A .'i. ■ ■■...... ■ ■ .. m M	m	M	JI	^ ni	f ■ ..... ... ................... A
Hf^ ...... f	H	H	1	flb H	1	J%g
WiKk ! m 1 ■	■	■	■ i	H ■	/MM
j t ^^^^	^	^^	^ ^^ timit iflu
■.■■ ■ . . .. . . .... ■■-—i ,.	-	I »I.rrai.j.	11 g^^^Mi.frfe..', .,. . ,. ----■■■ — ■'	__ ........ 11 .
__* J 'I	**	^	_
CleveMski Nemci In Mažari I priznavajo konec Avstrije.
I —iClevelandsko a ivgte š ko icasoptsjje prinaša izjave tuikaj-šnih Nemcev, Mažarov in drugih "Avstrijcev" gilodie* revolucije v Avstriji. Izjave vseh .so enoglasne: iDa je pruskemu gospod s t vu v Avstriji^ od-klenkalo, in da avstrijska na-tHOdi v bofcfloče bodejo sami /vzeli svojo usodo v rokie ter /ne Ibodejo več prejemali po-|pelj iz Berolina*. Vodilni ma-iaiiskt krogi v Clevelandu se Jzražajo, da so ie zdavniej vedeli, da mora v Avstriji priti do revolucije, ker je Avstrija "zatirala Maiaret" Bože mili in dragi, kdaj ste slišali, kita so Mjaiari v Avstriji ttpeli kako nasilje I Imeli in »dobili so vse, kar so^ zahtevan t od cesarja in vlade. In dcčim j-Avstrija stradala tfes čas vojne, je ibilo na Ogrnem povprečno in prilično še precej žive^ai, katerega) Ogri miso hoteli dati Avstriji. Karakteristično pa je, da tukajšni -vneti nekdanji pristaši Avstro-Olgrsike obsojajo danes avstrijsko vlado. Sprevidi se iz tega, da so tuldi avstrijski iNemci in Oigri spoznali, da za lA.vstrijo ni vele pomoči, 6e se bo nahajata, še nadalje pod poveljem kžijzerja. Zato so tudi ti nekdanji oboževalci in mali-kovaJci nemškiega ikajzerja se obrnili proti kajzeitju — sedaj, Iko vidijo da jim on ne more več pomajgmti, ampak da jim morejo pomagati le jzavezmiki in Amerika. Kdorkoli je prebiral mažarsko in nemško časopisjiei tv Ameriki ter tu v Clevelandu zadnja tri )eta, temu se je gnjmsilo, ka-iso klečeplazile te hlapčevske duše ipred'ikia(jzerjem. V vsaki uredniški sobi mažar-skega in nemškega lista si dobil ogromno sliko ka^zerja, kajzerice, avstrijskega cesarja in cesarice ter ogrskega kralja In Ikraljice. Kar je (bilo slovanskega, ruskega, srbskega, jim je smrdelo, stotisoč, milijon srbskih delavcev <je bito pri njih — svinje in psi, a nemški kajzer (bog, katerega so mailikovali. Danes ko vidi-.
ida se ladija potaplja, so iroti njemu, mOdiernj Hero-htrati, ki so požgali svoj lastni tempelj malikovanja, ida bi dol! ili senzaci(jo v svetu. Ce Vje njih "vstajenje in spreolir-Jnenje" resnično, iskreno, jih z veseljem pozdravljam«, če je -©a šovinistično in avtokratič-lio, pa so to le izjaive podlih iduš, 'ki zapuščajo gospodarja, jih je dosedaj krmil, a daps, iko je brez moči, -ga prepirajo, Mi nimamo ničesar z
fcjinii opraviti. ,	^ _
p—'Joseph Collette, Francoz, je pravkar zapuščal brivnico H| %2ig Clark ave., v sredo, sta mu dva moška ponu'Ji-la 'revolver, če ga hoče kupiti. Collette prime za revolver, flci se nemudoma sproži, da je Collette mrtev obležal. Policija je prijela oba prodajalca revolverja, ki je bil ukraden.
Policija ii3'. distrikta je v jtredo poilovila 6 jako nevarnih ^omilčev, ki sO priznali dvajset tatvin im ropov na vzhodnem koncu mesta, posebno v slovenski naselbini. Lopove »O dobili na, ta način, 'efe je Ibolicija sHšaila neki telefonski pogovor, iko so <se bamdit-Mjpogovartjali, kaiko bodo zve-fcr ropali. Na (prvem mestu, Katerega so ihoteii v sredo zve-Kr oropati, jlh» je policija zalotila in prijela, t—Naznanja se od vliade, da B kmalu ine bo več dobivala Bita pšenična moka, ampak Baešana z drugimi mesmi. Lte »5 procentov tiste pšenične nvoke se bo dobivalo od malica meseca naprej.
1—126 roparskih irnapadov se je pripetilo v mestu tekom torka in sredo večera. 27 bandit ov ima policija zaprjti'h v raznih jpostajah.
—Senator Pomerene, iz države Oiiio, brzojavka v Cleveland, da se'bo predsednik Wilson mogoče (premislil glede prisiljenih počitnic 'delavcev ab pondeljkih. Senator Pomerenie je jasno razložil predsedniku, da če ima novo povelje glede praznovanja pondeljka kako korist, je ta korist majhna v primeri Ikaj zgubi|jo delavci. Zna sie zgoditi, da se uivetle zopet normalni delavni čas ofl> pondeljikih v večina cievelifndskih tovarnah.
—Mestni davčni urad je dobil do sredie zvečer $[■3.000. 000 plačanega v davkih. Sre-idta je bil zadnji dan, ko se mo-?ajo plačati davki. Od srede naprej bo vsakdo, ki je pozabil to dolžnost plačal 15 centov več. Nad šest milijonov dolarjev jei prišlo samo v čekih tekom pondeljka, torka in srede.
—Pevsko in \podpo-rni društvo Zvon prirektt-dme 10. februarja v Rhitovi dvorani v Newlrurgu Ibaniket. Priporoča se vseim zavednim Slovencem v Newburgu, da se v največjem številu udeležijo tega (banketa,. ker društvo se v resnici trudi, da dvigne* slovensko petje in priredi mnogo lepih pevskih večerov med letom.
—(Mnogo nezavestnih rojakov očita našemu uredništvu ida smo mi krivi, ker so bili poklicani k vojakom, ker smo — delovali zadnja leta neprestano, dai rojaki dobijo državljanske papirje. CeJo iz Camp {Sherman se nekateri oglašajjo ter grozijo nam, zakaj smo jih "prisilili", da so vzaeli državljanske papirje. Drugi slovenski listi da baje tega niso kIWali."Proletarec'\ ima fv svoji zadnji številki lep poziv na Slovence, 'da postanejo državljani, vsi dmiigi listi delajo isto ikaljti iprva in največja dolžnost vsakega Slovenca v tej deželi je, da postane državljan. Brez državljanstva ne more nihče odločevati pri vo fitvalb. Kdor ni državljan, n>e j more voliti, ne sme ikikati zoper razmere. Le pri volitvah se da Ikaj pomagati. To je bil naš namen, le s ro razliko, da smo mi veliko več »dlelovali in se žrtvovali ter vodili šole in pothične večere, dn izobrazimo roj aike v tem. Hvaležni naj nam bodejo vsi, katere smo "prisilili", da so dobiti i papirje. Sicer (je pa vzel te papirje vsakdo kdor jih je hotel, nihče ni bil prisiljen. Mi nismo 'silili nikogar, ker dobrota se ne da siliti. Le avstrijski patrijofcje in častilci kajzerja morejo tkaJj enacega cjčitati. Dolžtnost slovenskega" časopisja po Ameriki je rojake navajati, da postanejo državljani. Ker le tddlaj imajo pravico voliti. Kdor pa neče imeti drž/avlfjanskih papirjev, naj »gre nemuidioima v (Nemčijo, tam bo la/hko volil za kajzerja, če mu bo kajzer milostno dovoli^.
—Gostilne bodo moraile biti zaprte od sedaj naprej v torkih, a v pondeljkih so lahko odprte. Prepovedano je tudi restavrantom prodajati ob pondeljkih Cigare, tobak ali cigarete. Restavrant je lahko otilprt, toda tobak se ne sme prodajati. Restavrant, kjer se toči opojna) pijača, mora biti popolnoma zaprt.
A
Poročila o revolucij^ Avstriji neresnična.
Boljševiki v Petrogradu so p^Bli izmišljeno poročilo o revoluciji. Poročilo o češki IHmbliki je bajka. Delavci na ' štrajku v Avstriji.
Amsterdam, 24. jan. (Najnovejše.) Senzaci^onelna brzojavka, katero so posdali v svet boljševiki v Petrogradu, da je v Avstriji nastala krvava' revolucija, se je sikazala ikot .navadna časnikarska raca. Boljševiki so to novico poslali v svet v polnem prepričanju, da laižejo. Bol(jš-eviki so naznanili revolucijo v Avstriji z namenom, da povečajo svojo moč, Iki hitro z'ginja. Vrtada na Dunaju je še v moči in po Avstriji vlada preceljšen mir, dasi je gotovo, da je kilelavstvo nezadovoljno.
200.000 na štrajku.
Poročila, ki so dospela v Kotdadij, naznanjajo, da je kakih 200.000 delavcev v Avstriji še vedno na štraijiku, posebno mnogo v Budimpešti. Eks-tremisti niso zadoivoljni z 'dovolitvami, katere jim je dala vlada. M\ed delavci cirkulirajo pamfilete, v katerih napadajo itradnike soeijalistične organizacije, ker so se podali vladi.
Izjava grofa Czernina.
Iz Basla, Švica, se iporoča, da Ije grof Czernin, avstrijski zunanji minister podaJ sledečo izjavo: Mirovne točke, kakor jih je označil predsednik Wilson so v splošnem take, da jihi tudi Avstrija lahko (podpiše, toda pri tem se mora upoštevati sledeči princip: Da kjerkoli se tičejo njirovni pogoj i a ystri j skih ^jULfižaifcflia Turkov, Nemce\' in Buigarov, da bo Avstrija z mjimi držala do konca.
Iiz Petrograda so tekom 24. januarja dospela sledeča poročila o revoluciji v Avstri-ji-
Boljševiki poročajo revolucijo.
Petrograd, 24 jan. Smolni zavod, glavni stan boiljševikov v Petroigradu, je baje dobil !>re|zžično brzojaMko, da je v Avstriji zbruhnila revolucija. Pbroča se, da so neivoltrcrjo-narji postavili začasno vlado. Podta(jn»k vla-de bol j še vik o v Nelotzky, naznanja, da na-daljnih podrobnosti ne more dobiti.
Vojaki nečejo streljati puntarjev.
Geneva, Švica, 24. jan/ Sein se poroča iz Avstrije, da so zbruhnUi na Dunaju in drugih avstrijskih mestih veliki nemiri. Vlada je poslala nad puntarjje vojaštfvo, toda vojaL Štvo ni hotelo streljati na ljudstvo, anipaik se j»ei v mnogih slučajih pridruižilo puntarjem.
Boljševiki imajo uspehe.
Boljševiki so že takoj od začetka vtlaide skuhali vreči vlade v Nemčiji in Avstriji, na isti .način kakor je ljudstvo v Rivsiji ipneignalo Carja. Baje je temu iv^rclk fralienjziranje med ruskimi in avstrijskimi vojaki. Rusika revolucijo.narna literatura je bila mcično razširjena na avstrijski fronti. Pred nekajj dnevi se j'ei poročalo, da je v Avstriji generalni štrajk, toda kakor je bilo videti, je bila vlada v stanju, da je štrajk pomirila.
