ju dveh sprejetih amandmajih Ul izračunih so se poslanci odločili, da bo vrednost točke za gospodarstvo namesto predlaganih 0,0335 tolarjev na mesec 0.04, za gospodinjstva in družbene dejavnosti pa 0,0255 (polovično zvečanje glede na predlog). Ko bodo dane zakonske osnove, bo za površine deponije znašala vrednost točke 0,05. Te namreč "poslujejo" na črno, saj še nimajo ustrezne urbanistične dokumentacije. ■ tp z. vseh vetrov Daljše čakalne vrste Velenje - Na občinskem Sekretariatu za notranje zadeve Velenje ugotavljajo, da se je v zadnjih dneh močno povečalo število občanov, ki želijo zamenjati staro vozniško dovoljenje ali urediti registracijo motornega vozila. Tako prihaja do daljšnjih čakalnih vrst. Vzrokov zanje je več: ozko grlo so dane računalniške zmogljivosti, kar nekaj je nujnih takojšnjih rešitev vlog, nemalo pa je tudi takih s posebnostmi reševanja vlog pri registraciji ali prepisu lastništva motornega vozila. Da bi se slabi volji in čakanju izognili, na sekretariatu občanom priporočajo, da se najprej oglasijo v sprejemni pisarni, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in navodila, kako bodo lahko katerega od zgoraj omenjenih vprašanj rešiti. ____-_____________"ie i Deli kometa okoli Jupitra Los Angeles - Astronomi iz observatorija Palomer v Los Angelesu so odkrili, da okoli Jupitra kroži 20 velikih delov kometa, kije vetjetno eksplodiral v bližini tega planeta. Preučevanje te eksplozije bi morda lahko bolje pojasnilo eksplozijo kometa pred 65 milijoni let. Deli tega kometa so padli na Zemljo in povzročili izginotje dinozavrov, menijo kalifornijski znanstveniki. Deli kometa, imenovanega Shoemaker-Levy, so 40do 60 milijonov kilometrov oddaljeni od Jupitra. Stiki z volilci prek računalnika Washington - V Beli hiši seje začela tehnološka revolucija, saj bo imel ameriški predsednik Bili Clinton poslej stike s svojimi volilci prek računalnika. To je za Belo hišo novost, v kongresu in na ministrstvih paje v rabi že dlje časa. Uporabniki osebnih računalnikov bodo lahko v nekakšnem elektronskem nabiralniku izbirali različno problematiko in na ta način predsedniku pošiljali svoje pritožbe in predloge. Lastniki računalnikov bodo lahko razpravljali med sabo po "on line" zvezi. Računalniško ime predsednika je "Clinton Pz" m s ustreznimi ukazi, kot npr. "Go Whitehouse", bodo uporabniki lahko dobili različne podatke, poročila s tiskovnih konferenc in celo fotografije. Sotheby's bo razstavil Rembrandove radiranke Berlin - Družbena hiša Sotheby's iz New Yorka bo 13. maja na dražbi prodala 72 Rembrandtovih radirank, največjo zasebno zbirko, še prej pa jih bo konec aprila za tri dni razstavila v svoji berlinski podružnici. Največja zasebna zbirka radirank je last industrialca Otta Schafetja, njena vrednost paje ocenjena na pet milijonov dolarjev. Rembrandtove radiranke je sedaj 80-letni nemški indus-trialec začel zbirati v 50-ih letih, najprej paje kupil portret zlatatja Jana Lutme iz leta 1656. Vrednost te radiranke je ocenjena na 200 do 300 tisoč dolarjev, najdražja paje radiranka Trije križi, ki je vredna od 600 do 900 tisoč dolarjev. Se bomo razpočili? Ni le odhod nekdanjega velenjskega izvršnika Franja Bartolca s seje občinske skupščine dokaz, da postajajo pri nas nekatera okolja premajna, da bi lahko prenesla vse napetosti, ki se porajajo. V tem velenjskem primeru je bila skupščinska dvorana premajhna, da bi prenesla nasprotja med nekdanjim in sedanjim predsednikom občinskega izvršnega sveta, ponekod drugod kale, da so za razna nesoglasja premajhne občine. Mozirski primer že kaže na to, pa tudi ta ni edini. Čas velikonočnih pokov je sicer že minil, pri nas pa na najrazličnejše načine poka še naprej. Očitno namreč je, da ima moja mlada država izredno plodna tla za najrazličnejše škandale in škandalčke. Ene take, ki so resni, druge take, kijih nekateri napihujejo, pa vendarle tudi lahko počijo z vso silo. Ob tem se lahko človek tudi povpraša, če je Slovenija sploh dovolj velika, da je lahko v njej toliko velikih afer. Kajti če je takih in drugačnih afer preveliko, se bojim, da bi lahko moja draga domovina tudi počila. Od vsega silnega napihovanja jo bi lahko razneslo, razpočila bi se - potem pa ne vem, kaj bo od te moje nekdaj tako lepo vzcvetele in ozelenele domovine. Daleč od tega, da bi mislil, da bi bilo za mojo lipo bolj zdravo, če bi se delali, kot da v njej ni raznih zajedalcev, kiji rijejo pod kožo ali napadajo liste. Le očitno pravih gozdarjev nismo imeli; taki, ki bi bili pripravljeni le podirati, so že (bili), ne pa taki, ki bi našo lipo sproti zdravili kot je treba. Da bi odstranjevali škodljivce, kakor hitro bi se pojavili in bi tako prepričali, da bi se v njej zaredili nevarni škodlivci. Teh je zdaj že toliko, da naši lipi poka lubje in ji odpadajo listi. Naša lipa, naša mlada država je bolna. Naj se sliši še tako kruto, res je tako. Pri tem pa je ob njej (ali v njej) toliko raznih zdravnikov, ki vsak postavlja drugačno diagnozo. Eni bi res radi, da se čimprej postavi na noge, drugim je taka agonija tudi všeč. Saj veste, nekateri v kalnem najlepše ribarijo. Diagnoze se razlikujejo od barve, od položaja, od tega, iz katere strani jih opihu-jejo sapice navdiha. In če k vsemu temu pridamo le še kanček tiste značilne slovenske nevoščljivosti, je jasno, da ne more biti drugače, kot je. In tako kot smo se svojčas skorajda razpočili od tega, ko s(m)o napovedali, kako hitro nas čaka lepša prihodnost, se lahko zdaj zgodi, da se bomo raz/iočili zaradi medsebojnih obtožb, ko vidimo, da vse le ne gre tako hitro in gladko kot smo mislili; pa zaradi dokazovanja napak drugih in poveličevanja svojih zaslug. Očitno smo na zunaj sicer veliko spremenili, navznotraj pa smo ostali isti. Zaradi vsega tega sem zaskrbljen; ste tudi vi? Morda pa je že to prvi korak k ozdravitvi, da nas je čimveč zaskrbljenih Če je le v tej zaskrbljenosti pozitivni naboj, bi rekel kak politik starega ali novega kova. Bi rekel - pa verjetno ne bo, kar bi se lahko taka zaskrbljenost obrnila proti njemu. V listju naše lipe namreč še vedno šelestijo vse obljube... ■ Kr Milan Kučan z velenjskim vodstvom o novi lokalni organiziranosti Najprej vsebina, šele nato oblika Slovenski predsednik Milan Kučan, ki je bil gost javne oddaje Radia Velenje Trič trač, je svoj obisk začel najprej v prostorih občinske skupščine. Tam se je sestal z njenim vodstvom in predstavniki bodočih občin v Šaleški dolini. Vsebina pogovora je bila zelo zanimiva, saj so gostitelji želeli izvedeti, kako si predsednik zamišlja novo lokalno organiziranost v Sloveniji. Paje predsednik želel najprej slišati, kako v Velenju razmišljajo o tem vprašanju. Zvedel je, da v občini načrtujejo tri občine kot interesne skupnosti občanov. Ob tem so Velenjčani menili, da bi morali v državi kar najhitreje razčistiti ali -kot so dejali - urediti razmerje med državno, občinsko, pa tudi to, kaj bo sodilo med krajevno pristojnost. Opozorili so, daje prav ekonomski vidik tisti, ki postavlja to občino v novo razmerje. Med drugim so to razložili s tem, da je ta občina glede t\a standard zelo bogata, glede prihodkov, ki jih dobi iz republiškega proračuna, pa zelo majhna. V tem vidijo bistveno težavo v zvezi z novo organiziranostjo. Gre tudi za to, kako bodo v bodoče delovale predvidene tri občine (Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki) glede na to, da Velenje nosi veliko breme preteklosti. Milan Kučan je na začetku dejal, da stiske, ki jo poraja sedanje razmišljanje, ne bo mogoče reševati, ne da bi poskušali najprej razumeti, daje Slovenija v prehodnem obdobju, in ko trenutna organiziranost države postaja čedalje večja ovira za normalno delo in življenje. "Problem vidim v tem," je dejal Milan Kučan," da se sedanje razprave v Sloveniji vrtijo okrog izmišljanja stvari, ki so že zdavnaj izmišljene." Po njegovem mnenju smo sedanjo razpravo začeli narobe. Ali kot je dejal: "Najprej smo predlagali, katere občine bomo imeli, namesto da bi povedali, kaj po novem v Sloveniji občina sploh bo, kakšna bo njena vsebina." Kaj bodo opravljale, naj bi pokazala šele razprava. Menil je, da tudi sedanje občine niso organizirane v skladu z ustavo. So nekakšen hibrid. Ob tem pa se je treba vprašati, koliko so za to odgovorne stranke, ki so vendarle tako ali drugače organizirane. Stranke lahko izigravajo druga drugo, dokler to nima posledic za življenje ljudi. Ko pa pride do tega, jih je treba spomniti, da so odgovorne volil-cem oziroma občanom. Sedanje razmere niso dobra popotnica Slovenije za tako željeno, obljubljeno in dostikrat tudi idealizirano Evropo, kjer nas usmerjajo od najpomembnejših nalog na povsem nepomembne stvari. " Vsi dobro vemo", je nadaljeval Milan Kučan, "da je ključna naloga sedanjega trenutka ozdravitev našega gospodarstva in njegova postavitev na temelje in standarde, ki bodo primerljivi z evropskim standardom. Ključni korak k tej smeri pa izvedba lastninjenja. Torej gre za to, ali je ključni cilj lastninjenja ekonomska učinkovitost, ali paje vse podrejeno politični moči oziroma ali proces vodi v prerazdelitev te moči, ne glede na to, kakšen bo ta učinek." Po besedah Milana Kučana mora država zelo intenzivno spremljati izvajanje lastninjenja prav zaradi te gospodarske učinkovitosti. Prav tako mora vanj posegati, če ugotovi, da gre za nepravilnosti. Posebej hitro pa mora posegati tedaj, ko ugotovi obstoj suma za kriminalno dejanje. Za to obstajajo organi. Mora se čutiti njihova avtoriteta, ne pa da tem organom s premalo premišljenimi stvarmi to avtoriteto jemljemo. Pri nas lahko vsakdo reče kar hoče, nikomur ni treba ničesar dokazovati, kajšele da bi odgovarjal za posledice. Takšna logika, po Kučanovih besedah, seveda izpod-kopava moralno in pravno trdnost države in slabo vpliva na življenje ljudi v njej. Po srečanju v skupščinski dvorani je Milan Kučan odšel še na velenjski grad, kjer si je ogledal tamkajšnje zbirke. Predstavniki kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje so ga ob tej priložnosti povabili na otvoritev Kavčnikove domačije. ■ vos Velenjska vlada Kako zabaven svet Piše: Jože Krajnc Kot bi rekel predsednik slovenske države Milan Kučan: "Ni res, da se ljudje preveč zanimajo za politiko. Še bolj bi se morali, saj sc ob tem lahko imenitno zabavajo." Minuli teden je že bil tak. da bi se lahko do sitega nakrohotali množici veledogodkov, ki so si sledili s tako ihto, kakor da nam za kaj takega zmanjkuje časa. In eden jc bil vzncmirljivejši od drugega. Najbolj izkušene pilote na svetu smo poslušali, kako sc šopirijo pred vsakim poletom nad krvavečo Bosno in Hercegovino, usta pa so nam sama lezla v nasmeh, ko smo si mislili, da gre končno zares. Toda najbolj smešno je šele prišlo. Z mnogimi obvestili iz baze NATA v Viccnzi, da so v nadziranem zračnem prostoru opazili neznana letala, ki pa so letela tako nizko, da niso mogli ugotoviti niti, ali je res šlo za letala ali ne, kaj šele, da bi videli, čigava so ali pa da bi - Bog ne daj - kakorkoli odločneje ukrepali. Da so se na tleh, kjer se odvija bosansko-herccgovska drama, pobijali še naprej, jih kajpak niti malo nc gane. Važno je, da so oni gospodarji dogajanj visoko nad tem pa čeravno sam sebi za jalovo pranje umazane vesti in nenazadnje tudi za sramoto. Res, dober vic o junakih višav, ki nadzirajo in poveličujejo sami sebe. "neznani leteči predmeti" nad BIH pa jih, kadar se jim zahoče, z zvezdnih višin spravijo na trdna tla. Kot dober štos se bere tudi sporočilo varnostnega sveta OZN o ostrejših ukrepih zoper Srbijo in Črno goro. O.ja, saj jih bodo po nedolžni ritki, ampak šele po referendumu v Rusiji. Ne znam si predstavljati, kdo in kako bi umirajočemu Muslimanu uspel dopovedati, zakaj je njegovo preživetje odvisno od tega, kako sc bosta nekega oddaljenega marca odločala kak Jcvgcnij in njegova Babuška. Pa nas svet in Evropa s tem še nista nehala zabavati. Kdo sc ne bi od srca nasmejal novici o tem, da naj bi evropska banka za obnovo in razvoj za luksuzno udobje svojih uslcžbenccv porabila kar dvakrat več kot za obnovo in razvoj Vzhoda. Ali pa tisti z angleškega dvora, da sta princ Charles in Lady D za finale svojega razdora začela uničevati vsa darila in lastnine, ki sta jih zbrala med enajstletnim zakonom. To, vidite, so prave travme Evrope ne pa nekakšna vojna v BIH, ki jo jc zares težko razumeti. In če nečesa ne razumeš, zakaj vraga bi se potem na veliko ubadal s tem. Doma je tudi bilo luštno. Vse, kar jc za našo državo ta hip najbolj važnega je tako ali drugače povezano s Hitom. Pa smešnega tudi. Pomislite! Ko opazovalec te drame po nekih dramaturških zakonitostih pričakuje, da prihaja tisto, kar ga bo dokončno spravilo ob živce, se ti pojavi "špilferderber" Janes Širše in poskrbi za žlahtno komedijanstki preobrat. Avditorij seznani, da so neznano kam izginili Vi-sovski dokumenti o žc leto in pol nadzorovanem Hitu. In da bi bilo vse v stilu, za zaključek šc en vic. Podražili so nam gorivo in sporočili, da je možnost tako težko pričakovanega uvoza rabljenih avtomobilov že izkoristilo reci in piši osemnajst državljanov Slovenije. Da, kako nebeško bi se lahko zabavali, da ne bi bilo tako peklensko res. O komunalnem podjetju Celotni torek so namenili člani velenjske vlade komunalnim vprašanjem. Najprej so se pogovarjali z vodstvom javnega komunalnega podjetja in se tako seznanili z njihovimi tegobami, uspehi in načrti, nato pa so si na terenu ogledali najpomembnejše komunalne objekte. Najbolj opozarjajo predstavniki velenjskega komunalnega podjetja na neusklajena cenovna razmerja, zaradi katerih izkazujejo že dve leti zapored izgubo ( za leto 1991 v višini 27 milijonov in za lani 671 tisočakov), ne morejo obračunavati predpisane amortizacije, zadovoljivo vzdrževati komunalnih objektov, da o razširjeni reprodukciji sploh ne govorimo. Na republiko so že naslovili zahtevo po 34 odstotnem povišanju toplotne energije, 70 odstotkov dražja bi morala biti vo-dooskrba , 34 odstotkov čiščenje odplak ter 15 odstotkov odlaganje in odvoz smeti. Člani velenjske vlade, ki postavljajo področje komunale na pomembno mesto svojega delovanja, so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, predsednik Srečko Meh paje med drugim poudaril, da položaj komunalnega podjetja ne bi smel dovoljevati siromašenja, ampak naj bi bil odraz splošnega družbenega stanja. Nikakor ni mogel razumeti, kako še vedno ni razrešeno vprašanje izgube za leto 1991. Veliko pozornosti so namenili razmejitvi med tržno usmerjenimi in javnimi dejavnostmi, sicer pa ugotovili, da so opazni napredki. Predstavniki javnega komunalnega podjetja bodo pripravili celovito gradivo za razpravo na občinski skupščini, ki naj nadaljnjo vlogo in obliko organiziranosti na tem področju dokončno doreče. ■ mz Avtotehnika Celje d.o.o. popestrila svoj program: %t sss m Bsss-sssisssisassss Vas zanima fitness? Poznate Avtotehniko Celje, d.o.o.? Tisti, ki kupujete avtomobile prav gotovo. Njihov osnovni program je namreč prav to: prodaja avtomobilov in to celoten program Renaultovih vozil, Cimos Citroena in Škode. Najbrž pa ni potrebno posebaj poudarjati, da imajo za te avtomobile v svoji sestavi tudi pooblaščene servise. Drugi sektor Avtotehnike d.o.o., tvori sektor veleprodaje in maloprodaje, trgovinski del, kjer prodajajo rezervne dele za avtomobile Renault, Cimos Citroen in Škoda; kolesa - so ekskluzivni zastopnik za Rog Ljubljana; Tomos; prodajajo rezervne dele za kolesa in motorje, električno vrtno orodje, belo tehniko, akustiko in drobne gospodinjske aparate; program avto gum, olja, akumulatorje za vse tipe avtomobilov, rezervne dele za viličarje... Tretji sklop Avtotehnike Celje d.o.o. paje servisna dejavnost V njihovi je tudi ročna in avtomatska avto-pralnica. Vse to najdete na Bežigrajski v Celju. Maloprodaja pa ima kar nekaj trgovin: v Celju na Levstikovi, Trgu Oktoberske revolucije, Miklovšičevi in tudi Bežigrajski. Njihove prodajalne pa najdete tudi v Mozirju, Rogaški Slatini in na Ptuju. Avtotehnika d.o.o. pa gre naprej. Odprli so, kot drugi v Sloveniji, specializirano trgovino s fitness programom, ki jo najdete na Trgu Oktoberske revolucije v Celju. Tam vas čaka celoten program telovadnega orodja, tako tistega, kije namenjen posamezniku kot tistega, ki je namenjen opremi telovadnic, medicinsko opremo za fizioterapevte. Vešči prodajalci so vam pripravljeni dati tudi vse nasvete, ki bi jih potrebovali. In kar je najvažnejše, cene so dostopne. Telefona prodajalne fitness opreme: 25-433,25-443. 