ZELEZAR
Leto XVI.	1976
September	Št. 9
Proizvodnja
slovenskih železarn v avgustu
Dve tretjini leta sta že za nami. Iz meseca v mesec si obetamo po-življanje proizvodnje in prodaje, vendar se nam stanje ne more in ne more kaj prida popraviti. Svetovna proizvodnja jekla je prav tako še vedno daleč pod obstoječimi zmogljivostmi: naprav, čeprav so vsi pričakovali sredi letošnjega leta- izdatnejše izboljšanje povpraševanja za jeklarskimi proizvodi. Preseneča dejstvo, da proizvodnja v avtomobilski industriji raste, kar je eno od meril za možnosti prodaje železarn, naročila, npr. v ZDA, v. zadnjem času pa celo ponovno padajo. Cena staremu železu je v ZDA zopet padla pod 80 | za tono, kar je dober kazalec za gibanja na tržišču jekla.
železarnah 3 % manj kot lani, pri predelavcih 4 % manj in skupno v Slovenskih železarnah 3 % manj, kot je bilo v prvih 8 mesecih lanskega leta.
Še nekaj neugodnejši je rezultat doseženih vrednosti prodaje blagovne proizvodnje. V železarnah je plan dosežen 90 %, pri predelovalcih 84 %, ali skupno za SŽ 89 %, kar je 4 % manj kot v enakem obdobju lani.
Edino letošnji izvoz je po vrednosti izdatno višji od lanskoletnega in to kar za 27 %, vendar še vedno nekaj pod načrtovano vrednostjo za 8 mesecev.
Mesec avgust je po proizvodnih rezultatih holjši od prejšnjih mesecev, vendar še ne predstavlja bi-
Koncentracija
Po osmih mesecih letošnjega leta je stanje izvrševanja proizvodnega načrta naslednje:
Surovega železa je proizvedeno 2 % več kot je predvideval načrt in 6 % več, kot je znašala proizvodnja v enakem obdobju lani/ To je pohvalno, vendar nam k splošnim rezultatom le malo prispeva, saj je pretežni del proizvodnje surovega železa namenjen lastnim potrebam vložka za nadaljno predelavo.
Proizvodnja jekla je 5% P°d načrtovano količino in 2 % nižja, kot je bila konec avgusta lani.
Blagovna proizvodnja zaostaja v železarnah 4 % za načrtovano, pri predelovalcih pa 10'% in je zaostanek skupno za sestavljeno organizacijo 5 %. Razumljivo je ob takem stanju izvrševanja letnega načrta blagovne proizvodnje v letošnjem letu izdelano za prodajo v
stveni preobrat in zdaleč ni blizu poprečnim mesečnim dosežkom proizvodnih rezultatov v pretečenem letu.
Proizvodnja surovega železa je bila 5% nad mesečnim načrtom in je za okoli 1.200 ton višja, ‘ kot prejšnji mesec ter skoraj enaka, kot avgusta lani.
Proizvodnja jekla je bila 10%, pod načrtovano proizvodnjo, vendar, je okoli 4.300 ton večja kot julija in tudi 3% večja, kot avgusta lani. Takšna proizvodnja je okoli
6.000	ton nižja, kot je bilo mesečno poprečje v lanskem letu. In če ne bi v Železarni Štore s proizvodnjo skoraj 9.300 ton dosegli eno svojih najvišjih mesečnih proizvodenj, bi ob 89%, izvršitvi na Jesenicah , in 77 % v Železarni Ravne, imeli gotovo slabši rezultat.
Blagovna proizvodnja je bila v železarnah in pri predelovalcih v
avgustu znatno boljša kot v juliju, čeprav še vedno zaostaja za poprečno načrtovano mesečno količino v železarnah 5 % in pri predelovalcih 2%. V Železarni Štore so mesečni načrt izvršili z 111 % in odpremili 99% proizvedenih količin. V Železarni Jesenice znaša izvršitev 91%, odpremljeno je bilo 92 % proizvodnje. V Železarni Ravne je bila načrtovana blagovna proizvodnja izvršena s 85% in odprema znaša 100 %.
Pri predelovalcih so izvršili v Plamenu 95 % načrta, v Verigi 124% in so se približali zbirno tudi na 98 % načrtovanim količinam, v Tovilu znaša mesečna izvršitev 88% in v Žični 75%. Skupno je bila blagovna proizvodnja pri predelovalcih dosežena 98 % in je zbirno sedaj 90% načrtovane količine.
Za Slovenske železarne je bila načrtovana blagovna proizvodnja v avgustu dosežena 95 %, zbirno je sedaj po 8 mesecih 95 % in 95 %. proizvodnje je bilo odpremljeno.
Izvoz je bil v avgustu po količini 20 % nad poprečno mesečno načrtovano količino pri železarnah in 25 % pri predelovalcih, odnosno skupno za Slovenske železarne je znašala mesečna izvršitev 121 %. V avgustu je tudi vrednost izvožene robe poprečno višja in je mesečni plan presežen v železarnah 19 % in pri predelovalcih 16 %, odnosno znaša izvršitev skupno v Slovenskih železarnah 118 %.
Pri boljših količinskih podatkih kot v juliju je razumljivo, da je tudi vrednost prodaje višja kot prejšnji mesec. Kljub večji proizvodnji in višjim cenam je pa mesečni načrt vrednosti prodaje presegla za 6 % edino Železarna Štore, na Jesenicah je bila izvršitev 99 % in na Ravnah 90 %.
Od predelovalcev je mesečni načrt realizacije bil izvršen in presežen samo v Verigi Lesce, medtem ko so v Plamenu 5 % pod načrtovano vrednostjo, v Tovilu 4 % inv Žični 7 %.
{dalje na strani 2)
0 ZAKONI 0 ZDRUŽENEM DELU
Ko analiziramo dosedanja prizadevanja v času razprav osnutka zakona o združenem delu v organizaciji združenega dela Železarne Store, ugotavljamo, da je osnutek zakona o združenem delu dosegel izredno zanimanje pri članih našega delovnega kolektiva. Kako smo izvršili naše obveznosti v 1. krogu razprav, nam zgovorno kažejo sledeči podatki. Naša organizacija združenega dela ima 7 temeljnih organizacij združenega dela in organizacijo skupnih služb. Ko smo bili
v spomladanskih mesecih soočeni delu, smo vsa naša prizadevanja v in to: ..
1.	Vsebinski pristop znotraj organizacije združenega dela, s tem, da smo se zavedali, da nas že o-snutek zakona-o združenem delu obvezuje k temeljitemu seznanjenju in analizi obstoječega stanja, primerjajoč z vsebino osnutka zakona o združenem delu. Zato smo formirali 4 delovna telesa z nalogo, da vsak team analizira obstoječe stanje in istočasno pripravi najvažnejše nove ugotovitve v Smislu osnutka zakona o združenem delu. V tem pogledu so bile izdelane analize na ravni organizacije združenega dela,' manj pa na ravni temeljne organizacije združenega dela.
2.	Organizacijski pristop pri tolmačenju in seznanjenju z o-snutkom zakona o združenem delu, smo izvršili zelo temeljito. Formirali smo štabe tako na ravni organizacije združenega dela, kot tudi na ravni sleherne temeljne organizacije združenega dela in organizacije skupnih služb z nalogo, da vsebinsko dobro pripravimo razprave skupno z najprej izdelanimi analizami za
z osnutkom zakona o združenem prvem trenutku strnili v tri smeri
sleherno temeljno organizacijo združenega dela. Tu smo bili soočeni z ugotovitvami, da imamo odprtih še vrsto nerešenih dejstev v smislu osnutka zakona o združenem delu. Nosilec vseh teh priprav je bil sindikat. Zavedamo se v danem trenutku, da je ta osnutek zakona o združenem delu naša delavska ustava in smo zato še posebej zainteresirani, v kakšni meri naj bi bil sleherni zaposleni s tem seznanjen. Zaradi tega smo se odločili za takšno obliko, ki je resnično omogočala vsakemu zaposlenemu seznaniti se z vsebino in smislom osnutka zakona o združenem delu. Še več, prek izdelanih analiz stanja družbenoekonomskih odnosov, medsebojnih razmerij v združenem, delu, uresničevanja, samoupravljalskih pravic in pravilne organiziranosti, smo uspeli povečati interes zaposlenih. V ta namen smo pred zbori delavcev vodili razprave o posameznih poglavjih osnutka zakona o združenem delu. Omogočili smo, da je sleherni vodja sa-
(dalje na strani 5)
ZAHVALA TOVARIŠU VOGI
Na zasedanju delavskega sveta, dne 7. septembra 1976 je bil razrešen dolžnosti direktorja Železarne Štore tovariš Tugomer Voga ter imenovan na delovno mesto samostojnega svetovalca. Ime tovariša Voge je tesno povezano z razvojem Železarne Štore v celotnem povojnem obdobju.
Na zasedanju delavskega sveta je tovariš Voga podal obširen prikaz razvoja naše železarne za obdobje od leta 1961, ko je bil na delovnem mestu direktorja. To obdobje je značilno predvsem zaradi največjega razvojamaše železarne:
v tem času .so Bili zgrajeni vsi novi obrati na področju .Štore II, kot sa livarna, valjarna z jeklovlekom, obrat mehanske obdelave, elektro-jeklarna, energetski objekti in..za.-, četek gradnje' tovarne traktorjev. V svojem orisu je razen razvoja železarne prikazal tudi vpliv investicij na posodabljanje tehnologije in usmeritev še nadaljnjega razvoja v smeri, finalizacije ter ocenil organiziranost samoupravnega sistema in. družbenopolitičnega delovanja v kolektivu, kakor .tudi razvoj družbenega, standarda. .
V imenu družbenopolitičnih organizacij je predsednik konference sindikata tovariš Gradišnik podal politično* oceno stanja in razvoja* delovne organizacije Železarne *5to-re ter nakazal -nadaljnje naloge v srednjeročnem razvoju. Na koncu svojega izčrpnega prikaza se je obrnil k tovarišu Vogi in dejal:
TOVARIŠ VOGA!
-V tem trenutku, ko smo analizirali ; naš razvoj zadnjih 15 leti moramo poudariti na tem mestu našo globoko in iskreno zahvalo vam, ki ste v teh 15 letih zasedali odgovorno mesto direktorja Železarne Štore.
Doseženi rezultati v 15 letih so brez:'dvoma najboljši dokaz vašega požrtvovalnega, nesebičnega, strokovnega. dela podkrepljenega s pravilno politično orientacijo za
potrebe in nenehen razvoj .Železarne Štore in naše socialistične samoupravne družbe.
• Vaša aktivna življenjska delovna doba je povezana z našim delovnim kolektivom. Danes se zavedamo in . doseženi rezultati tudi dokazujejo, da je delovni kolektiv' železarne Štore pod vašim vodstvom dosegel preporod tako v investicijski izgradnji, v razširjenju proizvodnih kapacitet, v izboljševanju delovnih pogojev, v širjenju pogojev kulturnega in rekreacijskega življenjar istočasno- pa ustvaril solidno osnovo za še hitrejšo rast nadaljnjega razvoja. In prav Tu je vtkano mnogo, mnogo truda vaše osebnosti in predanosti našemu delovnemu kolektivu. S procesom in našo vsestransko zahvalo odhajate danes po vaši osebni želji zaradi rahlega zdravja na drugo, tudi zelo pomembno delovno dolžnost. V naši družbi redko najdemo osebo, ki bi po tolikih letih vloženih naporov in nesebične predanosti tako častno zapuščala delovno mesto direktorja delovne organizacije; -
Vašo predanost delovnemu kolektivu- najbolje izraža vaša oseb--na odločitev, da še naprej združite svoje delo in- znanje v prid delovnega kolektiva ravno na področju, kjer imama v bodočnosti največje■* potrebe, to je iinalizacije naše proizvodnje.	.
Zato se vam v tem trenutku v imenu DPO Železarne Štore' skreno zahvaljujemo za ves vaš vložen trud, napore in predanost tej delovni organizaciji. Istočasno se vam 'tudi zahvaljujemo ža polno razumevanje dela DPO in zg reševanje vseh skupno postavljenih m dogovorjenih nalog.
Želimo vam še mnogo plodnih in-uspešnih let v naši delovni sredini. Hvala!
Predsednik, delavskega, sveta .tov.. Franc Kavka.pa.se. je tovarišu Vogi zahvalil. z besedami:
Tovarišice in tovariši! Dovolite, mi, da V tem trenutku spregovorim še nekaj besed o neizrečenem, o tein,-kar ni-bHo ‘zajeto v nobenem poročilu Menim> da. jepotrebno v podatke o -razvoju podjetja vnesti še delo, ki ga je opravil v tem obdobju tov. Voga.
Nikjer .v poro.čilu ni. zapisano kako dolga,verjetno nekaj sto tisoč k[leme!iQM,- so bila .pola, ki jih jo. opičviVTov. Voga, nikjer ni podatka, koliko, vrat .je. moral .odpreti jrt_. trkati nanje,.da je. lahko vstopil in-povedal. svoje želje in zahteve delovnega. kolektiva, nikjer niso evidentirane ure njegovega dela 'po rednem delovnem času v pisarni, še več pa na domu. Nikjer ni zapisano koliko je.pri tem trpelo njegovo osebno življenje do katerega ima vsakdo pravico. In še bi lahko naštevali.
Bil je prvi, ki je zaoral še ne neobdelano ledino samoupravljanja kot prvi predsednik delavskega sveta železarne Štore, septembra 1950. leta.
Naj je bilo njegovo delo na delovnem mestu še tako obremenjeno, je kot vodilni delavec še vedno našel dovolj časa za delo na druž-
benopolitičnem področju še več pa pri razvoju samouprave v kolektivu.
V poročilu ni navedel zaradi sv o- . je skromnosti podatkov, ki kažejo,: ¡kako smelo je on v svojem programu dela, ko ga je. leta 1951‘delavski svet imenoval za direktorja železarne Štore začrtal razvoj podjei-.... ja do današnjih dni. Lahko na tem ,. mestu povem, da so vse njegove napovedi bile skoraj 100-odstotna realizirane.
Zaradi vsega tega mi dovolite, da se tov. Vogi zahvalim v vašem imenu in v imenu delovnega kolektiva za ves njegov vložen trud -za napredek J h razvoj; železarne::: Štore, za skrbno opravljeno delo na na najbolj odgovornem položaju in želim-, da svoje bogate delovne iz-kušnfe^ še- naprej vlaga v, dobrobit delovnega kolektiva, kateremu je. bil zvest v dobrih in slabih časih.
Dovolite, tov. Voga, da vam v imenu,kolektiva Železarne Štore v ta namen podarim to plaketo pri-znanj.a jn~zahvale delovnega kolektiva..:
Predsednik občinske* skupščine Celje tovariš Marolt pa se je v imenu tega organa zahvalil tovarišu Vogi v za* , njegov trud, -požitvoval-
nost in, uspešno delo. Dejal jej da je Železarna Štore v obdobju, ko je bil tov. Voga direktor, dosegla.velike uspehe v razvoju nove ¡ tehnologije. Poudaril je tudi, da je. bil v Železarni-¿tore vložen velik napor za širjenje, delavskega;. samoupravljanja. Izrazil-je željoj- da bi: tovariš Voga s svojim znanjem in izkušnjami še v naprej tako uspešno so-'deloval ter pomagal pri razreševanju problemov tudi drugim delovnim organizacijam v celjski občini.
, V imenu skupščine občine Celje in v imenu občinskih družbenopolitičnih organizacij je ob tej priliki čestital, tudi novemu direktorju ing. Burniku za imenovanje;ter mu zaželel-ubilo delovnih uspehov.
O pomembnem delu, ki ga je opravljal tovariš Voga kar 15 let na delovnem mestu direktorja- j er spregovoril tudi .glavni direktor slovenskih, železarn tovariš Gregor. Klančnik.- Iskreno se. mu j e zahvalil za vse, kar je storil za razvoj, železarstva tako v Sloveniji, kot v -Jugoslaviji. -Izrekel par-je. tudi čestitke novo imenovanemu direktorju tovarišu ing. Burniku ter med drugim dejal,, da je prepričan, da si bo prizadeval hoditi,- po začrtani poti,- ki jo je zasnoval dosedanji direktor tovariš, Tugomer Voga. -
PROIZVODI JA SLSVEISlifl: ŽEEIZAII
(nadaljevanje s l. strani)
V Slovenskih železarnah je-, bil dosežen- mesečni načrt eksterne realizacije-88-%.- Zbirno je zaostanek eksterne realizacije* približno enomesečna r načrtovana vrednost prodaje... -
Sedaj, ko teče že deveti mese.c letošnjega leta in je za nami- osem mesecev prizadevanj .na izvrševanju nalog, ki smo si jihr postavili z gospodarskim-, načrtom bi bilo -nesmiselno pri sedanjem stanju pričakovati, da bi . letni -načrt proizvodnje.lahko še dosegli. Velika u-tvara ¡bi bilo pričakovati, da bi lahko bistveno popravili. rezultate: v eksterni realizaciji- pri tem, .ko letošnje leto že vse mesece zaostajamo za poprečno mesečno načrtovano vrednostjo:
Položaj ni v vseh del.ovnih organizacijah enak. Nekatero temeljne organizacije Jn nekatere delovne organizacije tudi izvršujejo .planske naloge in-imajo manjše težave z možnostjo -prodaje, ‘V nekaterih proizvodnih obratih za nižjo proizvodnjo ni več posledica pomanjkanja naročil, temveč so še' druge obratovalne težave, medtem ko so
v jeklarni Železarne Ravne še vedno imeli eno 40-tonsko peč izven obratovanja in za ¡tekoče delo valjarn -jemali del vložka iz zaloge.
- Po pregledu polletnih poslovnih rezultatov so v vseh delovnih organizacijah razpravljali o stanju. Sprejeti. sp. bili akcijski programi za izboljšanje ¡ stanja in prizadevanj - te-r iskanja- poti za boljše-mp-žnosti; prodaje, predvsem na domačem tržišču, jih je polno. Proizvodni rezultati in . s tem tudi ostali - poslovni, uspehi se v zadnjih mesecih .izboljšujejo in¡ še.manj kot štirje meseci so nam ostali- za popravo rezultatov, o ka.terih smo razpravljali _ po polletju. Ne samo to, da želimo doseči ob koncu... leta -kar najboljše uspehe. že sedaj moramo začeti s pripravo gospodarskega .načrta za prihodnje leto.:..
. Izboljšanje konjunkture, možnosti prodaje in rezultati zadnjih mesečeva letošnjega leta morajo biti osnova za pripravo planskih nalog za leto 1977 poleg nalog in ciljev,' ki so, že postavljeni v samouprav--nem sporazumu o temeljih razvoja in proizvodnje v SŽ za obdobje 1976—1980.
V srcu konti naprave
NOVI DIREKTOR ŽELEZARNE DUŠAN RURNIK dipl. inž.
Na svojem 2. zasedanju dne 7. 9. 1976 se je v novem sestavu sestal delavski svet delovne organizacije Železarne Štore ter razrešil dolžnosti dosedanjega direktorja tovariša Tugomer j a Vogo in imenoval novega direktorja, dipl. ing. Dušana. Burnika. Dosedanji direktor je bil s posebnim sklepom imenovan na delovno mesto samostojnega svetovalca.
Ing. Dušana Burnika članom kolektiva ni potrebno posebej predstavljati, saj je v Železarni Štore že od leta 1959, ko se je pri nas zaposlil kot metalurški inženir. Vendar kljub temu nekaj podatkov o njegovi strokovni poti. Po vrnitvi iz- JLA, leta 1960 je delal v upravi osnovnih sredstev, kot vodja tehnično projektivnega oddelka. Vse do leta 1969, ko je v interesu širše družbe odšel na odgovorno dolžnost predsednika občinske skupščine Celje. Med prej navedenim časom je v okviru programa mednarodnega sodelovanja in tehnične pomoči delal eno leto v Indiji. Nekaj let j e-v Železarni delal tudi kot raziskovalec jekla v razvojnem oddelku. V železarno se je ponovno vrnil v mesecu avgustu 1974 ter do sedaj zasedal delovno mesto pomočnika direktorja. Ves čas njegove zaposlitve v Železarni Štore je delal tudi la področju samoupravljanja in v družbenopolitičnih organizacijah. Tako je imel vrsto odgovornih funkcij v teh organih.
Ob imenovanju za direktorja Železarne Štore je izdelal program bodočega razvoja Železarne Štore, katerega je predložil organom u-pravljanja. Zaradi pomembnosti in ciljev tega dokumenta ga v celoti objavljamo.
PROGRAM DELA
1 Razpisni pogoji za delovno mesto direktorja delovne organizacije Železarne Štore so zahtevali opis nalog in smotrov, ki naj bi jih dosegel kandidat na tem delovnem mestu. V naslednjem podajam na kratko koncept razvojne usmeritve, ki temelji na oceni dosedanjega razvoja in današnjega stanja ter ocene realnih možnosti, za katere menim, da jih je v naslednjem štiriletnem mandatnem obdobju možno uresničiti. To pa istočasno pomeni haloge v programu dela, ki naj bi jih kandidat za delovno mesto direktorja v štirih letih dosegel.
A. OCENA DANAŠNJE STOPNJE RAZVOJA ŽELEZARNE ŠTORE
Za Železarno Štore je za zadnje 10-letno obdobje značilen zelo hiter tempo gospodarske rasti, ko so se izgrajevali in spuščali v pogon novi obrati po 47. natečaju za razvoj črne metalurgije v Jugoslaviji oziroma dodatno z lastnimi sredstvi. Zaradi inflacijskih in drugih vplivov (podražitve investicijskih -del," pomanjkanje lastnih sredstev, ' ustavljanje investicij itd.) program po navedenem natečaju ni bil 100-odstotno realiziran,' kar ima za posledico določena kapacitetna neskladja, pojav ozkih grl v proizvodnji ter manjšo možnost hitrega plastičnega prilagajanja tržišču. Rezultat takšne stopnje razvoja in investicijske izgradnje je, da je bilo poslovanje Železarne Štore v Zadnjih letih precej na meji rentabilnosti z izjemo let 1974 in 1975, ki so značilna za visoko konjunkturo v jeklarski proizvodnji in dokaj urejenih pogojev glede cen reševanih po državnem mehanizmu. To pomeni, da današnja tehnološka in ekonomska struktura gospodarskega poslovanja delovne organizacije še ni dovolj krizno odporna v zaostrenih pogoj ih gospodar j en j a, kar seje pokazalo tudi v I. polletju letošnjega leta, ki je bilo zaključeno sicer ž manjšo poslovno izgubo. Slabši poslovni uspeh je rezultat širše križne situacije jugoslovan-
skega in slovenskega gospodarstva, vendar bi ne glede na to ob normalnih pogojih poslovanja, kot je predvideval gospodarski načrt 1976 bil rezultat zopet blizu meje rentabilnosti.
