CELJSKI TEDNIK GiJSilO, SOCIAlUTtCSI^ 2VUE BELOVNtSA imVik CELJE, 10. MARCA 1967 — LETO XXL ST. 9 — CENA 50 p^ Gregorčičeva 5 — Telefoni: uredništvo: 23-69, 21-76; oglasi in naročniki: 31-05, ekonomska propaganda: 30-85 V DA\A§\JI ŠTEVIlKl OBJAVLJAMO \A DODATNIH STRANEH GRADIVO O REORGANIZACIJI ZK V CElJSKl OBCINI! ŽRTEV NERAZČIŠČENIH ENERGETSKIH PRIJEMOV, KO NA VELIKO RAZPRAVLJA- MO O REŠITVAH, V VELENJU PA SE KOPIČIJO KUPI PREMOGA. Strah ob vžigu je tem- bolj upravičen, ker se je vnel že premog ob starem jašicu. V Velenju so rudarji sicer za teden dni prenehali s kopom, vendar tudi ta samoodpoved ne pomeni dalekosežno rešitev. O sedmih dneh, prvih v minulem obdobju, k(yrudarski krampi v Velenju niso peli, preberite reportažni zapis našega reporterja v prihodnji številki. (Posnetek prikazuje premog, ki je vskladiščen ob starem jašku, kjer že več dni gori. Foto: J. Sever) SVETOZAR VUKMANOVIG V CELJU RAZGOVOR S SINDIKALNIM AKTIVOM V ponedeljek in torek se je mudil v Celju predsednik Zve- ze sindikatov Jugoslavije Svetozar Vukmanovič. Po obisku železarne v Štorah in razgovoru s člani delovnega kolektiva se je v torek popoldne pogovarjal s predstavniki sindikalnih organizacij širšega celjskega območja. V sredo popoldne je obiskal Velenje, kjer je imel razgovor z rudarji. S. Vukma- novič je ponovil misel, da bi v Jugoslaviji zadostovalo 12 rud- nikov, ki bi krili vse potrebe, danes pa jih imamo 60 in bo treba mnoge od njih opustiti. Vprašanje je, kako bo z za- poslitvijo rudarjev. Drugi dan obiska na celj- skem območju je predsednik CS ZS Jugoslavije Svetozar Vukmanovič-Tempo izkoristil za razgovor s sindikalnim ak- tivom celjske regije, ki je bil dopoldne na sedežu SDK v Celju, vtem ko je popoldne obiskal Velenje ter se tu med drugim sestal tudi s sindikal- nimi delavci velenjske občine. Obeh razgovorov se je udele- žil tudi podpredsednik repub- liškega sindikalnega sveta An- drej Verbič. Na dopoldanskem razgovo- ru so bila v središču pozorno- sti vprašanja odnosov sindika- tov do zaposlovanja, do na- ložb tujega kapitala v našem gospodarstvu, nadalje je bilo govora o zasebni obrti in ena- kopravnosti zaposlenih v tem sektorju z delavci družbenega sektorja ter o delovanju druž- benih služb v občinah in fi- nanciranju le-teh. Proces intenziviranja gospo- darstva pri nas in možnosti vplivanja tuje konkurence na našem tržišču so pozitivna gi- banja, je poudaril S. Vukma- novič. Zato nikakor ne bi smeli procesa modernizacije zaustaviti, pomemben za naš razvoj pa je tempo, s katerim se te spremembe razvijajo, da ne bi ob tem nastale večje so- cialne posledice. Vsaka mo- dernizacija in prehod k inten- zivnejšemu gospodarjenju tu- di pri nas pogojuje pojav od- višne delovne sile. Vendar stvar ni kritična, če upošteva- mo, da še zdaleč niso izko- riščene možnosti zaposlovanja viškov delovne sile v turizmu, prometu, kmetijstvu, obrtni- štvu in drugih dejavnostih. Ta področja pri nas še niso do- volj razvita. Sicer pa mora naša nadaljnja ekonomska po- litka omogočiti zaposlovanje nove strokovne delovne sile, ki prihaja iz šol. Večja stro- kovnost in nova miselnost se bo slejkoprej poznala na učin- ku zaposlenih, to "je v večji produktivnosti. Glede sedanje restriktivne politike bank do kreditiranja je predsednik CS ZS S. Vuk- manovič med drugim dejal, da bi preveliko omejevanje na tem področju lahko škodovalo gospodarstvu. Tu je potrebna prava mera. Dvomi, da bi sa- mo po tej poti lahko dosegli konvertibilnost dinarja. Glav- no in osnovno je nedvomno, da se konvertibilnost doseže z visoko in ekonomsko proiz- vodnjo. Na vprašanje, kaj sodi o vlaganju tujega kapitala v na- še gospodarstvo, je odgovoril, da CS sindikatov o tezah v zvezi s tem še ni razpravljal, da pa njemu osebno, kolikor je o tem seznanjen, ni všeč po- jav vlaganja tujega kapitala direktno v gospodarske orga- nizacije. Tu bi nastali številni problemi kako ta pojav uskla- diti s samoupravljanjem. Med drugim je beseda na- nesla tudi na vprašanje večje- ga zaposlovanja v zasebni obr- ti. Sindikati bi se morali tu predvsem zavzemati za to, da bodo imeli zaposleni v tem sektorju enake pravice kot de- lavci v družbenem sektorju. V praksi se sedaj namreč do- gaja, da imajo v zasebni obrti zaposleni manj pravic in da so v marsičem prikrajšani. Prav tako bi se morale sindikalne organizacije zavzeti za vklju- čevanje sezonske delovne sile v politično delo sindikata. Gre predvsem za delovno silo, ki prihaja v Savinjsko dolino na delo v hmeljišča ter v gradbe- ništvu. Franjo Krivec Kaj kaže analiza l^IKi? Te dni bo izdelana analiza zaključnih računov vseh de- lovnih organizacij za leto 1966. Nedvomno bo analiza službe družbenega knjigovodstva naj- realnejši odraz stanja v go- spodarstvu in družbenih služ- bah. Dobili bomo vpogled v izvajanje reforme in v kombi- naciji z ekonomsko politiko za leto 1967 tudi okvir možno- sti razvoja celjskega gospo- darstva. Nekateri podatki za indu- strijo kažejo, da je plačana realizacija industrijske proiz- vodnje dosegle 95,3 milijarde S-din in je za 19 % večja od realizacije 1965. Neto produkt se je povzpel na 30,9 milijar- de, kar pomeni 6 % porast. Ta dva odstavka kažeta na to, da je vpliv porasta cen reproma- teriala precejšen in da onemo- goča skladno rast celotnega dohodka in neto produkta. Si- cer pa je bilo takšen rezultat, pričakovati, saj je celjska in- dustrija pretežno predelovala in se je kot' takšna glede na splošne intencije morala od- povedati delu aktimulacije v korist ekstaktivne industrije. Dohodek za razdelitev zna- ša 26,4 milijarde in je za 13 % večji, del za osebne dohodke pa je povečan za 32 % in zna- ša 12,3 milijarde S-din. Pov- prečni osebni dohodek na za- poslenega pa je dosegel 80.900 S-din mesečno, kar pomeni 33 o/o povečanje. V povprečju so mesečni dohodki zaposle- nih v industriji manjši za ok- ix)g 10.000 S-din od osebnih dohodkov zaposlenih v nego- spodarstvu. V okviru indust- rije so največji povprečni OD dosegli v Zlatarni (122.400) E- lektro (106.400), Etol (104.000), sledijo Aero, Železarna, Cin- karne (med 90.000 in 100.000) na repu pa so Metka (61.500), Opekarna Ljubečna (61.600), Toper (66.100). Največji po- rast OD pa so dosegle Aero (47,1%), Toper (45,6%), sle- dijo Zlatarna, Vrvica, Emo, itd. Najnižji porast so dosegli v lii, Apneniku Pečovnik in Celjskem tisku. Pregled višine povprečnih osebnih dohodkov in tempa rasti kaže, da se odpirajo re- alistični pogledi na poslovnost posameznih delovnih organi- zacij. Prav je, da vzamemo kot realno dejstvo, da osebni dohodek ni odvisen le od na- porov posameznika, marveč kolektiva kot celote. Marsikdo se . bo vprašal ali je pravično, da za isto delo v podjetju za- služi kdo tudi dvakrat toliko kot v drugem. To \T>rašanje je pogosto in je utemeljeno! Od- govor nanj pa je težji. Ob upo- števanju gospodarske politike v preteklosti in upoštevanju »socialnega momenta« stvar ni v redu. Če pa gledamo z aspe- kta dejanskega stanja v na- šem gospodarstvu (principiel- no odpade argumentacija pre- teklosti) in zahtev ter ismernic reforme, pa je takšna diferen- ciacija nujna. Tržišče je nam- reč tisto, ki daje realno ceno proizvodu. Večji dohodek in seveda osebni dohodek posa- meznika je odvisen od produk- tivnosti kolektivov v celoti. Prav je, da nam primerjave na teh relacijah služijo kot povod za iskanje pravih re- zerv v sredinah, kjer ustvar- jamo. Hoteli ali ne, povsem kon- kretne situacije nas bodo pri- silile v' to, da bomo bolj od- ločno mislili o kadrovski po- litiki, delitvi, investicijah, go- spodarskem povezovanju in podobno. Prihajamo torej do merila, ki bo nujno pogojilo selekcijo med posameznimi delovnimi organizacijami, predvsem pa selekcijo posameznikov po sposobnosti. Kolekti\Tio delo, kolektivni uspeh dobiva svojo merilo na tržišču. To pa je treba upoštevati! ZGLEDEN PRIMER ČLOVEKOLJUBJA Krajevna organizacija RK v Ljubeč- ni je ena najvzomejfiii v celjslci ob- čini. Lspešno so -sodelovali pri vseh akcijah te humane organizacije, zbra- li denar za Indijo, darovali kri in po- dobno. Kot prvi v občini so izvedli občni zbor in pridobili 40 novih čla- nov, vendar tožijo, da je v njihovih vrstah premalo mladincev, ki bi go- tovo pomenili osvežitev pri delu. Kra- jevna organizacija, ki jo vodi pred- sednica Pavla Feldin, je organizirala med letom štiri družabne izlete po domači slovenski zemlji in tujini, pro- stovoljne prispevke s teh izletov pa «o uporabili v koristne namene. Na občnem zboru so sprejeli tudi delov- ni načrt in naloge, ki jih bodo opra- vili v tem letu. ANTON DOLER že deset let požrt- vovalno vodi postajo prve pomoči v Trnovijah pri Celju. V svojem stano- vanju si je uredil posebno sobico z ležiščem in vsem, kar potrebuje po- nesrečenec takoj po poškodbi. Ljudje od blizu in daleč dobro vedo, kako zanesljivo najdejo podnevi ali ponoči prvo pomoč pri Antonu Dolerju, dol- goletnemu članu občinskega odbora RK Celje. Pred dnevi mu je za njego- vo uspešno delo in desetletni jubilej postaje prve pomoči čestitala dele- gacija občinskega odbora RK Celje, verjetno pa lahko pričakuje tudi pri- znanje GO RK Slovenije. Žebljica Da vlaki na jugoslovan- skih železnicah zamujajo, je stara resnica, kako pa obveščati o zamudah pot- nike, je druga stvar. Vse- kakor z belo kredo na črni tabli. Da, ampak to, kot kaže, ni tako preprosto. Čeprav imajo na celjskem peronu namreč nekaj črnih tabel z rdečimi in drugač- nimi napisi ZAMUDE VLA- KOV — IZ SMERI — vlaki na njih nimajo skoraj ni- koli zamude. Železničarji najbrž upoštevajo samo »teoretični« vozni red, če pripelje vsak z zamudo, pa potniki tako ugotovijo na uri. Zakaj potem table? van Malinšek Od takrat, ko je kot podpolkov- nik JA zamenjal uniformo s civil- no obleko in ostal v Velenju, pra- vi, da se je samo delno umiril. To jc tudi res, kajti še danes je, kot veliko drugih, aktiven. Ne more brez dela. »Predsedništvo občinskega od- bora zveze borcev je funkcija, ki zahteva veliko časa, priznam, ča- sa, ki ga pogrešam, ker brez dela ne morem živeti. V službo nika- mor ne silim, ker me moja po- kojnina stimuHra.« Od dvainštiridesetega je bil v Gubčevi, zatem 8., 9. brigadi, v Notranjskem odredu, v 18. divi- ziji in po vojni ostal v armadi. Sedeli smo v zasteklenem pro- storu velenjske občinske uprave in paberkovali. »Tako je to,« je pristavil sobe- scdnik. »Cez dve, tri leta, se bom bal povedati, da sem se boril.« Vstal je in odšel. Vprašal sem ga, zakaj? »Zakaj? Ali bereš časopise? Si gledal Tri mušketirje? Gledaš te- leviz.i jo?« — Zakaj? »Zato, ilj us- treznega kadra In bo za mlade grad- bene tehnike ^e vedno dosti možno- sti zaposlovanja. Ce bi se pa morali učenci šolati v Ljubljani ali Mari- bona, bi tega mnogi starši ne zmog- li zaradi večjih stroškov šolanja. Dništvo si bo zato prizadevalo za obstoj oddelka, kakor si je pred osmimi leti prizadevalo za njegovo ustanovitev. Na občnem zboru so govorili tudi o publjikaciji »Ureditev voda«, kate- re nadaljevanje je nedavno izišla publikacija »Celju novo kanalizaci- jo«, katerih avtor je inž. Fran Lah. Prva publikacija je v mnogem ko- ristila urejanju celjskih voda in dništvo je prepričano, da bo tudi druga publikacija koristna Sicer pa so gradbeni inženirji in tehniki zahtevali dosledno uresniče- vanje ureditvenega načrta, da se ta ne bi po sili razmer spreminjal in da bi zazidalni načrti ne nastajali stihij.sko, temveč v skladu z začrta- no smorjo urbanizacije. Tudi v prihodnje si bodo člani dn.ištva inženirjev in tehnikov vztrajno priz,adevali za uspešno de- lovanje v društvu, zaradi zdajšnjih uspehov pa so soglasno ponovno iz- šlih dosedanji odbor društva. PLES Z VIA »KAMELEONI« Aktiv Zveze mladine Žalec bo pri- redil skupaj z maturanti iz Žeilca in okolice v nedeljo, 12. 3. ob 18. uri mladiinski ples v dvorani kmetij Sike- ga kombinata žalcs;. Igral bo ansam- bel VIA »Kameleoni« iz Kopra. Mla- da publika ta ansambel dobro poz- na, priljubljeni pa so tudi drugod, saj so v miilanskem klubu »Piper« poželi veliko priznanja. Pred krat- kim pa so zasedli tudi pr\'o mesto na tekmovanju VIA v Trstu. V kratkem bodo »Kameleoni« posneli tiadii svojo prvo ploščo z lastnima skladbama: Sen izgubljene ljubezni in Sreča. 10.3.1967-št.9 2 prva seja konference občinske organizacije szdl v celju Aktiven odnos, ne formalna disciplina janko ževart vnovic izvoljen za predsednika Prva seja članov novoizvoljenih konferenc občinske organizacije SZDL v Celju, ki je bila v soboto in katere se je med gosti udeležila tudi predsednica socialno-zdravstvenega zbora zvezne skup§čine ter eviden- tiran kandidat za volitve v celjsko občinsko skupščino, Olga Vrabičeva, pomeni ne samo prelomnico v vsebinskem delu organizacije, ma^eč tudi pomemben prispevek v pripravah na spomladanske volitve. To je bil plo liki in metodi političnega delovanja. Pri tem se je treba zavedati še tega, da Socialistične zveze ne krepimo zaradi nje, temveč, da bomo lahko preko nje hitreje in učinkoviteje re- ševali naše lastne probleme in teža- ve, da borno lahko preko nje kot občani in člani Socialistične zveze uveljavljali svoje samoupravne pra- vice in dolžnosti ter na ta način krepili svoj vpliv na celotno doga- janje v komuni in izven nje. Tu pa mora priti do veljave aktiven odnos in sodelovanje vseh članov, ne pa formalna članska disciplina. Preden so sprejeli pravila, so v razpravi o njih sodelovali Jože Bevc, Stane Selšek, Bogdan Šnabl, Slavko Verdel, Peter šprajc, Zdravko Tro- gar, Avgust Cokan in Jože Krebs. V nadaljevanju konference so oce- nili dosedanje priprave na volitve v predstavniška telesa ter po uvod- nih besedah sekretarja Francka Kna- felca, sprejeli tudi naloge Sociali- stične zveze do volitev. V razpravi o tej največji politični akciji letoš- njega leta pri nas so sodelovali Mag- da Kočarjeva, Zvonko Perlič, Jaka Majcen, Mila Stamejčičeva in Olga Vrabičeva. Razen članov izvršnega odbora so na prvi seji konference izvolili tudi Olgo Vrabičevo in Janka Ževarta za člana zvezne konference SZDL Jugo- slavije, zatem Majdo Brenčič, Fran- ca Knafelca, Jožeta Marolta, Jožeta Podlinška, Branka Prekorška, Majdo Trogar in Slavka Verdela za člane republiške konference SZDL Slove- nije. Za člane izvršnega odbora ob- činske konference pa so izbrali: Mar- jana Ašiča, Jožeta Bevca, Slavo Fa- letič, Jožico Herman, Boža Juraka, Milan^i Kavčiča, Franca Knafelca, Staneta Selška, inž. Marijo Stiplov- šck, Petra šprajca, Majdo Trogar, Slavka Verdela, Bojana Volka, Jan- ka 2evarta in inž. Milana 2ibreta. Poleg tega so člani konference s taj- nim glasovanjem vnovič izvolili Jan- ka Ževarta za predsednika in Fran- čka Knafelca za sekretarja konferen- ce občinske organizacije SZDL v Celju. M. B. MAM PRIDIG — VEČ KONKRETNIH AKCIJ Družbena vloga žensk ne ustre- za njihovemu deležu v proizvod- nji. Med proizvajalci sta skoraj dve petini žensk. — To je rekla Majda Gaspari, predsednica Kon- ference za družbeno aktivnost žensk v pogovoru o aktualnih problemih družbenega položaja v Sloveniji. Na vodilnih mestih je prema- lo žensk. To velja celo za vodstva družbenopolitičnih organizacij, a kaj šele za druge družbene funk- cije. Zadovoljni smo lahko edino- le z udeležbo žensk v delavskih svetih. V^zroki so tudi objektivne na- rave. Zaposlena ženska je dvoj- no obremenjena: na delovnem mestu in v gospodinjstvu. Druži- na ji pri tem premalo pomaga. Da je to res, dokazuje podatek po katerem je Jugoslavija glede urejenosti otroškega varstva in družbene prehrane na predzad- I njem mestu v Evropi. Medtem ko smo samo pridigali o tem, ka- ko je treba razbremeniti zajK)- sleno ženo, so nas drugod z deja- nji prehitevali. Zdi se, da bi radi nekateri var- čevali v prid gospodarske refor- me, da bi odvzemali denar usta- novam, namenjenim za razbre- menitev ženske. To je slaba uslu- ga reformi in intenzivnejšemu gospodarjenju. To so kapitalisti že zdavnaj spoznali. In kako v prihodnje? Manj pri- dig, manj priporočil, za katere se nihče ne zmeni in več načrt- nih, konkretnih akcij. F. š. razprava o celjskem proračunu Preozek krog seslavljaveev Pred dne\i so odborniki celjske skupščine, predsedniki KO SZDL ter predsedniki krajevnih skupnosti govorili o drugi fazi predvolilne ak- tivnoisti — kandiidiicijskih zborih, ki naj bi bili do 20. marca. Na seji pa so razpravljali tudi o občirrskem proračunu, ki ga je pri- pravila kontisija za programiranje in financiranje. Komisija je imela izredno težko delo, saj je bilo zah- tev mnogo več kot sredstev. Zado- voljili SO predvsem najnujnejše po- trebe: šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo in državno upravo. Sredstva za upravo so povečali zaradi novih piriistojnosti, ki se vežejo na pove- čanje stroškov. Vsem ostalim po- trošnikom proračuna pa zaradi skrominih sredstev ni bilo mogoče ugoditi. ^ Predsednik sveta za kulturo m znianost BORIS STROHSACK je kri- tiziral predvsem, da je bil krog ustvarjalcev predloga proračuna preozek da bi bil lahko realen, pc> sebej glede kulture. Navada iz prej- šnift Jet, da so pri sestavi predloga sodčlovaili vsi zainteresirani sveti, letos ni obveljala. Za kulturo pred- videva predlog 180 milijonov starih dinarjev, ki bi jih naj svet za kultu- ro razdelil med potrošnike proraču- na. Predsednik .weta je bil mnenja, če jc komisija že odmerila 180 mi- lijonov za ktilturo, naj naredi še no- tranjo delitev. Odbornik CVETO PELKO je tudL j:^()Voril o sredstvih, namenjenih za kulturo, pri čemer je dejal, da so jo najbolj prizadeli v zadnih letih, medtem ko pri drugih potrošnikih tega niso naredili. Tako se človeku vsiljuje misel, da se gleda na prora- računske potrošnike z dveh neena- kopravnih stališč. Tudi odbornik JOŽE JOŠT je razpravljal o kulturi ter v celoti podprl oba prejšnja di- skutanta. ZOFKA STOJANOVIC je razpravljala o socialnem varstvu, SREČKO JAMNIŠEK pa je označil predlog proračuna kot zelo optimi- stičen, ker sloni na predvidenem po- večanju csebnih dohodkov v tem le- tu, kar pa bo po njegovem mnenju izredno težko uresničeno. Odbornik MARCIC se ni strinjal z načinom, kako višji forumi oziroma skupšči- na posegajo v deljenje ali odmero sredstev. Predsednik skupščine občine Celje ZDRAVKO TROGAR je i^vedal, da je do poznega sprejemanja in s tem tudi priprave proračuna prišlo za- radi poznega sprejemanja v repub- liški skupščini, na kar so morale čakati občinske skupščine. Očitek s strani svetov, da niso sodelovaK pri sestavljanju predloga je realen, raz- prava na seji pa je imela namen osvetliti odbornikom nekatera stali- šča proračuna, da jih bodo ti lahko razlagali na zborih volivcev. Pri- pombe in predloge občanov bo ko- misija zbrala in obdelala ter predlo- žila v obravnavo skupščini občine Celje. S takšnim načinom bo zago- tovljeno vsesplošno obravnavanje proračuna skupščine Celje za letoš- nje leto. Mislim, da ni treba posebej doka- zovati, kako pomembne so bližnje skupščinske volitve, ko bomo volili poslance in odbornike ža izredno od- govoren mandat v letih od 196'' do 1971. V tem času bomo morali do- biti poglavitno bitko za tiste smo^^^-e ki smo si jih zastavili z reformo. Pomembno vlogo pri tem bodo ime- le zvezna, republiška in občinska skupščina. Zato nam ne sme biti vseeno, kakšne ljudi bomo volili, ker bo od njih v mnogočem odvisno ali bomo izvojevali bitko za gospodar- ski in kulturni napredek naše domo- vine in za dokončno utrditev samo- upravljanja na vseh področjih druž- benega živlienja. To bitko bodo lab- ko dobili sajrio ljudie, ki razumeio nujnost reforme, delitve po delu in samoupravljanja. čeprav volivci v poglavitnem res- no jemljejo priprave na volitve, so še zmeraj primeri, ko ponekod po- stavljajo v ospredje samo formalno- sti, medtem ko zanemarjajo vsebi- no. Marsikje so prezaposleni z raz- mišljanjem o številu kandidatov, ka- kor da to že samo po sebi zagotav- lja tudi kvalitetno i/biro. S tem se- veda ne mislimo, da število kandida- tov ni "pomembno, hočemo samo opozoriti na to, da je nujno več r^r- mišljati tudi o nalogah, ki čakajo bodoče poslance oziroma odbornike. Šele ob nalogah, ki so pred nami. bomo lahko prav presodili, katere ljudi ie treba izbrati, da bodo kos zahtevam svojega mandata. Da bi volivci lahko razpravljali o nalogah skupščin, jih morajo pozna- ti. Meril za izbiro kandidatov ni mo- goče oblikovati ob nekakšnih sploš- nih parolah, temveč morajo kliti iz čisto konkretnih, otipljivih družbe- nih nalog posamezne skupščine. iVlar ne bi mogli biti konkretnejši, kot da rečemo samo nekaj splošnega o nuj- nosti reforme? Za vsako občinsko skupščino bi lahko malo bolj kon- kretno opredelili: v prihodnjem mandatu bo skupščina morala opra- viti te in te naloge, razčistiti bo tre- ba ta in ta nejasna vprašanja, od- prti so še ti in ti problemi itd. Skup- ščine, v katerih se polovici odborni- kov še ne bo stekel mandat, bi mo- rale pokazati več interesa za to, kakšni ljudje bodo sestavljali nji- hovo drugo polovico sestava. Tak interes morajo pokazati že zato, ker si morajo ustvariti tisto neogibno potrebno jedro, okrog katerega bo mogoče organizirati skupščinsko de- lo in dosledno uresničevanje refor- me. Pred volivce torej ni mogoče s pa- rolo, en ali dva kandidata, temveč s programom skupščine, s stališči So- cialistične zveze in podobno. Le ob soočenju s temi programi in nalopja- mi bo mogoče videti, ali kandidat ustreza zahtevnosti in odgovornosti mandata. Šele potem, ko bomo opra- vili to nalogo, naj pride na vrsto vprašanje,'en ali dva kandidata.. Ako bomo to vprašanje postavili že p^ej, bomo spregledali tisto, zaradi česar izbiramo ljudi. F. Š. nekaj misli o pripravah na volitve Izbirati Ijudi^ zavzete za reiormo PREDLOGI SO ZNANI l'o spomladanskih volitvah v pred- stavniška telesa bomo dobili na ob- močju celjske občine dva nova po- slanca republi.