27. april - Dan upora proti okupatorju Kaj pomeni 27. april za nas ■ Slovence je bilo že velikokrat ■ povedano, vendar je čas tak, da a je potrebno takšna zgodovinska ■ dejstva in prelomna obdobja J vedno znova poudarjati. Leta ■ 1941 je bil slovenski narod * pred usodno odločitvijo: ali bo ■ uničen, zbrisan iz zemljevida ■ ali pa se bo zavedajoč svojih ■ korenin, svoje dolžnosti do pri- ■ hodnjih rodov dvignil v upor a proti okupatorju, da bi se ■ obdržal, da bi postal tudi J gospodar na svoji zemlji. ■ Kakor je zapisano v ■ zgodovini se je ta mali narod ■ odločil za biti ali živeti svobod- ■ no življenje pa čeprav je videl, a da bo moral plačaati visoko ■ ceno za to svojo odločitev. 27. " aprila 1941 je ustanovil svojo osvobodilno fronto, se pridružil zavezniški protifašistični koaliciji ter s tem postal enekopravni, sestavni del evropskega gibanja za svobodo enekopravnih narodov v povojni ureditvi sveta. Najpomembnejši sad te odločitve je pravica slovenskega naroda do samoodločbe, katere uporaba nam je na plebiscitu 23. decembra 1990 omogočila, da smo 25. junija naslednjega leta razglasili samostojno in mednarodno Republiko Slovenijo. Žal, smo se tudi tokrat znašli, kot že tolikokrat poprej, okleščeni v okovje političnih spletk in se hočeš nočeš morali znova odločati za upor proti okupatoiju, ki nam je vsilil pogoje, ki za nas Slovence niso bili sprejemljivi. Znova je v naših ljudeh zaživel duh upora ter združil v enotno bojno formacijo docela ves slovenski živelj, enako kot že mnogo prej, ko se je slovenski človek moral odločiti o svoji usodi ter usodi bodočih pokolenj. Odločnost, da hočemo in želimo živeti v miru in svobodi na svoji zemlji, kot gospodarji in ne kot hlapci, ki nam ukazujejo tuji gospodarji, je znova dokazala našo vseslovensko pravilno odločitev. Vse te predstave o prihodnosti niso bile le lepe sanje, saj nam praksa jasno kaže, da lahko marsikaj dosežemo z lastnimi močmi, če smo le složni in usmerjeni k istemu cilju. Žal, je med pričakovanji in njihovem uresničenjem velik prepad in to predvsem zaradi ljudi, ki imajo v rokah oblast. Neuresničena pričakovanja ostaja- jo kot izziv bodočim generacijam, kajti nobeno od velikih vprašanj, od katerih je odvisna prihodnost posameznega naroda, pa tudi človeštva, ni nikoli do kraja razrešena. Ne moremo trditi, da so se uresničila vsa pričakovanja, ki smo se jih nadejali ob ustanovitvi Osvobodilne fronte Slovenije v letu 1941. Tedanje organizacijske sile si niso znale predstavljati povojno življenje brez strank. Verjeli smo, da bo OF vse Slovence povezala v enotno politično gibanje, ki bo zadovoljevalo interes vseh ljudi, na znotraj pa ohranilo dovolj svobode za različno misleče. Torej različnost v mišljenju in enotnost v akciji. Ta pričakovanaja, žal, niso doživela svoje popolne uresničitve, a ne zaradi OF same, pač pa zaradi političnih interesov posameznikov in želje po oblasti in nadvladi. Vse to pa je vendar povzročilo, da so bili mnogi povojni dogodki pri nas v Sloveniji v nasprotju z interesi, ki jih je zasledovala OF in tudi vse bolj nemočna je postala v poizkusih, da bi v kasnejših letih Socialistično zvezo vrnili h koreninam" OF. V prizadevanjih, da se Slovenci uveljavimo v Evropi in svetu kot enakopraven, samostojen in kulturen narod, ne bomo uspeli, če ne bomo tako složni, kot smo bili v uporu 1941 in 1991. Nazorska širina naše upornosti in odločnosti je uporabna tudi za sedanje hude čase. Prav zato ob praznovanju dneva upora želimo oživljati in poglabljati delitev, ki so v času druge svetovne vojne prizadela Slovencem mnogo gorja. Ne gre pa zatiskati očesa pred znanim zgodovinskim dejstvom, daje bila NOB in OF v svoji celoti najveličastnejši del slovenske zgodovine. S podvigi partizanov in aktivnosti OF v letih 1941 - 1945 bo še dolgo bistveni del novejše svetovne zgodovine. To je bil požrtvovalen, žrtev poln, pa vendar uspešen prispevek malega slovenskega noaroda k zmagi protifašističnih sil v drugi svetovni vojni. Prav zato smo lahko kot majhen narod ponosni na velika dejanja, ki se jih ob prazniku upora proti okupatorju s ponosom spomnimo. ■ Jože Povše Računalniški izziv Kopiranje programske opreme in virusi. ■ Piše dr. Stanko Blatnik Danes jc na trgu veliko programske opreme. V razvitih deželah je programska oprema zaščitena in se ne sme kopirati brez dovoljenja. V nekdanji Jugoslaviji to ni bilo tako (tik pred razpadom je Jugoslavija podpisala vse konvencije, ki regulirajo področje zaščite programske opreme), kar jc pripeljalo do tega, da seje nedovoljeno kopiranje programske opreme neverjetno razširilo. Čc želimo, da Slovenija postane enakopravna članica skupine razvitih dežel bomo morali urediti tudi to področje. Razmislite o tem, da so mnogi programerji porabili tudi nekaj let za razvoj programo in njihovo testiranje, zaradi "softverskega piratstva" pa nc dobijo denar, ki jim pripada. Kako sc počuti človek, ki mu ukradejo rezultate njegovega dela? Čc bomo v Sloveniji poskušali uspeti na področju razvoja programske opreme, moramo zaščititi ljudi, ki si bodo služili ali si že služijo svoj kruh s pisanjem programske opreme. Zato vsakokrat, ko želite ilegalno kopirati nek program, razmislite ali jc to etično dejanje. Z nekontroliranim in pogostim kopiranjem pa tudi povečujete možnost, da svoj računalnik okužile z virusi. Napako, ki jo programer slučajno naredi pri razvoju programa imenujemo "bug" (ime jc nastalo žc ob prvih računalnikih - poletje 1945 - koje bug (insekt) prišel v računalnik in povzročil prekinitev njihovega delovanja). Ko programer namenoma v svoj program vgradi bug, ki sc prenaša s kopiranjem, govorimo o virusu. Virus jc sestavljen iz dela računalniške kode, ki se pri izvajanju programa poveže na druge programe ali datoteke in povzroči njihovo nepravilno delovanje. Nekateri virusi so programirani tako, da sc aktivirajo šele po določenem času in jih lahko prenašamo z. enega računalnika na drugi, tako da to sploh nc opazimo. Virusi sc prenašajo pri kopiranju disket ali preko računalniških mrež in mnoge ustanove so imele veliko škode, ker sojim virusi uničili včasih tudi večletno delo. Viruse razvijajo "obsedeni" uporabniki računalnikov (pogosto jih imenujemo hackcri in crackcri), ali pa tudi poklicni programerji. Kaj lahko naredi virus? Med drugim lahko, spremeni ime programa, izbriše datoteko, spremeni numerične podatke, izključi napajanje, izbriše vse podatke na disku, na ekranu sc pojavijo čudni znaki, ali pa samo izpiše poročilo. Kako se borimo proti virusom? Prvo jc , da nabavimo antivirus program. ki ugotavlja ali jc računalnik okužen ali nc. Ko odkrijemo virus ga uničimo. Potrebna jc disciplina. Najboljše jc, da ko uključimo računalnik. zaženemo antivirus program in takoj ugotovimo ali jc računalnik okužen, ali nc. Preverimo (udi vse diskete, kijih od drugod peinašamo v računalnik. Kcrsc vedno razvijajo novi virusi ji h stari programi za odkrivanje virusov nc morejo prepoznati. Zato tega jc potrebno vedno imeti najnovejše verzije antivirus programov. Poleg tcgajc potrebno tudi preventivno delovati: - redno shranjevati svoje podatke, - izključili računalnik, ko ga nc uporabljate, - nc uporabljati črnih kopij, -bili previden, čc isti računalnik in programsko opremo koristi več uporabnikov. Ko vidite nek program pri drugem in si zaželite narediti kopijo, razmislite o dveh stvareh. Prvo ali ta program resnično potrebujete? V večini primerov nc potrebujemo vseh programov, ki jih vidimo in se nam zdi, da brez njih nc moremo preživeti. Z nepotrebnimi programi obremenjujete spominske enote računalnika in povečujete možnost, da s kopiranjem okužite svoj računalnik. Razmislite tudi o tem ali jc pošteno pridobili kopijo, ki jo niste plačali. Večina programskih paketov, ki so v splošni rabi ni več tako draga in verjetno jc bolje imeti originalno verzijo programa z. vsemi navodili, obvestili o napakah in z možnostjo pridobitve najnovejših verzij. Tako bo verjetnost, da okužite računalnik minimalna, izognili pa se boste tudi slej ko prej uveljavljenim kaznim zaradi piratstva. vM Mmmm umm I gorenje point Žarova 10, Velenje tel.: 854 741, fax: 853 944 Nagradno vprašanje i Da zapišete število 28 imate na voljo seštevanje | (+) in pet dvojk. Odgovore pošljite na Naš čas, Foitova 10, Velenje. | Nagrajenec dobi paket računalniških disket. Pravilni odgovor Število, ki smo ga iskali je 112097. Nagrado prejme ZDENKA TKAVC, Jenkova 5, Velenje. Nagrado nagrajenka dobi v Gorenju Point pri g. Kamšku. Tomšičeva 1, Velenje, tel.: 857 000 UGODNA PONUDBA: • nagrobni spomeniki • izdelava in obnova nagrobnih napisov • montaža šankov, miz, tlakov iz vseh vrst naravnih in umetnih kamnov Del. čas: vsakdan od8. -12. in od 15. -19. ure. Zdravstveni zavod Velenje Pridobitve za paciente Ohraniti oziroma še izboljšati doseženo kakovostno raven in obseg zdravstvenega varstva občanov občine Velenje je naloga, zapisana v vseh pomembnejših aktih velenjskega Zdravstvenega zavoda. Direktor omenjene ustanove Jože Zupančič pravi, da jo poskušajo po svojih najboljših močeh tudi v časih, ki zdravstvu niso najbolj naklonjeni, uresničevati. Za zdaj kolikor toliko uspešno. Temu v prid govore številne pridobitve. Največ jih je zaenkrat v velenjskem zdravstvenem domu. Tako so ob konca lanskega leta uvedli ultrazvočno diagnostiko trebuha, za internistične in ginekološke potrebe ter kolkov pri otrocih. Letos nakupljen sodoben spiroergometrijski aparat, namenjen testiranju pljučnih ter srčnih funkcij, je letošnja pridobitev. Najbrž so ga nadvse veseli pacienti, ki imajo "opravke" v internistični ambulanti ter v dispanzerju za medicino dela. V bljižnji prihodnosti pa naj bi Zdravstveni dom Velenje dobil še sodoben EKG aparat. Tri nova reševalna vozila, v katere vgrajujejo opremo delavci sami, ter novo vozilo za dežurnega zdravnika bodo gotovo kmalu odpravili ozko grlo pri nu-denju nujne medicinskc pomoči. Tudi dejavnost lizioterapije jc že bogatejša za nove aparate, da ne omenjamo posebej najsodobnejšega refraktometra v okolustični ambulanti, ki omogoča hitrejše delo okulista ter več "zanesljivosti" pri ugotavljanju obolelosti očesa. V načrtu pa imajo še posodobitev laboratorijske opreme. Uvajanje novih dejavnosti jc pogiavje zase. Ambulanta za bolnike z multiplesklcrozo je najbrž "zlata" vredna, prav tako glav-komska ambulanta v okviru okolistične dejavnosti. Za starše in otroke, ki so morali na razgibavanje mišic v bolnišnico Slovenj Gradec ali Celje, paje najbrž širitev fizioterapevtske dejavnosti z nevrofizioterapevtsko službo nadvse dobrodošla zadeva. Zdravstvena postaja Šoštanj "dobi" sodobno telefonsko centralo, nov najnovejši EKG aparat z dodatno opremo, ki omogoča ugotavljanje motenj v prekrvavljenosti perifernih in vratnih žil (dopplcr). Aparat defibrilator je že sestavni del šoštanjske urgentne službe. Služi pa v nujni medicinski pomoči za odpravljanje posledic poudarja Jože Zupančič. V ta kontekst poleg že zapisanega sodi še reorganizacija službe nujne medicinske pomoči, "ojačanje" vseh tistih dejavnosti, kjer je danes čakalna doba dolga, dokončacje 2 etape izgradnje prizidka k zdravstvemu domu v Velenju. Pogovori o njegovi vsebini z velenjsko vlado žc tečejo. Kot vse kaže, bo polovica novih prostorskih pridobitev namenjenih zdravstvu, preostale proste zmogljivosti pa za Z novimi aparaturami za testiranje pljučnih in srčnih funkcij "obogatena" intemistična ambulanta (foto: A.V.) srčnega ritma. Med naložbami za Zdravstveno postajo Šmartno ob Paki jc letos predviden priročni laboratorij. Pediater v tamkajšnji posvetovalnici pa je že prihranil materam z. dojenčki marsikatero skrb. "Prizadevamo si, da bi naš zdravstveni dom postal močna poliklinična ustanova z razvito službo splošne medicinske pomoči, dispanzersko dejavnostjo ter konzilarnimi specialističnimi ambulantami. Ali nam bo uspelo vse načrtovano, bo odvisno od uspehov pri dogovarjanju z zavarovalnico oziroma od izhodišč, ki so osnova za sklepenje pogodb z njo za letos," potrebe njemu sorodnih dejavnosti. "Ob zahtevah za zmanjšanje javne porabe se zdravstvu v prihodnje ne obetajo lepi časi. Že lani smo si pomagali na najrazličnejše načine, ki pa ob sedanjih pogojih gospodarjenja najbrž ne bodo več izvedljivi v taki meri. Vse svoje moči bomo zato delavci Zdravstvenega zavoda Velenje namenili temu, da bomo zakonske pravice varovancem zagotavljali do dosežene ravni in v obsegu kot smo jih nudili doslej," jc sklenil pogovor Jože Zupančič. ■ tp Pomoč iz Kenta Velenje - Pred tednom dni je občinska organizacija Rdečega križa Velenje prejela pomoč za begunce iz Kenta v Angliji. Poslala jo je verska organizacija Echo Ceef. To je bila že četrta njihova pošiljka, v njej pa je tudi tokrat bilo nadvse kakovostno blago: nekaj prehrambenih in higienskih izdelkov, oblačila in zdravila, ki jih je občinska organizacija RK že poslala ranjeni n in bolnim v Bosno in Hercegovina ■ tp Lady Nott spet na obisku Velenje - Danes in jutri se bo v Velenju mudila Lady Mikška Nott iz Velike Britanije. Seveda tudi tokrat ne bo le na vljudnostnem obisku. S sabo bo namreč pripeljala vsaj tovornjak pomoči za begunce. Ob tej priložnosti bo "krstila" tudi avtomobil. Tega je pred nedavnim kupila za potrebe občinske organizacije Rdečega križa Velenje, denar zanj pa je zbrala v Angliji. ■ tp V soboto skupščina društva Velenje - To soboto (24. aprila) se bodo v prostorih hotela Paka v Velenju sešli na redno letno skupščino člani društva multipleskleroze za Velenjsko - koroško podružnico. Ob pregledu opravljenega dela, letošnjem delovnem programu bodo ob tej priložnosti pripravili Se zanimivo zdravstveno predavanje. Skupščino društva bodo začeli ob 10. uri. ■ tp l* Komunalno podjetje Velenje p.o. OBVESTILO Koristnike komunalnih storitev obveščamo, da bomo zradi obveze po ločenem obračunu davka za porabljeno vodo in odvajanje odplak, od 1.4.1993 dalje obračunavali oboje ločeno. Dosedaj je bilo združeno v postavki "poraba vode". Zaradi navedenega ostaja cena komunalnih storitev nespremenjena. Prodajna služba ALESIO RENTA CAR CEUE Po konkurenčnih cenah vam nudimo najem novih vozil: VITARA Sidekick 1,6 - 5 vrat FORD Escort RENAULT 19 Pričakujemo vas v poslovalnici ALESIO RENT A CAR d.o.o., Čuprijska 13b, Celje Vaša cenjena naročila sprejemamo na tel. (063) 26 035. Poslovne novice • Prejeli smo nov izpisek ponudbe in povpraševanja BUSINESS COOPERATION Centra iz Bruslja. • Obveščamo vas, da Pospeševalni center za malo gospodarstvo organizira skupaj z Mednarodno Organizacijo za delo OZN brezplačno izobraževanje v Mednarodnem izobraževalnem centru v Torinu. • Na razpis se lahko prijavijo srednje velika in mala podjetja ter obrtniki, ki se zanimajo za izvoz v Italijo. Program 2 oziroma 3 tedenskega izobraževanja vključuje strokovne teme (Mednarodne poslovne komunikacije, pogajanja, strategije, rasti firme, vodenje firme, poslovni načrti, poslovanje z Italijo) in akcije promocije in predstavitve proizvodov udeležencev italijanskim poslovnežem. Termin izobraževanja bo določen kasneje, predvidoma pa