Ne glede na vprašanje ekonomike poslovanja pa je treba poudariti; da pomenijo novozgrajeni obrati Štore II in dopolnitve v obratih Štore I ogromen kapital in solidno osnovo za nadaljnji razvoj, ki mora iskati rešitve v optimiziranju obstoječa proizvodnje in zaokrožitvi | proizvodnih zmogljivosti na takšnih količinah, ki bodo omogočale doseganje še večjih produktivnosti in še boljših ekonomskih rezultatov.
B. KONCEPT RAZVOJA ŽELEZARNE ŠTORE DO LETA 1980
I.	Tehnično-tehnološki in ekonomski razvoj
Naslednje štiriletno mandatno obdobje se praktično pokriva z uresničevanjem srednjeročnega načrta 1976—1980, če upoštevamo, da v letu 1976 ne bo mogoče pričeti z večjimi deli na realizaciji investicijske izgradnje. Krizno leto 1976 ter trenutno znana kvantifikacija finančnih možnosti sta pogojevala spremembo že sprejetega srednjeročnega načrta Železarne Štore v takšne realne okvire, za katere lahko pričakujemo, da jih bo v obdobju do leta 1980 možno doseči. To pomeni, da polnih optimalnih rezultatov I zaokrožitve proizvodnje v Železarni Štore v letu 1980 še ne bo, ampak bodo lahko doseženi v naslednjem petletnem obdobju med 1980 in 1985. Realno je treba računati, da bo celotno obdobje do leta 1980 obdobje intenzivne investicijske izgradnje, čeprav se bodo določeni ekonomski učinki v tem času (leta 1980) že pokazali.
Koncept razvoja .Železarne Štore mora temeljiti na prioritetnih objektih, ki bodo po podpisu družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na nivoju Jugoslavije in Slovenije, še zlasti pa v okviru Slovenskih železarn imeli prioritetni značaj. Pri takšni usmeritvi lahko pričakujemo tudi večjo podporo'bančnih institucij in širše družbene skupnosti, čeprav se moramo zavedati, da je za to srednjeročno obdobje dan poudarek predvsem -na lastne sile, torej na večji udeležbi lastnih sredstev.
Prioritetni program za Železarno Štore obsega do leta 1980 naslednje pomembnejše objekte:
1.	Dokončanje investicijske izgradnje tovarne traktorjev.
- Tovarna-traktorjev pomeni zelo zahteven projekt finalizacije proizvodnje Železarne Štore, kjer pa je delež le-te samo okoli 30%. Na drugi strani se Železarna Štore prvič srečuje s tako zahtevnim masovnim proizvodom neposredno na trgu v dokaj močni domači in tuji konkurenci. Zato bo projekt treba čimprej investicijsko zaključiti in pričeti s proizvodnjo, (kar je trenutno možno realno napovedati za zečetek prihodnjega leta), predvsem pa se v organizacij sko-poslovnem smislu (delo s kooperanti, servisna služba, komerčialno-finančna Služba in možnosti vsaj delnega kreditiranja proizvodnje) dobro pripraviti, da bo doseganje praga rentabilnosti možno čimprej doseči.
2.	Druga elektrooblbčna peč v elektrojeklarni ima prioriteto zaradi pokrivanja, potreb po vložku sedanjih in povečanih kapacitet valjarne n, omogočala bo še bolj elastično prilagajanje zahtevam tržišča; Z začetkom proizvodnje,' elektroobločne peči se ukine proizvodnja' SM peči, kar bo imelo za posledico sprostitev večjega števila ljudi in dalo v produktivnem in rentabilnem smislu mnogo boljše rezultate.
3.	Izgradnja novega obrata je-klovleka.
Jeklo vlek s -finalizacijo proizvodnje jeklenih profilov v vlečenih in brušenih profilih predstavlja višjo stopnjo akumulativne proizvodnje na področju 114. panoge. Istočasno pa je prestavitev jeklovleka v samostojen o-
brat nujen predpogoj za dopolnitev opreme valjarne II.
4.	Valjarna II nosi v "strukturi proizvodnje Železarne Štore največjo vrednost proizvodnje in prihodka odprodaje. Zato je treba njenemu nadaljnjemu razvoju posvetiti posebno skrb. Forsirati je dopolnitev^ opreme v žarilno peč, v kovaško ogrodje za povečanje kapacitet v smeri osvajanja programov za kovaško industrijo ter pričeti z investicijskimi vlaganji v potrebno dodatno valjarsko o-premo za dokončno zaokrožitev optimalne proizvodne kapacitete tega obrata.
5.	V obratu elektroplavža z a-glomeracijo je prioritetna postavitev mešalca za shranjevanje vsaj dvodnevne proizvodnje grodlja, ki bo omogočal čimvečjo uporabo tekočega gradi j a v livar r nah.
6.	V livarni I je potrebna postavitev dveh 16-tonskih indukcijskih peči z ostalo dopolnilno opremo,1 kdr bo zlasti omogočalo uporabo tekočega grodlja, predvsem pa kvalitetnejši proizvodni program valjev tudi večjih kosovnih tež. Z ustreznim izborom tehnologije centrifugalnega vlivanja- valjev bo možno razširiti kvalitetni asortiihan valjev, ki mora biti v večji meri izvozno u-šmerjen. (Prav dogovarjanje in raziskave tržišča v zadnjem času odpirajo na tem -področju Velike možnosti).
7.	"V livarno II bo prestavljena sedanja indukčijska peč iz livarne I ter dodatno zgrajena kanalska .mrežno frekvenčna indukcijska peč z ostalo dopolnilno for-rnarsko in čistilno opremo. Z izpopolnitvijo ozkih grl v livarni II je potrebno čimprej doseči proizvodnjo 10:000 ton oziroma optimalno predvidenih 12.000 ton, kar bo zagotavljalo temu obratu trajno rentabilno proizvodnjo.
8.	Dopolnjevanje opreme v TOZD mehanske obdelave bo vezano na konkretne aranžmaje s kupci — predvsem večjega izvoza valjev. V cilju čim boljše ekonomike poslovanja je potrebno optimalno izkoriščati razpoložljiv strojni park, Usmeritev v večji delež finalizacije ulitkov z višjo stopnjo in količino obdelave litine bo zahtevala postopno izgrajevanje novega obrata obdelave litine.
9.	V TOZD vzdrževanja in transporta ima prioriteto izgradnja novega obrata za vzdrževanje, ki 'v prvi fazi rekonstrukcije in izgradnje Železarne Štore (po 47. natečaju za razvoj črne metalurgije v Jugoslaviji) ni bil realiziran. Dodatno bo potrebno izvršiti določena vlaganja v prometno infrastrukturo (železniško in cestno orhrežje, kurilnica) ter postopno ukinitev ozkotirne proge.
10.	V TOZD energetike bodo zgrajeni energetski objekti, ki bodo potrebni za doseganje optimalnih proizvodnih rezultatov, zlasti — elektroomrežje z RTP 110/35 kilovoltov za elektroobločno peč, rezervoarska postaja za tekoči naftni plin, razširitev kapacitet ostalih energetskih inrov, poseben poudarek pa bo dan nadaljnjim prizadevanjem za dopolnitev in izgradnjo čistilnih naprav za zrak in vodo.
Zgoraj navedeni prioritetni investicijski projekti pomenijo zahteven program nalog, če še upoštevamo zaostrene pogoje gospodarjenja v naslednjih letih (tudi (Dalje na 4. strani)
PROGRAM
DELA
(Nadaljevanje s 3. strani) nadomestitev mehanizma cen s samoupravnim sporazumevanjem s potrošniki jekla), zato v tem obdobju ni računati s kakšnimi večjimi drugimi novimi investicijskimi projekti. 2e sam ta srednjeročni program predvideva investicijska vlaganja- v čista o-snovna sredstva brez zamenjav v višini 1,062 milijonov din, tj. več kot 100 starih milijard din. Seveda pa je potrebno ob definiranem programu še nadalje iskati rešitve v smeri finalizacije in specializacije proizvodnje ter kooperantskih poslov, kjer bo imela Železarna Store čim večji odstotek svojega deleža, s potrebnimi manjšimi investicijskimi naložbami kot so primer gorilniki itd.
Pri uresničitvi navedenih prioritetnih naložb v osnovna sredstva oziroma izpolnitvi celotnega srednjeročnega programa, kakršen naj bi bil sprejet, bomo v letu 1980 lahko dosegli naslednje proizvodne količine:
surovo železo surovo elektrojeklo valjani profili vlečeni in brušeni profili
neobdelana siva litina od tega:
nodularna litina konti litina obdelani valji obdelana litina traktorji
50.000	ton
180.000	ton
165.000	ton
15.000	ton
38.000	ton
6.700 ton
2.000	ton
6.000	ton
5.000	ton 10.500 kom.
Posodobitev
poslovanja
in organizacije dela
Za ažurno in učinkovito vodenje tehnološko-ekonomskega procesa ter hitre poslovne odločitve bo potrebno v tem obdobju zgraditi lasten računalniški center za avtomatsko obdelavo podatkov.
To je toliko bolj pomembno za celovito obvladovanje poslovnih stroškov izhajajoč iz analize tržišča, komercialno-proizvodnih odločitev in na tej osnovi izdelane poslovne politike. Na tem področju smo v zadnjih letih vložili mnogo dela in sredstev ter že dosegli prve. uspehe. Pred dnevi prejeta študija Zavoda SRS za produktivnost dela pa samo potrjuje nujnost odločitve za nabavo lastnega računalnika v Železarni Štore.
Kadri
in zaposlovanje
Posebno pozornost je treba posvetiti racionalnemu zaposlovanju, da se število zaposlenih od okoli 3000 ob koncu leta 1975 V letu 1980 ne bo bistveno povečalo prek 3600, kjer pa je vključena nova tovarna traktorjev s 350 delavci. Uresničiti bo potrebno nadaljevanje spreminjanja kvalifikacijske strukture v kvalitetni smeri.
Zaradi mnogo večjih proizvodnih zmogljivosti ob relativno počasnejšem naraščanju števila zaposlenih, se bo že v letu 1980 močno dvignila storilnost in rentabilnost poslovanja, čeprav vemo, da optimalni proizvodni rezultati v tem letu še ne bodo doseženi.
Ekonomski učinki
poslovanja in novih
investicijskih naložb
Sprejeti srednjeročni program je za vsa leta do leta 1980 pokazal nadpovprečno rast ekonomskih kazalnikov. Nadpovprečno gledano tako v okviru razvoja slovenskega gospodarstva, gospodarstva celjske občine kot tudi delovnih organizacij v SOZD Slovenskih železarn, saj se naj bi prihodek od prodaje povečal v zadnjem letu tega obdobja na 3.173 milijonov din ali za 160 %, dočim je skupno povečanje v SOZD Slovenskih železarn 73 % (računano na stalne cene v decembru 1975). Uresničitev prej navedenih ciljev pomeni za Železarno Štore preoblikovanje v ekonomsko še močnejšo in stabilnejšo delovno organizacijo, ki naj bi v letu 1980 ustvarila predvide-' nih 253 milijonov din amortizacije in 305 milijonov din ostanka dohodka.
S povečanim deležem se bo Železarna Štore vključevala tudi v mednarodno delitev dela, saj se bo izvoz povečal od sedanjih približno 10 % v strukturi proizvodnje na 13 % s tendenco hitrejše rasti in deleža višje stopnje predelanih materialov, zlasti 117. panoge (valjev in litine) in bi dosegal v letu 1980 vrednost 16 milijonov dolarjev brez traktorjev ali z njimi več kot 24 milijonov dolarjev.
Takšne rasti poslovnih uspehov pa morajo in lahko zagotavljajo ustrezno stimulativno nagrajevanje po rezultatih vloženega dela in rast realnih osebnih dohodkov po letni stopnji 4 %.
n. Družbeni standard
Za zadovoljevanje skupnih interesov in potreb delavcev v okolju, v katerem živijo in delajo, obvezuje ustava SR Slovenije delovne organizacije za skrb pri izgradnji objektov družbenega standarda.
V Železarni Štore je nadaljevati v lanskem letu sprejet dogovor o povišani stopnji izločenih sredstev za stanovanjsko izgradnjo (9 % od bruto osebnih dohodkov oziroma adekvatni del ob spremembi ekonomskega sistema delitve dohodka), da bi lahko obdržali sedanji tempo vlaganj v stanovanjsko izgradnjo. Tako bomo lahko pridobili povprečno letno po 50 stanovanj v družbenem sektorju in to zlasti z zaključno izgradnjo stolpnic na Lipi.ter nakupom stanovanj v Celju in Šentjurju. Za individualno izgradnjo je potrebno forsirati in omogočiti pričetek gradnje že v prihodnjem letu v novi stanovanjski soseski v Kompolah s predhodno komunalno ureditvijo tega področja. Izgradnja družbenih stanovanj v blokovni gradnji v Kompolah (kjer bo sistem mešane gradnje — enodružinske hiše in stolpnice zaradi doseganja večje gostote prebivalcev/ha in zato možne izgradnje drugih objektov družbenega standarda) pa naj bi pričela po letu 1980.
Srednjeročni program občine Celje vključuje pri objektih družbenega standarda za področje Štore in delavce Železarne štore dvia pomembna in nujno potrebna družbena objekta, tj. novogradnjo zdravstvene postaje Štore ter rekreacijski center pri domu že-lezarjev na Teharjah, kjer predlagamo v prvi fazi izgradnjo plavalnega bazena. Pri obeh objek-
tih bo potrebna prisotnost sredstev Železarne Štore, za dinamiko in prioriteto izgradnje pa bo potrebno izpeljati dogovore z zdravstveno skupnostjo Celje in samoupravno interesno skupnostjo za objekte posebnega družbenega pomena v občini.
Za letni oddih delavcev je prvenstveno rešiti vprašanje ureditve počitniškega doma na Rabu s povečanjem posteljnih kapacitet in izboljšanjem sanitarnih pogojev.
Na področju komunalnih objektov bo izdelan poseben program skupaj s krajevno skupnostjo Štore, kjer so v ospredju cestno-prometne rešitve.
Pri urbanizaciji prostora je o-pozoriti na to, da je dosedanja intenzivna izgradnja novih obratov že precej izkoristila razpoložljive površine v Štorah, čeprav se je od vsega začetka zlasti na področju štore II zelo smotrno zazidalno planiralo in upoštevalo rezervate za dolgoročnejši razvoj. Vendar že nova zazidava in razvoj do leta 1980 resno opozarja na to, da je treba celovito obdelati makrolokacijo prostora Štore I in Štore II z upoštevanjem možnosti uporabe tudi zemljišč'severno od železniške proge in zemljišč vzhodno od Štor proti Šentjurju oziroma variantno obdelati dislocirani e določene proizvodnj e v kooperantskem smislu izven Štor.
III.	Samoupravni odnosi
v združenem delu
Nadaljnji razvoj samoupravnih socialističnih odnosov temelji na realizaciji zakona o združenem delu, ki zahteva ureditev družbenoekonomskih odnosov in drugih aktov, s katerimi se zagotavlja njihovo izvajanje v samoupravnem organiziranju združenega dela in s tem zagotavljanju u-stavnega položaja delavcev in njihove neodtujljive pravice, da odločajo o svojem delu in pogojih ter rezultatih svojega dela.
Zakon urejuje v osnutku tri o-snovne komponente socialističnega samoupravnega proizvodnega odnosa:
—	odnose pri delu in upravljanju družbenih sredstev ter pri pridobivanju in delitvi dohodka,
•— samoupravno organiziranje združenega dela in
—	uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu v vseh odnosih družbene reprodukcije.
Osnutek zakona je trenutno na začetku javne obravnave. Že prve ugotovitve pa kažejo, da ima delovna organizacija Železarna Štore v celi vrsti določil zelo pomanjkljivo urejene odnose — tako v normativnem smislu, kot tudi v praktični izvedbi. Zato bo potrebna detajlnejša analiza novega ekonomskega modela in samoupravnih družbeno-ekonom-skih odnosov v temeljnih organizacijah samih kot med temeljnimi organizacijami znotraj delovne organizacije. V tem trenutku je nemogoče dati konkretne rešitve in predloga, zato pa ostaja obveza in naloga, da se to v zakonitem roku izvrši.
V nadaljnjem razvoju samoupravnih odnosov je razmišljati o osnovah za ustanovitev novih temeljnih organizacij združenega dela ter posebej najoptimalnejšo rešitev za delovno skupnost skupnih služb v neposredni povezanosti s temeljnimi organizacijami.
Preštudirati je vključitev določenih funkcij in služb direktno v temeljne organizacije ali jih organizirati same kot temeljne organizacije združenega dela.
Posebna naloga ostaja v utrjevanju dohodkovnih odnosov pri združevanju dela in sredstev v okviru Slovenskih železarn, pa tudi z našimi glavnimi dobavitelji surovin in energetskih virov ter večjimi potrošniki naših izdelkov v okviru reprodukcijskih celot.
V	okviru organizacije dela je postopno izvajati realizacijo sprejete mikroorganizacije Železarne Štore, ki pa je ne smemo šteti kot nek statičen dokument, temveč jo stalno dopolnjevati v smislu racipnalnejših rešitev z večjimi učinki poslovanja, sodobnejšimi poslovnimi prijemi in stimulativr ne j šim nagrajevanjem. Na področju organizacije bo možno in potrebno izvesti določene spremembe že ob izvajanju določil zakona o združenem delu. Kot primer nujnosti rešitve za boljše in hitrejše razvojne uspehe je u-skladitev dela ih drugačne organizacijske povezave v okviru delovne skupnosti skupnih služb v povezavi s TOZD.
Osnutek zakona o združenem delu smo poleti v mesecih juniju in juliju v prvi fazi obravnav in analiz naše samoupravne organiziranosti obdelali in ob tem oblikovali tudi določene predloge za izdelavo modela z ustavo usklajene samoupravne organiziranosti. Pri tem'smo ugotovili, da je še vedno eno najbolj odprtih vprašanj vprašanje dohodkovnih odnosov med TOZD (predvsem oblikovanje in delitev dohodka z realnim ovrednotenjem vloženega dela v medsebojnih odnosih, pokrivanje stroškov skupnih služb in drugih splošnih stroškov itd.). Pričakujemo, da bomo z novim pristopom h gospodarskemu načrtovanju za leto 1977 in sprejemanjem samoupravnega sporazuma o temeljih plana že v letošnjem letu večji del odprtih vprašanj dokončno rešili ali pa vsaj dali strokovne rešitve za oblikovanje novega ekonomskega sistema pri dokončni uveljavitvi zakona o združenem delu.
Zaključek
V	predloženem’ okvirnem programu dela so nekatere naloge konkretno navedene, druge pa le nakazane kot obveza, ki jih bo treba v naslednjem obdobju rešiti. Zavedati pa se je treba, da uspešna rešitev teh odprtih zadev ni odvisna le od enega človeka, temveč je za to potrebno tesno, odgovorno in konstruktivno sodelovanje vseh subjektivnih sil od organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih teamov vodstvenih struktur v delovni organizaciji, prav tako pa v okviru SOZD Slovenskih železarn in še zlasti v družbenopolitičnem življenju občine. Dejstvo je, da razvoj-železarstva v Sloveniji nima takšne podpore kot bi jo zaslužil in bo prav zato potrebno vložiti v delo več naporov.’
Le na tak način pa bo možno doseči cilje, ki si jih postavljamo do leta 1980 z željo, da nadaljujemo z nadpovprečnim tempom razvoja Železarne Štore, ker bi neuresničevanje zgoraj postavljenih nalog lahko pomenilo resne težave v nadaljnjem razvoju delovne organizacije.
Dušan Burnik, dipl. ing.
Naš letošnji izvoz je rezultat dolgoročne politike
Kljub dobrim, rezultatom, ki jih je doseglo jugoslovansko gospodarstvo pri izvozu v letošnjem letu, lahko ugotovimo, da svetovno tržišče jekla ni bilo ugodno za prodajo, saj v svetu kakor tudi pri nas v državi proizvodne kapacitete zdaleč niso bile izkoriščene.
Tako v preteklem, kakor 4tudi v letošnjem letu se je na področju zunanje trgovine z jeklom ter livarskimi izdelki izkazalo, da bodo to krizno obdobje preživeli le stalno vpeljani poslovni odnosi med dolgoletnimi strankami. Tista občasna prodaja, ki včasih navidezno prinaša boljše rezultate, v takšnih primerih sploh ni več možna, ali pa pod skrajno neugodnimi pogoji. Upoštevati moramo namreč, da prizadevanja za uravnotežnim oz. stabilnim go-spodarjejnem, ki so z narodnega stališča dolgoročno najbolj sprejemljiva, pri nas doživljajo svojo potrditev prav v takšnem načinu mednarodne menjave.. In ravno na tem področju , smo v Štorah dosegli kvalitetni napredek, kajti ni slučaj, da kljub po vojni morda najtežjemu gospodarskemu nazadovanju v svetu ostajamo na določenih tržiščih prisotni in to celo ob izboljšanem izboru in o-plemenitenih izdelkih.
Rezultat 8-mesečnega izvoza železarne daje pri 8.876 tonah 3,992.200 dolarjev oziroma 77,7 milijonov dinarjev, kar je dobrih 52 % letnega plana, to je nekaj več kot smo dosegli v enakem obdobju lanskega leta. Slika iz prvega polletja se s tem sicer izboljšuje, vendar še vedno zaostajamo za izvoznim načrtom. Pri tem velja poudariti, da vseh naših letošnjih dosežkov ni bilo moč doslej izraziti v številkah o-pravljenega izvoza. V tem času smo namreč prek našega kooperanta Fabrike vagona Kraljevo izvozili še za 1,457 milijona dolarjev vzmetnih jekel, vendar pa zaradi sprememb v predpisih o-koli skupnega izvoza dveh proizvajalcev znesek nismo dobili priznati prek Narodne banke. Možno je Celo, da bo del tega zneska moralo Kraljevo nadoknaditi šele v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če torej upoštevamo še prednjo vsoto izvoza, bi .v letošnjem letu že krepko presegli lanskoletne rezultate, pa tudi izvozni načrt bi bil dosežen,
V čem je pravzaprav kvaliteta našega izvoza, ki nam v sedanjem težkem obdobju, pa tudi za bodoče dopušča večanje udeležbe na tujih tržiščih?