Ljudstvo proti Nemcem.
iLjudstvo v Avstriji fje najbolj razibiurjeno napram nemški vladi. Da je v Avstriji vla-dai tolHko časa mir se je zahvaliti edino-le vladi, ki je začela z mirovnimi dogovori z boljtseviki v Brest-Litovsku. Tcddla ker so Nemci pri tem mirovnem zborovanju, zaihte-vaili* d^ dbtdrž^jo' več rudkih provinc so se mirovni dogovori razbili. Raditega je avstrijsko prebivalstvo, Iki je utrujeno na smrt,skrajno raz-
kačeno, ker ^H^da absolutno ne izmeni, di^H kaj ukrenila za mir.
Avstrija j^Hprla meje.
iKaikor hitrcM nastal generalni štrajk v®w:striji, je avstrijska oenzi^B uničila več časoipisov, pnWjvedala tiskaiti poročilia o noflnjem položa-(j» in zaprla varneje, da ne bi novice priiha«Bt i? države v druge kraje. BtljUb temu je prišlo ve novi<» Švico, in da so. holjšteivikt Petrogradu dobili stporočiljb revoluciji je -slkioro verojeti^Kker je poročilo dospelo Si brezžičnem brzojavu, ki Bjbrž ni pod kontrolo vladeK
Poročilo amSlke vlade.
WaFihington,« jan. Ameriška vlada z , zBimafiJjem zasleduje poročil® Iki prihajajo iz Avst.ije o Spti - vladnih štrajkih in •monstracijah. Položaj v A v.s t® i je stokrat slabši (kot v Nfcčiji. Poročila iz nevtralnijj<deželt ki so precej zanesljiv« se tudi stri-rtjaijo s poiročilif/ ki prihajajo iz Pet>rograda n Londona. Vzroki nemirovjin punt6v v Avstriji so stplcnia lakota in nezadovoljnost iKvflado. Položaj živeža v /fersbriji je veli^ ko slal^i kot jjf Ogrskem. Prvič v zigodovS se je dvig-
nilo avstrijsko delavstvo in zahtietva svoje pravice'od vlade.
Boljševiki silijo k puntu.
New Yorlk, 24. jan. Nemiri v Avstriji so se pričeli na prigovarjanje in agitacijo boljše-vikov, se je izjavil polkovnik Thompson, načeilnifk ameriške misij/e Rmdečega Križa za Rusijo. Vzgledi vlečejo, pravi Thompson. Največji sovražnik, iki ga ima Nemičja je ruska demokracija. In rusiki vzgled ibo potegnil tudi Nemce zia seboj. Ruska demokracija danes šiei ni spopolnjjenay kajti ima blato na svojih čevljih, obrita še ni, toda ljubezen <|o svot>rde ima v srcu. In tudi v Rusiji se ibo ukrenilo vse poitreibno, da nastane svobodni mir.
Vorwaerts zaplenjen.
Ker je sociy'aJlisticni list Vorwaerts v Berolinu zagovarjal nastop avstrijskih delavcev, ga je vlada zaplenila. Vorwaerts pravi, da mora imeti nastop avstrijskih delavcev gldbok mpljiv na nem-šlloe delavce.
iLondon, 24, jan. AmkJrevi Bonar Law, angleški zaklad-niča.r, se je izjavil, da zahteva vojna v Angliji dnevnih stroškov 37.000.000 dolarjev.
AngleSko Jelavstvo za mir. Se ;
Nottingham, Anglija, 24. jam., Arthur Henderson, vodja angleških delavcev v angleškem parlamentu, se je iz«* javil danes pri otvoritvi velikega delaivsketga • zborovanja, da mir se nei bo nikdar vrnil v Evrqpi dokler se zavezniki jas-no in čisto vhe izjavijo o svojih namenih ter dokažejo, <da se strinjajo "z veličanstno izjavo vojnih ciljjev" predsed^ nilka Wilsona."
Delavci se morajo boriti.
Frank Purdy je bil izvoljen ftredisednikom k o n v e n c i (je združenih anglešikih delavcev. Takojj po otvoritvi konvencije se j.ei izjavil, da če Nemčija ne sprejme mirovnih pogojev, kakor so jih označili predsednik Wilson in angleški mini-sterski predsednik Lloyd! George ter. delavska stranka, da se morajo delavci boriti do zadnjega proti nemški vladi. 2.500.000 delavcev zastopanih.
Delavsko i.l orovanje, -ki se sedaj vrši v Agfliji, je ogromnega pomena in bo silno uplji-valo na politiko angleške vlade. 2.500.000 organiziranih delavcev je zastopanih na tem zborovanju. jSplošen utis, ki ga je rjared'ilo prvo ziborova-nje organiziranih delavcev je, da vsi želijo mir, toda tak mir, ki bo garantiral svobodo in demokracijo Evrope. Delavsko zborovanje je pozdravilo izjave angleškega minister-skega predsednika Lloy Geor-ga i«n (predsednika Wilsona, toda objedneim so dlelavci se i^avili, da morajo vsi zavezniki podati svoje vojne načrte in cilje, nakar na} se skliče konferenca vseh izaveznikov in sicer v Londonu, najkasneje do 20. fdbruarja letos.
Padfieti poraženi.
Vsi predkfgi pacifistov na delavskem zborovanju, so 'bili poraženi in zavrnjeni. Niti en sam predlog zagovornikov takojšnega miru ni iprisel na glasovanj Pač pa se je sprejel predlog, v katerem se poživlja centralne vlade, d)a tuidi
Mt
one priobčijo svoje mirovne namene in načrtiei, tako da bo ves svet vedel, zakaj praJvza-prav kajzer s svojimi zaveznic ki, 'avstrijskitn cesarjem, bul-garskim kraljem in sultanom nadaljuje vofjno.
Pacifisti proti predsedniku.
Med drugimi (predlogi pacifistov je bil stavljen tudi pred-logt da se ne cdbtori izjava predsednika Wilsona glede mirovnih načrtov, ker bi mogoče avstrijski in -ntanški soci-jaJisti ne priznali predlogov, katere stavi "zastcpniRc kapitalistične vlade". Toda ta predlog je bil z ogromno veči-n<j odMonjen, Izjavilo se je, da Nemčija in AvstoHjja mei-vo>-dite defenzivne vojne, ampak roparsjko in osvojevaflno vojno. *
Izjava francoskega socijalista.
Francoski bratski delegat na angleški delavski konvenciji, socijalist, je žel .burno o-dojb racije, se je i zija vil; "Predsednik Wilson se je izjavil v korist siromašnih ljudi glede .načrtov, Ikate^e zahteva svet za mir. Njegovi mirovni pogoji so bili sprejeti povsod z veseljem, tudi od bolj še vik ov In v očigled t tc> ga splošnega mnenja in prepričanja pa molčijo centralne sile, toda; njih ljudstva so nemirna in pUntarska in prepričan sem, tda se kmalu tudi centralniei sile oglasijo, prisiljene od n^ih narodov.
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorised by the Act of October 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, Postniaster General
Napadi na prsdsednika Wilsona.
Washington, 24. jan. Boj med predsednikom Wilsonom in med ex-predsednikom Roo-seveltom se je pričel. Ze nekaj tednov je nastali v kongresu veliv "punt" proti Wilso-nu. Posebno (republikanci, pa tudi nekaj demokratov ostro nasprotulje predsedniku, da (bi on sam vodil vse vojne zadeve. V konigresiu sie je pojavila želja, da dobi kontrolo nad vojnimi zadevami posebni odbor treh mož, izmed katerih bi bila dva vojaka eden pa civilist. iN'a ičelo tie ga gibanja proti predsedniku Wilsonu se je postavil Theodore Roosevelt. Republikanci se postimo jezijo nad vojnim tajnikom Bakeryem, kateremu bi radi prišli do živega. 'Predsednik Wilson jie hvalil Bailee rja in se izjavil, da bolj zmožnega in
- ✓
uspešnega vojnega tajnika Zjedinjene države ne morejo imeti kot je Baker. '
Roosevelt je dospel v glavno mesto, da vodi boj proti predsedniku- Kolikor se more dogrnati iz raznih poročil, % ni Roosevelt za druzega kot za politično reklamo republikanske stranke. Roosevelt bi rad vidieJ, da bi Amerika poslala v Evropo par milijonov mož in da bi se vojna vršila z vso naglico, čemur pa predsednik (Wilson nasprotuje in prajri, da so sedanje vojaške priprave v Ameriki zadostne jn popolnoma odgovarjajo vsem potrebami Medtem pa je vsa Amerika radovedna, kdo 'bo zmagal v tem političnem boju, ali radi/kialni in deloma fanatični Rooseivelt ali zmerni in premišljeni Wilson.*
Italijani porazili Avstrijce.
London, 24 »jan. Nemci so se včeraj z vso -silo navalili na francoske postojanjke pri Nie-uportu v Belgiji ter so svoji-di precej točk n® francoski fronti, toda kakor ^atrjuje poznejše poročilo iz Berolina, so bili Nemci iz skoro vseh pridobljenih krajev pogmani nazaj. Ves zadnji teden je vladal na celi francoski in angleški fronti mir, in nemški napad, iki se je zvršil včeraj, je prišel nepričakovano. Nemci so pred napadom le eno uro obstreljevali francoske (postojanke.
Boji fee ponavlkjo.1
' Qfien-
tin in v Arras okolici so boji
postali živahnejši. Nemci vsepovsod skušajo Ikije <bi dobili "slabo" postojariko v angleški fronti, da ibi. jo izkoristili z nenadnim napadom.
-	,	_■ 1
Boji pri Verdunu.
Nemci in Francozi pri Verdunu so od nedeljie nahajajo skoro v neprestanih spopadih. Francoska infanterija odlbija . nemlske napaide. Nemci dosedaj nikjer niso imeli ikakega tvspeiha.
Na laškem bojišču.
Rim, 24. jan. Laška armada je podVzela številne manjše o-peracije proti avstrijskim in nemškim postojankam. Kakor je videti, sjprememba v vrhovnem poveljstvu avstrijske armade ne updjiva na avstrijsko vojaštva Tekom treh dnij, poroča laški vojni urad, 90 1*-§ke Čete najele nad 700 A v-strijcev, kakih 50 strojnih pušk in osem t«*pov. Mnogo mutnicije {je b\Jo odvzete Avstrijcem. Vsak poektis Avstrijcev, da bi napredovali je bil nemudoma odibit.
Gompers za 7 urni delavnik
Indiaaiopolis, 24. jan. Samuel Gompers, predsednik American Federation of Laibor je včeraj govoril na konvenciji združenih premogarjev in je zagovarjal sedem urni delavnik za vse delavce v Ameriki. Namesto, da bi se dertanrce en dan, puščalo doma, drugič se j ill pa zopet klicalo na delo, naj se da delavcem prilika delati vsak dan vsay sedem ur. -Gompers je priznal, da se je vlada nahajala v zadregi, da so' železnice preobložene s prometom, toda izjavil se je» da nikakor ni pravično pustiti delavca od 'sobote opoldne do torika zjutraj p bivati. Namesto pondeljka,ki je siedaj praznik za delavce, naj bi se uvedel sedemurni delavnik in prihranilo bi se raJvno toliko premoga Ecot sicer. Toda oe vlada ne spremeni svojega pove-Iija, se je izjavil Gompers, te-1
diaj bo delavstvo mbogalo vlado, ker časi^ so prenesni, da bi se vJadi dtelale velike zapreke. Delavci bodejo pomagali vladi, da zmaga v tej vojni, je dierjai Gompers, kajti gre se za principe naše republike. Toda delavstvo pri tem ne bo pozabilo svojih pravic in bo gledalo, da se vojna ne bo vodila v ta namen, da ses napolni žepe nekaterim (bogatinom. Nadalje je Mr. Gompers označit J>oi|jševike kot največje ekstremiste, može, ki hočejo, da se z enim udarcem otbrne svet v popolnoma drugo smer, kar vtfak pameten čjf-vek ve, da je n:mogoče. Gompers se je nadalje izjavil, da car v svojih najbolj "krivičnih dnevih ni nikdar povzročil toliko tškode Rusiji kot so boljševiki naredili v enem samem dnevu.