bo med 15.6.1993 in 5.7.1993. • Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem manjša in srednja podjetja pozivamo, da oglašajo in iščejo partnerje v BORZI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. • Dajemo tudi brezplačne informacije o aktualnih vprašanjih z vseh področij poslovanja. • Vse informacije lahko dobite na GZS - Območna zbornica Velenje, Trg mladosti 2, p.p. 45 Velenje na Tel: 063/ 856-920, Fax: 063/855-645. ■ Gospodarska zbornica Slovenije 30 let OS Gustava Siliha Na naši šoli je super Zgornji naslov je trditev, ki so si jo za svoj moto postavili učenci in učitelji osnovne šole Gustav Šilih, ko so se že v začetku šolskega leta odločili, da bodo ta moto v letošnjem letu uresničili po svojih močeh. V njem namreč proslavljajo 30 obletnico ustanovitve šole, hkrati pa 100. obletnico rojstva pedagoga Gustava Šiliha, po katerem se šola imenuje. Od oktobra dalje je na šoli potekalo delo v oddelčnih skupnostih. Cilj tega je, da poskusijo ugotoviti, kaj bi morali narediti, da bo na šoli resnično super. Zato sije vsaka oddelčna skupnost zastavila konkretne in uresničljive cilje, kako si bodo sami naredili šolo takšno, kot jo učenci želijo. Danes in jutri sta namenjena zaključku te akcije in predstavitvi rezultatov, hkrati pa bosta ta dva dneva ustvarjalni vrh tega projekta. Danes bodo v kar 40 ustvarjalnih delavnicah, ki jih bodo vodili različni mentorji, nekdanji učenci te šole, ki so uspeli na posameznih področjih, združili svoje delo, ideje in spoznanja sedanji in bivši učenci. Pouka ne bo, saj bodo vsi učenci aktivni, obletnica šole pa je namenjena prav njim. Od 11. do 13. ure bodo ustvarjali učenci razredne stopnje, med 14. in 16. uro pa učenci predmetne stopnje. Jutri bodo ob 16.00 slovesno odprli razstavo, na kateri bo predstavljena zgodovina šole in rezulati vseh delavnic. Na otvoritev še posebej vabijo starše. Ob tej priložnosti pa bodo pripravili tudi proslavo, na kateri se bodo s skromno zahvalo spomnili delavcev, ki že 30 let delajo na šoli. Ta bo ob 14.00 uri. Mladi novinaiji bodo v tem času izdali tudi posebno številko šolskega glasila. Odzovite se prijaznemu vabilu tudi vi, saj priložnosti, ko se nam predstavijo naši šolarji in tudi zunanjemu svetu pokažejo, kaj vse zmorejo, ni ravno veliko. ■ bš Dan odprtih vrat V soboto, 3. aprila, smo v osnovni šoli bratov Letonje imeli predstavitev projekta Evropa. Odkrito povedano je epredstava presegla moja pričakovanja. Učenci, ki so sodelovali v kvizu iz vseh dvanajstih področij, so se neverjetno dobro odrezali. Prijetno presenečenje je bil seveda tudi skrivni gost Marjan Marinšek, ki nas je popolnoma prevzel ob prijetnem pripovedovanju svojih dogodivščin s svetovno znano pisateljico Astrid Lindgen. To pa še zdaleč ni vse, kajti, ta program ni bil le golo natolcevanje in spraševanje. Sploh ne, Saj sta gospa Pavla Letonje in Andrej Hofer že z vrhunsko kvaliteteto vodila ves program, ki je bil humoristično, pevsko in plesno obarvan. Predstavil seje mladinski pevski zbor pod vodstvom gospe Anke Verdnik-Jazbec in odpel dve pesmi, peto in sedmošolci pa so tudi zaplesali. Da pa v kvizu ne bi prihajalo do neprijetnosti, smo imeli strokovno žirijo; gospe Sonjo Furst in Lijo Modrijan ter gospoda Andreja Centrih. Scenarij, ki je bil napravljen z veliko natančnostjo, paje napisala ga. Slavica Pečnik. Glasbene vložke pa sta skrbno vrtela Peter Podgoršek in Dušan Kranjc. Kdor ničesar ne pričakuje, ni nikdar razočarna, ker pa sem jaz pričakovala malo večji odziv staršev, sem seveda bila razočarana. Večji odziv za otrokov trud pa bi le lahko pokazali. Že zaradi vzpodbude in nagrade. A kljub temu je bil dan čudovit, mi smo se zabavali, kdor pa se sobotne predstavitve ni udeležil se lahko krepko kesa. S kvizom in pripravami na sobotno prireditev smo se ob skrbnem mentorstvu vseh učiteljev, še posebej pa učiteljic Slavice Pečnik, vsi veliko naučili in spoznali evropo na drugačen način. ■ Maja Bubik, OŠ Bratov Letonje, Šmartno ob Paki SprostiIni teden Tudi v velenjskih osnovnih šolah se zavedajo, tako kot povsod po Sloveniji, daje njihova naloga, med drugim, posati tudi prijazna šola. Dostikarat zaradi zavezujočega učinega načrta, skromnih materialnih in finančnih zmožnosti pa tudi zaradi okorelosti niso dovolj uspešni. Na osnovni šoli Antona Aškerca paje marčevski teden v pozdrav pomladi minil kot sprostitev. Teme z naravoslovnimi, kulturnimi in športnimi dnevi skozi ves teden so bile gotovo zanimive in privlačne za vsako učenko in učenca te šole. Organizacijsko zelo smelo in pestro sestavljen program tega sprostil-nega tedna je gotovo zahteval mnogo znanja in predvsem pedagoških sposobnosti vsakega delavca. Osnovni moto je bil: v okviru realizacije učnega načrta po posameznih razredih na drugačen način predstaviti nekatere vsebine. Popestriti pouk z metodami in načini, ki med tednom šolskega pouka ravno niso običajne. Ob analizi dela z učitelji in po odzivu učencev je sprostilni teden gotovo uspel. Nekatere vsebine z organizacijskega vidika bo potrebno še dodelati, videti paje, daje bil pravilno izbran tudi čas. Do pravomajskih praznikov so se ponovno nakupičile moči. Bilo je torej pestro, učitelji in učenci pa so tokrat zagotovo poglobili medsebojne vezi. Morda bo to tudi temelj, na katerem rastejo in se razvijajo medsebojna spoznanja. Vsi so se nekaj naučili tako učenci, kot učitelji. ■ Duška Lah Sprostilni teden je bil nekaj posebnega. Vsak dan seje dogajalo nekaj zanimivega. Delali smo po skupinah. Odkrivali smo odkritja Krištofa kolumba in zvedeli veliko novega. Na pomoč nam je priskočil tudi profesor iz Ljubljane. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo, saj je pripovedoval o stvareh, ki jih je sam videl in doživel. Naše delo je posnela tudi VTV. Zelo zanimiva mi je bila igrica o Kolumbovem jajcu, ki smo jo igrali s sošolci. Borko Obradovlč, 4.r. Vsi četrtošolci osnovne šole Antona Aškerca so imeli sprostilni teden. Med njimi je bil tudi 4.a, ki je prav skrbno delal. Naredili smo skice o Krištofu Kolumbu, podelili bralne značke, si ogledali risani film, kuhali in počeli razne zanimive stvari. Ta teden smo sprostilni teden, ki je bil v okviru pouka skrajšali za eno ali dve uri šolskega pouka. Vse kar smo naredili pa si imate možnost pogledati v prostorih avle osnovne šole Antona Aškerca. ■ Anela, 4.a Kulturna pomlad na osnovni šoli Dramska skupina, ki jo vodi Irena Poljanšek - Sivka, se pripravlja na Linhartovo srečanje foto: Aljoša Vldetlč Prireditve na šoli, kjer se mladi kulturniki v mesecu aprilu in maju predstavljajo svojim staršem, sošolcem in učiteljem, smo na osnovni šoli Šalek poimenovali Kulturna pomlad. Tako obliko predstavitev je narekovalo veliko opravljenega dela v krožkih. Doslej smo že štirikrat zaposkali dramskim igralcem in instrumentalistom, v naslednjih tednih se bosta predstavili dve lutkovni skupini, pravljični krožek, inštrumentalna skupina, otroški in mladinski pevski zbor, izšla bo številka šolskega glasila, člani likovnih krožkov pa bodo še naprej pomagali pri urejanju scene. Načrtujemo tudi prireditev Pokaži kaj znaš, kjer bi lahko nastopili učenci, ki sicer ne sodelujejo v kulturnoumetniških krožkih. Dramska skupina, ki jo vodi Irena Poljanšek - Sivka, se pripravlja na Linhartovo srečanje gledaliških in lutkovnih skupin, ki bo letos v Murski Soboti. Svojo igro so že posneli na kaseto in jo poslali republiški komisiji, ki bo odločila o sodelovanju na republiškem srečanju. Upamo, da ji bo všeč sproščenost igralcev in izvirno besedilo igre, ki gaje priredila mentorica sama. Staršem in ljubiteljem otroške kulturne ustvarjalnosti bomo konec maja pripravili program v Domu kulture v Velenju. Nastopiti na velikem odru in doživeti Z največjega sejma otroških knjig na svetu (»KS8iBSSi8iStj«$»SS8S!SSi«;ti® SSS« »®»®®!«jS!!«iSS Dinozavri na sejmu v Bologni V času od 15. do 18. aprila je bil v Bologni že 30. mednarodni sejem otroških knjig, ki je največji tovrstni sejem nasvetu. Zanimiv je bil predvsem za založnike, knjigarnarje, knjižničarje, pisatelje in ilustratorje, novinarje, učitelje in vzgojitelje. Takšna je bila tudi sestava nadstropnega avtobusa, kije peljal obiskovalce iz Slovenije. Žal se iz velenjskega področja te karavane ni udeležil nihče drug. Razstavljalo je 1366 založnikov iz 64 držav ter 21 izdelovalcev didaktičnih predmetov, ki so bili vsi iz Italije, Slovenske barve sta zastopali Mladinska knjiga in Državna založba, knjige v slovenščini paje predstavljala tudi Mohorjeva iz Celovca. Pri natančnem pregledu, za katerega so potrebni trije dnevi, boš opazil, da med slikanicami po sve- tu prevladujejo zgodbe o dinozavrih, ki so tudi v modelih, izre-zankah, na posterjih in na videokasetah. O popularnosti teh živali med otroki vsega sveta pri nas komaj kaj vemo. Na drugem mestu so biblijske knjige ter druge religiozne knjige, na tretjem pa knjige o božiču. Človek kar ne more verjeti kakšne zgodbe se lahko spletajo o teh praznikih. Na četrtem mestu je Walt Disney. Seveda je taka razstava tudi priložnost za ogled sodobnih in klasičnih ilustracij, med katerimi so pravi bum ilustratorji iz Taj-vana. Tudi sicer se njihov razstavni prostor dobesedno blesti od kvalitetnega papirja in je poleg zahodno-evropskih, ameriških in japonskih razstavišč, eno najbolj frekventnih mest poslovnežev in obiskovalcev. Poglavje zase so italijanski založniki, ki domujejo kar v štirih dvoranah in Angleži, ki skoraj ne zaostajajo. Prava revščina so razstavišča iz Rusije in Ljudske republike Kitajske. Že od daleč prepoznaš slab papir, večinoma mehke platnice, starokopitne ilustracije, pa še angleško zna redkokateri predstavnik. Pri slovenskih založbah človek pogreša nekaj najlepših slovenskih zgodb za otroke, kot so na primer Kekec, Zvezdica zaspanka, Krojaček Hlaček in morda bi si še kakšna zgodba zaslužila, da bi jo neprestano ponatiskovali in ponujali svetovnemu trgu. Kot npr. Italijani Ostržka, Nemci Grimmove pripovedke, Danci Andersena, Španci Don Kihota, Američani Walt Dis-neya, Švedi knjige A. Lindgrenove, Avstrijci Kasperl Teater itd. Našo čast so reševali skromni Mohoijani, aplavz polne dvorane, je veliko doživetje za vsakega mladega ustvarjalca. Otrok, ki je ure vadil svoj nastop, je ob trudu doživljal tudi radost ustvarjanja. Temu bo tudi v kasnejšem življenju kultura bli- zu. In seveda tudi vsem, ki ne zamudijo priložnosti, da prisluhnejo in zaploskajo svojim sošolcem. Zato se na osnovni šoli Šalek veselimo naše kulturne pomladi. ■ A.D. ki so ponujali Martina Krpana v angleščini s priljubljenimi ilustracijami Toneta Kralja. Morda se bo zdelo čudno, toda svet nori za rahlo kičastimi slikanicami živahnih barv in z veliko izrezanimi figurami. Na ameriški razstavi so posebne priprave, ki ti obračajo liste v knjigi in pred teboj iznenada vstane kak dinozaver, Krištof Kolumb s kompletnim ladjevjem ali pa žabji zbor, ki ti zapoje neke vrste žabjo svatbo. Nekatere slikanice že od daleč privlačijo z reklamnimi besedili: Mene lahko gledaš, tipaš, vonjaš, poslušaš in končno tudi bereš. In res je tako. Številne so slikanice s posebnimi gumbi, kjer lahko sprožiš zvok na primer živali, ki jih slikanica predstavlja ali slišiš lahko udarjanje valov, bučanje morja, nevihto. ■ Marjan Marinšek ^CVELe/v^ Igra je bolj zdrava od mleka, igra je bolj sveža od vode, igra je za človeka najlepši dar svobode VPIS OTROK V VRTEC Vpis predšolskih otrok v organizirano vzgojnovarstveno dejavnost: KJE? V vrtcu "NAJDIHOJCAna Prešernovi 3 KDAJ? 3., 4. in 5. maja 1993 od 7. do 17. ure ZAKAJ? Ker lahko v vrtcu vašemu otroku nudimo: - različne krajše in daljše programe; - možnost pridobivanja socialnih izkušenj; - različne interesne dejavnosti, ki omogočajo otrokom zadovoljevanje individualnih poteb; - možnost varstva v dopoldanskem in popoldanskem času. KAKO? Predhodno dvignite v tajništvu vrtca vpisnico. Z izpolnjeno vpisnico se od 3. do 5. maja oglasite pri nas. Uprava WZ Na kratko Hmeljarska družba Letošnji hmelj že naprodaj Dve tretjini letošnjega pridelka že prodanega. Težave s sezonskimi delavci. Prva spomladanska opravila na hmeljiščih so končana. Čeprav še ni mogoče reči, kakšna bo letošnja letina, imajo hmeljarji del svojega pridelka že prodanega. Večina teh poslov v Sloveniji še vedno poteka preko Hmeljarske družbe, o čemer smo se pogovarjali z njenim direktorjem Jožetom Brežnikom. Naš čas: Je Hmeljarska družba pravna naslednica Poslovne skupnosti za hmeljarstvo? Jože Breznik: "Poslovna skupnost za hmeljarstvo je pred leti združevala vse hmeljarje iz naše države, Hmezad Export-Import kot komisionarja in Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo iz Žalca. Leta 1991 so hmeljarji ustanovili Hmeljarsko družbo Slovenije, ki je družba z omejeno odgovornostjo in pravni naslednik poslovne skupnosti, ki seje tako preoblikovala in dokapitalizirala. 27 pravnih oseb (vsa družbena posestva, zadruge, Hmezad Export - Import kot trgovec in Inštitut kot stroka) je v novo družbo preneslo svoj Razvojno stabilizacijski sklad, ki seje v okviru Poslovne skupnosti uporabljal za določene raziskave, razvoj tehnologije in kot pomoč članicam v obliki ugodnih kreditov. K družbi so postopoma pristopili tudi posamezni kmetje, nekaj delavcev kolektiva Kmetijstva Žalec in dva iz Savinjske družbe ter Export-lm-porta, ki so vložili 500 DEM v to- larski protivrednosti. Članov družbe je tako zdaj 121, njene dejavnosti pa segajo od organizacijskih, ekonomskih in tehnoloških storitev do zaščite geografskega porekla hmelja." Naš čas: Koliko hmeljišč je še vedno v družbeni lasti? Jože Breznik: "Stanje je zaenkrat še nespremenjeno. V Sloveniji jc 2400 ha hmeljišč, od tega jih je 1700 še vedno v družbeni posesti. Državna posestva so postala del zemljiškega sklada republike in jih bo država verjetno spet dajala v najem in jim v končni fazi poiskala lastnika. Po zakonu pa imajo sedanji obdelovalci, če gre za trajne nasade oziroma za hmeljišča, sadovnjake in vinograde, pravico še od pet do deset let ohraniti sedanje stanje. Kar se tiče denacionalizacije, se je do sedaj vračalo le upravičencem, ki so jim zemljo vzeli na podlagi zemljiškega minimuma in to površine brez žičnic." Naš čas: "Ali je lanski pridelek hmelja že prodan? Jože Breznik: "Lanski pridelek slovenskega hmelja je prodan. Preko Exporta-Importa je bilo prodanega 3450 ton hmelja, od tega 2980 v predprodaji po 7,60 DEM za kilogram. Ocenjevalo se je, da bo zaradi suše lani ponudba manjša od porabe. Tako so nemški hmeljarji v jeseni za nekatere sorte hmelja zahtevali kar 20 DEM. Ker so trgovci ponudili cenejši ameriški in azijski hmelj, je ostalo v Nemčiji po naših podatkih neprodanih 1000 ton, ki se sedaj prodajajo po ceni 2 do 3 DEM. Tudi v ZDA je neprodanih 750 ton hmelja, kar kaže na krizo svetovnega trga." Naš čas: Kako bo to vplivalo na letošnjo sezono? Jože Breznik: "Zaloge hmelja sicer niso velike, kako bodo vplivale na prodajo letošnjega pridelka paje odvisno od letine hmelja. Mi imamo prodani že dve tretjini pridelka, o ceni pa zaradi konkurence ne bi govoril." Naš čas: Je konkurenca v Sloveniji velika? Jože Breznik: "Pojavlja se skupina hmeljarjev, ki želijo prodajati hmelj sami in izkoristiti obdobje visokih cen prostih količin hmelja." Naš čas: Trenutno imate največ težav s sezonsko delovno silo. Jože Brežnik: "Neverjetno je, da na naše potrebe ni bilo nikakršnega odziva med nezaposlenimi. Tako sedaj večina delavcev prihaja iz Hrvaške, pri čemer paje veliko stroškov in časa porabljenega za urejanje dokumentov in tudi za njihovo namestitev." ■ K. Rozman Novo vodstvo gasilske zveze Prejšnji teden je imela Občinska gasilska zvevza Žalec redni letni občni zbor. Zbora so se udeležili delegati iz 46 društev. Poročilo o delu zveze so podali predsednik Rudi Herman, poveljnik Branko Verk in predsednik nadzornega odbora Ivan Prašnikar. Iz obširnih poročil je razvidno, daje bilo delo zveze uspešno. Tako je štab operative OGZ obravnaval vsa požarna poročila in ugotovil, da so bila posredovanja gasilskih enot v večini primerov hitra in učinkovita, zato je bila tudi škoda manjša. Izvedli so vrsto tekmovanj in tečajev. Zaradi velikega pomankan-ja pitne vode so se izkazala nekatera društva, ki so prevažala pitno vodo v težko dostopne kraje. Posebna zahvala gre GD Braslovče, Letuš, Prebold, Ojstriška vas, Mat- ke, Griže, Leveč, Velika Pirešica, Vinska gora, Vransko, Drešinja vas in Žalec. Na zboru so izbrali novo vodstvo občinske zveze. Za predsednika so izbrali ing. Franca Ose-ta, za poveljnika Francija Naraksa in za tajnika Antona Grosa. V prihodnje bodo še več pozornosti namenjali požarni varnosti, izobraževanju članov društev, ki jih je v občini kar 2300, izvedli bodo vrsto tekmovanj, v mesecu požarne varnosti pa pri- pravili vrsto aktivnosti, še naprej bodo sodelovali s sosednjimi zvezami (Mozirje, Celje, Velenje) ter Občinsko GZ Križevci na Hrvaškem, pripravili srečanje pionirjev gasilcev itd. Občnega zbora so se poleg del-gatov udeležili tudi predstavniki OGZ Mozirje, Celje, Velenje in Križevci ter podpredsednik GZ Slovenije Tone Koren. ■ Besedilo in sliki: -er Zamišljen pogled savinjskega umetnika Rudija Španzia, je posledica zaskrbljenosti za njegov domači kraj: "Vse znane Slovence sem narisal, posadili so jih na denar, a Prebolda s tem nisem rešil." ■ Tekst: vuf, foto: Ljubo Korbar Mirno ali vroče zasedanje zborov 7. skupna seja zborov žalskega občinskega parlamenta bo danes, 22. aprila. 