škega zbora republi- ške skupščine. Za obe mesti je bilo evidentiranih več kandidatov. Da bi uskladili te predloge so bili v mi- nulih dneh številni razgovori pred- stavnikov krajevnih organizacij SZDL, krajevnih skupnosti in vseh ostalih krajevnih političnih organi- zacij, na katerih so sodelovali tudi občinski odborniki. Na teh razgovo- rih je stekla beseda o vseh evlden- , tiranih kandidatih, pa tudi o tem, kateri izmed njih so pripravljeni kandidirati. Tako so sprejeli sklepe, ki jih bodo posredovali bližnjim zborom volivcev za kandidiranje od- bornikov oziroma poslancev. Na zborih v severni volilni enoti bodo za kandidata pri volitvah v repub- liški zbor predlagali Magdo Kocar- jevo in Bogdana Šnabla, v mestni enoti pa samo Sergeja Kraigherja. -mb Število kazenskih zadev narašča Na zadnji seji članov sveta za not- ranjo politiko v Žalcu so razpravlja- li o delu občinskega sodišča v Žalcu in ugotovili, da število kazenskih za- dev obravnavanih na sodišču stalno narašča, tako je bilo lani v primer- javi z letom 1965 kar 20% več za- dev. V zadevah mladoletnih prestop- nikov in kazenskih poizvedb pa je porast v primerjavi s prejšnjimi le- ti še večji. Tako so zabeležili pri mladoletnikih 35 % povečanje, pri kazenskih poizvedbah pa kar za 94 odstotkov. Sodišče je lansko leto sprejelo 330 zadev, ki se nanašajo na 437 raznih kaznivih dejanj. Povečalo se je število kaznivih de- janj zoper družbo in zasebno pre- moženje, kar so v glavnem tatvine. Rešili so 312 kazenskih zadev, od tega so v 147 primerih izrekli ob- sodbo, v ostalih primerih pa je pri- šlo do ustavitvd ali zavrnitve oziro- ma oprostitve. Obsojenih je bilo 181 storilcev. Pri kaznivih dejanjih se je povečalo število storilcev kmetij- skih sezonskih, tovarniških in dru- gih delavcev. Sodi^-e je pri kaznivih dejanjih zoper čast in dobro ime izrekalo predvsem denarne kazni od 40 N-di- narjev naprej. Pri lahkih telesnih poškodbah so izrekli denarne, po- gojne in nepogojne zaporne kazni. Enako kaznovalno politiko je sodi- šče imelo tudi pri obravnavanju ka- znivih dejanj ogrožanja javnega prometa. Storilcem, ki so ranili člo- veka in storilcem drugih hudih ka- znivih dejanj je sodišče izrekalo za- porne kazni. Kljub porastu kaznivih dejanj, ki so jih naredili mladoletni- ki, število teh ni zaskrbljujoče. Na zaključku seje so udeleženci izrazili še željo in potrebo po do- končni dograditvi novega .Sodišča. Vy PRIPOMBE UMESTNE Da bi zagotovila čim širšo javno razpravo, je celjska občinska skup- ščina prejšnji teden posredovala javnosti predlog proračunske po- trošnje v letošnjem letu. Verjame- mo sestavljalcem, da je predlog re- alen in v skladu s težnjami reforme, hkrati pa soglašamo z ugotovitvami občinskih odbornikov, da je najbolj prizadeta prav kultura. Zahtevek sklada je namreč za 46 odstotkov presegel lanskoletno potrošnjo, v resaici pa bo denarja za 9,9 odstot- kov manj. V obrazložitvi je sicer re- čeno, ndj bi poiskali rešitve v inte- gracijskih procesih, s čimer bi do- segli lansko raven in bi bila dejan- ska letošnja nižja postavka le for- malna. Morda je v tem nekaj res- nice. Ne glede na takšno »računanje« se utegne v neugodnem položaju znajti zlasti največji potrošnik sklada — Slovensko ljudsko gleda- lišče, saj naj bi njegovo materialno reševanje prepustili za zdaj še ved- no zelo problematičnemu medobčin- skemu financiranju. Dalje iz pred- loga ni povsem razvidna usoda Za- voda za spomeniško varstvo in Zgo- dovinskega arhiva — še dveh usta- nov medobčinskega značaja, do ka- terih občine doslej žal niso čutile kakšnih večjih obveznosti. Sestav- Ijalci prorač. so šli mimo participa- cije matične občine oz. so razmiš- ljanje in odločitve prepustili skladu. Vprašanje potemtakem je, če že sa- mo dogovarjanje lahko nadomesti v skrajnem primeru konkreten do- govor, koliko bo kakšna občina tudi dejansko prispevala! CELJE • ŽALEC • MOZIRJE • VELENJE # ŠOŠTANJ # SLOVENJ GRADEC e DRAVOGRAD • RAVNE NA KOROŠKEM O PRE BRE2ICE • SEVNICA 0 LAŠKO VALJE • MEŽICA • RADLJE OB DRAVI • SLOVENSKA BISTRICA • SLOVENSKE KONJICE • ROGAŠKA SLATINA • ŠMARJE PRI JELŠAH • ŠENTJUR PRI CELJl Jffi KREDITNA BANKA CEIIE lE DO 15. IV. za vezane hranilne vloge NAGRADE: AVTO ZASTAVA 750, 5 superavtomatskih pralnih strojev, 10 koles, 2 fotoaparata, 3 motorne ko- silnice, televizor, 10 transistorjev, 3 mopedi, 3 šivalni stroji, 2 peči na olje. VEZANE VLOGE OBRESTUJEMO OD 7—7,5% . ŽREBANJE BO V ZAČETKU MAJA 1967. Na letošnji prvi modni reviji, ki jo je organiziralo poslovno združenje za obrt, gostinstvo in komunalo, so prikazali 140 modelov za pomlad in poletje 1967. Svoje izdelke je predstavilo 31 slovenskih podjetij, med njimi tudi številni priznani proizvajalci blaga in konfekcije. Zelo zanimivo je bilo, da so na reviji sodelovali številni proizvajalci iz naše neposredne okolice. Med temi je potrebno naglasiti delež Tekstilne tovarne Prebold, ki je sodelovala na reviji s svojim raz- stavnim delom in z blagom v prijetnih barvastih vzorcih. Na sliki so tri obleke, narejene iz preboldskega blaga, dve s cvetličnim in ena s črtastim vzorcem. Ti trije primeri dokazujejo, da je kvaliteta in okusnost vzorcev preboldskih izdelkov zelo primerna predvsem za pomladna in poletna oblačila. Do tega spoznanja so prišla že mnoga dekleta in žene, ki priznavajo praktičnost in prikupnost preboldskemu blagu. Prav zaradi tega je trgovina vedno rada naročila preboldsko blago, saj je vedela, da ne bo ostalo v zalogi. Tekstilna tovarna Prebold, ki ima že desetletno tradicijo, si je z novimi stroji in izpopolnjeno tehno- logijo utrla v veliki meri tudi pot na tuje tržišče. Izvaža takorekoč na vse kontinente, a v zadnjem času so postali veliki naročniki preboldskega blaga tudi modni zahtevneži, kakršni so Francozi in Italijani. Ta dej- stva vsekakor potrjujejo uspešnost izdelkov Tekstilne tovarne v IPreboldu. še o odkupu zemljišča za gradnjo individualne hiše TRNOVA POT GRADITEIJA odmev na našo malo anketo v polzeli Devetega meseca leta 1965. sem na Stanovanjskem gospodarstvu v. Žalcu zlicitiral parcelo v soseski Stara tovarna na Polzeli in pristal na pogoje: Komunalni prispevek 440.000 S-din, zakoličba, razkoličba, gradb. inšpektor 59.000 S-din, 536 kvadratnih m zemljišča 50.000 S-din, t načrt 38.600 S-din. Torej 587.600 starih dinarjev, da lahko pričnem z gradnjo. Plačati bi moral v desetih dneh po Mcitaciji. Prosil sem tov. Debiča, da odloži plačilo, dokler ne dobim posojila. Odobrili so mi, vendar s pogojem, da .tako dolgo ne pričnem nobenega dela na parceli. Stanje pa je takšno, da "dokler nimaš plošče, ne dobiš posojila. Kaj sedaj? Prosil sem direktorja in tehnični sektor, da mi zakoličijo; kljub ob- ljubi niso naredili ničesar. Ker sem videl, da ne gre drugače, sem oktob- ra plačal. Po p^kratni intervenciji so mi le zakoličili zemljišče, vendar tako, da je meja med mojo in so- sednjo parcelo potekala točno čez sredo stavbišča. Sosedje so mi po- vedali, kje je meja, zato sem se na- potil v Žalec in vprašal tovariša, ki je zakoličeval, če lahko začnem tam graditi. Potrdil md je. Ko sem mu povedal, kalco je bilo delo izvršeno, je rekel, da že zidar postavil profile. Torej sem na takšno slabo delo čakal dva meseca. Delo je po- časi napredovalo zaradi snega. Pri kopatoju zemlje sem opazil, da je bila tam, kjer naj bi stala hiša, ne- koč velika jama, ki so jo ljudje za- suli s kamenjem, gramozom in raz- nimi odpaidiki. Torej nova jeza. Ker je bilo spomladi 1966. leta vse pri- pravljeno za betoniranje, sem p<> treboval gradbeno dovoljenje. Dobi- ti bi ga moral na občini, pa so mi pojasnili, da mora stanovanjsko pod- jetje najprej dati vlogo in tehnično dokumentacijo. Na stanovanjskem gospodarstvu so mi obljubili, da bo- do to takoj naredili, toda tudi dru- gi prošnji tega niso realizirali, čeprav so imeli vse že plačano. No, končno je prišlo tudi dovoljenje. Potreboval sem še zemljiško knji- žni spisek in sem odšel na zemlji- ško knjigo v Žalec. Pojasnili so mi, da parcela ni moja, ker mora Sta- novanjsko gospodarstvo narediti vlogo. Odšel sem k njim ter dobil pojasnilo, da so na zemljiški knjigi v težavah — v zaostanku za dve leti in da so vlogo gotovo založili. Torej nazaj na Zemljiško knjigo, kjer smo pregledali vlo^ za leto dni nazaj, vendar moje ni bilo. Zopet sem od- šel na Stanovanjsko gospodarstvo, kjer so mi obljubili, da jo bo usluž- benka takoj drugi dan nesla na so- dišče. Čez nekaj dni sem bil zopet v Žalcu in ugotovil, da vloge še ved- no ni. Na Stanovanjskem gospodar- stvu mi je tov. štrausova povedala, da moram plačati prometni davek in ponovno dobiti potrdilo o plača- nih davščinah za 1. 1966, ker da je prej vloženo za 1. 1965 propadlo. Na občini pa so mi povedali, da mora prometni davek plačati Stanovanj- sko gospodarstvo, ker pa oni nima- jo denarja, so mi svetovali, naj sam plačam, če hočem imeti hitro reše- no. Ker kaže, da imam več denarja kot Stanovanjsko gospodarstvo, sem plačal. Drugi dan sem prišel s po- trdilom in v spremstvu tovarišice s Stanovanjskega gospodarstva ta- koj uredil na sodišču. Sam sem od- nesel akt na Zemljiško knjigo, bilo je 13. 12., potreboval pa sem spisek do 15. decembra. Obljubili so mi, da bodo uredili. Seveda 15. decembra še ni bilo urejeno. Uslužbenka mi je obljubila, da bo v banko nesla spis drugi dan in se lahko potem kar tam zmenim. 20. decembra sem v banki izvedel, da še ni urejeno. Na Zemljiški knjigi sem osomo vpra- šal, zakaj obljubijo in potem ne na- redijo. Uslužbenka je vprašala »če se kregam?« V desetih minutah sem imel dokument v žepu. Nato sem v banki dobil pojasnilo, da je rok za leto 1966 že potekel in lahko priča- kujem posojilo šele leta 1967. Takšna je moja zgodba, niti bese- dica ni izmišljena. Vse bi lahko bilo gotovo v 3 mesecih, zavleklo pa se je 16 mesecev. Zakaj? Mislim, da sem z gradnjo zamudil po krivdi Stanovanjskega gospodarstva v Žal- cu. Alojz Vasle Polzela 104 ingrad vlaga skoraj 400 milijonov za gradnjo stanovanj STANOVANJA ZA TRG ETAŽNA LASTNINA BI MORALA PREVLADATI ZA SEBNO GRADNJO Uvedba stanovanjske reforme je v mnogem spremenila financira- nje gradnje stanovanj. Nova delitev, ki je podjetjem dovolila štiriod- stotni stanovanjski samoprispevek, je občutno zmanjšala finančni po- tencial za gradnjo stanovanj. Zaradi tega je zdaj dosti manj naročni- kov za kompleksno stanovanjsko gradnjo, kakršni so bili še pred tremi leti večji delovni kolektivi, ki zdaj rajši podpirajo individualno grad- njo. Če je Ingrad pred tremi leti gradil za trg samo 25 stanovanj, se je zdaj v glavnem preusmeril v ^ad- njo stanovanj za trg, kar pogojuje- jo spremenjeni finančni predpisi in še vedno močna težnja za in^vidu- alno gradnjo. V ce vseh stanovanj in vlaga trenutno v gradnjo okoli 400 milijonov dinar- jev svojih obratnih sredstev. Toda trenutna situacija ni zado- voljiva in v kolikor se ne bo spreme- nila politika financiranja stanovanj- ske gradnje, bo število zgrajenih sta- novanj iz leta v leto rapidno pada- lo. V občini obstaja sicer koordina- cijski odbor za stanovanjsko grad- njo, ki ga vodi predsednik občinske skupščine Zdravko Trogar, toda te- mu odboru bi morali dati Ijolj mno- žično podporo tudi vsi tisti, ki bolj ko ne neposredno odločajo o obli- kah za financiranje stanovanjske gradnje. Individualna gradnja je sicer tre- nutno še vedno na videz cenej- ša od blokovske in začasno še ne preveč priljubljene etažne last- nine. Toda ta cenenost se marsikdaj skriva v raznih oblikah »kolektivne« pomoči pri zasebni gradnji, neu- strezna obremenitev za komvmalno ureditev ne obremenjuje v enako- vrednem razmlerju indiViduailnega graditelja, etažni lastnik pa mora še — skladno z določili stanovanj- skega podjetja — plačevati 25 % od predvidene stanarine za upravljanje in vzdrževanje zgradbe. Zaradi tega menijo v Ingradu, da bi bilo potrebno v prihodnje bolj točno opredeliti obveznosti za komunalno ureditev, da bi ban- ka še bolj stimulativno podpirala s kreditira- njem stanovanjske gradnje družbeno, blokov- sko in industrializirano ter organizirano in- dividualno gradnjo, da bi bile najemnine v blokovski gradnji preračunane bolj dosled- no na ekonomski ceni stanovanj in da bi do- segli razmejitev v 25 % prispevku etažnih lastnikov v delež za upravljanje in v delež za vzdrževanje. Doslednost v teh razmejitvah bi hitro do- kazala, da je blokovska gradnja cenejša in zaradi kompleksne komunalne ureditve, če ne štejemo še prihranek lokacijskega pro- stora, bolj primerna kot individualna grad- nja. Do teh spozjianj bi morali priti tudi sa- moupravni organi v delovnih kolektivih, ki bi potlej ustrezno usmerili politiko prihod- njega financiranja stanovanjske gradnje. Ingrad gradi trenutno 645 stanovanj in od teh bo letos vseljivih 368 stanovanj. Zanimiv je podatek, da bo med vseljivimi stanovanji kar 57 takih, ki jih začeli graditi šele le- tos. To nedvomno dokazuje izredno učinkovi- tost sodobne gradbene tehnike. V letu 1968 pa bo vseljivih še 220 stanovanj. Toda sko- raj polovica stanovanj v gradnji (394) je še vedno kupcem na razpolago. Za primerjavo bi navedli še cene kvadrat- nega metra čiste stanovanjske površine: Celje 132, Ljubljana 150 in Beograd 162 tisoč di- narjev. Prav zaradi tega so lahko tudi cene stanovanj razmeroma ugodne, saj stane gar- soniera (26 m') 3,400.000 starih dinarjev, ma- njše enosobno stanovanje (35,30 m') od 4,830.000 do 5,140.000; cena je odvisna od nad- stropja!), večje enosobno stanovanje (43,18 mO od 5,617.000 do 5,930.000 starih di- narjev in dvosobna (od 63 do 74 m') od 8,370.000 do 8.580.000 starih dinarjev. Vsa sta- novanja so opremljena s centralno kurjavo, delno s kuhinjsko opremo, imajo shrambeno omaro in popolnoma urejeno stranišče s ko- palnico. KMETIISKI SVETOVALEC BRANANJE OZIMIN . Spomladi često stoje žitne rast- line v skorji, kot objete v tesnem oklepu. Zemlja se pod skorjo noče ogreti, korenine in živi se v tleh duše, ker nimajo kisika. Vlaga f« nepotrebnem hlapi. Lahka zemlja je sicer brez skorje, ni močno zbita, kljub temu hlapi iz nje preveč vlage in kalijo premnogi pleveli. Nekatere rastline vise v zraku s pretrganimi koreninanmi ali niso dobro vrasle in zato venejo. Najprej si posevek dobro oglejmo, da ugotovimo, kaj moramo ukreni- ti: ali ga je treba najprej valjati in potisniti koreninice nazaj v tla, ali razbiti skorjo, ali zatreti plevel. Ugo- tovimo vlažnost zemlje, če je že do- volj suha. Potem šele odločimo, ka- teri stroj bomo uporabili in določi- mo čas oskrbovanja. Bolj ko je suh kak kraj, bolj paz- ljivi moramo biti. V vlažnih krajih, legah in na močni zemlji smemo po- navadi branati žito precej v živo. Ko je zemlja dovolj suha, da se drobi, gremo z brano na posevke. Teža uporabljene brane se ravna po teži in stanju zemlje in posevkov. Bolje je, da uporabimo lažjo brano kot pa težko; če je potrebno, bra- najmo raje dvakrat. Na lahki zemlji enkratno brana- nje kar zadostuje. Brana naj se vgreza le 2—3 cm globoko. Ozimni ječmen in pšenico smemo branati večkrat, in sicer pošev ali navzkriž. Pšenico moramo celo znova branati. Nič hudega, če ni pšenična njiva po brananju prav nič lepa na pogled. Vzdignjeno in močno prhko zem- ljo moramo pred brananjem valjati, a le dovolj suho. Valjar potisne rastlinice nazaj v tla, da se na nwo vrastejo in razrastejo, šele čez čas branamo. Valjar lahko uporabimo, da stremo skorjo, ki ji brana ne pri- de do živega, ker se lomi v plošče in pri tem trga korenine. Uspeh brananja: brana imiči ple- vel, ki je odgnal pred zimo in takoj spomladi. Zrahljana zemlja se hitro ogreje, zrak doteka vanjo in jo po življa. Cas. ko se prvi list mladega žita razprostre po zemlji in ko po- ganja drugi, je najmanj primeren za brananje R^raslo žito lahko bfra- namo vse dotlej, dokler brana ne lomi rastlin. Zaščita dimnih cevi pred rjo Dimne cevi so izdelane iz črne, do^j tdtro rjaveče pločevine. V hmeljni sušilnici so pre- ko vsega leta, posebno pa jeseni in pozimi, izpostavljene vlažnemu zraku, M rjavenje še stopnjuje. Z minimalnimi stroški in malo truda jih lahko pred vremenskimi vplivi uspejo zava- rujemo s premazom iz grafita in jim tako podaljšamo dobo trajanja. Za izvedbo zaščite so potrebna naslednja sredstva: žična ščetka, večji čopič, kis in gra- fit. Cevi najprej očistimo rje z žično ali kak- šno drugo trdo ščetko. Pripravimo premaz iz domačega kisa in grafita v prahu ali v luskah. Grafit v luskah je kvalitetnejši in dražji. Do- bimo ga v trgovini z barvanu in laM, Kot lepilo je namesto kisa še boljše pivo, ki je lahko tudi pokvarjeno. Mešanica naj ne bo pregosta in ne preveč tekoča. Ne sme kapljati od čopiča, tečd pa mora v nepretrganem cur- ku tako, da se da v tanki plasti nanašati na cevi. Kako naj bo mešanica gosta, najlepše pokaže delo samo. Ko se premaz posuši, varuje grafitna plast cevi pred rjo. Prednost grafita pred ostalimi sredstvi je v tem, da se pri uporabi sušilnice ne razvijajo škodljivi -plini neprijetnega vo- nja, kot pri uporabi izrabljenega olja aH dru- gih premaznih sredstvih. To je zelo važno, ker se hmelj hitro navzame vonja. Za 16 m' veliko sušilnico porabimo 2 kg gra- fita v prahu in približno toliko tekočine. Vse skupaj pa stane okrog 800 S-din. Črnemu ribezu ustrezno prehrano Ribez je po poreklu gozdna rastli- na, zato se ugodno razvija na hu- moznih tleh. Za redno rodnost po- trebuje obilico organskih in mine- ralnih snovi. Humus pospešuje raz- voj rastlin in služi kot hrana ko- ristnim bakterijam in drobnožiiv- kam v tleh ter dobro zadržuje vla- go. Gnojenje s hlevskim gnojem aH dobfini^ kompostdtTf j'e oShovn5 frfo-" j en je v nasadih črnega ribeza. Hlev- ski gnoj ponavadi podorjemo že je- sni, dobro preperel gnoj ali kom- post pa lahko trosimo tudi površin- sko. Letno dodajanje vsaj 100 q/ha dobrega gnoja ali komposta ugodno vpliva na rast in rodnost ribezovih grmičev. če ni dovolj gnoja in kom- posta, ju nadomestimo s podorava- njem različnih detelj no-travnih me- šanic. Ribez rabi za normalno rast in okoli 16 elementov, na uspeh pro- izvodnje pa bistveno vplivajo le du- šik, fosfor in kalij in mikroelementi: magnezij, mangan, železo, kalcij in bor. Teh elementov ne moremo do- dati z organskimi gojili, 2sato mora- mo še nujno gojiti vsako leto z mi- neralnimi gnojih. Le4e uporabljamo pazljivo, ker preobilica enega same- ga elementa povzroči pomanjkame driligfegcr. LahKb se poru^ ravnote^e med prvinami v zemlji. Nasadov črnega ribeza ne moremo gnojiti po šabloni za vse nasade in vsaico leto enako. Ob določanju let- nih količin ^ojil velja upoštevati potrebe rastline, starost nasada, ka- kovost zemlje, gnojenje v preteklih letih, način oskrbovanja nasada in podnebne razmere. Med rastjo skrb- no opazujemo rast grmičev, kajti le tako lahko pravočasno ukrepamo in preprečimo pomanjkanje. PRESAJANJE LONČNIC Ljubiteljem in gojiteljem lončnic posredujemo postopek presajanja lončnic iz lončka v lonček. Kako iz- lončimo presajanju namenjene rast- line? Pred izlončenjem jih nekaj ur prej zalivamo. Ko se je voda p<> vsem odcedila, začnemo izlončevati. Posel gre dobro od rok, če so lon- čkove stene gladke. Lonček obrnemo in ga položimo na dlan levice tako, da je rastlina med prstancem in sredincem. Na lončkovo dno krepko udarimo z desnico, da koreninska grmuča popusti. Sproščeno rastlino presadimo v nov za kako številko večji lonček. Sadimo z levico, z de- snico pa dodajamo prst, ki jo zlasti ob robu lončka dobro iK^tlačimo. Z lončkom udarimo ob mizo, da se prst zravna in sesede. Ko imamo izlončeno rastlino na dlani, ji odstranimo odvisne in od- mrle korenine, zrahljamo in delno odstranimo izrabljeno prst, da bo več prostora za svežo. Presajamo lahko od pomladi do septembra, dokler je toplo. Pozneje korenine ne prerastejo dovolj lon- čkove prsti in se ta lahko sMsa. V ogrevanem oknjaku ali pa v rast- linjaku je možno tudi zimsiko pre- sajanje. Rastlin, ki rastejo po&isi, zlasti lesnatih, ne presajamo vsato leto. Hitro rastoče zeliščne rastline presajamo vsako leto, nekatere celo dvakrat aili trikrat. Ni odveč, če ve- mo, da se počutijo sobnice mnog)o bolje v majhnih posodah kot v ve- likih. Ugotavljanje brejosti z ultra zvokom v Avstraliji so pričeli uporabljati pri ugotavljanju brejosti ovac ultra zvočno napravo, ki so jo do sedaj koristili v mornarici za odkrivanje predmetov v morju. Ta metoda, ki so jo nekoliko pri- lagodili, že daje skoraj 100% točne podatke o brejosti ovac. Pomanjklji- vost te naprave je, da morajo ovce pred pregledom ostriči. Postopek je zelo hiter in ni škodljiv. Verjetno ga bodo kmalu uporabljali s pridom pri kravah in drugih živalih. kratki nasveti čisti in trebi sadno drevje, ga po potrebi cepi ali precepi in sadi. V vinogradu končuj z rezom trsja. Pretoči vino, iz drož pa skuhaj žganje. V tople grede presajaj zgodnjo zelenjavo, sej špinačo, peteršilj in korenje, zgodnje kapusnice in so- lato. DELO V VRTU Marec je čas sajenja čebulčka, česna in .zgodnjega graha. Sadimo jagodičje, grmovnice in drevje. Ob- režeino živo mejo. V toplo gredo ali v s(ibi v zabojčke sejemo enoletni- ce: enoletne astre, petunije, plame- nice, cinije in druge. Zastavimo gre. heiiice na magnoliji, rdečelistni les- ki, blagodihu in drugih. Ob toplem vremenu sadimo jeseni narezane po- taknjence ribeza, forsitije, kaline in skobotovca. 10.3.1967-Št.9 4 ŽM v L JE NJE Tjr, POLEG NAS »P RIDI T E J r T R I« • NEKOMU TECE PO POLŽEVO ŽIVLJENJE, DRUGIM DENAR. • ZAKAJ MORAJO UUDJE, KI SO VSE SVOJE ŽIVLJENJE Z DELOM DOPRINAŠALI DRUŽBI, SE- DAJ ZARADI MALOMARNOSTI DRUGIH IZGUBUATI VERO V DRUŽBO? • KAŽE. DA ČLOVEK V OCEH BIROKRATA POMENI LE ŠTEVILKO, KI PA IMA SVOJE POTRE- BE IN ZAHTEVE KOT VSI — ŽAL NA TO PREPOGOS TO POZABLJAMO. Po zailLtju rudnika v Zabukovici in po prenehanju kopa smo lahko slišali, da ne bo žrtev delaven člo- vek, ki je živel od rudinto. Slišni smo, da bodo vsi (zdravi, močni) dobili delo drugje, drugim pa bo^ omogočiili človeku dostojno življe- nje. Po teh nekaj mesecih, odikar v Zabukovici ne ropotajo več vagon- čki, odkar v tej oziki sotesM več ne diši po premog, pa že izstopajo socialni primeri, ki jih ob večji ali pa vsaj takšni skrbi, M bi jo lahko tem ljudem nudili, ne bd bilo. Ti primeri so žrtve birokracije in. administrativnega reševanja, ki ni- ma ničesar skupnega z reformo, saj so ti ljudje vse življenje s svojim delom pošteno doprinašali družbi. Nihče ne more s prstom kazati na upravo aH kolektiv Montane, ki je po STvojih močeh doprinesla, da po zaiitju rudnika problem ni izbil še v hujši obliki. Vsi, ali vsaj večiiia za delo sposobnih je dobila drugo zaposlitev, veliko jih je bilo upokcn jenih, ki so ostali v kraju čakajoč na zaton svojega življenja. In tu je izbil problem. Življmjske razmere rudarjev v Zabukovici so več ali manj znane. Nikoli niso ži- veli v pretiranem razkošju, v preti- ranem razpravljanju ob pretiranem zaslužku. Po ukinitvi dela v rudniku so mo- rali na vrat na nos urejevati Mstane za pokojnine, čakati na rešitev ko- misij za invalidsiko upokojitev in zatem na pokojnino. Nekateri čak:ajo nanjo še danes. Že nekaj mesecev. Vsak mesec ima toliko in toliko dni, ko moraš jesti — živeti. Med te sodita tudi družini CENTRIH in BRADULA iz Pongra- ca, zaselka poleg Zabukovice. Dru- žini živita v stari baraki nekdanjega rudniškega naselja. Že štiri mesece nista dobili mti dinarja za življenje, ker sikrbnil^ družin čakata na počasno mletje koles socialnega zavarovanja, ki bi naj poslalo pokojnino. »Neštetokrat sva bila v Celju. En- krat je manjkalo to, drugič ono. Ko je bilo končno vse skupaj, tega je že več mesecev, so naju odpravljali s PRIDITE JUTRI. In sva prišla, pa znova jutri, jutri...,« pripovedu- jeta Bradula in Centrih. »Meni je manjkalo komisijsko priznanje, da nisem sposoben za no- beno delo, ker že dalj časa bole- ham,« pripoveduje Bradula. »Bil sem pred lmisijo, ki me je spozna- la kot nesposobnega. Vse sem uredM za invalidsiko upokojitev, tudi odloč- bo sem dobil, toda z odločbo ne morem prehraniti družine, denarja pa ni od nikoder.« »Edina sreča, da so ljudje tu na- okoli razumeli najine težave in na- ma po svojih močeh pomagajo. Spo- sojava si denar za kruh in krompir, zadolžila sva se že preveč — toda živi ne moremo v grob...« »šestnajst let sem bil v rudniku. Delal sem pri črpalkah. V teh letih sem bil le nekaj nedelj prost. Koli- kokrat se je zgodilo, da je prišel paznik pome, ker ni bilo kolega v službo, da sem ga zamenjal pri čr- palkah. Nikoli nisem nergal. Pred meseci pa mi je naše podjetje pri- peljalo z avtomobilom premog. Ni- sem imel denarja, da bi plačal. Za šeststo dinarjev je šlo. šel sem na upravo in prosil, naj malo i^trpe, da dobim ^kojnino, saj so mi rekli, da bo jutri... Mislite, da so čaJcafli? Poslali so mi dva opomina, in ker še vedno nisem dobil denarja, da bi plačal, so mi zapretili s tožbo. K sreči je sneg skopnel, da sem lahko z dnino pri kmetih zaslužil neikaj denarja in šel na upravo plačat. Bradula je lani novembra dobil zadnjiih sedem tisočakov bolniške, od takrat pa tudi njegova družina živi na upanje in vbogajme znan- cev. »Saj bomo povrnili, vse bomo povrnili, ko bi že enkrat dobila de- nar. Sram me je prosjačiti, tega ljudje v pisarnah, ki najine primere rešujejo — ne razumejo. Oni lepo žive, ne taiko kot mi, ko se zjutraj v strahu zbudiš, ker veš, da ni nič za v lonec. Zapišite to, da se nama godi krivica zaradi malomarnosti uslužbencev, ki imajo večje dohod- ke kot sem jih pa jaz zaslužil v ja- mi dva meseca skupaj!« Rekli so nam: ALI SMO TO ZA- SLUŽILI? Sedeli smo v majavi ku- hinji in zrli v izpite obraze. H kri- lom so se tiščali sosedovi otroci. V nekaj minutah nas je bilo polno v ozkem kuhinjskem prostoru. Vse- vprek smo govorili, padali so očit- ki, upravičeni očitki. Ko smo odha- jali, bil je mrak, barake so utonile v somrak pomla^ega večera, je ne- ki znanec pokazal na drobno suhlja- to dekle in rekel: »Pri njej lahko vse dobiš.« Stala je ob ograji in nas opazovala. »Nima službe, starši pa JO s težavo preživljajo. Vidiš, kaj vse povzroči birokracija!