Ameriško vojaštvo v Franciji.
Washington, 24. jan. Vojni , tajnik Baker je naznanil danes, da. ima ameriška vlada dfcfinitiven program, da pošlje vsak teden večje število vojaštva v Francijo. Toda vojni tajnik Baker ni hotel .potrditi novice, ki se je raiznesla, da j>e predsedfiillo Wilson se izjavil, da bodejo imele Zjedinjene driavie do meseca junija dvakrat* toliko vojakov v Franciji kot '$e je'prvotno nameravalo. "Ne morem povedati javnosti {koiiko mož šteje a-meriška armada v Franciji," se je izjaivii vojni tajnik Baker, ki je vrhovni nafcčlnrk vsega vojjaškega gibanja, "toda za-
gotovim vas lahko, da je število ameriških vojakov v Fran ciji večje kot mislite." Načelo ameriške vlade je molčati o v.sieih vojaških pripravah, kier priotbčenje števila ameriške armade v Franciji bi pomagalo in koristilo le kajzer-% <nt pa Ameriki. Baker je dfefjal: "Naj ®e Nemci sami potrudijo in doženejo (koiiko je Amerikancev na francoski fronti. 'Mi jim ne povemo ničesar." Brazilska vlada je posodila ameriški vladi trkfeset zaplenjenih nemških parnikov, ki nosijo skujpiaj 120.OCO ton. Te parnike .se sedaj robi pri prevažanju vojaštva.
CLEVELANDSKA AMERIKA
# SSUIAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK.
NAROČNIN Ai
JLm. A>m*riKo - $3.0 OI Za CIex/d. po poilif+.OO JZa M+fropo - f+.00\?o*am9xna JtesJilKja - Je
Vu P4.QKL.	hi 4.W «J « P«MI» O*	»Kito"	_
% MR.OJIK A.W H. ■ CljnfBUAND. OHIO TSLCTIIONB CUT. PWMQWOH IM
EDmAMD RMtSH. Publisher	LOUIS J. PIRC. Editor.
»ŠVED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
hrt by 25.800 Slovenians in the Gty of Cleveland aid elsewhere. Ajrevfcmg rates on request. American in spirit Foreign in language only
A Entered «s second<tass matter January Sth 1909, at the post office at Cteveland, Ohio under the Act qf March 3rd. 1879?__
itltpfcn\m	No. io. Fri. Jan. 25th, 1918.
Utrujena Avstrija.
Avstrijski cenzor najbrž spi ali pa je dobili počitnice od* višje avtor i/Uate. Kako neki dru-gaoei si imoremo predstavljati, da je mogoče da prihajajo iz Avstrije ipolna m podnobna poročila o nemirih in strajkih . med diefcuvci, o milijonih jdle-lavcev na Dunarj^, Pesti in drugod? Vlalda ki se nalhaja v vojni vec kot tri leta, vlada ki |je S(popolnila oenzuirni urad do vrhunca uspešnosti, dopu* šča, da prihajajo g-lasovi nemirov in puntov napram Nemcem iz Avstrije! Vsa Evropa in celo Amerika se je čudila termi.
Talka in enaika vprašanja se stavijo »diane-s in odgovor na ta vprašanja je jako resen in i maj posiodice. Sklepa se, idla se >0 cesarju Ikarolu nekaj posvetilo v glavi, da slovansko prebivalstvo v Avstriji nikakor ni flri volji še nadalje podpirati vlaklo, ki je v jarrmu Hohenzollerncev. .Mogoče je, da grof Czernin, ta zagovornik "miru (brez odškodnine", ta n&logični naslednik Golu-howskega in lkfrchtoida, namerava popraviti <katr sta nje-gdva prodnika zakrivila? Beij-chtokl je naipovedlal vojno Srbiji v nadi, da dobi odškodnino in lepe (loose zemlje na Balkanu, Czennin, njegov naslednik, se odpoveduje/ otšlkod-nini in vsem zemljam, samo da dobi mir. in Czernin je baje pripravljen oiPpovedati se celo Nemčiji in sultanu, samo da dobi mir. Mogoče je, da avstlrijska cesarska vlada celo z nekakim tajnim odo-bravanjteim gleda nai .vtrajke in punte v Avstriji v na*li da dobi v item izgotvor, da se lotči od pangermanake zveze ? Mendta je Avstrija prišla do prepmičanja, da če Nemčija dobi ali zgubi, da Avstrija gobovo zgulbi v obeh slučajih. Alhk kakšna splreimemba od julija meseca l*«ta 1914» ko je avstrijska krmada mislila, da bo šla na sprehod v Srbijo!
Vzemimo, da Nemčija zmagal V tem slučaju bi tkajzer dovolil Avstriji, da še naprej zatira (Slovane in druge ne-nemške narodle v Avstriji. Toda vsei skuipaj, cesar, Habs-burgi, ljudstvo in narodi v Atriji bi »bili v tem slučaju le pritikiina .pruske cesarske, militaristične gosp°^c- Av-strijskia neodvisnost bi t>ila podobna Alzaški in Lotalrin-aki. Avstrcnmaiairsko cesarstvo bi bilo le del Mtotel, Europe, prehod nerrtškim sanjam preko Balkana do Bagdada. Avstrijci in Mažari bi bili na-^praim Berolinu v istem pok> žluti kot so »daneis Slovaki in Slovenci naiplram Pesti in Dunaju. Avstro-Oigrsiki Prusija nikdar tie ibi dovolila, da bi samostojno odločevala o svojo usodi. Bodoča slatva Avstrije Ibi bila meglen odsev nek-*danje slave srednjeveških vazalov.
iSed-aj pa pomislimo kaj bi se zgodi, da! Nemčija ostane poražena — m vrjamemo, da je vsa Avstrija prepričana, da Ibodejo Nemci .poraženi, V tem slučaju zgulbi Avstro-Ogr^ka vse' svoje slovanske in druge province. Pod dvo-kljunim orlom ibi ostali le >fein ci in Mažari, oelo o slednjih se dlvomi, da bi pomagali držati dlrugi kljun habsburškemu orlu. " Poleg tega ipa bi Avstrija ostala Avstrija v ta-, ki Tevščini, da se ne bi več izkopala iz nje. »Ce 'bi Avstri-
i ja danes privolila v mir, mo-
■	ra tudi privoliti, da njej pod-
■	ložni narodi odločijo sami o , svoji usodi, in to se ibo gofco i vo zgodilo. Toda najbolje Jje i če Avstrija, sklene mir. Mogo-l čiei odpadiei tu pia tam kaka
drobtinica za njo. Mogoče bo 1 s tem pomagala prizadjarti s , tem gloljoko rano pruskemu , boigu vojne in klanja, Vilje-I mu 'Hohenzollernskemu, In
•	najbolje je, da naredi tako,
•	Potem vsaj avstrijskim Nem-1 oem (reši vjzivljenjfr. Kajti po 1 izjavi 'Lloyd Georga in predsednika Wilsona, zavezniki ne »bodejo kosali Avstrije, aim-pak le zalhtevali, da se osvobodijo ne-nemški narodi v tem dlvcfkljunem desarstvu.
Avstrijski oe<sar Charlie ima torej ttri pota, kamofr se lahko io(brne. Prvič, on lahko drii z nemškim kajzerjem do zaidl-n(jega in upa na mogočo nem-šlkio konečno zmago. V tem slučaju -postane Avstrija večna tvazalka Hohenzollerncev, 'Hajbislbtfpgi pa »afceilitje nemških kajzerjev. Drugič Charlie lahko drži z nemškim kajzerjem do grenkega konca, ko bo Nemčija pqpolnoma poražena. V itietm slučaju zgine Avstrija. Tretjič, Charlie liable o sklene mir in sicer takoj, kjjuib vsemu pruskemu pritisku, zgubi svoje slovanske, laS-ke in rumunslkie province, toda ostane mu še nemška Av-•strijia, k j Or bo laji'ko ; vladal, če 1)0 pameten ali pa preda'1 vlatlo narodu na podlagi demokratičnih, svobodnih nače'1.
To so prospekti, ki se uNreh njejo okoli mladega avstrijskega cesarjai Ce bo avstrijr ski cesa\r poslušali klic svojih izmučenih narodpv po miru,če se j>e Charlie naveličal prusktr ga gospod sit v a, £ej jet Iprepri čan, da je neimšjka zmaga nemogoča, in če je prepričan da z nadaljevanjem vojne »gubi krono, prestol in dvoklj una tega orla, tedaj bo gotovo izbral najbolj pametno, tretjo pot. Najhitrejša rešitev za Avstrijo j'<\ da se otrese nemudoma pruskih krempljev in zadovolji klicem svojih narodov.
Grof Czernin je na mirovni konferenci kričal, dia Avstrija ne zahteva ničesar od Rusije, nobene odškodnine, nobenej zenvlje. Toda njegov glas so prekričali pruski vojaški gospjodje. Toda sedaj pa govori avstrijsko ljudstvo, toda nikomur v Avstriji ne pade v glavo, da bi uničili te glasove. Da, avstrijski foiTo-kratje pustijo celo, da se širi ta glais preko mej idhrojne monarhije.
iMiogoče se kajz^rju posreči, da še enlkirat pregovori Ohar-lija za svojega zaveznika in ga ptjilclene na sebe. Mladi Charlie je nieazfkušen, a kajzer je zvit lisjak. Toda nemiri v Avstriji so preveč resni, da bi se Charlie drznil igrati z voljo in potrpežljivostjo naroda. Mojgoče se niti pruski vojaški bog ne ibo drznil zaperstaviti •se izraženi volji naroda, Ka-idar pa plane meimški narod kvišku in podre tudi nemške1-ga vojnega Ibogai, kajzerja Vi-, ljenra, tacHaj se pa porušijo tudi tvsi druigi prestoli, žezla, krone in cesarski orli. Tedaj bo prevladala ljudska volja, bratsvo, demokracija in svoboda, in mir bo vladal med 1 vsemi naroidi svieta.
0-
pu 1 nu K an 1	jiyw ' "iT^.^'HP,,^"!1.!'1"
Dr. Bogomfl Vošnjak.
V Ameriko je srečno pri-1 spel — Dr. Bogumii Vošnjak.. • 2e dolgo poprej je bilo naznanjeno da ima priti, in njegovi znanci in .prijatelji so že začeli misliti črne misli o sub-, marinih in iclrugih miorskih pošastih. Ali Ikonečno je vendar mied nami.
Kaj pomeni Dr. Bogumii Vošnjak za ozdravljenje ne-ozdravnih političnih razmer na Slovenskem, za vzgojo naše inteligentne omlajdine, za znanstveno proučevanje soci-jalnih iproblemov, itd. ni danes prilika razpravljati. Om'e-ni naj s<e samo to, idai je bil od I. 1911 predsejcfinik Starešinske onganizacije narodno-radikalne omladine — z odločno jugoslovanskim programom in da je bil eden ustanoviteljev in članov izivrseval-nega odbora Samostojnie Narodne iStranke na Goriškem, ki je prva počela ipraktično delovati na ujedinjenju obeh strank, katoliško narodlme in napredne, na strogo narodnem programu.