Na prvem mestu lahko omenimo našo pred desetimi leti sprejeto odločitev, da v okviru dolgoročne pogodbe o kooperaciji s tovarno v Kraljevu skupaj nastopamo v izvoznih poslih vzmeti na ta način, da za vsak posel izdelamo skupno izvozno kalkulacijo. .Takšen skupen nastop proizvajalca polizdelka ter finalistaje vsekakor najbolj racionalen za oba in še v interesu gospodarstva, saj izvažamo proizvod višje vrednosti, Podobno smo letos pričeli z izvozom v okviru slovenskih železarn, ko skupaj z Železarno Ravne izvažamo kovane valje mehansko obdelane v Štorah. Obseg takšnega, za družbo zdravega izvoza že danes presega 2 milijona dolarjev, težimo pa za še boljšo povezavo s predelovalno industrijo.
Nadalje je močna izvozna postavka izvažanje k nekajletnim stalnim odjemalcem, tako na področju zahodne Evrope, kakor tudi na področje SEV in DVR. Gre za težnjo prodajati proizvode, ki spadajo v našo specializacijo, kot so vzmetna jekla, surovi ulitki, obdelani ulitki ter valji. Posli se zvečine odvijajo na osnovi dolgoročnih pogodb oziroma z obnavljanjem stikov in medsebojnim vzajemnim sodelovanjem. Pri tovrstnih poslih je zelo pomembna stalnost v stikih in oskrbi, pri čemer pride zvestoba obeh strank še prav posebej do izraza. V večini primerov je ravno takšen izvoz možno najbolj vsestransko širiti brez rizika za uvajanje novih tržišč in nepoznanih kupcev. Brez dvoma bomo morali v bodoče na takšno obliko izvoza nasloniti še večji del naše proizvodnje livarskih izdelkov ter obdelave strojnih delov, ker bo razvoj specializacije zahteval večje tržišče kot je domače.
Pri sodelovanju ž državami SEV smo vključeni deloma skozi nakupe ali prodajo v okviru blagovnih list, katere sklepa vsakoletno naša država, še večji pa je naš delež pri blagovni menjavi. V tem primeru gre za menjavo naših izdelkov za nam potrebne surovine ali pa druge materiale, ki jih uvozimo za domače tržišče, pri čemer sta vrednosti izvoza ter u-voza izenačeni.
Ena zelo pomembnih ■ oblik vključevanja našega gospodarstva v svetovni prostor, ki je hkrati odraz naše politike neuvrščenosti, je vzajemno sodelovanje z državami v razvoju. V tej smeri smo v preteklih letih napravili v Štorah nekaj zelo dobrih stikov, tako na področju prodaje jekla in valjev, kakor tudi pri tehničnem sodelovanju in nudenju pomoči, zlasti z LR Kitajsko, Egiptom, Marokom, Pakistanom, Brazilijo ter Indijo. Na tem področju nas čaka še mnogo dela) ne smemo pa oklevati in predvsem moramo koristiti vse oblike povezovanja jugoslovanske industrije za skupne nastope na tem, za bodočnost tako pomembnem tržišču.
Tu so še druge oblike našega_ vključevanja v mednarodno gospodarsko areno, ki v številčnih prikazih morda niso opažene ali pomenijo malo, velike pa so obojestranske koristi in pridobljene izkušnje naših strokovnjakov in seveda tudi prispevajo k ugledu in aktivnosti naše domovine v svetu. Poglobljeno sodelovanje na tehnično-razvojnih programih zlasti z državami SEV pridobiva vse bolj na obsegu, nadalje dolgoročno navezovanje naših poslovnih odnosov, pri čemer se vključuje tudi širša trgovinska dejavnost in vse bolj tudi sodelovanje v okviru SOZD Slovenske železarne, z dogovorjeno skupno stimulacijo izvoza. Vse te nove kvalitete mednarodnega trženja so pri nas v Štorah v stalnem vzponu, naj novejši primer skupnega vlaganja s Fiatom v tovarno traktorjev pa že nakazuje in od-
Usmeritev izvoza Železarne Štore
Zahodna Evropa in Amerika
SEV
DVR
pira nove možnosti velikega povečanja naše udeležbe v mednarodni menjavi.
Vzporedno z večanjem deleža v mednarodni mejavi bo naraščal tudi ugled naše delovne organizacije, ki bo v mnogih ozirih zmanjšal riziko poslovanja, naslonjeni na večje tržišče pa bomo lažje iz-glajevali občasne težave prodaje naših umskih in fizičnih zmogljivosti. Predpogoj za doseganje še večjih uspehov na tej poti uveljavljanja pa je težak in ga ne morejo doseči v nobeni delovni sredini brez dolgoletnih izkušenj in naporov: nadpovprečne kvalitete svojih izdelkov, zelo vsestranske in prilagodljive komercialne poslovne politike do trži-
(Nadaljevanje s 1. strani) moupravne delovne skupine do-bik gradivo (v Železarni Štore i-mamo 127 samoupravnih delovnih skupin). Istočasno smo se zavedali, da pristop k izdelavi kvalitetnih analiz ne bi bil mogoč brez sodelovanja vodilnih in vodstvenih delavcev, samoupravnih organov, predvsem pa vseh družbenopolitičnih organizacij na vseh ravneh. Skupni uspeh ni izostal. Organizirali smo tudi 12 zborov delovnih ljudi, kateri so bili dobro obiskani, kot tudi dobro pripravljeni. Na teh zborih-je sodelovalo 85 % vseh zaposlenih v organizaciji združenega dela.
3.	Zavedamo se, da je samo oblika razprave premalo. Zato smo tudi bili priče številnim predlogom, ki so izhajali iz dobrih analiz dosedanje samoupravne organiziranosti. Vsekakor je naša Stalna naloga pripraviti vsebinsko in dosledno takšne ekonomske odnose, samoupravno organiziranost, uveljaviti medsebojna razmerja in sistem nagrajevanja, vlogo informiranosti in samoupravne delavske kontrole, kot jih osnutek zakona o združenem delu že sedaj predvideva. Do popolne uresničitve zakona o združenem delu, ki naj bi bil sprejet v mesecu novembru, imamo še o-gromno dela. Med drugim ugotavljamo, da se nam pojavlja potreba po organiziranju novih temeljnih organizacijah združenega dela. Naj večja naloga nas čaka na področju doslednega u-veljavljanja družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela in ureditvijo statusa delovne skupnosti skupnih služb. Res je, da že v sedanji stopnji nismo povsem začetniki, vendar ne moremo biti zadovoljni s sedanjim stanjem. Družbenopolitične organizacije u-gotavijajo že dve leti nedoslednost'izvajanj a oblike nagrajevanja po delu in v smislu ustavnih načel, žal do danes nismo popolnoma uspeli to področje izpopol-
(delež v odstotkih)
1972	1973	1974	1975	1976 plan
40	66	60	70	42
60	13	21	23	49
—	21	19	7	9
šča ter solidnosti v izvrševanju pogodbenih določil, kot so dobavni roki ipd. Vendar pri nas razpolagamo z usposobljenostjo prav vseh naših proizvodnih TOZD, da pridobljeno afirmacijo še bolj u-čvrstijo in naše kvalitetne pogoje spremenijo v trajen kapital. Naj-večjo bitko bojujemo prav na teh področjih in vso pozornost moramo posvetiti tem kvalitetnim kazalcem zunanjetrgovinske menjave. V tem trenutku je to prav gotovo za nas najpomembneje, saj nam odpira perspektivo in dviga oceno dosedanjih letošnjih uspehov, ki je višja kot kažejo podatki zgolj o obsegu 8-mesečnega izvoza.
M. Belej
niti. Po prvem krogu razprave te dni pristopamo h konkretizaciji določil zakona o združenem delu v prepričanju, da zakon o združenem delu v končnem besedilu v svojih bistvenih osnovah ne bo doživel vsebinsko bistvenih sprememb. Naš pristop se kaže v tem, da že formirana 4 delovna telesa kadrovsko še okrepimo z nalogo priprav in določil zakona o združenem delu. Ta faza prilagajanja zakonu o združenem delu je po našem prepričanju najvažnejša. Vsekakor se zavedamo družbene odgovornosti in pri tem vloge družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa sindikata pri tem delu. Verjetno bomo soočeni tudi s težnjami pavšalnega gledanja uveljavljanja določil zakona o združenem delu, zato se zavedamo, da bomo morali v tem obdobju biti dosledni in nepopustljivi nasproti birokratskim in tovitev nas obvezuje, da združi-tehnokratskim težnjam. Ta ugo-mo vse pozitivne težnje, ki se danes izražajo pri naših delovnih ljudeh. Pri tem delu pričakujemo tudi v bodoče vso pomoč občinskih in republiških družbenopolitičnih vodstev, kot tudi ostalih specializiranih ustanov.
ZSSR — ZDA: Pri poskusih v vesoljskih laboratorijih, med drugim tudi med poletom po skup-i nem projektu ZSSR—ZDA, so u-gotovili znatne kvalitetne prednosti pri izdelavi nekaterih zlitin na primer aluminija in antimona, magnetnih materialov in volframa visoke čistoče. Zlasti pri zadnjem predvidevajo bližnjo možnost izdelave v vesoljskih laboratorijih za komercialne potrebe. Tehnične prednosti izdelave v vesolju so odsotnost gravitacije, hrupa in vibracij.
0 ZAKONU 0 ZDRUŽENEM DELU
AKTIVNOST DIATI
INOVACIJE
Komisija za racionalizacije je imela 3. septembra 1976 2. redno sejo, na kateri je obravnavala 14 inovacijskih predlogov. Med temi jih je 13 sprejela in 1 zavrnila. Z obravnavanimi predlogi doseženi prihranek znaša 1546.889,03 din; izplačane odškodnine pa 50.126,78 din.
Obravnavani predlogi:
—	Predlog Branka Ožeka št. 138/12/76 »Obnovitey črpalke av-todvigala« je komisija sprejela. Doseženi prihranek znaša 147.742,66 din. Avtorju pripada enkratna odškodnina, ki se določi po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 3e.
—	Predlog Antona Sumeja -št. 151/25/76 »Rekonstrukcija pogonov krožnih.žag 1 in 2 v valjarni II« je komisija sprejela. Ker ni čistih osnov, za določitev prihranka, pripada, avtorju enkratna pavšalna odškodnina-.
—	Predlog ing. Ivana Ravnikarja št. 139/13/76 »Povečanje zmogljivosti 240 KVA indukcijske peči v tovarni TT« je komisija sprejela. Avtorju pripadajo 3. odškodnine, ki se določijo po 26. členu samoupravnega sporazuma pod lb. V prvem letu doseženi prihranek znaša 679.690,37 din.
—	Predlog Staneta Goršaka št. 139/9/76 »Dodatna 'vgraditev izpi-hovalnih šob pri jedtarskih strojih MEC ■ INO« je komisija sprejela. Avtorju se določi odškodnina po 1. letu uporabe predloga po 26. plenu samoupravnega sporazuma pod 3b. Število odškodnin bo določeno naknadno.
—	Predlog Danija Mlakarja in Franca ing. Rupreta št. 150/24/76 »Preureditev pogona magnetnega izločevalca v livarni II« je komisija sprejela. Avtorjema pripadajo tri odškodnine, ki se določijo po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 3a. V prvem letu znaša določeni prihranek 215.755,00" din.
—	Predlog Vilija Žoharja, Kurija Klepiča in Stjepana Markoviča št. 153/27/76 »Izvedba kabine za žarilno peč« je komisija zavrnila.
—	Predlog Alojza ing. Šramlja št. 157/31/76 »Sprememba načina
Odbor za organiziranje razstave izumov, tehničnih izboljšav in novosti na Reki obvešča tudi našo delovno organizacijo, da bo v letošnjem letu organizirana IV. razstava pod naslovom »delavska ustvarjalnost YU 76« v času od
11.	do 21. novembra.
Organizator si prizadeva, da bi sodelovalo na tem osrednjem pregledu aktivnosti v okviru programa Sveta leta inovacij čimvečje število organizacij združenega dela, izumiteljev in racionaliza-torjev, ker bi s tem najbolj real-
vodenja žerjava« je komisija sprejela. Avtorju se določi odškodnina po 1. letu uporabe na osnovi 26. člena samoupravnega sporazuma pod 2b.
—	Predlog Franca Samca št. 158/32/76 »Sprememba lijakov tračnih zapor« je komisija sprejela in sklenila, da se izplača avtorju enkratna pavšalna odškodnina.
—	Predlog Ivana Žumra št. 156/30/76 »Vpenjalo za frezalno glavo« je komisija sprejela in sklenila, da se izplača avtorju enkratna pavšalna odškodnina.
—	Predlog Jožeta ing. Korenta, Antona Šume j a in Radeta ing. Jakiča št. 144/18/76 »Tiristorizaci-ja proge (¡x 250 mm« je komisija sprejela in sklenila, da se izplača avtorjem enkratna pavšalna odškodnina, ker ni mogoče dovolj natančno opredeliti doseženi prihranek,
—	Predlog Srečka ing. Senčica, Gojka ing. Manojloviča in Ivana Godiclja št. 152/26/76 »Izlivanje jekla nazaj v peč« je komisija sprejela. Avtorjem pripadajo tri odškodnine, ki se določijo po 26. členu samoupravnega sporazuma pod 2a. V 1. letu doseženi prihranek znaša 303.701,00 din.
Ing. Srečko Senčic se odškodnini odpoveduje v korist DO.
-— Predlog Boža Platovška št. 154/28/76 »Podajanje suporta v vzdolžni smeri« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju izplača enkratna pavšalna odškodnina.
—	Predlog Boža Platovška št. 159/33/76 »Priprava za brušenje konic velikih stružnic« je komisija sprejela, čeprav predloga ne bodo zaenkrat realizirali zaradi visokih stroškov in majhnega prihranka. Avtorju se izplača enkratna pavšalna odškodnina, ki se. spremeni v akontacijo, če bo predlog uresničen.
—	Predlog Vladimirja Gradiča št. 155/29/76 »Podpiranje obdelo-vancev« je komisija sprejela in sklenila, da se avtorju izplača enkratna pavšalna odškodnina.
J. G.
no in neposredno prikazali dosežene rezultate na tem področju v letih .1975 in 1976, ki ju je Skupščina SFRJ proglasila za leti tehnoloških inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine.
O inovacijskih razstavah v letošnjem letu je že razpravljal Upravni odbor DlATI Železarne Store. Določil je posebno skupino, ki bo pripravila eksponate, slikovno gradivo in prikaze razvoja ter dosežkov inventivne dejavnosti v delovni organizaciji.
J. G.
Štorski inovatorji so decembra lani ustanovili Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav Železarne Štore (DIATI ŽS).
Izvoljeni Upravni odbor je imel doslej tri seje, na katerih je u-smerjal in. ocenjeval svojo dejavnost. Osnovno vodilo za delo je na ustanovnem občnem zboru sprejet program. Sedaj je v o-sredju pozornosti aktivnost formiranih teamov za pripravo materiala za predvidene razstave^ organiziranje poučnih ekskurzij in izvedbo predavanj.
Organizirane delovne skupine imajo obilo dela. Skupina za pripravo gradiva za razstave se intenzivno pripravlja na sodelovanje pri razstavah, ki bodo letos tako kot lani v Beogradu, . Zagrebu, na Reki in verjetno tudi v Celju. Aktivnost zgovorno,priča o tem, da so naši inovatorji ustvarjalni.
V programu društva je zapisano, da bomo idejo o nujnosti vzpodbu j an j a množične inventivne dejavnosti širili in poglabljali med člani kolektiva, občani sploh in mladina posebej. Dvajsetletno mrtvilo na tem področju mora
V valjarni. II za pogon proge 0. 300 je pri grebenjaki vmesni člen, reduktor, ki v svojinotranjosti-vsebuje specialne zobnike s. puščiča-stim ozobljenjem. V mesecu juliju letos je prišlo do težje okvare, zaradi vdora tujka med zobniška kolesa;. Močan sunek je poškodoval specialne dele, potrebne so bile hitre intervencije, da se naprava usposobi za nadaljnji proizvodni proces,
Nekaj dni po navidezno opravljeni okvari je'prišlo do loma zob na popravljenem zobniku. Možno je, da je. prišlo pri prvi okvari do mikro razpok zob, kar pa ni bilo možno opaziti. Posledica |—ustavitev proge.
Reduktorji s tovrstnim puščiča-stim ozobljenjem se uporabljajo za težke pogone kot na primer za va-ljarniške 'proge in podobno. Ob normalnem obratovanju in obrabi, skrbni negi, je predvidena življenjska doba takih zobnikov do 15 let.
Zobniki so iz jeklenih odkovkov, nam jih dobavlja Železarna Ravne, Čas za izdelavo kompleta zobnikov je okoli 6 mesecev. Tu so seveda upoštevani dobavni roki, naročila,
zamenjati izjemna aktivnost, da se izognemo tehnološki zaostalosti in usodni odvisnosti lastnega razvoja od uvoza tuje pameti, Zdaj in na tem mestu je čas, da konkretiziramo naša hotenja na področju racionaliziranja delovnih postopkov ter odkrivanja in še bolj izkoriščanja notranjih rezerv.
Dolžnost druge delovne skupine je organizirati in izvesti predavanja za člane kolektiva in mladino z namenom, da spoznajo temeljna izhodišča in cilje inventivne dejavnosti.
Za člane kolektiva bo predavanje člana Republiškega odbora DIATI organizirano v okviru red--nih predavanj Društva inženirjev in tehnikov; Za šolsko mladino pa bodo predavanja izvedena po dogovoru z vodstvi šol.
Tretja skupina je zadolžena za organiziranje obiskov razstav in. poučnih ekskurzij, na katerih bodo inovatorji dobili nove pobude, za lastno ustvarjalnost.
Program dela Društva izumi-* teljev in avtorjev tehničnih izboljšav bo po potrebi sproti dopolnjen.	J. G.
prevozi, strojna in . termična obdelava.
Zobnike -reduktorjev valjčnih prog in grebenj ake ter ostale strojne dele liam po predhodnem dogovoru običajno obdeluje Litostroj. So pa litostrojski izdelavni roki zelo dolgi celo 1 leto ali tudi več!
In prav ob takih težkih pogojih, ko proizvodni obrat stoji zaradi strojeloma, prav takrat so potrebne resnično hitre intervencije odgovornih; služb. Vsekakor je potrebno stakniti glaVe, najti kompleksno, učinkovito in PP možnosti ž domačimi strokovnjaki in tudi stroj! ji izvedljivo realno rešitev.
Okvara na navedenih zobnikih je dala mnogo misliti strokovnjakom strojnega vzdrževanja v pripravi vzdrževanja; in tudi v mehanični delavnici. Skupina, ki je bila zadolžena za to nič kaj prijetno, odgovorno halogo, je skušala rešiti problem doma, s stroji, ki so na razpolago.
Vsekakor, je to dovolj, lotiti se je bilo treba dela. Odvalni rezkal-ni stroj je prvič začel dolbsti pušči-časte utore za tako velike, zahtevne zobniške dele reduktorja. Delo je uspelo, pridobljene izkušnje se bodo prenašale, zadovoljstvo izvajalcev je-poplačano z uspehom izgotovljenega obdelovahca.
Težko je, čeprav se da prikazati prihranek. Neuradno povedano, je cena za, izdelavo zobnikov proge 0 550 pri Litostroju 276.000 din, domača izdelava, zobnikov, sicer za progo 0 300 pa 35.000 din. Morda groba, a vsekakor otipljiva primerjava, ki govori o občutnem prihranku. Še več kot ta prihranek, pa je vreden prihranek na zmanjšanju zastoja proizvodnega obrata.
In ko govorimo o nalogi, zadani lani o varčevanju, mirno lahko trdimo, da smo uspeli nekaj prihraniti osnovnemu obratu, kajti prav na takih prihrankih temelje tudi stabilizacijski ukrepi.
R. V.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja enkrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Ivačič Zdravko, Knez Peter, dipl. ing., Ocvirk Stane ing., Umnik Mitja iur, Uršič Rudi, Zmahar Ivan — Odgovorni in glavni urednik: Ocvirk Stane ing., pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za. prosveto in kulturo Ljubljana, je	oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72
z dne 20. 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
RAZSTAVA INOVACIJ
IZDELANO DOMA
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET TOZD GRADBENO KOMUNALNO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
2.	seja, 26. avgusta 1976
Poleg kritične obravnave in sprejema pripomb k predlogu uveljavitve rangirnih odnosov po novi mikroorganizaciji so na tej seji sprejeli še Sporazum o organiziranju? in 'sofinanciranju obrtno-proiz-vodnih storitev in sklenili nabaviti dve pištoli za odklopno kladivo.
Kadrovsko službo so zadolžili, da ob zaposlovanju v gradbenem oddelku posebno pozornost posveti zdravstvenemu stanju novih sodelavcev tako, da bodo le-ti lahko v celoti opravljali delovne obveznosti.
DELAVSKI SVET TOZD DRUŽBENA PREHRANA IN GOSTINSTVO
3.	seja, 2, septembra 1976
Delavski svet te TOZD .je na
3.	seji temeljito preučil predlog vskladitve rangirnih odnosov in pripombe, ki so jih v zvezi s tem gradivom podali v posameznih delovnih sredinah. Po kritični presoji pripomb so sklenili nekatera stališča posredovati strokovni službi za pripravo predloga .za sprejem.
Na tej seji so se dogovorili tudi za udeležbo na letošnjem Gostin-sko-turističnem zboru Slovenije, ki boi od 21. do 22. oktobra v Postojni, ter se seznanili z akcijo temeljitega čiščenja okolice doma na Rabu.
Sklenili so, da točilno mizo iz bi-ieja »Partizan«-brezplačno odstopi-jo-Društvu upokojencev Štore.