« Zgoraj na hribu preskrbuje vso družino dekle, ki tedne in tedne potuje. To dekle, katerega obraz je kazal nekaj vec kot šestnajst let, se je ob zvoku avtomobilske sirene odlepilo od ograje in utonilo v mrak. Mogoče pa je ravno sedaj pismo- noša odnesel nakaznico za pokojni- no, da jim jutri ne bo treba v Celje po: PRIDITE JUTRI. J. Sever PRAH M VELIKI PlRESlCl V eni izmed prejšnjih števUk Celjskega tednika smo brali članek J. Severa — Mali upor v Veliki Pirešici. Navedli bomo nekaj dodatnih podatkov. Arbitražno vlogo m^d Cestnim ipodjetjem Celje in oškodovanci zaradi prahu, ki ga povzroča asfaltna baza na Veliki Pirešaci, je skupščina občine Žalec prevzela decembra leta 1965. Imenovala je posebno komisijo, ki je ocenjevala škodo ihed vegetacijo v letu 1966 za vsak mesec. Za primer, da bi bile potrebne še izredne ocene škode, pa je po- zvala oškodovanca S. C. in druge, naj jo ob- vestijo. S. C. je v službi pri Juteksu v ŽaJcu in je imel komisijo vedno pri roki, ker je občina le minuto od njegovega delovnega me- sta. Niti S. C. niti kdo drug izmed oškodo- vancev pa nii niti enkrat pozval komisije. S. C. se je izgovoril na odsotnost enega iz- med članov komisije. V letu 1966 so bile izredno pogoste padavine, zJasti v prvi polo- vici leta do žetve zgodnjih posevkov in je izostanek izrednega obveščanja razumljiv. Potok Pirešica. in iztrebki ter greznica v potoku niso povezani z vodovodom, še n^nj s prahom asfaltne baze. Na vloge oškodovancev -v letu 1966 (vseh je bilo sedem) je imela komisija 68 obravnav z oškodovanci na kraju samem in je izdelala dva cenilna elaborata. Komisija za cenitev škode zaradi prahu asfaltne baze je med vegetacijo leta 1966 opra- vila pri 31 oškodovancih 217 cenitev na kraju škode. Svoje ugotovitve je predočUa vsake- mu oškodovancu posebej. Večina oškodovan- cev je z oceno komisije soglašala. Pri petih oškodovancih je bila ocena komisije ce- lo večja od zahtevka, pri osmih pa nekoMko manjša. Z oceno komisije ni soglašalo le pet oškodovancev. Eden izmed, teh je zahte- val povračilo škode zaradi manjšega pridelka jabolk. Katastrski dohodek zemljišč oškodo- vanca S. C. znaša letno 144.000 S-din, na račun odškodnine zaradi prahu asfaltne baze pa je zahteval 603.000 S-din! Leta 1965 so oškodovanci terjali, da jim cestno podjetje povrne škodo potem, ko so pospravili pridelke, in je bila škoda ocenje- na, ko je njive pokrivala snežna odeja, škode ni mogoče ocendti drugače kot im- provizirano, po izjavi oškodovanca s primer- javo podatkov po posestnem listu in statistič- ni ceni pridelkov. Taka ocena pa seveda ni mogla dati tistega rezultata kot ocena dejan- skega stanja med vegetacijo. Oškodovanci niso bili prisiljeni, da sogla- šajo z arbitražno komisijo, saj so imeli mož- nost mimo nje uveljavljati večji zahtevek, če ne drugače, tudi na sodišču. Takšno pot je S. C. zavrnil. Vsekakor bo treba nevzdržne razmere za ljudi dveh stanovanjskih hiš v bližini asfalt- ne baze na Veliki Pirešici čimprej rešiti z namestitvijo ustreznih čistilnih naprav. Komisija za cenitev škode občinske skupščine Žalec MALA ANKETA NA ZBORIH OBČANOV V MIGOJNICAH, GRI2AH, PONGRACU IN ZABUKO- VICI SO UUDJE ZAHTEVALI UREDITEV CESTE, VODOVODA, TELEFONSKO ZVE- ZO IN ZDRAVSTVENO POMOC. VPRAŠALI SMO. JIH, KAKO SO UPOŠTEVALI NJIHOVE ŽEUE OZIROMA ŽIVLJENJSKE POTREBE. ANTON KOS, Pongrac 89: Problemov ima- mo pri nas na kupe. Najbolj sram me je za- radi mostu v Grižah, ki seje vdrl. Bili smo v Ljubljani, ob- ljubili so popra- vilo, vendar so ga tehnično sla- bo izvedli. Ti- stega, ki je na- redil načrt, bi obesU na mo- stu. Včasih so o našem kraju govorili, da je zibelka proletariata, danes pa nas zanemarjajo. Občinska skupščina se ne zmeni za naše probleme. Nimamo več ambulante in kje bodo hribovci pa tudi naši iskali zdrav- nika. Vode dolgo ni bilo, cesta je obupna. Ko se spomnim na vse to, me jezi in boU. Dolgo sem bil aktiven, vendar hvala za vse. Ce bo od naših kdo rekel besedo, ga bodo na skupščini v Žalcu potolkli. De- mokracije in samoupravljanja, ki ju ima- mo, se ne zavedamo in ne izkoriščamo. FRANJO PLEVNIK, Za- ' bukovica 81: Žuli nas veliko stvari. Rudnik je prenehal z delom, vse je neoskrbovano, vodo smo mo- rali nositi dva meseca in zdaj so ukinili še ambulanto. Ne noremo nič, ni- ti zbor volivcev ne poma^. Ra- di bi si izbori- li vsaj to, da bi tu stanovala medicinska sestra, ki bi lahko nudila prvo pomoč in nasvete, če že zdravnika ne mo- remo dohiti. Čeprav je rudnik zaprt, je število ljudi v kraju ostalo isto. So biez- poselni, imajo otroke, kako se preživljajo? Se javna razsvetljava. Odkar rudnika ni, je pOTsod ponoči tema. Edino pred bife- jem je razsvetljenp. Človek bi l^ko pove- dal marsikaj, pa ga potem zgrabijo za be- sedo. IVAN POSPEH, Za- bukovica 1: Kot odborniku se mi zdi sra- mota, da pode- želje propada. Poglejte, če bi se zgodilo v mestu z vodo tako, kot se je pri nas, bi tam takoj uredili. Ljudje so bili proti ukinitvi ambulante, ob- ljuba telefon- ske zveze še da- nes ni realizirana. V prostorih, ki so osta- li bi lahko uredili otroški vrtec. Človek je x)ddaljen 2 uri in pol od Žalca, primer je nujen, kako hitro bo lahko dobil zdrav- niško pomoč? Na zborih občanov smo ve- liko govorili o cesti. Ljudje so predlagali, da del sredstpv zberemo s samoprispev- kom, del pa bi naj prispevala skupščina občine. Vendar ti ne pristanejo. 2^to je toliko bolj hudo prki na zbor občanov, ko te vprašajo — občinski možje, koliko ste prinesli denarja? ,Ti pa sediš tam in ne moreš pomagati. Poglejte samo obrob- ne predele. Problemov je veliko, ljudje jih občutijo na svoji koži in govorijo. Po- pravljanje — takšno kot je bilo — gri- škega mostu, lahko označim kot razmm- vanje denarja. Ljudje so veliko delali in so še pripravljeni, vendar so jih pozab^ drugi, čeprav so to anani partiz£inski kraji. DRAGA KEL- HAR, Zabuko- vica 82: Težav je veliko, pravzaprav z vsem tistim, kar nimiimo. Ambulante ni. Danes smo ime- li v hiši resen primer, kjer bi bila potrebna hitra zdravni- ška pomoč. Kje jo dobiti? Na srečo se je vse v redu izteklo. Telefonsko zve- zo imamo samo do druge ure popoldne. Na sestaiiku So- cialistične zveze so nam pred tremi me- seci obljubili telefonsko zvezo tudi popold- ne, takoj ko bo ambulanta ukinjena. Ta ^as je prišel, telefona ni. Smo tik pred vo- litvami in se vsi sprašujemo, kje bomo volili, ker nimamo več prostora, kjer smo se včasih sestajali. Montana je prodala paviljon privatniku. Končno se urejuje vo- dovod, kar je zadnji čas, saj smo vod« dolgo nosili v hiše. O cesti se sploh ne izplača govoriti. FRANC SEV- NIK, Zabukovi- ca 37: Vse skupaj se mi zdi neumno. Delal sem 25 let v rudniku, sedaj sem brez dela, imam pa pet otrok, eden predšolski, tri- je šoloobvezni in najstarejši, ki ima začasne zaposlitev. Že- na ni v službi, Od 28. januarja že nisem v služ- bi, kradel še nisem, čeprav bi človek pomislil, da mj samo to preostane. Jemo krompir in zelje, Tako bo šlo nekaj časa, toda kaj bo po- tem, živeti moramo. Nekoč smo se borili za zdravnika, ga dobili in zopet ga nima- mo. Ko bi imeli vsaj telefonsko zvezo ali pa medicinsko sestro. Žalostno je, da ni- mamo tega, kar smo si obetali. FLORJAN ŠON, Zabukovi- ca 81: Ambulanto, o kateri je zadnje čase toliko go- vorjenja med ljudmi, je ure- dila še bratov- ska skladnica. Ce je človek bolan, ne more daleč, pomoč lahko iščeš v Žalcu, vendar je to 5 kilomet- trov, da ne po- mislim, na tiste, ki stanujejo v hribih. Težnja vseh ljudi je, da bi bila na našem področju vsaj medicinska sestra. Sicer je res, da zaenkrat tu stanuje še zdravnik, vendar se bo tudi on verjetno kmalu pre- selil v Žalec, še to, paviljon, v katerem smo imeli sestanke, skratka družabni cen- ter, so prodali privatniku, nimamo se kje sestajati. Dokler je bila še tu direkcija, je šlo, ko pa so odšli v Žalec ... V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI NOČEJO ZAMUDITI Zgornja Savinjska dolina je goto- vo eden najlepših kotičkov naše do- movine, zato iz leta v leto privablja več turistov. Poleg ostalih so seveda za to najbolj zainteresirani gostin- ski delavci, ki so ustanovili tudi društvo za propagando Zgornje Sa- vinjske doline. Financirajo ga z 1 % od prometa z alkoholnimi pijačami. S tem zberejo letno približno 3 mi- lijone S-din. Na letošnje leto se v Zgornji Sa- vinjski dolini še posebej priprav- ljajo. Najprej bodo izdali plakat, na katerem bodo vsi večji kraji in ga razposlali po vsej Jugoslaviji in tudi v nekatere druge države. Poleg pro- spektov v barvah bodo pripravili še letake, — sliko in opis Logarske do- line. Na njem bodo tudi cene penzi- onov in drugih storitev ter avtobus- ne zveze z večjimi centri. Za gostin- ske delavce bodo organizirali tečaj nemškega jezika in izlet v sosednjo Avstrijo, kjer si bodo ogledali neka- tere gostinske obrate in se s poklic- nimi tovariši pogovorili o delu. Za- nimiva in pohvale vredna je tudi misel, da bodo turistični delavci obi- skali večje kraje in še posebej de- lovne organizacije zaradi boljšega sodelovanja in seveda pridobivanja gostov. Čeprav program prireditev še ni povsem gotov, lahko že sedaj ome- nimo dve večji prireditvi Zgornje Savinjske doline — Dan ribičev in Flosarski bal. Pri tem pa lahko upa- mo, da se ne bo ponovila lanskolet- na napaka, ko sta bili dve veliki pri- reditvi — flosarski bal in dan hme- ljarjev na isti dan. BORIS COP, šef oddelka za kmetijsko zavarovanje pri celjski zavarovalnici, go- vori o ZAVAROVANJU POSEVKOV Kmetijska proizvodnja je izpostavljena vplivu prirodirih elementarnih pojavov. tako koristnih kot škodljivih in od kate- rih je prvenstveno odvisen uspeh same proizvodnje. Posevki — plodovi so v vsem svojem razvoju od setve pa vse do žetve ali obiranja na odprtem polju, nezaščiteni od mnogih prirodnih vplivov, ki se redno vsako leto ponavljajo in kateri kmetijstvu prizadevajo ogromne škode (npr. toča, mraz, slana, vihar, poplava, itd.). To škodljivo dejstvo se najbolj odr^ v zmanjšanju količine pridelka. Od vseh nepovoljnih prirodnih pojavov se s svojim škodljivim dejstvom posebno izdvaja toča, kakor s svojim jMjjavom ta- ko tudi z možnostjo obrambe proti njej. Od začetka maja pa vse do sredine oktob- ra naše kmetijstvo tipi ogromne škode zaradi toče, ki se pojavlja prav takrat, ko je za posevke — plodove najbolj Sko^ji- va. Nevarnost je še toliko večja, ker se nikoli ne ve, kdaj bo padala toča, s kak- šno močjo in katere površine bo priza- dela. Dejstvo pa je, da so posledice lahko katastrofalne. (Primer: Zavarovalnica Ma- ribor je lansko leto kasirala 275 milijonov premije, odškodnine pa je izplača preko 900 milijonov. Ce pa upošetvamo Se veliko nezavarovanih ostalih pridelkov, so škode milijardne). Z namenom, da se lahko proizvajalec razbremeni tega tveganja, je bilo že leta 1947 formirano zavarovanje proti toča. Za- varovanje je v tem preteklem obdobju do- seglo svoj namen, pomagati zavarovancu, ko ga prizadene nesreča. Vendar pa ugo- tavljamo, da se vplačana premija ne iz- ravnava s škodami. Tako, da je bUo v zadnjih 6 letih (brez hmelja) 57% več izplačane odškodnine, kot pa vplačane premije na območju neiše zavarovalnice. To pomeni, da je bilo zavarovanje za pro- izvajalca koristno in nujno. KAKO SE VRŠI ZAVAROVANJE? 1. Predmet zavarovanja Zavaruje se lahko vse posevke in plo- dove ter ostale kulture, ki se proizvaja- jo v razne namene. Pri vsaki kulturi se lahko zavarujejo tisti deli, za katere se namensko proizvajajo (npr. pri žitu zr- nje, krompirju gomolj, vinski trti in sadnem drevju plod itd.). Zavaruje se samo kvaliteta pridelka, razen pri sad- nem drevju in trsnem sadilnem materia- lu, pletarski vrbi itd., kjer se zavaruje tudi kvaliteta. Na območju naše zavarovalnice je naj- bolj razširjeno zavarovanje hmelja — 1924 ha, pri žitu 1033 ha, vinogradih 228 ha, sadju 391 ha in ostale kulture 672 ha zavarovane površine. Vsega skupaj je v povprečju zajeto v zavarovanje vsako le- to 4.250 ha obdelovalnih površin. Od te zavarovane površine je bilo leinsko leto prizadeto 1.317 ha. Toča povprečno vsako leto prizadene 25—35 % vseh zavarovanih površin. Iste površine pa so lahko med letom večkrat prizadete. Tako je bil pri- mer lansko leto v Dramljah, kjer je toča 6-krat prizadela iste vinograde. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Kot smo že poročali bo na povabilo občinskega sveta ZKPO Celje in celjske Delavske univerze gosto- vala v soboto, 11. marca ob 17. in 20. uri akademska folklorno skupina »France Marolt« iz Ljubljane. Celjani se bomo torej srečali — po daljšem presledku — z odlično skupino, ki načrtno goji jugoslo- vanske folklorne pesmi in plese. Obeta se nam izredno bogat in nov program, zato prireditve ne kaže zamuditi. Obe predstavi bosta v dvorani Slovenskega ljudskega gledališča. Prodaja vstopnic pri blagajni SLG. Na sliki: Del folklorne skupine med plesom. 14. parada harmonikarjev DPD SVOBODA je prikazala napo- re in uspehe harmonikarske šolš v Celju, Očitno je učni načrt premi- šljeno zasnovan in relaiziran, sicer ne bi bilo možno pripraviti program za nastop v treh zborih harmonikar, jev, stopnjujočih se od najmlajših do že lepo izurjenih izvajalcev. Mi- mo naštetih pa imajo v svoji sredi še sekcijo harmonikarjev za orke- strska programe. Vrh je gotovo po- sebni zbor harmonikarjev, ki ga sestavljajo harmonikarji — solisti. Tako je ekstenzivno in intenzivno življenje harmonikarjev v Celju. Ne moremo si pa zamisliti neštetih us- pehov brez zanesenjaka Oskarja Leskovška, ki je mentor najmlajšim^ in onim, ki stremijo po virtuozni tehniki. Leskovšek skrbi vrh vsega za priredbe kompozicij za harmoni- ko, kar vzame časovno mnogo truda poleg muzikalne spretnosti. Na tej prireditvi je^ bilo po izved- bi in priredbah Oskarja Leskovška mnogo novitet in krstnih izvedb. Vidna je rast kvalitete in izbora, ki obsega vse zahtevnejše kompozicije^ v primerjavi s prejšnjimi letnimi nastopi. Solisti so bili: Dragica Mr- kobrada, Dušan Blažin, Rado Kne- ževič, duet Zoran Kolin in Bojan Gorjanc. Med že kar resne soliste pa še štejemo Mirana Hercoga, Francija Koželja in Janka Šimenca. Razveseljiva plat je njihovo stopnje- vanja v tehniki in interpretaciji. Program je obsegal 24 točk, kar je predolgo tako za poslušalca kot iz- vajalca. Prireditelj pa je verjetno želel prikazati prerez dela in uspe- hov. Vse priznanje O. Leskovšku, ki v težki invalidnosti izpolnjuje svoje mesto harmonikarske dejavnosti v Celju. Dnevno je aktiven po 12 do 14 ur sredi svoje mladine, ki se ga je oklenila z vsem žarom mladosti. Kot izraz priznanja dirigentu je bilo cvetje, ki si ga je vsekakor zaslužil. A. S. Pevsko-glasbena prireditev slepih VOUA NADOMESTI OVIRE V nedeljo, 12. marca, bo ob 19. uri v dvorani Narodnega doma zanimi- va prireditev — pevsko-glasbena re- vija, ki jo pripravlja osnovna orga- nizacija Zveze slepih Celje. Ob tej priložnosti so povabili v goste tudi izvajalce iz Murske Sobote in Mari- bora, med katerimi bo tudi ansam- bel Jožeta Krežeta, ki ga naša jav- nost dobro pozna. Namen te velike prireditve je v tem, da slepi in na vidu prizadeti ljudje pokažejo, da se lahko tudi na kulturnem področju povsem enakopravno vključujejo v družbeno življenje. In ker je to res- nica, je prav, da bi glasbeno-pevsko revijo obiskalo čim več gledalcev. Nagradno tekm^ovanje Izvršni odbor PZ Slovenije je raz- pisal nagradno tekmovanje Spozna- vajmo kraje an dogodke revolucije, v katerega se bodo vključile tudi družine PZ v Celju. Člani Počitniške zveze bodo obiskali nekatere kraje, znane iz NOB, skupno z Muzejem revolucije pa bodo pripravili poho- de po partizanskih poteh. v Šolski avtovlak šolska mladina osnovne šole Pra- nja Kranjca bo v soboto, 11. marca odpotovala s šestimi avtobusi na ce- lodnevno ekskurzijo. Dvestopetdeset učencev od četrtega do osmega raz- reda si bo med potjo ogledalo raz- stavo v Slovenj Gradcu, zbirko zbi- ratelja Sokliča in tovarno meril v Slovenj Gradcu, zatem pa še Vele- nje in Šoštanj. Medtem ko bodo osmi razredi pot nadaljevali, se bodo drugi učenci po tem delu potovanja vrnili. Osmi raz- redi bodo nadaljevali pot v Ravne na Koroškem, kjer se bodo okopali v znamenitem bazenu, zatem pa si bodo ogledali še kulturne znameni- tosti kraja in železarno. Če bo vreme ugodno in dovolj ča- sa, si bodo osmošolci ogledali še Prežihovo domačijo v Kotljah in na- to še hidrocentralo Dravograd. Bo- gate in prijetne ekskurzije se učen- ci poluJske osnovne šole močno ve- selijo. Velenjčani - sodelujte Turistično društvo v Velenju ne mara zaostajati in zato je že v za- četku leta izoblikovalo svoj koledar prireditev in v načrte sprejelo tudi vse drugo, kar morajo urediti in pripraviti, da se bodo ustrezno vključili v mednarodno leto turizma. V programu imajo ureditev celot- nega okolja, starih in novih parkir- nih prostorov, namestitev oznake za tuje voznike, pripraviili,lx)da športne objekte in vztrajali, da bodo gostiš- ča, zasebna in družbena, pripravlje- na na večji obisk gostov. V gostiš- čih si bodo posebej prizadevali, da uvedejo vrsito domačih specialitet, oskrbijo solidno strežbo, osebno in obratno higieno. Osrednji koledar, ki ga je pripra- vilo turistično društvo v Velenju, obsega osem velikih prireditev, a dopolnili ga bodo še programi po- sameznih športnih, kultumo-pro^ svetnih in drugih društev. Odločeni so, da bodo že v prihodnjih dneh vse datume uravnali, s čimer želijo preprečiti, da se ne bi prirediftve v občimi zgostile samo na nekaj me- secev v letu, hkrati pa nameravajo s celjsko turistično zvezo uskladiti koledar večjih prireditev, da ne bi po nepotrebnem trgali interesa obi- skovalcev iz širšega območja. Koledar letošnjih priredit^ so za- čeli s smučarskimi skakalnimi tek- mami v januarju in s tekmovanjem judoi&tov za pokal Iva Reye, druge večje prireditve pa so v načrtu od junija do oktobra. Junija velika tra- dicionalna tombola, julija medna- rodno tekmovanje kotalkarjev, pik- nik z izseljenci in tradicionalni (če- trti) mednarodni plesni turnir Evro- pa pleše; avgusta nastop dresiranih psov in konj; septembra tekmovanje starih avtomobilov na relaciji Mari- bor — Velenje; oktobra ocenjevalne cestne dirke z avtomobili za ženske na progi Velenje — Ravne na Ko- roškem. že navedba teh prireditev jamči, da bodo obiskovalci spet deležni svo- jevrstnih užitkov, a k temu moramo pripisati, da je pri vseh prireditvah letois še posebej poudarjen medna- rodni pomen. Četudi so že lani na prireditvah sodelovale številne tuje ekipe, jih bo letos na vseh priredit- vah še več. Vse laniske udeleženke iz tujine so se prijavile že tudi za le- tos, k tem pa še nove ekipe iz Švice, Francije, DR Nemčije, a pričakujejo še vedino prijave iz nekaterih drugih držav. Vse te priprave bodo terjale do- sledno izvedbo in zato si ix> turi- stično društvo posebej prizadevalo, da z raznimi oblikami doseže sploš- no pripravljenost občanov na med- narodno leto turizma in ne bo zane- marilo nobene priložnosti, da pripo- more k turistični vzgojenosti prebi- valstva, ki bi naj začela že med šol- sko mladino in se dopolnjevala v raznih društvih in organizacijah ter navsezadnje tudi v delovnih kolek- tivih. Dejstvo je namreč, da ni mo- goče računati na učinkovito izvedbo prireditev in vseh drugih načrtov v mednarodnem turističnem letu. če ne bodo sodelovali vsi prebivalci z vso voljo in pripraiVljenostjo. 11. grupa odredov slovenskih partizanskih čet Kot že omenjeno, je imela II. grupa odredov, ki ji je bilo določeno operacijsko področje na štajerskem, dve jedri, eno na Dolenjskem in drugo na Štajerskem. Na Do- lenjskem s6 se iz II. štajerskega bataljona do maja 1942 razvili trije bataljoni, iz njih in številnih novincev pa sta se še v maju razvila Savinjski odred s tremi bataljoni ter Pohorski odred z dvema bataljonoma, medtem ko je I. štajerski bataljon na Šta- jerskem spadal pod Pohorski odred. Jedro III. grupe odredov v »Ljubljanski pokrajini« sta bila III. (Krimski ali Šercerjev) bataljon in V. (Dolenjjski) bataljon. Iz ene čete Sercerjevega bataljona je že aprila nastal Južnodolenjskl bataljon na Kočevskem, oba zgoraj omenjena bataljona pa sta sicer ustanovila Notranjski odred s petimi bataljoni. Hkrati se je iz Dolenjskegd bataljona in čete Južnodolenjskega bataljona ustanovil še Dolenjski odred s štirimi bataljoni. Grupe odredov so bile slovenska posebnost in jih ni drugje v razvoju jugo- slovanske na.rodnoosvobodilne vojske. Pa tudi slovenski odredi so se po svojem značaju razlikovali od odredov v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Borci so namreč izvirali iz različnih krajev in pokrajm ter jih je vodstvo osvobodilnega gibanja lahko svobodno premeščalo z enega ozemlja na drugo, tako da so imeli nekateri odredi že kar značaj brigade. RAZVOJ II. PARTIZANSKEGA (ŠTAJERSKEGA) BATALJONA Ko je na pobudo CK KPJ v začetku januarja 1942 KP na Slovenskem nadaljevala svoje poslanst\'o s še močnejšim političnim in organizacijskim delom, se je ob raz- bijanju buržoazne reakcije in protirevolucije tudi vse bolj krepila. Kljub zagrizenim iposkusom slovenske protirevolucije, da bi le kako spremenila ali razbila politični in vojaški razvoj osvobodilnega gibanja, je KP tedaj krepko držala v svojih rokah tako ljudske množice kakor vodstvo revolucije z IzvTŠrtim odborom OF in Glavno poveljstvo z ^ojsko. Njen borbeni program, veljaven za ves čas narodnoosvobodilne borbe — devet temeljnih točk, s katerim se je Osvobodilna fronta predstavila sloven- skemu narodu, je na prelomu 1941/1942 dokazoval, da je mogoča resnična zmaga nad okupatorjem in zmaga ljudske revolucije samo v Osvobodilni fronti in pod vod- stvom KP. Odbori OF in druge njene ustanove naj bi vse bolj predstavljali organe ljudske dblasti, partizansika vojska pa naj bi, znatno povečana, začela z uresničevanjem operativnega načrta, ki ga je za Slovenijo postavil Vrhovni štab: čiščenje ozemlja, pritiskanje so\Tažnika ob glavne pometne žile in njegovo uničevanje ob teh žilah. CK KPS, Izvršni odbor OF in Glavno poveljstvo ter njim podrejeni organi so si do spomladi 1942 še kako prizadevali, da bi mobilizriali vse ljudske sile za vstajo. Vzpo- redno s politično mobilizacijo pa je rasla tudi slovenska osvobodilna vojska. In ko je izredno huda zima, tedaj vsekakor velika objektivna ovira, ponehavala, je slovensko partizanstvo doživljalo povsod svoj prvi veliki razmah. Najugodnejše razmere za razvoj osvobodilnega gibanja in partizanskih enot so pozimi 1941/1942 nastale v »Ljubljanski pokrajini« in še posebej v sami Ljubljani. Množičnost Osvobodilne fronte, enotnost ljudskega odpora pa brezglavost domače reakcije so v taki meri zavirale delovanje italijanskega okupatorja, da skoraj ni bil več kos nastalemu položaju. Tako je bil seveda velik tudi dotok prostovoljcev v partizanske vrste. Po Mussolinijevem odloku je morala že februarja 1942 prevzeti skrb za »red in varnost« italijanslka vojska, ki je potem določila vrsto ukrepov proti uporniškemu prebivalstvu od interniranja in požiganja celih vasi do streljanja ujet- nikov in talcev. Po nalogu Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet sta sredi decembra Franc Rozman-Stane in Peter Stante-Skala pripeljala Mokronoško četo, Dušan Kveder- Tomaž pa Molniško četo do Stiške čete na Kremenjku nad Muljavo, da so tam nato 15. decembra 1941 ustanovili 11. štajerski partizanski bataljon. Ta naj bi prešel na Štajersko, kjer so bile pod nemšikim okupatorjem povsem drugačne razmere kot v Ljubljanski pokrajini. Odstranitev tisočev narodno zavednih, izseljevanje desettisočev prebivalcev z rodne grude, nasilno ponemčevanje, streljanje talcev, postopno uniče- vanje komaj nastalih partizanskih čet, uničevalni nacistični vdori v partijske in frontne organizacije, vse to je zaviralo razvoj oboroženega boja na Stjerskem, ki so ga nemški nacisti nameravali čimprej in za vsako ceno vključiti v svoj velikonemški rajh. II. štajerski bataljon naj bi pnipomogiel k ponovni poživitvi upora in k osvo- bajanju ozemlja od Kamnika do Savinjske doline ter zasavskih rudarskih revirjev. Bataljonski štab je takoj po ustanovitvi enote pripravil načrt za napad na nemški postojanki Šmartno pri Litiji in samo Litijo, ki naj bi ga izvedli v noči na 25. december 1941 v sodelovanju z dobro organizirano Narodno zaščito v tamkajšnjem okolišu, se prebili v Litiji preko mostu čez Savo in naprej na Štajersko. ,Po poprejš- njem dogovoru naj bi Revirska četa ob preboju II. štajerskega bataljona pritegnila pozornost nemških oboroženih sil » istočasnim napadom na Hrastnik, zatem pa še družno s savinjskimi borci z napadom na Trbovlje. Ker je bilo treba preskrbeti še podrobnejše podatke za izvedbo tako tvegane akcije ter se natančneje dogovoriti za sodelovanje z Narodno zaščito, ki jo je v litij- skem okolišu vodil Franc Poglajen, je bataljon že peti^ dan po ustanovitvi prešel italijansko-nemško mejo in se v noči na 22. december nastanil v majhni obmejni vasici Tišje ob Libergi. Vendar je predčasno sovražnikovo odkritje bataljona prepre- čilo partizanske načrte sredi največjih priprav. Ko so namreč Nemci v Litiji zvedeli za partzane, so 24. decembra poslali proti njim močnejšo bojno patruljo, ki je ne- opazno prispela do Tišja okrog treh popoldne. Po prvem presenečenju in prvih partizanskih izgubah so se čete uredile ter sprejele borbo. Enote, ki so se razporedile v bojno črto do hribčka nad vasjo, so držale sovražnik vse do mraka in mu tudi prizadele izgube. Ko pa so se po dolini i^jcdstrejj joiuod m niidn^is Rfuran TU3fio5{qo p^A3znqud Tp^ud iubijs qasA. z vojaških in policijskih enot, je bila borba