J>r. Vošnjak je mlad,, ima komiaj 35 let, ali ako proučimo njego.vo plodonosno živ-ljen(j«', začuditi se moramo nje>-govi ogromni ene rž i ji] njegovi vstrajnosti in obsežnem, znanju.
Sin Mihaela Vošnjaka ,šta*-jerskega prvoboritelja in hočeta slioven^kilb posojilnic", in nečak dra. Josiipa Vošnjaka, pisatelja in voditelja Slovenr cetv v slavni dobi "nalrodnih .taborov", »dobil Ije vsestransko vzgojo.
Dokončavši gimnazijo v Gorici, stopil je takoj v prve r«Je naš<e vseučeliške mladine. Že- J. 1902 iga vidimo kot predsednika dunajske "'Slovenije" in .emega duševnih voditeljev takrat nastalega ipokre-ta narodno (radikalne omladi-
Veren .geslu narodnih radi-kalcev "iz naroda za narod",
tbil je iniciator|jem in osnova-
teljem a!k at 1 etnično ferijal-uegi dlruštva "Adrija" v Gori-r ci in *Ljudsike Pros vete", s knjižnico, ki jtei bila na<jll>oga-.tejša ljudska knjižnica na Slovencem.
(L. 1903. vidimo ga na daljnem potovanju skozi Rusijo, kjer se je seznanil z mnogimi odličnimi ljudimi, med' njimi s pisateljem Tolstim, svetovnim knjigotržcem Sitinom, Milju-kovim, itvIV To svoje petova* nje opisal v knjigi "Na raz-svitu."
Potem ko	190^. Pro"
moviran na Kkinajskem vseučilišču doktorjem prava, podal se je v Heidelberg na Nemškem^ da tam izpopolni svoje znanosti pri slavnem .profesorju illržavnega prava Zellin-ku.
Na vseslovenskem kongresu v Pragi 1, 1908, koi je bij položen itemelj "novoslaviizem^. bil )je slovenski delegat. BD jie v ozkih' stikih s prvimi stopniki vs«.h slovanskih narodov zlasti s |>rofesoirjem Masarykom, tKramaržem in Poljakom Draowskim.
V1 jeseni istega 'leta spremljal jei Pavla iMiljukova (bivšega rusjkqga ministra zim. del) na njegovem potovanlju po slovanskih deželah, in tolmačil mu je politične težnje Slovencev.
Naslednje leto najdemo ga v Parizu, ktfer obiskuje slavno-znano 'Ecolo <les sciences »po-liticjues".
Istega leta (1909) v jeseni jfc že zopet v Praigi, kjer po-polnuje svoje državno pravne znanosti in se pridno udeležuje živahnega omlaidinskega pokreta, ki je vladal taičas v Pragi. Isto tako ne zanemarja tudi češkega političnega življenja. Bil j«e ipredalvatelj v "Politično(j šoli", prvi v Evropi te vrste, osnovanj- cd mladočeške stranke..
Leta 1910 je osnoval znanstveno revijo "Vedo" in *bi! njen glavni urednik. Pod njegovim veščim vodstjvom postala je "V<eda'' ena vodilnih jugoslovanskih rev j.,
Leta 1912 je bil imenovan docentom državnega prava na
• 1H'
zagrebitkerr viuciiišžru. Istega leta osnujl društvo "So-
cijalna Mktica1', ki je rtnelo namen propagirati socialne ' znanosti med Slovenci z iz-
■	dajanjem knjig.
" Bil je njen prvi predsednik. ' ^Naslednjega leta udeležuje " se burnega političnega življe-
■	nja na Goriškem. Sodtelujei pri 1 slavnoznatiih volitva/b v občin-" ski svet goriški, kjer so Slovenci iprvikrat nastopili in si-
1 cer tako, da «0 rimski dnevni-
■	ki klicali napomoč. Vsled pritiska avstrijske vlade, ki Jje po-
■	slala vse Nemce italijanskim 1 irredentom na pomoč proti
Slovencem, zmagali so takrat " Italijani. Solastnik goriške '"Sooei" in "Primorca" vodi vo-, litve v deželni zbor goriški, ko zmaga novoustanovljena Samostojna »Narodna Stranka z 11 poslanci od 14. Eden poslancev je bil Dr. Gregorin. Sam Or. Vošnjak ni še* mog-el postati poslanec ker ni imel postavne starosti (30 Icit)^
Navdušen pristaš jugoslovanske kteije od rane mladosti, naravno je d® je večkrat šel v (Srbijo, da prouči tamoen(je razmere na liou mesta." BH je v Belgradu 190(9, 1912' in 11914, kjer &a je seznanil z od-! ličnimi predstavniki sd>ske poTititoe.
Najvažnejše delo se je po-ičelo za časa vojske. Avstrijski oficir v konjenici, pobegne 1. 1915 v nevarnih okolnostih v Švico. Takoj se pridruži Jua goslovan«»kemu Odljoru, (ka-terega je hil ediein na(jmarlji-vejišrft članov.
-	Preofblširno hi bilo naštevati njegova predajanja, člartke idt,. v iprilog n#ši stvari. Ta+ ko je n. pr. predaval na vseučilišču v Parizu, na staro* slavni 'ISorboni", kar je redka čast za vsaikega ne-iFrancoza.
(Spisa* je v Dom času razne Ikfnjige in f>ro®i<re, s katerimi je upoanav*! «vet s slovenskim narodom; Njegovi spisi v 'ga911 vojsike so:
1. Zapiski mladega potnika.
—	Gorica. 2. razsvitu. — Ljubljana', 3.4 f^idvik Glumpo* vičz. — Ljatbljana. 5. Ustav i sprava zeml illyrskich. — Praga. 6. Pravni situace komor-niiho prewkedy. — PJraiga. 7. Osnove občnega državnega nauka. —>■ Gorica. 10. (question «d«f Trieste. — Ženeva*. II...Jugoslav nationalism. Ldndon. 12. Political and. Social 'Conditions ins the Slovene Lanidfe. — 'London. 13. Slovenci, kaj hočemo? — New York. 14. A. Bulwairtc against Germany. — London. 15. A. dying Empire. — Lun-■don. 16. A Bulwark against Germajjy. (V farncosikem jeziku.) — Pariz. 17. La. dwni-inatibn francaise dans, ipays ;yougoslaves. — Pari*..
) Sodeloval je pri 'Upnfieren-caih o "Krfski dekJairacijl", ;prt sestavi katere jo. <ao jpt jizboTen (državni praraik -ifjLjl i odlično ulogo.	JjP
! Sed'aj je ta odliicbii Ms na-! rodni boritelj v Aaaaeriki, dla tudi tu, I^jer prebiiwa ena petina vseh Slovene«*, nadaljuje svoje delo, dl^ ohrani odločne, da vzdTami mlačne in pridobi one, katwri so še nasprotniki. ^aj; W njegov prihod pozdravnem 1 najboljšimi
željami za vcspAhk. ( -
Govor Meyer Londona v kongresu.
(Pripomba uredništva 1 V kongresu Zjad. držav s»di poleg ..drugih demokratičnih in republikanskih narodnih poslancev tucW en socijalist, Meyer London, ki je bil izvoljen v »New Yorku. London je imel 11. januarja, 1911$ v kongresni 'zbornici govor o mednalnodni ligi v varstvo miru. Govor .je jako zanimiv, ker je originalen in ker je v njjega zapletena delbata od strani Londonovih tovarišev v kongresu. Sicer ni povedano,
vsem, kar je v tem govoru razmišljanje čitateljem. Mr.
• ■ .
Londoa j* govoril:
"Mir. Speaker, povprtfcii mož sm£U>a frazo "madnaro*U pa liga" kot nekaj negotovem ga, nedotakljivega in neskoč-xi o odaljenegav Veidno se je zdelo, da je nemogoče samo misliti, tdla <bi narodi svetia skupino delovali. Toda svetovne skušnje zadnjjib treh let so pokazale nekaj druzega. Danes je združenih narodov, ki repfrezentirajo človeško pleme, vsak svet, vsak jezik, vsako narodnost, in ti narodi se skupno trudijo napram štirim silam. Da, v resnici imamo tukaj mednarodno alianco, miedhanotino sodelovanje,med-naTodtio ligo. Stvar, ki se je sanjarjem vedno zdela sanjar-ska, Jje postala/ resnična. Današnji svetovni boj ni boj med človeškimi plemeni. An-glo-Saksi in Tevtoni so istega plemena, toda se nahajajo na nasprotujoči se strani borbe.
Angleški jezik ima primeroma eno tretino besed ger>-manskega izvora. <Nekatere države, ki so udeležene v tej borbi niso narodi v kakem pomenu .besede, ampak so umetne države, ikaJeor je n. p»r. Av--stroOgrska, konglomerat na-rodbv in/ plemen, katere drži skupaj »Da, To ni vojna ple-imen ali narodov, ampak to je jvo(jiia! sveta naipjnam štiri ve-lesilam, izmed (katerih ste dve državi trn ne narodi.
Konkretni iproblem, (kaftere-iga* imamo pred seboj >je, aH moremo mi raztegniti princip modhorodneiga sodelovanja tulci i v prif»odn}o«t? Ali moremo Ito .metdlnarodno sodelovanje razširiti: taiko, dla bo po vsem svetu1 enalko,. (j'a bo to mednarodno sodelovanje iplrva in glavna garancija miru? Štirimi oentraJniim; silanr se je do-sedaj posrečilo iktjnbovati celemu svetu. Toda aE mi resnica, <!a. razvein- A,ngliij*r FVan-cijia ih Rusinje,, da j* vsaka izmed' ostalih zavezniških 'dhržatv se. podala, v ta boj ob času, (ki ie bil. pajiboljj ugodea dotični jdržavi.? Ali niste vsi prepričani, dia če bi. mi imeli mednarodno ligo za mir, da bi ta liga lafhko pre]>rečilai avstrijskim osvojevalcet!Tl pot v Sfbi-io? In vsemu svetu fci b ti a prihranjena današnja svetovna tragedija, fn nihče se ne ■d'rz-ne oporekati; >da je potrebna liga, ki <bi preprejcila ponovitev ervakrili' ivofjn? Nobeno Ijludštvo na svetu- ne žrfi vojne., N^tifeen mož' je ne Ijum,
ZAKU VERUJEM V NUXATED IRON.
Sftroritelj msči za md.
E. Salter, M. Z>.
Mogofie ndbeao /xlravfTw nt Imelo £e	uspdbtt kot ITaxnted Iron.
Rakuna Be, da gn rabi trt milijone ljudi' vsako leto samo v tej de£eli. Je tffjajno priporočano od bfrfilh senatorjev ln kongreamonoT, zdravniki ki so zdraviti' v glaaewttth bolniSnl-calt« ga priporočajo. Moiwg. Nannl-nij iprromrlne«t«n duboven, gm priporoča Članom kwbottSke oerkve. ZinavBtvenf <komJear Wi R. Karr lz Cliloago pr*^l, da tt morali to zdra-ivtlo rabiti; v vseh botnlSnleah. Sarah [TlernhardX, "bo«a»a4vMui Sarah", InaJveCJa Igralka aveta. Je naroČila t veliko množtooi da ae ga pošlje francos kito vojakam, M okrevajo, j Dr. A. J. Newman, poUciJskt adravoHt Chlcaga ln blvftl zdravnik Jefferson Park bolnUnlce pravi, da je Nwated Iron bol^e sredstvo kot vsak« drugo zdravilo za dobro krt, za Srce, naod miile ln prebavlfctoe organov
; Dr; H. B. Vali. blrAi zdravnik : Batttmure boladftnlce in zdrvuilfikl 1 preiskovalec pravi, da Je n«9resta-m» predplaoval Nutated Iron in J« ; bit začuden radi hitrosti, a katero so bolniki dobivali moč te ilvah-aost
Ce vi niste modni ali adtravl, naredite sledečo preakufinjO: Prepričajte se koliko čaaa morete hoditi ail detail, da postanete trudni. Po-teny vzemite dve tafoleti Ntvcated Iron trikrat no dan po Jedi 14 dalj. Potem zopet poskrusite svojo moč.