DELAVSKI SVET TOZD ENERGETIKA
2..	seja, 7. septembra 1976
1. Delavski svet je potrdil- sklepe 1. seje.
"2. Sprejel je samoupravni sporazum o- organ-izacijrln; sofinanciranju oddelka obrtno proizvodnih storitev v 2. Š. v okviru TOZD GKSG.
3.	Obravnaval in sprejel je samoupravni sporazum -o temeljih plana PTT prometa Slovenije za obdobje 1976—19S0.
4.	Delavski svet je proučil predlog rangirnih odnosov po novi mikroorganizaciji ter sprejel sklep, ;da se mnenja in pripombe, ki jih je pripravilo tehnično vodstvo TOZD E posreduje oddelku za sisteme nagrajevanja.
5.	Seznanil se je z rezultati stabilizacijskega programa TOZD E in ugotovil, da so ža I. polletje u-godni. Vendar je DS zavzel sklep, da se zaradi neugodnih fin. rezultatov delovne organizacije, 15 % stimulativni del tega prihranka zaenkrat ne deli. Službo energetskega gospodarstva pa se zadolži, da še naprej spremlja realizacijo stabilizacijskega programa.
. 6. Delavski .svet zadolži; vodje teamov ZZD, ki so bili formirani, da v najkrajšem času izdelajo program za nadaljno razpravo zakona o združenem delu;
7.	Člani DS so sprejeli predlog OSŠ TOZD za'izvolitev komisije za gospodarjenje, ki jo sestavljajo: ing. Viktor Logar predsednik, ing. Leon Leskovšek član, Leopold Horvat član, Dušan‘Rožman član, Vlado Kojterer član, Srečko Kranjc član in Minka' Štancer član. Nadalje komisijo’ za varstvo pri delu v sestavi: Srečko Kranjc predsednik, Anton Mušič v član, Rudi Štante član, ing. León Leskovšek član ter Jože Majer član.
8.	Delavski svet se je seznanil s pripravo SRP, investicijskem programom ter planom za leto" 1977, s tem da bo podrobnejši material pravočasno' dostavljen v razpravo.
DELAVSKI SVET TOZD LIVARN
2.	seja, 2. septembra 1976
L. -Pri pregledu sklepov prejšnje seje je Delavski svet ugotovil, da -je sklep,-s katerim je zadolžil sindikalno -organizacijo, da razreši problematiko • kvalitete in cene toplega obroka,,dolgoročnega značaja in sklenil, da ta sklep velja še naprej.
2.	"Seznanil se ' je š pregledom stanja posla -izvoza ulitkov Za firmo MAN; ki ga je posredoval komercialni sektor ter ustno informa-jcijo o reklamacijah pri tej firmi od leta 1972 pa do danes, izraženo V .
3.	Potrdil je predlagane odpise in pripis razlik po izvoznih zaključkih (odpisi v skupnem znesku .244.788,55 din, pripis 36.819,85 dinj.
4.	Seznanil se je z'rezultati poslovanja v I, polletju 1976 in bilanco I. polletja ter problematiko proizvodnje v II. polletju.
5.	V zvezi s predlogom za uveljavitev rangirnih odnosov po novi mikroorganizaciji je DS sprejel pripombo vodstva TOZD za prerangi-ranje delovnih mest »delovodja pri valjih« (XVIII rang), »dnevni delovodja v čistilnici« (XVIII rang), »delovodji v modelni« (XVII rang), »priučeni delavec v modelni« (VI rang), »skupinovodja v talilnici« (XIV rang), »ekonomist« (XXII rang), DS je osvojil tudi predloženi predlog sprememb v mikroorganizaciji. ;-
6.	Sprejel je SS o organizaciji in sofinanciranju oddelka obrtno proizvodnih storitev ID v 2. š. ter ga ob upoštevanju pripomb SDS sprejel.
7.	Ugotovil je, da s.o samoupravne delovne; skupine v TOZD livarn razpravljale o SS o. osnovah plana razvoja PTT prometa in ga s pripombami sprejele.
8.	Na osnovi ustne obrazložitve se je DS seznanil s ŠS o družbeni samozaščiti občine Celje.
9.	Upoštevajoč pismeni predlog in dodatne obrazložitve se je DS strinjal, da se stimulativni dodatek pošluzevilčem stroja VP-l-B revalorizira od 2,50 na 3,50 din/uro. Ostala določila Pravilnika za dodatno stimuliranje delavcev pri odbijanju napajalnikov v čistilnici livarne II se ne spremenijo.
10.	Delavski Svet je obravnaval tudi vlogo Društva upokojencev in po razpravi sklenil, - da se društvu odobri za adaptacijo stavbe Doma upokojencev na Lipi 150.000 din v kolikor bodo na razpolago finančna sredstva.
STANOVANJSKA
KOMISIJA
26. seja, 6. septembra 1976
1.	Potrdili so sklepe 25. seje in se seznanili z njihovo realizacijo. Pri tem so ugotovili, da je realizacija sklepa št. 10 s 24. seje še vedno v teku.
2.	Pravna služba naj zagotovi plačilo finančne udeležbe tov. Antona Planinška (sklep št. 15. s 25. seje); Morebitno prošnjo za vrnitev udeležbe lahko tov. Planinšek naslovi na pristojni organ.
3.	Tov. Antonu Zoriču, TOZD ViT se odobri zamenjava stanovanja s tem, da se jima dodeli dvosobno stanovanje št. 15 v Šentjurju, stolpnica 4.
4.	Tov. Jožetu Fidlerju, TOZD livarn se odobri zamenjava stanovanja s tem, da se mu dodeli trisobno stanovanje št. 16 v Šentjurju, stolpnica 4.
5; Tov. Francu in Ljudmili Ka-senburger, TOZD livarn in DPG se odobri zamenjava stanovanja s tem, da se mu dodeli dvosobno stanovanje št. 15 v Šentjurju, stolpnica 4.
6.	ToV. Milanu Mežnarju, TOZD energetika se dodeli dvosobno stanovanje št'; 17 v Šentjurju, stolpnicah.
7.	Tov; Stanku Artičku, TOZD livarn še dodeli dvosobno stanovanje št.; 20 v Šentjurju, stolpnica 4.
8.	Tov. Ofgf Mastnak; ~ OŠS, se dodeli dvosobno stanovanje št. 25 v Šentjurju, stolpnica 4.
'9V Tciv. Jožetu Jevševarju, TOZD ViT se dodeli stanovanje v Šentjurju 1-17) Tei ga izprazni tov. Anton Zorič..
10.	Tov. Petru Bračunu, TOZD 114. panoge, se ob upoštevanju člena 20. stanovanjskega pravilnika dodeli dvosobno stanovanje v Šentjurju 117, ki ga izprazni tov. Jože Fidler.
11.	Tov. Vinku Pajku, TOZD livarn, se dodeli enoinpolsobno stanovanje v Smrekarjevi 10, Celje, ki ga bo izpraznila tov. Olga Mastnak.
T2. Tov. Ivanu Šlatau, upokojencu, se odobri zamenjava stanovaflja š tem, da se mu dodeli stanovanje, štore 12, ki ga 'je 'izpraznil tov/ Ivan Čoki.
13.	Tov. MarjanU in Marjani Fidler, TOZD ViT in OSS, I se dodeli enosobno podstrešno stanovanje v Štorah 12,'ki ga je iZpTaznfl Ivan Šlatau.
14.	Tov. Dordu Tasevski, TOZD ViT se dodeli enosobno podstrešno stanovanje v Štorah 11, ki ga je izpraznila Jožefa Grobin.
15.	Tov. Francu Lončarju, TOZD ViT se odobri zamenjava stanovanja s tem, da se mu dodeli enosobno stanovanje Štore št. 10, ki ga je. izpraznil Franc Kasenburger.
16.	Tov. Staniči in Idr-izu Aliju, TOZD GKSG in 114.-panoge, se o-dobri-zamenjava stanovanja s tem, da se jima dodeli enosobno stanovanje Štore 10, ki ga izprazni Franc Lončar.
17.	Tov. Ivanki in Alojzu 2ni-darju, OSS in TOZD MO se odobri zamenjava stanovanja s tem, da se jima dodeli dvoinpolsobno stanovanje v Štorah 73, ki ga bo izpraznil Ivan, Pišek. -
18.	V sporazumu s SSS Občine Šentjur, se enosobno stanovanje v Gorici pri Slivnici 30, ki ga bo iz-
praznil Stanko Artiček, dodeli Francu Romihu, TOZD 114. panoge.
19.	Ob obravnavi vloge za izdajo zagotovila za dodelitev stanovanja tov. Leopoldu Lancerju iz TT komisija ugotavlja, da v predlogu Za komisijo za MRZD TT pogoj dodelitve stanovanja sploh ni omenjen.
Ob tem komisija : ponovno opozarja na že sprejet sklep, da naj v okviru železarne odgovorni pripravijo enotno prioritetno listo potreb stanovanja za strokovnjake in to v skladu z določili pravilnika. Le na osnovi pravilno izvedenega postopka-je možno dajati tudi vnaprejšnja zagotovila.
20.	Komisija soglaša z zamenjavo stanovanja, ki jo predlaga tov. Marija Čibej pod pogojem, da se zamenjava pravno uredi.
21.	Komisija se strinja z izstavitvijo novih odločb za stanovanja
—	Ivanu Hrženjak, Titov trg 7
—	Bernardi Ravnjak, Titov trg 7
Ponovno ocenitev obeh stanovanj izvrši SSS Celje.
-22. Komisija predlaga Odboru za splošne zadeve in informacije, da ugodi prošnji Ferda Halerja za dodelitev posojila pod pogojem, ki ga le-ta navaja v svoji vlogi (izpraznitev stanovanja v letu 1978).
ODBOR ZA DOHODEK IN DETITEV OSEBNIH DOHODKOV
3.	seja, 31. avgusta 1976
1.	Odbor je potrdil sklepe prejšnje seje.
2.	Odbor zadolžuje strokovno službo, da pravočasno dostavi gradivo za seje.
3.	Odbor je po obravnavi potrdil obračun stimulativnih dodatkov za organizatorje proizvodnje in poslovanja z naslednjimi predlogi:
—	obračun po kriteriju akumulacija za razdobje I—VI se upošteva samo na nivoju podjetja. Za vse TOZD in OSS se v naslednjih štirih mesecev (junij, julij, avgust, september) izplača enotni stimulativni -dodatek v višini 8,5 %, ki je ugotovljen za celotno OZD.
—	gornji limit pri vseh dopolnilnih kriterijih (količina, specifična poraba energije) se zniža od 15 na 10 %.
4.	Odbor za dohodek prosi komercialni sektor za obrazložitev, zakaj se ne omogoči transportnemu obratu kontinuirana odprema skozi ves mesec, ne večino na koncu meseca kot je bilo do sedaj.
5.	Odbor se je seznanil z informacijo o izplačanih OD in sicer:
—	pregled izplačanih OD za razdobje I—VI 1976
- kvalifikacij ska struktura zaposlenih
—	izplačani OD v primerjavi z -dovoljenimi po samoupravnem sporazumu za črno in barvasto metalurgijo za razdobje I—VI 1976
.——«pregled Izplačanih OD za julij 1976.
Delo samoupravnih organov
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE
IN INFORMACIJE
2. seja, 26. avgusta 1976
1.	Odbor je pregledal sklepe 1. seje in jih potrdil. Pri tem je ugotovil, da so sklepi v zvezi z dodelitvijo posojil za individualno gradnjo in adaptacije stanovanj nepopolni ter jih dopolnil kot sledi:
a)	Za prosilce, katerim je bilo dodeljeno posojilo letos delno, ostanek pa v naslednjem letu s tem, da se do 31. 12. 1977 izselijo iz družbenega stanovanja, velja ta obveza le, če preostali del posojila prejmejo do 31. 3. 1977. '
b)	Prosilcem, katerim je bilo letos posojilo odobreno zato, ker so bile njihove stanovanjske hiše poškodovane po potresu, se smatra dodeljeno posojilo kot enkratni dokončni znesek.
c)	Rok. za podpis pogodb za posojilo je 6. september 1976. Za prosilce, ki v tem času ne podpišejo pogodbe, se smatra, da od svoje prošnje letos odstopajo in so jim letos posojilo ne dodeli.
č) Odbor je tudi ugotovil, da Cveto Vrečar iz priprave proizvodnje livarn in Ivan Vrečko iz komerciale ne stanujeta v družbenih stanovanjih in zato odstopa od obveze, do kdaj se naj vselita v svoje stanovanje, kar, pomeni, da se v bodoče obravnavata kot vsi ostali prosilci.
—	Nadalje je odbor ugotovil, da še ni izvršen sklep št. 6. Zadolžitev po tem sklepu se prenese do naslednje seje odbora (zadolžen sekretar DO).
—	Na osnovi informacije, da podjetje Merx predlaga drugačen način sofinanciranja za nakup stanovanja Vidi Černe, kot je bil prvotno predlagan, je odbor ugotovil, da ni razloga za spremembo sklepa (št. 11 s 1. seje) in predlaga TOZD GKSG, da poskrbi za realizacijo tega sklepa.
2.	Odbor je zadolžil pravno službo, da na osnovi sklenjenih pb-godb izterja dolžne zneske od tistih, ki so prejeli posojilo v železarni Štore, delovno'razmerje pa so prekinili (Sitar, Škantelj, Vrečar, itd.). Seznam in dokumentacijo pripravi TOZD GKSG.
Prav tako zadolžuje odbor pravno službo, da na osnovi sklenjenih pogodb o sofipansiranju uredi izterjavo 50 % vrednosti podražitev za skupno financirana stanovanja. Seznam in dokumentacijo pripravi TOZD GKSG.
Za realizacijo obeh sklepov je zadolžen sekretar DO, ki naj odboru. o rezultatih poroča.
3.	Pri obravnavi pritožb in ponovnih vlog za dodelitev posojila za individualno gradnjo je odbor ob upoštevanju predlogov stanovanjske komisije in na osnovi razprave sklenil nekaterim pritožbam in prošnjam ugoditi, drugim ne. Dodatno odobrena posojila se lahko izkoristijo ob novem dotoku sredstev (soudeležba, izterjana posojila), sicer pa šele iz rednega dotoka stanovanjskega prispevka zadnjih mesecev tega leta..
Odobritev koriščenja dela ali celote, dodatno odobrenih posojil daje vodstvo finančnega sektorja.
—	Pritožbi Draga Perčiča se ne ugodi, ker je že prejel maksimalno vsoto posojila.
—	Mirku Podgorelcu se odobri posojilo v višini 20.000 din kot končni znesek.
—	Pritožbi Franca Godiclja se ne ugodi. Odbor meni, da omenjeni ni več upravičen na dodelitev posojila. Obrazložitev je razvidna iz zapisnika.
—	Pritožbi Ivana Mačka se ne ugodi. Odbor meni, da z ozirom na razpoložljiva sredstva ni razloga za spremembo prvotnega sklepa o dodelitvi posojila.
—	Odbor ni ugodil pritožbi Antona Brečka, ampak je sklenil, da se sprosti že dodeljeni znesek posojila 15.000 din, obenem pa odbor naroča socialni službi 2Š, da ugotovi njegovo resnično socialno stanje, nakar bo na naslednji seji njegovo pritožbo ponovno obravnaval. Obrazložitev je razvidna iz zapisnika.
—	Pri obravnavi pritožbe Vide Gaberšček je odbor na osnovi predloga stanovanjske komisije in predložene izjave tov. Gaberščko-ve ugotovil, da ni razloga za spremembo prvotnega sklepa o dodelitvi 30.000 din kot dokončnem znesku.
Ker s strani pravne službe še ni razčiščeno, ali so navedbe v pritožbi Franca Jančiča v zvezi z gradbenimi dovoljenji resnične, je odbor obravnavo njegove pritožbe preložil. Na osnovi ugotovitev pravne službe naj predlog pripravi stanovanjska komisija.
':	- Odbor prošnji Jurija Romiha
ni ugodil, ker iz nje ni razvidno, v katere namene potrebuje zaprošeni znesek. Za izgradnjo centralne kurjave posojila v skladu z dosedanjimi kriteriji ni možno dodeliti.
—	Z ozirom na letos razpoložljiva sredstva ni možno ugoditi prošnji Emila Zupanca.
—	Prav tako se ne ugodi prošnji Ivana Korošca, ker ne izpolnjuje razpisnih pogojev (stanje gradnje, pomanjkljiva dokumentacija).
—	Dodatno se odobri Faniki Irgolič še 10.000 din kot dokončni znesek z ozirom na to) da se je zavezala v kratkem času izprazniti družbeno stanovanje (do 15, 9, 1976).
—	Angeli in Ivanu Galufu se odobri še 50.000 din pogojno, da se obvežeta do 1. 8. 1977 izprazniti družbeno stanovanje.
—	Izjemno se dodeli še 25.000 din kot dokončni znesek Ivanu Pristovniku pod pogojem, da se obveže, da bo do 30. novembra 1976 izpraznil družbeno stanovanje in ga izročil Železarni Štore.
—	Sklenjeno je bilo, da se dodeli še 8.000 din Francu Jelencu, ker ga veže kratek rok izselitve (1. november 1976).
—	Prošnji za dodatno posojilo Stanetu Sebiču se ne ugodi, saj je letos prejel 40.000 din, ima pa možnost nadaljnjega koriščenja naslednje leto.
—	Odbor prošnji tistih prosilcev, ki so se prijavili po razpisnem roku, ni obravnaval.
4.	Ob ugotovitvi, da tisti, ki jim je bilo posojilo dodeljeno; pričnejo z odplačevanjem le-tega po 3 mesecih od dneva, ko je bila vsota izkoriščena, kar ni v skladu z določili stanovanjskega pravilnika (člen 54), je odbor zadolžil finančni sektor, da do naslednje seje poda odgovor, zakaj pride do predčasnega odtegovanja.
5.	Odbor ponovno opozarja, da se naj pri načrtovanju gradnje no-
ve stolpnice upošteva sprejeto stališče, da garsonjer ne bomo gradi-
li.	S sklepom je seznaniti vse pristojne za pripravo nove gradnje.
6.	Sklenil je, da Se iz sredstev, namenjenih za dotacijo društvom, in organizacijam, prerazdelijo sredstva do višine, namenjene za nakup darila dosedanjemu direktorju.
7.	V zvezi s predlogom za kritje stroškov za napeljavo telefona ing. Jožetu Korentu je bil sprejet sklep, da se obravnava predloga odloži do naslednje seje, ker je predlog pomanjkljiv. Odboru namreč ni predloženo, od kod bi se črpala sredstva za napeljavo telefonskega priključka.
8.	Odbor je bil seznanjen, da se pripravlja osnutek pravilnika ó delovnem redu, gibanju delavcev in zunanjih oseb v delovni organizaciji Železarni Štore ter SS o družr beni samozaščiti, ki bo dan v razpravo. Odbor je k temu pripomnil, da bi ob tem pripravili tudi poročilo o izvajanju dosedanjega predpisa oz. okrožnice.
9.	V vezi z dopisom stanovanjskega podjetja Celje, da naj popravilo stanovanja v Vrunčevi 25, Celje (izselil se je Franc Čretnik) izvrši Železarna Štore odbor ugotavlja, da smo celotni stanovanjski fond prenesli v upravljanje SSS Celje, ki je zato dolžan zagotoviti popravilo in izterjati znesek od tov. Čretnika. Odgovor posreduje stanovanjskemu podjetju TOZD GKSG.
EKONOMSKO
GOSPODARSKI
ODBOR
2. seja, 10/avgusta 1976
1.	Potrdil je sklepe prejšnje seje.
2.	Seznanil se je s poročilom o • izvršitvi letnega in operativnega
plana za junij 1976 ter rezultati: poslovanj a januar—junij 1976 ter pri tem sklenil, da TOZD MO do naslednje seje odbora pripravi: analizo'svojega déla v prvem polletju in plan ukrepov za izboljšanje rezultatov,
Prav tako odbor želi na vpogled poročilo o izvajanju akcijskih programov vseh TOZD.
3.	Sprejel je operativni plan za avgust v predloženi obliki.
4.	Sprejet je poročilo komercialnega sektorja za- junij 1976.
Pri obravnavi problematike1 ; naročil za livarske proizvode je odbor resno opozoril na zamujanje dobavnih rokov.
5.	Odobril je prekoračitev nadur po operativnem planu- za junij v TOZD DPG in sicer za 129 ur.
Nadure so bile izvršene na račun večjih prireditev v tem času in zaradi porodniških dopustov.
6.	Odobril je plačilo 24 nadur tov. Vidi Gaberšek, referentu za obračun proizvodnje v obdelovalnim valjev, katere je opravila v času odsotnosti sodelavk.
7.	Naknadno je potrdil potovanje ing. Mirka Doberška v Bolgarijo.
8.	Odobril je naslednja potovanja v inozemstvo:
— Bojanu Božičku, Ediju Lorgerju in Draganu Simoviču v ČSSR v kraj Ždanice
_ Srečku Krajncu, Janku Jaz-binšku, Erihu Stepaniču, Josipu Čaglju in ing. Petru Bračunu v železarno Breitenfeldt v Avstriji.
9.	Seznanil se je, da so poslali poročila o službenem potovanju naslednji:
Sra; ing. Alojz Pišek, S potovanja v tovarne FIAT Trafori v Modeni
—■ ing. Boris Tovornik, s potovanja na Čehoslovaško
—■ Milan Pugelj, s potovanja v Moskvo in Volvograd.
DELAVSKI SVET
DELOVNE
ORGANIZACIJE
2. sej a, 7. septembra 1976
1.	Člani DS so potrdili sklepe 1. seje.
2.	Člani DS so se seznanili s poročilom o orisu razvoja Železarne Štore od 1961. — 1976. leta vključno s poročilom o poslovanju za I. polletje 1976 in ga sprejeli ter potrdili.
Oris razvoja del. org. od 1961— 1976 se vnese v zapisnik o primopredaji' dolžnosti direktorja tov. Voge.
3.	DS je soglasno^ potrdil imenovanje direktorja 2Š tov. Dušana Burnika, dipl. ing. metalurgije.
4.	Člani so sprejeli in potrdili program dela za naslednjo mandatno dobo.
5.	Tov. Tugomerja Vogu se imenuje na delovno mesto samostajne-ga svetovalca.
6.	Člani so se seznanili tudi s politično oceno stanja in razvoja DO 2Š ter o nadaljnjih nalogah v srednjeročnem razvoju in to tudi potrdili.