že končana, kajti bataljonski štab se je z nočjo odločil za umik po grebenih na cesto Litija—Sv. Križ. Naslednji dan, 25. decembra so Nemci z večjimi silami, celo z letali in protitan- kovskim topništvom navalili proti Tisju in Libergi, vendar brez uspeha, ker se je bil bataljon že ponoči prestavil nazaj čez mejo. V onemoglem besu je sovražnik lahko požgal le še kmečke domačije in se znašal nad prebivalstvom. Čeprav pohod na Štajersko ni uspel, se je za poraz dotlej tako zmagovite nemške vojske kmalu razve- delo in je to nadvse ugodno odjeknilo v bližnjem in daljnem okolišu. Prva bojna preizkušnja pa je hkrati utrdila samozavest in bojno moralo tudi med partizani, saj so sprevideli, da so lahko s pravilno taktiko in zavzetostjo uspeli celo proti nem- škemu sovražniku. Na italijanski strani se je bataljon kmalu zatem zapletel v borbo še z italijan- sko vojsko. Kakor hitro so namreč z nemške strani obvestili italijansko oblast o partizanskemu umiku s položaja Tišje—Liberga, so le-ti začeli s patruljami 98. legije, topniškega bataljona in nekega mobilnega oddelka veliko očiščevalno akcijo s črte Temenica—Čatež proti nemški meji. (Nadaljevanje) Štab II. štajerskega bataljona oziroma II. grupe odredov in pozneje IV. operativne zone, politkomisar Dušan Kveder -Tomaž, France Rozman-Stane in Peter Stante-Skala (foto- grafirani leta 1944 kot člani Glavnega štaba NOV in POS) CESTA PA TAKA Cesto, ki pelje skozi Vrh nad Laškim do Jurkloštra bi lahko mirno imenovali skakalnica. Po- plava je odnesla gramoz v doli- no, tako da morajo pešci paziti, da si ne zlomijo nog zaradi ve- likih lukenj. Nikjer ne vidimo nobenega cestarja, ali sploh lah- ko pričakujemo, da bodo cesto popravili? Karolina Pfajfer Gozdec 13 p. Jurklošter NAPOTNIKOVA DELA PRENESENA V VELE- NJE. Zadnja razstava, k{ jo že vrsto let orga- nizira uprava velenjskega delavskega kluba, obsega del dela našega plodnega ustvarjalca fNAPOTNIKA. Za razstavo je veliko zanima- nje, po svoji vsebini pa je doprinejsia poži- * vitev te ekojenka, Pemovo 4; COKAN Terezija, roj. REZMAN, stara 67 let, kmetovalka. Studence 25; MATEVŽEK Frančiška, roj. PIRNAT, stara 77 let, pre- vžitkarica, Dobrovlje 26; CIZEJ Marija, roj. OŽIR, stara 79 let, prevžitkarica, Pod- vin pri Polzeli 50j LESJAK Adolf, star 63 let, dnv. upokojenec. Polzela 18; OSTRO-. VRSNIK Franc, star 64 let, upokojenec, Zabukovica 38; ŠIBRET Martin, star 80 let, kmetovalec. Grajska vas 7. CElJSKl TRG Celjska tržnica se počasi polni s prvimi pomladanskimi pridelki. Pri solati je tak znanilec pomladi regrat, ki je zdaj že ne- koliko cenejši, pri ostalih pridelkih za zlasti glavnato zelje. Največ solate so pri- peljali iz Dalmacije in jo prodajajo po 600 do 700 dinarjev kilogram, medtem ko sta motovileč in radič veliko dražja. Na tržnici je še vedno veliko kislega zelja in kisle repe, ki se bo verjetno obdržia v pozno pomladansko obdobje, seveda pa tudi ostalih pridelkov — od krompirja in fižola, do jabolk, ki že izgubljajo kvali- teto. Jajčka so skoraj presenetljivo poce- ni, saj jih je možno kupiti že za 45 di- narjev komad. Na tržnici je ob sobotah tudi nekaj piščancev, medtem ko je od- rasle perutnine precej manj. Žrtvevproffieta ZASPAL ZA KRMILOM Proti Vranskemu se je peljal z osebnim avtomobilom BOGOMIR LENARČIČ in v Prekopi zaspal zaradi utrujenosti, ^peljal je na skrajni desni rob ceste, trčil v ob- cestni kamen in ga izmval. Po desetih metfth vožnje po robu cestnega kanala ga je odbilo na levo stran ceste, kjer se je vozilo prevrnilo na streho in obstalo na desni strani ceste, škodo na avtomobi- lu so ocenili na 6.000 N-dinarjev, vozniku pa so vzeli kri za preiskavo. ZADEL V DREVO MARTIN PASKVALE je pripeljal z oseb- nim avtomobilom iz Zidanega mostu v Boštanj. Na blagem ovinku pred Krajev- nim uradom ga je zaradi prevelike hitro- sti in nevešče vožnje zaneslo na skrajno desno stran ceste na kup gramoza, ker je močno krenil v levo, ga je zaneslo na levo stran cestišča, kjer je po 30 metrih vožnje zadel v orehovo drevo ob cesti. Pri tem sta bila poškodovana 4-letni sin BOJAN —- zlom lobanjskega dna in žena MARIJA, ki je dobila poškodbe po glavi. Voznik ni kazal znakov vinjenosti. NEPRIMERNA HITROST V vasi Laze je na cesti III. reda Jur- klošter—Planina obstal voznik tovornega avtomobila EDI DO^ERŠEK, za njim pa je privozil z neprimerno hitrostjo z oseb- nim avtomobilom VLADIMIR JERČIN in se zaletel v zadnji del tovornjaka. Lažje sta bila ranjena voznik osebnega avtomo- bila in njegov sopotnik IVAN ZALOKAR. Na vozilih je škode za 9.500 N-dinarjev. Voznik JERCIN nima vozniškega dovolje- nja. NEPREVIDNO PREČKANJE Voznik osebnega avtomobila IVAN BO- SIO je vozil iz Virštanja v Lesično. Na- sproti je prišla peš po desni strani ceste naglušna ANA PREŠICEK in pred za- družnim domom prečkala cesto tik pred avtomobilom. Voznik je vozil zelo počasi in kljub zaviranju ni mogel preprečiti ne- sreče. Vozilo jo je zadelo s prednjim le- vim blatnikom in zbilo na desno stran ceste. Pri tem si je zlomila obe nogi pod koleni in dobila pretres možganov. SKOČIL PRED AVTOMOBIL Voznik osebn^a avtomobila ANDREJ ŽEMLJIC je peljal iz Šentjurja proti Ce- lju, ko je v Prožinski vasi v bližini go- stilne »Gologranc« skočil pred avtomobil pešec VIKTOR KRESNIK. Vozilo ga je zbilo po cestišču, da je dobil hude po- škodbe po glavi. V bolnišnici so mu od- vzeli kri za preiskavo. OTROK NA CESTI Proti Šmarju se je peljal z motorjem ANTON ŠTRUKLEC s sopotnikom ANTO- NOM PEPELNIKOM. V naselju je preč- kal cesto otrok VINKO KOŽAR, kateremu se je motorist umikal na levo stran, ven- dar ga je zadel. Otroka so z zloinljeno roko odpeljali v celjsko bolnišnico. Lažje poškodbe je dobil tudi motoristov sopot- nik. VČŽNJA PO SREDINI CESTE Z osebnim avtomobilom se je peljal pro- ti Šentjurju JOŽE TIHEC, ko mu je v CmoUd v nepreglednem ovinku sre- dini ceste pripeljal nasproti motorist JU- RIJ VOGA s sopotnikom JANKOM SME- HOM. Pri trčenju je dobil kompliciran zlom krače sopotnik na motorju, na vo- zilih pa je škode za 1.300 N-dinarjev. ZAVOZIL nA KUP GRAMOZA Proti Sevnici se je ipo cesti II. reda pe- ljal motorist JERNEJ METELKO in v Logu zapeljal na desni strani ceste v kup gramoza. Po cesti se je v negotovi vožnji lovil še 19 metrov, nato pa je padel in ga je vrglo 10 metrov daleč na travnik. Zlomil si je levo nogo i>od kolenom. V bolnišnici so mu odvzeli kri za preiskavo. KLJUB ZAVIRANJU TRČENJE Voznik osebnega avtomobila IVAN SI- MON je vozil iz Teharja proti Celju, ko so na križišču nenadoma pred vozilom prečkale cesto BOSILKA LALOŠEVIC in LJUDMILA BIBULOVIC, obe iz Celja. Voznik ju je kljub zaviranju zadel in zbil v obcestni jarek. Prva je dobila hude te- lesne poškodbe po glavi, druga pa kompli- ciran zlom levega ramena. PEŠCI FRANC STROPNIK je z osebnim avto- mobilom vozil iz Tmovdj proti Celju in na kratki razdalji opazil pred seboj sku- pino pešcev, ki so šli vzporedno. Kljub zaviranju je zadel VLADA IVEKOVIČA, ki je pri padcu podrl še ANTONA ULA- GO in MILANA POSAVCA. Lažje poškod- be je pri tem dobil samo IVEKOVIC. Aero : Skupščina 50:44 Po predlogu skupščine občine bi naj proračun telesne kulture v Celju za leto 1967 znašal 44 milijonov sta- rih dinarjev, torej 15 milijonov manj kot lani, oziroma 7 milijonov manj od dejanske razdelitve med društva (po rebalansu proračuna 12,5%). Ni dvoma, da bo to precej težak udarec za telesno kulturo v občini. Poleg že dejanskega zmanjšanja proračuna moramo upoštevati še splošno podražitev in pa predvsem dva nova momenta: 1. kvalitetne atletike federacija ne bo več podpi- rala (štipendije atletom); 2. v Celju smo pridobili sicer lep in koristen športni objekt — umetno drsališče, ki pa je obenem postal tudi nova postavka v proračunu, saj njegovo vzdrževanje ni zastonj ... Nujno bo torej treba nekaj storiti, sicer bodo životarili vsi športniki. Izvajati bi morali program, ki ne bi obseg al prav vse športne pa- noge vsaj kar zadeva kvaliteto. Poiskati bo treba še novih virov finansiranja. Ob tem pa nam nehote sili pred oči primerjava med 50 mi- lijoni S-din, ki jih je dala tovarna Aero za tribuno drsališča (v okviru enotne nabiralne akcije OS) in 44 milijonov S-din, ki jih je dala OS za celotno telesno kulturo v občini. Prav je, da je šla občinska skupšči- na v enotno nabiralno akcijo v de- lovnih organizacijah, toda vprašu- jemo se, ali ne bi mogla ta akcija zbrati tudi sredstva za manjše ob- jekte in funkcionalne izdatke. Tako se prav gotovo lahko zgodi, da bo- mo v parku lahko sedeli na lepi tri- buni in v odmorih hokejskih in dr- salnih prireditev na njej razprav- ljali o propadu posameznih šport- nih panog. EG ŠPORT v KRATKEM Na tradicionalnem tekmovanju za Kajuhov pokal so tokrat celjski smučarji ostali praz- nih rok. Na Ribniški koči jim ni uspelo po- novno osvojiti pokal, saj so skoraj vsi padli na progi in se niso uvrstil. Nogometaši Kladivarja nadaljujejo s pri- pravami z odigravanjem prijateljskih tekem. Preteklo nedeljo so odigrali tekmo z mari- borskim Železničarjem. Rezultat 2:3. DANES FINALE Tekmovanje za sindikalno prvenstvo v na- miznem tenisu se bliža h koncu. Poznani so že najboljši v skupinah. V prvi skupini je zmagala ekipa Železarne pred EMO, v drugi skupini pa je prvo mesto zasedla Klima. O drugem bo odločal dvoboj med Cinkarno in Kovinotehno. Danes popoldne bo na sporedu finalni dvo- boj med ekipama Železarne in Klime. USPEH NA KROSU Prvenstvo Slovenije v krosu je minilo v znamenju tekmovalcev Kladivarja, ki so se izkazali posebno v ekipnih konkurencah. Tri- krat so bili prvi in dvakrat drugi. Med mlaj.šimi mladinkami je zmagala Ce- Ijanka Vrankarjeva, Zupančera je bila četrta, Catrova pa šesta, ekipno 1. mesto. Med sta- rejšimi mladinkami je bila Gračnerjeva tret- ja, ekipno so zasedle 2. mesto. Med starejšimi mladinci je bil Brečko četrti, Cvet pa peti, ekipno pa so zasedli Celjani prvo mesto. Med članicami je bila Lubejeva druga, Kandolfo- va četrta. Čebela peta, ekipno pa so bile čla- nice drupe^ Kot med maljšimi mladinkami so tudi m^ člani Celjani dosegli dvojno zmago. Zmagali so ekipno in med posamezniki, kjer je bil prvi Kovač pred Žuntarjem. OBČNI ZBOR Preteklo nedeljo so imeli v Zrečah občni zbor tamkajšnjega šahovskega kluba, ki je v tem kraju edino društvo, ki uspešno dela z mladino in pionirji. Za sabo imajo že precej uspehov predvsem v tekmovanju pionirjev. Sicer imajo ravno med pionirji trenutno nekoliko težav, ker je vodja krožka na šoli delo opustil, vendar bo odbor to prav gotovo uspešno rešil saj je or- ganizacijjsko na trdnih noph. Želijo le, da bi v prihodnje redno dobili obvestila za tek- movanja, ne pa kot lani, ko od občinskega odbora Društva prijateljev mladine Konjice niso dobili obvestila, da je v Celju medob- činsko tekmovanje pionirjev. Zrečani pa ima- jo prav gotovo eno najboljših pionirskih ša- hovskih ekip. ŠAH BREZ NAGRAD Prejšnjo nedeljo je bil v Celju medobčinski brzotiimir posameznikov za leto 1967, sode- lovalo pa je kar 30 igralcev iz raznih krajev. V finalni skupini sta bila najboljša Pešec in Draksler z 9,5 točke, sledila sta Jazbec in Ojstrež 7,5, Ben^ar 7 itd. V tolažilni skupini pa je zmagal Brinovec pred Lipnikom. Po končanem turnirju so razglasili rezultate, naj- bolj žalostno pa je bilo to, da so šahisti prvikrat ostali brez nagrad in diplom, ki so jih sicer na tekmovanjih v bivšem okrajnem merilu vedno dobili. Sedaj v Celju obstaja tekmovalna skupnost za šah, vendar je ta skupnost brez finančnih sredstev, saj nimajo niti za PTT stroške. To pa prav gotovo ne vo- di nikamor, še najmanj pa v pozitivne re- zultate. Prvi štirje s tega pr\'enstva so dobili pravi- co udeležiti se republiškega brzopoteznega pi-venstva posameznikov, ki so se ga udeležili to nedeJjo. Moramo priznati, da jih to, da v Celju niso dobili nagrad, ni nič kaj dosti pri- zadelo in so se v Ljubliani kar precej dobro odrezali. Med 40 šahisti iz vse Slovenije so Celjani dosegli tele izide: Draksler je bil sed- mi, Jazbec osmi, Ojstrež pa petnajsti. Pešec je bil v predtekmovanju v močni jakostni skupini in se ni uspel plasirati v finale. To je kar lep uspeh celjskih šahistov. Pertinač SKRBNE PRIPRAVE Pretekli teden se je v ljubljanski hali Ti- voli končalo zimsko rokometno prvenstvo SR Slovenije v posameznih skupinaJi. Na spore- du so še finalne tekme to nedeljo. Celjski rokometaši so izpolnili pričakova- nja. S precej pomlajeno ekipo so v svoji skupini z lahkoto osvojili prvo mesto in se bodo v nedeljo srečali za naslov prvaka z ekipo Slovenj Gradca, ki pa je po rezultatih sodeč izvrstno pripravljena. Celjani še niso v formi. Njihove priprave so usmerjene na start v spomladanskem delu zvezne lige. Kot je znano, imajo Celjani minimalne možnosti, da se v njej»obdržijo, toda s tem ni rečeno, da je treba vreči puško v koruzo. Slednjič tudi ni vseeno ali izpadejo s štirimi, ali pa, z desetimi točkami. Sicer pa ekipa v spomla- danskem delu niti ne^o tako okrnjena. Eden najboljših na zadnjih tekmah v Ljubljani je bil prav gotovo visoki in mladi Levstik, ki je s svojimi udarci skorajda postal strah vra- tarjev in kaže, da se bo raz^vil v odlično za- meno za Djakiča.'Po dolgotrajnem obotavlja- nju kaže, da se je tudi K.rel.j odločil za po- vratek v celjsko ekipo, slednjič pa je te dni prišel iz vojske še Orač, ki bo prav tako pre- cejšnja okrepitev. »Komisija ,ra volilne imenike pri Skupščini občine Celje poziva voliv- ce, da v smislu 25. člena zakona o volilnih imenikih ugotovijo, če so vpisani v volilni imenik. Volilni imenik je volivcem na vpo- gled v prostorih Uprave za notranje zadeve Celje, Gregorčičeva ul. št. 5, vsak dan od 8. do 12. ure.« NE, NA LUNO šfe NE MORETE! To pa ne pomeni, da bi ne mogli biti v poltretji uri v Beogradu ali čez dvaj- set minut na Brniku! čas postaja vse bolj dragocen in od njega zavisijo po- gosto veliki posli... Si hočete ogledati izpod neba Celje in okolico? AEROKLUB CELJE uvaja novost: AE- RO TAXI, ki je mimo turistične atrak- tivnosti čista ' poslovna nuja. ..I TV od 12. m. do 18.111. NEDEUA, 12. 3. 9.15 Poročila (Ljubljana); 9.20 Za našo Pla- nico — posnetek javne prireditve (Ljublja- na); 10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb); 10.45 Tisočkrat zakaj — oddaja za otroke (Beo- grad); 11.30 Nenavadni konj Champion — serijski film (Ljubljana); 12.00 Nedeljska TV konferenca (Zagreb); . . . Ponavljamo za vas (Ljubljana); 18.00 Dokumenti in čas (Beo- grad); 18.30 Stari filigrani (Skopje); 19.00 Izgubljeni v vesolju — serijski film (Ljublja- na); 19.54 Medigra (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Cik Inost lokala zadovoljila svoje go- ste. Tudi v p-rihoclnje te skrbi ne bodo opustili. 10.3.1967-št.9 7 kompas OBVEŠČA VABIMO VAS NA IZIETE: 1. V času od 11. marca 1967 — 10-dnevno potovanje z avtobusom v LOURDES—AVIG- NON—MILANO—PADOVO. Prijave do 5. mar- ca 1967. 2. Z ladjo po ČRNEM MORJU v BOLGA- RIJO, SSSR in TURČIJO v času od 24. aprila do 3. maja 1967. Prijave do 20. marca 1967. 3. L2-dnevno potovanje v AMSTERDAM— BRUXELLES—LUXEMBURG, v času od 16. do 27. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1967. 4. 8-dnevno potovanje na AŽURNO OBALO in v CHAMONIX v času od 16,—23. aprila 1967. Prijave do 20. marca 1%7. 5. 9-dnevno potovanje v PARIZ in na AŽUR- NO OBALO v času od 24. aprila do 2. maja 1967. Prijave do 20. marca 1967. 6. 7-dnevno potovanje v PARIZ v času od 30. aprila do 6. maja 1967. Prijave do konca marca 1967. 7. 4-dnevno potovanje v MILANO v času od 20. do 23. aprila 1967. Prijave do 1. aprila 1967. 8. 6-dnevno potovanje v PRAGO—BERLIN— NURNBERG v času od 1.-«. aprila 1967. Prijave do 30. aprila 1967. 9. 8-dnevno potovanje z letalom v MOSKVO in LENINGRAD. Prijave do 10. marca 1967. 10. 7-dnevno potovanje v ZORICH in ZER- MATT, v času od 10.-17. aprila 1967. Prijave do 10. marca 1967. 1.-MAJSKA POTOVANJA: 11. 7-dnevno potovanje v času od 26. aprila do 2. maja 1967 v ZURICH—JUNGFRAUJOCH —INNSBRUCK. Prijave do 20. aprila 1967. 12. 9-dnevno potovanje v LONDON v času od 26. aprila do 4. maja 1967. Prijave do 26. marca 1967. 13. 8-dnevno potovanje v RIM—NAPOLI— CAPRI od 25. aprila do 2. maja 1967. Prijave do 25. marca 1967. NAPROŠAMO KOLEKTIVE IN INDIVI- DUALCE, DA ZAHTEVAJO V NAŠI POSLO- VALNICI BARVNI PROGRA.M VSEH KOM- PASOVIH IZLETOV V LETU 1967. PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZLE- TOM OBIŠČITE TURISTIČNO AVTOBUSNO PODJETJE KOMPAS CEUE, TOMŠIČEV TRG 1, TELEFON 23-50. MALI oglasi PRODAM NEDOGRAJENO hi-šo v Celju prodam. Naslov v upravi lista. KLAVIR prodam ugodno. Ivan Skomšek, Brezje 23, Mozirje. 2000 kg sladkega sena prodam zelo ugodno. Naslov v upravi lista. POSESTVO — 10 ha prodam. Alojz Zupane, Vodruž 9, Šentjur pri Celju. 20 m gumijastega — bakrenega 4-žiliiega kabla prodam. Ivan Kroflič, Celje, Zagrad 68. OPEL REKORD 1960 prodam. Ivan Pinter, Ivenca 16, Vojnik. ROČNI voziček prodam. Celje, Kosovelova 18. SADNO drevje različnih vrst ima naprodaj: Stanko Jakopin, drevesničar, Dramlje pri Celju. DOBRO ohranjen globok otroSki voziček pro- dam. Ogled v nedeljo 12. marca od 8.-15. ure. Dečkova c. 19/a. ŽENSKI šivalni stroj »DURKOP« prodam. Fa- ni šmerc, Celje, Kosova 8. AVTO Moskvič 403 — 1965 — 26.000 km — dobro ohranjen, nekaramboliran prodam za 15.500 N-din. Kupcu nudim garažo. UUca 29. Novembra 28. SKORAJ nov valilnik prodam poceni. Pevec, Žalec, Savinjska c. 26. PARCELO — 652 m« v centru mesta prodam. Vprašati pri Lečnik, Celje, Adamičeva 2 od 15.-17. ure. FIAT 750 brezhiben, 16.000 km prodam. Pi- smene ponudbe na upravo lista pod šifro »1.200«. VSELJIVO enodružinsko, enonadstropno hišo (elektrika, voda in koplni bazen) pol ure iz Laškega prodam ugodno. Cena po dogo- voru. Filip Matek, Tovsto 25. HIŠA z vrtom že naprodaj. Šmarjeta 70 — škofja vas. MANJŠE posestvo z enonadstropno hišo in sadnim vrtom z vsemi pritiklinami ob po- toku Bolska, 150 m od ceste I. reda, ugod- no za ljubitelje prirode in miru, prodam po zelo ugodni ceni. Borštner, Ceplje 10, Vransko. POSESTVO — srednje veliko, prodam po ugodni ceni. Amalija Laznik, Zabukovica 14. Griže. OSEBNI avto ZASTAVA 600 D, — 6.200 prevo- ženih kilometrov, prodam ugodno. Naslov v upravi lista. MOŠKA šivalna stroja »SINGER« in »GRt)Z- NER« z elektromotorjem prodam. Vprašati pri Benedejčič Celje, Drapšdnova 9. KOMPLETNO rabljeno masivno opremo za večjo sobo (jedilnica) z raztegljivo mizo in kavčem ugodno prodam. Naslov v upravi lista. KUPIM MLATILNI stroj kupim. Naslov v upravi li- sta. STANOVANJE. SAMSKEMU tehniku ali nameščencu oddam opremljeno sobo. Naslov v upravi lista. POŠTENO sostanovalko srednjih let, lahko tudi mlajša upokojenka, sprejmem. Naslov v upravi lista. NUDIM lepo nagrado tistemu, ki mi odda sobo s posebnim vhodom v mestu. Za sobo z odločbo dam motor NSU Pretiš. Alojz Jagodič, Celje, Gledališka 5. MLADA zakonca iščeta prazno ali opremlje- no sobo v Celju ali neposredni okolici za krajše obdobje, po možnosti z garažo. Po- nudbe na upravo lista pod šifro »INTELEK- TUALCA«. MIREN dijak išče stanovanje ali sobo v Ce- lju. Naslov v upravi lista. PRAZNO sobo iščem za 6 mesecev do 1 leta v mestu. Možnost plačala vnaprej. Pisme- ne ponudbe na upravo lista pod šifro »GRA- DIM«. FANTU nudim opremljeno sobo. Mariborska C. 176. ZAMENJAM dvosobno stanovanje na Dečkovi cesti (stari blok) za enako ali večje v mon- tažnem bloku ali stolpnici na Otoku. Naslov v upravi lista. VELIKO sončno trosobno stanovanje zame- njam za manjše dvosobno ali enosobno s kabinetom. Ogled od 13.—15. ure. Naslov v upravi lista. LEPO sobo z vsemi pritiklinami zamenjam za sobo v okolici. Naslov v upravi Usta. MIREN samski moški išče oprejiUjoao sobo. Naslov v upravi lista. Turistične objave PROSTE KAPACITETE Na celjskem turističnem območju je dovolj prostih mest v zdraviliščih Dobrna, RogaSka Slatina ter v hoteUh Evropa in Celela v Celju, Savinja v Laškem, Paka v Velenju, »"lanln- skem domu v Logarski dolini in drugih. Re- zervacije so potrebne za skupine, ob sobotah. Vse ceste so prevozne. Dom na Gori Oljki Je še zaprt, odprli pa ga bodo predvidoma pri- hodnji teden. PRIREDITVE V Velenju barski program in ples vsak dan razen ponedeljka. V Celju imajo ples vsako soboto v Samopostrežni restavraciji, v Roga- ški Slatini in Dobrni pa vsako soboto in ne- deljo. Slovensko ljudsko gledališče Celje Sobota, dne 11. marca 1967 ob 19.30: J. Benavente: LA MALOUERIDA. Gostova- nje v Slovenski Bistrici. Nedelja, 12. marca 1967 ob 10. uri: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. II. mla- dinski nedeljski dopoldanski abonma. ' Nedelja, 12. marca 1967 ob 15. uri: J. Benavente: LA MALOUERIDA. Gostova- nje v Slovenskih Konjicah. Torek, dne 14. marca 1967 ob 19.30: Janez žmavc: PODSTREŠJE. Torkov abon- ma in izven. Sreda, dne 15. marca 1967 ob 17. uri: Janez Žmavc: PODSTREŠJE. Abonma za upokojence. Četrtek, dne 16. marca 1967 ob 19. uri: Žarko Petan: BESEDA NI KONJ. Gostova- nje v Šoštanju. Petek, dne 17. marca 1967 ob 15.30: Kanin: RASOMON. Prvi mladinski abonma in izven. Sobota, dne 18. marca 1967 ob 19.30: Bolt: ČLOVEK ZA VSE ČASE. Gostovanje SNG — DRAMA, Ljubljana. (Vezani — abon- ma) in izven. Trgovsko in proizvodno pod- jetje »VELEŽITAR« CELJE, Razpisna komisija razpisuje prosto delovno mesto OBRATOVODJE pekarne GABERJE. Pogoj: VK pekovski delav^ s triletno prakso na delovnih mestih obratovodje. Podjetje ne razpolaga s sta- novanjem. Pismene ponud:be pošljite na naslov »VELEŽITAR« CE- LJE v roku 15'dni od dneva objave razpisa. zivinozdravniška dfZurna služba Od 11. do 18. marca 1967: MARJAN TISELJ, veterinar, Celje, Savinjska 5/II (savinjsko nabrežje) tel.: 28-71 Podjetje Javne naprave Celje sprejme v službo po pogodbi o iz- vršitvi dela 1. Čuvaja nasadov na Otoku 2. Več čuvajev avtomobilov na parkirnih prostorih. Interesenti naj se javijo na upra- vi podjetja Tehaii^ka 49 med 7. in 9. uro. OBVESTILO Glede na neutemeljene govorice o postopni ukinitvi gradbenega oddel- ka na Tehniški šoli v Celju obvešča- mo javnost, da za kakršnokoli okr- nitev tega oddelka ni nobenih ob- jektivnih razlogov. Zato bomo, kakor vsa leta doslej, tudi v šolskem letu 1967/68 vpisali na gradbeni oddelek okrog 60 dija- kov. Celje, dne 6. 3. 1967 Svet Tš Celje Poffiebni zavod Celje, razpisuje delovno mesto DIREKTORJA zavoda Kandidat mora izpolnjevati naslednja pogoja: 1. da ima višješolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali gradbene smeri in 3-letno prakso; 2. da ima srednješolsko izobrazbo ekonomske ali grad. bene smeri in 5-letno prakso. Osebni dohodek po pravilniku Zavotla. Kandidati morajo pred- ložiti lastnoročno napisano prošnjo najkasneje do 27. 3. 1967 upravi zavoda. Prošnji je treba priložiti življenjepis, ki naj poleg drugega v.sebuje opis dosedanje zaposlitve in spričevalo o šolanju. Komisija bo obravnavala prošnje 30. 3. 1967 ob 9. uri. OPOZORILO Gozdno gospodarstvo Celje opozarja vse prebivalstvo na svojem območju, predvsem mladino, da je v tem letnem času prepovedano netiti ogenj v gozdu ali v bližini gozda (Ur. list SRS 30/65). Vsak prebivalec, ki opazi v gozdu požar, je po zakonu dol- žan ta požar takoj prijaviti najbližji postaji milice ali pa naj- bližjemu gozdnemu obratu oziroma logarju. Gozdno gospodarstvo Celje OBVEŠČA — da je odprla uhodernizirano drugo nadstropje svoje veleblagovnice; — da je prvo nadstropje zaradi obnovitvenih del trenutno zaprto; — da je vse blago iz prvega nadstropja v prodaji v pritličju in prenovljenem drugenb nadstropju. Žrebanje v Tehnomercatorju že lanska reklamaio-nagradna pro- daja celjskega trgovskega podjetja Tehnomercator je imela velik odziv, zato so se tudi letos odločili za po- dobno prodajo. Kupci v vsej Slove- niji so lahko v prodajalnah, ki jih oskrbuje Tehnomercator, ob naku- pu televizorja, radioaparata, tran- zistorja ali določene gospodinske opreme, izvlekli tudi srečko. Ce je bila končnica srečke »O« ali »5«, so dobili takoj pri nakupu kavni servis ali kristalno garnituro. Vsi pa so lahko sodelovali tudi v zaključnem žrebanju, ki je bilo 3. marca. Žreb je razdelil: televizor »Silva-Luxus« številki 2923, pralni stroj »Super 3« 4983, radio »Luxus UKV« 2282, 1863 lin 1642, tranzistor »Tolcxlo« 3101,- 1644 in 3138 ter gramofon »GK-6« , 5182, 2931 in 3606. RAZNO ZA VARSTVO otroka nudim stanovanje tova- rišici z izmenično zaposlitvijo. Naslov v upravi lista. STROKOVNO čistim sadno drevje, re?.em brajde. Dopisi: Vrusnik, Teharska c. 38. NA POTI Celje—Trojane izgubljen rdeč koles- ni pokrov (Radkappe) z oznako FK oddaj- te proti nagradi na naslov: Ing. Kač, Insti- tut za hmeljarstvo, Žalec. POSESTVO — pol ure iz Celja dam v najem. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista. SPREJMEM otroka v varstvo za 8 ur dnevno. Bivališče v centru mesta. Naslov v upravi lista. Letni redni občni zbor ČEBELARSKEGA DRUŠTVA CEUE bo v nedeljo 19. marca 1967 ob 8. url v dvo- rani DIT, Titov trg M. 6. Komisija za delovna razmer- ja pri Osnovni ptt enoti Celje objavlja prosta delovna me- sta, pismonoš pri poštah: Podplat, štore. — Pogoji za sprejem so: — dovršena osemletka, — odslužen vojaški rok, — opravljen izpit za vožnjo z mopedom. Kandidati naj pošljejo pis- mene prijave v 10 dneh po ob- javi komisiji za delovna raz- merja prii Osnovni ptt enoti Celje. Kandidati bodo sprejeti za določen čas. IZLETIVIK CEIJE i. IZLETI PO DOMOVINI Organiziramo izlete po ožji in šir- š.i domovini. Za šolsko mladino da 31 .3. še popust. AKCIJA SLOVENJ GRADEC! VSI IZ VSEH ŠOL NA RAZSTAVO »Mir humanost in pri- jateljstvo med narodi«. Pouk ne bo trpel. Za popoldanske razrede orga- niziramo prevoz in povratek dopol- ine, za dopoldanske popoldne. Ce- na prevoza v obe smeri iz Celja je samo 260 S-din, vstopnina 100 S-din. Skupni ogled razstave le 360 S-din. 2. IZLETI PO TUJINI — PUTNIK NAJCENEJŠI IZLETNIKOVI ZIM- SKI IZLETI V TUJINO IZ CEUA: TRST — preko Sežane za 41 N-din, preko Gorice za 46 N-din. VIDEM (UDINE) — TRST za 51 N-din. BENETKE dvodnevni izlet za 125 N-din. V GRADEC ali CELOVEC za sa- mo 33 N-din. DALJŠI IZLETI V ODLIČNEM ARANŽMANU: CORTINA D'AMPEZZO za tri dni od 8. do 10. 4. za samo 197 N-din, idealna smuka, številne vlečnice — niz)ka cena. Prijave do 20. 3.. Spre- jemamo prijave posameznikov ter organiziranih skupin. LOURDES za deset dni. Cena je samo 890 N-din. Prijave sprejema- mo do zaključenega števila. Za or- ganizirane skupine .popust. RIM za šest dni od 3.-8. aprila za 589 N-din. Prijave do 10. 3. IZLETI ZA PRVOMAJSKE PRAZ- NIKE: številni programi so že v vseh po- slovalnicah Izletnika. Za 7 dni na Azumo obalo Francije ali v Švico. Tri-dnevni izleti v Dolomite ali na Cehoslovaško. V Italijo, na Madžar sko in kombinirano po domovin in tujini ZA ORGANIZIRANE SKU PINE POSEBEN POPUST! ZA OR GANIZIRANE SKUPINE PROGRA MI PO ŽEUI! ZA ORGANIZATOR JE POPUST! 3. OSTALE TURISTIČNE USLUGE Posredujemo nabavo potnih listov ter vizumov, vozne karte za avione, spalnike ter vlak. Posredujemo rezervacije na šir- šem celjskem področju (zlasti še za Gornje Savinjsko dolino) ter po- vsod po Jugoslaviji in tujini. 4. VSE lURlSTlCNE USLUGE V TURISTIČNIH POSLOVALNICAH IZLETNIKA CELJE — nasproti kolodvoru, VE- LENJE, MOZIRJE, KRŠKO, HRAST- NIK, KRAPINA. lZLEii\lK CELJE BRIVCI - FRIZERJI! Strokovno brušenje vašega pribora po ceni za: britev 5 N-din frizerskih škarij 4 N-din manikir škarjic 3 N-din strojčke za striženje 6 N-din Zaupajte in pošljite na na- slov: OŠTRACKA RADNJA STEVAN KRSTIC SREMSKI KARLOVCI Ljenjinova 34, kjer Vam bodo usluge kvali- tetno izvršili. OGLAŠUJTE V CELJSKI TEUMK! B. OliGANI IN VODSTVA ORGANIZACIJE ZK V OBČINI Občinska konferenca Občinska konferenca je najvišji organ organizacije Zveze komunistov v občini, ki se sestane na volilno konferenco vsaki dve leti. Na volilni konferenci se obravnava delo v preteklem obdobju, sprejema okvirni program za prihodnje obdobje, voli občinski komite ter kontrolno in revizijsko komisijo. Aktivnost delegatov ne preneha s konfe- renco. Delegati zadržijo svoj mandat. Sestajajo se na osnovi interesov in po potrebi na delovnih konferencah, katere se lahko udeležijo tisti komunisti, ki bodo največ prispe- vali glede na vsebino konference. Zaključki volilne in delovne konfernce so obvezni za celotno organizacijo ZK v občini. Občinski komite Občinski komite Zveze komunisto vodi in usmerja organizacijo Zvezo komunistov med konferencama in je neposredno odgovoren za izvajanje programa, sprejetega na volilni konferenci in zaključkov, sprejetih na delovni konferenci. Občinski komite voli sekretariat, političnega sektretarja in sekretarja. O potreb- nosti profesionalne ali neprofesionalne zasedbe naj odločajo organi ZK v ob- čini. Poleg tega imenuje komisije občinskega značaja, organizira delo aktivov, pomemb- nih za občinsko organizacijo, pripravlja letne in delovne konference, sprejema proračun občinske organizacije ter daje politično oceno najaktualnejšim družbenopolitičnim giba- njem v občini. Občinski komite je glavno žarišče in iniciator pri obravnavi konkretnih družbeno-političnih vprašanj in mesto, kjer se po predhodnih razpravah med komunisti oblikujejo zaključki organizacije Zveze komunistov v občini. V strukturi občinske organizacije je občinski komite v središču dejavnosti, ob- enem pa se njegova dejavnost razvija preko članov komiteja v osnovnih organizacijah, aktivih, komisijah itd. Občinski komite sprejme poslovnik o sistemu in metodah dela komiteja in nje- govih organov. Sekretariat Sekretariat je ožje delovno telo občinskega komiteja ZK, ki organizira priprave za seje komiteja in odloča v okviru pooblastil, ki mu jih daje občinski komite". Po funk- ciji so v njem politični sekretar, sekretar, predsedniki komisij in po potrebi drugi člani občinskega komiteja. Komisije Občinska organizacija ustanavlja komisije v cilju učinkovitejšega dela občinske organizacije. Delovne komisije so oblika, oziroma metoda dela, ki se na vseh nivojih postav- ljajo z namenom, da analitsko, predvsem pa strokovnejše obdelajo določene zvrsti pro- blemov. S to prakso so začele že nekatere osnovne organizacije, občinski komite pa je koncem leta 1966 spremenil sestav in aktiviral komisijo za idejno ra§t ZK, organiziranje in vodenje ZK ter komisijo za družbeno-ekonomska in politična vprašanja. Občinska konferenca pa bo verjetno nakazala druga področja dela, ki bodo zahtevala še nove komisije. Delovne komisije so torej funkcija programske orientacije organizacije Zveze komunistov. Celje, v februarju 1967 16 Fran Jaklič Zgodovinska povest - 17 - — Lej, kar vlekli so jo. Kar gnali so jo, kot živino. O nesrečnica! In zaprli so jo in pravijo, da je coprnica! Tak semenj! je tožil Gregor. — Zdaj me še naprej ne pustijo. Ženo so mi vzeli. V ječo so jo vrgli. Ne pustijo me k njej, niti do pravičnega sodnika, da bi mu povedal, da je moja žena nedolžna; da je nedolžna, kakor so nedolžni tile otroci. Nedolžna je! je rekel Gregor z nekoliko povzdig- njenim glasom. Polonca ni vedela, kaj bi odgovorila, pa je rekla biri- čem: — Spustite ga vendar! Naj gre, kamor želi! Pred sod- nika bo vendar smel! — Kadar bo poklican predenj, jo je zavrnil prvi birič. — Viš, taki so, ji je rekel Gregor. — Nimajo usmilje- nja. Toda jaz ne grem od tod preden me ne pustijo v grad ali pa mi ne vrnejo žene. Ko je Polonca videla, da tako ni mogoče nič storiti, je prijela z vsako roko enega otroka in rekla Gregorju: — Pojdi z menoj! K Miklovim I^jdi, boš dobil vode in juhe boš dobil, saj otroci so lačni. Glej, Miklov oče ti bodo svetovali, kaj naredi in tudi jaz ti bom pomagala. H gosj^du respresterju bom šla in jih prosila, da se za- v^zamejo zate in za tvojo ženo. Pa v grad bom šla h gospe in ji rekla, da več ne pridem krpat, oe bo Lucija v ječi. Tudi gospoda Beneficijata iz Nove Štifte, gospoda Mihela bom poiskala in jim povedala, kaj se ti je zgodilo! — Ali misliš, da mi ti morejo pomagati? — Seveda! Ce kdo druge ne, bodo gospod Mihel go- tovo zastavili besedo zate in za ženo. Jaz jih bom pre- prosila. Gospod Mihel so sami dovolj hudi na tiste, ki preganjajo copmice, in trdijo, da coprnic ni. Gospod, Mihel ti bodo pomagali in rešili ženo. Pojdi! Gregor je bil v dvomih in ni vedel, kaj naj naredi. — Pojdi! Otroci so lačni. Sam si tako ne moreš nič pomagati. — 18 - Gregor je še enkrat pogledal biriče. — Ali me res ne pustite v grad? Kaj nimate nobenega usmiljenja? — Tista je usmiljena, je namignil šamut na Polonco, — mi pa ne smemo biti. Tovariši so se zasmejali, Polonca pa ga je prezirljivo pogledala in rekla s posebnim poudarkom: — šamu — ut! Šamut! Ti? Šamut je umaknil pogled in Gregor se je okrenil; ko je odhajal za Polonco, ki je vodila otroke, se je vse- skozi oziral v grad. Ko je Polonca pripeljala otroke in je v gostilno sto- pil Krznič, so gostje utihnili. Pri mizi poleg peči je bilo še nekaj prostora; tja je posadila otroke, jim prinesla kruha, Krzniču pa kozarec vode, rekoč: — Na, pij! Po- žirek vode ti bo dobro stril. Umiril se boš. Krznič je nagnil kozarec in ga izpraznil. Polonca je prinesla še juhe in mesa, potem pa pogledala po mizah in postregla gostom. še bolj kot jed in pijača je na Krzniča ugodno delo- valo sočutje. Doslej je videl okrog sebe le ljudi, ki so mu grozili, ki so vlekli ženo v ječo, ki so ga držali, da ni mo- gel za njo v grad. Še brat mu je bil sovražen. Zdaj je rnirneje razmišljal. Izvedeti je hotel, kako je pravzaprav bilo, ko so prijeli ženo, in je spraševal otroke. — Kar prišli so in jih oddali! so pravili otroci. — Mati so vso pot jokali in prosili, naj jih spustijo! — Ali veš, kdo bi te tako sovražil? ga je vprašal Miklovc. — Nobenega sovražnika ne poznam. Med sosedi že iie- Moja žena pa tudi ni nikomur storila nič žalega. — Kako pa potem?" — Nič ne vem. Pod jablano sem bil pri loncih in Kranjčanke so navalile name. Kar naenkrat slišim kli- canje moje žene. Ozrem se in jo vidim med biriči. Sko- čim za njo. Vse bi razmetal, če bi: me bili pustili. Pa — 19 - kaj sem mogel! Vsi so se spravili nadme in me držali, da so mi jo odvlekli. Pravijo, da je coprnica. Pa ni res! V naši hiši se s takimi rečmi nismo nikoli ukvarjali. Kaj bomo p>očeli? Kako jo bom rešil? Zopet so se mu ulile solze. — .Ali sta s Kovačem kaj imela? — Nič! Prav nič! Ne jaz ne Lucija! Res ne vem, zakaj je tako norel. Pa še moj sosed je! — Kajne oče, da mu bomo pomagali? se je vmešala Polonca. — Gregor, nič se ne boj. Kar pojdi na semenj, da ti loncev ne raznesejo, da ne še tam škode! — Pomagali, to že, samo ne vem, kako, je dejal Mik- lovc. — Kar tako je menda ne bodo obsodili? — Ne! Ne! je povzela Polonca. — Gregor, nič hu- dega ne bo. Kdo pa more reči, o bognasvaruj, da je tvoja žena coprnica! Kdo more to reči! Jaz bom šla do vseh gospodov, ki kaj pomenijo, da rešijo tvojo Lucijo! Miklovc je previdno omenil, da so si gospodje med seboj preveč na roko. — Novoštiftar se bodo zavzeli! je odgovarjala Po- lonca. — Gregor, kar brez skrbi bodi! Kar pojdi po oprav- kih in otroke spravi v red! — Res je! Polonca ti prav svetuje. Sam si tako ne moreš pomagati. Glej, da ne boš ob lonce, je dodal Mik- lovc. — Veš, Miklovc, nikoli te ne bom pozabil, je rekel Krznič, ko mu je pri srcu postalo nekako toplo. Samo ti si imel človeško besedo zame in pa Polonca. Petrova Polonca. Pogledal jo je naravnost in dejal: — Polonca, ali res nisi nič več huda name, ker sem tako grdo ravnal? Polonca je zardela. — Veš, sram me je, ko mi takole izkazuješ dobroto. In to prav ti. — Gregor, kar molči! Kdaj si me slišal, da bi bila — 20 - kaj potožila? Nič mi ni žal. Sedaj celo ne, ko vidim, kaj bi se mi lahko pripetilo, ko bi bila — tvoja. Zadnjo besedo je izgovorila komaj slišno in pogle- dala Krzniča, ki se je nasmehnil. — Miklovc in ti, Polonca! Ne vem, kako bi postavil besedo, da bi razodel, kar čutim. Samo to rečem, bog vama povrni stokrat, tisočkrat, stotisočkrat in še večkrat. In moji ženi bom že povedal, kje so dobre duše, ki me niso zapustile. — Ne bomo te zapustili, ga je prekinila Polonca. Krznič je vstal in odšel z otroki iz gostilne. Polonca mu je delala pot med ljudmi in Miklovc je šel za njimi; smilili so se mu, zakaj vedel je, da je prazno upati, da bi rešili žensko, ki so jo obdolžili čarovništva. V veži jim je prišel nasproti fantalin, ki se jim je skušal izogniti. Z obraza mu je sijala zadrega in neje- volja, ker se le ni mogel potuhniti. Ozrl se je vstran, da mu ne bi bilo treba kaj spregovoriti. Tedaj ga je ogovoril Krznič: — Martinek, ali si videl, kaj se je zgodilo? — Mar mi je, se je obregnil ta in se pognal naprej, kakor da bi se bal odgovoriti. Krzniča je zabolelo, ko je videl znanega človeka brez vsakršnega sočutja. Užaljeno je pogledal Miklovca in po- tožil: — Lej ga, k meni hodi delat, pa nima zame dobre besede v nesreči! Martinek je sedel na me^to, kjer je poprej sedel Krznič. Gostilničar in ženske, ki so stregle, se niso dosti zmenile zanj. Šele potem, ko so postregli drugim gostom, je dobil tudi ta pijačo. Pokazal je, da ima nekaj grošev in da bo plačal. Ljudje so skoraj pozabili na dogodek, ki se je pri- petil na trgu, saj je imel vsak svoje opravke. V presled- kih se je oglašal vojaški bobnar in razglašal »pefel go- spoda obrsta«. Živinski kupci so se preklinjajoč prerivali z nakupljeno živino po sejmu in tudi pri Miklovih so - 21 - imeli svoje skrbi, saj je bilo gostov veliko, morali so jim streči in odgovarjati na vprašanja. Šele pozno popoldne je prišla Polonca toliko do sape, da se je ustavila ob gostu, ki je sedel za mizo poleg peči. Zamišljeno si je podpiral glavo in gledal predse. — Martinek! Lej ga, kako premišlja! je rekla Polonca. Martinek jo je topo pogledal. — Ali si kaj kupil na sejmu? — Se nič. — 22 - — Ali si videl Krzničevko? Ali se ti kaj smili? — Nič, je odvrnil nejevoljno. — O, trdosrčnež! Tak si? — Mar mi je, baba! Pa še coprnica je! — Ne obdolžuj je, ko ničesar ne veš! — Jaz vem! je odgovoril trdovratno. — Coprnica je. Ta prava! — Martinek! Ti sam nič ne veš! Kdo je pa rekel, da je coprnica? — 23 - — Vsi so rekli! Tudi Krznič je rekel! Res, Krznič. Njen mož. Ta je rekel. Ta, ki jo pozna! Coprnica je! — Martinek! Ti lažeš! Ti si izmišljaš! — Nič ne lažem. Sam sem ga slišal. Na tale ušesa sem ga slišal. In še drugi so ga slišali. On je rekel, da je coprnica! — Jezus, Martinek, to ni mogoče?! Gregor je sam ni obdolžil! — Sam Gregor je povedal, da je coprnica. Sam Krz- nič. Mož tiste, ki so jo danes peljali v grad. Na lastna u.šesa sem ga slišal, ko je to povedal. In slišali so ga tudi drugi. Coprnica je! Tako kot je Cešarkovka in druge, ki so pred s(xibo. Zdaj me pa pustite! Razgovor je postal živahen, zato so gostje napenjali ušesa. Tudi Miklovc je stopil k mizi in rekel Polonci: — To štremišče nekaj ve! Polonca je ostro pogledala Martineka in dejala: — Ti veš, kdo je Krzniča ovadil! Povej nam! — Naj jo, kdor hoče! Kaj vam mar! Coprnica je! , Tedaj je stopil v gostilno Šamut. ' — Martinek, kar povej, kar skrivaš! je rekel. In ker je Martinek molčal, je Šamut povzel: — Ta jo je ovadil. Davi je prišel in potem smo dobili ukaz, da jo moramo prijeti. Pri moji veri, da nas je bilo sram, na semenjii dan žensko vlačiti v ječo! Ampak služba je služba! — Martinek — ti? Ti si to naredil? je zajavkala Po- lonca. — Kakšen človek pa si? Ali te ni sram? Ali nimaš nič srca? — Pa si drzneš še v mojo hišo, pes?! je vzkliknil Mik- lovc ogorčen. — Ven ga vrzi! je zavpil nekdo. Martinek se je plašen stiskal k mizi. — Ti boš kriv smrti Krzničevko, je rekla Polonca. — — 24 — Križani bog! Kaj ti je pa naredila? Ali sploh veš, kaj si storil? Ti tepec neumni! Na grmado si spravil mater! Rabelj ji bo odsekal glavo! — Coprnica je, se je branil Martinek boječe. — Poberi se iz hiše, smrkavec! je ukazal Miklovc in pobral p(?sodo z vinom izpred njega. — Da se mi nikoli več ne prikažeš pred oči! — Njega naj bi dali na natezalnico! -— Judež ti! Krzničevka ti je kuhala in ti rezala kruh, ti pa si jo izdal! Sram te bodi! je vpila Polonca, ko je videla, da odhaja. — Judež! Judež! Obesi se, Škarjot! Martinek .se je ves tresel od strahu in sramote in se pomikal proti vratom. Tam se je ozrl in kakor v obram- bo vzkliknil: — Ona mi je velela! Da, ona! — Kdo? Kdo? Katera? je vzkliknila Polonca in skle- nila roke. — Počakaj! Katera je rekla? Toda Martinek je med vrati zavpil: — Kaj te skrbi! in se hitro izgubil, kajti nenadoma je imel vse ljudi proti sebi. V gostilni so ugibali, kdo bi bila »ona«, ki je rekla Martineku, da ovadi Krzničevko. — V.se bomo izvedeli, je rekel Šamut, — če prej ne, ko se bo začela obravnava. Polonca mu je prinesla pijačo in se zanimala za žen- -sike, ki so bile v grajskih ječah. Šamut ni vedel drugega, kakor da jočejo in kličejo na pomoč vse svetnike. — Veš, Šamut, meni boš moral vse povedati, kar se bo zgodilo pri sodbi in v ječah, je dejala Polonca, se zaupljivo sklonila in mu šepnila: — Krzničevko moramo rešiti! Ti mi boš pomagal! Šamut ji je položil roko na ramo. — Kolikor bo v moji moči. Tebi rad ustrežem, tebi, Polonca. Na, pij! Ponudil ji je kozarec in Polonca je pila. - 25 - 3. PRI LEPI KOCEVARICI Na veliki ponedeljek so se shajali lončarji iz spod- njega konca v gostilni, ki je bila v hiši poleg mostu na Pristavi. Hiša je bila kakor vse druge lesena, z mnogimi malimi okni, toda prostorna. Po sredini je bila veža, ki je imela na eni strani veliko sobo s krušno pečjo. Okrog peči in ob stenah so bile klopi. Tu so bile še tri mize in ob njih podolgovati stoli. Prav tako je bil opremljen »štibelc« na drugi strani veže, le da je bil nekoliko manjši. Od tod so vodila vrata v kamro. Tudi na pod- strešju je bilo precej prostora. Na vsaki strani vrat pred hišo je bila klop in ob "hjej dolga miza, za katero so poj sedali gostje, kadar je bilo vreme lepo ali so bili notranji prostori polni. Gostilni so rekli »pri Rajhu«, zakaj Rajh so se pisali njeni lastniki že veliko let nazaj. V času naše povesti so ljudje pozabili to častitljivo ime in rekli go- stilni kar »pri Kočevarici«. Kdor je hotel še natančneje povedati, je rekel — »pri lepi Kočevarici«. Na takšnem glasu je bila namreč v tistem ča.su lastnica gostilne na Pristavi. Ker je treba pisati resnico, moram povedati, da so jo imenovali tako le moški med seboj, ženske, zlasti žene, so ji praviie nekoliko drugače. Kočevauica je bila .sicer vdova f^ Rajhu, ki je umrl nekaj let pred dogodki naše povesti. Ker je bila kočev- .skega rodu, doma nekje iz Gotenice, so ji torej rekli Kočevarica. Tedaj je imela kakšnih trideset let. Bila je krepka, l>olncga života, kakor pravimo, da ji ni nikjer nič manj- kalo, prikupnega obraza, iz katerega so gledale žive oči, vedno željne ljul>C7.ni; bila je zgovorna in tudi z odgovori ni nikoli prišla v zadrego. S tovorniki in kupci .se je po- govarjala o kupčijah, z domačini pa o vsem, kar je koga zanimalo; znala jc svetovati in tolažiti. ŠE EN OČITEK PAPEŽU PIU XII. Dokumentarni po- snetek: Talci pred ustrelitvijo pred vrati Vatikana. Ni se še polegel vihar ob dram- skem delu nemškega pisatelja Hoch- hutha »Namestnik božji«, že je izšla nova knjiga, ki meče senco na pape- ža Pia XII., ki je vladal rimski cer- kvi v času druge svetovne vojne. Ameriški pisatelj Robert Katz je nedavno izdal knjigo »Death in Ro- me« (Smrt v Rimu), ki je prava sen- zacija na ameriškem knjižnem trgu. Katz je dobil vpogled v dokiunen- te o krvavem dogodku marca 1944 v Rimu. V času, ko so se zavezniški vojaki že izkrcali v Italiji, je v Rimu delovala podtalna partizanska orga- nizacija. Ob neki priložnosti je ek- splodirala v bližini nemških esesov- cev v vozičku skrita bomba in usmr- tila 23 Nemcev. Hitler, divji nad ka- pitulacijo Italije, je ukazal ustreliti za vsakega Nemca 100 Italijanov. Komandant esesovske enote je sam smatral, da bi bil tak način mašče- vanja presurov in neustrezen. Eden njegovih oficirjev je baje obiskal patra Pankratiusa, ki je bil Nemec, ter mu sporočil, kaj se pripravlja. Svetoval mu je, naj se poveže s pa- pežem, da bi protest poglavarja cer- kve imel gotovo uspeh. Katz je pre- pričan, da je bil Pij XII. obveščen, da pa je eksekucijska komanda za- man čakala na spremembo ukaza iz Berlina, kajti papež ni protestiral, ni posredoval. Komandant Pappler je na lastno pest spremenil ukaz in dal iz zaporov prignati in z racijo ujeti 330 Italijanov. Talcev je bilo ujeti na enega Nemca. Streljali so jih v majhnih skupinah in steljanje se je slišalo po vsem Vatikanu, še vedno so upali, da jim ne bo treba postreliti vseh obsojenih talcev. Vendar se Vatikan ni zganil. Med 330 ustreljenimi je bilo 252 vernih katoličanov, med temi celo nek ka- plan. PETINSEDEMDESET LET V COLNU najstarejši ribiški par v državi ima skupaj 162 let Odkar se zaveda samega sebe, je življenje barbe Antona Grege veza- no na morje in slikovito primorsko mestece Vrsar. Vrsar je majhen kraj, ki je stisnjen ob istrsko obalo severno od Limskega kanala. Če re- čemo, odkar barba Antun pomni, po- tem to pomeni, da pomni daleč na- zaj, kajti ribič Grego je bržčas naj- starejši ribič na isrtskem polotoku. Antun je stopil krepko v devedeseta leta, toda še vedno ni dal slovo mor- ju, mrežam, vršam in kdo ve kako se vse te ribiške priprave imenuje- jo. Barba Antun je s soprogo Karlo pred osmimi leti praznoval zlato po- roko. Žena pa ni barbi Antunu samo zvesta družica na življenjski poti, ampak mu je tudi veren in marljiv pomočnik pri vseh njegovih križar- jenjih po morju, ko se žene za dob- rim lovom. Barba Antun se je rodil ob morju in živi od morja. Tako je bilo v njegovem rodu od nekdaj. Njegov oče je bil človek, o katerem so vsi s spoštovanjem govorili, celo, da je stari morski volk. Antunov oče ni poznal strahu, šel je na morje, pa če je še tako zavijala burja, če je veter še tako penil morje pod sivimi oblaki. Pri takem mojstru se je bar- ba Antun naučil ribiških veščin. Že kot osemletni deček se je v čolnu čutil bolj doma kot na kopnem. Ta- ko je ostalo do današnjih dni. Barba Antun je z grčavo roko opri- jemal kozarec črnega istrskega vina, kateremu se nikoli ne odreče, a se tudi nikoli ne opijani. Srknil ga je tudi tokrat in dejal: — E, sine moj, tako je to. Odkar so se zgrnili turisti na našo obalo, je rib vedno manj. Podolž in počez pobijajo ribe s svojimi puškami. Ne- koč sem ulovil tudi po deset kilogra- mov rib na dan, dandanes pa mo- ram biti vesel, če jih ulovim pol ali kak kilogram. Sicer pa lovim samo za svoje stare odjemalce, pa nekako povežem začetek s koncem. Občina ni pozabila na barbo Antu- na in njegova leta. Oprostili so ga davka. Loviti sme kjer hoče in koli- kor hoče. Kolikor hoče? Saj je ven- dar rib vedno manj in barba tudi ni več mladenič ... Barba je prodal staro rodbinsko hišo, ki je ni mogel več popravljati. Nekaj denarja je šlo za mreže,'za nova vesla in bar- vo za čoln. Ostanek čuva barba An- tun za vsak primer — pa valjda zlu ne trebalo, kot rad pove. — Samo v naši hiši zdrži mreža dolgo. Mnogo dlje kot pri drugih ri- bičih. Moja Karla ima spretne roke in krpa mreže hitreje in bolje kot kdorkoli daleč naokrog. Škoda, da ji zadnja leta oči ne služijo več tako dobro. Včasih je zakrpala mrežo tu- di kakemu sosedu... Da, da. Moja Karla zna splesti tudi novo mrežo. E, zlatne su njezine ruke ... Čeprav je barba Antun ves čas go- voril o svoji ženi v toplem, ljubečem tonu in čeprav je zadnje stavke po- vedal napol šepetaje, se je soproga Karla vendarle postavila v bran: —Eh, kaj vse ne natveziš človeku! Saj si bo še mislil, da sem ostarela nadležna babnica! Veste, mladenič, midva svoj živ dan še nisva stopila čez prag zdravnikove hiše. Mojemu Toniju je potrebno le, da ima vsak dan svoj litrček črnine, za njegovo zdravje pa skrbim jaz. še danes je moj stari čudak. Ali veste, da pol leta ne spi v hiši. Noč prebije kar v čolnu ob obali. Zapihati mora zelo hladen veter, da se preseli v posteljo pod streho. Moj Toni ne mara niti kopnega niti hiše. Tak je barba Toni. Rad ima po- letje, ker je toplo, ker lahko spi kar v čolnu, ker je lažje loviti ribe. Je pa tudi nejevoljen nad poletjem. Ta- krat pridejo turisti, vsa obala jih je polna in plašijo mu ribe. Govoric je, kdo bi jih razumel, kot v Babilonu. Pa mu pridejo k čolnu in pred hišo: Baxba Toni, vzemite nas s seboj na morje. Z vami je najbolj varno. Kaj naj človek stori? Jih naj morda spo- dim, ker imajo radi morje? Barba je kar naravnost i>ovedal, da nima več časa za klepet. On in njegova Karla sta zaprla duri in od- šla na obalo, kjer so ju že nestrpno čakali dve turistki — dve izmed ti- stih presnetih turistov. Gledal sem za njima. Barba je nosil svojo koša- rico, iz katere je zvedavo gledal vrat vitke steklenice, ki je bila polna slastne istrske črnine. Tekst in posnetki: SMAIL FESTIC Antun Grego in njegova soproga Karla sta osem let po zlati poroki še vedno tak srečen par, kot sta bila kot fant in dekle, kot ženin in neve- sta. Karlin edini tekmec je — morje. ^ »... in končno vam moram sporočiti, da smo zelo nezadovoljni s kvaliteto pohištva, ki ste nam ga poslali za opre- mo naših pisarn...« Ljubezen, politika in vohunstvo Nasmehnila se je. — Morda, je odvrnila in odšla. Vedela je, da bo morala nekoč plačati. Potem se je nekega dne znašlo na spisku ime Otta Cramma, njihovega hišnega prijtelja. S tem je sicer računala. Stopila je k Jačuku. — Tovariš komandant, ta človek ni fašist, lahko prisežem! — Toda Jelena, bil je v stranki in je imel celo visoko funkcijo. — Da, toda nacist ni bil nikoli, poznam ga od petih let. Jačuk je zopet vstal, se ji približal in ji položil roke na rame: — Res? — Res, tovariš... Vlekel jo je k sebi in jo poljubil in ona je polju- bila njega in mislila pri tem na gospoda Cramma. Kje bi bila njena družina zdaj, če ne bi bilo njega? — Jaz te ljubim. Jelena, je rekel Jačuk. — Veš to? — Da. — Pa ti? — še ne vem. Ne hi najprej na listi... Jačuk je vzel svinčnik in prečrtal Otta Cramma. — Se ti ljubi priti danes zvečer na obisk k meni? jo je vprašal. — Danes zvečer? Ne, ni mogoče. Skoraj bo božič in moja mati... saj veste, imamo veliko dela in bi bilo sumljivo... Nekdo je potrkal. Bil je pokrajinski sekretar KPD. — Klicali ste me, tovariš komandant. — Ah, da, je rekel Jačuk jezno. In Helgi: — O tem bova še govorila. Tako bo morala kmalu plačati. Sekretar je bil bled od jeze. Šestnajst družin je pobegnilo na Zahod. — Bili so obveščeni, tovariš major, in mi vemo, kdo jih je obvestil. Helga je prevedla. — Kdo torej? Sekretar je pokazal na Helgo. — Ta. — Izključeno. — Imamo dokaze. — Kaj pravite k temu. Jelena? — Nesmisel, je odvrnila, toda rdečice le ni mogla- povsem skriti. — Tovariš, je rekel Jačuk, — zadevo bom tako] raziskal. Počakajte zunaj. MAY MAC NEER ZlATA MRZLICA - 53 - Se vam zdijo priimki Studenbaker, Hopkins in Armour znana? Da, zelo znana so postala v nekaj letih. Armour je v Chicagu odprl mesarijo in jo razvil v največjo to- varno mesnih konzerv v Združenih državah in takratnem svetu sploh. Zelenjavar Hopkins, Mark Hopkins je čez leta bil eden od usta- noviteljev družbe »Union Pacific«, družbe ki je zgradila železnico od Atlantika do Pacifika. In John Studenbaker? Najprej je izdeloval vozove in kočije v South Bendu, pozneje pa je začel izdelovati avtomobile. Pri vsem tem je najbolj zabavno to, da se je John poročil s tisto tršato de- klino, ki je zasmehovala kuharice oni večer v taborišču pod pro- stim nebom. Medtem ko je on gradil vozove, je ona redila konje. Potem sta vsak svoje simbolično združila. Johnove kočije so začeli poganjati »konji«, ki jim ni bilo treba pokladati ovsa. XIV. PLES NA POZLAČENEM ODRU Možem, ki so nosili krampe in lopate, so sledili tudi glasbeni- ki, igralci in plesalci. Trdega življenja v divjini se zlatokopi niso mogli otresti, zato so toliko bolj hlastno sprejemali vse, kar jim je prinašalo zabavo, košček ugodja, ki so ga zapustili ob odhodu na zahod. Med umetniki na vzhodu in v Evropi se je hitro razve- delo, da zlatosledci v Kaliforniji zasipavajo z zlatom nastopajoče posameznike in skupine, ki tvegajo pot mednje. Komedianti so zapuščali svoje skupine in potovali v deželo zlata, kjer se je življe- nje začelo normalizirati. V večjih krajih so začeli graditi šole, cerkve, pa tudi sodišča in zapore. Ni bilo malo rudarskih mest, kjer so premogli tudi že kulturne domove, vsako večje gostišče, tako imenovani »Salon«, pa so premogli poleg točilnega pulta tudi skromen oder. Nekega dne je bilo v mestecu Grass Valley na nogah staro in mlado. Pričakovali so kabaretistko Lolo Montez, lepotico, ki je imela za seboj burno preteklost. Ta mlada dama je bUa rojena na škotskem. Ko je odrasla, je veliko potovala po Evropi. Nazad- nje je v Miinchnu na Bavarskem omrežila kralja Lud\viga L, ki ji je podelil grofovski naslov. Grofica von Landsfeld pa se je mo- rala leta 1848 na hitro posloviti. Baje je bila zapletena kot vohun- ka v razmere, ki so sprožile vrsto revolucij v Evropi. Zbežala je v Anglijo, kjer se je poročila z nekim angleškim časnikom in od- potovala v Ameriko. Tako je prišla v Kalifornijo. Njeno umetniško ime Lola Montez je bilo oddano s slavo, z naravnost neverjetnimi - 54 - prepovedmi. Lola Montez je bila začetnica ameriškega zvezdništva. Med množico, ki je pričakovala umetnico, je bilo tudi drobno nežno dekletce. Na videz bi deklici prisodili komaj štiri leta, če- prav je bila stara šest let. Deklica je imela rdeče lase in ognjevite črne oči. Zdaj je bila Lola Montez tu. Pridirjala je na konju po glavni ulici in z očarljivo lahkoto razjahala pred navdušeno množico. Mala deklica je ostrmela. Tako lepe ženske ni nikoli videla. Lola je nosila svileno obleko, čipkasti ovratnik in razkošni klobuk, ves okičen z umetnimi rožami. Umetnico je spremljal stasit možak, ki je nejevoljno grbančil čelo, kajti v očeh pretežno moškega, ob- činstva je ob navdušenju gorelo tudi poželenje. Preden je stopila v hišo, kjer naj bi Lola prebivala, je umetnica opazila malo deklet- ce rdečih las in črnih oči: — Oh, kako čudovita stvarca! Kako ti je ime, deklica? Čeprav je Lola uporabljala narejeni španski naglas, je bilo v njenih besedah vendar čutiti iskrenost. — 55 - — Lotta Crabtree mi je ime, je ponižno dejala deMica in sra- mežljivo povesila oči. — Obišči me kaj, Lotta. Boš?, je Lola povabila dekletce in odšla v hišo. Mala Lotta je kot v sanjah splezala na stol pri omizju, kjer so srebali in cmokali materini alK)nenti. Lottina mama, M je za možem prišla z vzhoda, se je tu morala postaviti na lastne noge. Ker pustolovec Crabtree ni skrbel za družino, je Lottina mama kuhala za skupino zlatokopov, da bi preživela sebe in hčer. Gospa Crabtree je začudena opazovala svojo hčerko. Takega navdušenja pri njej še ni opazila. Tako razbvujena deklica ni bila niti takrat, ko je njen oče odhajal na lov za zlatom, pa tudi ta- krat ne, ko sta potovali za njim čez Panamsko ožino. Naslednje jutro je Lotta odhitela v vilo, ki jo je kupila Lola Montez. Lotta se je hitro navezala na svetovljanko in od takrat je bila stalni gost pri Montezovi. Včasih sta klepetali doma in se igrali z živalmi, ki jih je bilo v vili dovolj, včasih sta jezdili v enem sedlu po okolici. Kaj kmalu je Lola spoznala Lottin talent. Začela je deklico učiti plesne korake. Deklica je bila nadarjena učenka. Hitro se je naučila španski fandango, nekaterih škotskih plesov, pa tudi najvažnejših baletnih figur. Naj^bolj so otroka navduševali hitri plesi in Lola Montez je kar strmela, kako je deklica podzavestno med plesom vzklikala. Lola je od časa do časa potovala po okolici in obiskovala zla- tokopska naselja. Domov se je vračala s polnimi mošnjički zlata. Njena vrhunska točka je bila »pajkov ples«. Plesalka je namreč zaključila svoj nastop z divjim plesom. Vrtela se je tako silovito, da so se od njene obleke trgali umetni pajki, izdelani iz ribje kosti, ter frčali med občinstvo. Gledalci so Lolo zasipavali z zlatimi zm- cami. Marsikdo je odvezal cel mošnjiček zlatega zrnja in ga stre- sel na oder, kjer je nastopala Lola. Lola si je znala ohraniti svoj sloves tudi s tem, da je bila prijazna z vsemi, pa vendar nedostopna. Ni se redko zgodilo, da je kakega vročekrvneža tudi oklofutala, če si je dovolil več,,, kot se gentlemanu spodobi. Moški so bili nori na Lolo, spoštovale pa so jo tudi ženske, saj je znala držati njihove može na dovoljeni razdalji, poleg tega pa je zbirala okoli sebe otroke, jih obdarovala, učila pesmi in jih zabavala. Nekega dne se je Lola vrnila v Grass Valley vsa razjarjena in solzna. Svojo jezo in žalos tj erazkrila pred Lotto, ki jo je, kot vedno, prišla obiskat, ko se je Lola vrnila domov. — Pomisli, Lotta! Ravno sem se namenila zaplesati »pajkov ples«, ko ko so se pijani dedci v Maryswillu začeli obnašati kot — 56 — goveda. Zasmehovali so me, metali so jajca na oder, streljali v zrak... Za nič na svetu ne ostanem tukaj... šla bom v Avstralijo. Mala Lotta je doma doživela še eno neljubo presenečenje. Oče je poslal pošto, naj se oba preselita k njemu v Rabbit Creek. Vsa nesrečna se je Lotta poslovila od Lole Montez in odpotovala. Pot v Rabbit Creek je bila dolga, toda ko sta prispeli, je Lottin oče spet spoznal, da se je prena^il, da najdišče, ki je sprva obe- talo bogastvo, ni bilo vredno niti toliko, kolikor je plačal za par- celo. Sj^t je Crabtreejeva morala odpreti svojo hišo tujcem, ki so potrebovali stanovanje in hrano. Že nekaj dni po prihodu v Rabitt Creek je nenadoma prišla Lola Montez. Dolgo pot je umetnica naredila le zato, ker je upala, da bo dobila nadarjeno Lotto in da bo z njo odšla v Avstralijo. Toda Crabtreejeva je odslovila Lolo. Ni se dala pregovoriti, da bi se ločila od hčerke. s Kljub vsemu. Crabtreejeva ni prezrla Lottin talent, njeno ljubezen do glasbe in plesa. V Rabbit Creeku je živel Mart Taylor, nekdanji igralec, zdaj lastnik trgovine in »saloona« v kraju. Vse se je končalo tako, kot se je končati moralo. Kmalu so Lottine drobne nožice poskakovale na odru v domačem »saloonu«. Zgodilo se je, da so tudi malo Lotto kopači zasuli z zlatim zrnjem in pra- hom. Mart Taylor je razmišljal. Res je mala Lotta plesala ravno tako mojstrsko kot Lola Montez. Toda Lola je bila ženska, pri- vlačna, poželenje vzbujajoča. Kaj je bilo tisto, ki je omehčalo sicer trdosrčne, surove in neotesane bradače, da so radodarno razvezavali svoje mošnjičke? Taylor je uganil. Vsi ti možje so bili s srcem v svojih nekdanjih domovinah, mnogi so imeli doma prav tako majhne hčerke, ljubke in živahne. Gospa Crabtreejeva, ki je bila sprva proti javnemu nastopanju mala Lotta pa je bila osrednja zvezda v njej. Skupina je začela saj je Lotta po vsakem nastopu prinesla domov polna prgišča zlata. Mart Taylor je ustanovil majhno varietejsko skupinico, mala Lotta pa je bila usrednja zvezda v njej. Skupin je začela potovati po Kaliforniji. Lotta Crabtree je postala pribljubljena daleč naokrog. Skupi- na je potovala iz kraja v kraj. Ko se je nekega dne vrnila v Rabbit Creek na gostovanje, je prvi večer gospa Crabtreejeva potrebo- vala košarico, da je odnesla vse zlato, ki so ga rudarji nasuli Lotti pred noge. Lotta je tisti večer prvikrat pela staro irsko pesem »Kako naj te pozabim«. Bradati zlatosledci so se topili v solzah. Deklica jim je pričarala pred oči domovino, njihove žene, hčere, njihove matere. 'dokiHneritfti-h OLJE Kljub pomanjkanju hrane so branite- Iji Leningrada delili svojo hrano s civili- sti, ki so prihajali na bojne položaje. To- da dosti hujše pomanjkanje so trpeli vo- jaki, ki niso imeli cigaret. Da bi jih vsaj malo zadovoljili, so izdelovali tobak iz raznih pomožnih sestavin kakor iz hmelja in javorjevega listja. Proti trpljenju Leningrada sta bili sa- mo dve rešilni možnosti: izseliti kar naj- več civilnega prebivalstva in oskrbeti me- sto s prehrano, gorivom in surovinami. Ob nastopajočem mrazu so vsi veliko priča- kovali od zamrzlega Ladoškega jezera. Toda 17. novembra je bil led debel komaj en meter, a že 20. novembra se je odebe- lil na 180 cm. S konjskimi vpregami so poslali pomoč Leningradu, a konji so bili tako podhranjeni, da jih je veliko obne- moglo. Vozniki so dobili ukaz, naj konje ubijejo in spravijo meso v Leningrad. Prvi avtomobilski konvoj so poslali čez ledeno jezero 22. novembra, toda četudi niso do vrha naložili avtomobilov, se je ogromno tovornjakov vdrlo in potopilo z vozniki vred. Prevoz so nadaljevali s sanmi. Od 22. januarja do pomladi so iz Le- ningrada izselili okoli pol milijona ljudi. Prednost so imele žene, otroci, starci in bolniki. Ko se je maja led stopil, so nada- ljevali preseljevanje s čolni in ladjami ter prepeljali še 400 tisoč ljudi. Tako so v letu 1942 preselili iz Leningrada skoraj milijon ljudi. Še bolj pomembna pa je bila oljna na- peljava, ki so jo zgradili od aprila do ju- nija 1942 na dnu Ladoškega jezera, da bi mogli tako oskrbovati Leningrad z gori- vom. To napeljavo so skušali Nemci uni- čiti s podvodnimi bombami, a jim ni uspelo. Zdaj je postalo oskrbovanje Le- ningrada enostavnejše, pa tudi toliko lju- di ni bilo več v mestu. Zaradi trpljenja so preostalim Leningrajčanom dovolili od marca 1942 dalje, da so presegali rusko povprečje omejenih obrokov. Toda zimsko gladovanje je zapustilo svoje sledove, če- tudi so najbolj obnemogle delavce hra- nili s posebno hrano, jih poleti 1942 še veliko ni moglo na delo . Pesnica Vera Inber je zapisala: »Oslab- ljeni, bledi in izčrpani ljudje (podhranje- nost druge stopnje) hodijo kakor sence in se pregrevajo na pomladanskem soncu kakor da ne bi verjeli, da so še živi. Toda v Leningradu so tudi tolikanj obnemogli (podhranjenost tretje stopnje), ki se ne morejo premakniti, četudi je prišla v de- želo pomlad.« Pisec teh sestavkov, Alexander Werth, ki je prišel septembra 1943 v Leningrad, je bil" poleg Henryja Shapira edini tuji dopisnik, ki je smel med blokado obiskati Leningrad. V svojih zapiskih piše: »Zame, ki sem bil v mestu rojen in v njem živel do svojega sedemnajstega le- ta, je bilo snidenje veliko doživetje. V mestu je bilo zdaj še samo 600000 ljudi, četudi je bilo mesto zaznamovano od bomb, granat in požarov, je bilo še vedno najlepše mesto. Mnogo ljudi je bilo v uni- formah in očitno je bilo, da je vojna še vedno blizu. Bombardiranja sicer ni bilo več, a granate so še pogosto udarjale. Še pred kratkim je udarila granata blizu po- stajališča, kjer je stalo veliko ljudi, druga je zadela poln tramvaj. Toda življenje se je nekako ustalilo in ljudje se pozno po- poldne, ko poneha topniški ogenj, radi sprehajajo po ulicah. Posebej priljublje- na je ena stran Nevskega Prospekta, ker padjo granate samo na drugi strani.« PRIHODNJNč: KONEC BLOKADE Jačuk je pogledal Helgo. — Daj, povej resnico! Veš, da jo bom izvedel za vsako ceno. — Nikogar nisem obvestila. Toda priznam, da sem o tem govorila in morda so tako izvedeli. Toda to ni bil moj namen, tovariš komandant. — Ti je jasno, kaj si si s tem skuhala? Vojaški zakoni so strogi. Veš to? Odkimala je. Jačuk je stopil k oknu in nekaj časa molčal. Hel- ga je mislila na očeta, ki je obvestil begunce. Če bodo izvedeli, bo tudi on plačal. Iz strahu je pričela jokati. Jačuk se je obrnil. — Danes zvečer ob osmih boš prišla k meni, je rekel mirno. — Nihče te ne sme vi- deti. Pogovorila se bova, kako ti bomo pomagali. Ra- zumela? — Da, je rekla in odšla. Ob osmih je potrkala pri Jačuku. — Naprej, Jelena! Na mizi je bila steklenica in dva kozarca. To je bilo stanovanje, v katerem je bil poprej Andrej in ji je bilo dobro znano. — Pij! je rekel. Ni hotela in Jačuk je pil sam. Potem je sedel te- sno poleg nje. — Stvar sem premislil, je dejal, — in slabo kaze. Helga je molčala. Vedela je, da lahko Jačuk vse Zamolči, če le hoče. Saj je major NKVD. — Je možnost, da te rešimo, je rekel. Če se po- močiva ... ~ To ni mogoče, je odvrnila, — veste, da nisem Rusinja. Smejal se je. — Pri meni je vse mogoče. Naredim te Rusinjo. Potrebuješ samo prave dokumente in te ti priskrbim. Pomaknil se je še bliže in jo objel. — Prosim, ne zdaj? — Zakaj ne zdaj, prekleto? Z roko ga je tiščala v brado. Bilo je seveda naro- be, kar je počela; če bi zdaj plačala, bi bilo vse v redu. Toda ni hotela ne z njim ne v tej sobi, kjer je bila z Andrejem. Udarila ga je in Jačuk je skočil pokonci. Nekaj časa je stal, ko da ne ve, kaj naj stori, nato si je nalil kozarec, ga izpil in se nasmehnil. — Jelena, je rekel, — tako kot počneš ti z menoj, ne bi smel početi nihče. Toda všeč mi je, hudiča, ker mislim, da si poštena. Tudi jaz sem pošten, lahko ver- jameš. In zato sodiva skupaj. Kasneje boš še videla, kako sodiva skupaj. Prižgal si je cigareto in stopil z enega konca sobe do drugega. — In zdaj poslušaj golobica. Priskrbel ti bom dokumente, poročila se bova in vse bo v redu. Vso noč imaš na razpolago, da premisliš. Odkimala je, medtem ki so je zapenjala bluzo. — In zdaj lahko greš, če hočeš! Spremil jo je do vrat. Preden je odšla ji je rahlo položil roko tia ramo. — Ne bodi neumnica! Vedela je, da je mislil resno. Lahko bi jo zaprl in jo pustil izginiti, če bi le hotel. Priltodnjič: POBEG SE NI POSREČIL, 10 LET SIBIRIJE Ranjeni in obnemogli leningrajski ottroci v enem izmed zavetišč, ki so jih na hitro naredili. V njih se je zdravilo okoli 85.000 otrok in starcev. |TR60VSX0 PtOJETJE S lEHNIlilllM BUStM NA VELIKO IN MALO CEL.UE, SE PRIPOROČA ZA NAKUP IN VAS TEDENSKO OBVEŠČA Trgovina »Plastika«, Stanetova ul. 13 predstavlja pojm kom- pletnosti asortimana iz umetniii mas — vinaz — bovilit plošče, top- li pod, likolit, stragula, gumi in PVC tekači itd; — avtogube, gume in zračnice za kolesa; — lesomal in eval plošče ,miz- ni robniki, gumi — velevil cevi, kontne leve itd.; — razne gospodinjske potreb- ščine, igrače itd., itd. — SKRATKA, PRIDITE IN PRESENEČENI BOSTE. kriminalni roman 4 Umor v grobnici »Kaj imate toliko mrličev tod okoli,« je vprašal inšpektor ljubeznivo, »da potrebujete kar lastno grobnico?« Veliki urednik je še vedno mežikal, ko je raziagai, da je grobnica pri časopisih ali revijah neke vrste knjižnica, shranjevainica, kamor ne polaga- jo človeških ostankov temveč ostanke človeškega slovesa. V takšni grobnici so shranjeni izrezki iz časopisov, beležke raziskovalcev, slike in drugo gradivo, ki bi moglo kdajkoll koristiti časnikarskemu poročanju. »Pri nas imamo dve grobnici,« je nadaljeval. »Prva je splošna, druga pa je namenjena Sladovi združbi in njenemu finančnemu propadu. Truplo gospoda Quimbyja so našli v Sladovi grobnici in tam še vedno leži. Bi šli pogledat?« Vstal je. Četudi ni pokazal, da bi ga grozilo pred ogledom ostankov Harolda Quimbyja, sem vendarle posumil, da je predlagal ogled samo zato, ker se je želel rešiti svetlobe, ki mu je sijala naravnost v oči. »Seveda,« je pritrdil Schmitty. »To je dobra zamisel.« šla sva za Isllngtonom. Njegove in moje pete so odmevale po l>elem hodniku, inšpektorjeve copate pa so tiho podrsavale. »Je bil zdravniški oglednik že tu?« je vprašal. »Še ne. Povedali so mi, da je na poti.« »Verjetno vam bo povedal izdatno zgodbo. Terjate zdravniški pregled, preden sprejmete novo moč?« Islin^on je odkimal. »Lhu,« je zagodmjal Sclimitty. »Slabo znamenje, kajne?« »2e mogoče,« je odvrnil Islington. »Toda Quimbyjeva smrt ima sama na sebi dovolj groze.« Pridržal nama je odprta vrata in stopila sva v Sla- dovo grobnico. Stražar ob vhodu je salutiral Schmittyju, a on mu ni pri- voščil niti pogleda. Pred našimi nogami je ležalo truplo in ko se je In- špektor sklonil nadenj ter se zamislil, sem natanko vedel, kaj se dogaja v njegovih mislih. Dobro vem, kako se spozna na mrliče. Zna jih čitati kot knjigo. Videti je bilo lahko branje. Na prvi pogled sem ga ocenil za nena- vadno, toda ne za skrivnostno truplo. Ležalo je na tleh z obrazom navzgor. Od zadnjice do ramen se je plosko dotikal tal, toda glava in noge so bile rahlo dvignjene. Noge je podpiral predal iz kartotečne omarice, za glavo je kazalo, kakor da bi počivala na kupu naloženih lisUčev. Bolj pozorno sem pogledal na kup papirja in groza, ki Jo je prej ome^l Islington, me je zbodla naravnost v oči. Glava ni ležala na kupu papirja. Med glavo m vrhnjim papirjem je bilo kakšna dva centimetra zraka in kakor uročen sem zrl v ta prostor, ki je skozenj tekla debela jeklena žica. Potem sem iznenada dognal, Icaj to pomeni in spoznanje me je spreletelo. Ta žica je bila igla nabodala za papir. Njegovo svinčeno podnožje je bilo na podu, njegova ostra konica — ki je sicer tako priročna za naba- danje papirja — pa je bila zadrta v zadnji del moževega vratu tik pod lobanjo. V mislih sem naglo rekonstruiral tragedijo, četudi nisem b" povsem prepričan v sprejemljivost moje obnove. »Vidite, inšpektor,« je raziagai Islington, »očitno je imel predal Izven kartotečne omare na tleh in prav tako je moral imeti na tleh tudi nabo- dalo za papir. Predstavljam si, da je nanju pozabil in se prestopil zade- njsko ter se spotaknil na predalu. Pri padcu je udaril na iglo nabodala za papir in verjetno je umrl, ko mu je igla predrla podaljšek hrbtenjače.« Pogoltnil je nekaj svojih tablet, inšpektor pa Je še kar počasi in za- mišljeno hodil okoli trupla. Osebno sem bil presenečen nad obrazom mrliča. Bil je čuden obraz, ki se je še bolj čudno prilegal k ostalemu telesu. V smrti je bil videti skoraj otroško gladek in miren. Razen brk in obrvi ni bilo na njen ničesar, kar bi dokazovalo odraslost. Obr\'i so bile kosmate in sršljive, podobne obrvim, kakršne običajno pripisujemo togot- nlm starejšim gospodom v klubskih stolih. Brke so bile nekaj čisto dru- gega. Niso se ujemale niti z obrazom niti z obrvmi. Bile so mehke, dolge in svilene. Razen njihove dolžine — pokrivale so namreč toliko ustnice, kolikor jih brke sploh lahko pokrijejo — je vse kazalo, da so mlade brke. Sploh se niso ježile. Telo, ki je hodilo s tem obrazom, je bilo srednje velikosti, vitko — toda lepo grajeno, dobro — toda enostavno oblečeno, mladostno in popol- noma vsakdanje. Pozorno sem si ogledal hrbtno plat dlani. Glede na obrvi in brke sem pričakoval, da bo kosmata. Toda ni bila. Se dolgo potem, ko sem videl vse, kar sem menil, da je videti na mrliču, ga Je Schmitty še vedno opazoval in študiral. V svoji praksi sem videl veliko časniškib In revijsklh grobnic In Sla- dova je bila nenavadna samo zategadelj, ker je bila manjša. Toda če sem pomislil na Islingtonove besede, da je bila namenjena samo tistemu gra- divu, ki so ga NOVICE zbrale o Sladovi združbi in njenem finančnem pro- padu, sem se čudil, da je bila tako velika. Bila Je, sem pomislil, spome- nik slavnemu raziskovanju NOVIC. Vsak reden bralec časnikov ve, da Je bil Sladov propad velika zadeva. Dejansko se n| nikomur nit| sanjalo, da bi moglo biti karkoli narobe z očitno uspešno verigo Sladovih garaž In servisnih delavnic, dokler niso časopisi na naslovnih straneh objavili samomor Algernona Slada In ko so se začele širiti vesti o bankrotu. Časopisi so si prizadevali, da bi zapisali vso zgodbo, toda Sladov tinanči ustroj Je bil v tako brezupno prepleteni zmešnjavi raznih družb, da ni noben časopis nikoli zapisal prave zgodbe. Bilo Je enostavno nemo- goče. Nikomur ni uspelo, da bi jo sploh razumel In najboljši tlnančmu v mestu so bili prepričani, da zgodbe ne bi mogel nihče razumljivo zapi- sati, četudi bi kakšnemu finančnemu geniju usp^o, da bi Jo razvozlal. Verjetno se še spominjate, kako so si časopisi nekaj tednov prizadevali s prepletanjem nejasnih številk, dokler se niso vsi bralci naveličali in Je šla vsa reč v pozabo. Tisto jutro, ko sem stal v Sladovi grobnici, sem bil prepričan, da sem vedel toliko o Sladovi zadevi kakor večina drugih. Vedel sem, da so bili Sladovi z verigo garaž doslej najbolj uspešni med vsemi, ki so se bili kdajkoll lotili takega posla. Vedel sem, da se je vse skupaj zrušilo v prah v enem samem trenutku, ko si je Albernon Slade pognal kroglo v glavo. Vedel sem, da so posledično ugotovili, kako je Albemon Slade zgradil družbo v finančnem labirintu in ko so računovodje skušali odkriti sledo- ve v računovodskih knjigah, so se enostavno zgubili. Samo eno so ne- dvomno ugotovili. Sladovi so finančno propadli. Razen tega bi ne mogli povedati dosti več, razen nejasnega dejstva, da Je Albemon Slade v krat- kem času zrušil združbd z vrsto visokih gotovinskih umikov. Toda nihče ni nikoli odkril, kaj je storil s tem denarjem. Kakšnih šest mesecev po samomoru Albemona Slada je vsa zadeva še enkrat oživela, ko Je mlajši izmed obeh bratov Slade zavozii s ceste v Connecticutu in je razbitino zajel plamen. Takrat so časopisi objavili slike Amande Slade in intervjuje z lepo mlado vdovo Jeffersona Slada in pametni mladeniči v mestu so razbijali svojo pamet ob dejstvu, da od pokojnega Jeffersona Slada ni ostalo nič več kot od Sladovega blagostanja. nadaljevanje 13 MLADIČEV JE POVRGLA BERNARDINKA NEKEMU MESARJU V ŠVICI. DA BI IZ- MUČENO, VENDAR PONOSNO MAMO REŠIL VSAJ ZA NEKAJ ČASA NADLEŽNIH LA- KOTNIKOV, JE MLADICE POVEZAL LASTNIK V PLENICE IN OBESIL NA VRV ZA SUŠENJE PERILA. J POSTARANI VROČEKRVNI M02, KI PA JE TVEGAL LE OČETOVSKI POLJUB i NA LICE, NI NIHČE DRUGI KOT NEM- i ŠKI EX-KANCLER KONRAD ADENA- UER, DAMA V NJEGOVEM OBJEMU PA ! JE NAJBOU POPULARNA ŠPANSKA PLESALKA FLAMENGA LUCERO TENO. SCENA JE BILA POSNETA OB NEDAV- NEM OBISKU NEMŠKEGA POLITIKA V MADRIDU, KO JE ISKAL SOMIŠUE- NIKE ZA »ZDRUŽENO EVROPO«. NJE- GOVO GESLO JE BILO: ZDRUŽIMO, SE DA NAS NE BO ZDROBILO IN ZMLELO MED KOLESI ZDA IN SZ. POUUB NAJ BI BIL SIMBOLIČEN. SICER PA JE RES, DA STARA UUBEZEN NE RJAVI. DIKTATOR FRANCO SI LAHKO MANE ROKE. V NEMČIJI BO VEDNO IMEL ZAVEZNIKE, PA NAJ SE NJEN POLI- TIK IMENUJE HITLER ALI PA KAKO DRUGAČE.. . AVT0M0BILI6T JE ZBEŽAL, PA MU NIC NE POMAGA. HELIKOPTER MU JE NA SLEDI. NA ODPRTI CESTI SE JE LE- TALO SPUSTILO, SPUSTILO NAD AVTO MOČAN MAGNET... »DAMA« NA NAŠI SLIKI JE POLICIJSKI URADNIK FRANC MIEKAUTSCH, STAR 28. LET IN KI SE MU JE NEDAVNO POSREČILO UJETI NASILNEŽA, KI JE V OKOLICI KOLNA V NEMČIJI NADLE- GOVAL ŽENSKE. NASILNEŽ PAC NI PRIČAKOVAL »NEŽNEGA« OBJEMA PO- LICISTA, KI JE MOJSTER JIU-JITSA. JUŽNOVIETNAMSKI DIKTATOR KY 81 VELIKO OBETA OD SPORAZUMA Z DIV- JIM PLANINSKIM PLEMENOM INDO- KITAJSKE RASE. KI JE ZNANO PO SVOJIH ROP.ARSKIH NAPADIH. LE- TF.M JE IZROČIL V .MILOST IN NEMI- LOST PARTIZANSKE VASI. NA GORNJI SLIKI ŽENSKE BOJEVNICE Z LOKI, TER MOŠKI BOJEVNIKI S PUŠKAMI IN BREZ HLAC. . . . NENADO.MA ZANIHA AVTO V ZRA- KU. NIC, PRAV NIC GA NE MORE RE- ŠITI. PILOT LAHKO STORI Z NJIM KAR HOČE, LAHKO GA SPUSTI Z VI- ŠAV NA TRDA TLA. PRIZOR JE SICER IZ NOVEGA FILMA O JAMESU BONDU, VENDAR TO, KAR ID1TE NA SLIKI, NI FILMSKI TRIK, MARVEČ RESNIČ- NOST. CEIISUI TEDNIH UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161, TELEFON: 23-69. — UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK Tone Skok. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik (1950- 1954) in od 1955 ponovno kot »Celjski tednik«. S 1. januarjem 1966 so ga USTANOVILE občine, Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri JeKah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZDAJA: Zavod za informativno službo Celj«. TISK IN KLIšEJl: »Cel|skl tl«k«. — CENA: posamezna Številka 50 par (50 dm), letna naročnin« 20 (2.000) din. polletn« 10 (I.OOO) diu. TuJiM 40 ( 400). lEK.I>ei MACUN: IW7-vm. TELEFONI: RPP 30-K5; NOVINARJI: 22-34, 23-32, MALi OGLASI iN NAROCNINF 31-05. RADIO: 20-09. GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO O ORGANIZIRANOSTI ZK V CEIJII IV. plenum CK ZKJ je sprostil in vzpodbudil ustvarjalne sile naše družbe in Zve- ze komunistov. Mnogi posamezniki in colotna ZK poglobljeno razpravljajo o njeni vlogi v sedanjih pogojih našega družbenega razvoja. Za nami je obdobje poenostavljenih in preuranjenih ocen o reorganizaciji ZK. Vse bolj dozoreva spoznanje, da je reorganizacija ZK globlji družbeni proces, ki ga ni moč opraviti v kratkem obdobju in ki se ne. končuje s površnimi organizacijskimi spremembami, zato so nam potrebna globlja teoretična in praktična spoznanja, ki jih moramo graditi vsi komunisti in ne le vodstva naše organi- zacije. Doseči moramo večjo angažiranost celotnega članstva na osnovniti družbeno političnih problemih sedanjega časa. Večja angažiranost in zlasti učinkovitost pri usmer- janju družbenega razvoja je osnovnega pomena. Očitno gre za zaostajanje organiziranosti in mobilnosti ZK za družbenimi potre- bami in družbenim razvojem. V vseh širokih javnih razpravah ugotavljamo prav tu slabosti. Ce je ta ugotovitev točna, verjetno pa je, saj nam tako oceno vižiljuje stanje v ZK, potem moramo doumeti, da so tudi organizacijska vprašanja in zaostajanje ZK na tem. področju pomemben vsebinsko-politični problem. Dobra organizacijska usposoblje- nost šele zagotavlja realizacijo s programom ZK zastavljenih nalog. Tudi v naši občini se lotevamo te problematike. Ne želimo ponavljati v celoti razprav, ki jih zasledimo na različnih nivojih. Predno bomo izoblikovali konkretne pred- loge organizacijskih sprememb, je neobhodno, da si razjasnimo nekatere najbistvenejše tcoritečne in j^raktične razloge, ki nam narekujejo organizacijske spremembe. Predvsem pa nam je potrebna jasnejša vsebinska opredelitev Zveze komunistov na sploh in še posebej v Celju. Gradivo je razdeljeno na tri dele: V prvem delu želimo razjasniti vlogo ZK v pogojih samoupravne družbe in ne- katera načela organiziranosti. Na kratko so podane tudi osnovne ugotovitve, ki so naj- bistvenejše za sedanjo vlogo in metode delovanja ZK v družbi. V drugem poglavju je podana ocena in analiza stanja ZK v naši občini. Tretji del pa je konkreten predlog organiziranosti ZK v občini in izhaja iz osnov- nih ugotovitev v prvih dveh poglavjih. Predlog je namenjen javni razpravi in naj služi kot izhodišče za vključe- vanje vseh komunistov pri ustvarjanju temeljnega mobilizacijskega dokumenta, ki ga bomo sprejeli na občinski konferenci. Potreba po javni razpravi izlciaja iz želje, da članstvo spozna, da reorganizacija ZK ni sama sebi namen, najmanj pa'to, da je reorganizacija naloga samo vodstva. Predlogi v materialu so podani v variantah. Služijo nam kot osnova za konkretizacijo rešitev v posameznih sredinah. Končni predlog mora odražati dejansko hotenje članstva, saj bo iz njega izhajala neposredna odgovornost za uspešno delo ZK in vsakega komunista posebej. Glede na. izredno bogato prakso in specifične pogoje v posameznih sredinah, pričakujemo, da bodo dali komunisti v javni razpravi konkretne predloge za vsebinsko obogatitev delovanja ZK. Javna razprava o predlogu reorganizacije ZK sama po sebi odpira potrebo po sodobnejših in učinkovitejših oblikah medsebojnega povezovanja komunistov v občini. To vprašanje že v preteklosti ni imelo pravega mesta v delu ZK, zaradi tega pričaku- jemo, da bo razprava tudi to področje dela opredelila s tem, da bo nakazala povsem konkretne oblike delovanja in komuniciranja. Opozorili bi tudi, da so problemi, ki jih načenjamo s tem materialom odraz stanja v ZK že dalje časa in da samo nadaljujemo predhodna prizadevanja, kako vsebinsko obogatiti Zvezo Komunistov. 1 L del Vloga ZK in načela organiziranosti komunistov nasploh in v občini Celje o vodilni vlogi ZK v samoupravni družbi Za našo razpravo o reorganizaciji ZK ni potrebno načenjati nekatera osnovna teoretična in praktična vprašanja iz zgodovine delavskega gibanja. O objektivni na- predni vlogi delavskega razreda in njegove partije govori zgodovina in zlasti uveljavlja- nje socialističnih odnosov v naši družbi. Tudi IV. plenum CK ZKJ je potrdil odločno zahtevo, da je za naš družbeni razvoj potrebna avantgardna organizacija — Zveza komu- nistov. Postavlja pa se vprašanje, kako v pogojih graditve samoupravne družbe realizirati njeno vodilno vlogo. V vsakem prelomnem obdobju družbenega razvoja je ZK spremi- njala metode in oblike delovanja, da bi čim uspešnejše usmerjala razvoj in uveljavila vodilno vlogo v družbi. V prvem obdobju povojnega razvoja je komunistična partija s pomočjo oblasti realizirala interese delavskega razreda. V času utrjevanja revolucio- narnih pridobitev je bilo to neobhodno. Nadaljnji družbeni razvoj, zlasti pa začetek uvajanja samoupravljanja, pa je zahteval vsebinske spremembe. Te zahteve so bile po- stavljene že na VI. kongresu KPJ (KPJ preimenovana v Zvezo komunistov). Takrat smo zastavili proces spreminjanja njene vsebinske vloge. Z uvajanjem samoupravljanja se zaključuje obdobje, ko je KPJ izvojevala te- meljne zgodovinske naloge delavskega razreda in se zato v osnovi spreminja vloga ZK v razvoju družbe. Vodilna vloga KP, oziroma ZK v naši družbi ni bila dana v naprej. V preteklosti si je KP izvojevala tak svoj položaj zaradi njene sposobnosti, da najuspeš- nejše usmerja in uresničuje interese delavskega razreda. Ti uspehi se vidijo v uspešni borbi proti okupatorju, v nacionalni in socialni osvoboditvi jugoslovanslcih narodov, v povojni izgradnji in poglabljanju socialističnih odnosov ter uspešni demokratizaciji družbe. V pogojih samoupravljanja in demokratizacije družbe se spreminja dosedanja vloga Zveze komunistov. Znianjšuje se operativna vloga in oblastvene metode delova- nja. Zato je nujno, da se Zveza komunistov pri svojem delovanju poslužuje metod idejno- političnega vplivanja. Sedanje stanje družbenega razvoja zahteva na eni strani večjo racionalizacijo dela organov posredne demokracije, na drugi strani pa hitrejše in učinkovitejše uveljav- ljanje oblik neposredne demokracije. V takih razmerah more realizirati ZK vodilno vlogo v družbi le, če ima najprogresivnejša stališča in če so njeni člani sposobni v enako- pravni borbi mnenj vplivati na razvojne procese. Ne bi mogli trditi, da vse od VI. kongresa Zveza-komunistov ni doživljala spre^ memb. Družbeni razvoj, ki ga je ZK vzpodbujala, je vplival na Zvezo komunistov, zlasti razvijajoča samoupravna praksa in močan razmah proizvajalnih sil. Toda mnoga ne- rešena vprašanja v ekonomskem sistemu so preprečevala hitrejšo spreminjanje Zveze komunistov. IV. plenum pa je pokazal, da so poleg drugih objektivnih vzrokov v naši družbi in ZK prisotne še močne birokratske sile. Njihova likvidacija v vrhu sedaj omogo- ča odločno transformacijo ZK in realizacijo nalog v družbenem razvoju, ki smo si jih za- stavili z 8. kongresom. Danes stoji ZK pred odgovornimi nalogami. Gradimo samouprav- no družbo, demokratiziramo odnose, deetatiziramo mnoge funkcije v družbenem raz- voju, uveljavljamo gospodarsko in družbeno reformo vse s ciljem, da bi zagotovili di- namičen razvoj in socialistične odnose, v katerih naj v polni meri pride do veljave delovni človek. Toda razvoj v tej smeri ni mogoč avtomatsko, brez zavestnega jedra v družbi. To jedro — ZK mora delovati in realizirati naloge v družbenem razvoju skupno z vsemi občani in v samoupravnem sistemu. Dokler ta sistem ne zaživi in ne zagotavlja svojo polno reprodukcijo, je v našem razvoju potrebna gibalna sila, ki pa se v polni meri zaveda, da mora delovati in uveljavljati svojo vodilno vlogo z idejnimi in politič- nimi sredstvi. 2 Notranji odnosi in organiziranost Zveze komunistov Družbeni razvoj pri nas je s programom ZK in novo ustavo, konkretnejše pa z druž- beno in gospodarsko reformo, odločno zastavljen tako, da vse bolj uveljavljamo sistem, v katerem dobiva odločujoče mesto in položaj delovni človek. Graditev socializma in socialističnih odnosov je namenjen njemu in je v bistvu to njegov dolgoročni smoter in interes. Temu cilju podrejamo v družbenem razvoju vse ostale dejavnike od gospodar- skega do političnega sistema. Iz tega izvira tudi programska usmerjenost ZK. V širšem smislu je razvidna iz programa ZK. Praktično pa mo^a biti usmerjena v odstranjevanje in premagovanje vsega, kar zamegljuje položaj delovnega človeka, kar zavira sociali- stične odnose, delitev po delu, racionalizacijo in stabilno proizvodnjo, potrošnjo itd. Poleg gornjih ugotovitev so za organiziranost v občini, odločilnega pomena raz- prave o takoimenovani občinski organizaciji Zveze komunistov. Pri tem se poudarja zlasti potreba po celovitem idejnem in političnem delovanju v občini, ki naj komuniste angažira na širših družbenih problemih. Z prilagodljivim organiziranjem komunistov bi preprečevali slabosti kot so ozkost, zaprtost, idejna nerazgledanost premala angažira- nost itd. Vsebino občinske organizacije ZK bi morali bolj podrobno opredeliti. V osnovi gre za enotnejše idejno delovanje kbmunistov, za večjo povezanost, da spoznavanje s šir- šimi problemi in tendencami razvoja, da bi na tej osnovi lahko komunisti delovali samo- stojno v vseh sredinah, kjer delujejo in živijo. Organizacijsko to ne pomeni samo učin- kovitejše povezovanje med občinskim vodstvom in osnovnimi organizacijami ZK. Gre za cel sklop prilagodljivih oblik v okviru občinske organizacije. Načelo demokratičnega centralizma ' Načelo demokratičnega centralizma je osnovni organizacijski princip ZK in vseh komunističnih partij. Lenin je v času oktobrske revolucije definiral ta osnovni princip komunističnih partij s štirimi osnovnimi elementi: volilnost vodilnih organov v partiji, odgovornost in polaganje obračuna o delu teh organov članstvu, podrejanje manjšine večini in obveznost članstva, da izvršuje direktive višjih organov. Gotovo je Stalinovo obdobje deformiralo citirani smisel demokratičnega centralizma, ko sta se v praksi uveljavljala le zadnja dva elementa načela (podrejanje večini in obveznost, da izvršuje sklepe). Pri tem se je ,za večinskim mnenjem skrivala manjšina, ki je diktirala politiko, si podrejala članstvo in ga uporabljala kot transmisijo pri realiziranju nalog. Prva dva elementa, tj. volilnost in odgovornost pred članstvom pa se nista v praksi dosledno uveljavljala. Bila sta podrejena, s tem pa seveda demokratizem na splob. Tudi v KPJ in ZK so se nekateri elementi nedemokratičnosti predolgo zadrževali. V revolucionarnem obdobju in neposredno po njem, je bilo, to neobhodno. Z uveljavljanjem samoupravlja- nja pa elementi demokratizma in enakopravne borbe mnenj pridobivajo na svojem po- menu. Ti elementi so pravzaprav predpogoj za uveljanjanje članstva ZK in delovnih ljudi na sploh kot subjekta našega razvoja. Članstvo ZK ne sme in ne more biti le trans- misija vodstev. To pa ne pomeni, da želimo likvidirati princip demokratičnega centra- lizma v ZK. On v osnovi mora ostati, ker daje ZK karakter politične organizacije in revolucionarno akcijsko sposobnost. Demokratizacija je zato neobhoden element. Vendar ne bi smeli zamenjati demo- kratizacije v družbi z demokratizacijo v ZK. Demokratizacija družbe je v naših pogojih cilj, ki ga v socializmu uresničujemo, v ZK pa pomeni sredstvo za doseganje enotnosti v osnovnih pogledih družbenega razvoja. ZK je uspela vcepiti našim občanom v zavest, da je potrebno demokiratizirati naše družbene odnose. V socializmu je demokracija ne- obhodna, ker je njen sestavni del. Ljudje vse bolj spoznavajo, da socializem ne pomeni samo kruh in delo, ampak da socializem pomeni še posebne demokratične in človeške odnose, ZK je po svoji organizacijski usmeritvi organizacija idejnih somišljenikov, vendar ne v starem dogmatskem smislu. Gre za somišljenike na osnovi demokratično dosežene enotnosti. Ce ta ni dosežena, potem nimamo garancije, da bomo naloge realizirali. V pre- teklosti je bilo to mogoče, ker je bila ZK sestavni del oblasti, danes pa je realizacija nalog odvisna od sposobnosti in zavesti, da so sklepi pravilni. Realizacija nalog je mo- goča samo na osnovi zavestne in demokratično idejne-politične borbe. Demokratizacija družbe zahteva enakopravno in demokratično borbo komunistov za realizacijo nalog in vodilne vloge. Takšna situacija in stopnja družbenih odnosov zah- teva, da se ZK obrne k množicam, oziroma k delovnim ljudem. Brez volje in soglasja 3 ljudi politično in družbeno udejstvovanje ni več mogoče. To je imperativna ugotovitev, ki istočasno narekuje bodoče metode delovanja ZK in oblike organiziranosti. Tak polo- žaj in situacija zahtevata bistveno spremembo mentalitete komunistov. Komunisti smo dolžni v pogojih takšne demokratične atmosfere samostojno in dnevno nastopati in iskati izhod s progresivnimi rešitvami, skupno z delovnimi ljudmi, političnimi organizacijami, samoupravnimi organi, skupščinami itd. Za uveljavtev takšnega smisla demokratičnega centralizma in vloge ZK je po- trebno uveljaviti v praksi že znane, a vendar premalo upoštevane kvalitete kot so: ko- lektivno delo, sproščena borba mnenj, izmenjava izkušenj, jainost in konkretnost zaključ- kov tam, kjer je to potrebno, graditev politike od spodaj, obojestransko obveščanje, demokratičen postopek pri volitvah v organe ZK, javnost dela ZK in njenih organov v najširšem smislu, posamična in kolektivna odgovornost itd. Načela organiziranosti Zveze komunistov ZK je v vsem svojem dosedanjem razvoju organizirana po proizvodnem in terito- rialnem načelu. Ti načeli (zlasti proizvodnja) so gotovo posledica pretekle razredne vloge ZK, ko smo potrebovali organizacijske enote ZK ^lovsod tam, kjer je bilo najbolj po- trebno, da komunisti operativno odločamo in usmerjamo razvoj. Zato smo formirali osnovne organizacije v delovnih organizacijah, v delovnih enotah itd., povsod, kjer so nastajali ključni problemi pomembni za razvoj. Tudi taka organiziranost pomeni tesno povezanost z operativo in oblastjo, ki jo je ZK in KP realizirala v imenu delavskega razreda in delovnih ljudi. Z uveljavljanjem samoupravljanja pridobivajo na pomenu politične organizacije (SZDL, sindikat, ZM) kot sestavni del našega samoupravnega sistema. ZK se postopno odreka svojih prejšnjih metod delovanja. Vendar je ta transformacija prepočasna. Delno je ta proces zavirala organizacijska togost. Zato se v sedanjih javnih diskusijah vse bolj oblikuje t. im. družbeno integracijski princip. Ta princip omogoča povezovanje komu- nistov po interesnih področjih, omogoča združevanje sorodnih in zaprtih osnovnih orga- nizacij- ZK v večje organizacijske enote, ki lahko poglobljeno obravnavajo idejno- poli- tične naloge komunistov. Ta princip omogoča zelo gibčno organizacijsko pbvezovanje komunistov med seboj in okoli posameznih vodstev — osnovnih organizacij — v občini — regiji in republiki. Povezovanje in razpravljanje po družbeno-integracijskem principii preprečuje politični dilentaizem, ki je pogosto prisoten v malih in zaprtih osnovnih or- ganizacijah. Prav tako omogoča, da se z ZK ne peča z drobnimi operativnimi nalogami, ki spadajo v samoupravo in druge politične organiza.cije. Komunisti spoznavajo širšo družbeno problematiko s poglobljenimi razpravami, ki jim omogočajo samostojno delo in odločanje v organih neposredne demols.racije ali pa pri vsakodnevnem družbeno- političnem delu. načela organiziranosti ZK dajejo polno iniciativo komunistom, da poiščejo primerne oblike organiziranosti. Zveza komunistov v sedanjem času doživlja zelo pomembno evolucijo v smislu odstopanja od nekaterih do sedaj prevladujočih oblik in metod dela. Gre za nastopanje v imenu Zveze komunistov ali njenih forumov in odgovornost za vse; formalno discipli- no, abstraktno enotnost, kolektivno odgovornost in podobno. Prehajamo na samostojno obliko nastopanja in odgovornosti posaineznih komunistov v sistemu splošnega družbeno- ekonomskega in političnega odločanja. Princip organiziranosti je lahko različen, vsebina pa mora biti družbenointegracijska. 11. del Ocena stanja organizacije ZK v občini Celje Zveza komunistov med obema konferencama Od zadnje konference komunistov v naši občini je bilo težišče dela na področju vsebinske realizacije zaključkov VIII. kongresa ZKJ, gospodarske reforme in reorganiza- ..cije same Zveze komunistov. 4 Prispevek komunistov je bil v teh prizadevanjih pozitiven, vendar bi kazalo opo- zoriti na nekatera vprašanja, ki v celotni aktivnosti niso bila dovolj obravnavana. Vendar moramo istočasno ugotoviti, da so bila ta prizadevanja premalo poglobljena, konkretni problemi pa niso bili dovolj vsklajeni z idejno celovitostjo in širšim temeljnim interesom. Bilo je več primerov, ko smo komunisti prepozno reagirali ter bili zaradi tega postavljeni pred dejstvo, da se ukvarjamo z odpravo posledic, namesto da bi bili v ofenzivi in so ukvarjali predvsem z odpravljanjem vzrokov. Dejstvo je tudi, da smo se komunisti pre- malo aktivno vključevali v področje samoupravljanja na sploh. VIII. kongres ZKJ, V. kongres ZKS in poznejši plenumi so pospešili proces no- tranjega razvoja Zveze komunistov. Zaradi tega, kakor tudi zaradi dejanskih potreb izraženih ob vseh dogovorih, ki so bili enotno sprejeti, smo bili priča močne težnje po novih organizacijskih oblikah*in metodah dela v ZK. Kot posledico že prej nastalih sla- bosti opažamo polno protislovnih procesov kot so: notranje grupiranje, kompromisi starega in novega, nestrpnost pri reševanju določenih problemov in podobno. Občinsko vodstvo je prepočasi sledilo hotenjem v bazi, v osnovnih organizacijah ZK pa je manj- kalo samostojnejšega in organiziranega dela. Ob vsem tem pa se je razvijal polemičen in kritičen duh članstva, ki je, v osnovi nujen in pozitiven, vendar pa je bil premalo upoštevan, mnogokrat pa tudi premalo ustvarjalen. Javnost dela, ki izhaja iz temeljnega principa ZK — demokratičnega centralizma, je v preteklem obdobju doživela širši razmah. Poseben poudarek je bil dan na vprašanje obveščanja članstva. Tu gre za obiske članov občinskega komiteja osnovnim organiza- cijam ZK, pošiljanje sklepov občinskega vodstva, objave v javnih informativnih sred- stvih, pošiljanje materialov za seje komiteja, sestanke s sekretarji in podobno. Javnost dela pa v svoji celovitosti zahteva tudi kreativno sintezo mišljenja članstva. Prav ta del pa še v praksi ni dovolj zaživel. Vzrok je predvsem v starih metodah dela in počas- nem izvajanju idejnega koncepta zadnjih kongresov in plenumov, kar velja za Zvezo komunistov na sploh in posebej za našo občino. Javnost dela pa ne smemo pojmovati preozko in se ne bi smelo nanašati zgolj na delo znotraj organizacije ZK, temveč na stalno konfrontacijo stališč in možnost vplivanja tudi širokega kroga občanov. Programiranje dela v občinski organizaciji, oziroma v praksi njenega dela, še ni dobilo pravega mesta. Na letnih konferencah se programi sicer sprejemajo, vendar pa je premalo sistematične kontrole nad izvajanjem sprejetih dogovorov. Ta ugotovitev velja tako za članstvo, vodstva osnovnih organizacij in občinski komite ZK. Ocena dela osnovnih organizacij ZK Osnovno merilo za oceno dela komunistov mora izhajati iz osrednjih idejno-poli- ličnih nalog komunistov, ki so bile v tem obdobju najpomembnejše. To pa so prav go- tovo reforma, zaključki IV. plenuma in reorganizacija Zveze komunistov. Hotenja, da bi komunisti dojeli pomembnost teh dogodkov, niso bila v celoti dosežena. Res je, da je bilo v praksi vse manj metod in oblik delovanja iz preteklosti. Vendar pa je bilo še vedno vse preveč primerov, da se komunisti niso dovolj poglobili v bistvo ekonomskih in političnih posledic, ki so jih v posamezne delovne organizacije vnesli najnovejši ukre- pi gospodarske reforme. Vsesplošna pripravljenost ob sprejetju reforme je že ob prvih primerih konkretnega delovanja bledela. Komunisti so še vedno pričakovali, da bo na- stale probleme reševal nekdo od zunaj. To pa je brez dvoma premajhen prispevek komu- nistov v borbi za dosledno uresničevanje načel reforme v praksi. Komunisti v del. organizacijah so se sorazmerno aktivno vključevali v prizadeva- nja za dosego čimboljših rezultatov. Vendar je bila njihova iniciativa največkrat usmer- jena zgolj na reševanje ozkih notranjih problemov, ki so spadali v pristojnost samo- upravnih organov in strokovnih služb. V reformnih ukrepih so vse preveč videli le restrikcijo in zmanjševanje potrošnje, ne pa tudi in predvsem spodbudo za večjo pro- izvodnjo, poslovnost boljšo kvaliteto, večjo iniciativnost v samoupravljanju itd. Pre- nekateri reformni ukrepi so bili vse preveč ocenjevani skozi prizmo prizadevnosti, pre- malo pa skozi oči kreatorja in ustvarjalca. Tej oceni primerno je bila tudi vsebina raz- prav na sestankih osnovnih organizacij Zveze komunistov. Zato prav gotovo ni nič čudnega, da so bila na prvem mestu obravnavana organizacijska vprašanja, temu sledijo predelave materialov partijskih vodstev, problemi delovnih organizacij, samoupravljanje, medsebojni odnosi itd. Brez dvoma je bilo razprav o ključnih problemih (delovni storil- nosti, ustrezni kadrovski politiki, integraciji in poslovnem sodelovanju, neposredni od- govornosti, razvoju samoupravljanja in izobraževanja) odločno premalo. Tako dejavnost 5 je pogojevala tudi zaprtost osnovnih organizacij ZK v svoje ozke okvirje, struktura osnovnih organizacij in sama oblika dela in organiziranost Zveze komunistov. Ti pojavi so bili bolj svojstveni osnovnim organizacijam v manjših delovnih organizacijah, manj pa v večjih. Kazalo bi omeniti tovarniške komiteje vseh štirih delovnih organizacij (Železarne, EMO, Cinkarne in Ingrad) in povedati, da so vložili mnogo truda, da bi svoje naloge opravili kar najbolj uspešno. Pri iskanju najustreznejših oblik delovanja in uve- ljavljanja komunistov so prišli tudi do ugotovitve, da jim obstoječe organizacijske oblike ne ustrezajo. Problemi gospodarjenja in samoupravljanja so prerastli meje marsikatere delovne organizacije in se prepletajo preko občinskih in nacionalnih meja, temu primerno pa se mora organizirati tudi Zveza komunistov. Zato iščejo oblike in se organizirajo v skladu z nalogami reforme in stališči IV. plenuma. Ko govorimo o delu osnovnih organizacij ZK in koniunistov na terenu, moramo brez dvoma upoštevati strukturo tega članstva, ker drugače ocena ne bi bila realna. Prav tako pa moramo upoštevati vsa stara in že znana dejstva, katera smo že večkrat ugotovili in njihovo rešitev nakazali, vendar pa niso bila rešena. Večji del — ali 82 % članstva, vključenega na terenu predstavljajo zaposleni v službah javne uprave (skup- ščina občine, pravosodne ustanove, UNZ), upokojenci ter gospodinje. Tudi starostni sestav članstva je dokaj visok. Sestav se je močno odražal na vsebini dela komuni- stov na terenu. Reformne ukrepe in njihove posledice so ocenjevali vse preveč skozi prizmo potrošnika. Samo načelne razprave niso v dovoljni meri opredelile vlogo komu- ristov na terenu, obratno. Marsikdaj so šle razprave zaradi ozkosti gledanja posamez- nikov v nekoristno ugotavljanje in iskanje krivcev za storjene napake, premalo pa v objektivno ocenjevanje dejanskega stanja in iskanje ter pomoč pri odpravljanju istih. Bilo je veliko posploševanja in poenostavljanja kljub prizadevanju občinskega vodstva, da bi preko sestankov s sekretarji osrtovnih organizacij in stikov s člani občinskega komiteja dalo vsebino in usmeritev trenutno najaktualnejšim problemom. To nam je uspelo le deloma in tam, kjer imajo dobre in sposobne sekretarje in pa z že delno preusmeritvijo oblik delovanja. Pozitivno vlogo so odigrali sekretarji pri krajevnih skupnostih, ker so z organiziranjem skupnih razprav o nekaterih aktualnih ekonomsko- političnih vprašanjih obogatili razprave in potegnili razdrobljene osnovne organizacije iz ozkosti in prakticizma. Njihova lastna ugotovitev, da razdrobljenost osnovnih organi- zacij ne omogoča vsebinske obogatitve, nam bi lahko bila osnovno vodilo pri določanju oblik in metod dela komunistov na terenu. Dosedanja praksa je potrdila, da take oblike sestajanja zagotavljajo poleg boljše vsebine tudi večji obisk in da je element interesa že prisoten. Ob tem seveda ne bi smeli zanemariti vprašanja, kako uspešno izobraževati in seznanjati tudi komuniste, ki se ukvarjajo z neposredno proizvodnjo v delovnih organiza- cijah, je pa eden pomembnih činiteljev oblikovanja javnega mnenja in politične situacije na terenu. Za podkrepitev navedenega govorijo tudi podatki, zbrani iz zapisnikov o sestan- kih osnovnih organizacij ZK na terenu, kjer je razvidna vsebina njihovih razprav. Še vedno je na prvem mestu obravnava organizacijskih vprašanj (članarina, disciplina, sprejemi), drugo mesto pripada obravnavi takoimenovanih praktično-političnih vprašanj, tretje pa odpade na študijski del (predelava in obravnava plenumov, predavanja in drugo). Ce bi še podrobneje pogledali kaj je bilo obravnavano pod skupino praktično- političnih vprašanj, vidimo, da gre predvsem za manj pomembna vprašanja (komunalni prispevek, afera .faraonov', mladinsko pristopništvo, problemi v SZDL) resnično bolj praktična kot politična. Vendar pa jim kljub temu ne gre odrekati vrednosti. Gre pred- vsem za to, da bi se morali tudi na terenu več in bplj poglobljeno seznanjati s trenutno najbolj aktualnimi problemi (reforma, samoupravljanje in vloga ZK) in jim dati pri uveljavljanju vsestransko podporo. Zato pa je treba več znanja, stalnega usposabljanja in poglabljanja, tega pa je bilo premalo. Temu primerna je aktivnost komunistov in vse- bina njihovega dela. Ob teh ugotovitvah pa ne bi smeli mimo dejstva, da je pri politič- nem delu na terenu vse premalo čutiti člane Zveze komunistov, ki so povezani v osnov- nih organizacijah v podjetjih. Njihova politična aktivnost se pogosto prične in konča v delovnih organizacijah. Ne prihajajo na zbore občanov, sestanke SZDL, niti na sestanke aktiva ZK na terenu. Ob prizadevanjih za reorganizacijo ZK bi kazalo nakazati tudi reši- tev tega vprašanja. Udeležba na sestankih osnovnih organizacij ZK je približno dvotretjinska. Značilno je, da je obisk večji v manjših osnovnih organizacijah, kar velja predvsem za osnovne organizacije na terenu. V delovnih organizacijah pa je udeležba v povprečju 69 % in ni bistvenih razlik glede na velikost osnovne organizacije. 