PRIPOMBA: -Nujcatod Iron, Id Je bil rabljen pri blvSth senatorjih ln kongreomanlh 1 najbolj&em uspehom in ki je predpisano od tolikih zdrav-nikov ni navadno zdravite, ampok Je dobro znano vsem lekarnarjem, hi promineti zdravi ki ga vsepovood priporočajo. To zdravilo nikakor ne .pokvari zob, ali jih naredi Črne ali vznemiri želodec, nasprotno Je Jako mogočno zdravilo pri neprebavtnoeti, proti nervoznoeU ali oslabelosti. Izdelovalci imajo tako zaupanje v to rdravilo, da nudijo $100 vsaki dobrodelni družbtv Če ne podeli vaakemu mota aH leni izpod 60 Jet sto pro-centov mod tekom fttirih tednov, če nimajo drugih orgaoaWh bolesti. Tudi vam povrnejo dem ar, Co ne podvoji vaše moči tokom desetih dnij. Naprodaj pri vseh dobrih lekarnar
S	; ■
razven t\wgiyU par divjakov, i Mdt* še Hbbhtf tualitam.
Normalno stamjie človešitva " je mkr. Da je mir ugoden, v
' temi se strinjajo vsi narodi, 5 vse vere. Očetovstvu* Boga in
>	bratsvo mo|ža napraivlja fun-damen talne pojme vsakega
■ verskega sistema. Sramota
>	tegia pa Jje, dai so se ter svete besede rabide toliko časa; od
' onih, kf molijo z jezikomy. a s ' srceni p^eklin/jajo, -tako xliai fe fraza zgubila svoj prvotni po-1 men, in človeka je skoro srana izraziti ta sentiment. Jaz nak-meravam , doJcaizati, da ni 'samo zaželjeno ustanoviti trajen red v občeivanju med ljudmi, •ampak gotovo je, da se fje v tem ozim storilo že mnogo napredka. Da, čudovit napredek smo imeli, Neki gentleman s sod ni j sk o skušnjo, bivši ipredseclhik .Zje<linjenih držav, Mr. TaJt, je pripravljen podpirali "mednarodno ligo za mir ifli se v tem strinja z eikstremota vseh efcstnemov, današjim voditeljem ruskega ne\ioilu)cij6naftinega grba nja, Trotzkyij«T», ki je bid1 (fenunci-ran v časopisjju kot nemogoč mož. Dokazano j1©, da smatrajo v francoslki; (reptfbltkj mednarotdno združenje za (var-
nost miru, fcof^prvi p^o-j, zsj naj bi garantirala stalni mir,
I Bondi in varnost- I
ne ilinunbe H
IB NUHUr wii Mi* Ukk* ■
■	UUlMtnik kmUm U* iuM
!	Ub*rtirB««iiv Milk muk	:
H	» m Uhk. <nIpU£1W aWij* I
RB	mkaMur, Oa hnai ^Mur. ■
W	Kratlu prid«j* iM vrato tretji I
■ uterty	■ .<m
mm
kMtaiki k—mmtrmbmimh |Z| HurMprMtor«	I
Th. CWvaUed ■
£9 Tr»l C». hw priau«« prt- I
[SB Mmm ikfMDb* Uwlw. Vi*. I ndr» t»k pro*t*r. pt«4w j« I
H; 1
S'fll •riai H«m« AmmImUb Um- ■ fi lv	*f«k* Stol« ^m i
■;<MJ B»nUaaD«putnMatM«aiUr ^B'. j •flktFWkrtlRiMmSnlM I
M Cleveland I Crit&C Company ^
Gospodarski služabnK
i
ČE rabi svetilno službo s polni meri, imate najbolj sposobnega služabnika, ki Tam pomaga pri delu.
Svetilna služba opravlja čiste-njer pranje, likanje za vas in vam prihrani čas in moč.
Rabite je skrbno in spoznate, da zahteva le malo stroškov.
THE ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE
IT«jea«mskii oddeilek n* balkonu. VpeaSaJte- zm slovenskega prodfajalca.
ŽENSKE PUS SUKJNE
V* do'/2 ceneje. Večina njih s l(p£-OH)ratniKctn> raka%rniKp
$15.00 do $49.^0
Pliš saJkmje s širokim ovratnikom v. jako fin pas z pHis gumbi. Posebna, ra^jprodajna ^	^ QQ
Svilene plis suknje z. ckra«ki Ghase beaver, fim ovratniki in colonial" fttfdkles. Po- , $09 RA
sebna raprodajmar cena ...........VLbaVlI
Fine svilene pHš suknje s širokim ovratnikom kot coney- Vsaka posebno fino i zde- t O K ftft
lana Posebna oema ............. VfaSiWj
traits Asquimette pliš suknje; z ovratnikom in rokav-nikoan^ jako ktasen. izdelek^	Ofl
cena samo .	-......^Vw
! Krasne ptig suknje s tremi nedi fine kožuthovine, ro-ikavniki, ovratniki zraven, dvejj Q Kf| m paa. Po«ebna izbera .......
NAPUK 114 NOVIH SERGE OHLKK OD PROM&NENTNEGA 5. AVE TRGOVCA.
1H
Obleke vredne $25 gredo po
$14.85
»Najnovejši vzorci, zimski modeli francoski serge, krasni efekti v izdelku, barve navy, rjav omejene, tan1' in črne. Čipkasti vzorci s pletenjem, georgette in dru- . gi materijatf, tbisenni gUinbi, .Mnogo aznih vzorcev, I Vsak privlačen.	Tretje nadstropje.
RAZPRODAJA NAJ-- RAZPRODAJA OBLEK (BOLJŠIH OBLEK VREDNIH $25 IN VREDNE $35 IN	VEC PO
vec PO'	$12.75 $17.85
I	Serge, velvets, jerseys 1
fv>erge» satin, (jersey,	in svila, fine obteke za
fancy, tunike, <dfrapirani	boljtšo uporabo, okrašene
alii plaadirani efekti.	s čipkami.
Mnogodwv na i z bero.	Jako lepi vzorci na raz-
Mnogovrsfcni vzorci. .	pola^o.
KSfe»nj ■ ■ --
iftHi imamo narod, plemenit,
f kultoulren, narwtd, »ki je doprina-
' šel fto svetovni kulturi kaikor
Riftoben drug narod, četudi je
M^pio. številu manjši kot drugi
f močnejši sosedje. Njih je 38.
Pooo.ooo, m takoj poleg njih je
i jianckS, intelektualno in fizično
živahen narocf, 70.000.000 mo
r *6an, ki tvori. napram« franoos-
ikemu nalrodu jako veliko ne-
5 varnost za njjega dbstoj.
Vzemiiroo anglešlkb delavsko gibanje. In naj pripom-
Etjim, da je angleško delavsko ;:.-'. gibanje jako razširjeno, vrzbu-* j eno, inteligentno in živahno. I Oni se drznejo nekaj povedati, in posluša se jih. Oni so odgovorni za nedavno odkritosrčnost Lloyd »G%orga.
iRuislki socijalisti zahtevajo mednarodno ligo. Nemški so-, c^jaliati zahtevajo mednaTod^ n« ligo «a ohranitev miru. Socijalisti sveta so jo neprestano Paah'teva'li. Oni so bili vedno tega mnenja, da brez vzro-i:ka, kodifloo napreduje en narod, i vibrez vzroka, kako hitro napreduje, dla se življenje naroda in njegov naipredek tustavi, kakor hitro pride konflikt. Oni so smaitraii demokratično kon-tlrolb tujezemsflcih' in mednarodnih zadev ravno tako po-Htrebno kot kontrolo domačih zadev.
»Moje prvo delo kot socialistični zastopnik v 64. ttdongre-su je bilo predložiti resolucijo, «da se fofmira mekflnarodna sodnija za arbitracijo, in pred-- lagal sem trgovski bojkot o-nim narodom, ki ne bi iposhi-. šali določil te sodnije.
Pred neka«j dnevi sem dbbil po pošti nek ptamflet nasilov-Ijen "War and transportation", spisan od Calvina Tho-mas% ex4comisaxja pristanišča mesta New York, v katerem je bil priobčen govor pred trgovsko zbornico v ^Clevelandu, decemibra meseca leta 1917. Zadnja oseba na svetu, od katere bi pričakoval kalke mo-«tJerne ideje, (je uradnik mesta New York. (SmeJi.) Toda tu jo imamo. V svojem govoru
pred tirgovsflco zbornico v Clevelandu je tfejal: "Narodna neodvisnost in mednarodna anadhija sta pojma, ki se dasta zamenjati."
Kalksot prednzno! Kaiko radikalno! Po mojem mnenju je hotel povedati, da poskus enega naroda povedati ostalemu svetu: "Jaz hočem to in to •brez ozira na čegave stroške; ne Ibrigam se koga razžaliti, ne brigam s« kateri »narod bo prizadet", da je tak poskus enak mednarodni anarhiji, in da je vojna vrhunec takega IploskHm.
Toda pojdimo nazaj k pred-lotgu tytr. Tafta o ligi za prisilni mir.
Mr. T aft predlaga, da morajo narodi tvoriti mednarodno ligo, da prisilijo mir; da ise mora ustanoiviti sodnija ar-bitracije in zbdrnioa spoprijaz-nenja. Da ima ta sodnji dvor pravico oddajati določila, ki moraljo vezati vse prizadete. Ml-. Taft deli to sodnij^ v dva dela, in sicer raditega, ker de-M prepire, ki nastanejo med narodi v dv»a razreda, in sicer v opravičene in neopravičene. Opravičeni prepiri med' narodi bi se morali ambitrirati, obe stranki bi se morali pogajati med sefcoj. Neopravičeni (prepiri pa bi se morali pomiriti. Ta mednarodna sodnija bi se morala zbirati od časa do časa, da se določi nekako poslovanje in naredi mecHnarodne postave. In vsaki narod bi se moral zavezati, da se podvrže določbam te mednarodne sodnije. In vsi tiaffodi bi se morali zavezati, da kaznujejo vsak narod, ki ibi se ne podvrgel določilom ambitracije. In narodi bi morali rabiti svoje vojaške in pomorske sile napram upirajjočenKu narodu.
To je predlog Mr. Tafta. Opazili ste razliko med opravičenimi in neopravičenimi vzroki. On je mnenja, kla so na svetu stvari, o katerih na-( rod misli, da nimai noben drug narod pravice vtikati se v nje, zatorej on rezervira pravico, da se napove vojna v gotovih
slučajih.
»Resnica je, da kar se tiče notranjih zadev enega naroda, dla nima noben drug narod tpiravice vtikati se v nje. toda vse kar se tiče medsebojnega občevanja naroda z narodom, postane stvar mednarOdln^ pozornosti. Rnvi pogo|j in namen ter vzrok mednarodne lige bi moral biti, da se garantira vsakemu narodu polna prilika, •dla živi po svoje in neovirano."
Dalje prihodnjič.
DAROVI.
Za sirotno druižino Mehle so darovali: $1.00 John Samsa, po 50c Sil. Arko, Ant. Zakraj-šek, L. M. Peterlin, John Er-een, And. Campa, Terezija Petkovšek, Jos. Levstek, po 25c Jos, Godič, John Peruišek, John Brodnik. , Nabral rojak John Samsa, skupaj $5.25. Izročeno uredništvu lista 24. , jan.