7.	Za izvedbo primopredaje dolžnosti direktorja je DS imenoval tričlansko komisijo, ki mora to delo opraviti 'najpozneje do 30. septembra. Komisijo sestavljajo: tov. Olga Čuvan, tov. Franc Kavka in tov. Aleš Germ, dipl. iur.
Oddelek za samoupravno in informativno dejavnost
Ugotovitve komisije za MRZD organizacije skupnih služb
V, SKUPNIH SLUŽBAH O KADROVANJU
Člani komisije za medsebojna razmerja v združenem delu organizacije skupnih služb (MRZD OSS) so na svoji 1. in 2. seji ob obravnavi predlogov za sprejem kritično spregovorili o zaposlovanju v OSS s posebnim poudarkom na zahtevi, da sprejemamo le ustrezno strokovno usposobljene kadre. Rezultat preučitve tega vprašanja je sklep, s katerim je
komisija odločila, da se ob sprejemu v delovno razmerje za vsa delovna mesta (razen pripravnikov) določi kot pogoj dvomesečno poskusno delo.
Komisija je opozorila tudi na nedosledno objavljanje prostih delovnih mest in na nedopustne postopke, ko prično nekateri delati na delovnem mestu še pred odločitvijo samoupravnega organa, le-ta pa zatem : »odloča« o sprejemu za nazaj. Sklenili so, da tovrstnih »sprejemov« v bodoče ne bodo več obravnavali. ■
Delo organizacije ZK ŽŠ
iz krajevne skupnosti ŠTORE
Organizacija ZK v Železarni Štore je v zadnjem mesecu obravnavala predvsem nekatera notranja aktualna vprašanja, kot so: akcijski program za dosego planskih ciljev, poleg vpisa posojila za ceste, kadrovanje v ZK in organizacijska vprašanja.
V TOZD PROIZVODNJA 114. PANOGE
so do zaključka redakcije tega lista imeli le sestanek sekretariata OO ZK, na katerem so se v glavnem pogovorili o dnevnem redu sestanka celotnega članstva. Posamezne predvidene točke so temeljito preučili,
SEKRETARIAT SVETA ZK ŽŠ
je v odsotnosti sekretarja Milana Puglja na seji 14. septembra vodil Drago Stokavnik, sekretar OO ZK TOZD p. 114. p. Obravnavali so analizo poteka vpisa
Nekdanji borci NOV SŽ so se zbrali, dne 11. septembra 1976 na svojem 4. srečanju v Begunjah na Gorenjskem-
Pred tremi leti smo se prvič zbrali nekdanji borci NOV SZ na Pokljuki v podgorju Triglava. Organizator tega srečanja je bila Železarna Jesenice, ki je to vlogo odlično izpeljala.
2. srečanje smo imeli v Kotlah, organizator Železarna Ravne, lani pa je bilo to srečanje pri nas v Štorah ih sicer na Teharjah. Za dobro organizacijo srečanja smo dobili s strani koordinacijskega odbora SŽ zahvalo.
Letošnje 4. srečanje smo zopet proslavljali na Gorenjskem in sicer v Begunjah. Gostitelji in organizatorji tega srečanja so bile predelovalne delovne organizacije Veriga Lesce, Plamen Kropa, Tovil Ljubljana in Žična Celje, organizatorja pa sta bila Veriga Lesce in Plamen Kropa.
Srečanja se je udeležilo okrog 200 udeležencev iz Štor poleg borcev še večje število mladine.
V Begunjah smo si najprej o-gledali muzej, bivše nacistične zapore. Begunje so žalostna priča preteklosti, kjer je bila okupatorjeva postojanka ■ trpljenja in smrti. Tu je nacistični okupator zbiral svoje žrtve (talce), ki so s smrtjo plačevali svojo pripadnost
POLJSKA: V kooperaciji s švedsko firmo ASEA uvajajo numerično krmiljenje obdelovalnih strojev po sistemu Nucon 400. Po pogodbi bodo Švedi dobavili omenjene sisteme v vrednosti 11,4 milijona dolarjev,
GRČIJA: Podjetje Hellenic Steel je namenilo 65—75 milijonov dolarjev za razvojni program, po katerem bi se sedanja proizvodnja 400.000 t valjanega jekla dvignila na blizu milijon ton.
posojila za ceste in se dogovorili za nadaljnjo akcijo. Kot informacija je bila podana na tej seji pobuda za preimenovanje sedanjih svetov ZK v komiteje povsod tam, kjer bi s to organizacijsko spremembo lahko pričakovali večjo učinkovitost organizacije ZK.
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK TOZD LIVARN IN TOZD MO je
na svoji seji 19. avgusta med o-stalimi točkami dnevnega reda ob obravnavi kadrovskih vprašanj sklenila, da sprejme v svoje vrste naslednje sodelavce: Petra Jev-nika, Petra Hrastnika, Ludvika Povaleja in Silvota šrimfa. Ob tern pa so po temeljiti razpravi Izključili iz ZK tov. Vinka Pajka, zaradi idejnega odklona.
V ostalem je O O temeljito preučila poslovanje obeh TOZD.
Poverjenik »Komunista« Zdravko Ivačič
slovenskemu narodu in boju za osvoboditev. V letih 1941 do 1945 je bilo v teh prostorih zaprtih 12.096 talcev, od tega 9.411 moških, 2.280 žena in 405 otrok. Tu so se v vojnih letih skozi noč in dan v enakomernem ritmu menjavali kriki mučenih, rezka povelja zaporniških stražarjev, zdihljaji na smrt obsojenih, ki jih je čakala smrt. Toda brezobzirna fašistična surovost ni omajala slovenskega naroda in ljudi Gorenjske, ki so uporno vstopali v borce za o-svoboditev domovine.
Zbranim je spregovoril v imenu organizatorjev predstavnik Verige Lesce ing. Golc, slavnostni govor pa je imel generalni direktor SŽ Gregor Klančnik. V svojem govoru je obudil spomine na razpoloženje v prejšnjih srečanjih, naloge železarjev pri realizaciji srednjeročnih programov, obsodil fašistične sile na Koroškem, ki organizirano delujejo proti Koroškim Slovencem in med ostalim tudi omenil, da je bivših borcev SŽ vsako leto manj in, da naj srečanje borcev postopoma prerašča v srečanje delavcev slovenskih železarn.
Četudi je zjutraj kazalo na slabo vreme, je k prijetnemu razpoloženju še pripomoglo sonce, da je ta kraj pod Karavankami še bolj opvel. Zopet je bila prilika, da smo .se bojni tovariši našli in izkoristili priložnost za pogovor, obujanje spominov iz težkih dni vojne.
Prijetno razpoloženje je popestril izvrstno pripravljen kulturni program, ki je trajal vse do večera. Borci so se pomerili tudi v raznih športnih tekmovanjih.
Drugo leto se bomo zopet srečali na Gorenjskem. Organizator
5.	srečanja je ponovno Železarna Jesenice.
Moramo se zahvaliti organizatorjem tega srečanja, ki je bilo odlično izvedeno, vse od priprave prostora, svečanega, kulturnega programa in gostinskega dela v splošno zadovoljstvo vseh udeležencev. Takih srečanj si še želimo.
Na predlog Krajevne skupnosti Štore je bil dne 16. avgusta 1976 komisijski pregled odseka ceste 344/11 v naselju Štore in stanovanjski soseski Lipa v zvezi s potrebno ureditvijo cestno-promet-ne signalizacije. Komisijo so sestavljali strokovni delavci občine Celje in člani komunalne komisije pri Krajevni skupnosti Štore. Po analizi stanja, katerega kritičnost prav gotovo potrjujejo pogoste nesreče, so bili sprejeti zaključki, s katerimi je predvideno, da bo del signalizacije izvršen do
15.	septembra 1976; težje rešljiva vprašanja pa bodo preučena na sestanku prizadetih in članov komisije občinske komunalne skupnosti v času od 16. do 22. septembra letos.
Dne 12. avgusta tega leta je imela redno sejo komisija za komunalno gospodarstvo pri Krajevni skupnosti Štore. Razpravljala je o nujni razširitvi pokopališča v Kompolah, problemih gradnje vodovoda na Vrheh in predvideni ureditvi ceste v istem kraju.
V krajevni skupnosti je' aktivna in uspešna osnovna organizacija Rdečega križa. Njen delovni program obsega: informiranje članov preko predavanj in filmov o humanih in medsebojnih odnosih in ureditvi naše okolice, obiskovanje ostarelih občanov na domu, organiziranje obiska ostarelih občanov v Domu oskrbovancev z izvedbo programa pionirjev Osnovne šole Štore, pripravo novoletne obdaritve socialno šibkih, izvedbo srečanja krvodajalcev, izvedbo izleta ostarelih občanov s pionirji, ki jim strežejo in sprejem mladih članov v organizacijo rdečega križa.
Program krajevne organizacije je obširen in zaposluje veliko tihih in prizadevnih občanov, ki nesebično pomagajo drugim, predvsem ostarelim, slabotnim in socialno šibkejšim. Pomembno vlogo imajo pri tem šolarji. S pomočjo mentorja nudijo pomoč o-samelim in slabotnim. O njihovem delu ne vemo veliko, saj sledijo neopazno za okolico globljim notranjim vzgibom in rastejo v dobre človekoljubne člane naše družbe; Trenutno' skrbijo za 18 ostarelih ljudi. Ali jim pri tem tudi ostali pomagajo po svojih močeh?
Dne 28. avgusta je bila v Šentjanžu nad Štorami majhna slovesnost. Krajani Kompol, Šentjanža in Toplic so skupaj z delavci podjetja PTT Celje proslavili zaključek del pri napeljavi telefona. 26 gospodinjstev je dobilo — po skoraj 3-letih organizacijskih priprav, delovnih naporov in zbiranja finančnih sredstev, telefonske priključke, kar predstavlja veliko pridobitev za ta področja. Napeljavo telefona je vodil režijski odbor, ki so ga sestavljali: predsednik Godicelj Stane, in člani: Gobec Ladi, Kovač Jože, Ratajc Marjan in Rozman Franc. Predračunska vrednost je znašala 250.000 din.
Ob pomembni pridobitvi iskreno čestitamo vsem krajanom.
Pri krajevni skupnosti deluje tudi poravnalni svet, ki ga vodi tovariš Vidic Anton. V letošnjem letu je obravnaval na šestih sestankih 24 vlog in pritožb. Uspešnost potrjuje dejstvo, da je le malo sporov v krajevni skupnosti, ki bi jih moralo reševati sodišče.
Dne 7. septembra je bila 4. seja Sveta krajevne skupnosti, posvečena predvsem obravnavi problematike zdravstva in družbene samozaščite v kraju. Svet je sklenil, da pripravi posebna delovna . skupina poročilo o zdravstveni zaščiti za problemsko konferenco o problemati zdravstva v celjski občini dne 10. septembra letos. Razpravljali so tudi o imenovanju treh članov gradbenega odbora za novo zdravstveno postajo na Lipi.
Odbor za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito posveča posebno pozornost razvijanju vseh Oblik družbene samozaščite. Člani sveta so razpravljali o doseženih uspehih na tem področju in nalogah, ki jih je treba še u-resničiti. Poudarjena je bila potreba po tesnejši povezanosti z varnostnimi organi v občini in kadrovanju sposobnih ljudi za delo pri razvijanju družbene samozaščite.
Poiskati bo treba tudi primerne oblike učinkovitega obveščanja vseh občanov o ciljih družbene samozaščite in v okviru tega vlogi skupin ter posameznikov.
V petek 10. septembra je bila v Gasilskem domu volilna konferenca osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije Štore. Konference se je udeležilo 23 mladincev in mladink. Na njej so obravnavali dosedanje delo in program bodoče aktivnosti; izvolili pa so tudi novo vodstvo. Za predsednika osnovne organizacije je bil izvoljen Živko Lončarič.
Spomladi letos je bil na sedežu uprave Železniško transportnega podjetja Celje, sestanek predstavnikov občine Celje, železniškega podjetja in krajevne skupnosti Štore, na katerem so razpravljali o ureditvi želežniškega nadhoda oziroma podhoda na postaji Štore, o tem, da prevzame stroške vzdrževanja prehoda pri železniški postaji Železarna Štore in posledicah sprejetih dogovorov za krajane. Ob isti priložnosti je bilo sklenjeno, da bo v letošnjem letu razširjena cesta, ki pelje čez Lipo in veže Godcev most s Svetino. Zaradi izredno gostega prometa ob delovnih izmenah v železarni so pešci — delavci in predvsem šolski otroci, na tej komunikaciji v veliki nevarnosti. Občani so že večkrat upravičeno vprašali, ali bo res morala sprožiti predvidena razširitev žrtev v prometu. Isto vprašanje je treba predstaviti' tistim predstavnikom skupščine občine Celje, ki sp na omenjenem sestanku prevzeli obveznost, da bodo v tem letu uredili razširitev ceste.
SREČANJE BORCEV
4. srečanje borcev za svobodo je bilo v Begunjah
PEED »TEDNOM POŽARNEGA VARSTVA«
Preventiva na prvem mestu
Smo pred »Tednom požarne varnosti«, ki ga organizira gasilska -zveza Slovenije v času od 26. 9. do
3.	TO. 1976, Namen akcij d, v katero se vključujemo tudi v naši delovni organizaciji je, da ugotovimo stanje požarne varnosti pri nas, da ugotovimo pomanjkljivosti, in izdelamo program za izboljšanje - varstva pred požarom. Čeprav imamo v naši. delovni organizaciji organizirano službo varstva pred požarom, pa kljub temu ne moremo hiti s stanjem povsem zadovoljni. Posamezna ;vodstva obratov in delavnic namreč premalo skrbijo za red in čistočo na svojih območjih, kar je čestokrat- vzrok za nastanek- začetnega požara.
■ -Podatki o .številu požarov^ izkazujejo, da je bilo na področju Slovenije v; letu 1975- 1.122 požarov, od tega 552 .ali 49 % v družbenem sektorju. Škoda pri teh požarih je znašala, prek 8 milijard starih dinarjev, od- tega 84 % v- družbenem sektorju. Porazna je tudi ugotovitev, da je bil človek kot posredni in neposredni-povzročitelj 73'% o-mcnjenih požarov. V naši delovni -organizaciji je bilo leta . 1975 100 . za letnih .požarov, ki na srečo, niso povzročili bistvene škoder v letošnjem letu pa..j e bilo že v prvi polo-.vici leta 100 primerov, kar nas opo-.-zarja, da moramo vprašanju požarne preventive posvetiti več pozorne sti. To pa naj ne bo samo skrb gasilcev in nekaterih posameznih de avcev, temveč vseh zaposlenih. Z namenom, da bi izdelali čimbolj .natančno analizo o stanju požarne varnosti pri nas in programe za izboljšanje, bo ta akcija trajala ne samo v tem tednu, ampak do konca oktobra.
Požarna preventiva zajema ukrepe, s katerimi, že vnaprej odstranimo pomanjkljivosti in nevarnosti, . ki bi lahko povzročile požar. Pri - tem.je potrebna odgovornost,, redo-ljv.bnost in pripravljenost vsakega . posameznika, da prispeva k ,lastni in družbeni varnosti. • Y ta namen si
poglejmo nekaj preventivnih ukrepov:
. —- poskrbimo za red in čistočo na delovnem mestu. To je Osnova za pozitivno ocenitev požarne preventive. Razlito olje, neprimerno odložene mastne krpe in ostali odpadki,..razmetan embalažni material itd., predstavlja stalno nevarnost za nastanek in širjenje požara;
—.. bodimo izredno previdni pri
-	delu z varilnimi aparati. Predno 'pričnemo z varjenjem' ali rezanjem -se'je treba prepričati,: da ni v bližini materiala, ki bi se lahko vnel.
• Rezervne — polne ali: prazne je-
-	klenke ne puščajmo na' deloviščih, kot se to: dogaja pri nas, poleg, tega jih zavarujmo, da se:ne prevrnejo;
-	— elektiika je povzročila že precej požarov. Zato takoj'obvestimo predpostavljene o okvarah in pomanjkljivostih na električnih inštalacijah;
------ zaradi ■ poškodovane izolacije,
vtičnic in drugih elementov faznih improvizacij itd. pride do kratkega -stika, ki je najpogostejši vzrok po-
-	žarov, ki jih povzroča elektrika;
•—t če z vonjem zaznamo, da uha-
-	ja. plini (velja samo isti propan-bu-tan) takoj poklicati dežurnega gasilca«-medtem pa poskrbeti, za zra-
-eehje prostora;
:na delovnem mestu imejmo le -tolikšno «količino vnetljivih barv, . lakov,-topil in' razredčil, -kolikor jih trenutno potrebujemo, v priročnih
-	skladiščih pa le enodnevno zalogo. Vnetljive tekočine shranjujmo in prinašajmo; v tesno zaprtih poso-
-	dah. Ro tleh razlite . maščobe (valjarna H, armaturna; delavnica, me-. banska« obdelava itd.), je treba spro-,.ti čistiti;
— vzdrževalci plinskih, električnih in drugih naprav iahko .uspešno sodelujejo pri izvajanju požarne preventive. Pomislite na nevarnosti za nastanek požara, eksplozije in ‘ druge nesreče pred pričetkom dela, med delom in po končanem delu;
:	pomembna stvar na tem pod-
ročju je tudi vprašanje lastne vzgo-
je. Da bomo varni pred požari, ki bi jih lahko nenamerno s svojim napačnim ravnanjem povzročili sami, moramo poznati nevarnosti in vzroke za nastanek požarov. Požarna varnost mora postati del nas;
"r— ne zlorabljajmo gasilna sredstva in naprave, ki so nameščene zato, da jih uporabimo le: v primeru požara. Samovoljno premeščanje • gasilnih aparatov, trganje ;plomb, zalaganje hidrantov in aparatov z razno navlako ni dovoljeno. Če smo bili primorani v prime-
ru požara aktivirati, ročni gasilni aparat, o tem takoj ■ obvestimo dežurne gasilce.
V primeru požara ostanimo hladnokrvni ter takoj pričnimo z reševanjem in gašenjem. Odstranimo vnetljive snovi, ki jih lahko zajame požar (plinske jeklenke, posode z Vnetljivimi' tekočinami). Če ne uspemo ognja pogasiti, pokličimo gasilce1 na telefonsko številko 302. Pri gašenju je treba upoštevati navodila glede uporabe odgovarjajo-čih gasilnih Sredstev z ozirom na elektriko, vnetljive tekočine, pline itd.
Predvsem si velja zapomniti, da =je najboljše gašenje PREVENTIVA, zato bodimo previdni in sproti odstranjujmo sleherni možni vzrok za nastanek požara.
Iz dela sindikata
: -Izvršni odbor tovarniške konference sindikata je na svoji 38. seji dne 6. 9. 1976 razpravljal o dveh zadevah in sicer:
1.	O udeležbi in pripravah za občinsko konferenco sindikalne organizacije, ki,, j e bila 15. 9. 1976 ‘v Celju.
Glavni temi konference sta bili:
—	ocena gospodarskih: gibanj v prvem polletju- v celjskem gospodarstvu ter
—	ocena razprave osnutka zakona o združenem delu.
Sklenjeno je bilo, da se formira delovna skupina petih članov, ki
pripravi gradivo za razpravo na tej konferenci.
2.	O pripravah za.udeležbo na proslavi 40-letniee stavk tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije; ki «bo 18. 9. 1976 v Kranju. Sklenjeno je bilo, da« se iz vseh osnovnih organizacij. sindikata organizira 100 udeležencev, ki odpotujejo na proslavo z vlakom.
OPOZORILO!
Vse bolj pogosto se dogajajo primeri, da delavci prepozno ali pa sploh ne obvestijo obratovodstev ali v-odstev sektorjev o obveznostih do ljudske obrambe, ki so jim posredovane, s pozivi.oddelka za ljudsko obrambo občine.
. Zaradi tega prihaja večkrat do težav pri urejanja delavčevih delovnih obveznosti kot tudi do težav pri izvajanju začrtanih proizvodno-tehnoloških programov.
Da bi se temu v bodoče izognili, prosimo in pozivamo vse delavce, da takoj ko prejmejo poziv (za vojne vežbe in-druge obveznosti) od oddelka za ljudsko obrambo, to sporočijo obratovodstvu oziroma vodstvu sektorja.
Beseda
Predstavljamo vam . Franca Stariekarja, .mladinca — delavca iz Mehanične v Štorah I. K: liko vzpodbudnih stvari za nas mlade je .najti na njem.in koliko prostega časa je po-...svetil mladim; to vemo le tisti od nas mladih, ki ga dobro poznamo. Prava škoda za n:šo mladinsko organizacijo bo takrat, ko bemo iz naših vrst izgubili, odličnega -mladinca in delavca in to, kot nam je že zaupal, bo kmalu. On. kot. zelo . aktiven član naše mladinske organizacije, je že vse od leta 1970 .scdeloval v raznih mladinskih.. akcijah: _le;a 1972 je bil komandir 4. čete gg bataljona 2. grupe odredov na pohodu »Zadobrova 72«. To je bila zvezna mladinska- ak-.cija, katere cilj so bile tradicionalne besede .iz NOV: bratstvo in enakost. Ničkolikokrat je še sodeloval v podobnih akcijah. Zadnjo, -zelo uspelo mladinsko delovno akcijo, je vodil prav on. Ta akcija je bila internega značaja z naslovom »Rab 76«, katere namen je b:l urediti in očistiti okolje počitniškega doma na Rabu. Rad nam je povedal par besed o d:lu in o težavah, ki so srečevale njega in njegove tovariše v dnevih akcije.
mladih
Starlekar: 16 mladih naše delovne organizacije nas je odšlo 13. 9. 76 na Rab z nalogo, da očistimo okolje našega počitniškega doma. Vse fante moram zaradi njihove' delovne discipline pohvaliti in - seveda predstaviti: Lorger, Podpečan, Grubor, Polenšek, Šabič, Knez, Tovornik, Drame, Vidic, Guček, Liko-vec, Stojan, Ožek, Spolenak in Palir. Naša poglavitna naloga je bila, da odstranimo papir, razne smeti, odpadni pesek, opeko; urediti smo morali borovce, kajti s toliko suhimi vejami ne dajejo ničkaj lepega izgleda. Težave smo imeli predvsem zaradi tega, ker tovornjak ni mogel na mesto akcije in je bilo potrebno ves materij al prenašati precej daleč. Pa ne samo to, ves materijal, ki smo ga nakladali, je bilo potrebno ročno razložiti, ker kamion ni imel prekucnika. Pa še smetišče je bilo oddaljeno'cca 13 km, tako da srno: samo s prevozom izgubili precej dragocenega časa. Akcija je po mojem mnenju zelo uspela, saj je bilo vsega skupaj opravljenih 327 delovnih ur, brez tega, da upoštevamo še ure voznika tovornjaka.