6 Struktura članstva Za oceno vsebine dela je izredno pomembna tudi struktura članstva. Starostna struktura per 31. 12. 1966 je naslednja: do 25 let 265 ali 9,3% od 25 do 40 let 1.512 53,0 »/o od 41 do 55 let 911 32,0%' od 56 let dalje 161 5,7 % Podatki kažejo, da je najmočnejša grupa članov ZK od 26—40 let starosti. To pomeni, da je delavno najbolj intenzivna grupa najmočnejše zastopana. Opozoriti bi ka- zalo še na grupo do 25 let, katera bi morala brez dvoma imeti močnejše zastopstvo. Kvalifikacijska in izobrazbena struktura je naslednja: visoka izobrazba _ 7,5 % višja izobrazba 7,0 % srednja izobrazba 24,0 % nižja izobrazba 15,0 % delavci 35,0 % upokojenci 8,0 % gospodinje 2,0 % kmetje in zasebni sektor , li5% Komunisti so vključeni v delovnih organizacijah ' 56,0 % na terenu 24,0 % v ustanovah 11,0% na vasi 4,9 % in šolah 4,1 % Podatki o kvalifikacijah in izobrazbi članstva kažejo, da je največ (50 %) vsega članstva z nižjo in s srednjo (24 %) izobrazbo. To nas opozarja, da moramo temu primer- no prilagoditi tudi vsebino in nivo našega dela. Sprejemanje v Zvezo komunistov Starostna struktura članstva ZK se je v povojnem obdobju stalno spreminjala. Ce lahko trdimo, da smo imeli pred letom 1950 mlado partijo, tega danes ne moremo več. Še leta 1957 je bilo v ZK 40 % članov starih do 30 let. Starostna struktura članstva v naši občini je: Značilna je ugotovitev, da število članov ZK do 25 let starosti stalno pada. Tako je v obdobju 6 let padlo od 22% na 9,3%. To pomeni, da smo vprašanju pomlajevanja ZK posvetili na. sploh premalo skrbi. Težko bi pripisali odgovornost za tako stanje zgolj taki ali drugačnikadrovski politiki. Vzrok temu je prav gotovo v celotni politiki ZK, kadrovska politika pa je le del, ki ni v celoti odigral svoje vloge. Zato bi morali politiko kadrovanja smatrati kot stalno idejno-politično nalogo in voditi dejansko sistematično kadrovsko politiko. 7 struktura glede na staž v Zvezi komunistov Navedeni podatki nesporno kažejo na kampanjsko kadrovanje predvsem v letih 1958—1962. To pa tudi potrjuje, da v preteklosti nismo imeli izoblikovanih enotnih kriterijev za sprejem v ZK. Politika sprejemanja je bila preveč odvisna od subjektivnih čmiteljev na eni, na drugi strani pa tudi od aktivnosti in vsebinske privlačnosti ZK v posameznih obdobjih. Ne smemo mimo dejstva, da v Celju odstotek mladih v Zvezi komunistov pada hitreje kot je povprečje v Jugoslaviji. Tako se letno zmanjšuje udeležba mladih v ZK do 2 "/o. Ta ugotovitev nam narekuje spremembo politike sprejemanja v ZK, predvsem pa več poudarka na predlagateljih, torej kdo in kdaj in zakaj naj predlaga mladega človeka za sprejem v Zvezo komunistov. Delo vodstev ZK Ocena dela vodstev ZK v Celju ne bi bila popolna, če ne bi pri tem upoštevali idejno-politično razglednost, sposobnost za spoznavanje vloge ZK v posameznih ob- obdobjih njenega razvoja, spremljanja aktualnih dogajanj v družbeno-političnem živ- ljenju in lastna prizadevanja za realizacijo vseh progresivnih teženj in končno strem- ljenje za izobraževanjem in osebnim ugledom vsakega posameznega komunista, ki opravlja vodstveno funkcijo v Zvezi komunistov. V našem primeru si je precejšen del, komunistov, ki opravljajo odgovorno delo v Zvezi komunistov, premalo prizadeval, da bi bilo prisotno čim več teh elementov. To velja tako za sekretarje osnovnih organizacij ZK na terenu, člane .občinskega komiteja in posamezne člane sekretariatov. Izjema so le sekretarji tovarniških komitejev, katerih aktivnost je bila neprimerno večja. Povezanost občinskega vodstva z nižjimi vodstvi (sekretarji osnovnih organizacij, TK in aktivov), se je odvijala pretežno preko osebnih stikov, sestankov s sekretarji, pismenih informacij in osebnih razgovorov. Ta oblika je bila uspešna,' vendar je bilo še vedno premalo osebnih stikov, predvsem z odgovornejšimi komunisti v delovnih oiganizacijah, kar se je poznalo pri vsklajevanju odnosov. Težnja, da bi bila iniciativa za aktivnost Zveze komunistov na strani nižjih vodstev ni bila realizirana, ker so se pri svojem delu vedno preveč posluževala in težila po oblikah^ in metodah dela iz preteklosti — čakala so vedno le na direktive višjega vodstva. Pri oblikovanju izhodišč in kriterijev za vodenje kadrovske politike ZK, smo se posluževali stališč, osvojenih na občinski konferenci leta 1965. Tako je že ob tej priliki prišla do izraza demokratična oblika sodelovanja širokega kroga komunistov. Osnovni \zrok, da kadrovska politika ni mogla priti do polne veljave je v tem, da je bilo premalo pripravljenosti in zavestnega sodelovanja komunistov. Usposabljanje kadrov pa je bilo potom večerne politične šole in drugih občasnih predavanj. Tovarniški komiteji so opravičili svoj obstoj. "^Predvsem so pomagali pri razreše- vanju problemov s področja samoupravljanja, delitve dohodka in odnosov. Ugotovljeno pa je bilo, da oblike organiziranosti ne ustrezajo več. Zato so ob letošnjih konferencah (EMO, Železarna Štore) šli v reorganizacijo. Občinski komite šteje 29 članov. V preteklem letu je imel 11 sej. Poleg komiteja so še kontrolna komisija (8 sej), revizijska (7 sej), komisija za organiziranje in vodenje ' ZK (8 sej), komisija za družbeno-ekonbmske odnose (4seje) in komisija za idejno rast ZK (6 sej). Zadnje tri komisije imajo delo razdeljeno tudi po grupah. Poleg navedenih komisij in grup deluje trenutno še ^ktiv komunistov prosvetnih delavcev, ekonomistov in pravnikov. Težišče dela občinskega vodstva je bilo na vključe- vanju širokega kroga komunistov pri sodelovanju in kreimnju politike. V občini deluje skupno 110 osnovnih organizacij ZK, štirje tovarniški komiteji in trije sekretariati kra- jevne skupnosti. 8 III. del Organiziranost Zveze komunistov v Celju (Predlog) 1. Nekatera uvodna izhodišča o delovanju komunistov v občini Celje Na osnovi prvega dela, kjer smo poudarili načelna izhodišča za spremenjen način realizacije vodilne vloge Zveze komunistov in drugega dela, kjer smo deloma z oceno, deloma s podatki prikazali sedanjo situacijo v organizaciji ZK v občini Celje, predla- gamo konkretno vsebinsko opredelitev, spremenjeno organizacijsko strukturo in tem prilagojene metode dela. Ko govorimo o konkretni vsebinski opredelitvi gre za dvoje širokih vprašanj: 1. Zveza kon^unistov v občini mora delovati tako, da bomo povečali politični vpliv in učinkovitost na razvoj samoupravne družbe. Temu bo pripomogla nadaljnja demo- kratizacija odnosov v Zvezi komunistov, s čimer bomo nenehno povečevali svobodno izmenjavo mnenj in kovali idejno enotnost in akcijsko sposobnost celotne Zveze ko- munistov v občini. 2. Odločilnega pomena za reorganizacijo ZK je, da dosežemo jasnejše vsebinsko opredeljevanje in aktivno vlogo članstva do najbistvenejših družbeno-političnih nalog in problemov. To bo omogočila tudi učinkovitejša organiziranost, spremenjena struktura in sploh večja usposobljenost članstva. Razvoj demokratičnosti zahteva, da o najvažnejših nalogah komunistov v posa- meznih obdobjih vodimo širše in organizirane razprave, le-te naj služijo za formiranje stališč komunistov v občini. Da omogočimo to kreativno vlogo komunistov je ptrebno razviti gibčen in učinkovit mehanizem obojestranskega obveščanja in istočasno odpreti naše delo tudi navzven. Zaradi tega se moramo v večji meri in stalno posluževati oblik dnevnih informacij v radiu in tisku, tedenskih komentarjev, biltenov, razprav, poročil in podobno. Stališča, izoblikovana na osnovi široke obveščenosti in kreativnega deleža članstva, pa pomenijo okvir delovanja komunistov v procesu samoupravnega odločanja. Na tej osnovi pozna samoupravna akcija komunistov dvoje smeri delovanja in odgo- vornosti. V okviru samoupravnih organov in političnih organizacij delujejo komunisti kot posamezniki, ki so dolžni in odgovorni, da poznajo in pri razpravah ter odločanju upoštevajo idejnopolitično usmeritev organizacije Zveze komunistov. Vsak posameznik- komunist pa je dolžan in odgovoren, da v tem smislu deluje med sodelavci, oziroma soobčani. Ravno tako pa imajo posamezniki pravico, da dobijo odgovore na vprašanja in pripombe. Občinsko vodstvo skrbi za to, da se za vprašanja širšega pomena organizira razprava in posvetovanje. Uveljavljanje vodilne vloge v pogojih samoupravne družbe zahteva od komuni- stov, da oblikujejo enotnost pogledov na osnovne smeri drližbenega razvoja. Realizacija te naloge je mogoča ob boljši usposobljenosti komunistov, z novimi oblikami dela in širšim procesom izobraževanja. Usposabljanje naj poteka preko poglobljenih razprav o aktualni družbeno-ekonomski in politični problematiki preko seminarjev, predavanj, političnih šol, individualnem študiju in podobno. V drugem delu smo ugotovili poslabšanje strukture Zveze komunistov, predvsem v nezadovoljivem deležu mladine in proizvajalcev. Te probleme bomo uspešno reševali z aktivnejšim odnosom do vseh naprednih nosilcev družbenega razvoja in z njihovim intenzivnejšim vključevanjem v osnovne razvojne procese. Istočasno pa moramo za- ostriti odnos do tistih članov ZK, ki so postali politično neaktivni ali pa celo nosilci neustvarjalne kritike in deformacij. S tem krnijo ugled Zveze komunistov in povzročajo, da se del delovnih ljudi in mladine od nje odtujuje. 2. Organizacijska struktura ZK v občini Celje A. OSNOVNE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI ČLANSTVA V tem delu gradiva želimo uvodoma na kratko opisati vlogo in pomen temeljnih oblik organiziranosti v naši občini. Tako bomo lažje razumeli konkretne predloge bo- doče organiziranosti. Da bi pravilno vrednotili vse te oblike (klasične, izpopolnjene in povsem nove) je potrebno izhajati iz vsebinske opredelitve nalog, ki stoje pred komunisti v prihod- njem obdobju. Zato je razumljivo, da tudi nekatere stare oblike (osnovna organizacija Zveze komunistov), ki smo jih v predlogu obdržali, dobivajo novo vsebino in mesto v celotni strukturi občinske organizacije Zveze komunistov. Osnovna organizacija Ce upoštevamo gornje ugotovitve bo kljub razvejanim oblikam in metodam dela občinske organizacije, večina članstva še vedno na tak ali drugačen način vezana na osnovno organizacijo Zveze komunistov. Bistvo teh osnovnih organizacij je v tem, da v vsebinskem in organizacijskem pogledu preprečujejo dosedanjo ozkost in zaprtost de- lovanja članstva in omogočajo povezovanje in večjo aktivnost v okviru družbeno in- tegracijskih procesov. Številnejše in kadrovsko sposobnejše osnovne organizacije nam lahko zagotavljajo ustreznejšo vsebinsko usmerjenost in učinkovitejše delovanje komu- nistov. To bo nedvomno zahtevalo, da marsikje ustanovimo iz sedanjih maloštevilčnih in razdrobljenih osnovnih organizacij (v delovnih organizacijah in na terenu) nove, večje in homogenejše osnovne organizacije ZK. Komunisti v takih osnovnih organizacijah se bodo sestajali samo občasno (po potrebi) in obravnavali iz širših vidikov samo najpo- membnejša družbeno politična vprašanja. Tudi manjše osnovne organizacije, ki bodo še ostale in povezovale komuniste v posameznih delovnih skupnostih in ožjih področjih, bi morale uspešnejše izvrševati tekoče naloge in statutarne obveznosti. Pri tem gre predvsem za naslednje: za politiko sprejemanja, kaznovanja in kadrovanja, za obravnavanje vsebinskih vprašanj, zavzema- nje stališč in kontrolo izvajanja sklepov, za obveščenost in vključevanje članov v ostale 'Oblike dela, pobiranje članarine in podobno. Združene osnovne organizacije Pri tej obliki gre v prvi fazi za to, da dosežemo večjo povezanost med sorodnimi osnovnimi organizacijami in boljšo povezavo v okviru občinske organizacije in težimo k temu, da usmerimo članstvo v učinkovite in smiselne oblike dela. Gre predvsem za tematske razprave o problemih, ki komuniste žanimajo za širšo orientacijo in izvajanje izobraževalnih programov. Zaradi tega predlagamo tudi ustanovitev združenih OO. Te volijo svoja vodstva, ki bi bila zaenkrat edino formalno telo združenih osnovnih organizacij. Sekretariat naj bi predvsem vzpodbujal in vsklajeval aktivpost komunistov v združeni OO. Sekre- tariati bi bili sestavljeni iz predstavnikov, ki bi jih izvolile osnovne organizacije. Sekre- tariat bi iz" svoje sredine izbral sekretarja, ki bi bil tesno vezan na občinski komite. Skupnih sestankov v okviru združenih osnovnih organizacij praviloma ne bi bilo, tem- več bi sekretariat skliceval naenkrat le del članov v aktiv kot svojo osnovno metodo dela. S tem bi omogočil homogenejše strukture pri sestajanju in se izognili dosedanji najčešče nezadovoljivi vsebini dela osnovnih organizacij, utrujajočem formalizmu in vulgaiizacijam v politično izobraževalnem procesu. Aktivi Zveze komunistov V bodoči strukturi občinske organizacije Zveze komunistov bi imeli zlasti dvoje vrst aktivov: a) aktivi Zveze komunistov, ki bi jih ustanavljali po interesnih področjih pri občinskem komiteju in v večjih ter združenih osnovnih organizacijah ZK; b) aktivi, ki bi povezovali članstvo v posameznih delovnih skupnostih in ožjih teritorialnih področjih. Te aktive bi po potrebi ustanavljali znotraj večjih osnovnih organizacij in bi lahko izvrševali tekoče naloge in statuarne obveznosti. lU / KONKRETNI PREDLOG ORGANIZIRANOSTI ' Zaradi večje preglednosti in boljšega razumevanja variant izhajamo pri obliko- vanju predlogov bodoče organiziranosti članstva iz sedanje strukture osnovnih organi- zacij Zveze komunistov. ^ Komuniste in osnovne organizacije smo grupirali v različne skupine. V vsaki sku- pini podajamo nekaj variantnih predlogov* ki jih narekujeta specifičnost celjskih razmer in heterogeni sestav Zveze komunistov v občini Celje. Pregled variant v okviru skupin komunistov oz. osnovnih organizacij Zvezfe ko- munistov je naslednji: a) ORGANIZIRANOST KOMUNISTOV V DELOVNIH ORGANIZACIJAH / Članov ZK I. skupina Železarna Štore (TK ZK) 186 II. skupina EMO Celje (TK ZK) 183 III. skupina Cinkarna Celje (TK ZK) 185 IV. skupina Ingrad (TK ZK) 109 Za te skupine komunistov predlagamo naslednji varianti: 1. Ustanovitev enotne nove OO ZK v delovnih organizacijah z aktivi po inte- resnih področjih in delovnih enotah, 2. Nadaljnji obstoj OO ZK v delovnih enotah in TK ter aktivov po interesnih področjih. V. Skupina Za to skupino predlagamo naslednji varianti: , / 1. Ustanovitev nove enotne osnovne organizacije z aktivi v delovnih organiza- cijah in aktivi po interesnih področjih znotraj nove OO ZK. 2. Ustanovitev združene OO ZK s skupnim sekretariatom in osnovnimi organiza- cijami v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih v okviru združene OO ZK. VI. Skupina: Za to skupino predlagamo naslednji varianti: 1. 'Ustanovitev nove enotne OO ZK z aktivi v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih znotraj nove OO ZK. 2. Ustanovitev združene OO ZK s skupnim sekretariatom in osnovnimi organiza- cijami v delovnih organizacijah in aktivi* po interesnih področjih v okviru združene OO ZK. 11 VII. Skupina Za to skupino predlagamo naslednji varianti: 1. Ustanovitev nove enotne OO ZK z aktivi v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih znotraj nove OO ZK. 2. Ustanovitev združene OO ZK s skupnim sekretariatom in OO ZK v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih v okviru združene OO ZK. VIII. Skupina Za to skupino predlagamo naslednje variante: 1. Ustanovitev nove enotne OO ZK z aktivi v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih znotraj nove OO ZK. 2. Ustanovitev združene OO ZK s skupnim sekretariatom in osnovnimi organiza- cijami v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih v okviru združene OO ZK. 3. Razformiranje OO ZK in vključitev komunistov na terenu (v tem primeru bi osnovno organizacijo Obnova priključili ustrezni združeni ali enotni OO ZK v delovnih organizacijah). Zaradi razdrobljenosti OO ZK te skupine predlagamo, da osvojimo 1. varianto. IX. Skupina: Članov ZK 1. Cestno podjetje 34 2. Ceste - kanalizacije 11 3. Elektro Celje 21 4. Plinarna - vodovod ' 7 5. Zavod za požarno varnost 8 6. Gradiš 28 7. Pošta 30 8. Avto Celje 24 163 Za to skupino predlagamo naslednje variante: 1. Ustanovitev nove enotne^ OO ZK z aktivi v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih znotraj nove OO ZK. 2. Ustanovitev združene OO ZK s skupnim sekretariatom in OO ZK v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih v okviru združene OO ZK. 3. Manjše osnovne organizacije se razformirajo in-člani vključijo na teren. Pri večjih OO ZK iz te skupine pa se uveljavi 1. ali 2. varianta. 12 VII. Skupina Za to skupino predlagamo naslednje variante: 1. Ustanovitev nove enotne OO ZK z aktivi v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih znotraj nove OO ZK. 2. Ustanovitev združene OO ZK s skupnim sekretariatom in OO ZK v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih v okviru združene OO ZK. 3. Manjše osnovne organizacije se razformirajo in člani vključijo na teren. Pri večjih OO ZK iz te skupine pa se uveljavi 1. ali 2. varianta. XI. Skupina Za to skupino predlagamo ustanovitev nove enotne osnovne organizacije ZK. XII. Skupina: Za to skupino predlagamo ustanovitev nove enotne osnovne organizacije ZK. XIII. Skupina: Za to skupino predlagamo naslednji varianti: 1. Ustanovitev nove enotne OO ZK. 2. Razformiranje osnovnih organizacij in vkljtičitev na terenu. XIV. Skupina: Za to skupino predlagamo naslednje variante: 1. Ustanovitev nove enote OO ZK. 2. Ustanovitev nove združene OO ZK. 3. Komunisti te skupine ostanejo vključeni na terenu. 13 VII. Skupina Za to skupino predlagamo naslednji varianti: 1. Ustanovitev nove enotne OO ZK z aktivi v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih znotraj nove OO ZK. 2. Ustanovitev združene OO ZK s skupnim sekretariatom in osnovnimi organizaci- jah in aktivi po interesnih področjih v okviru združene osnovne organizacije. XVI. Skupina: Za to skupino predlagamo naslednji varianti: 1. Ustanovitev nove enotne OO ZK. 2. Razformiranje dveh osnovnih organizacij in vključitev članov na teren. XVII. Skupina: Za to skupino predlagamo naslednji varianti: ' 1. Ustanovitev nove enotne OO ZK z aktivi v delovnih organizacijah in aktivi po interesnih področjih znotraj nove OO ZK. 2. Da se ustanovi nova enotna osnovna organizacija ZK, ki bo vsebinsko povezo- vala vse komuniste iz te skupine. Člani ZK na zunanjih šolah pa bi se organizacijsko povezali na svojem terenu. XVIII. Skupina: Za to skupino predlagamo ustanovitev nove enotne osnovne organizacije ZK. XIX. Skupina: 1. Osnovna organizacija ZK postaje LM Predlagamo, da ta osnovna organizacija ostane samostojna ali da se vključi v zdiuženo osnovno organizacijo XIV. skupine (skupščina občine in pravosodne ustanove). 14 b) ORGANIZIRANOST KOMUNISTOV NA TERENU « Predlogi organiziranosti na terenu so odvisni od tega, katero od naslednjih alter- nativ bomo osvojili: — Ali del komunistov s terena (zlasti iz ožjega mestnega območja) povezati v delovnih organizacijah in tako zmanjšati število komunistov v terenskih osnovnih orga- nizacijah? — Ali pa ostane sedanje stanje nespremenjeno in celo riekatere manjše OO ZK iz delovnih organizacij razformiramo in komuniste vključimo na teren? V primeru, da uvelj-avimo prvo alternativo, bi ustanovili nekatere nove OO ZK. Konkreten predlog je po tej varianti po področjih naslednji: 1. Otok 2. Center 3. Dolgo polje 4. Aljažev hrib 5. Pod gradom 6. Store (vključno Teharje) 7. Skofja vas (vključno TVO Škofja vas) 8. Vojnik (vključno Strmec, Frankolovo in Šmartno v Rožni dolini) 9. Dobrna (vključno z zdraviliščem) 10. Gaberje (vključno s Trnovljami) . ' ^ Komunisti na področju Otoka, Dolgega polja in Centra bi bili povezani v teh osnovnih organizacijah le toliko, da opravljajo svoje osnovne statuarne dolžnosti. Nji- hovo poglavitno delovanje naj bi bilo vezano na najrazličnejše družbene in politične organizacije. Vsebinski del partijske aktivnosti pa na aktive in dejavnost občinskega komiteja in njegovih metod delovanja. Za občasne potrebe bi te organizacije sklicevale vse komuniste, ki živijo na tem področju. Ce se pa bomo odločili za drugo alternativo bi tudi na terenu ustanovili združene osnovne organizacije s tem, da bistveno ne menjamo obstoječo strukturo osnovnih organizacij in da ustanavljamo, oziroma sklicujemo aktive po interesnih dejavnostih. Predlog za to varianto je naslednji: I. Področje: Vse osnovne organizacije Centra, V primeru realizacije prve alternative bi temu področju pridružili preostale komuniste iz OO ZK Aljažev hrib in OO ZK Pod gradom. II. Področje: Vse osnovne organizacije Otoka. ' III. Po'dročje: Vse osnovne organizacije Dolgega polja. IV. Področje: Osnovne organizacije Store in Teharja. V. Področje: Osnovni organizaciji Gaberje in Trnovlje. VI. Področje: Osnovne organizacije Vojnik, Skofja vas, TVO Skofja vas, Frankolovo, Strmec, Šmartno v Rožni dolini. VII. Področje: Osnovni organizaciji Dobrna—vaška in zdravihšče. 15