Delo dobi pomožni janitor,
dobra plača, stanovanje in hrana. Zahtevajo se reference. Oglasite sie v Glenville bolnišnici.
: VELIKA RAZPRODAJA.
železnine in pohištva. Spodaj podpisani naznanja, da bo pustil svojo trgovino, ker se poda na deiželo. Radi tega priredimo razprodajo, kjer dddfite trideset procentov ceneje blago. Ne zamudite te razprodaje.
CHRISTIAN MANDEL,
• 15703 Waterloo Rd. (12) Coilinwood.
Društvo "Doslužencev".
zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Grdinovi dvorani. Društvo sprejema člane od 18—35 let. Zdalj ima vsakdo priložnost, da pristopi. Društvo plačuje $8.00 bolniške podpore. Ob-jednem naznanjam, IcKa sem se preselil na novi naslov, 1074 E. 66th St. Z bratskim pozdravom,
(12) Geo. Krainčič, tajnik.
1	->■
DAROVI.
; Za potrebno dhniiino Mehle
>	so nadalje darovali Fr. Bara-L ga in Frances Skul vsak po l 50c. Spodaj podpisani se prav t iz srca zahvaljujem v svojem
>	imenu in v imenu moje žene
■	ter dveletnega otroka vsem 1 usmiljenim rojakom, ki so da-' rovali z največjim veseljem. ^ Posebno se depo zahvalim Fr.
>	Kunsteljnti, 6512 Bonna ave., ki mi [je prinesel pet dolarjev, iki jih j.ei nakoiektai za mene.
' Prosim v&s, ne zalmerite mi,
■	ker vas iprosim, ali prišlo je v , resnici tako,-da se moram o-
brniti na vas. Prosim, podpi-. raj te revno družino. Srčna hvala tudi dir. Bled, št. 20, L SDZ in vsem darovalcem.
*	Josip Mehle.
:	OGLAS!
Tem potom ob/veščam čla-" ne dr. Srca Jieizusa, dla se je na seji dne '1*3. jan. dvignito številke in sicer je bila dvigrnje-' na iprva št. 434 za omaro in 1 druga št. 169 za plinovo peč.
•	Prvo je zadel brat John Gardner in drugo 'brat John Luibe. Z bratskim pozdravom
Frank Zupančič, I. tajnik.
1364 E. 36th St.
NAZNANILO.
1
Članom (Sam. K. K. dr. sv. 1 Jožefa se naznanja, da se vrši
*	redna mesečna seja v netfeljo,
■	27. januarja ob 2. uri ipopoldne i v navadnih društvenih prostorih. Pozivna se vas, da se te seje gotovo udeležile, ker na dnevnem redu imamo zelo važne točke, ki so odvisne od
•	večine članstva, da jih ddbro in pravilno reži. Bratski pozdrav,
Jos. Stampfel, tajnik.
}	IZJAVA.
, Slovensko Telovadno dru-! štvo "Jugoslovanski iSbkol" je na svojem občnem >zboro-5 vanju zaključilo ponovno iz-[ raziti zaupanje dlelu. zdntže-
■	ivanja Slovencev, ifrvatov ,in Srbov v neodvisno demdkrati-
. ono državo Jugoslavijo po
1 f .....
M
programu Jjugosiovanskega
Odbora v Londonu. V dosego teh ciljev se nahaja sedem
članov Jug1. Sofeola na Balkanski fronti, da skupno z drugimi uresničijo naše namene. J^ffnako pa verujemo, da bodejo krepkei pesti in 'trdo delo izvojeivalo osvobojenje našega naroda, katero uipamo bode odločevalo t"di u-sodo teT znašlo braniti priborjeno svobodo. Zato pozivljemo vse Slovence in Slovenke, da pričnejo v teh resnih časih z delom v -Slovenski INtirodlni Zvezi.
Novi odbor Jugoslovanskega Sokola za leto 1918 je: J. Kos, starosta, »U ŠpeJiek, pod-starosta, Fr. Kraševec, 1009 E. 60th St., tajnik, M. Lah. lit. tajnik, Fr. Kunstelj, P. Mo-dic, M, Lah nadzorniki. Seje vsako 4. nedeljo v mesecu.
M. Lah. lit. tajnik.
KJE JE Ivo Kobal, o katerem sem zad
njič dišal, da se nahaja v >Sao Paolo, Brazilija, če kdo roja-jkov vei zanj, je prošen, da pošlje naslov njegovemu bratran cu, ki se nahaja v laškem vojnem mjetništvu. Ivo Koibal, prigionere di guerra, Ga v i, prov. Alessandria, Italia. (12)
Delavci dobijo stalno delo,9 ur
na dan, 55c na uro. The G. C. Kuhlnian Car Co., Collin-1 wood. Vzemite Euclid Beach karo.
Lastujte svojo hišo.
'Plačajte $200, ositanek pa kakor rent po $25 na mesec. Modema hiša s 6 sobamL-Shaw, 409 Hippodrome Bldg.
Ob (irlllkl kak« vmllt«, botHnJ* In pri vMiltm omizju, apomnlte m na narodna atavbo "SLOVENSKI NA-RODNI BOM". Vaak najmanjši dar dobrodošel.	J
M: : .4.I11U111A	„.
Mt i za e lu jemo načrte m moderne hiše. Od $5.00 naprej.
Vprašajte na 420 Citizens
Dekleta dobijo delo v tovarni
Stare nad 18 let. The Cleveland Dental Mfg. Co., 3307 Scran ton IM-
' - n
Dekleta za delo v tovarni .Skušnja nepotrebna. Plačamo, do-čim se učite. Wolf Envelope Co., 1765 E. 22nd St,
Oženite se.
PoHHtc aam EN DOLAR In n! Vam pošljemo i«»it«TMijakl k«tal*« • FOTOGRAFIJAM! i««at in natWri mnogo dek lo udoT, ki hoCelolmeti poltenega mola. VI lahko direktno pltete nJim. Ml amotaat. •IJItI In amo t tem poslu Že vet let, potyt-te nam dolar In nofob pridete a tem do ZAKONftKB BRBCB. Flklte na:
RELIANCE CLUB
Bo« 37«,	Los Aagaloa, Cat
Štiri zahesljiva zdravila.
s
J® J^lco neprljataa aimpton, U ta-	liniment L^™
QEVEROV	QEVEROVO
Balzam za pljuča	Gothardsko olje
Je prijetno Idealno In uapelno adravilo zopor	je uapeion liniment ia zdravljenje lokalnih
kašelj voakega. Člana druilne. Celo najmlajši	bolečin na pralh, na brbtn. ali ob atraneb, pri
otrok ga lahkjo jemlje 1 dobrim uspehom. Nima	revmatlcmu, lumbago, oodaUoa in kjerkoli ma-
oplja ali morfija. Cena 25 In AO eentov.	en0 dobrodejno zaleže. Cena 30 in 60 centov.
...--------------'
P--U1-J naznanja avoj prihod a ponovnim	J® navadno nered v Jetrih ln
rreniAU kihanjem, e auhoatjo v noanih	nrDlODOl Be ne IM1MnarJaU. 81u-
hodniklh ln 1 glavobolom. Dobra navada Je, da	iajte kadar vas narava svari. Poglejte kaj Je
preAenete prehlad takoj, ko «e Je zafiel ln ti-	vzrok ln vzemite
cer t
SEVEROVE	SEVEKCJV0 ^
u labkle prtkU jdra	" ** * 1*»
So jako znane za točnost, ker preženejo ta-	Je močno zdravilo za bolne Jetra, priporofiljl-
koj prehlad, navadno v enem ali dveh dnevih,	vo pri teftavah odvajanja vode, pri hrbtobolu,
da JLh vzamete ob pravem času ln Jih rabite ka-	napetju nog, vrtoglavosti, bruhanju aJl slabem
kor je predpisano. Cena 30 centov.	želodcu. Cena 75 In' >1.25
Vsako izmed teh fttlrlh zdravil aU druga Beverova zdravila lahko kmplte v v oži lekarni. Oe jih
vaš leltornar nima, plftlte na
W. F. SEVERA CO.	Cedar Rapids, Iowa
1_
VOJNO HRANILNI CERTIFIKAT
i > t , i
Se lahko kupi tekom januarija /a
•	V1,'.
(h 4 1 O in »trije Sam plača nazaj (ftp1 AA 1 Z dne 1- januarija 1923
Sk.,-.-, '•	. ,	št--''-	I	a	i '	'	.«'■.
Vlada Zjedinjenih držav je zaprosila ljudstvo v tej deželic posojilo $2.000.000.000 tekom leta 1918. Vlada je nareidila načrte, <la sprejmi ta klenar v malih svotaih> tako da vsak mož, ' ietia in otrolk, v katerih žilah bije patrijoticna kri se lahko poslužite te prilike.
t_________
Vi lahlkio kupujeta hranilne znamlloe, katerih velja 25 centov vsaka, šestnajst teh hranilnih znamk, prilepljenih nai hranilno karto, se lahko zaimettja za voj.no hranilmo znamko na vsaki poštti ali banflci, in tekom "januarja doplatate še. i2c'enttov, nakar dobite za $4.12 prihrankov od vlajdte Z)jedinjeuiih držav $5.00.
Ta denar je vaš. 'Nihče drugi ne more dobiti tega denarjja. Dne 1. januarja* 1923 dobite za visiakih prihranjenih $4.00 svoto $5.00 od vaše vlade.
Toda če ibi vi potrebovali denar poprej, ftdaldtar hočete, pojdite na pošto, in pošta vam izpJača kar «te plačali v blagajno strica Sama sflcupaj z obrestmi do Iomega časa, ko dvignete I denar. ' /	'	♦
BODITE SAMOSTOJNI HRANITE, POMAGAJTE AMERIKI.
_...	--'	*	..........,	m ' ■	■	,.,,., ........ ...... —,
r '
Vaš Idenar je igaramtirain z vsem premoženjem Z>edinjenifr držav. Poleg tega 'pa pomnite, da |jc Ko vaša vojna — da ohranite svoj dom, svojo svobodo in cast vaših žen in hčeric in sester. Zjedinjene države so zastavile svojo polno moc vsciga svojega upljiva, svojega bogastva in svojega mokva, proti strasni tiraniji, ki naznanja^ da je «ila pravica.
lB(|Jui! ,	.......__ .	. . .... _ J:1 jlalBiRii j 1 • • .	.	. ..	..._....'	____________. I
; - • ... : , ;.;. ■ ; ■ v.[: . ' .. • ^ , .; • r- -
Krasna pravica je, da pomagate	S trije Sam vam daje priliko, da
Kt	i	dob
iti to vojno za civilizacijo ^	pomagate njemu v tej vojni.
__1 1 '	_v , _-
--C F=	--
Denar, iki ga> (posodite vladi bo kupil vsei stvatri, ki so potrebne,	If ^ ^JL	Pojldtte v svojo Ibanko ali na'pošto in vprašajte- svojega poštar-
^ V dla se tem hitreje konča vojna in tragedija ter da se o/hrani amerišlco	«AVfMO«rrAkIPS	vam P""0*** hranilne znamke. On vam too dal hraililoio karto.
moštvo ter svoboda svet*. t • , '	^W$uedbvthe	Čimprej jo izpoln«<e in dobite voljno bra-nilno znamloo, tem prej diobi-
Kupujte vojno hranilne znairike SEDAJ. Večajo $4.12. Tekom	UKITED STATES	va*e štiri procente od \dlenarja. Hranite denar, pomagajte vladi, po-
februarja vas bodo veljale $4.13. Po feb. veljajo en cent več na mesec.	Q0VERNMENT	magajite sebi. ;
----;----t -i-r—- ■	-----
I
■i-. ' ' . iM	■	•■■>	Ji" "3'	/. -i-i	f %*	.- frMr . tf-. - ■ mjmmh^ ' V	-' % .	■ ••• .. i 1	' ' 1 . : .*' 1* . . *.	•• •/i'l
■KfT"	" ' -mnf--	- u	iltffliUK?,	I
Andrej Černišev,
Roman
Spisal: JULIUS ZEYER	Poslovenil STANKO SVETINA
"Dovolite še", jo je pridrževal, ''da vas smem spremiti, dokler ne ugledamo kupole monaster i je; temni se že sumljivo in lalvko bi se kaj poškodovali."
Pri vodila je molče in šla sta naprej skozi dremajoči gozd; na nebu je mirno plul svetel krajec meseca in njegovi Či-sti žarki so se tupatam lomili v beliHi, pnozor.nih oblačkih. Ko so se zasvetili med drevjem pozlačeni križi monasteri-je, mu je zopet pomignila z roko v slovo, nato ipa je dvignila a'kvamarinaste, nepremične oči k nefluu in je zašepetala sanjavo: Andrej Černišev. \ Gledal je za njo, dokler ni zginila med drevjem: da bi se otresel vseh skrbi, je stopil s konja in ji sledil do konca gozda', odlkoder jo je zagledal pri samostanskih vratih. Potem šele se je vrnil v slatllkem razburjenju 'domov, v ono hišo, odkoder je bil pred nekoliko turami odšel s tako teškim srcem z igospodom Lutgardo-nom.
V tem času je gospod Lu-gaindon najbrže prišel do prvega prenočišča na svoji daljni poti.
"Ubogi fanti" je mislil gospod Lugardon, "Ubogi fant!"
Čas je potekal. V sredi poletja je bilo, ko se je Andrej černišev srečal na kraju gozda 2 Agrafeno, in šele na jesen ga je poslal knez Poma-rov na dvor. Na poti v Petro-grad je obiskal Andrej mater, kater« skiaro še poznal ni; bila je drugič omožena. Prvega svojega soproga, očeta Andireja, ni ljubila, zakaj\ vzela ga je iproti svoji volji, ker jo je k temu prisilil le brat, knez Pomarov, ki ae ni pravnic fbrigal za to, da ji je odre-( kel svojo naklonjenost, ko je namreč v kratkem času Andrejev lahkomiselni oče za-• pravil svoje in ženino premoženje. Pozneje je vzel k sebi osirotelega Andreja, todia ma ti njegova se ni sniela pri njem oglasiti, posebno ko je po nagnjenju svoj-ega srca čez nekaj let stopila v drugi zakon, z možem, ki je imel malo premoženja, oeiprav staro ime, z Mihaelom Stepanovim. Uboga Fedora I Zdelo se je. da jo usoda zasleduje s posebnim kljubovanjem. Kakor ni ljubila svojega prvega moža in kakor je upada, da bo dto segla s svojo možitvijo doslej neapan lUagor, se je kmalu prebudila iiz goljufivih sanj, zakaj Mihael Stepanov je bil trd mož, b<rez čuta, ki je smatral ženioi le oskrbnico hiše. in posestva. Radostno je pozdra-l vila An<l<rej.a», toda njene oči / so plašno in v-^tiski begale po sobi, ko se je slišal na pragu surovi glas iMIhaela 'S t epa novega; očividno ji je odleglo, ko je ta vljudno povabil Andreja, naj ostane pri njilh dalj časa in ko mu je začel pravi-\ ti o svojem lavu. Nato so se \oglasili" lahki in hitri koraki pned vrati in ko je. Feodora Dimitrijeva odprla, je. plašno priteklo v sobo troje otrok, ki so postrani gledali gosta s smehljajem in rdečico na obrazu so se prijemali za krilo in za roke Feodorine; to so bili mali, polbratje Andrejevi. Vsi so se počutili bolj prosto, ko je vrgel Mihael čez nekaj časa puško čez ramo; ko so ga skozi okno videli odhajati in ko so slišali, kako žvižga <psom. Otnoci so se sedaj približali 'Andireju, zvedavo so ga ogledovali, otipavali njegove iprstane in zlate priveske in mati njegova se'je upala objeti z nekam i njegov vrat, poljubiti mu oči in čelo, sladko BMšepetajoč; "Andrejček moj!'
Ostal je nekaj tednov v o-čimovi hiši; bilo mu je tako
| ***
■	blaženo in veselo v krogu teh
■	ljubih otrok, pred očmi tega • nežno trpečega bitja, ki ga
je porodilo. Podnevi je. hodil na sprefliod na šinoko pokrajino, vstavljal se je večkrat pri veselih ognjih, ki so jih zanetili na polju otroci, pasoči Čredo, in pogovarjal se je z njimi in se kratkočačsil z njihovimi priprostimi odgovori. Pokrajina je (hala enolična, vendar zlati žarki jesenskega solnca so ležali nanj i tako sa-njavo, 'kakor žalosten nasmeh na o/bnaizu umirajočega. Ko je hodil po stezah, na Ikatere so nastajale breze zlate in rdeče denarce svojih odpadajočih listov, se je poglobil v sladke sanje in' prijietne sipomine na skrivnostno mladenko, ki se mu je prikazala kot njegov ideal in ki je kmalu izginila kakor senca.
Morda jo bo v mestu zopet našel? Večkrat se mu je zdelo, da je to nemogoče, da je bilk) to, kar je videl in slišal, k posledica razburjene fantazije in čimdalje je tako pre-vdarjal in premišljeval, tembolj je izgubljala postava Ag-rafene gotovost, tembolj je sprejemala nase tip meglene prikazni.
Nastale so goste megle, ognji na pašnikBh so le sflabo brteli skozi nje in so slednjič popolnoma ugasnile pod valovi Ihudournikov; zabučali so viharji, poslednji listi dreves so se odtrgali in so leteli v divji naglici po razburjenem zraku, ponoči je padal sneg in je zakril vse, kamor je seglo oko, belo rjuho, ki se je iskrila odmilijonov drobnih zvezd, da bi človek skono oslepel. Andrej se je poslovil od matere in njene rodbine in je zle-tel kakor ptič po mrzli gladini cest.
"AnliJrejiček, golobeek moj," je šepetala malti solzeča se, ko je sedel v isani, "ne veš, kako mahi ji v je svet, v katerem . veruj mi, ni nobene sreče' A>ko ogoljufa tudi tebe, akb ne boš našel, (česar iščeš, povrni se k meni! Ničesar se ne bolj, imam zadbsti srčnosti, stati med teboj in Mihaelom. Ti si moje dete! Oeisa se ne bi zate lotila?"
Pri teh besedah se je zravnala in g locira odločno okrog sebe.
Poljubil je njene drage rg-ke in se zavil v kožuh, da bi nihipe ne videl njegovih solz. Dolgo je še stala na pragu, dokler ni izginil; nato se je vrnila k otrokom, vsa otnpila okJ mraza, katerega pa* ni čutila.
Ko je prišel do svojega cilja, (je Andirelj počasi 'pozabil vse t<ei vtise .prej sne ga 'življenj rt; to prostrano mesto, to vrvrenje v njem, šum in blišč, vse 'to je prevzelo Andrejev duh in njegovo zavest prvega trenotlka. v Petrogradu.
Takoj drugi dan se je napotil v palačo Nariškinovih, njegovih in kneza Pamparova sorrldnilkov, (ki naj bi ga uvchI-li pri dvoru. Nariškimovi so bili z velikim knezom Petrom naravnost v sorodu( druga soproga car[ja Akksan'tftra je bila iz njihovega rolu), toda največjo zasflugo za milost, na katero so se pri prihodnjem carju veselili, je imel Lev Na-raškin. Velikemu knezu in njegovi soprogi se je čez vse priljubil zaradi poselbnega daru iparodiranja in zaradi lahke, smešne zgovornosti. Lev je znal baJje govoriti tudi največji nesmisel na tak način, da, ga je skraja vsak napeto poslušal, misleč, tcfa je to popolnoma pametna reč, d'ckler ni slednjič smešnost prodrla z vso silo in se je cela kHružba spustila v hoinerski smeh. "Še nikdar me ni nihče pripravil v tak smeh, kakor ta Lev Nari-škim," j« napisala Katarina v
i svoje zapiske. Imela ga je i za nekakega dvornega norek i in kako stai se drug proti <Lru-1 gemu -cfonašala, se nabolje vi-
■	di iz tega, kar sama o njem i pripoveduje. Dobila ga Jje ne-
■	koč v svojem kabinetu, leže-i čega na divanu in prepevajo-- Čega pesem "qui n'avait pas
■	le sens commun". Odlšla je in
•	se kmalu vrnila v spremstvu , dvellii dam, in ker je »Lev Na-i riŠIkin še vedno kižal n,a kliva-
•	nu, so ga začele vise tri pre-. tepavati s šibami, obvitimi s : Qdcjprivami, tako da so mu o-1 tekle »reke, noge in dbliqje in
da je moraJ osifcati tri dni v svoji sobi.
Lev NaraSkin je spreijel Andreja z odprtim naročjem in ga je takotf peljal k svoji svakinji Ani iNikitišnf, ker nista stanovala oba brata v isti hiši.
Ana je sedela prt svoji toaleti pred beneškim zrcalom. Njena oprava je bila sicer že končana, totfa Ana je vendar vzela še> nase ipteignoiT iz bruseljskih čipk, ki je padal od belih ramen do tal, zakaj komrnica ji je še vedno veniaala napudrano firizu/ro z dragocenimi, umetnimi cvetlicami. Ana Nitiškina je bila krasna, pravi vzor velifloe dame, 'gracijozna in koketna; poselimo krasna pa je (bila v tem kabinetu, kjer se je vse svetilo od snežne beline; at-lasive taipete, (čipkasta pregrinjala in slrebrna toaleta, in kjer je ona vsled bele pojiti ponosnega doraza ivemlar zmagala nad vso ostalo belimo.
(Sprejela (je mladega sorodnika nič manj ulj ud no Ikot
Lev Nariškin.
"In Vi ste torej za seld\aj
gilavni svetovalec našega ljubega stričika?" je vprašala svaka, iskala je pri be^i z ro-ž.astimi prsti v perkisti skrinjici primerno "mouches'' za svoje snežnio belo obličje, pomignila je komomici, niaij o-cf-ide in je pristavila: "Ali veste, da »bi se moj soprog bojeval z vami za to veselje,, ko ne bi bil ravno v Moskvi?*'
"In res lahek bi bil boj za ljubezen in prijateljstvo togft našega ljubega sitrička, ako bi vi, kakor vaim ukazuje /dolžnost, prispeli svojemu soprogu na pomoč, kaj ne dla, Andrej?"
Ana Nikitišna je posvetila na Andreja s temnim 'leskom svojciga milega pogleda; Andrej se 'je zardel.
Dalje prihodnjič.
Zdravje ima gotovo vrednost.
Ta resnica* je očitna. Zdravje je edino bogastvo, ki ga imajo ljudje. In ker je želodec glavna podlaga zdravju, je skrajno potrebno, da smo neprestano na straži, da! varujemo, da odK'ajalni organi eliminirajo vso nesnago in strupene stvari, ikaterih se mora sistem oprostiti, če hočejo stroji živdjfcnja dobro delovati. Trinierjevo ameriško grenko vino je najbolj zanesljivo zkBravilo v toeim slučaju. Če imate kake želodčne neprilike, vzemite Trinerjevo vino. Videli bodete, da res naredi, kar govorimo. Cena $i.io. Po lekarnah. — Mnogi trpij# na revmatiizmu, nev'ralgiji, itd. ker ne.poznajo Trinerjevega linimenta. Opozarjamo jih, na to zdravilo, ki 'daje hi-bro in gotovo pomoč. Cena #5 in centov po lekamab, po pošti 45 in 75c. Joseph Triner Co., kemisti, 1333—43 So. Ashiland av^e., Chicago, 111.