MNENJE VODJE TOZD DPG TOV. KAJBE O MLADINSKI DELOVNI AKCIJI
Po dogovoru med TOZD DPG in mladinsko organizacijo, so se mladinci udeležili interne, mladinske delovne akcije v počitniškem domu na Rabu. Cilj te akcije je bil dokončati tisto, kar ni bilo mogoče v predsezoni in to radi renoviranja: fasade na počitniškem domu na Dragici. Kaj vse so delali, ne bom razlagal. Povem pa, da je ta mladinska akcija zelo uspela in da vsi člani naše delovne organizacije pričakujemo in želimo, da bi mladi še večkrat -na podoben način pokazali, kaj zmorejo;-kajti s tem pripomorejo veliko za še boljše počutje vsakega člana naše delovne organizacije, ki bo.-želel preživeti svoj letni oddih v počitniškem domu na Rabu:
IZ DELA OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZSMS
Te dni potekajo volilne konference po o-snovnih organizacijah ZSMS. Do 15. 9. 76 smo izvolili nove predstavnike v osnovnih organizacijah: Skupne službe, TOZD livarn, Mehanska obdelava in na novo ustanovili o-snovno organizacijo Energetike.
Ostale ustanovne in volilne konference bodo končane do 25. 9. 76.
Na nivoju Delovne organizacije bomb najpozneje do 15. 10. 76 izvolili novo predsedstvo.	J. Zlaus



Jk NA CESTI Jui\. NISI SAM
Ureditev prometa v Celju
Z novelo republiškega zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 24/75) so dane s področja prometne, varnosti občini nove pristojnosti za ureditev in zagotovitev večje varnosti prometa.
V skladu z gornjimi pooblastili ter z analizo spremi ján j a izvajanj a-p ozit-i vne zakono da j e j e b il izdelan • odlok o ureditvi prometa v-maseljih v občini Celje, ki je tudi odraz uveljavljanja novih ukrepov, ki naj zagotovijo v občini Celje večjo prometno varnost.
■ Najprej je treba omeniti, da je mesto Celje po tem odloku razdeljeno na tri teritorialna območja, in Sicer:
xj za promet zaprto območje me-,sta Cel j e — mestno j edro ¡
■ : 2. ožje mestno območje, ki obse.-, ga .območje med Mariborsko, Aškerčevo, Titovim,; trgom, Ul. XIV.. divizije, Partizansko cesto, Čopovo ulico, in Dečkovo cesto ¡
3.	Ostalo mestno območje, :
• Območje mesta zaprto za promet je s tem odlokom razširjeno še na Tomšičev trg, Gubčevo, Savinovo, Linhartovo ulico, Trg, V. kongresa in Kocenov trg, del Titovega trga, del Vodnikove, Cankarjeve in Stanetove ulice s pogojem, da se ob vpadnicah na to območje uredijo parkirni prostori (ob mostu čez Savinjo, na območju bivše tovarne 'tehtnic) ter zgradi podaljšek Levstikove ulice s priključkom na Aškerčevo, s čimer bi ta ulica postaja dvosmerna. Gornji ukrep naj bi se izvršil v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka.
• ~ V za promet zaprtem mestnem območju je možno oskrbovati organizacije združenega dela, organe in druge- organizacije ter občane med
7.	in 10. uro s pogojem, da vozila ne presegajo 4,51 največje dovoljene teže. Isto določilo glede teže vozila velja tudi za ožje mestno območje.
Glávn-i namen tega ukrepa je, da se celotna nabava blaga preusmeri na centralna skladišča, katera imajo že skoraj vse organizacije izven ožjega mestnega območja ter se nato blago z lažjimi vozili razvaža po posameznih poslovalnicah. Na ta način bi se izločila iz ožjega mestnega območja vsa težka tovorna vozila, ki so doslej oskrbovala poslovalnice in občutno ogrožala promet, zlasti pešcev., v za promet zaprtem območju mesta Celja.
Poleg te določbe je pomemben tudi ukrep zagotovitve oskrbovanja z dvorišča ali druge podobne površine, če obstojajo za to pogoji S lem ukrepom bi se občutno pospešil promet na tem območju in bi bili odpravljeni številni prometni zastoji ter ovire, ki so značilne zlasti v za promet zaprtem območju mesta Celja.
Ožje mestno območje je specifično mestno območje s pretežno, ozkimi ulicami in gostim prometom, zaradi česar je bilo nujno, da se izvede določena omejitev prometa tako za posamezne vrste vozil, kakor' tudi za tonažo.
Čeprav je načeloma na ožjem mestnem območju in v za promet zaprtem mestnem območju prepovedan promet za vsa ali .za določene kategorije vozil, je kljub temu dana možnost, da se na podlagi dovoljenja opravl ja na tem .'območju promet z vozili-, katerim -je vstop na to območje prepovedan.' Dovoljenje izda občinski upravni- organ pristojen za promet,. ki . ob izdaji odločbe ugotovi upravičenostjtake-ga zahtevka.
; Na, področju parkiranja in parkirnih prostorov ni nekih bistvenih Sprememb, razen uvedbe večjega reda na parkirnih prostorih rn od-govprnosti upravljalca, da jih red--no vzdržuje. .Pri tem pa - je treba omeniti tudi doiočbo, po, kateri mora- pristojni urbanistični organ do--ločiti;in izvesti;v urbanističnem.načrtu parkirne prostore za tovorna; motorna vozita in avtobuse, s čimer bi bilo v mestu Celju; tudi dokončno rešeno vprašanje tovrstnih parkirnih prostorov. -■ Novosti odloka so tudi določbe v
VIII.f poglavju, ki se nanašajo na posebno,-uporabo javnih prometnih površin. V tem poglavju so zelo zaostreni ukrepi v zveži z zasedbo im prekopom cest, kolesarskih stez in pločnikov. .Zlasti se poudarja naslednje:.
. 1, priglasiti se morajo vsa, dela; na javnih prometnih površinah -na začetku letazaradi, istočasnega opravljal ;a del večjega- števila- izvaj alce v ali investitor j ev .
2. za izvajanje del na teh površinah se mora izdati predhodno dovoljenje, kjer lahko pristojni organ odredi neprekinjeno' delo - ali delo. samo; pono*it
| 3. dela na' cesti/ kolesarski stezi in pl o’'liku morajo biti zaznamovana z ustrezno cestno prometno signalizacij o, ki se mora po zaključnem delu ali dnevnem zaključku del takoj odstraniti,
4.	v primeru zasedbe pločnika je treba zgraditi posebej urejen prehod za pešce.
Z gornjimi ukrepi se želi preprečiti stalno prekopavanje cest in ulic in tako ta dela omejiti na minimum.
Dopolnitev odloka je dana tudi na področju pouka kandidatov za voznike motornih vozil.,
Uveljavljena je prepoved poučevanja kandidatov za voznike motornih vozil po javnih cestah, če prej niso opravili 5 ur praktičnega pouka na poligonu ali na drugi ustrezno urejeni nejavni prometni površini, kar predstavlja prvo fazo. V drugi fazi bi se praktični pouk opravljal po manj prometnih cestah. V tretji fazi, ko je kandidat že pridobil določeno sposobnost in znanje z-upravljanjem z motornim Vozilom, to je po 10 urah pouka pa se lahko vključi tudi v promet na ožjem mestnem območju in še to samo po določenih ulicah.
S tako programiranim poukom bi se uspelo, da bi se iz ožjega mestnega območja izločilo ca. 50 od-
stotkov vozil avtošol, kar bi omogočilo večjo propustno moč križišč in hitrejše odvijanje prometa na tem območju.
Zelo pomembno poglavje je tudi
11.	poglavje »posebni varnostni ukrepi«, v katerih so konkretno določeni ukrepi za večjo varnost prometa. Občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za gradbene zadeve je dano pooblastilo, da v soglasju z občinskim upravnim organom, pristojnim za promet lahko odredi odstranitev ali | znižanje ograje, žive meje, drevesa ali drugega objekta, če prometna varnost zahteva tak ukrep.
Občinski, upravni, organ, pristojen za promet, ki la odlok uveljavlja kot poseben upravni organ, ima zelo obširna pooblastila in pristojnosti'. pri reševanju prometne. problematike. Poleg nalog, razvidnih zlasti iz 42. in 43. člena tega odloka opravlja, ta, organ, tudi koordi-Uacijské funkcije reševanja vseh vprašanj na področju prometa.
• Pri reševanju cestno prometne problematike bo temu organu v precejšnjo pomoč tildi prometna komisija, ki; jo lahko Le-ta, ustanovi kot posvetovalni organ.
Najpomembnejše v tem določilu pa je to, da so. dana občinski straži precej obširna pooblastila, med drugim tudi odstranitev nepravilno parkiranih vozil z odvozom, s čimer so dani pogoji za. uveljavitev tako zaželenega reda- v prometu, zlasti na mestnem območju?'Z uveljavitvijo večjega reda,' zlasti v mestnem prometu, Se vzporedno izboljšuje na splošno; tudi prometna ■varnost, saj zagotavlja uporabnikom tudi ugodnejše prometne pogoje. |
Gornji cilj bo dosežen samo v primeril, če bodo občani: zavestno upoštevali določbe tega in drugih prometnih predpisov ter se ravnali po navodilih delavcev milice in občinske straže.
Ker daje ta odlok zelo široka pooblastila tildi delavcem občinske straže, je nujno, da se občinska straža okrepi in se vsa sistemizirana delovna mesta čimprej zasedejo.-Le tako lahko zagotovimo, da bo ta odlok; postal resnični regulator prometa in prometnih- razmer v naseljih v občini Celje in ne bo samo akt na papirju!
Skladno z gornjimi težnjami so določene,tudi kazenske sankcije, ki naj zagotovijo dosledno izvajanje odloka. Da bi bili ukrepi čim efekt-nejši, se je določila tudi spodnja meja kazni, kar bi omogočilo bolj učinkovito kaznovalno politiko.
Če analiziramo gornji odlok tudi s stališča, družbene samozaščite, potem lahko ugotovimo, da je ta splošni akt pomemben prispevek k njenemu razvoju in utrjevanju, saj predstavlja prometna- varnost tudi' del družbene samozaščite. '
Vendar vse zgoraj opisane spremembe in dopolnitve odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih v občini Celje tvorijo le pravno osnovo za novo prometno ureditev v
naseljih v občini Celje. Tudi tako skrbno pripravljen ta splošni pravni akt pa ne bi imel pravega učinka, če ne bi dobil že pred dokončnim sprejemom določene družbene podpore. To družbeno podporo pa mu je dala v prvi fazi javna razprava.
Če analiziramo pripombe, predloge in mnenja, podane v javni razpravi, lahko uogtovimo, da je predlog odloka o ureditvi prometa v naseljih v občini Celje zelo pozitivno ocenjen in se podpirajo v njem zasnovane intencije nove prometne ureditve v občini, ki se odražajo zlasti v naslednjem:
1.	Priporočilo in podpora za ustanovitev- novega občinskega upravnega organa, pristojnega za promet,, v katerem naj bi bile združene vse pristojnosti s področja prometa (varnost prometa, tehnično-urejanje prometa in organizacija prometa),.
2.	Poseben interes krajevnih skupnosti za urejevanje prometnih zadev ter težnja ža čim trajnešim sodelovanjem pri reševanju-cestnoprometne problematike.
3.	V. razpravi ni bilo pripomb na način in čas oskrbovanja organizacij združenega dela, iz česar se da sklepati, da se slednji strinjajo s takšnim, režimom.
4.	Priporočilo in podpora za povečanje, sistemizacije delovnih mest- v občinski straži ter zahteva po takojšnji zasedbi še nezasedenih delovnih mest, kar naj bi zagotovilo .izvajanje lega in drugih občinskih odlokov.
Poleg teh načelnih mnenj je bilo ria osnutek odloka, tudi precej, konkretnih pripomb, ki se nanašajo na razširitev zapore prometa v ožjem mestnem jedru, ureditev parkirnih prostorov in parkiranja ter na neka organizacijska vprašanja, ki so se v celoti osvojila.
Upoštevane pa niso bile neke pripombe,, ki se nanašajo na stilistično oblikovanje . odloka ter amandma Ekonomskega šolskega centra Celje, ki zahteva zaporo Vodnikove - ulice že pri Gledališki ulici/,, ker hrup motornih vozil moti pouk v tem centru. Amandma je bil zavrnjen z ugotovitvijo, da se bo v tej ulici odvijal samo lokalni promet, ,povečan s tovornimi dostav; nimi vozili-, ki bodo oskrbovali od
7.	do 10; ure trgovine in druge organizacije. Ostali prometni tokovi se bodo preusmerili, na Gregorčičevo, Levstikovo in Aškerčevo ulico, kar bo imelo za posledico občutno zmanjšanje prometa v tej ulici ne glede na to, kje se bo zapora izvršila..
.. Pri predlagani zapori Vodnikove ulice se vztraja zaradi trenutnih prometnih razmer, ki danes terjajo tak način odvijanja prometa.
Končno naj ugotovimo,, da se iz vsega opisanega da zaključiti, da je predlog odloka o ureditvi prometa v- naseljih, v občini Celje odraz in regulator trenutnih razmer v občini.
Hrup v prometu
Voznik ne sme z vozilom na motorni pogon povzročati nepotrebnega hrupa in zlasti ne sme:
1.	brez potrebe pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoji;
2.	močno dodajati plina motorju, kadar vozilo stoji, ali sunkovito speijavali z močnim dodajanjem plina;
3.	pustiti motorja v teku, kadar vozilo stoji pred zaprtim cestnim prehodom čez železniško progo;
4.	voziti v ovinkih in pri zaviranju v križiščih s premočnim pospeškom ali brez potrebe premočno zavirati;
5.	preglasno zapirati vrat ali pokrov prtljažnika in motorja vozila.
DELOVNI RED
OSNUTEK PRAVILNIKA O DELOVNEM REDU V ŽELEZARNI PRIPRAVLJEN ZA RAZPRAVO
V tem prispevku je izdelan izvleček iz osnutka pravilnika
Osnutek je izdelala delovna skupina v tajništvu DO. Komisija za samoupravne akte v DO je že podala pripombe in predloge, ki so v osnutku tudi že vnesene. Tako je pripravljen za razpravo v samoupravnih delovnih skupinah.
Osnutek pravilnika je sestavni del splošnih samoupravnih aktov v Železarni. Sestavljen je na osnovi že sprejetih načel o delovnem redu s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO Železarno Store, sporazumom o medsebojnih razmerjih o združenem delu (v nadaljnjem besedilu MRZD) usklajen z osnutkom sporazuma o družbeni samozaščiti. Osnutek pravilnika vključuje tudi določila že dosedaj sprejetih in veljavnih organizacijskih predpisov s tega področja.
Namen pravilnika je izpolniti že obstoječe in veljavne splošne akte, ki vsebujejo predpise o delovnem redu, predvsem sporazum o MRZD ter z izvajanjem določil zagotoviti, večjo varnost v smislu predloga sporazuma o družbeni samozaščiti, uspešnejše poslovanje, boljše koriščenje delovnega časa in s tem povečati delovno učinkovitost, oz. večjo produktivnost dela in ugodnejšo vzdušje zaposlenih v Železarni.
S pravilnikom je predvideno, da vsak delavec, v delovnem razmerju TOZD ali OSS delovne organizacije (DO) prejme izkaznico o zaposlitvi, s katero se ligitimira na zahtevo vratarja ali delavca službe zavarovanja. Za vstop drugih oseb v DO bo vratar, za tuje državljane pa tajništvo direktorja, izdal vstopno dovolilnico brez izkaznice ali dovolilnice ne bo dovoljen vstop na območje Železarne. Osnutek dalje predvideva, da delavec bo lahko vstopil v Železarno, kadar je odrejen na delo na ustrezni izmeni, oz. v predpisanem delovnem času. Za vstop in izstop so določena sedaj tri mesta in sicer: glavni vhod v Štorah I. (glavna vratarnica), vratarnica pri »Pocajtovem mostu« ter vratarnica pri »Godecu«.
Prihod na delo bo dovoljen neposredno pred, oz. največ pol ure pred pričetkom dela tako, da je delavec na delovnem mestu, ko po določenem delovnem redu, mora pričeti z delom. Prihod po tem času bo vratar evidentiral kot zamuda na delo. Odstopanje od tega določila bo le v opravičenih primerih, ko bi do zamude prišlo iz objektivnih razlogov, (zamuda prihoda javnega prevoznega sredstva, oz. spremenjen delovni čas na zahtevo v tehnološkem procesu ali poslovanju itd.)
Delavec bo lahko zapustil območje DO, oz. svoje delovno mesto šele po uri, ki je določena za konec delovne izmene, oz. najpozneje pol ure po tem času. Za vsak morebitni izhod pozneje pa mora delavec oddati vratarju o-pravičilo o zadržku. Tako opravičilo napiše in odda delavcu vodja dela.
V 13. členu osnutka je predlagano določilo katerim osebam bo izjemoma omogočen vstop tudi izven rednega delovnega časa. Službujoči vratar bo moral evidentirati vsak vstop in izstop o-sebe, oz. delavca v DO takrat, ko le-ta ni na redni izmeni.
Zunanje osebe, ki so na delu v Železarni, pri vstopu v območje DO, bodo morale pokazati vratarju ustrezno dovolilnico, ki jo izda sekretar DO na osnovi sklenjene pogodbe o delu.
Delavcem, ki bodo vabljeni na sejo ali sestanek bo dovoljen vstop le, ko se izkažejo z vabilom na sejo ali sestanek.
Zunanjim osebam bo dovoljen vstop v DO samo skozi glavna vhoda v Štorah I in Štorah II.
Načelno ne bodo dovoljeni nobeni obiski tujih strank v proizvodnih TOZD. Izjeme bodo mogoče, kadar bo to nujno, ter brez škode za DO. Za take izjeme bo moral vratar dobiti predhodno odobritev vodje TOZD, kamor bo stranka namenjena.
Obiski v Železarni privatne narave ne bodo dovoljeni. Vodje dela bodo odobrili privatni obisk delavcu v izjemno nujnih primerih. Pogovor se bo opravil pri vratarju in ne bo smel trajati več kot 10 minut (19. člen).
Ekskurzije bodo dovoljene samo z dovoljenjem sekretarja DO. Dovoljenje bo izdal na osnovi vloge prejete najmanj pet dni pred dnevom ekskurzije. Vsaki ekskurziji bo moralo biti določeno vodstvo ekskurzije. Posamezne obiske, zaradi ogleda podjetja bo lahko dovolil le direktor DO.
Poglavje o gibanju delavcev med delovnim časom vsebuje predlog določila: da bo delavec moral biti na svojem delovnem mestu in pričeti z delom ob uri, ki je določena za pričetek dela. Enako velja na delovnem mestu, kjer teče delo v več izmenah.
Delavec bo moral ostati na svojem delovnem mestu do konca časa, ki je določen glede na razpored dela. Delavec se bo lahko oddaljil s svojega delovnega mesta le v času, ki je določen za odmor med delovnim časom in sicer po internem razporedu delovne e-note (čas malice). Za vsako morebitno oddaljitev od delovnega mesta iz kakršnih koli drugih razlogov, bo odločal neposredni vodja dela, če bo ugotovil upravičenost take odsotnosti. Primeri kdaj bo delavec zapustil svoje delovno mesto so navedeni v 24. in 26. členu.
V času polurnega odmora ne bo smel delavec zapustiti območja delovne organizacije (25. člen).
Izhod iz delovne organizacije med delovnim časom bo mogoč, če bodo to narekovale službene potrebe in z ustrezno dovolilnico, ki jo bo lahko izdal oz. podpisal vodja TOZD, oz. sektorja ali po njem pooblaščena oseba. Za vodjo TOZD ali sektorja bo podpisal dovolilnico direktor DO.
Zaradi nujnih in neodložljivih drugih opravkov se bo delavcu lahko odobril odhod iz DO, vendar le z dovolilnico, v kateri bo moral,biti zapisan razlog odhoda. Prav tako bo v primeru dopusta, bolezni in podobno. Torej v vsakem primeru z izpolnjeno ustrez-
no dovolilnico (propustnieo) katero bp moral delavec izročiti vratarju.
Posebno določilo je predlagano v osnutku tudi o prepovedi vstopa in dela delavcu, ki bi bil pod vplivom alkohola. V tem primeru bo sekretar DO ali tehnični dežurni DO, odločil o postopku za ugotovitev vinjenosti, če bo delavec to zanikal (34. čl.)., 35. člen predvideva ureditev vstopa in izstopa delavcem katerih delovna mesta so izven območja železarne (konsignacija traktorjev, družbena prehrana in gostinstvo).
V	poglavju o gibanju zunanjih oseb je v osnutku predlagano, da vsaka tuja oseba, ki želi vstopiti v DO se bo morala javiti vratarju, povedati razlog prihoda in podatke oz. se* ligitimirati. Vratar bo izstavil dovolilnico ter napotil stranko delavcu, kateremu je namenjena (36. člen). Če bo stranka namenjena v TOZD, bo moral vratar dobiti predhodno dovoljenje vodje TOZD, ki bo poskrbel za spremljevalca.
Službene obiske v času II. in
III.	izmene in delu prostih dnevih bo lahko dovolil le sekretar DO, če bodo predhodno napovedani, sicer pa ne bodo dovoljeni (38. člen).
Za vstop in gibanje inozemcev v DO so v osnutku predlagana le načelna določila, ki bodo morala biti dopolnjena z ustreznim organizacijskim predpisom ali poslovnikom. Inozemska oseba, ki naj bi obiskala našo DO, bo lahko vstopila le pri glavnem vratarju v Štorah I. Tako osebo bo vratar napotil najprej v sekretariat direktorja podjetja, kjer bodo poskrbeli za spremstvo in izdajali ustrezno dovolilnico. (42. in 43. člen).