16 točk dnevnega reda obsega poleg standardnih točk (prisotnost, potrditev zapisnika, vprašanja in pobude delegatov ter odgovori na vprašanja in pobude delegatov in aktualnih informacij) tudi nekatere bolj vroče teme. Prva takšna je prav gotovo 8. točka dnevnega reda, v okviru katere bodo delegati govorili o razrešitvi in izvolitvi člana izvršnega sveta, to je podpredsednice IS Danice Jezovšek-Korent. Že na torkovi seji komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, kjer bi se naj predlog ratificiral, se pričakuje vročo debato. Predlog kadrovske zamenjave je zaenkrat skrivnost in podprt s kopico kot ponavadi čenčalnih ugibanj. Komisija sama je že dalj časa znana po tem, da le redko avtomatski potrjuje sklepe in predloge izvršnega sveta. Navidez mirna in uravnotežena skupščina pa bo tokrat morda prvič pokazala tudi svoje nestrinjanje z odločitvami IS. Na seji bodo obravnavali tudi poročila o delu Policijske postaje Žalec, občinskega sodnika za prekrške, občinskega inšpektorata, občinskih upravnih organov (vse za lani), uresničitvi programa nalog in finančnega načrta sklada stavbnih zemljišč občine Žalec, krajevnih skupnosti ter poročilo o varstvu udeležencev vojn. Prav gotovo bosta večje zanimanje delegatov vzbudili 4. in 5. točka dnevnega reda; to je predlog odloka o zaključnem računu proračuna za leto 1992 in predlog urbanistične zasnove naselja Žalec kot sestavni del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Žalec. ■ vuf, foto: J. K. Po mejah KS Liboje Krajevna skupnost Liboje bo pripravila v soboto 24. aprila, tradicionalni pohod po mejah krajevne skupnosti in spominskih obeležjih. Pričetek pohoda bo ob 9. uri pri mostu čez Savinja v Kazasazh, zaključek pa pri planinski koči na Brnici. Pohod ni voden, zmerne hoje paje pet ur. Kot so povedali organizatorji, seje lani pohoda udeleži/o 400 pohodnikov, letos pa jih pričakujejo nekoliko več, če bo le lepo vreme. Hrana je iz nahrbtnika! ■ -er Živinski sejem Hmezad, Kmetijska zadruga Trnava - Gomilsko, bo v soboto 24. aprila, prvič pripravila v Trnavi v Savinjski dolini živinski sejem. Po besedah direktorja zadruge Antona Vašla, bo na sejmu mogoče trgovati s pujski, prašiči, plemenskimi svinjami, drobnico, kozami, zajci, kokošmi, teleti in žrebeti ter drugimi kmetijskimi pridelki. Sejem bo potem odprt vsako soboto od 8. do 12. ure. S sejmom so KZ Trnava -Gomilsko želeli ponuditi blago, ki ga doslej ni bilo mogoče na sejmih kupiti v Savinjski dolini, obenem pa popestriti ponudbo zadruge in razširiti njeno dejavnost. ■ -er Hotel Žalec od 30 do 40% zaseden Stalnemu obisku v hotelski restavraciji, kajti vsak konec tedna tam igra živa glasba, seje pridružila druga dejavnost, ki je za Žalec, če se hoče turistično razvijati, zelo pomembna. To je dejavnost poslovnih srečanj, seminarjev, tečajev in drugih takšnih stikov. V Hotelu Žalec že daljši čas potekajo stalni seminarji (eno ali več dnevni), ki z zasedbo tudi nočitev in penzionov, kar precej pripomorejo k pozitivnemu poslovanju Hotela. Seminarje organizirajo poslovneži iz cele Slovenije, stranke, in društva. Tako se bodo v bližnji prihodnosti na 4 dnevnem seminarju zbrali karateisti iz celega sveta. Hotel ima v zadnjem času nočitev za približno 30 do 40 % svojih kapacitet (ki so okrog 100 ležišč). Vikendi so velikokrat sto procentno zasedeni, med tednom pa so le nekatere nočitve. Od vseh gostov je ponavadi 90 % vseh tujcev. ■ vuf Novice, ki odkrivajo tančice Krajani Škafarjevega hriba, ki se že dalj časa bodejo z občinskimi inšpekcijskimi službami, so šele zdaj ugotovili, da se politični sistem lahko zamenja, prav tako se lahko zamenja država, ljudje - birokrati pa ostanejo isti. V najstrožji tajnosti se drži predlog imenovanja podpredsednika IS SO Žalec. Upamo, da bodoči član IS, ki bo zamenjal Danico Jezovšek - Korent, ne bo podobno skrivnosten pri svojem delu, kot je bil zavit v tančice pred svojim delovanjem. Na Dobrovljah je visoko delegacijo iz republike neka mami-ka sprejela z naslednjimi besedami: "Po naših partizanih iz 45. leta, ste vi prvi tujci, ki jih vidim na Dobrovljah." *#** Vinko Drča, kmet, hmeljar, eks poslanec in lastnik velikega traktorja, znani borec za človekove in svoje pravice, je padel v nemilost pri novem predsedniku SLS Savinjska dolina. Le ta ga je poimenoval z njegovim imenom ilegalca. RDEČI PAJEK Govno pred vrati V zadnjem času je v občini izvedelo, da med prebivalci Škafarjevega hriba vre. Ko so tam pred dobrimi desetimi leti komunalno urejali hrib in polagali tako imenovano kanalizacijo so kot je v dobri stari Sloveniji bilo v navadi (in kar zdaj prav gotovo ne bo več), delo opravili nestrokovno in s poceni in neprimernimi materiali. Ker je bilo med takratnimi bodočimi prebivalci, ki so tam zidali, tudi nekaj bolj prisebnih glav, so izvajalce že takrat opozarjali, da bo ta "šlamparija" imela kasneje velike posledice. Toda takrat so ljudje morali biti tiho in delati, kar so jim v podjetjih ukazali. Leta so minila, ljudje so se vselili v nove hiške, si T7 , . . , _ uredili vrtove in A bo zdaj tako? . ,. okolico, zemlja paje skrivala v sebi nerodnosti takratnih odgovornih. Nedolgo tega pa so se pričele dogajati čudne stvari. Zdomec, ki je pozidal hišo na tem griču v bližini Žalca, je po nekaj mesečni odsotnosti prišel domov in v kleti je našel 1 m vode pomešane s fekalijami. Kanalizacija seje zamašila (in to na hribu). Zemlja in nasutjeje stisnilo neprimerne materiale in jih naredila neuporabne za kanalizacijo. Da je žalost še večja je pritisk vode na Škafarjevem hribu majhen, sušno zadnje obdobje paje povzročilo tektonske premike ilovice. In kdo se skriva pred odogovornostjo? Kdo si še upa trditi ogorčenim ljudem, da za plačan komjunalni prispevek dobiš komunalno urejeno zemljišče? Figo v žepu in prijazen nasmeh za naš boljši skupen jutri. ■ Tea Rinček, foto: Ljubo Korbar Franci Naraks Franc Oset Revija šolskih zborov V Domu II. slovenskega tabora v Žalcu je prejšnji petek in soboto potekala občinska revija pevskih zborov osnovnih šol. V obeh dnevih je nastopilo devet otroških in sedem mladinskih zborov iz sedmih centralnih in samo dveh podružničnih šol. Zaradi nesoglasij med vodjem aktiva Zveze kulturnih organizacij in zborovodkinjo iz osnovne šole Braslovče se letošnje revije niso udeležili kar štiije zbori (dva iz Braslovč, iz Letuša in Gomis- ikega). Glede na to, da pevski zbor sodi med učne obveznosti in da učenci kljub rednim vajam večinoma pojejo samo na šolskih prireditvah, gotovo ni lepo do njih, da se niso mogli udeležiti občinske revije. Letošnja revija ni bila izbirna, saj so udeležence za pevski festival v Celju izbrali že lani. To so pevci mladinskega zbora osnovne šole iz Žalca, ki ga vodi Zdenka Markovič. ■ besedilo in slika rox O avtocesti ni ne duha ne sluha Tudi leto 1993 bo minilo brez gradbenih del na trasi avtoceste Maribor Ljubljana. V občini sicer obstaja soglasje o severni varianti avtoceste skozi dolino, ki jo podpirajo vse politične stranke in upravni organi. Vendar je poslanec dr. Janez Zupanec na sestanku poslancev celjske regije ugotovil, daje naša dejavnost vse premalo agresivna in v letošnjem letu tudi prepozna. Nategovanje republike okoli ene ali druge vari- ante trase avtoceste je kot povest o jari kači in steklem polžu. Vse skupaj je podobno žalskemu onegavljanju okoli iskanja nove lokacije deponije komunalnih odpadkov, torej smešno in na koncu kratko potegne ves prekmurski in štajerski del Slovenije. Razmišljanje dr. Zupanec je nekdo pospremil vzklikom: "Ali je res odcepitev za Štajersko edina rešitev?" ■ vuf dijaki, študenti, dijaki, študenti, dijaki, študenti, dijaki Posredovanje občasnih ^^^ ■ • del za študente in dijake. .Titov trg 2 (Delavska univerza), tel.: 063/853- 061; fax.:854-831 61230 Donžale, Ljubljanska 70, tel.:061/711 -790; fax.:711 -515 61240 Kamnik, Ljubljanska 1, tel.: 061/812 -083 63310 Žalec, Ul. Ivanke Uranjek6, tel/toc: 063/714-216 62380 Slovenj Gradec, Francetova 5, tel/fax.: 0602/42-625 U^— Bližajo se počitnice, kilometri sonca so pred vami. Čeželite opravljati kakršnokoli delo, obrnite se na nas. Sodelujemo z več kot6.000podjetji širom Slovenije. Poiščemo vamžeijeno delo, poskrbimo za vaše zavarovanje, predvsem pa hitro izplačilo vaših honorarjev. Za članstvo v Mladinskem servisu Velenje potrebujete le potrdilo o šolanju za tekoče šolsko leto in hranilno knjigo Ljubljanske banke. nagradno žrebanje nagradno žrebanje nagradno žrebanje Kupon nagradnega žrebanja dobro shranite, pri prvem dvigu napotnice za delo pa ga potrdite pri nas. Morda boste prav vi srečnež ki bo z nami konec septembra odpotoval v Benetke. Nagrade: - 25 potovanj v Benetke -300 majic Žrebanje bo javno v prostorih MLADINSKEGA SERVISA vsak zadnji petek v mesecu ob 13.00 uri. Z nami bo potovala tudi študentska ekipa Radia Velenje 'Vimenu sove". dijaki, študenti, dijaki, študenti, dijaki, študenti, dijaki OPREMA L ARA LUCIJA Najnižje možne cene oblazinjenega pohištva in ugodni prodajni pogoji! © 15% popust ob gotovinskem plačilu © trimesečno obročno odplačilo brez popusta © petmesečno obročno odplačilo z 12% fiksno obrestno mero | RIS V lastnih prodajnih enotah NO SLOVENJ GRADEC Stari trg 304, tel.: (0602) 44 185,41 144 OPREME NOVO MESTO Regerške košenite 65n, tel.: (068) 21 674 ESO oprema d.o.o. PreloSka 1, 63320 Velenje STE SPOSOBNI, DINAMIČNI, UČINKOVITI? Ste pripravljeni postati eden tistih, ki bodo s svojim znanjem in prodornostjo sooblikovali naše podjetje? ČE IŠČETE IZZIVALNE PRILOŽNOSTI v - ker ste sposobni rojevati nove, ustvarjalne zamisli, kijih potrebujemo, da še povečamo prisotnost in delež na trgu, - ker imate v žepu diplomo in v glavi znanje strojne tehniške fakultete, - ker Vam vaša nemščina omogoča poglobljeni pogovor za sklepanje poslov, pri pripravi ponudb in pogodb, - ker ne zardite pri pogovoru z angleško govorečim partnerjem. SE VAM PREDSTAVLJAMO Poznani smo kot eden izmed večjih proizvajalcev samohodnega hidravličnega podporja in zahtevnejše rudarske opreme, vključno z lastno hidravliko, ter kot izvajalec konstrukcij sistemov in drobilno sejalne tehnike. Letno predelamo vač kot tisoč ton materiala. Pri tem uporabljamo sodobni strojni park, nove metode projektiranja in vodenja proizvodnje. Prodaja naših proizvodov in storitev je bila usmerjena predvsem na domači trg. Prihodki pridobljeni s prodajo na tujih trgih se iz leta v leto povečujejo, zato imamo tudi že pri zunanjih poslovnih prtnerjih svojo indentiteto. S povečanjem izvoza si prizadevamo nadomestiti zmanjšano prodajo naših proizvodov in storitev na domačem trgu. PONUJAMO VAM: - delovna mesta PRODAJNI INŽENIR ( 2 ) - delovna mesta PROJEKTANT (2) za katere boste sklenili delovno razmerje za nedoločen in poln delovni čas s poskusno dobo 6 mesecev. Za realizacijo postavljenih ciljev potrebujemo še - 2 KV - varilca z opravljenim atestom ■ 2 KV - avtoličarja - antikorozista Ko se boste odločili sprejeti naš izziv, nam skupaj s prijavo pošljite ustrezno spričevalo na naslov: ESO OPREMA, d.o.o., Preloška c. 1, 63320 Velenje ( Kadrovska služba). Na pogovor vas pričakujemo osebno ali po telefonu 063 853-312 int. 1790. Za odločitev, da se v našem podjetju zaposlite imate na voljo 15 dni Orgelski oddelek velenjske glasbene šole "Veličina" prehaja tudi v "širino" Najmlajši po letih, "star" po uspehih - Za ta instrument se zanima vse več mladih -Cilji: čimveč koncertantov in orgelskih pedagogov ter cervkenih organistov. kandidatov narastlo iz ene učenke na trinajst mladih organistov. Dve leti so se urili na orglah župnijske cerkve v Šoštanju, zadnji dve leti pa na treh manualnih elektronskih orglah v velenjski glasbeni šoli. V prihodnjem šolskem letu načrtujejo izpopolnjevanje na treh manualnih mehanskih orglah iz orgelske delavnice v Hočah. Uspehi so tu, najbrž niso prišli sami od sebe. Volje, zagnanosti in pripravljenosti doseči še kaj več od doseženega tudi ne manjka. Prvo priložnost bodo mladi velenjski organisti izkoristili torej konec tedna na gostovanju v Brnu, kamor sta jih povabila profesorica Hana Bartošova in tamkajšnji Konzervatorij. Najbrž tudi druge ob vrnitvi obiska in nastopa mladih organistov- gostiteljev v Velenju (konec maja letos) ne, da posebej ne omenjamo njihovih preostalih nastopov pred domačim občinstvom in širšim slovenskim avditorijem. Cilji: "izučiti" čimveč koncertantov, orgelskih pedagogov in cerkvenih origanistov potemtakem ni nedosegljiv in oddaljen. ■ tp, foto: A. V. Od 23. do 25. aprila letos se bo devet učencev najmlajšega oddelka glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje mudilo v Brnu. Na dveh koncertih bodo mladi organisti pokazali, kaj so se v borih dveh, treh ali štirih letih, kolikor časa deluje orgelski oddelek v Velenju, naučili. Tega ni malo, vsekakor pa vsaj zavidanja vredno. Že dejstvo, da ne odhajajo v tujino prvič, dokazuje njihovo vrednost. Ta je žlahtna toliko bolj, ker si orgle v slovenskem glasbenem svetu (po večletnem premoru) počasi utirajo pot veljave. Kar je pri vsej stvari še posebej spodbudno je, da se za ta veličasten instrument "ogreva" vse več mladih. Po besedah Saša Prelih - Miša ("hišnega organista" Cankarjevega doma v Ljubljani), ki pomaga profesorici in vodji orgelskega oddelka v velenjski glasbeni šoli Emi Zapušek pri izobraževanju mladih organistov, bi ta trenutek potrebovali v Sloveniji kar nekaj deset profesoijev ter učiteljev, če bi hoteli pokriti vse potrebe. Najbrž "veličina", ki jo izžarevajo orgle, ne prehaja v širino samo zato, ker je Zavod za šolstvo Republike Slovenije 1. septembra lani uvrstil orgelsko izobraževanje kot enakovredni učni predmet v vseh nižjih ter srednjih glasbenih šolah. Vsaj malo k tej "popularnosti" prispeva gotovo tudi ta skrivnosten instrument sam. Od začetkov delovanja v Velenju je število Zgodilo se je... 22. malega travna LETA 1882 Iz Šoštanja, ki je bil v tem času eno izmed središč nemštva na slovenskem Štajerskem, so v Slovenskem gospodarju objavili članek z naslovom "Nemčurske prošnje": "Ptuj ima svojega dr. Mihelitsch - a, Celje svojega dr. Glantschnigg - a. Prvi je ptujskega okoliša občine s svojimi znanimi smrdljivimi prošnjami osrečeval, zadnji prevzel je nalog, občinam ožje in daljne okolice celjske svoje neslane in nezabeljene prošnje, v katerih se nahaja samo sramotenje slovenščine, zavijanje resnice in gola laž, ponuditi. Sliši se pa, da so večina občin našega okraja te peticije "dostojno rešene" poslale - dr. Glantschnigg - u nazaj : češ, žal nam je, ne moremo, so taki časi zdaj. Marsikaterega vtegne pa zanimati, kaj je naša uže od nekdaj radi pretirane nemškutarije na jako slabem glasu stoječa tržka občina v tej zadevi storila. No, tudi tukaj se časi spreminjajo. Naš gospod županje sicer trd Nemec, a skoz in skoz pravičen ter zmeren mož. Sicer ne vem, je li tudi on Glantschnigg - ovo peticijo "dostojno rešeno" - vrnil, toliko pa vem, da pri včerejšnej občinskej seji belega dne ni videla, najbrž pa deli osodo drugih neslanih in nepotrebnih spisov v papirnem košu. Tudi naš kraj-ni šolski svet že do polovice slovensko uraduje, ako bode to tako napredovalo, ob letu dni bode uradovanje popolnem slovensko. Prav tako!" Časopis Slovenski gospodarje v tem boju Slovencev proti nemštvu in nemškutarstvu na slovenskem Štajerskem, odigral izredno pomembno vlogo. Na to temo, so v Slovenskem gospodarju večkrat objavili zelo zanimive šale. Eno izmed takih "smešnic", ki sojo sicer povzeli po takratnem humorističnem časopisu "Brencelj", danes objavljamo tudi mi: "Nemškutarski učitelji na Kranjskem gorijo za nemščino in priporočajo v svojej "Schul-zeitungi" nemško-slovensko godlo. Šaljivi "Brencelj" jim ponuja v zgled sledečo nemško-slovensko "kaša-brein". "Der smrkelj und die muha se srečata auf der cesta iz den mesta. "Wohin greš?" fragt der smrkelj die muha. "Iz der Stadt na die Bauern" - odgovori die muha. "Jaz aber iz den kmetov v die mesto" - sagt der smrkelj, - "zakaj greš du unter die kmete?" -"Die gospoda, wenn ich in die jed padem, na-bode mich na Gabel, pa mich ven vrže, der kmet pa zajame vollen loeffel in me vrže weg, dass ich fiirein cel teden speise habe". - "Bei mir je pa narobe" - sagt der smrkelj - der kmet wirft mich z vso silo na tla, in der stadt pa me zavijajo v Schnupftiicher, da sem ganz na warnem in se ne razmažem und mich nicht verkuhle." Začnimo toraj tako pisati, boste videli, kako bo svet strmel nad našim napredkom in kako lepo bomo govorili, da nas bodo še anglejci poslušat hodili. Upam, da ste šalo, ki je zapisana v zares "lepem" jeziku, razumeli! ■ Damijan Kljajič GLASBENE NOVICE * GLASBENE NCVICE * GLASBENE Še zadnja vaja pred nastopom v Brnu." Mi smo se že dokazali, kaj znamo. Še se bomo," pravijo mladi organisti in njihova mentorja - pedagoga. Godčevski priročnik izpod peresa Mileta Trampuša % ® m % % ® % ® "Ne na pamet, ampak... Zveza kulturnih organizacij Slovenije je z izdajo Godčev-skega priročnika pred dnevi zagotovo razveselila mnoge ljubitelje diatonične harmonike. Levji delež zaslug zanj ima avtor priročnika Mile Trampuš iz Velenja. Zakaj se je Mile odločil na- salec, koreograf, godec, kot jprej za zbiranje gradiva, nato za pisanje priročnika, je najbrž več kot jasno. Iz nuje, potrebe, izkušenj. Nenazadnje pa tudi zaradi tega, ker je bil tako rekoč postavljen pred dejstvo. Diatoni-čna harmonika je med Slovenci zelo priljubljena, kot učitelj tega instrumenta v velenjski glasbeni šoli pa je poskušal dati učencem nekaj več. "Predvsem sem želel, da bi se ti naučili igrati po notah, ne na pamet. Tudi samoukom je namenjen priročnik, pa godcem - harmonikarjem pri folklornih skupinah", pravi. Že dolgo časa je Mile zbiral, preučeval in posredoval ljudsko glasbeno in plesno izročilo. Uspešno ga je prenašal kot ple- umetnišRi vodja vsem plesalcem in plesalkam folklorne skupine Koleda Velenja. Kot predavatelj pa svojim osmim učencem in godcem folklornih skupin. Prav njim je pred 13 leti namenil skripto Zaigrajmo na ljudsko harmoniko. Sodelovanje z Lojzetom Slakom in kasneje Zoranom Lupincem je torej pred nedavnim obrodilo sad - Godčevski priročnik. To je prvi takšen priročnik, izdan v Sloveniji. Izšel je v nakladi 1000 izvodov, kar bo - po Miletovih besedah - dovolj za vse, ki že ali bi radi raztegnili meh najpomembnejšega slovenskega ljudskega instrumenta. ■ tp Da so gospodarska kriza in njene posledice zlezle že globoko pod kožo naših državljanov, ki so se naučili živeti predvsem tako, da skrbno pretuhtajo za kaj in kako bodo porabili svoj denar, je bilo lepo videti tudi minuli petek na t.i. Pop-rock spektaklu 93 (??) v velenjski Rdeči dvorani. Kakšnih (po moji laični oceni) tisoč gledalcev je bilo, glede na relativno zveneča imena slovenske pop scene, vsaj enkrat manj, kot je bilo pričakovati. Tisti, ki se koncerta niso udeležili, so pač pretehtali, daje 600 SIT (vstopnina) bolj pametno investirati v kaj daigega, čeprav bi si, če bi imeli teh 600 tolarjev odveč, dogodek le ogledali. Vnaprej ob- javljeni vrstni red nastopajočih je povzročil, da se je dvorana začela polniti šele potem, ko so Pontiac, kot prvi, že poskušali ogreti takrat še maloštevilne obiskovalce in ko so Spin, ki na ta koncert jiiso sodili, že zaključili svoj hotelsko terasni nastop. Don Mentony Band, stari mački, so še enkrat pokazali, da se pravzaprav Slovencem nihče pred njimi ni spomnil prodati pravega prvinskega rock'n'rolla, čimbolj enostavnega, ki naleti na dober odziv pri zelo širokem spektru publike. Tudi tokrat je bilo tako. Enostavna formula in zagotovljen uspeh. Don Mento-ny so prvi uspeli pognati v gibanje obiskovalce petkovega koncerta. Chateau s predstavitvijo svojih novih skladb niso uspeli prepričati publike. Z izjemo skladbe Lola, ki jo predvsem zaradi originala, v izvedbi skupine Kinks, pozna praktično vsak, so druge skladbe izzvenele medlo in neprepričljivo, publika pa se je odzvala šele na stare uspešnice (Tanja, Objemi me, Gremo v nebo) s prejšnjih kaset. Pop design so svoj nastop, sestavljen predvsem iz njihovih najbolj znanih skladb, opravili korektno, vključno z dodatkom in zaključno Knockin' on heav-en's door (kot kaže skladbo, s katero se morajo končati vse pop-rockovske prireditve v Rdeči dvorani), pri kateri je zelo rad pomagal tudi vokalni solist skupine Chateau, Matjaž Ogra-jenšek. Skoraj tričetrt dvorane so Pop design pripravili do tega, da so z njimi peli in š tem pokazali, da je, kljub temu, da je bila prireditev v podnaslovu imenovana tudi: "Promocija nove kasete skupine Chateau", večina obiskovalcev na koncert prišla predvsem zaradi njih. Dan kasneje, v soboto, je v Saloonu nastopila zagrebška skupina Ritmo loco. Čeprav obiskovalcev tudi tam (verjetno zaradi premajhne obveščenosti) ni bilo toliko, kot bi sijih nastopajoči zaslužili, je bil njihov nastop nekaj najboljšega, kar seje v Saloonu (pa tudi še kje drugje) kdajkoli dogajalo. raj pcčnelc, ficvcrilc, laželc, obljubljale, pcnuJaJc, ljubile... Avtor priročnika Mile Trampuš pri url diatonične harmonike v prostorih velenjske glasbene šole JOH BON JOVI, ki je s svojo skupino trenutno na veliki evropski turneji, pričakuje v naslednjih tednih rojstvo svojega prvega otroka. Ko se bo to zgodilo, bodo Bon Jovi turnejo prekinili, kajti Jon bo takrat nemudoma odletel domov. Njegova žena Dorothea, s katero se v času turneje vsak dan pogovaija po telefonu, se počuti dobro. Ne vesta še sicer, kakšnega spola bo otrok, eno pa je že jasno - ime mu (ji) bo Elvis. *** EU-ROPE bodo v kratkem izdali LP z naslovom "Best of'. Kot pove že ime albuma, bo na njem vse najboljše, kar so Europe ustvarili v njihovi nekajletni karieri. Sicer pa so člani skupine bolj ali manj ostali zvesti glasbi in se še naprej ukvarjajo z različnimi samostojnimi projekti. Pevec Joey Tempest piše pesmi za svoj prvi solo album, bobnar lan Hangland igra kar v dveh skupinah: Baltimore in Trilogy, kitarist Kee Marcello ima prav tako novo skupino Red Fun, ki bo v maju izdala prvi album, basist John Leven pa trenutno sodeluje z ročk legendo Glennom Hughesom (ex Deep Purple). Edini, ki se z glasbo ne ukvaija več in seje bolj posvetil družini, je kla-viaturist Mic Michaeli. *** MAX CAVALLERA, vodja brazilske trash metal skupine SEPULTU- RA, je januarja letos postal oče. Njegovemu sinu je ime Zyan, ponosni očka pa sije dal ob otrokovem rojstvu to ime takoj vtetovi-rati v desno rame. Novi album skupine Sepultura sicer pričakujemo v začetku letošnjega poletja. *** S koncertom v Atlanti (Georgia) so GUNS'N'ROSES 16. aprila zaključili veliko ameriško turnejo. Po zasluženem odmoru se v juniju fantje vračajo v Evropo, kjer jih bomo v nam nekako najbolj domačem Munchenu lahko videli 26. 6. Na rekordni turneji, poimenovani "Skins & Bones", ki je obsegala 254 koncertov, jih je sicer videlo kar 4.2 milijona ljudi. *** TAKE THAT so pred kratkim obiskali Japonsko . Tam so doživeli pravi šok, saj jih je na vsakem koraku spremljalo in pozdravljalo ogromno fanatičnih oboževalcev (prevladovala so predvsem dekleta). Fantje so se predstavili najaponski televiziji in radiu, v Osaki pa so v nekem ameriškem klubu nastopili tudi v živo, s petimi svojimi skladbami. O neverjetni fanatičnosti njihovih fanov iz dežele vzhajajočega sonca priča tudi napis na transparentu ene japonskih najstnic - Fuck me, Robbie (prevod bržkone ni potreben). *** Švedsko časopisje je pred časom objavilo nekaj člankov o temačni preteklosti člana tamkajšne skupine ACE OF BASE, 22 letnega Ulfa "Budha" Ekberga. Ulf je že pri trinajstih začel piti in kaditi marihuano, kmalu pa so sledili tudi ropi, vlomi, kraje, nasilniško obnašanje in pretepi. Pri šestnajstih se je pridružil neonacistični skinhead-ovski skupini in aktivno sodeloval pri ekstremno desničarskih organizacijah. Sodeloval je v pretepih med uličnimi bandami v Goete-borgu, vse dokler v enem takih ni bil ubit njegov prijatelj. Danes vse to iskreno obžaluje in se sramuje svojih dejanj, kijih sicer ne zanika. V skupini Ace of Base je našel nove prijatelje in z njihovo pomočjo nov način življenja in nove vrednote. *** Newyorška ženska rap skupina SALT 'N' PEPA je ponovno aktivna. V začetku maja bo izšel njihov novi LP. Članica tega temnopoltega tria Spinderella pa sodeluje tudi na novi plošči Big Daddy Kanea. *** Na koncertu, ki gaje imel ICE CUBE v Paramount Theatru v Seattlu, je prišlo do streljanja, potem ko so si v lase skočili pripadniki lokalnih nasilniških band. Sedem ljudi je bilo ranjenih, dva mladoletna revolveraša pa so priprli. Mestni očetje Seattla so do nadalj nega prepovedali vsakršne rap koncerte v tem mestu. ■ Mitja Čretnik (Tv LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas Dobri stari časi, bi lahko rekli ob glasovanju domačih ansamblov v nedeljo 18. aprila. Tak je končni izid: I ANS. LOJZETA SLAKA: "V vaški krčmi" 9 glasov 2.ANS. MIRA KLINCA: "Dober nasvet" 4 glasovi 3.BRATJE IZ OPLOTNICE: "Urežimo še eno" 2 glasova 4.BENEŠKKI FANTJE: "Beneško dekle" 0 glasov 4.STANKA KOVAČIČ: "Rada te še imam" 0 glasov V nedeljo 25. aprila boste lahko izbirali med naslednjimi predlogi, ki so zapisani po abecednem redu: 1.AVSENIKI: "Čujte me, čujte, mamica vi" 2.HIK: "Gremo v planine" 3.Štirje KOVAČI: "Kje je ta Mojca" 4.Ans. Franca MIHELIČA: "Naš Urban" 5.ŠTAJERSKIH 7: "Ko Štajerc na Primorsko gre" ■ Vili Grabner JJ (■icrcskcp) T OVEN 21. marca do 21. aprila Vaša dobra volja bo nalezljiva in tudi zaradi nje vam bo uspelo izpeljati kar nekaj stvari, ki so se vam in drugim še pred kratkim zdele neizvedljive. Poskušali boste utrditi svoj trenuten položaj in uspelo vam bo. Lepi dnevi vas bodo popolnoma prevzeli, zato boste v naravi preživeli več časa, kot siccr. Na nekoga boste pričeli gledati s popolnoma drugačnimi očmi. BIK od 22. aprila do 20. maja Nekdo vas bo poskušal prepričati, da ima prav on in ne vi. Ker bo šloza dokaj pomembno reč, boste sicer najprej posvoji stari navadi trmarili, potem pa popustili. Osebna kalkulacija bo namreč hitro pokazala, daje tako bolje. Odločitev, ki je povezana z vašim partnerjem in jo že dolgo časa premlevate, bo padla v naslednjih dneh. Tokrat se ne ozirajte na to, kaj si bodo mislili drugi. H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Občutek, da so vas za nekaj ogoljufali in hkrati občutek velike osamljenosti, vas bo počasi pričel zapuščati. Našli boste resničnega prijatelja, s katerim vam bo lepo in še nič, kar boste zanj naredili, se vam ne bo zdelo težko. Povabilo na izlet bo prišlo ob malce nerodnem času, vendar se vam splača splanirati obveznosti tako, da se boste vabilu odzvali. S RAK od 22. junija do 23. avgusta Medtem, ko se bodo vsi okoli vas ubadali z ljubeznijo in lepimi stvarmi, ki jih ponavadi prinese pomlad, se boste vi ubadali predvsem s sabo. Zdravje vam bo precej ponagajalo, pri čemerje veliko krivde kar pri vas samih. Tako zaposleni, da ne bi poskrbeli zase, pa res niste, zato takšna opravičila prodajajte drugi m. Novica, povezana z denarjem, bo do vas prispela šc v tem tednu. Dobra bo. Q LEV od 23. julija do 23. avgusta Dopust ali vsaj nekaj prostih dni, ki si jih tako želite, boste morali odložiti. Vzrok bo preveč pomemben, da bi lahko pustili času čas in samo čakali, kaj se bo iz vsega izcimilo. Tisti, ki imate otroke, se boste veliko posvečali njim in tudi na ta način bežali od partnerja. Nasploh za rojene v vašem znaku ljubezen v tem tednu ne bo ravno cvetela, prej venela. DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Čeprav se boste trudili, da bi ugajali, bo učinek pri tistemu, ki mu bo to namenjeno, ravno obraten. Šele proti koncu tedna, ko boste skoraj obupali, boste želi prve sadove uspeha. Ugotovili boste, da ste se rahlo zmotili in ohladili, zato boste energijo usmerili v konjiček, | ki sle ga že nekaj časa zanemarjali. Telo vam bo hvaležno, zato bo ' vaše počutje boljše. £ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Zaživeli in zadihali boste mirneje, saj se vam je odvalil velik kamen. To se bo poznalo tudi na vašem razpoloženju, saj se bodo mnogi kar oddahnili, ko jih boste pozdravljali lc še z dobro voljo in nasmehom. Ko boste izvedeli nekaj zelo pomembnega za vašo prihodnost ne odreagirajte burno, ker bi lahko s tem vse pokvarili. Želja po počitku pa se vam bo kmalu izpolnila. tU. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Vseeno vam bo za stvari, za katere vam ne bi smelo biti. Zato se bo klopčič le še bolj zapletal in tako zaletel, da bo kar težko začeti z njegovim razmotavanjem. Če boste poslušali nasvet enega redkih resničnih prijateljev, se boste rešili neprijetne situacije, kaj več pa vam ne bo uspelo. Prostega časa boste imeli kar preveč, tako, da boste pogosto lenarili. x" STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Nehote ste izdali svojo veliko skrivnost, čeprav še vedno živite v prepričanju, da tega vaš partner ni opazil. Je i n temu pri merno se bo tudi obnašal, kar bo zelo neprijetno in moreče. Sedenje na dveh stolih se le redkokdaj dolgo obnese, zato se boste morali odločiti. Težko bo, vendar nujno. In zelo, zelo neprijetno bo, ko boste postavljeni pred dejstvo, saj vam jc dosedanji način življenja povsem ustrezal. ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Nadneve, ki so pravkar minili, boste v tem letu še velikokrat pomislili. In to z nostalgijo in željo, da se kaj takega ponovi še velikokrat. Ob dobri volji in občutku neskončne lahkosti vas bo pomlad močno prevzela, kar ponavadi ne pokažete, tokrat pa boste. Že jutri lahko pričakujete ugodno poslovno obarvano novico, ki bo pomenila veliR preobrat. ~ VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Razkorak med željenim in možnim je iz dneva v dan večji, kar ste krivi predvsem sami. Z mencanjem in stalnim odlaganjem težav na čas nekje v prihodnosti ne boste prišli do željenega cilja. Ob vsem tem v vaši okolici ni osebe, ki bi razumela vaše želje in potrebe, kar stvar še dodatno zaplete. Najbolje bo, da se prepustite toku dogodkov in počakate na ugodnejši čas. K RIBI od 20. februarja do 20. marca En sam večer, od katerega ste veliko pričakovali, vam je odprl oči. Pravzaprav ste že dolgo slutili, pa ste jih namerno zatiskali. Čaka vas precej kruto in neprijetno obdobje, v katerem vam ne bo stal ob strani skoraj nihče. Odkrit pogovor, ki ga iz neznanega strahu vedno znova odlagate, bo sedaj nujen. Na žalost bo razkril še več, kot ste si sploh upali pomisliti. Moda Udobno, svobodno in pastelno V teh dneh, kljub še vedno nizkim temperaturam, v modi vsi mislijo na poletje in vročino. Če se boste ravnali po modnih zapovedih, vam ne bo hudo vroče, počutili se boste zelo svobodno. Italjani prisegajo predvsem na svobodne linije v pastelnih barvah -nežno roza, breskovi, golobje sivi, pastelno modri... Ob obilici domišljije so to skombinirali z vedno prisotno črno-belo kombinacijo in pastelne barve vpletli v letošnjem poletju zelo modne cvetlične vzorce. Veliko je tudi črt, tokrat več podolžnih, največkrat belo-rdeče, črno-bele in rumeno bele kombinacije. če se vam morda zdi, da sako v takem vzorcu ne gre k rožastim hlačam v istih tonih, se motite. Letos je to ne samo dovoljeno, ampak zelo priporočljivo. Veliko, veliko je hlač in za- nimivih hlačnih kompletov, ki jih lahko z malo domišljije zaradi enostavnih, ravnih krojev, malo bolj spretne izdelate tudi same. Dobro je vedeti Kako odstranimo neprijetne vonje » Močan vonj, ki se pri pripravi česna in čebule pojavi na lesenih deščicah, lahko odstranimo s ščetko, namočeno v sol in kis. Posode, ki smrde po teh začimbah, operemo z vodo z dodatkom kisa. Prav tako jih lahko zdrgnemo z usedlino prave kave in speremo. »Roke, ki diše po česnu in čebuli, zdrgnemo s kuhinjsko soljo ali operemo z vodno raztopino salmiaka. »Če ne morete prenesti vonja svežih jeter, te najprej namočite za petnajst minut v slano vodo, nato pa še za petnajst minut v mleko. Razrežite jetra na koščke in jih operite v istem mleku. Tako pripravljena jetra bodo še bolj okusna. » Ko kuhate zelje ali ohrovt, se po kuhinji prav tako širi neprijeten vonj. Tega ne bo, če vodi dodate žlico mleka. »Neprijeten vonj, ki nastane v čajniku, če ga dlje časa ne uporabljate, boste preprečili, če vanj denete kocko ali dve sladkorja. »V odtoke pomivalnega korita kot tudi v vse druge odtoke, vli-jte malo olivnega olja, preden za dlje časa zapustite stanovanje. Tako vas po vrnitvi ne bo pozdravil neprijeten vonj. Og Vremenska go prorokovanja v obliki pregovorov Mali traven Če se ob Jurjevem (24.) krokar lahko v žitu skrije, mlatič jeseni mnogo cepcev razbije. Malega travna jasno in lepo, veliki traven toliko huje bo. Mcilitravna če grmi, slane več se bati ni. Prezgodaj toplota, potlejšnja mrzlota. Več ko ima leto dni, aprila vreme se izpremeni. Imenski koledar 22. 4. Kajtimir (Kaj), Linda, Gaj 23.4. Izidor, Dušica, Benedikt (Beno) 24. 4. Zora, Jurka, Veronik, Melita 25.4. Marko, Tugo (Tugomir)' Ermin 26.4. Klet (Klemen), Zdenka, Paš 27. 4. Cita, Jaro (Jaromil), Fanči 28.4. Vital, Pavlin, Živko, Ljudevit 0 Lunine mene mlaj 22. 4. ob 1.49 Novo na vašem jedilniku Iz krhko kvašenega testa m si a Krhke blazinice Potrebujemo: 1/2 kg moke, 3 dkg kvasa, 4 dkg sladkorja, 20 dkg masti, 1/41 mleka, sol, sladkor za potresanje, 15 dkg marmelade. Postavimo kvaseč z malo mleka, žličko sladkorja in žlico moke. Moko presejemo na desko, vanjo zdrobimo z nožem mast, dodamo sol, sladkor in napol vzhajan kvas ter potrebno mrzlo mleko. Hitro vgnetemo v testo in ga razvaljamo v pravokotnik. S kolescem narežemo manjše kvadrate. Na sredo vsakega damo kupček marmelade. Preganemo, ob robeh stisnemo, spečemo in še vroče povaljamo v sladkorni moki. Krhki rogljički Potrebujemo: 1/2 kg moke, 1/2 zavitka pecilnega praška, 2-3 dkg kvasa, 174 kg margarine ali masla, 2 žlici sladkorja, 1 rumenjak, sok in lupinica pol limone, 1/81 mleka; marmelada ali orehov nadev; maslo za pekač, jajce za mazanje, sladkor za potresanje. Maščobo penasto vmešamo, dodamo rumenjak in sladkor in še mešamo. Rahli masi polagoma prilijemo mleko z zdrobljenim kvasom, limonin sok, dodamo sesekljano lupinico in moko presejano skupaj s pecilnim praškom. Naredimo testo, ga razvaljamo za nekaj milimetrov debelo in zrežemo na trikotnike. Vsakega nadenemo s kupčkom marmelade in orehovega nadeva. Zvijemo v rogljiček. Zložimo na namaščen pekač, pustimo nekoliko vzhajati, pomažemo s stepenim jajcem in spečemo. Pečene rogljičkc povaljamo v sladkorni moki. gostišče GDAD VBBOVEC NAZADJE tel. 832 800 V izjemno Cepo urejenem amBientu v starem gradu VrBovec vas vaBijo z Bogato izBiro /(ufinari^e in sirotko ponudBo SCovenslqfi vin. V gostišču je tudi poročna dvorana! DeC čas: vsakdan razen nedelje od 10. - 22. ure Priporoča se f(gkl I t Gostitelji zadovoljni s točko Nogometaši ERE Šmartno so srečanje z Domžalami na svojem igrišču pričeli precej neaktivno, kar so dobri gostje znali izkoristiti. Z dobro igro na sredini terena in hitrimi protinapadi so zlahka prihajali pred gol domačinov. Eden takšnih napadov seje v 19.minuti končal z vodstvom gostov. Domžalčani so nadaljevali z napadalno igro in v 26.minuti povedli žc z 2:0. Šele po 30 minutah igre so domačini zaigrali bolje in v 41 .minuti je Mašič znižal na 1.2. V drugem polčasu so domačini že v 46.minuti zamudili dve priložnosti za izenačenje, v 57.minuti apa so gostje v kazenskem prostoruzrušili Druškoviča in Žurej je z enajstih metrov izenačil. Do konca srečanja sta imeli obe moštvi priložnosti za zadetek, vendar se mreža ni več zatresla. V nedeljo bodo Smarčani gostovali pri drugouvrščenem Pri-morju v Ajdovščini. ■ 7.6. Skupaj z Našim časom izbiram X ® Si 8 Si NAJ športnico, NAJ športnika občine Velenje V kupon vpišite ime športnice in športnika, za katera menite, da sta bila najuspešnejša v času med izidom dveh številk Našega časa. Športnik (ca), ki bo imel največ glasov, bo na podlagi vašega glasovanja izbran za športnika (co) meseca. Na podlagi takšnega glasovanja bomo na koncu leta dobili najboljšo športnico in najboljšega športnika minulega leta v občini Velenje ter ju razglasili na ustrezni prireditvi. Želimo in pričakujemo, da boste pri vašem ocenjevanju čim bolj objektivni in ne navijaški. Glasujete lahko samo na kuponih izrezanih iz Našega časa. Upoštevali bomo samo tiste kupone, ki jih boste poslali ali prinesli v uredništvo Našega časa do torka do 9. ure. Na koncu vsakega meseca bomo izžrebali 5 (pet) bralk oziroma bralcev in jih nagradili. Izjemoma bo prvo žrebanje že konec tega meseca. iSKUPON ^ ŠPORTNICA TEDNA:., ŠPORTNIK TEDNA:.... Vaši podatki: Ime in Priimek:.............. Točen naslov:.................. Dva zadetka preveč in premalo Moški v 1. državni ligi Po nepričakovanem porazu, ki so ga odbojkarji Topolšice doživeli v Mariboru proti 2. ekipi Vilede, so se v soboto v zadnjem kolu na kar se da najboljši način oddolžili svojim zvestim gledalcem. Z najvišjim rezultatom 3:0 so premagali neposredne zasledovalce na lestvici ekipno OK Črnuče. Po zmagi v 1. setu, ki je bil zelo izenačen, so se odbojkarji Topolšice otresli treme in zaigrali tako kot znajo. V drugem, predvsem pa v 3. setu, so prikazali nekaj domiselnih akcij in povsem nadigrali nasprotnika. Z drugim mestom v II. ligi so si zagotovili v naslednji sezoni tekmovanje med najboljšimi v I. državni ligi. Vsem igralcem, trenerjem in vodstvu kluba ob uspehu čestitamo in želimo obilo uspeha v najvišjem tekmovalnem razredu. ■ Miran Božič, foto: A.V. Niso opravičili vloge (papirnatega) favorita Razočaranih je približno 1.000 gledalcev v soboto zapuščalo Rdečo dvorano v Velenju. Pred srečanjem je gotovo večina pričakovala, da bodo domači rokometaši v povratni tekmi z Omnikumomn iz Trbovelj nadoknadili razliko dveh zadetkov s kakršno so izgubili v Trbovljah. Njihov optimizem je bil še toliko bolj stvaren, saj so igralci Gorenja v rednem delu prvenstva obakrat premagali goste; to ni uspelo niti vodilni Pivovarni Laško. Velenjčani pa so se gledalcem predstavili v zelo bledi luči. V njihovi igri je bilo preveč živčnosti, neodločnosti, ali še bolje - premalo samozaupanja v to, da lahko zmagajo. Nikakor se niso mogli odlepiti od gostov, ki so igrali veliko bolj umirjeno. Ko so si sredi prvega dela igre priigrali tri zadetke prednosti, so gotovo gledalci razmišljali "sedaj jih imamo". Na njihovo žalost so gostje hitro izničili ta rezultat in po prvih 30 minutah so imeli še vedno prednost dveh zadetkov iz svoje dvorane. Rezultat prvega dela je bil neodločen 10:10. Tudi v nadaljevanju so Velenjčani samo na trenutke igrali dobro. Že na samem začetku so gostom znova ušli za tri zadetke, a so gostje spet zmanjšali razliko. Slabih deset minut pred koncem so si domači igralci priigrali celo štiri zadetke prednosti, približno šest minut pred koncemn so Se vedno imeli enako prednost (21:17), v nadaljevanju pa so zaigrali slabo, nasprotnikova vrata so bila za njih neprobojen zid; približno pol minute pred koncem pri vodstvu gostiteljev za tri zadetke je imel Cvetko veliko prilonžost, da vendarle pripelje svoje moštvo v polfinale končnice prvenstva, žal pa seje njegova žoga odbila od prečke. Veliko več sreče so imeli igralci Omnikuma, saj so dobesedno v zadnji sekundi zatresli domačo mrežo in poravnali rezultat s prve tekme. ■ VOS Pritožili so se! Ker so gostje dosegli več zadetkov v Velenju kot Velenjčani v Trbovljah, so ob enaki razliki v zadetkih polfinalisti igralci Omnikuma. Tako sta presodila sodnika in delegat srečanja, Velenjčani pa se s tem niso strinjali in v soboto napovedali protest, ki so ga v ponedeljek tudi poslali na ligaški odbor v Ljubljano. Po njihovem mnenju so pravila tekmovanja v zvezi s končnico površna in nerazumljiva. Sporen za njih je stavek: "...v primeru enakega števila točk odloča: gol razlika, večje število danih golov, oziroma sedem-metrovke." Ker goli v gosteh niso omenjeni v tekmovalnem pravilniku, so domači zahtevali nadaljevanje srečanja s izvajanjem sedemmetrovk. Hkrati so iznesli kup pripomb na Rokometno zvezo Slovenije, oziroma nekatere njihove člane, za katere menijo, da niso sposobni voditi slovenske rokometne organizacije v korist tega športa. Zato pozivajo tudi druge klube, da ocenijo njihovo delo ter zahtevajo njihovo zamenjavo. Skratka, vse kaže, daje pred rokometno javnostjo nova slovenska rokometna afera. Spomnimo se dogodkov in zapletov v zvezi s tekmo med Pivovarno Laško in Andor Jadranom. ■ vos Nogomet - Rudar:Steklar 1:1 Dobili željeno točko Streljanje -1. državna liga Veterniku prvo mesto Nogometaši velenjskega Rudarja so si spet utrdili položaj na sredini prvenstvene lestvice. Na tekmo 25.kola v prvi državni ligi v Rogaško Slatino so odpotovali z željo, da se od tamkaj vrnejo nepremagani. Kar so želeli, so tudi uresničili. Izid je bil 1:1, Velenjčani pa so bili celo bližje zmagi kot domači Steklar. Že v 11.minuti je mladi Bulajič povedel Rudar v vodstvo, ob koncu prvega polčasa pa so gostitelji izenačili. Takšen rezultat je ostal vse do konca in Velenjčani so se s to~točko spet povzpeli za mesto višje. Sedaj so spet deveti, Ljubno:Vransko 4:2(2:0) Sedaj šesti Nogometaši Ljubnega ekipe Vranskega niso uspeli premagati v nekaj zadnjih prijateljskih in prvenstvenih srečanjih, tokrat pa so se razigrali in z učinkovito igro vknjižili dve pomembni točki. Glede na razplet na drugih srečanjih so se na lestvici povzpeli na 6.mesto, v sobotnem kolu pa bodo gostovali v Kozjem. Na tekmi z Vranskim so v prvem polčasu povedli z 2:0, takoj po odmoru so gostje rezultat znižali, vendar je bil strah domačih navijačev odveč, saj so Ljubenci z dobro igro povišali izid na 4:1, gostm pa je pred koncem uspelo poraz omiliti z drugim zadetkom. NK Usnjar Odlični dosežki mladih Mlajše ekipe šoštanjskega Usnjarja so v svojih ligah različno uspešne. Mlajši pionirji so na gostovanju pri Publikumu izgubili z 0:7, starejši pionirji so prav tako v Celju s Publikumom igrali 4:4, mladinci pa so doma premagali vrstnike Papirničarja iz Radeč s 4:0. zanimivo paje, da imajo 25 točk; torej toliko kot je bilo kol, ali drugače povedano priigrali so si 50 odstotkov možnih točk, še vedno pa imajo za zadetek negativno gol razliko. V naslednjih dveh kolih bodo imeli priložnost, da se še povz-pnejo na prvenstvenui lestvici, saj bodo obakrat gostitelji. Prva jim bo prišla v goste vse boljša in po 25.kolu drugouvrščena Mura, ki je v minulem kolu premagala zadnjo Nafto s 4:1. V zadnjem, sedmem kolu 1. državne lige v Ljubljani so velenjski strelci zopet dokazali, da so med najboljšimi v Sloveniji. Dosegli so prvo mesto s 1696 krogi, in sicer je Veternik zmagal s 571 krogom, Klančnik je bil drugi s 569 krogi, Tkalec pa deseti s 556 krogi. Ptuj se je uverstil na drugo mesto s 1690 krogi in Olimpija na tretje s 1680 krogi. Na žalost paje bilo to vseeno premalo za skupno zmago. Strelska družina Jože Lacko Ptuj je namreč po sedmih kolih dosegla ekipno I. mesto v prvi državni ligi v sestavi Štuhec, Trstenjak, Pšajd in to samo za eno točko prednosti pred ekipo Mroža iz Velenja, ki je nastopala v sestavi Veternik, Klančnik in Tkalec. Tretja je bila Olimpija Ljubljana. Več uspeha so imeli velenjski strelci v posamični konkurenci, saj je Simon Veternik, ki je to sezono v odlični formi, dosegel v končnici državne lige prvo mesto po hudem boju s Štuhcem. Po šestih kolih je Štuhec vodil pred Veternikom za deset krogov, vendar je Simon z odličnim nastopom v sedmem kolu to razliko izničil in jo celo povečal za tri kroge v svojo korist. Štuhec seje tako moral zadovoljiti z drugim mestom, tretji paje bil Gaber, ki nastopa za Olimpijo. Od velenjskih strelcev sta še v skupnem seštevku dosegla Tkalec peto in Klančnik osmo mesto. r — - — — — — — — — — — — — — — —------- I Pet minut s Simonom Veternikom ! Največja želja - olimpijske igre i Med tiste redke izbrance iz Šaleške doline, ki si s talentom, vztrajnim treningom, tekmovanji, zmagami in drugimi lepimi dosežki, pridno utira pot med vrhunske športnike v naši državi, vsekakor sodi Simon Veternik. Strelec je in to nemara vsaj po eni plati ni ravno najboljše. Strelski šport, Simonovo "najmočnejše" orožje je pištola, pač ni dovolj atraktiven šport za širše občinstvo, kar posledično pomeni, da ni dovolj cenjen, dosežki pa nemalokrat premalo ovrednoteni. Desetletje ukvarjanja s tem športom je že za Simonom,a paje šele pred nekaj meseci iz mladinskih "prestopil" v članske vrste. To je prva prelomnica v karieri, druga je še zahtevnejša - ob odmevnih dosežkih v slovenskem merilu seje treba uveljaviti in potrditi še z dosežki mednarodnega pomena. Simonu Veterniku volje in načrtov ne manjka, drugo so seveda možnosti in pogoji. Odveč bi bilo naštevati vse dosežke minulega desetletja v ekipni in posamični konkurenci. Simon je trenutno lastnik štirih mladinskih državnih rekordov, na lanskem mladinskem evrops- Bo Simon dovolj natančen, da bo "zadel" olimpijske igre? kem prvenstvu je bil 21.z MK pištolo, na svetovnem na Madžarskem pa 14. Je stalni član slovenske reprezentance z MK in zračno pištolo, v pravkar končani državni ligi je med posamezniki prav v zadnjem kolu z odličnim streljanjem na 1.mestu v skupni uvrstitvi zamenjal najhujšega konkurenta Štuhca, že lani je nastopal na tekmah za svetovni pokal in bo letos tudi. "V kratkem me čakajo trije nastopi v svetovnem pokalu, dvakrat v Milanu in enkrat v Muenchnu, avgusta evropsko prvenstvo v Brnu, tu so še sredozemske igre. Vendar bo na to veliko tekmovanje odpotoval le en pištoljar in ne vem, če bom to prav jaz. Odločil bo selektor, če ' bi seveda imel sponzorja, bi bilo | vse drugače. Moja velika želja ie, | da bi se uveljavil v mednarod- ■ nem merilu, povprečje me ne za- J nima. Seveda je veliko odvisno I od denarja. Mednarodne nastope | sicer financira slovenska zveza in | čim večjih bo, več bo izkušenj, . uspehov. Vendar to niso edini ' stroški. Nova pištola stane vsaj I 3.000 DEM, veliki so izdatki za | strelivo, ki ga veliko porabim, | stroški so z vožnjo na tekme, na . trening v Celje in podobno. Strel- ■ ska družina Mrož tega seveda ne | zmore, saj nisem sam. Kakorko- | li že, moja največja želja je nas- ■ top na olimpijskih igrah," pravi J med drugim Simon Veternik. Sicer Simon trenira štirikrat | tedensko po navodilih zveznega | trenerja Lojzeta Mikoliča, o last- . nem trenerju lahko bolj sanja, en ' dan počiva, "ostalo" je namenje- I no tekmam. V kratkem se bo | zaposlil in tudi od usklajevanja | vseh obveznosti bo veliko od- . visno. Močno upa, da bo uspel: • "Rezultati še gredo navzgor, za | pištoljarje pa je sploh značilno, | da so z leti vse boljši, starejši so, ■ boljši so dosežki," pravi Simon. J In Simon je bil še pred nekaj I meseci mladinec. ■ | Atletika 8 ss s ss sss s* Odlični na državnem prvenstvu V soboto je bilo v Kopru državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol v krosu. Tekači in tekačice iz Šaleške doline so dosegli štiri zmage in vrsto ostalih odličnih uvrstitev. Zmagali so Franci Videmšek (7.razred, 2.000 m), Jana Pugelj (7.razred, 1.500 m), Sladžana Petkovič (8.razred, 1.500 m) in Bekim Bahtiri (član, 5.000 m); tretji mesti sta osvojila Damjan Šinko (5.razred, 1.000 m) in Jo-landa Steblovnik (članica, 3.000 m); četrti je bil Uroš Žager (8.razred, 2.000 m), peti mesti sta osvojili Badema Djedovič (4.letnik, 2.000 m) in Lidija Pražnikar (1 .letnik, 2.000 m), šesti je bil Primož Vedenik (7.razred, 2.000 m), solidne uvrstitve, ki veliko obetajo v prihodnje, pa so dosegli še Adam Pleše, Aleš Rajh. Mitja Krcmžar, Sašo Njenič in Ivana Mrkonjič. Squash *«•««» Mladinsko EP na Danskem V danskem mestu Odense je bilo aprila mladinsko evropsko prvenstvo v squashu. Nastopili so tekmovalci iz 20 držav, mednjimi kot edina izven držav zahodne Evrope tudi maloštevilna slovenska reprezentanca. Ob Novomeščanu Gutmanu v konkurenci mladincev je pri mladinkah tekmovala tudi Velenjčanka Petra Vihar. Med 42 tekmovalkami je osvojila 29.mesto, povedati pa je treba, da je bila s 14 leti daleč najmlajša v konkurenci mladink do 19 let, naslednja najmlajša je bila celi dve leti starejša od nje. Seveda je bil prvi slovenski nastop v tako močni mednarodni konkurenci predvsem namenjen nabiranju prepotrebnih izkušenj in uveljavljanju slovenskega squasha v širšem merilu. Slovensko zastopstvo tako z veseljem ugotavlja, da je bil nastop ne glede na tekmovalne dosežke dovolj odmeven med ostalimi reprezentancami. Povejmo še, da so Petri Vihar pot na Dansko med drugimi omogočili Naš čas, Elkroj Nazarje, Modni salon, Bistro Škorpion Pesje, Avto Celje, Bit- Košarka se vrača v Šoštanj Na pobudo zanesenjakov kašarkarškega športa v Šoštanju in na željo "odpisanih" košarkašev v Šoštanju ustanavljajo nov klub ELEKTRA ŠOŠTANJ, ki nima nobene povezave z ekipo, ki tekmuje zdaj v II. koš. ligi ESO ELEKTRA. Zavedajoč se, da prvi koraki ne bodo lahko, saj ni sponzorjev in tudi ni pričakovati sredstev od športne zveze, je odločitev sprejeta. Začeli bomo iz nič, v svoje vrste pa pritegnili mlade, ki se želijo ukvarjati s košarko. Trener Janko Bukovič bo s pomočjo Matajaža Nateka skušal v telovadnico Solidarnosti vrniti ozračje, ki je nekoč bilo znano. Igralci: Mlinšek, Rotovnik, Pašič, Kugonič, Pečovnik, Ocepek, Maličevič, Cajner ter 4 zunanji igralci bodo utirali pot mlajšemu robu šoštanjskih košarkašev. Pričakujemo lahko, da bo košarkaška JESEN v Šoštanju spet bogata. ■ M.N. Plavanje - Mariničev memorial V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca je PLAVALNI KLUB VELENJE v četrtek, 15. aprila, pripravil 6. memorial Boštjana Mariniča. Spominske tekme seje udeležilo 60 učencev L, 2. in 3. razredov osnovnih šol iz Velenja in Mislinje. Največ jih je bilo iz osnovnih šol Livada in Šalek. Rezultati - mlajši dečki: 50 m prosto - memorialna disciplina: 1. Jernej Ocepek (OŠ MPT), 2. David Danev (GŠ), 3. Domen Velički (Mis-linja); 50 m prsno: I. Domen Velički (Mislinja), 2. David Danev (GŠ), 3. Jernej Ocepek (MPT); štafeta 4 krat 25 m prosto: I. OŠ Livada I., 2. Gustav Šilih, 3. Livada II.; - mlajše deklice: 50 m prosto: 1. Tina Pandža (BM), 2. Mojca Kukovič (MPT), 3. Vanj!fcjršej (Livada); 50 m prsno: 1. Mojca Kuk-ovič (MPT), 2. Tina Pandža (BM), 3. Mihaela Božič (Šalek); štafeta 4 krat 25 m prosto: 1. OŠ Livada, 2. OŠ Šalek; Sestra Boštjana Mariniča je zmagovalcu memorialne discipline Jerneju Ocepku izročila pokal v trajno last. _■ Marko Primožič Prva tekma konjeniške sezone V Gotovljah bo v nedeljo 25. aprila prva redna tekma Konjeniške zveze Slo- Športno plezanje g m nt ® * Velenjčan Mejovšek na svetovno prvenstvo Olimpijsko mesto Innsbruck bo prve dni maja gostilo plezalce iz vseh celin. Barve Slovenije bo na prvenstvu branil tudi Matej Mejovšek (Zavarovalnica Maribor - Agencija Avrora). Pred dvema letoma je Matej zasedel 42. mesto in povsem zadovoljen zapustil prvenstvo, letos pa segajo želje višje, čeprav je konkurenca izredno močna. To je Matej okusil že v Frankfurtu na prvi letošnji tekmi za svetovni pokal, kjer je štartal na open-tekmovanju, zasedel deseto mesto in za las zagrešil nadaljne tekmovanje. Zaradi velikega števila tekmovanj Matej zelo veliko pleza. Opravil je že preko dvesto vzponov. Pred dnevi je preplezal smer "Fastoso" z oceno (x). Gre za zelo previsno smer, s težko kombinacijo prav na koncu smeri. To je že Matejeva peta smer s težavami zgornje desete stopnje. Ob tem paje opravil še smeri kot so "Truplojedka" (x-, x), Higlander (x I, x). Impulz (x-). Sonček v očeh (x-), Strta srca (x-) in še... Plezal je tudi v Italijanskih plezalnih centrih, kjer je v plezanju na pogled zmagal smer z oceno IX+ in več smeri devete stopnje. Sedaj odhaja z reprezentanco na priprave v Italijo, nato pa pot vodi v Innsbruck. Šahovske novice V četrtek, 15. aprila, seje na rednem tedenskem hitropoteznem turnirju zbralo 20 tekmovalcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Tokrat je zmagal Matjaž Mikac (Celje), kije zbral 11 točk. Sledijo mu: 2. Milan Matko (Velenje) 11,3. Marjan Črepan (Petrovče) 11,4. Aleš Kopač 8.5 (Velenje), 5. Božo Štucl (Celje) 8, 6. Andrej Novak (Velenje) 7 itd. ■ Andrej Novak AVTOR NAS "RIKLOVE CAS ZALE" (JAKOB) LJUBKOV. OBLIKA ZA STA- NISLAVO rrm OSBAH 1NTER.0DD. " BIPICI OZKA DOLINA, SOTESKA PREBIVALEC AN-GLIJE 13 19 STAROEG. BOSIHJA NIKOLAJ KOPERNIK REKA V S. ITALIJI ŽULJ NA NOGI,S STRZENON POVRŠINA, OBROCJE SODOBNI SLOV.PISATELJ IN DRARATIK KAVČIČ T/ŠTfilJT ALP.SRU-CAR(HANS) VNAŠANJE 15 LAVO CERRELJ ZDRAVNIK »A KLINIKI KER.ELE-RENT(K) LETOVIŠČE PRI KOPRU 19 KOS CELOTE TELIČKA 2artizanskim imenom Zdravko. Pod tem imenom se te še danes gotovo spominjajo privrženci OF in partizanske družine vseli vasi v naši občini in drugih krajev, vse tja do Koroške, kjer si deloval kot aktivist OF. Dragi Zdravko! Ko sem te pred nekaj meseci kol sošolca, soborca in prijatelja obiskal v Kliničnem centru v Ljubljani, si poln ponosa in doživeto Idical v spomin neusmiljene čase in trpke doživljaje borca in aktivista OF v Šaleški dolini. Svojo bolezen si omenil le toliko, da si ostal uporen, kot si bil sicer v svojem življenju. Tvoja upornost, koraža, sposobnost za trezno presojo tudi v najtežjih treiuitkih partizanskega boja, tvoja vera v končno zmago za osvoboditev slovenskega naroda, tvoj naraven in neposreden odnos do soborcev in sodelavcev OF, so le nekatere odlike tvoje, morda včasih preskromne osebnosti. Za razjnere na Štajerskem si zelo zgodaj, to je jeseni 1943, presodil, da je tvoje mesto med aktivisti OF in nekaj mesecev kasneje v partizanskih vrstah. Svojo korajžo si pokazal v dejanju, ko si se na Paškem Kozjaku kot terenski aktivist O F priključil 14. diviziji na njenem pohodu na Štajersko. Naloge vojaškega referenta v poletju 1944 na okraju Šoštanj II si med drugimi izpeljal z mobilizacijo borcev za izpopolnitev brigad 14. divizije. Hudo te je prizadelo, ko so zaradi tvoje pripadnosti OF fašisti zaprli in internirali tvojo mater v Auschwitz od koder se ni vrnila. Oddolžil si se ji s tem, da si širil ogenj upora, kjerkoli si deloval. Za tvoje nesebičiw delo si bil odlikovan z medaljo za hrabrost in medaljo zasluge za narod. Nič nisi dobil niti terjal za svoje zasluge v NOB. Vem pa, da si bil skupaj z nami, ki se od tebe poslavljamo, upravičeno nezadovoljen in razočaran tuid tistimi, k sreči maloštevilnimi, ki dandanes zanikqjo veličino in vrednost boja za pPtMitev slovenske narodne biti. Ne morem verjeti, da je za vedno utihnil tvoj mogočen pevski bas, s katerim si ob prepevanju partizanskih pesmi navduševal ljudi za idejo svobode. Pogrešali te bodo pevci moškega zbora Lok-ovica in člani Prosvetnega društva Lokovica, ki si mu namenjal dobršen del prostega časa. zate se bo danes zadnjič oglasil lovski rog. Čebelarji /xz so iz svojih vrst izgubili človeka, kije bil vesekozi priden kot čebela. Hvala za vse v imenu prijateljev, borcev, in aktivistov nekdanjega Šaleškega - mislin-jskega okrožja in še posebej borcev iz Lokovice. Naj ti bo lahka slovenska zemlja. Jože Globačnik - Srečko ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje Spoštovani! Če boste devize kupili oziroma jih že imate, je prav gotovo najbolje, da jih shranite v banki, kjer bodo na varnem, pa še z obrestmi jih boste obogatili. Ljubljanska banka Splošna banka Velenje, d.d. vam za vaše devizne prihranke nudi različne oblike DEVIZNEGA VARČEVANJA. Devizni tekoči račun Devizni račun omogoča poslovanje z vsemi vrstami konvertibilnih valut. Namenjen je za uporabo različnih brezgotovinskih načinov plačevanja v tujini, kot so potniški čeki, evročeki, nakazila, plačila obveznosti za uporabo plačilnih kartic na tujem in podobno, ter za gotovinsko poslovanje oziroma za dvig gotovine. Devizna varčevalna knjižica Devizna varčevalna knjižica je namenjena deviznemu varčevanju v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Minimalno stanje na knjižici je 200 DEM oziroma protivrednost v eni od naštetih valut, sredstva na njej pa se lahko uporabijo le za gotovinska izplačila. Sredstva na varčevalni knjižici se obrestujejo po obrestnih merah, ki so višje od obrestnih mer na deviznem tekočem računu. Devizni depozit Devizni depozit je priložnost za vse, ki razpolagate z večjim zneskom v tuji valuti, da si v kratkem času z ugodnimi obrestmi povečate svoje premoženje. Banka nudi možnost vezave deviznih sredstev v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Devizni depozit se lahko sklene za dobo 1,3 ali 6 mesecev. Najnižji znesek vezave je 500 DEM oziroma protivrednost v drugi od naštetih valut, obrestne mere pa so skoraj več kot enkrat višje od obrestnih mer na deviznem tekočem računu. Posebno ugodno ponudbo banke predstavljajo devizni depoziti nad 1 leto, kise sklepajo v enakih valutah kot kratkoročni depoziti, njihova privlačnost pa so visoke obrestne mere, kise povečujejo glede na znesek depozita. Najmanjši znesek vezave nad 1 leto je 2.000 DEM oziroma protivrednost v drugi valuti. Vabimo vas, da se o podrobnostih deviznega varčevanja pogovorite v vaši enoti banke in izberete tisto obliko varčevanja, ki ustreza vašim potrebam in željam. mali OGLASI PRODAJAMO JARKICE, vsako soboto dopoldne pri Kmetijski trgovini KRO v Velenju. S 33-751. LEPO RAŠČENO IN ZDRAVO DREVO ŽIVLJENJA prodam zaradi previsoke rasti. » 853-432. STROJ ICB, letnik 80, ugodno prodam. 8 857-166. PREKUCUJEM VELJAVNOST VOZOVNICE na relaciji Gorenje Lokovi-ca št. 901 št.osebne 15165 na ime Ivan Kovač. MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA, prodam. Jože Dermol, Loko-vica 95, Šoštanj, alitelefon 881-391. GOLF DIZEL, letnik 88, rdeč, 5 vrat, 50.000 km, garažiran, prodam. 8 853-693. MLAD INŽENIR NAJAME STANOVANJE V VELENJU. Nudim predplačilo. 8 856-913 od 8. do 15. ure. PRITLIČNO, ENOSOBNO STANOVANJE, 38 m2, prodam. 8 852-376 dopoldne in 855-248 popoldne. NOV DALJINSKI TELEFON PANASONIC in tajnico, prodam. Možnost plačila na dva čeka. S 850-552. ZAPOSLIMO PRIJETNO in simpatično dekle za delov bistroju. OD 200 sit/uro. 8 882-191. HLEVSKI GNOJ IN SEMENSKI KROMPIR PRODAM. 8 882-230 zvečer. 1500 KOSOV OPEKE 24 x 12 x 8, poceni prodam. 8 855-236. FOTOAPARAT KIJEV Z OBUEKTI-VOM 2/50, galvanometrom in flešem, ugodno prodam. 8 893-769. DIANO, letnik 1981, s pravkar opravljenim tehničnim pregledom, prodam. 8 856-407. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in ležalnik za dojenčka ugodno prodam. 8 885-652. HIDROFOR, MALO RABLJEN, prodam. 8 882-467 popoldan. POSLOVNI PROSTOR V VARPOUU, cca. 40 m2, toplotna izolacija, parkirni prostor za 15 avtomobilov, primerno za zdravstvo, zobozdravstvo, fotografiranje, turistično agencijo, knjigovodstvo ali podobno dejavnost, oddam v najem. Informacije po telefonu 832-178. DRUŽINA IŠČE STANOVANJE, pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Obrtnik." LESENE STREŠNIKE, ŠIKELNE PRODAM po 800 slt/m2 . 8 881-001. TIM INŽENIRJEV uspešno inštruira matematiko. 8 857-257. PRIKOLICO ADRIA, prodam po ugodni ceni. 8 858-321. INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO ZA OSNOVNE ŠOLE in kupim električni štedilnik ter hladilnik. 8 858-260. HONORARNO ZAPOSLITEV DOBI pridna in poštena natakarica s prakso. 8 893-411. ŠTIRI USNJENE STOLE, otroško sobo Bregana in dvosed s posteljo, ugodno prodam. 8 857-018. TELICO 7 MESECEV BREJO, PRODAM. 8 893-770. SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. 8 858-293. MLAD PAR brez otrok najame garsonjero ali manjše stanovanje. Šifra "Maj". POSLOVNE KNJIGE VODIMO privatnikom ali manjšim podjetjem. 8 852-063. Gibanje prebivalstva Občina Velenje Smrti: Rozalija Gobec, roj. 1897, Celje, Na otoku št. 1, Milan Petek, roj. 1937, Prišlin št. 84, Anton Leskovšek, roj. 1929, Celje, Ul. XIV. divizije št. 8, Angela Koren, roj. 1912, Velenje, Cesta bratov Mravljakov št. 1, Veronika Hrovat, roj. 1910, Gradenc št. 27, Jože Farčnik, roj. 1902, Celje, Teharska c.št. 124, Alojzij Draksler, roj. 1913, Mamo št. 9, Janez Slatinšek, roj. 1905, Velenje, Kidričeva c.št. 23, Elizabeta Cimperc, roj. 1943, Velenje, Prešernova c.št. 9/a, Franc Gregorc, roj. 1942, Velenje, Šalek št. 91, Peter Mlačnik, roj. 1933, Ob Suhi št. 7/a. Poroke: Oliver Komšo, Bijelo polje št. 41 in Adrijana Kotnik, Velenje, Jurčičeva c.št. 2, Andrija Jurkič, Tetima št. 44 in Zrinka Karatovič, Velenje, Koželjskega ul.št. 7, Rasim Salkič, Velenje, Koželjskega ul.št. 1 in Mediha Bečirovič, Tojšiči, Bojan Krašovic, Kamenče št. 12/a in Damijana Hercog, Velenje, Jenkova c.št. 14. Dne 17. aprila sta v Velenju obnovila zakonsko zvezo zakonca Jožef Pečečnik in Angela iz Lipja št. 6. Občina Žalec Smrti: Vida Hočevar, stara 88 let, upokojenka, Celje, Jurčičeva ul. 6, Terezija Čulk, stara 70 let, upokojenka, Podvrh št. 45, Kart Hajnšek, star 77 let, upokojenec, Rakovlje št. 7, Ana Korošec, stara 62 let, upokojenka, Celje, Teharska 40/a, Josip Painkret, star 65 let, upokojenec, Zalog pri Šempetru 23, Matilda Oblak, stara 73 let, upokojenka, Zabukovica 91, Marija Škapin, stara 61 let, upokojenka, Šempeter v Sav. dolini 48. Skorno 3, Šoštanj, tel. 063 881-392 obvešča vse ljubitelje podzemnega sveta, da je jama ponovno odprta. Pridite In se sami prepričajte, I kaj nam je ustvarila mati narava. I Gostišče CETARA Okonina 2, Ljubno Izredno ugodna ponudba: nedeljska kosila 500 SIT specialitete: meso žrebet, puranje, svinjsko sladice .... , ... ., vljudno vabl/eni! inf.tel.:841164 Od včeraj je Staro Velenje bogatejše za nov lokal. Nekoč gostilna "pri Zofki", od včeraj dalje Lovski dvor, v lovskem stilu izvirno opremljen lokal lastnice Karmen Knez, ki jo poznate že po Frizerstvu Karmen. Vsak dan od 7. do 23• ure vas bodo postregli s pravimi lovskimi specialitetami in staroslovenskimi jedrni. V Lovskem dvoru, na Ljubljanski 6 v Starem Velenju, boste našli udobnost, domačnost, okusno hrano in konkurenčne cene! Prve dni vam hišno specialiteto - srnin golaž - ponujajo po reklamni ceni. Lahko se tudi najavite in rezervirate mizo. Tel: 851-397. Vabljeni! O M /' 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) ČETRTEK,22.APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK,23. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Minute za film; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Kvazi kviz; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25. APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljki utrinek; 9.30 Poročila; 10.00 Nasvi-denje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; ( vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidneje. PONEDEUEK,26. APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 Novi pop; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopim; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28. APRILA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; Živ žav; 19.00 Nasvidenje. DEŽURSTVA Občina Velenje Zdravniki: Četrtek, 22. aprila - dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Janežič in dr. Rus Petek, 23. aprila - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Kočevar in dr. Žuber Sobota, 24. aprila in nedeljo, 2?. aprila - dr. Janežič, dr. D. Vrabič in dr. Pirtovšek Ponedeljek, 26. aprila - dr. Friškovec, dr. Slavič in dr. Pirtovšek Zobozdravstvo: Sobota, 24. aprila in nedelja, 25. aprila-dr. Danica Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. ura. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 23. do 30. aprila - Milan Mat-ko, dr.vet.med., Topolšica 15, telefon: 892-236. Občina Mozirje: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 25. aprila - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, telefon: 841-769. Od 26. aprila do 2. maja - Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, telefon: 841-410. m m »/ti m m KIINC KIINC KIINC IIIIHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII DOM KULTURE VELENJE Oskaijevci'93: Nedelja, 25.4. on 10. uri HOVARDOV KOT Nedelja, 25.4. ob 16. in 19. uri POSLEDNJI MOHIKANEC Ponedeljek, 26.4. ob 20. uri NEOPROŠČENO Torek, 27.4. ob 17. in 20. uri SMRT JI LEPO PRRISTOJI KINO ŠMARTNO OB PAKI Torek, 27.4. ob 20. uri NEOPROŠČENO Prvi ponedeljjek v maju - KRRVAVA MERY (ameriška črna komedija). 9. in 10. maja IZTREBLJEVALEC (ameriški znanstveno-fantastični). Takoj po premieri v Ljubljani 13. 5., DRACULA tudi v Velenju (predvidevajo izredne predsatave v soboto - nočna predstava, v nedeljo -dopoldan). Rezervacije vstopnic: Kino Velenje - 856-384 OSKARJEVCI'93: nedelja, 25.4. ob 20. uri Oskar za: gl. žensko vlogo adapt. scenarija tehnično režijo HOVARDOV KOT (Hovards End) - drama Vloge: Emma Thompson Anthony Hopkins POSLEDNJI MOHIKANEC (The last of Mohiicans)-avant. ljub. Vlogi: Daniel Day Lewis Madeleine Stovvn NEOPROŠČENO (Unforgiven) - western, drama Rim leta Vloga in režija: Clint Eastwood SMRT JI LEPO PRISTOJI torek, 27.4. (Death vecomes her) - ob 17. in 20 uri komedija Vloge: Meryl Streep, Goldie Hawn, Bruce Willis Rezervacije vstopnic na telefon Kino Velenje - 856-384111 Predprodaja vstopnic teden dni pred predavanjem nima v domu kulture ter v plsaml Kina Velenje (Koroška 44)1 nedelja, 25.4. ob 16. in 19. uri ponedeljek, 26.4. ob 20. uri režijo zvok najbol. filem montažo str. moško vlogo specialni efekt MIZARSTVO VELENJE, d.o.o. Koroška 54, 63320 Velenje tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/ 854-988 Nudimo vam vse vrste mizarskih izdelkov po naročilu in montažo na objektih. Nakup naših izdelkov je mo/en v prodajalni RLV na jašku Skale in na sedežu podjetja. Možnost plačila s/Kreditom ali na obročno odplačevanje. Inf: tel.: 063/853-312 int. 1563 . fax: 063/854-988 SE PRIPOROČAMO! <§> AvTOCENTER MEHdo.o. 6ervis in prodaja 63320 Velenje, Koroška 7/b, tel.: 063/ 856 824, fa* 063/ 857 005 Vabimo svoje cenjene stranke in kupce, ter vse ostale ljubitelje avtomobilov, da nas obiščejo v dneh sejma AVTO IN VZDRŽEVANJE v Celju od 20. do 25. aprila v hali D. Predstavljamo vam nekaj tipov vozi iz našega bogatega prodajnega programa. • poblaščeno servisiranje in predaja vozil • prodaja rezervnih delov in opreme • garancije Pogrebna služba Strahovnik d.o.o., Žalec Vrečarjeva 3, tel. (063) 712 261 Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega nudimo po konkurenčnih cenah: - veliko izbiro krst in opreme - prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev) - dekoracijo sobe, postavitev odra na domu - izkop grobnih jam in ureditev grobov - postavitev žarnih hiš - ureditev kompletne dokumentacije - nudimo tudi vence in cvetje Na zalogi bel pesek za grobove po 50 kg! Na uslugo smo vam ob vsakem času. Hvala za zaupanje! ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA ŽGANKA se zahvaljujemo DU Velenje, 10 DU Velenje, RLV, ESO Opremi, OZTK Velenje, NK Rudarju, AK Velenje, rudarski godbi, pevcem, zdravstvenemu osebju bolnišnice Topolšica, vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem ESO Oprema, prijateljem in znancem, ki ste mu izkazali poslednjo čast in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za darovano cvetje in sveče, izražena številna ustna in pisna sožalja. Hvala gospodu duhovnilu za opravljen obred in govornikoma za poslovilne besede. Posebej se želimo zahvaliti dr. Zupancu, družinama Štimac in Letonje ter svakinji Vidi za pomoč v najtežjih trenutkih. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega JOŽEKA LUZARJA 28.1.1962-9.4.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom iz Škal za izkazano pomoč, ki so nam jo nudili v težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI A ZAHVALA Nenadoma in tiho je odšel od nas dragi mož, oče, dedi, tast in brat JOŽE VRČKOVNIK 5.3.1933 -12.4.1993 iz Topolšice Hvala vsem, ki ste mu izkazali poslenjo čast in ga v tako velikem številu pospremili v tihi dom.Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter ustna in pisna sožalja. Hvala dr. Menihu, pevcem, govorniku, godbi in gospodu duhovniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma premilnil naš dragi mož, oče, sin, vnuk in brat DRAGO ROGLSEK 1.8.1957 -19.4.1993 Pogreb dragega pokojnika bo danes v četrtek 22.4.1993 na pokopališču v podkraju ob 16. uri. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali in ga imate radi. Žalujoči: žena Sonja, hčerka Lidija, sin Igor, mama, oče, stara mama ter brat Milan z Emo in ostali sorodniki. V trgovinah ERA za vas: AVTI IA m JA votlak6/l(ristavec)kom. 34.00 sit Mil t UM I EI H keramiae pioščce (i,alija) m* j.441.40 sit cement Trbovlje (vreča) 453.80 SIT steklene prizme kom. 221.60 SIT \ lummm pumei mu>» m / •>» Cene veljajo za takojšnje plačilo z gotovino in pri plačilu z dolgoročnimi bančnimi krediti _Obišate nos, ali pokliate E R A i salonit plošče kom. 513.60 sit cisterna za olje 2000 1 33.973.00 sit samokolnica 3.744.80 sit lamelni parket hrast m1 728.20 sit Gradbeni material, Koroška 2 /a, telefon (063) 853 448 . ■ ^FRIZERSKI SALON ^Nataša ▼H^Šalek 84, tel. 856 947 TAPETNIŠTVO AČKO Cesta 1/6,63320 Velenje Telefon 063/853 238 VAM NUDI: popravila vseh vrst sedežnih . J? garnitur, jogi vzmetnic, g a kuhinjskih kotnih garnitur, stolov, vrat idr. Demontaža, montaža in prevoz zagotovljeni. ^ 4 Tiskarna Velenje p.c. 6332C Velenje, StiUenkeva 6 cena 325.500.00 SIT " 130.220.00 SIT " 40.000.00 SIT ■ 40.000.00 SIT prodaja: KLIMA NAPRAVO REPRO KAMERO POVEČEVALNI APARAT (Erlarger) (Lanterphot) RAZVIJALNI APARAT (za filme Miniquick) " 10.000.00 SIT RETUSIRNO RISALNO MIZO " 20.000.00 SIT GARDEROBNE OMARE (42 kom.) kom. 12.000,00 SIT Nakup je možen z naslednjim dnem po objavi na sedežu podjetja v Velenju, Štrbenkova 6. Vse informacije dobite na telefonu štev. 063 855-521. Program prireditev Mladinskega kluba S/tiskarna Technocore party V soboto, 24.4., bo v S/tiskarni nastopila celjska skupina Strelnikoff. Fantje iz Celja igrajo technocore glasbo in so pri švicarski založbi izdali svoj CD, ki ga nameravajo predstaviti v S/tiskarni. V naslednjih mesecih bi naj Strelnikoff nastopili na svoji prvi evropski turneji in se predstavili širšemu krogu poslušalcev. Just an ordinary hard core Dare to go je zagrebška skupina, ki za sebe pravi, da igra čisto navaden hard core. Pravkar so izdali svoj drugi nosilec zvoka • kaseto, ki nosi naslov Dare to go. Skupina deluje že pet let in je v tem času pridobila veliko izkušenj, nedvomno pa si jih je vredno ogledati. V S/tiskarni bodo nastopili v soboto, 8. maja, ob 21. uri. Ljubil si pesem in dobre ljudi, je v srcih praznina, ko tebe več ni. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MIHA MIKLA VŽINA 31.12.1928-11.4.1993 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam karkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja družini Veber. Enako se zahvaljujemo DO Štedilniki, oddelek ekologija in analizna kemija, ESO montaža, RLV Klasirnica, dr. Hočevarju, Rudarski godbi, društvu upokojencev, rudarski straži, govornikom, pevskemu zboru Kajuh in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Zalika, hčerki Zora in Milena, sinova Peter in Slavko z družinami in ostalo sorodstvo. Ob prezgodnji izgubi dragega sodelavca DRAGA ROGLŠKA DELAVCA V IZDELAVI REKLAMNIH NAPISOV sporočamo daje v najlepših letih odšel iz našega kolektiva. Dobrega in vestnega sodelavca ter iskrenega in poštenega prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu. JANKO DOBNIK Z DRUŽINO IN SODELAVCI "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena 89, telefon (063) 853-451,854-761, 856-955. Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482 Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (no- Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, ■■■■■■ _____■■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■■«■ Rač. prelom in oblikovanje: KUIIIHHIMIMI In LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. vinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Dvorana v Vinski gori je bila polna, tistih najmlajših in tistih starejših Trič t rac in druge čveke v Vinski gori V soboto zvečer smo velenjski radijci, na javni radijski prireditvi Trič trač in druge čveke, v Vinski gori, marsikomu od poslušalcev pripravili lep večer. V živo so imeli priložnost videti in slišati, kako rubrika Streljava v vrhove, ki jo že lep čas pripravljata in vodita dva Jožeta: Robida in Krajnc, izgleda. Zanimivo pa je bilo še posebno zato, ker je v naši oddaji, tokrat kot gost, nastopil predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki seje prijazno odzval našemu povabilu. Kako se je pogovor dveh Jožetov s predsednikom odvijal, objavljamo na notranjih straneh. Cudežniki so bili veseli čestitke ob njihovem 20. jubileju in skupnega posnetka s predsednikom Nastopajočih je bilo veliko in vsak izmed njih je dodal svoj kamenček v moziak sobotnega večera: Alpski kvintet, Čudežna polja, Irena Vrčkovnik, Strašna Jožeta, ki sta povezovala program in ansambel Vesna. Pa vsak od množice tistih nevidnih, iz ozadja, ki je kaj pridel k temu, daje prireditev uspela. Tudi tistih iz Turističnega društva Vinska gora. Pokrovitelja večera sta bila Rudnik lignita Velenje in Gorenje Gospodinjski aparati. Posebno veseli pa smo bili radijci polne, prepolne dvorane, ki je spremljala program. Odgovorna urednica Radia Velenje Mira Zakošek, ki je nagovorila prisotne (mimogrede: kmalu bo zakrivila že novo prireditev), je poslušalce nagovorila z besedami: "Pozdravljeni prijatelji. Vseh, prav vseh, smo iskreno veseli. Se zlasti pa se veselimo, da sije vzel za velenjske radijce kanček svojega dragocenega časa predsednik države Slovenije, Milan Kučan," in povabila vse, da se sprostijo, ne samo tisti večer, ampak vedno s frekvenco 107,8 MHz, "ki smo si jo velenjski radijci pridobili pred dobrim mesecem, z njo pa še poglobili svojo vlogo v slovenski radiodifuziji. Danes jo uradno proslavljamo, proslaviti pa želimo tudi nov oddajnik, ki ga bomo v kratkem namestili na Plešivcu, z njim pa še povečali slišnost v slovenski prostor in na tuje." Povedala je, da s tem načrtov Radia Velenje za letos še ni konec. "Če bo šlo vse po sreči, bomo že jeseni oddajali iz novega, sodobo opremljenega studia, ki ga gradimo v Starem Velenju." Jože Robida s harmoniko, Irena Vrčkovnik z mikrofonom Milan Kučan je zaplesal z urednico Radia Velenje Miro Zakošek Predsedniku Milanu Kučanu je zelo ugajala javna radijska oddaja, mi pa smo se razveselili njegovega pisma, ki ga je naslovil na urednico radia. "Zahvaljujem se Vam za priložnost, da sem sodeloval v Vaši očitno zelo popularni oddaji Trič trač in za vse, kar ste storili skupaj z Vašimi sodelavci za res prijetno počutje med Vami v Vinski gori. Celotnemu kolektivu radia Velenje in Vam osebno želim uspešno delo v prihodnje in Vas lepo pozdravljam." C?UV Med ogledom zbirk na velenjskem gradu Srečanje malih vokalnih skupin ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a Postalo bo tradicionalno V dvorani doma krajanov v Bevčah je bilo minulo soboto živahno. Vokalni kvartet Svit pri bevškem gasilskem društvu je namreč pripravil 5. srečanje malih vokalnih skupin. Nazadnje so se te srečale pred 14 leti, takratni organizator prireditve pa je bil Radio Velenje. V Bevčah so tokrat zapele le štiri skupine, čeprav se jih je zanj prijavilo osem. Najbrž so kljub temu številni obiskovalci preživeli lep večer ob poslušanju ljudskih in umetnih pesmi vokalnega kvinteta Lastovka iz Polzele, kvarteta Vigred iz Dobrne, kvinteta Družine Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu ter organizatorja - vokalnega kvarteta Svit. Franc Martinšek, ki ima največ Družina Breznik Iz Pameč pri Slovenj Gradcu (foto: A.V.) zaslug za sobotno prireditev v Bevčah, pravi, daje bilo treba vrzel zapolniti. Kajti, takšne prireditve ni nikjer v Sloveniji, male vokalne skupine pa se prav tako ne morejo primeijati z okteti, zbori, ampak le same med sabo. "Srečanje mora postati tradicionalna, da bodo tudi te skupine imele vsaj enkrat na leto priložnost predstaviti se širši javnosti skupaj." Tako lepo kot je ob koncu prireditve zvenelo v dvorani doma krajanov in gasilcev v Bevčah najbrž že dolgo ni. Pesmi Pleničke je prala Danila Bučaija in Ipavčeva Slovenec sem, (zapeli soju ob koncu prireditve vsi nastopajoči skupaj) so najbrž še dolgo prijetno odmevale v ušesih poslušalcev. ■ tap JL maj na Graški gori 1. maja je blizu in brez tradicionalnega srečanja na Graški gori ga skorajda ni! Zato bo Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje tudi letos pripravila bogat program. Kot običajno nas bo v praznično jutro, 1. maja, prebudila kanonada na velenjskem gradu in budnica Rudarske godbe, Pihalne godbe Šoštanj in Delavske godbe Nazarje v Velenju, Šoštanju, Smartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah in drugih krajih Zgornje Savinjske doline. V Nazarjah pa bo od 30. aprila do I. maja potekal tudi nogometni maraton. Na Graški gori se bo prvomajsko srečanje delovnih ljudi in občanov pričelo s kulturnim programom ob 11. uri, spregovoril jim bo predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev energetike Slovenije, Franc Druks, za tem bodo položili cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev. Sledil bo tri m pohod z Graške gore na Jesenjakov hrib in športne igre, od vlečenja vrvi, štafetnega družinskega teka, pikada za otroke do gorskega teka in ples. Udeležence prvmomajskega srečanja bodo na Graško goro nazaj, iz Velenja, Nazarij in Mozirja, vozili avtobusi. Podroben program bo objavljen v naslednji številki Našega časa. ■ mkp