Tool-makers dobijo delo, samo iizučeni možje. Delo je od vlade naročeno. Stalno delo za može, ki se skažejo. Enterprise Tool Co., 876 E. 72 St.
(n)
» in- ■ ■ ■	1 ■ 'i t
I po meri, ga'rantirano da pristo-' ji. Cene zmerne, blago vedno I najbolje. Mnogofletfta skušnja v larojaški obrti vam garantira za najboljše delo.
ANTON BRAiNISEL, 1 8001 St. Clair ave. Tel. Princeton 1865 R.
Rosedalle 288^ J. (Fri.155)
!	PREHLAD.
Prehlad 'je jako neprijeten in naravno je, da bolniki gl«^ dajo za hitro olajšbo. Ljudje, ki so rabili Severove tablete za prehlad in gripo pravijo, da so zgubili prehlad tekom 24 ur, potem ko so rabili to zdravilo. Mr. Jan Mikusek, iz Buyck, Minn, piše: Severove tablete za prehlad in gripo sq izvrstne. Vselej jfihf bom imel pri rokah. Cena 30c ipri vseh lekarnarjih ali naravnost od W. F. Severa Co. Cedar Ra- " pidte, Ia.
VABILO za pristop k društvu SRCA MARIJE(STARO). Društvo je na redni mesečni seji sklenila, da sprejema žene in dekleta od 18. do 40. . leta ibrez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in a\pril. Katera je pa stara 1 nad 40 let, se mora skazati z 1 rojstnim listom ali pa s zapri- < sei^no izjavo pri notarju. < Druištvo dtaje $6.00 bolniške podpore na teWten in $300 smrtnine1 za vsako umrlo članico. Mesečnina znaša samo $1.00 na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati /. zdravniškim spričevalom, poleg mesečnine $1.00, pa plačuje še 25c na mesec, in ako nioi umrje, <W)i ždna $150 1 smrtnine.
To društvo je eno naj sta- : rejših tu iv G«velandu, olanic 1 šteje preko 300, premoženja 1 ima nad $9000. Žene in dekle- j ta, sedaj se vam nudi prilika, da pristopite v to društvo I bretz vsake pristopnine.	"
(Mon-Fri.50)	ODBOR.
Harmonisti	t
na nemške, kranjske adi gra'	s
matik harmonike, pridite se	2
učit, jaz Vas lahko naučim	j
najsibo kateregakoli in vsak	(J
kom aid', katerega želite. Pridi-	,j,
te in prepričajte se. Prkfite v	^
Lauschetovo gostilno na 6121	^
St. Clair ave. Tu me slišite	t
vsako soboto nekaj novega	(
igrat. Vabim tudi vse druge	g
rojake in rojakinje.	c (Fri—8) Josip Rus
NAZNANILO.
Delničarjem Slovenskega Stavbinskega in Posojilnega j društva v Clevelandu se tem , potom naznanja, d'a se bo vršila delničarska seja omenjene družbe dne 29. januarja, 1918 o b 8. uri zvečer v društvenem uradu, 6313 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
T (6,9-1 I.)
POZOR, ROJAKI 6% !
Denar se posojuje na stav-binvstvo hiš po 6% obresti, na lahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsak lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite o-sebno po 6. uni zvečer.
Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40) ■......1	- v
Oženit«
PoiljiUStc. In mi vam poilj***>« »ajna-vejitienltovanjaki kitalo« s ineni. »•»- r l«Tl ia slikami mn.„ l«p)h <taklat ia u-doT, ki žalij« »ako« Poltanp i. lajno. 1J Po*tj,t. SOc na
Reliable Clnl>	o
D«*t. 14, In 465 Loa An««lea. Cal. r
r.bf, it- 'n	J j
ZGUBLJEN DENAR. <j
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma -hranijo. Čemu imeti dienar doma? Ali ni boljše vložiti de- ji nar tam, kjer je na varnem in s vam nosi poleg tega še 5% I obresti, in sicer pri: Sloven- ž skem Stavbinskem in Poso- p jilnem društvu, 6313 St. Clair s ave.	(X151)
Premogarji hranijo denar pri čevljah
in zdravniških računov.
/ f- v: - • » '
To je resnica in sicer povsod — jod Alaske do Mexico z "Hi-Press".8Hši ,—f—
Veliki računi za čevlje in bolečine v nogah so \ 0/»i vrženi proč, kakor hitro dobite te fine, krasne \ Jg^ čevlje in "butse".	- j^Jv'
Ne likajo, kajti narejene bo iz enega kosa, in dajejo nogam udobnost, kajti y^iP^m nareiene 80 za delavsko nogo. Kupite ^^^ 9	cn par 'n PrePrič*ite se 40.000 SSffi^
m jffillpOT r> trgovcev jih prodaja.
Wk THE B.F.GOODRICH RUBBER COMPANY
SSžg^f A ^^	Akron, Ohio	wfŽ\i
Makara of IIm C«l«br«Ud Goodrich	JE
J j xl^E^l	Aulomobilo Tito«—	^V^
|1| sflmj	TrW^ftl (	"Best in the Long Kun"	/| ji
li mmsL \MiMliA	^ ^ _„ m i\/f
^ I ^pp ^p^l MEISSISS ^^
■■■■ with the Red Lino Round the Top
fflMgiw Outwears- Steel
; Zima jd tukaj ;
' * Id rada donate katelj, prshlad in '
I	1 hripo, ali influenco. Ne pripustit«, { ( k da bi •• vas katelj trdno prijel; <
vstavita ga takoj, da s« na la { 1 način izogneta komplikacij, ali 1 , } poaladic ka&lja. Vzemite	I
II	Oevera9s
L^ Bilsim for Luofs!
1 1 (Severov Balzam za pljuč«), in * < 1 kmalu se boste prepričali, da Je < . . ta balzam zelo prijetno zdravilo, (
• katerim te zdravi kaielj, hripa-( > voet in vnetje t sapniku. To ee 1 , . zdravile priporoča otrokom i od« ,
raslim. Na vsaki stekisnioi je I I natančno navodilo o uporabL < ( ! Cena in 60c v lekarnah. ,
1 1 AttMe «• fererer fleveneU < n ekwusah (kala4ar) sa 1«U lOltt 1
n i. n ■ 1 .■ _ - r '
Naprodaj hiše!
Hiša za 3 družine, rent $80 tia mesec, za $7400. Hiša, 12 soib, cena $4500. Hisa> 10 sob, za <tve družini, cena $4800. Hiša 'za dve družini, lot 50X 11*50, cena $4600. Imam še več iiši naprodaj, na katere se .plača samo tisoč Idblarjev ta-kqj, drugo pa kot rent» Kupite hiše šadaj, s.pomiladi se bodejo zopet podražile. Oglasite se pri J. Lušin, 1065 E. 66th St. ,	(12)
IŠČEM
svoijo žtno Ano Viraint, poprej Pan oko v ič, doma iz Do-lnarjev Vrh, fara Zdjane,Kraš-Ikto. Kateri izmed rojakov pozna to ženo, prosim naj mi javi Mike Virant, 1567 E. 38th St., Cleveland, O., (n)
. POZOR 1
»Mi varimo vse ' polomljene in zlomljene avtomobilske kose in dele (aVurg-ih sitirojčv. Delo točno in idobro. The Acme Welding Co., 1386 E. 40th St. Tel. Prospect 2196 J (12)
Dve peči na plin ali premog,
ste naprodaj. Pw/ve se nai6oio Bmnna ave. med 5. in 7. uro zvečer.	(11)
Dr. Slovenski Dom, št. 6. SDZ Nottingham-Cleveland, O. •
Vsem članom gori imenovanega društva se tem potom naznanja; da se vrši »prihodnja redna mesečna se'ja v nedeljo 3. februarja, t- 1. v navadnih društvenih prostorfh.Na dnevnem redu imamo nakup zemljišča, -kjer bi postavili svojo dvorano. Z bratskim pozdravom
John Korenčič,
17829 Canterbury Rd^N. E.
< Svoji k svojim je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo? Lahko pa to dokažete, če vfc> žite Bvoj- dienar v slovensiko podjetje. Slovensko Stavbin-sko in Posojilno društvo.
(Xi50
■. ♦
IDR. L. E. SIEGELSTEIN,
B.IIPhon*	fi„ rtm
Maio ISOe	Cotil 2481 R
("krvne IN KRONIČNE »OLEZtfl |
URADNE URL Od 9. zjutraj de 4. papelda«, «d 7. de S. iv«£«r. ________________________________________________Oh	h *d 10 de 12	_ ____jJ
304 Perteanenl Bldf. 74« Euclid Avs. neer East 9th St.
i 1 i* T "gggfgMgg^^"'^^^^"irrT^TwwnBHiH 111 1
ČUDOVITA PONUDBA.
Doctor Oowdrtck, slavili X-Ray ^p©cl)allet nudi svoje slniteje vsaki ■ bolni osebi, da je lahko vsakdo deležen te čudovite ponudbe, lodor ee je ' I brez uspeha fcdravli pri drugih sdravndldh tai trottt denar.
«Ne plačajte za
Moj urad Ima vse potrebne, mo | d orne ln snanetvene inštrumente za i ]K>polno preiskavo jn zdravljenje bo- 'ri loznl, tel dolgo trajajo. Moj namen je uspeftno zdraviti vsakega bolnika. En earn obisk vas prepriča. Ne , čakajte svojega zdravnika, da vae 1 ' zapusti, ampak pridite tatooj k nam
Posebno naznanilo.
Jaz ftelhn, da mi zaupate. Jaz želim, da pridete in ml maiožite svojo 1 bolezen v vašem jeziku. Pomnite, Jaz ntoem navaden zdravnik, ampafc ftpecijaliet z mnogimi leti skušnje, da zdravim bolezni kakor Je vaša lny9 katere so drugI nehali zdraviti Dalj časa ste bili bolni, bolj je sapleteaa 11 vate bolezen, tem večje zanimanje Imam. Jaz naredim rad kar drugi skt*,v| čajo narediti ln ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vse zdravljenje ] je prijeitno ln vam ne povzroča bolečin. Imam številne čudovite stroje ta ^ zdravljenje vsake bolezni. Kadar se oglasite pri nas, ste sprejeti t Idejo, V da bodete ozdravljeni v najkrajšem času. MoJa ipopolna preiskava i X/^jfi Hay vem pove o vašem položaju. Ce so drhgi ugibali, pridite k meni. Uo- \ < tovo pridete pocneije, zakaj ne bi prišli sedaj. Ne računajo za nasvet ln !v preiskavo, če se zdravite.
2047 E.9th St. DOCTOR COWDRICK Med Euclid 4. nadst-	imcijaiat, Cleveland, o. » in Prospect
'	Ur»dn» um i, »jatraj do S. iv. Ob «»d»ljah od 10 do I._■ .-^lijH
Dr. J. V. Župnik
SLOVENSKI
ZOBOZRAVN1K 1
6127 ST. CLAIR AVE.	|
KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINVO TRGOVINO j
Najboljše zobozdravniška delo po nizkih cenah.
Uradne ure: Od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. •
Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile.
WK^T Sprejemam Liberiy bond'e x> ^^ plačilo zdraho niJ KJh račtino-O