V	poglavju o vnašanju in odnašanju materiala in drugih predmetov je v osnutku predlagano določilo, da vsakdo, ki bo odnašal ali odvažal iz DO kakršen koli material ali stvari bo moral imeti zato potrebno dovolilnico, od-premnico, fakturo, oz. reverz. (45. člen). Opravičenost odnosa ali odvoza materiala bo delavec dokumentiral . pri vratarju. Vratar bo opravil pregled in poskrbel, da se dogodek evidentira. Brez u-streznega dokumenta bo prepovedano odnašati ali odvažati iz tovarne kakršen koli material, o-rodje itd. Za orodje ali material, ki ga bo delavec potreboval pri delu izven DO, bo moral vodja dela v posebno dovolilnico vpisati vrsto orodja in količino materiala (47. člen).
Vratarji bodo pooblaščeni, da odvzamejo vsak predmet ali material, ki bi ga mislil delavec odnesti iz DO neopravičeno, oz. nedokumentirano. Obenem z odvzemom bodo vratarji morali sestaviti tudi ustrezno prijavo (48. člen). Podrobna določila v zvezi s postopkom po tem vprašanju bodo izdelana v načrtu zavarovanja in organizacij skeih predpisu.
V	osnutku je predlagano tudi poglavje o parkiranju motornih vozil. To poglavje je predvsem povzeto iz okrožnice, ki je bila v ta namen že izdana januarja letos. Parkiranje motornih vozil je dovoljeno le na zato določenih-mestih — parkiriščih (50. člen) — in sicer za Štore I ob stavbi o-bratne ambulante in laboratorija (dokler ne bo urejeno parkirišče med železniško progo in cesto), za Štore II pri »Pocajtu« in »Go-
decu«. Izjeme so predlagane v 3. odstavku 50. člena tako, da bodo na za to določenih prostorih v DO lahko parkirale svoja vozila osebe, katerih značaj dela tako zahteva. Parkirišča ne bodo pod stalnim nadzorstvom, zato DO ne bo odgovarjala na morebitno škodo, ki bi nastale na parkiriščih.
Od pl. do 53. člena je v osnutku opisan postopek pri prevozu to-. vornih vozil po območju DO in dokumente, ki so potrebni za prevoz materiala, oz. blaga.
V	posebnem poglavju so navedene pravice in dolžnosti delavcev službe zavarovanja (čuvajev in vratarjev) pri izvajanju določil tega pravilnika in drugih samoupravnih aktov. Vhešeno je tudi določilo, da So delavci TOZD in OSS dolžni spoštovati in upoštevati postopke delavcev zavarovanja, kadar so le-te v skladu s samoupravnimi akti. Obširneje so določene pravice in dolžnosti delavcev te službe v 56. do 61. čl. in sicer, da bodo dolžni kontrolirati gibanje delavcev pri spoštovanju določil tega pravilnika. Za nepravilnost bodo dolžni ukrepati tako, da bodo posredovali prijavo vodjem TOZD, oz. sektorjev, zaradi uvedbe nadaljnjega disciplinskega postopka. Še posebno so haloge naštete v 57. členu. Zamudnike bodo opisovali v posebno evidenco (58. člen).
V	osnutku je tudi napisano, da bo na območju Železarne prepovedano fotografiranje, snemanje, skiciranje objektov brez dovolj e-? nja direktorja DO.
V	predhodnih določilih, predlog predvideva, da določila o izkaznicah po določilu 4. člena, o ograjenem ali začasno označenem območju iz prve alineje 6. člena stopijo v veljavo, ko bodo zato podani pogoji, da se jih bo lahko izvajalo (pripravljene in izročene izkaznice o zaposlitvi, ograjeno območje itd.).
Ker je predvideno, da bi bil ta pravilnik enoten za vse TOZD in za OSS Železarne je predviden postopek sprejema tak, da komisija za samoupravne akte poda predlog odbora za splošne zadeve in informacije. Odbor ga obravnava in s svojimi pripombami posreduje v razpravo samoupravnim delovnim skupinam. Samoupravne delovne skupine bodo razpravljale o predlogu, dale svoje pripombe in predloge komisiji za samoupravne akte preko sekretariata DO. Komisija bo o-pravila uskladitev in predlog pravilnika, poslala DS TOZD in DS OSS v razpravo ter sprejem. Sprejem ugotovi odbor za splošne zadeve in informacije ter posreduje predlog DS DO v verifikacijo. Določila pravilnika stopijo v veljavo osem dni po objavi verifikacije.
ZDA: V tehnologiji emajliranja napovedujejo znatne spremembe. V raziskovalnem institutu v Lice-; ru, Illinois so pričeli uspešno u-porabljati suh emajl v obliki prahu po elektrostatičnem* postopku. Nova tehnologija ima prednosti pri investicijski naložbi, porabi e-nergije in delovne sile. Zanimivo je, da je ime nosilca patenta A. J. Nedeljkovič.
NAŠI SODELAVCI
POČASI SO, ENA ZA DRUGO, UGASNILE PECI ŠAMOTARNE
Petintrideset let je že v železarni. Večji del je delal v Samotami, na katero ga še vedno vežejo spomini. Petintrideset let zvest kolektivu.
Takd sva razmišljala s tov. Ivanom, sedaj delovodjem v komunalnem oddelku SGKS naše delovne organizacije.
' Ivan Gračner je visok človek, malo sloke postave, ostrega go-vorjenja. Lasje mu pomalem sivijo. Stalno je na terenu, zvesto dvokolo mu olajša dolge poti raznih delovišč v Štorah I ali Štorah II.
■ »Delati sem začel v Samotami. Dobro se spominjam 'datuma vstopa v službo, 19. oktobra osemintridesetega leta. Opravljal sem različna dela, pa sem po nesreči kmalu postal invalid. Po bolniški sem ponovno nadaljeval v šamotarni kot pomožni delavec, kasneje pa kot skladiščnik. Delal oziroma delali smo vse. Od začetne faze tehnologije šamotne opeke pa do žganja, bolje rečeno do končne proizvodnje.«
Ivan je eden starejših članov naše- delovne organizacije. Živo sé spominja tistih časov pred vojno, ko so delavci zahtevali svoje pravice od takratnega delodajalca. Delavci so bili dobro seznanjeni in trdno povezani med seboj. Bili so složni. Stavke, dä stavke so bile tudi pogoste. Le tako je delavec moral uveljavljati Svoje pravice.;
»Vodilni in res požrtvovalni politični aktivisti so bili Ivan Flis, bil je naš zaupnik, Karl" Vovk, aktivist, zaupnik in eden prvih borčev celjske čete, Antón Stojan, Jakob Strnad, Angela Ulaga, Jurij Zavšek in pa še ostali. Vsekakor smo imeli v te ljudi veliko zaupanje. Bili so. dobri,' pošteni in predvsem resnični borci za delavske pravice,«
Zaradi nesreče na roki Ivan ni služil vojaščine. Vse življenje je delal. Po vojni so se mladi takoj vključili v obnovo domovine in tudi tovarnica šamotne opeke. Bilo je potrebno delati v tovarni, na terenu, bilo je dovolj dela. '
»Nekaj časa po vojni. je bila šamotarna še samostojna in to do leta sedeminštiridesetega. Na-
to se je pridružila železarni. Kot obratovodja oziroma takratni direktor je bil danes že pokojni Ulaga. Njega je nasledil tovariš Osvin Pečar, zelo idober strokovnjak in razumevajoč za delavce. Samotama je takrat zelo veliko delala, proizvajala. Naši izdelki so bili dobri, kvalitetni in iskani. Po odhadiu tovariša Pečarja v zasluženi pokoj je bil nekaj časa obratovodja zdaj že pokojni Dane Rukavina. Vendar zaradi težavnosti transportov, zastarelih naprav, nemogočih zdravstvenih razmer in tudi hude konkurence je bilo »Samotni« predvideno le še kratko življenje. Počasi so, ena za drugo ugasnile peči, ustavili so se mlini, koloteki in utihnili so udarci loparjev izdelovalcev opek.«
Ivana vežejo spomini na Samotno. In kaj ga ne bi! Tu je začel, tu je bil poškodovan, tu je opravljal vsa mogoča dela do delovodje. In ko danes gre mimo »svojega« nekdanjega obrata, mu pogled nehote Zdrsne na staro, odsluženo, a vendar nepozabljeno tovarno.
Ivan Gračner je močno aktiven tudi v socialistični zvezi in krajevni skupnosti. Verjetno so sovaščani Pečovja in Laške vasi najbolj ponosni na tisočstopet-deset metrov dolgi, črni asfaltni trak. Veliko so delali, veliko prispevali in se resnično »borili« za boljšo cesto. Danes je stopetin-štirideset. družin zadovoljnih. Asfalt ne povezuje samo Pečovja in Laške vasi, .pač pa omogoča vožnjo naprej do Osance in Zvod-nega.
»Da, močno se je vse spremenilo. Ko se spomnim predvojnih časov, ko sem' velikokrat gledal s šamotarne proti železarni, tam, kjer je danes plavž Z aglomeracijo, tam sta se zlivala potočka iz Toplic in Bojanskega. Tam so bili. vrtovi, njivice delavcev in nekaj lesenih na pol zidanih hiš. Na podstrešjih so stanovali samski delavci. Pod Joštovim imetjem je bila stara hiša in v njej so vadili tamburaši in pevci predvojne »Svobode«'.
Ivan izvira iz delavske družine. Tudi oče je bil šamotar in napreden delavec. V prostem času je doma. Mala hišica z vrtom, njivico in sadovnjakom mu daje dovolj dela in ¡sprostitve po končanem »šihtu«.
Kot vodja delovne enote ima na skrbi precej ljudi, urejanje okolice, zelenic, cest in še kup drugih obveznosti. Precejšnje število žensk v izmenah, razporeditve, to so odgovorne naloge. Tu pa so težave, kajti večji del teh ljudi je invalidnih, veliko je bolnih, pa dopusti. ;
Vendar se problemi rešujejo, kajti Ivan ima rad ljudi, rad jim prisluhne in pomaga.
»To so dobri, pošteni in skromni delavci,« mi pravi »in s'takimi je lepo,- čeprav so tudi težave, res lepo delati.«
V PRIMERU POŽARA IN NEVARNOSTI :
TELEFON
302
KO POSTAVIMO PODEST, TAKRAT SE LAHKO PRIVEŽEMO
Nekaj pred sedmo uro zjutraj sem bil pri njem. Jože Trupej je možakar v naj lepših letih, krepak in plečat letnika štiriintrideset. Rdeča lica, nasmejane oči pričajo o zdravju, energiji in volji do dela, do življenja.
Jože je z dušo in telesom tesar. Les mu‘pomeni veliko, les se da oblikovati, ima svoj vonj, čar, nehote zapelje človeka.
Pred leti je bil v valjarni delavec v skladišču, bil je nosač. Vrag si ga vedi, koliko ton jekla je prenesel na ramah, podloženih z blazino. Pa je le prišel nazaj, k lesu, k tesarjem.
Doma je v Dobju pri Planini. Nekaj zemlje in hišica mu da tudi. popoldansko delo. H kruhu mora ] spraviti tri otroke. Dve hčerki in sina. Delati mora tu in tudi doma.
»Spomini na mladost so žalost, ni, ne bi jih rad obnavljal. Oče je moral krepko delati, od njega sem se marsičesa naučil. Bil je dober delavec, tesar, sodar in predvsem oče nam otrokom. Že v rosni mladosti sem skušal oblikovati les in z očetovo pomočjo je šlo, bjl mi je učitelj, vpeljal me je v življenje.«
Predvojnih časov se malo spominja. Pač pa tistih med vojno. Kot marsikateremu tudi njemu ni prizanesla vojna vihra. Velikokrat šo bili lačni, borbe na Kozjanskem so rahljale živce. Oče je nekega dne prišel mimogrede domov, bil je v partizanih. Prav tisti hip so se prikazali do zob oboroženi ustaši. Oče je hitro zbežal na podstrešje in se skril za tramovje, Trepetajoča mati in preplašeni otroci so pričakovali 'najhujše.-Vendar se ustašu, ki se je povzpel ria podstrešje, ni dalo plaziti pod. tramovi in tako ni našel očeta.
»Po osvoboditvi sem končal osnovno šolo in se učil tesarstva. Dela je bilo dovolj. V železarni pa takrat ni bila tolika potreba po tesarjih, pa sem se zaposlil v ¡skladišču valjarne. Takrat nismo poznali strojev za nakladanje, dvigal, viličarjev. Ročno delo je prevladovalo, nosili smo železo na ramenih, zaslužek je bil skromen, a vendar se je dalo živeti.«
Oseminšestdesetega leta pa se je vrnil k lesu, k tesarjem. Tu v tesarski delavnici skrbi za orodja, toporišča, pripravlja podloge za valje, koikile in druge odlitke. Tudi podestov po tovarni za plinovode, žerjave in za razne druge konstrukcije, je s sodelavci že veliko postavil.
»Tesarska delavnica bi morala biti nova, ne mislim nekaj modernega, pač pa le sodobnejša, odpraševana, zračna in svetlejša. Resnično bi potrebovali brusilni stroj. Stari stroji so res že stari, aiše dobri in nam veliko olajšajo delo.« '
Nešteto podestov je Joža po: stavil s sodelavci po vsej tovarni. Taki podesti morajo biti varni, ograjeni in stabilni. Za tako delo, delo na višini, pa mora biti človek zdrav, sposoben in ne navse--zadnje tudi pogumen.
»Ko začnemo postavljati podest, se nimamo kam privezati, pripeti. Prvi smo, ki ga moramo narediti in ko ga postavimo, se lahko privežemo, a takrat je naše delo že končano. Redno upo-" rahljamo varnostne pasove, vrv£ čelade, rokavice. Delovodja nas svari, opozarja, skrbi za nas in za zaščitna ¡sredstva. S sodelavci se razumemo, dobri ljudje so to. Vedeti moraš, koga imaš poleg sebe na konstrukciji, vedeti kaj hočeš «in koliko zmoreš. Napačen gib, nepravilen prijem na konstrukcijah in podestih se lahko še kako tragično konča.«
Da, tragično, če nisi dovolj previden, pazljiv. Tako se je Joža pred leti poškodoval, pa ne na konstrukciji ali na podestu, pač pa lepo na lepi ravni cesti pri vratarju. Šel je Joža v ambulanto na cepljenje proti gripi. Pri vratarju je bila zapornica tako, pol na pol. Ne zaprta ne odprta in ker Joža ni dovolj pazil, se je zapornica spustila in ga krepko mahnila po glavi. Nešteto zvezd in sonc in itri tedne bolniške. To so bile posledice te nezgode. Danes, ko mi to pravi, se smehlja. Pred leti je bilo verjetno drugače.
Jože Trupej je seznanjen z delavsko 'Samoupravo. Bere časopis, Železarja, Informator in se zanima za uresničevanje samoupravljanja delavcev v temeljnih organizacijah, delovnih skupnostih, delovnih enotah in v naši delovni organizaciji.
Na delo se vozi z avtobusom. Je daleč, vendar so dobre in točne zveze. Le asfalt želijo," lepše in lažje bo takrat šlo proti Planini.
In v prostem času?
»Tega je malo. Zgodaj od doma, popoldne sem doma. Tu pa je treba marsikaj postoriti, nekaj je tudi zemlje, ki jo je treba obdelovati. Tudi za družino, za otroke si je treba vzeti čaš. Otroci so dobri, pridni. Razumemo se.«
In, ko sem ga opazoval pri delu, ko je z natančnostjo in Skrbnostjo vzel v roke' les, ga pregledal, ocenil in ga začel oblikovati, sem razumel, da Joža dela z ljubeznijo, da ljubi ta poklic, oblikovanje lesa.
ATLETIKA	BALINANJE
MEDOBRATNO TEKMOVANJE V ATLETIKI
' V četrtek, dne 9. 9. 1976 je bilo na štadionu na Lipi medobratno tekmovanje v atletiki in sicer v dveh tekih: 100 in 1000 m ter dveh tehničnih disciplinah, to je v metu krogle in skoku v daljino. Glede ha to, da se posamezniki zelo redko ukvarjajo z atletiko, je treba teči, da so bili doseženi kar dobri rézultàti. V teku na 100 m je Danilo Razboršek iz elektrodelavnice dosegel za naše razmere odličen čas 12,5 sek. ter tako zasedel prvo mesto. Drugo in tretje mesto si z rezultatom 12,9 sek. delita Viktor Leskovšek iz SNG ter Branko Vrtovec iz elektrodelavnice. Z rezultatom 13,0 sek. so tek končali kar trije tekmovalci ter si tako delijo četrto do šesto mesto, to so: Srečko Petrušič iz mehanične delavnice, Ivan Zorko iz elektrodelavnice in Križnik Ignac iz valjarne II. Na Sedmem do osmem mestu sta ž rezultatom 13,2 sek. Miran Debeljak iž elektrodelavnice in Stanko Verbič iž valjarne I. Na devetem mestu je z rezultatom 13,3 sek. Milan Vrbajac iz OTK, na desetem Marjan Kavka iz kadrovskega sektorja Z rezultatom 13,4 sek.'ter na enajstem mestu z rezultatom 14,8 sek. Andrej' Pilih.
V teku na 1000 m je zmagal Mi-hajlo Lišanin iz projektivnega biroja, ki je sicer atlet celjskega Kla-
divarja z rezultatom 2:47,6, drugi je bil Branko Zupanc iz elektrodelavnice z rezultatom 2:58,4. Nadalje so se uvrstili: tretji Anton Kolar elektrodelavnica 3:03,2, četrti Rado Kolšek uslužbenci 3:06,4, peti Božo Klinar mehanična 3:09,9, šesti Jože Artnak elektrodelavnica 3:10,2,-sedmi Stanko Jezernik valjarna II 3:13,0, osmi Alojz Pušnik valjarna I 3:20,6 in deveti Ivan Kragl OTK 3:33,0. Odstopila sta dva tekmovalca.
V	metu krogle je z odličnim rezultatom in z veliko prednostjo zmagal Mirko Planinšič - iz energetskega obrata z rezultatom 12,41 m.
2.	Hrane Zorc, valjarna I 10,68 m,
3.	Albin Potočnik, komerciala 10,33 m, §§ Zlatko Renčelj OTK 9,75 m,
5.	Milorad Manojlovič, . mehanična delavnica 9,40 m, ,6. Ivan Škerl, valjarna II 9,39 m, 7. Rado Muho-vec SNG 8,30 m, 8. Božidar Sivka, valjarna II 8,18 m.
V	skoku v daljino je z rezultatom 5,40 m zmagal Janez Ogradi, SNG. - 2. Stamenko Petrušič,- elek-troobrat 5,36 in, 3. Franc Kavčič, valjarna JI 4,90 m, .4,'?Božidar.Sivka, valjarna II 4,86 m (izven konkurenco), 5. Zvonko Korošec, elek-troobr-at '4,85 m, 6. Branko Križnik, mehanična 4,82 m, 9. Anton Franu-lič, komerciala 4,75 m, 8. Jože Cizelj, valjarna I 4,46 m, 9. Drago Stokovnik, valjarna II 4,22 m, (Planinšič izven-konkurence 5,45 m).
PL A VANJE
MEDOBRATNO TEKMOVANJE V PLAVANJU
: Verjetno je dopustniško obdobje vzrok za majhno udeležbo na medobratnem tekmovanju v. plavanju. Sodelovalo je samo 17 tekmovalcev in 1 tekmovalka. Tekmovanje je bilo 23. avgusta na kopališču V Celju. Tekmovali so v prostem slogu na 50 m.
V skupini članov do 25 let je zmagal Debeljak Miran iz. elek-trddelaviiice v času 0:31,5, drugi je bil Zupanc Franc ravno tako iž elektrodelavnice s časom 0:45,0, tretji Košir Tomaž iz mehanične, četrti Urleb Stanko iz OTK in peti Blažič Spasoje valjarna II.
V	skupini članov 26 do 35 let je zmagal Razgoršek Danilo iz elektrodelavnice s časom 0:32;9, drugi je bil Milutin Ivan iz valjarne II 0:39,0, tretji Groznik Ljubo iz OTK, četrti Jezernik Stanko valjarna II, peti Petrušič Srečko iz mehanične delavnice, šesti Jerov-šek vlado iz elektrodelavnice in sedmi Kragl Ivan iz OTK.
V	skupini članov nad 35 let je zmagati Bajramovič Enver iz eko-nomsko-organizacij skega-sektor j a 0:35,2, drugi Kavka Marjan iz kadrovskega sektorja 0:44,0, tretji Ulaga Janko in četrti Spolenak Franc oba iz obdelovalniCe litine.
V	kategroiji članic je tekmovala samo Vrtovec Nada iz kadrovskega sektorja, ki je 50 m dolgo progo preplavala v času 1:06,8.
TRIK LA V
ŽELEZ AR JI SEDMIČ NA TRIGLAVU
, Letošnji sedmi pohod na Triglav, ki je bil 28, in 29. avgusta v organizaciji jeseniške železarne, je uspel. Prijavljeno je bilo 345 udeležencev iz osmih organizacij slovenskih železarn. Na nedeljo, ob 8. uri so si ob kristalno čistem nebu na vrhu Triglava podali roke. Ob tem jim je spregovoril generalni direktor slovenskih železarn Gregor Klančnik. Opisal je
razvoj planinstva na Gorenj skom. Spomnil se je tudi zamejskih Slovencev, ki se 3 desetletja po II. svetovni vojni še vedno morajo boriti za svoje osnovne pravice. Z vrha Triglava so udeleženci poslali protestno pismo pristojnim organom v zvezi z dogodki na Koroškem. Na pohodu so se kovala prijateljstva in znanstva med vsemi udeleženci, ki delajo v raznih kolektivih od Jesenic do Raven na Koroškem, od strmih Julijcev do zelenega Pohorja.
Dopisujte iu oblikujte z nami naše glasil®
PRVENSTVO SLOVENSKIH ŽELEZARN V BALINANJU
Na novem dvosteznem balinišču na Lipi je bilo v organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri sindikalni organizaciji prvenstvo slovenskih železarn. Udeležile sb se ga štiri ekipe in to: Železarna Jesenice, Veriga Lešce, To vil Ljubljana in ekipa naše železarne. Prvenstvo je bilo 28. 8.
potrebno ocenjevati po tem, da so še popolni začetniki, ki so se na to prvenstvo pripravljali le nekaj tednov, ostale tri ekipe pa imajo tekmovalce z dolgoletnimi izkušnjami ter velikim številom tekmovalnih nastopov.
Iz članka, ki opisuje to prvenstvo, jeseniškem Železar ju v številki 35 z dne 2. 9. 1976 povzemamo zadnji odstavek, kjer je rečeno:
,1976. V skupnem vrstnem redu j,e. zmagala Železarna Jesenice z dvemi točkami ter najboljšo razliko v puntih: 19, druga je bila Veriga Lesce, ravno tako z. dvemi točkami ter s 5 punti razlike, tretja T.ovil Ljubljana z dvema točkama in dvema puntoma razlike, in-na zadnjem .mestu ekipa Železarne Štore brez osvojene točke ter negativno razliko 26 puntov.
Neuspeh naših balinarjev je
- »Udeleženci tekmovanja iz Železarne Jesenice se organizatorju zahvaljujemo za lepo organizirano tekmovanje, pogostiev in prijateljsko vzdušje še posebno zato, ker je bila la panoga tekmovanja prvič.:, organizirana v tem kraju. Želimo, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno in da se vsako leto srečajo ekipe vseh organizacij združenega - dela Slovenskih železarn.«


RIBOLOV
TEKMOVANJE V RIBOLOVU
Tekmovanje v ribolovu v okviru tekmovanj med slovenskimi železarnami je bilo dne 28'. 8. 1976 na Voglajni v Šentjurju. U-deležilo se ga je 5 ekip s po petimi tekmovalci.' Ekipno iso udeleženci dosegli nasledn.i e’ - rezultate: 1. Železarna Ravne 7.805 točk, 2. Železarna Štore 7177 točk, 3. Železarna Jesenice . 685 točk,, 4. Veriga Lesce 391 točk, 5. Plamen Kropa 385 točk. Skupno so nalo-
vili 580 rib. Med posamezniki pa 1 je bil najboljši Florjane Vinko iz j valjarne II, ki je kar sam naši j ekipi nalovil 3585 točk. Drugi je bil Šipek Mirko iz Železarne Ravne, tretji Blank Ivan iz Železar- j' ne Štore, 4. Kajnik-Ludvik, 5. Pa-ternoš Ivan, 6. Pinterič Franc, 7. J Korenšak Evgen §§-'•'vši iz Železarne. Ravne, nato na 8. mestu j Bogdanovič Vlado iz Štor, na 9. j mestu Centrih Jože iz Štor ter na j
10.	mestu Filej Jože iz Železarne Jesenice:
Stroga sodniška komisija je točno tehtala ulov
Ze nekaj let skrbimo, da bi bil dopust na-Rabu-aktiven odmor. V ta namen je s strani, naših organizatorjev -rekreacije; predvsem tovariša -Vebra, poskrbljeno, da imajo dopustniki možnost udejstvovanja v vrsti športnih dejavnosti; Tako je za neplavalce — starejše in mlajše organizirana plavalna šola. Na razpolago so mize za namizni tenis,-rusko kegljišče. Redno na vsaki izmeni-si lahko ogledamo tudi zanimive — predvsem zanimive — nogometne tekme med mladimi in
starimi.
Na sliki predstavljamo dve moštvi: levo stari in desno mladi, ki so odigrali tekmo v drugi-dekadi v avgustu. Zmagali sp stari z visokim rezultatom -6 :4. Pred pisanjem teh vesti so me opozorili, da ne bi" slu-_ čajno zamenjali" rezultata..
Z ozirom na to, da hodimo na dopust na morje, močno pogrešamo predvsem: možnosti, vožnje a čolni. Obstoječi čolni so že močno dotra-. jani ter neuporabni; -Tovariš Tine Veber je o tem problemu dejal, da je predvideno, za prihodnje leto nabava dveh'družinskih čolnov ter več malih kajakov, enosedov in dvosedov.
Tokrat predstavljamo ;sliko osebja našega Počitniškega doma na Rabu, ki skrbi« da bi se naši dopustniki čimbolje počutili.

Podelitev priznanj najboljšim ekipam -in najboljšim posameznikom v ribolovu pred ribiškim domom na. Tratni.
Ekipa naših ribičev: Kovačič Jože — letošnji zmagovalec, Florjane Vinko, Centrih Jože in Bogdanovič Vlado. Na sliki manjka eden naših najboljših ribičev Ivan Plank.
Teden domačega filma 1976
Tudi.letos bo v Celju v času od l9. do 25..novembra »Teden domačega. -filma«. Ta tradicionalna kulturna manifestacija postaja že iz leta v leto vedno bolj poznana tudi izven meja celjske regije. Bogat spored filmskih predstav bodo v tem tednu spremljale tudi druge prireditve.
Osrednji .del filmskih- predstav se bo-, odvijaj, yjnnu Union, kjer,, bodo. predstavljeni premierni filmi oziroma najnovejši, filmi slo- . venske, in jugos|o.vanske.;.,proiz-vódrjje. Tako, ja že znano, da bodo predvajali naslednje filme; 1. IDEALIST, 2. BELE TRAVE, 3. ŠTIRI DNI DO SMRTI, 4. ČUVAJ PLAŽE V ZIMSKEM ČASU,
5.	VODSTVO KAROLINE ŽAŠ-LER, 6., VLAK , V .SONCU, in 7,. DEKLIŠKI MOST.
V	kinu Metropol pa'je na programu ciklus lilmov-na' temo »samoupravljanje - v- jugoslovanskemS -filmu«.- Predvajani bodo • naslednji slovenski oziroma jugoslovanski filmi: 1. PROTEST, 2. VESELICA, 3. VZKIPELO. MESTO, 4;-IZ. OCI .V OCl, 5. PREDSTAVA HAMLETA V SPODNJI MRD.UŠI,
6.	VAROVANEC imJ7. POZNATE PAVLA PLEŠO. .Pred vsakim Ulmom je na programu tudi kratek predfilm -na temo -»samoupravljanje«; ggj
Kot Vpošebnost •• -programa -je predstavitev dveh filmov- iz ne-uvrščen-ihdržaVjin-sieer-maroški film VOJNA 'ZA ČRNO ZLATO ter mehiški film DOLINA: BEDNIH,:
Organizator ni pozabil tudi na mlajše kinoobiskovalce ter jim v kinu Dom pripravil pisan spored slovenskih in jugoslovanskih mladinskih-ter otroških silmov: 1. SINJI GALEB, 2. SREČNO KEKEC, 3,- ORLI ZGODAJ LETIJO, 4. MALI VOJAKI, 5. SEDMA CELINA,' 6. VOVK SAMOTAR, 7. IZBOR NAJBOLJŠIH JUGOSLOVANSKIH - RISANK. -•
V	počastitev obletnice »35 let JLA« je prireditelj pripravil za
drugo in tretjo predstavo nekatere jugoslovanske filme na temo: »NOB, V JUGOSLOVANSKEM... FILMU«, tako so na programu; 1. NE OBRAČAJ SE SINKO, 2. SIGNALI NAD MESTOM, 3, DESANT NA DRVAR, 4, KOZARA,
5.	KO .SLISIŠ ZVONOVE, 6. BOMBAŠA in 7. VRHOVI ZELEN GORE, ..
Znano je tudi, da bo prireditelj na posamezne premierske filme in tudi - druge vabil znane igralce, : režiserje in druge filmske delavce, kar daje tem predstavam še posebno, -privlačnost.-
V	osrednji knjižnici v Celju bo predvidoma razstava risb enega , najbolj, znanih in priznanih sovjetskih filmskih, režiserjevSer geja Eisensteina, Tečejo tudi razgor voEVfita,- .bj v, čitalnici knjižnice, kot dodajek k ,tej razstavi, ,pred- . vsem .pa zaradi predstavitve -filma mlajšim generacijam vrteli njegov, film '..»OKLEPNICA POTEMKIN«, če: pa bo mogoče, oa še .oba dela »IVAN GROZNI«! Or ' tvoritev razstave bi, bila še1 pred : uradnim pričetkom Tedna doma- . čega-filma, in sicer 15. novembra.
V	okviru prireditev, je tudi simpozij filmskih “kritikov .iz Jugoslavije in tudi inozemstva z o-snovno usmeritvijo v tematsko o-rientacijo jugoslovanskega. filma. V pripravah, je tudi posvetovanje filmskih delavcev in drugih dr už-benih. dejavnikov na temo uresničevanja zakona o filmu. Še posebej pasp dosti .pričakuje od srečanja. kinooperaterjev,, s področja . republike Slovenije,. kjer-, bi se -diskutiralo o tehničnih problemih..
Kje je vzrok za trenutno neaktivnost skupin
SO VODJE DELOVNIH SKUPIN IZPOLNILI SVOJE OBVEZNOSTI? g
Pri delu samoupravnih -delovnih skupin nekaj »škriplje«: po dopustniških dveh mesecih razprave. nočejo in nočejo, steči. Kljub temu, da smo gradivo primerno opremili (sicer res še ne idealno, a vendar tudi ne slabše od prejšnjih) je odziv izredno Slab. É Poglejmo nekaj, • številk, zbranih skoraj tri tedne po- roku, določenem za -zaključek razprave o:
—	samoupravnem sporazumu
in sofinanciranju oddelka obrtno proizvodnih storitev-v ŽŠ
—	samoupravnem, sporazumu o temeljih, plana razvoja PTT prometa za, obdobje 1976/80
TOZD, 1J4. panoge: razpravljalo : 232 zaposlenih ali 24,4 % oziroma od 38 skupin — 17
TOZD Livarn:, sploh nismo prejeli zapisnikov, čeprav vemo, da razprava - je bila
TOZD MO: razpravljalo 38 zaposlenih ali 18% oziroma od 11 skupin — 2
TOZD Vit: razpravljalo: 58 za;1-poslenihali 10,2 % oziroma od 23 skuRin — 13 p
TOZD Energetika: razpravljalo:; 83 zaposlenih; ali 76% oziroma od 7 skupin. — 6
TOZD GKSG: razpravljalo: 27 zaposlenih ali 21 %■ oziroma, ,od 8 skupin — 2
TÓZD DPG: razpravljalo ,45 záposlenih ali 58,4% oziroma od 5 skupin — 4
OSS: razpravljalo: 170 ali
32,4	% oziroma od 16 skupin — 7
Tz podatkov je razločno razvidno, da sta 50 odstotno udeležbo dosegla le TOZD energetika in TOZD GKSG.
Ker za sklic' delovnih skupin niso odgovorni vsi člani, ampak predvsem vodje, lahko upravičeno menimo, -da so le-ti. svojo dolžnost kaj slabo izpolnili..
Vprašanje je samó, kako lahko svoje samoupravne pravice in dolžnosti uresničujejo naši sodelavci v skupinah, katerih vodje ne skličejo sestanka«niti ob enotno organizirani javni razpravi? Ali ti. naši sodelavci niso za nekaj prikrajšani — in to ne po svoji krivdi?
Zdravko Ivačič
KADROVSKE VESTI
Novi člani naše organizacije združenega dela so:
Mešl Franc, štip., KV strojni ključ., tov. trakt- v izgradnji; Šantel Zdenko, štip., KV strugar, obdeloval, valjev; Romih Roman, štip., KV strugar, orodjarna; Sajovic Vladimir, štip., KV strojni ključ., mehanična delavnica; Antolič Zvonko, štip., KV kovač, mehanična del.; Kunaj Vojko, štip., KV valjavec profila, valjarna II; Hrup Miroslav, NK delavec, mehanična del.; Fidler Ivan, KV strojni ključ., tov. trak. v izgradnji; Zalokar Franc, štip., KV strugar, obdel. litine; Jazbec Viktor, NK delavec, valjarna I; Mačkov-šek Franc, KV avtomehanik, energetski obrat; Zavski Marjan, NK delavec, valjarna I; Tomšič Ivan, KV strojni ključ., mehanična del.; Košir Tomaž, štip., KV strojni ključ., mehanična del.; Ponikvar Igor, KV strojni ključ., odd. za kakovost; Anzeljc Ljubica NS tehnični risar, tov. trakt, v izgradnji; Strašek Ljubica, štip., SS pripravnik, komerciala, Turnšek Jernej, štip., SS pripravnik, pripr. vzdrž. TOZD ViT; Belej Drago, NK delavec, gradbena enota; Doberšek Nada, SS pripravnik, komerciala; Čupeljič Jožica, NK delavka, komunala; Lipar Jože, NK delavec, valjarna II; Brezinščak Vilim, SS maturant gimn., pripravnik v EOS, Stojn-šek Franc, NK delavec, jeki. II, pripr. vi.; Konkolič Marjan, štip., KV strojni kalupar, livarna I; Šprajc Vinko, NK delavec, livarna I; Dolar Rajmund, NK delavec, livarna I; Jozinovič Jožo, NK delavec, jeklarna I; Potočnik A-lojz, NK delavec, jeki. II, pripr. vi.; Pustek Franc, štip., PK o-bratni elek., elektroobrat; Beg Martin, NK delavec, jeki. II, pripr. vi.; Gračnar Zvonko, KV avtomehanik, energetski obrat; Robič Anton, NK delavec, jeki. II, pripr. vi.; Bek Janez, NK delavec, jeklarna II; Kolar Božidar, KV avtoklepar, odd. za kakovost; Gro-bin Cvetko, KV avtomehanik, odd. za kakovost; Uran Štefan, VK topil, mojster, jeklarna I; Župnek Janez, štip., KV strojni kalupar, livarna II; Žibret Olga, štip., VŠ pripravnik, SNG, Palir Viktor, NK delavec, stanov, grad. enota; Ritenšek Miroslav, NK delavec, livarna I; Lupinski Branko, NK delavec, livarna II; Furjan Boris, štip., KV valjavec profila, valjarna II; Škornik Srečko, štip., KV strojni kalupar, livarna II; Cigu-la Franjo, štip., KV jedrar, livarna II; Meštrov Boris, štip., KV jedrar, livarna II; Mauh Karli, štip., KV. valjavec profila, valjarna II; Kores Robert, štip., KV rezkalec, mehanična del.; Romih Anton, NK valjar IV, valjarna I; Stiplovšek Franc, KV, meh. kmet. stroke, tov. trakt, v izgradnji; Horvat Ivan, KV strojni ključ., livarna II; Tramšek Viktor, NK delavec, elektroplavž; Čadej Karl, štip., KV strugar, tov. trakt, v izgradnji; Plahuta Stanislav, KV avtomehanik, mehanična; Klenovšek Anton, štip., KV strojni ključ, elektroobrat, Žlender Ferdinand, KV brusilec, obdel. valjev; Strašek Zvonka, SS pripravnik, finančni sek.; Cverlin Stanislav, NK delavec, elektroplavž;.
Samovoljno so zapustili delovno organizacijo:
Plesnik Marjan, PK elektrikar, elektroobrat; Mladenovič Vladimir, NK delavec, livarna II; Mu-rič Šaban, NK delavec, jeklarna I; Gračnar Janez, KV voznik mot. vozil, obdel. litine; Mehme-dagič Osman, NK delavec, jeklarna II; Djordjič Dragoljub, NK delavec, jeklarna II; Vražič Zvonko, žerjavovodja, jeklarna I.
Sporazumno sta odšla iz delovne organizacije:
Radanovič Dobrivoje, KV avtomehanik, energetski obrat, Lubej Zdenko, KV strojni ključ, mehanična del.
V JLA je odšel:
Žekar Milan, PK žerjavovodja, valjarna II.
Iz JLA so se vrnili:
Rečnik Franc, PK žerjavovodja, livarna II; Križnik Branko, NK delavec, mehanična del.; Vodušek Martin, SS ek. tehnik, komerciala; Bratuž Branko, KV ključavničar, valjarna II; Štingl Jože, KV el. mehanik, elektroobrat; Bračko Danijel, KV strugar, valjarna II; Zelič Branko, NK delavec, jeklo-vlek; Goručan Janez, KV strugar, obdel. valjev; Vogrinc Stanislav, NK delavec; valjarna I; Markovič Nikola, NK del. valj. I; Sivka Bogomir, NK delavec, livarna II; Drača Danko, KV strojni ključ., livarna II; Došen Jovo, KV strojni ključ., livarna II; Alič Rasim, KV kopač, livarna I; Kotnik Mihael, PK avtogeni rezalec, mehanična; Bele Avguštin, PK premikač, transp. obrat; Džafero-vič Esad, KV avtomehanik, jeklarna II; Marton Karol j, NK delavec, livarna I.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Srebotnjak Dušan iz komerciale, Šeliga Karl iz merilne službe, Guček Anton iz oddelka za kakovost, Kosi Alojz iz elektroplavža, Novak Alojz iz livarne I, Tacer Stane iz orodjarne, Sodin Anton iz valjarne I, Hrup Miroslav iz mehanične delavnice, Manojlovič Veselin iz mehanične delavnice.
Želimo jim obilo družinske sreče.
Naraščaj v družini so dobili:
Kočevar Ivan iz vzdrževanja, TOZD ViT, Vogrinc Miha iz livarne I, Mrvičin Ivan iz livarne I, Kotnik Drago iz valjarne I, Ver-dinek Janez iz jeklarne II, Uršič Jože iz mehanične delavnice, Gobec Anton iz livarnel.
Vsem iskreno čestitamo!
HUJŠE SO PREKRŠILI DELOVNO DOLŽNOST:
1.	ŽAGAR Franc, valjarna II — dne 22., 23., ,24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. marca 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
2.	ZAVRŠEK Ferdo, valjarna I
—	dne 11. 6. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	TERZIČ Mesud, elektroplavž
—	dne 18., 19. in 20. 6. 1976 neopravičeno izostal z dela javni o-pomin.
4.	KOMPOLŠEK Franc, valjarna II, dne 22. 6. 1976 vinjen na delu — javni opomin.
5.	GOBEC Maks, valjarna I — dne 7. 5. 1976 odšel iz varovanega območja železarne — javni opomin.
6.	ARSENIČ Djuro, valjarna I
—	dne 7. 5. 1976 odšel iz varovanega območja železarne — javni opomin.
7.	BOBNIČ Jože, valjarna I — dne 7. 5. 1976 odšel iz varovanega območja železarne — javni opomin.
8.	SELIČ Dušan, valjarna I — dne 15. 6. 1976 fizični izpad — javni opomin.
9.	LUKIČ Vojo — energetski obrat — dne 23. 5. 1976 večkrat udaril službujočega vratarja — javni opomin.
10.	KARAIČ Zvone, žerjavni odd. — dne 23. 6. 1976 zapustil delovno mesto in odšel samovoljno domov — javni opomin.
11.	PL ANKO Ivan, livarna I — dne 20. 7. 1976 neopravičen izostanek — javni opomin.
12.	GAJŠEK Franc, livarna II
—	dne 12. 7. 1976 nameraval odnesti iz livarne dva pekača — javni opomin.
13.	.PAVELIČ Josip, livarna II
—	dne 30. 6. 1976 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
14.	KUMER Marko, livarna II
—	dne 27. 5. 1976 — odklonil delo delovodji — javni opomin.
15.	KUŠAR Marjan, livarna II
—	dne 27. 5. 1976 odklonil delo delovodji — javni opomin.
16.	KOSI Marjan, livarna II — dne 27. 5. 1976 odklonil delo delovodji— javhi opomin.
Pravna služba
Upokojeni:
HORJAK Franc, rojen 5. 11. 1921 v Brezah, stanujoč Teharska 9, Celje. V naši delovni organizaciji se je zaposlili 27. 7. 1946 v valjarni I kot ravnalec, nazadnje pa je delal kot valjar vse do upokojitve.
Redno je upokojen od 31. 8. 1976.
ARČAN JANKO, rojen 26. 8. 1925 v Ljubečni, stanujoč Ljubečna 45, Celje se je zaposlil v naši delovni organizaciji 5. 11. 1947 v valjarni I in delal na raznih delovnih mestih, nazadnje pa kot delovodja v valjarni II vse do u-pokojitve.
Redno je upokojen od 31. 8. 1976.
ŠORLI JUSTIN, rojen 22. 8. 1922 v Selah nad Podmelcem, stanujoč Ul. Frankolovskih žrtev št. 37, se je zaposlil v naši delovni organizaciji 15. 3. 1950 v valjarni I kot zagrevač, nazadnje pa je delal na delovnem mestu ogreva-lec v valjarni II vse do upokojitve.
Redno je upokojen od 31. 8. 1976.
ZAHVALA
ob bridki izgubi dragega moža in očeta
JANEZA BOBEKA se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence. Posebna hvala kolektivu MO in obdelovalnici valjev za denarno pomoč, sindikalni organizaciji ter upravi Železarne Štore za darovane vence, kakor tudi godbi na pihala.
Žalujoči: žena Martina, sinova Janko in Mirko ter hčerka Dragica z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža in očeta JANEZA ŠEMRLA se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje in darovali cvetje.
Posebno se zahvaljujem družbenopolitičnim organizacijam skupščine občine Šentjur, zlasti pa Krajevni skupnosti Ponikva za organizacijo pogreba, vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem, godbi Železarne štore, teritorialni obrambi in gasilcem.
Žalujoči: žena Ana in hčerke
ZAHVALA
Ob težki in nenadomestljivi izgubi drage mame in stare mame ALOJZIJE BELCER se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence in izrekli sožalje.
Žalujoči sin Lojze z družino, hčerki Pepca in Geika z družinama ter ostalo sorodstvo
INOVATORJI POZOR!
Na pobudo TOZD energetika in ekologa objavljamo RAZPIS
nagrad za idejno rešitev problema »Racionalna uporaba ali uničevanje katrana, ki nastane pri oblikovanju generatorskega plina«.
Idejne rešitve morajo vsebovati predloge, kako racionalno uporabiti ali vsaj uničiti katran, pri čemer ne sme biti onesnaženo okolje (vodovje, zrak).
Najboljše rešitve bodo nagrajene
1.	nagrada 2.000 din
2.	nagrada 1.500 din
3.	nagrada 1:000 din
Predloge bo ocenila posebna komisija, ki jo določi Komisija za racionalizacije.
Rešitve pošljite pod šifro »analitiku za inovacije« do 31. oktobra 1976.
Pri analitiku lahko dobite tudi dodatne informacije.
KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJE