Štajerski TEDNIK Gospodarstvo Lenart zTakšnih podražitev se preprosto ne da preživeti torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podravje z (Ne)smisel zakona o brezplačnih kosilih v šolah za vse povprek  Stran 5  Stran 2 Ptuj, torek, k 13 13. septembra b 2022 Letnik LXXV z št. 71 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Ptuj, Kidričevo z Javne službe Ptuj plin zamenjale z lesnimi sekanci Aktualno Pred kurilno sezono veliko neznank o cenah Komentiramo z Prijatelja za vedno Ptujčani so krepko podražitev ogrevanja občutili že minulo zimo. V Javnih službah, ki s toploto oskrbujejo uporabnike daljinskega ogrevanja v mestu, cene za prihajajočo ogrevalno sezono še niso oblikovali. Več na strani 3.  Stran 2 Gospodarstvo Podravje z Še enkrat v tek za 40-milijonski posel  Stran 3 Politika Podravje z Komunalna podjetja s podražitvami šele po volilnem letu  Stran 5 Črna kronika Žetale z Zgradil hišo, da bi živel v miru, sedaj živi v strahu  Stran 32 Šport  Stran 17 Šport Rokomet z Vzpodbudna predstava in lepa zmaga Ormoža 19 torkova izdaja  Stran Podjetništvo z V središču z Obrtnik: »Še nikoli nismo bili prisiljeni odkloniti toliko dela kot letos« Kako pri nakupu hrane privarčevati 1.400 evrov  Stran 7  Strani 8 in 9 www ww w ww..t w .te tte edn dn niik k.s k. .ssi Atletika z Čeh postavil nov mejnik slovenske atletike Foto: Črtomir Goznik Niste naročnik Štajerskega te ednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji. Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 13. septembra 2022 Slovenija, Ptuj z O brezplačni šolski prehrani za vse učence Prijatelja za vedno Komentiramo Vse od sredine 90. let prejšnjega stoletja, ko se je prvič povzpel na županski stolček domačega Destrnika, sta Franc Pukšič in hajdinski gradbinec Peter Emeršič previharila številne viharje, a njunih vezi, kot kaže, ne more nič pretrgati. Prijatelja za vedno, če si izposodimo naslov uspešnice, ki sta jo pred leti prepevala Helena Blagne in Nace Junkar. Njun zasebni odnos se seveda javnosti niti malo ne tiče, a le dokler ta ne poseže v poslovanje občine. Emeršič je namreč kaj kmalu postal »hišni« gradbinec občine Destrnik, saj je od leta 2003 zanjo opravil poslov v skupni vrednosti več kot dva milijona evrov. Za novo občinsko stavbo je Pukšič z njim konec leta 2011 podpisal 1,3 milijona evrov vredno predpogodbo, s katero se je občina zavezala, da bo od njegovega podjetja Em-Grad odkupila slabih 650 kvadratnih metrov prostorov. A zadeva se je sfižila, saj je Pukšič postal poslanec in zaradi nezdružljivosti funkcij ni več mogel biti župan. Do nadomestnih volitev je občino začasno vodil podžupan Branko Zelenko, ki je skušal z več aneksi in menjalnimi pogodbami posel čim prej realizirati, a mu to ni uspelo. Krmilo občine je namreč prevzel Vladimir Vindiš, ki je projekt ustavil, lotila pa se ga je tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ter ugotovila nepravilnosti pri javnem naročanju in delovanje v korist gradbinca. Ker občina novogradnje ni hotela odkupiti, jo je Emeršič tožil in zahteval 1,3-milijonsko odškodnino. Ostal je praznih rok, saj je stavbo medtem zasegla Em-Gradova podizvajalka zadruga Lipa, ki jo je dejansko tudi gradila, in jo občini prodala za zgolj 600.000 evrov. Toda naveza Pukšič-Emeršič se je nadaljevala takoj, ko je prvi leta 2018 ponovno postal župan. Z Em-Gradom je sklenil skoraj 900.000 evrov visoko poravnavo, zaradi česar je bila opozicija na okopih. V aferi Sodna poravnava sta bili vloženi tudi dve ovadbi, ki pa sta se končali v prid aktualnemu županu, saj ju je ptujsko tožilstvo ovrglo z ugotovitvijo, da ni zlorabil svojega položaja niti ni oškodoval proračuna. Zmagoslavje je bilo javno, saj je Pukšič nemudoma sklical tiskovno konferenco in na njej okrcal politične nasprotnike, manj javna in transparentna pa so bila nakazila denarja. Kdaj, komu in koliko so bila vprašanja, na katera nismo dobili odgovorov. Znano je le, da je Em-Grad v drugi polovici 2019 iz destrniškega proračuna prejel 135.000 evrov, preostanek do 870.000 evrov pa je odšel neznano kam. Med skupne projekte dveh prijateljev spada, kot rečeno, tudi gradnja termalnega hotela, ki pa ni ugledal luči sveta, saj se skrivnostni investitor, ki sta ga napovedala, ni nikdar pojavil. Zanimivo, da ima podjetje Terme Gaja, ustanovljeno v ta namen, še vedno sedež v prostorih stare občine, ki jo je Pukšič letos prodal. Svetniki so za prodajo le s težavo dvignili roke, a so svoje soglasje pogojevali s kupnino, ki ne bi smela biti nižja od 95.000 evrov. To se ni zgodilo, saj je bila stavba v drugem poskusu prodana za 20.000 evrov manj, torej za 75.000 evrov. Kdo jo je kupil, župan kljub poizvedovanju ni razkril ne svetnikom ne javnosti, med Destrničani pa je slišati, da je novi lastnik nihče drug kot Peter Emeršič. A ni še konec. Kot kaže, tudi doma starejših v Zasadih, za katerega je koncesijo pridobilo lani ustanovljeno podjetje Medgeneracijski center Destrnik iz Medvod, ne bo gradil Jožef Duhovnik, saj ga je maja letos prodal Petru Emeršiču in Dejanu Doklu. Ni dvoma, da sta gradbinec in sin nekdanje direktorice ptujskega doma upokojencev primernejša ekipa za gradnjo doma kot pa profesor na ljubljanski strojni fakulteti, nekdanji politik in strokovnjak za vodovod. Zanimivo pa bi bilo vedeti, ali je bil to že prvotni načrt in je Duhovnik samo vskočil kot ugledno ime, ki je bilo garancija za pridobitev koncesije. Za odgovore smo se obrnili na vpletene, a jih nismo dobili. Senka Dreu (Ne)smisel uravnilovke kar tako povprek za vse V Inštitutu 8. marec so v ponedeljek začeli z zbiranjem 5.000 podpisov, ki jih potrebujejo za zagotovitev brezplačnih kosil vsem šoloobveznim otrokom. Prepričani so namreč, da bi država morala to zagotoviti vsem osnovnošolcem. Če jim bo uspelo zbrati dovolj podpisov, bodo v državni zbor vložili dva zakona: Zakon o osnovni šoli, s katerim bo šolsko kosilo zapisano kot pravica za vse učence in učenke, in Zakon o šolski prehrani, s katerim bo ta pravica urejena. Foto: ČG V Inštitutu so sprva razmišljali, ali bi uvedbo brezplačnih kosil predlagali zgolj za otroke iz socialno ogroženih družin ali jih vzpostavili kot pravico za vse, nato pa so se odločili za slednje. »Ker se nam zdi pomembno, da zasledujemo cilj brezplačne osnovne šole in model nadomestka za prehrano pri redno zaposlenih – ta pripada vsem, ne glede na višino plače,« je pojasnila direktorica Nika Kovač in spomnila, da so bila brezplačna kosila za vse otroke tudi del koalicijske pogodbe. Kovačeva je pred tem kot tehnično slab zavrgla podoben predlog SDS. Vlada že zamrznila cene malic Najnovejša pobuda Inštituta 8. marec je tokrat naletela na mešane odzive, veliko bolj kot denimo pri zakonu o vodah. Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol, meni, da gre za populističen predlog in da mnoge šole v primeru sprejetja zakona brezplačnih kosil za vse sploh ne bi zmogle zagotoviti. A dejstva, da cene hrane nezadržno rastejo, kar marsikomu že povzroča težave, ne gre ignorirati, česar se zavedajo tudi v vladi, kjer so že napovedali, da bo cena šolske malice ostala enaka lanski, podražitev pa bo krila država. Predlog vladnega zakona je sicer še v javni obravnavi, torej do začetka šolskega leta še ni mogel biti sprejet, a malice bodo starše po zagotovilih ministra za izobraževanje, znanost in šport Igorja Papiča stale enako kot lani, saj bodo cene zamrznjene, takšne pa bodo ostale do konca šolskega leta. Do sprejetja zakona bodo morale šole založiti razliko med staro in novo ceno malic, nato pa od ministrstva zahtevati povrnitev. Kar se tiče pobude o brezplačnih kosilih za vse, minister dodaja, da gre za staro idejo, ki jo podpirajo tudi v vladi, vendar je po njegovem dogovor o tehničnih podrobnostih, kako to izvesti, nemogoč prej kot v dveh letih. Prostorske in kadrovske težave Foto: SD »Na šoli opažamo, da se razlike v socialnem statusu družin naših S svojim predlogom tudi SDS Šolska prehrana je očitno vroča žemljica, saj o njej že nekaj časa razmišljajo tudi v Janševi SDS. V zakonodajni postopek so namreč vložili še predlog novele Zakona o šolski prehrani, s katerim predlagajo, da se v državnem proračunu zagotovijo finančna sredstva za brezplačno malico in kosilo za vse osnovnošolce in srednješolce. Gre za dopolnjen zakon, ki ga je SDS v parlamentarni postopek vložila junija, a ga je državni zbor na julijski izredni seji zavrnil, saj naj bi bil predlog neizvedljiv oziroma logistično in organizacijsko neprimeren. V stranki upajo, da bo predlog tokrat dobil zadostno podporo, in to tudi med strankami koalicije. učencev zelo povečujejo, zato bi rekla, da eni pravico do brezplačnih obrokov potrebujejo, drugi pa ne,« meni Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica ptujske osnovne šole Ljudski vrt. »V matični šoli imamo 736 otrok, od tega jih je na prehrano naročenih 600. Tretjina učencev je že zdaj deležna brezplačnih kosil, dobri polovici regresiramo malice, zato glede prehrane po mojem ni tako nujno potrebna intervencija države. Kje drugje bi bolj potrebovali finančno pomoč, takšna uravnilovka kar tako povprek za vse pa se mi ne zdi pametna. Če ima nekdo plačo 2.000 evrov in enega otroka, mu menda za njegovo malico in kosilo ni težko plačati.« Če bi bil zakon sprejet, vidi več težav. »Vprašanje je, ali bodo kuhinje zmogle skuhati in razdeliti hrano. Starši upravičeno zahtevajo, da imajo otroci v šoli dovolj časa, da v miru pojedo, pa tudi dovolj prostora. Naša jedilnica, denimo, sprejme 300 otrok naenkrat, torej imamo za vseh 600 na voljo dve uri. Poleg prostorske in časovne organizacije je tu še kadrovska težava. Še pred desetimi leti so si kuharji zaradi stabilnega delovnega časa in prostih vikendov želeli delati v javnih zavodih. Danes množično odhajajo, saj so sramotno slabo plačani, imajo pa velikansko odgovornost, zato je kader skoraj nemogoče dobiti. Mi smo kuharja dobili šele v tretjem poskusu.« Zdrava hrana roma v pomije Ker tisti, ki so skeptični do predloga uzakonjene pravice do brezplačnega kosila v osnovni šoli za vse, opozarjajo na to, da dose- danji poskusi niso obrodili želenih sadov, pač pa je v pomijah končalo še več hrane, nas je zanimalo, kako je glede tega v OŠ Ljudski vrt. »Prehranjevalne navade otrok so zelo različne, šole pa obroke pripravljamo v skladu s smernicami zdrave prehrane, kar ni vedno kompatibilno z željami in okusi. Zdrave hrane namreč otroci pogosto nimajo radi, večinoma bi jedli pice in hamburgerje, zelenjavne juhe jim ne teknejo preveč. Na jedilniku imamo tudi ribe, ki sodijo v višji prehranski cenovni razred, saj želimo otroke ozaveščati o tem, kaj je zdravo in kaj ne, ter jih navaditi nanje, a bi morali videti, koliko jih kljub temu zavržemo. Kdor pri nas nima kosila, ga nima zato, ker mu à la carte kuha babica, ne pa zato, ker bi bil tako socialno ogrožen, da mu ga starši v šoli ne bi mogli privoščiti.« Država naj raje pomaga pri obveznih plavalnih tečajih Vaupotič Zemljičeva pravi, da pri njih ni nihče lačen, saj so učencem zmeraj na voljo sadje in napitki, tudi kruh z namazom se vedno najde v kuhinji, ob tem pa ponavlja, da bi bolj kot državna intervencija pri kosilih bila potrebna pomoč pri kakšni drugi dejavnosti, denimo pri plavalnih tečajih, ki so za otroke obvezni. »Lani je starše tečaj stal 50 evrov, letos pa sta se prevoz in vstopnica za Terme Ptuj tako podražila, da morajo plačati že 75 evrov.« Senka Dreu Po besedah Roka Poličnika z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so smernice zdravega prehranjevanja eden od krovnih dokumentov, ki izhajajo iz Zakona o šolski prehrani. »Smernice predvidevajo merila, katera živila lahko pridejo v šolo, kriterije glede hranilnih snovi, sestavo jedilnika, kar pa je velik izziv za organizatorje prehrane, saj morajo slediti tako vidiku vključevanja Foto: MKGP kakovosti živil kot tudi kakovosti sestave obroka,« je pojasnil. »V sklopu kakovostne šolske prehrane odsvetujejo živila, ki so bogatejša s soljo, sladkorjem, nasičenimi maščobami, obenem pa spodbujajo tudi uporabo lokalno pridelane hrane,« je dodal. Vendar pa, kot ugotavljajo v šolah, so zdravi obroki pri učencih pogosto precej nepriljubljeni, zato velikorat romajo v smeti. COLOR CMYK torek, 13. 9. 2022 Štajerski TEDNIK stran 3 Aktualno torek z 13. septembra 2022 3 Ptuj, Kidričevo z Javne službe Ptuj plin zamenjale z lesnimi sekanci Pred začetkom kurilne sezone veliko neznank o cenah Glede na turbulentno dogajanje s cenami energentov in energije je v mestih pričakovati višje cene ogrevanja. Ptujčani so krepko podražitev občutili že minulo zimo. V Javnih službah (JS), ki s toploto oskrbujejo uporabnike daljinskega ogrevanja na Ptuju, cene za naslednjo ogrevalno sezono še niso oblikovali. Sredi poletja so se lotili obnove kurilnice na Volkmerjevi cesti. Posodobitev kurilnice bo znašala 3,2 milijona evrov, od tega bo dobava kotla na lesno biomaso, njegova vgradnja in prestavitev plinskega priključka stala 1,8 milijona evrov. Vrednost gradbenih del je blizu milijona evrov, elektrodel pa 310.000 evrov. Izvajalec je podjetje Tames, dobavitelj kotla pa družba Metallum Zorman. Na vprašanje, zakaj bodo potrošili toliko denarja (3,2 milijona evrov), če kotel na lesno biomaso, ki ga vgrajujejo, stane dober milijon evrov, so v JS pojasnili, da je obnova kotlovnice zahteven projekt. »Posodabljamo obstoječi objekt, ki je v neposredni bližini stanovanjskega naselja. Zato gradbena in strojna dela zahtevajo ogromno natančnosti in prilagodljivosti.« Z novim kotlom bi pokrivali 70 odstotkov potreb V JS Ptuj se nadejajo, da bodo novi kotel na lesno biomaso zaradi cenejšega energenta (sekancev) izkoristili v največji možni meri. Računajo, da bi z njim pokrivali 70 odstotkov potreb po toploti na sistemu. »Zemeljski plin bomo uporabili samo kot nujno dopolnitev na višku zimske sezone. Ne izključujemo tudi temeljitejše spremembe režima ogrevanja, saj želimo porabo zemeljskega plina res znižati na najnižjo možno raven. Če bodo razmere to zahtevale, bomo o spremembah stranke sprotno obveščali.« Dobava lesne biomase iz lokalnih virov V občinskem podjetju so dodali, da bo posodobljena kotlovnica izjemna pridobitev za celotno območje mesta, saj gre za sodoben in okolju prijaznejši način ogrevanja. Za projekt so se odločili, ker so stari kotli več kot dotrajani, njihova povprečna starost je 36 let. Lani so enega zaradi iztrošenosti popolnoma izključili. Po izteku državne subvencije za kogeneracijsko napravo, ki je iz plina proizvajala elektriko in toploto, je bilo nesmotrno in predvsem drago Foto: ČG JS Ptuj bodo v posodobitev kotlovnice na Volkmerjevi cesti vložile 3,2 milijona evrov. tudi ogrevanje s plinskimi kogeneracijskimi napravami. »Ogrevanje bo gotovo cenejše, kot bi bilo, če bi ostali pri sedanjem režimu, ki je temeljil izključno na zemeljskem plinu. Lesna biomasa je v tem tre- nutku cenejša od plina, dobava bo potekala iz lokalnih virov, zato računamo na ugodnejše cene. Zaradi cenejšega vira (biomase) bomo šli v smeri čim večjega izkoristka novega kotla, s tem bomo lahko vpli- vali na to, da bo strošek toplote za odjemalce čim ugodnejši. Cilji so dosegljivi, vložili bomo vse napore, da jih dosežemo. Apeliramo tudi na odjemalce, da doprinesejo svoj del: prilagodijo temperaturo v pro- storih, podaljšajo režim ogrevanja z nižjo temperaturo v radiatorjih, prilagodijo zračenje prostorov ...« Silkem dviga cene za Kidričevo zaenkrat ni napovedal V občini Kidričevo so se za spremembo energenta odločili v lanski kurilni sezoni, za daljinsko ogrevanje pa skrbita Silkem in Petrol. Občina Kidričevo je kupila nekdanje Revitalove objekte, v katerih je kotlovnica na lesno biomaso. Kotlovnico so dali v najem Silkemu, ki proizvaja toploto, s katero se ogreva kidričevsko naselje. Za proizvodnjo toplote sicer tudi Silkem, podobno kot JS na Ptuju, uporablja zemeljski plin, od lani pa torej še lesno biomaso. Distributer toplotne energije v Kidričevem je Petrol, ki zaenkrat nima informacij, da bi obstoječo ceno kakorkoli spreminjal. »Do današnjega dne (6. septembra) od podjetja Silkem nismo prejeli obvestila o zvišanju cene dobavljene toplote za naslednjo kurilno sezono. Če bo s strani Silkema prišlo do spremembe oziroma zvišanja cene dobavljene toplote, bomo svojo ceno prilagodili,« so povedali v Petrolu. Mojca Zemljarič Brez jasnih odgovorov o cenah 91 evrovv/MWh, januar–september 2022 81 evrov/MW Wh, september–december 2022* 157 evrov//MWh, od januarja 2023 *Cena plina se je septembra znižaala la zar arad addi ni adi nižj žje sttopn opnjje DDV V. Lesnii sek sekanci, kanci, dobbavviteeljj KGS dobavitelj KGS Krajnc Krajnc (Žiipo Lenart): (Žipo Lenart): 42 evrov/MWh, kurilna sezona 2022/23 Vir: Javne službe Ptuj Jasnega odgovora na vprašanje, ali bo ogrevanje za Ptujčane zaradi posodobljene kotlovnice cenejše, v JS niso navedli. Čeprav bodo prešli na cenejši energent (sekance), je v tej sezoni glede na še vedno visoke cene plina in stroške investicije pocenitev ali ohranitev trenutne cene ogrevanja malo verjetno pričakovati. Tudi v Petrolu, ki je distributer toplotne energije v Kidričevem, natančnega odgovora o ceni ogrevanja za novo ogrevalno sezono nimajo. Spodnje Podravje z Kmalu ponovljeni razpis za koncesionarja za državne ceste teresirani gospodarski subjekt,« so pojasnili za Štajerski tednik. Še enkrat v tek za 40-milijonski posel V CPP in JS Ptuj skopi s komentarjem Ptujsko-ormoško območje je edino v državi, za katero vlada oziroma Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) še nista izbrali vzdrževalca državnih cest za naslednje 10-letno obdobje. Za koncesijo v spodnjepodravski regiji sta se potegovala dva ponudnika: dosedanji koncesionar Cestno podjetje Ptuj (CPP) in konzorcij treh podjetij (Javne službe – JS Ptuj, Hermes GP, Komunala Slovenske gorice). Vlada je konec maja sprejela odločitev, da se za ptujsko-ormoško območje koncesija zaradi neizpolnjevanja kadrovskih pogojev ne podeli nobenemu izmed prijavljenih ponudnikov. V podjetju Hermes GP so se na odločitev vlade pritožili, Državna revizijska komisija pa je njihovo pritožbo pred mesecem dni zavrnila. Na DRSI so povedali, da bodo razpis za spodnjepodravsko koncesijo ponovili, objava je predvidena letos jeseni. »Gre za ponovljeni razpis, objava bo potekala po odprtem postopku, ponudbo lahko odda vsak zain- Pri obeh ptujskih ponudnikih, ki sta se na prvem razpisu potegovala za koncesijo, smo preverjali, ali bosta ponudbi ponovno oddala. Oboji so bili s pojasnilom zadržani. »Razpis še ni objavljen, vsebine ne poznamo, zato vprašanja zaenkrat ne moremo komentirati,« so navedli v JS Ptuj. Podobno se je glasil odgovor izvršnega direktorja CPP Borisa Medveda: »Poslov, ki jih nismo pridobili ali jih ne izvajamo, ne komentiramo.« Ptuj in Ormož edina brez novega koncesionarja Foto: ČG Do izbire novega koncesionarja delo na podlagi dopolnitev k pogodbi opravlja dosedanji, to je CPP. DRSI je lani jeseni objavil razpis za vseh devet koncesijskih območij po državi. Za vsa, z izjemo spodnjepodravskega, so razpise uspešno končali in z izvajalci sklenili 10-letne koncesijske pogodbe. Za ptujsko-ormoški konec se je postopek zapletel, kar sicer za to okolje ni nič presenetljivega. Edini v državi nimamo izbranega koncesionarja za naslednje 10-letno obdobje, razpis zanj bo DRSI sedaj ponovil. Zna se zgoditi, da se bodo karte med ponudniki popolnoma premešale in bi se v zgodbo vključilo še katero podjetje, sploh ne nujno, da s podravske regije, temveč iz katere sosednje. Na koncu bi lahko bila zgodba podobna staremu pregovoru: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. V desetih letih za državne ceste 800 milijonov evrov Država bo v naslednjih desetih letih za vzdrževanje državnega prometnega omrežja (regionalnih in glavnih cest) namenila skupno okoli 800 milijonov evrov. Za spodnjepodravsko področje je CPP predložil ponudbo v znesku 43 milijonov evrov, ponudbeni znesek konzorcija z JS Ptuj na čelu je bil 38 milijonov evrov. Vlada je sprejela odločitev, da nobeden od njiju ne izpolnjuje z razpisom zahtevanih kriterijev. Po neuspeli pritožbi podjetja iz konzorcija, Hermesa GP, bo DRSI javni razpis za ptujsko-ormoško območje sedaj ponovil. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 13. septembra 2022 Ptuj z Usoda starostnikov v rokah politike Videm z Občina uredila vrtčevsko igralnico v mansardi šole Bodo cene v domovih narasle? Začasna rešitev za vrtčevsko prostorsko stisko Cene oskrbe v Domu upokojencev Ptuj so se nazadnje dvignile aprila, z vsakoletno uskladitvijo. V nekaterih enotah bolj, drugih manj občutno. Ali se kmalu obeta nova podražitev, še ni popolnoma jasno. Odvisno je predvsem od ukrepov na ravni države. »V septembru zagotovo ne načrtujemo dviga cen, za naprej pa še ne vemo, ker čakamo usmeritve Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ukrepe, ki jih bo v povezavi s tem sprejela vlada,« je na vprašanje o morebitnem dvigu cen odgovorila direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. Foto: ČG Zadnji dvig, vsakoletna uskladitev cen z rastjo stroškov, je bil marca letos. S 1. aprilom so sicer dvignili cene v vseh enotah, razen v Juršincih. Na Ptuju in v Muretincih znaša osnovna cena oskrbnega dne 20,52 evra, v Kidričevem je bil dvig še bolj občuten, trenutno še veljavna cena znaša 22,84 evra dnevno. Gre namreč za najmanjšo enoto, kjer se stroški ne pokrivajo. Na Primorskem, v enoti Koper, od aprila naprej oskrbovanci plačujejo 21,86 evra. Zaradi širitve enote v Juršincih oskrbe nazadnje niso podražili. Direktorica ptujskega doma upa, da jim ne bo treba ponovno posegati po tem ukrepu, saj se zavedajo, da to za stanovalce in plačnike storitev predstavlja veliko breme. Vlada je sicer s septembrom za eno leto omejila maloprodajne cene plina tudi za domove upokojencev. Na ta način bodo vsaj nekoliko ublažili rast materialnih stroškov. A draži se vse, kar pomeni, da bodo ti v vsakem primeru občutno višji. Ali jih bodo prevalili na pleča stanovalcev oziroma zavezancev za plačilo storitve ali pa bo del bremena prevzela država, še ni znano. Dženana Kmetec Podlehnik z Cesta Podlehnik–Majski Vrh končana Milijon evrov za sanacijo plazov Močno deževje je konec avgusta 2020 na območju Podlehnika botrovalo sprožitvi več plazov. Dva največja in najzahtevnejša sta bila plazova na cestah Podlehnik–Majski Vrh in Stanošina–Sedlašek. Za obe investiciji je občina pridobila sredstva okoljskega ministrstva, skupna vrednost projektov pa presega milijon evrov. Plaz na cesti, ki povezuje Videm s Podlehnikom (Podlehnik–Majski Vrh), je po dveh letih saniran, urejena je tudi cesta, in sicer v dolžini 600 metrov. Vrednost gradbene pogodbe, ki jo je občina konec lanskega leta podpisala s podjetjem Pavčnik iz Dola pri Hrastniku, je znašala 448.000 evrov, od tega je okoljsko ministrstvo sofinanciralo 328.000 evrov. Videmski vrtec je 1. septembra pod svojo streho pozdravil 57 novinčkov. V program predšolske vzgoje so bili sprejeti vsi otroci, ki so izpolnjevali pogoje, saj je občina tik pred zdajci uredila dodatne prostore v mansardi OŠ Videm. V šolski stavbi gostuje skupina videmskih otrok, starih od pet do šest let, vrtičkarji s Sel pa začasno domujejo v prostorih videmskega vrtca. V mansardi šole je občina uredila sanitarije in igralnico, ki je sicer manjša od predpisane, vendar narejena s soglasjem šolskega ministrstva. S to investicijo je občina zagotovila prostor za dodatni oddelek. »V vrtec so bili sprejeti vsi otroci iz občine Videm, ki izpolnjujejo pogoje s 1. 9. 2022. Kritike ali nestrpnost so bile tudi med temi počitnicami nekoliko preuranjene in nepotrebne, saj je bilo tako kot do sedaj poskrbljeno za varstvo otrok,« so dejali na občini. Vendar so vrtčevski prostori v mansardi šole lahko le začasna rešitev, saj videmski vrtec zaradi prostorskega primanjkljaja deluje kar na treh lokacijah: v prostorih matičnega vrtca, športnega društva in sedaj še v mansardi šole, selski otroci pa so v igralnici v Vidmu. Dolgoročna rešitev je dozidava obstoječega vrtca v Vidmu in rešitev prostorske stiske vrtičkarjev na Se- Foto: Mojca Vtič Otroci se v novi (resda manjši) igralnici dobro počutijo. lih. Občina Videm odgovarja, da že tečejo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo modularnega vrtca ob podružnični šoli Sela. »Pridobivamo dokumentacijo za objekt enega oddelka s sanitarijami in prostorom za zaposlene,« so povedali. Čimprejšnjo izgradnjo modularnega vrtca že več let podpira ravnatelj Robert Murko, ki pravi, da so izkušnje ravnateljev, kjer vrtčevsko varstvo izvajajo v modularnih vrtcih, dobre. »Modularni vrtci so prostorni, dobro izolirani, življenjska doba takšnih vrtcev je okrog 20 let, tako da ne vidim zadržkov, zakaj ga ne bi imeli tudi pri nas.« Vrtec Videm je torej letos pozdravil 57 novincev, sprejeti naj bi bili tudi otroci, ki bodo pogoj za vpis, to je starost enajst mesecev, izpolnili do konca koledarskega leta. Mojca Vtič Ptuj z Nov terminski načrt gradnje kanalizacije na Štukih Popolna zapora ne bo desetmesečna Zaradi izvedbe kanalizacije na Štukih je Komunalno podjetje Ptuj zaprosilo za zaporo Pivkove in Zavčeve ulice v naselju Bratje Reš. Vlogo so jim odobrili, popolno zaporo bi lahko imeli do maja naslednje leto, kar pa je krajane vznemirilo. A terminski načrt, ki mu bodo skušali slediti, je veliko bolj optimističen. Do konca leta naj bi zaključili večji del tega projekta. Za potrebe gradnje kanalizacije si je izvajalec, Komunalno podjetje Ptuj, pridobil načrt začasne prometne ureditve. Sočasno so na občino podali vlogo za pridobitev odločbe o zapori dveh cest, ki je bila odobrena. Po odobritvi popolne zapore za kar deset mesecev, na ptujski občini zdaj mirijo: »Predvideno je, da se bodo dela izvajala od konca avgusta 2022 do konca leta 2022. Predvideni rok zapore do konca 31. maja 2023 je podan zaradi zaključevanja manjših gradbenih del, ki bodo v letu 2023 trajala občasno, in to le ne- kaj dni. Rok vključuje tudi podaljšanje izvedbe zaradi morebitnih neugodnih vremenskih razmer.« Foto: ČG Z deli so že začeli, po (optimističnem) scenariju naj bi glavnino zaključili do konca leta. Kanalizacija se bo izvajala na določenih odsekih ceste, zato je predvideno, da bo del cestišča popolnoma zaprt, a le na delu, kjer bodo gradili. Na občini zagotavljajo, da bodo urejeni obvozi in da bo prevoznost na ostalih delih ceste vedno zagotovljena. Direktor KP Ptuj Janko Širec je zatrdil, da se bodo kar najbolj potrudili, da bodo investicijo v tem delu mesta zaključili karseda hitro, opozarja pa, da bo marsikaj odvisno od zunanjih dejavnikov, kot so vremenske razmere: »Maj je le okvirni termin. Ne bosta pa obe ulici sočasno neprevozni, poskrbeli bomo, da bodo stanovalci imeli dostope.« Dženana Kmetec Cirkulane z Občina z razpisom za kmetijstvo in gospodarstvo 30.000 evrov za podjetnike in kmetovalce Občina bo letos za razvoj malega gospodarstva v lokalni skupnosti namenila 15.000 evrov, enako vsoto pa tudi za kmetijsko dejavnost. Foto: Občina Podlehnik Plaz na povezovalni cesti do Vidma je po dveh letih saniran. Končna vrednost projekta je zaradi dodatnih del višja za 30.000 evrov. Razlog za to je podaljšanje kamnite zložbe, ki je omejila nadaljnje plazenje območja nad cesto, in asfaltiranje 100 metrov dolgega cestnega odseka, s katerega je ob vsakem deževju na lokalno cesto prinašalo kamenje in gramoz. Dodatna dela bodo najverjetneje bremenila proračun. V sklepni fazi so tudi dela v okviru sanacije plazu Stanošina–Sedlašek, ki naj bi bila zaključena do konca tega meseca. Dela izvaja podjetje Gic gradnje iz Rogaške Slatine. Vrednost del je ocenjena na okrog 530.000 evrov, ministrstvo za okolje in prostor je primaknilo 426.000 evrov. Projekt vključuje sanacijo več manjših plazov in ureditev ceste v dolžini 1.200 metrov. MV Nepovratna sredstva lahko pridobijo podjetniki za sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij ter sofinanciranje stroškov specifičnih projektov, pomembnih za razvoj občine, ki so bili izvedeni in plačani med 1. oktobrom 2021 in 30. septembrom 2022. Višina pomoči znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov posameznega projekta oz. najvišji znesek za posameznega upravičenca po tem razpisu ne sme preseči 4.000 evrov. Za kmete na območju občine je letos na voljo 15.000 evrov ne- Foto: CG Obrtna cona v Dolanah je izjemno pomembna za napredek kraja. povratnih sredstev. Občina bo sofinancirala naložbe na kmetijah, stroške zavarovalnih premij in stroške za opravljanje dopolnilne dejavnosti. Pogoj za dodelitev sredstev na podlagi pravilnika je minimalna neto vrednost projekta v višini 4.000 evrov, zgornja višina dodeljenih sredstev po posamezni vlogi pa 5.000 evrov. Razpisna dokumentacija je vsem zainteresiranim na voljo na sedežu občine in na spletni strani. Rok za oddajo vlog za oba razpisa je 30. september 2022. EK Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Gospodarstvo torek z 13. septembra 2022 5 Lenart z V TBP-ju dobava materialov redna, skrbijo jih cene energentov V iskanju ugodnejših okolij Takšnih podražitev se preprosto ne da preživeti Ko se je začela vojna v Ukrajini, so imeli v lenarški tovarni bovdenov in plastike TBP dovolj naročil, a težave z deli. Primanjkovalo je zlasti kabelskih setov, ki jih izdelujejo prav v Ukrajini. V nekaj mesecih je dobava spet nemoteno stekla, udarila pa je energetska kriza. Dokaj pomirjajoče so zvenele novice, da ima Nemčija polnih 80 % vseh rezervoarjev za plin, a se je izkazalo, da so imeli s tem v mislih ka- pacitete, namenjene ogrevanju za prebivalstvo, tamkajšnja industrija pa naj bi imela plina na zalogi samo še za dva meseca. Prisiljeni v odkup lastnih delnic Posledice mednarodnega avtomobilskega spora med družino Hastor, lastnico skupine Prevent, in Volkswagnom so občutili tudi v TBP-ju. Najprej jim je nemški koncern znižal naročila, zato je lenarški gigant, ki zaposluje skoraj tisoč delavcev, od nemškega podjetja Prevent Global v začetku letošnjega leta odkupil 23.824 lastnih delnic z oznako TBPG. Kot so takrat sporočili z Ljubljanske borze, je družba za delnico plačala 272,73 evra, skupaj torej 6,5 milijona evrov. Direktor Danilo Rojko je povedal, da so bili v TBP-ju v odkup pravzaprav prisiljeni. »Morali smo v odkup lastnih delnic, če smo hoteli nadaljevati v tem poslu, in to zaradi zapletenih razmer v avtomobilskem koncernu, od katerega smo odvisni. Če odmislimo dejstvo, da nismo imeli izbire, pa so tudi analize pokazale, da bomo dolgoročno z nakupom samo pridobili.« Foto: SD V lenarškem TBP-ju so imeli ob začetku vojne v Ukrajini težave z dobavo kabelskih setov, zdaj pa jih je udarila energetska kriza. Najhujše šele prihaja Foto: SD Danilo Rojko: »Politiki bodo morali spoznati in si priznati, da evropski energetski trg ne deluje. Drugod po svetu krize z energenti praktično nimajo.« »Če ta informacija drži, to pomeni popolno katastrofo: če bo namreč cena električne energije ostala takšna, kot je trenutno, potem bo polovica naših podjetij primorana zapreti svoja vrata. In verjemite, da na žalost ne pretiravam. Večina podjetij si ni naredila zalog za prihodnje leto, torej ni zakupila energentov, saj so dobavitelji govorili, naj tega ne počnemo, ker bodo cene padle,« razlaga TBP-jev direktor Danilo Rojko. Energetska kriza bo po njegovem prepričanju imela dolgoročne posledice. »Deležni bomo inflacije, pravzaprav smo je že, zaradi dragi- nje bodo sledile višje plače, temu hiperinflacija … in vrteli se bomo v začaranem krogu, iz katerega bomo težko izstopili. Kot rečeno, ima zelo malo podjetij energente zakupljene za več mescev vnaprej, cene pa so od lani poskočile za 65 odstotkov! Kakorkoli to obračamo, ostaja dejstvo, da se tega ne da preživeti, tako drastične podražitve pa tudi ne moreš prevaliti na kupca. Najhujše pričakujem v letu, ki je pred nami.« Evropski energetski trg ne deluje Rojko se ozira v Bruselj, kjer se evropski ministri za energetiko pogovarjajo, kako naprej. »Nimam dobrega občutka, bojim se, da ni pričakovati nekega pametnega konsenza, seveda pa gospodarstvu ne preostane drugega, kot da vztraja pri zahtevi, da se določi kapica oziroma najvišja cena energentov. Politiki bodo morali spoznati in si priznati, da evropski energetski trg ne deluje. Drugod po svetu krize z energenti praktično nimajo, samo mi si vedno vse zakompliciramo z nekimi čudnimi lastnimi dogovori. Tudi če cena elektrike pade za polovico, bo še zmeraj predraga za industrijo. V primerjavi z lani bodo namreč v 2023 nekatera naša podjetja za elektriko plačala 15- ali celo 20-krat več.« Podravje z Komunalna podjetja dihajo na škrge, a podražitve šele po volilnem letu Tramšek: »Imamo trdne argumente za podražitve« Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek je že pred časom napovedal podražitev komunalnih storitev. »Podražitve so realnost,« je brez olepšav dejal. Kljub že napovedani podražitvi pa cen storitev obveznih javnih služb v tem (volilnem) letu ne bodo spreminjali, enako velja za podjetji Čisto mesto Ptuj in Javne službe Ptuj. Podražitve cen oskrbe s pitno vodo, kanalizacije, smeti, torej storitev, ki vplivajo na proračune gospodinjstev, so običajno točke na dnevnih redih občinskih svetov, ki postanejo predmet političnih debat in populističnih nastopov. Pričakovati je, da bo večina občinskih veljakov obravnavo nepriljubljenih ukrepov preložila na povolilni čas, tudi na Bistriškem ne bo nič drugače. Ta odločitev zgolj potrjuje tezo direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijana Zupanca, ki je konec maja dejal, da bodo v številnih občinah počakali na čas po lokalnih volitvah, kar lahko številna komunalna podjetja pahne v rdeče številke. Stroški so namreč že sedaj nevzdržni, opozarja direktor bistriške Komunale. »Elektrika se nam je šestkratno podražila, konkretno to pomeni, da smo lani na letni ravni za električno energijo, brez omrežnine, odšteli okrog 110.000 evrov, letos bomo vsaj 600.000 evrov. Letno porabimo približno 230.000 litrov goriva, lani je bila neto cena okrog evro, v letu 2022 je za 50 % višja. Podražila so se dezinfekcijska Cena oskrbe z vodo za mesti Slovenska Bistrica in Ptuj Vodarina m3 Omrežnina DN < 20 Komunala Slov. Bistrica 0,78 € 5,57 € Komunala Ptuj 0,87 € 5,89 € Vir: komunalni podjetji Primerjava cen ravnanja z odpadki Cena za mesec junij, 120-litrska posoda Komunala Slov. Bistrica 14,13 € stran 5 Javne službe Ptuj 15,43 € Čisto mesto Ptuj 14,11 € Vir: komunalna podjetja Komunala Slovenska Bistrica je napovedala 10-odstotno podražitev storitev, v Javnih službah Ptuj so odgovorili, da letos cene ravnanja z odpadki ostajajo nespremenjene. V Čistem mestu Ptuj so priznali, da bo v prihodnje prišlo tudi do zvišanja cen ravnanja z odpadki, a še izračunavajo, za koliko. Foto: Mojca Vtič Uporabniki Komunale Slovenska Bistrica lahko podražitve pričakujejo, a ne še letos. V TBP-ju že nekaj časa razmišljajo o selitvi dela proizvodnje v Bolgarijo, pravzaprav so že pridobili več ponudb in izbrali tudi najustreznejšo lokacijo. Koraki sicer niso zastali, je povedal direktor Danilo Rojko, jih je pa vojna v Ukrajini nekoliko upočasnila. »Zaenkrat načrtujemo samo manjši obrat za določene izdelke, ki jih bomo nato uporabili v svoji matični proizvodnji. Naj poudarim, da bolgarski obrat ne bo imel nobenega vpliva na število zaposlenih v Lenartu. Kot rečeno, smo našli prostor, zdaj se dogovarjamo z lokalnimi oblastmi, potem bomo potrebovali še ustrezen kader; ko bo namreč projekt zaključen, naj bi v Bolgariji zaposlili okrog 150 ljudi. Zadeva je torej aktualna, in to kljub neugodnim časom. Je pa res, da če bo Slovenija ostala otok z ekstremno dragimi energenti, bo to marsikaterega podjetnika spodbudilo, da bo svojo proizvodnjo selil v ugodnejša evropska, če ne celo druga svetovna okolja.« V TBP-ju sicer niso zelo intenzivno odvisni od plina, tudi naročil imajo veliko. »Zato v leto 2023 zremo z zmernim optimizmom, a se hkrati zavedamo, da v verigi nismo sami, zato je naš uspeh odvisen od položaja vsakega člena v njej. Če torej nekdo v naši avtomobilski verigi za svojo proizvodnjo potrebuje veliko plina in tega na trgu ne bo mogel dobiti oziroma bo cena veliko previsoka, se bomo vsi skupaj znašli v težavah.« Senka Dreu sredstva, ostali materiali …« Višjim cenam se zato v prihodnje ni mogoče izogniti, ta nepriljubljena naloga pa bo doletela nova vodstva občin. Sicer pa je najpogostejši predlog v izogib podražitvam na občinskih svetih iskanje 'notranjih rezerv', a teh, kot je dejal Tramšek, v Komunali Slovenska Bistrica ni več. Že sedaj naj bi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi (od vzdrževanja cest, upravljanja stanovanj, urejanja okolja), ki jih izvaja Komunala, blažili pritiske na cene javnih služb. »Vsi uporabniki se morajo zavedati, da zagotavljamo ustrezno pitno vodo po ceni zgolj 72 centov za m3. Spremenila se je tudi struktura odpadkov, kjer beležimo več odpadne embalaže, dejansko odpeljemo in obdelamo več odpadkov, kot smo jih prej. To so trdni argumenti za dvig cen javnih služb.« Kakšno povišanje zneska na položnici naj uporabniki Komunale Slovenska Bistrica pričakujejo, še ni povsem znano, saj bo podražitev odvisna tudi od vladnih ukrepov. Kljub temu pa Tramšek pričakuje oz. napoveduje 10-odstotno podražitev. Konkretno to pomeni, da če je povprečna položnica za štiričlansko družino, ki uporablja vse javne storitve Komunale, sedaj znašala od 47 do 50 evrov, bo potem višja za okrog pet evrov. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 6 stran 6 torek z 13. septembra 2022 Ptuj z Dokončna odpoved ledvic: diagnoza, ki vse postavi na glavo Dializa terja popolnoma drugačen načina življenja Življenje na dializi zahteva izjemno veliko prilagajanja. Bolniki s popolno odpovedjo ledvic večkrat tedensko po štiri do šest ur preživijo v bolnišnici, kjer jim »prečistijo« kri. Na Ptuju je trenutno 70 dializnih bolnikov, najmlajši je star 35 let. Prav toliko šteje tudi najdaljša doba zdravljenja enega izmed pacientov. Na dializi je polnih 35 let, vsaki drugi dan. V Sloveniji je okrog 2400 pacientov s kronično odpovedjo ledvic, ki potrebujejo zdravljenje, dializo. Še okrog 800 jih živi s presajeno ledvico. Minimalna terapija je trikrat na teden po štiri ure. Takšno zdravljenje je predpisano za večino bolnikov, nekateri pa so na dializi še pogosteje in dlje časa. Redkim izjemam zadostujeta dve terapiji tedensko, gre za tiste, ki še nimajo povsem okvarjenih ledvic. »Spremljamo jih in na podlagi laboratorijskih izvidov ugotavljamo, ali in kdaj morda potrebujejo bolj pogoste terapije,« pojasnjuje trenutno edini dializni zdravnik v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj (SB) internist Aleksander Purg. Trajanje dialize je odvisno od laboratorijskih izvidov; če je učinek dialize slab, podaljšajo proceduro in skušajo izvide izboljšati. Življenje se v trenutku spremeni ... Purgove izkušnje kažejo, da je največji izziv za paciente, ki se soočijo z diagnozo odpovedi ledvic, psihično sprejemanje tega dejstva. Življenje se v trenutku popolnoma Foto: Zarja Na presaditev ledvice se v Sloveniji čaka od eno do dve leti Foto: ČG Psihološko sprejemanje dejstva, da je dializa nujno potrebna do konca življenja, je za paciente in svojce zahtevno. spremeni. Zdravljenju, ki je doživljenjsko, se morajo prilagoditi tako pacient kot njegovi svojci. »Gre za popolnoma nov način življenja. Vsak drugi dan so pri nas, po štiri, pet ur, in to do konca življenja. Najdaljša doba je 35 let pri nas, kar je dolgo obdobje. Navezava, ki jo ustvarimo, je posebna. To je po- polnoma drug način dela oddelka kot npr. ambulanta. Čeprav se tudi tam pacienti vračajo k zdravniku, to ni primerljivo. Pogosto skušajo pri nas urediti vse zdravstvene zadeve, vendar to ni čisto po pravilih. Ne zdravimo na primer bolečin v kolenih in vseh ostalih bolezni. Skušamo pa pacientom pomagati in jih usmeriti,« pojasni Purg. Kot trenutno edini zaposleni zdravnik na dializnem oddelku ima ogromno dela. Nujno bi potrebovali okrepitev, pred kratkim je odpoved dala dosedanja vodja dialize, kar je kadrovsko stisko le še poglobilo: »Že za samo dializno delo bi potrebovali več kadra, doslej sva bila dva zdravnika, kar je dejansko minimum.« Zdravljenje se ne prekine niti med dopustom Foto: ČG Druga možnost zdravljenja ob odpovedi ledvic je presaditev. Dejstvo, da dialize ni moč prekiniti niti v času dopusta, pomeni, da mora vsak bolnik sleherni dan življenja dobro premisliti. Na Ptuju imajo kar nekaj pacientov, ki pridejo na dializo občasno, kot turisti, ki bivajo v Termah ali drugje. Pred prihodom si v bolnišnici zagotovijo termin. Tudi bolniki, ki se zdravijo na Ptuju, ob dopustih v drugih krajih uberejo enak sistem. Bolnišnice, ki to dejavnost izvajajo, so prilagodljive, saj se zavedajo, da je to edini način, da bolnik z odpovedjo ledvic lahko gre na dopust. Dženana Kmetec Ptuj, Koper z Potrebna investicija v enoti Doma upokojencev Ptuj 16 let dialize za duhovnika Antona Tarzicija Kolenka Tudi župnik Anton Tarzicij Kolenko redno prihaja na dializo. Da bo moral vsak drugi dan priti v bolnišnico na prečiščevanje krvi, je izvedel pred 16 leti: »Kot duhovnik imam ogromno obveznosti. Ko pridem z dialize, imam mašo in ostale opravke, vse še delam normalno, zaenkrat uspešno koordiniram zadeve. Ko sem izvedel diagnozo, je bila kriza. Mislil sem, da ne bom mogel več delati, da bo vse propadlo. Zdaj sem se navadil. Pride tako v življenju. Mislim, da delam še bolj kvalitetno. V času dialize razmislim o vsem in to mi da moč, da lažje izpeljem vse, kar moram.« Povedal je, da si zaposleni na ptujskem dializnem oddelku zaslužijo izjemno veliko pohvalo, saj z veliko mero razumevanja pomagajo pri premagovanju raznih ovir in psihičnem sprejemanju diagnoze. Na oddelku je zaposlenih 18 medicinskih sester. Odnosi, ki jih vzpostavijo zaposleni s pacienti, so nekaj posebnega, saj se srečujejo večkrat tedensko, praviloma več let. tisočakov za gradnjo dvigala. Eno samo, ki ga imajo sedaj, namreč ne zadostuje za 150 stanovalcev. Že ob gradnji je bil izražen pomislek, da bo to za predvideno število stanovalcev premalo. Ptujčani v gradnjo dvigala na Primorskem Dom upokojencev Ptuj v koprski enoti gradi dvigalo. Končno so dobili izvajalca, ki bo za 210.000 evrov izvedel to investicijo. Čeprav ne gre za majhen znesek, je bilo iskanje gradbenika, ki bi prevzel to delo, zahteven zalogaj. Razpis so ponovili štirikrat. Že leta in leta je v zraku dilema o tem, kaj storiti s koprsko enoto Doma upokojencev Ptuj. Kljub vsemu bo tudi v prihodnje, najbrž še kar lep čas, ostal pod okriljem ptujskega doma. Vodstvo tega zavoda je letos predvsem na račun zamenjave dobavitelja hrane in selitve stanovalcev v prazne apartmaje zmanjšalo izgubo, ki so jo ustvarjali v zadnjih letih. Ker zadeve, povezane z upravljanjem, ostajajo nespremenjene, je treba izvajati tudi potrebna vlaganja v dom na Primorskem. Lani je padla odločitev, da dom zagotovi približno sto Med 70 pacienti, ki redno hodijo na dializo v SB Ptuj, ni nikogar, ki bi bil na čakalni listi za presaditev ledvice, nekaj pa jih je v pripravljanju za ta poseg. »Protokol je zahteven, potrebna je vrsta preiskav, marsikaj je odvisno tudi od drugih bolezni, ki jih ima pacient. Treba je poznati natančno stanje bolnika, biti mora relativno zdrav, da ne pričakujemo dodatnih zapletov,« je pojasnil vodja ptujske dialize Aleksander Purg. Čakalna doba za transplantacijo posameznega organa je različna in nepredvidljiva, odvisna od tkivne skladnosti darovalca in prejemnika, krvne skupine in drugih dejavnikov. Na presaditev ledvice se v Sloveniji čaka od eno do dve leti, nekateri tudi bistveno več. A vsak pacient ni primeren za transplantacijo, nekateri je iz različnih razlogov sploh ne želijo in se odločijo za dializo. Foto: ČG Še lani je bila ocenjena vrednost gradnje dvigala okrog 100.000 evrov, a ponudbe so bile bistveno višje. Najnižja oddana in izbrana znaša 210.000 evrov (brez davka). Je prenos pravice do upravljanja še vedno smiseln in upravičen? Iskanje izvajalca, ki bi bil pripravljen prijeti za delo, je bilo zahtevno in dolgotrajno. Posledično so tudi cene v gradbeništvu konkretno zrasle. Na zadnjem objavljenem razpisu sta ponudbo oddala dva ponudnika. »Izbrani izvajalec je podjetje Adaptacije – vzdrževanje, gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, d. o. o., Ljubljana. Pogodbena cena je 209.918 evrov brez davka. Gradnja dvigala poteka, rok za dokončanje je predviden v štirih mesecih,« pojasnjuje Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj, največjega slovenskega doma za starostnike v državi. Razpis za izbiro izvajalca so ponovili kar štirikrat. Tokrat so ga sicer našli, a za bistveno več denarja, kot so sprva načrtovali oziroma je znašala ocenjena vrednost. Prevzem ptujskega doma v upravljanje naj bi Obalni dom Markovec pogojeval tudi z izgradnjo dvigala. Glede na to, da bo ta enota poslej imela še eno dvigalo in ne ustvarja več izgube, je vprašanje, ali je prenos pravice do upravljanja sploh smiselna odločitev. Potrebovali bi sicer še lastno kuhinjo, a ker so uspeli dobiti novega, cenejšega dobavitelja prehrane, tudi to ni več (kratkoročno gledano) zelo nujna investicija. O prenosu pravice do upravljanja se zadnje mesece niti ne govori več veliko. Do nadaljnjega ta enota torej ostaja v ptujskih rokah. Dženana Kmetec torek, 13. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK stran 7 Podravje torek z 13. septembra 2022 7 Slovenija z Iskanje mojstra misija nemogoče: višje cene storitev, več dela za podjetnike »Še nikoli nismo bili prisiljeni odkloniti toliko dela kot letos« Električarji, vodovodarji, knaufarji, zidarji, mizarji in številni drugi obrtniki imajo v zadnjem obdobju polne roke dela. Tisti, ki gradijo ali obnavljajo, morajo pogosto pred ceno (včasih tudi kakovost) storitve postaviti razpoložljivost mojstra. Nekoč so lahko obrtnika izbirali, danes pogosto posel dajo tistemu, ki ima čas. »Toliko dela kot zdaj za nas dejansko ni bilo še nikoli, ogromno strank smo morali celo odkloniti, ker ne zmoremo več,« je dejal eden izmed naših sogovornikov. Gradbeništvo in storitvene dejavnosti so v razcvetu, kadra, ki bi vse oddelal, pa je bistveno premalo. Velik razlog so tudi migracije, ogromno (dobrih) delavcev dela v tujini, večina v sosednji Avstriji. Špekulacije, bojazen, da bodo cene dodatno podivjale, da ne bodo pravočasno našli mojstra, in vlaganje denarja v nepremičnine, ker naj bi ta 'izgubljal' vrednost, so le nekateri izmed razlogov, da proizvodnja zadnje leto cveti. Domala vsi, ki ponujajo storitve (predvsem na področju gradbeništva), imajo polne roke dela. Podjetniki praktično izbirajo, katero delo bodo prevzeli in katerega ne. Najbolj zahtevno je iskanje izvajalca za manjše projekte, saj imajo ti toliko dela, da se raje osredotočajo na velike, bolj donosne investicije. Obseg proizvodnje konstantno raste Po podatkih Statističnega urada RS obseg proizvodnje letos konstantno narašča, najbolj prav na račun gradbeništva in storitvenih dejavnosti. Vrednost v juniju opravljenih gradbenih del je bila v primerjavi s prvim polletjem lani višja kar za 23 %, v veliki meri Foto: DK na račun del na stavbah in inženirskih objektih, nižja pa na področju Nekateri mrzlično iščejo mojstre, drugi špekulirajo in raje čakajo, saj upajo, da se bo stanje stabiliziralo in umirilo. specializiranih gradbenih del. Tudi pri storitvah beležimo rast vrednosti opravljenih del, v prvi času pogosto odhaja drugam. Ko si dela, strah. Kmalu bi se lahko znašli polovici tega leta je ta kar za petino višja kot v enakem obdobju lani. Delali bi še več, če bi le uredijo vize pri nas in so v Evropski v težavah. Najbolj podražitev ener- lahko ... Foto: ČG Po podatkih SURS-a je bila vrednost gradbenih del v prvi polovici letošnjega leta za 23 % višja kot v enakem obodbju lani. V Območni obrtno-podjetniški zbornici (OOZ) Ptuj ugotavljajo, da se številni njihovi člani srečujejo s pomanjkanjem kadra, in to praktično na vseh področjih. Dejstvo, da je premalo delovne sile in da obstoječi kader ne more izpolniti vseh želja in potreb strank, je realnost. »Letos se je stanje le stopnjevalo. Problemov je veliko. Le redki nimajo kadrovskih težav. Obrtniki bi z veseljem prevzeli še več dela, a enostavno ni dovolj zaposlenih. Veliko jih je šlo v tujino. Doslej smo pomanjkanje uspešno zapolnjevali z delavci iz bivših držav Jugoslavije, a tudi ta delovna sila v zadnjem uniji, odidejo. To so zadeve, ki jih bo treba urediti,« ugotavlja Hugo Carli, predsednik OOZ Ptuj. Cene naraščajo, povpraševanja pa (zaenkrat) ni manj Cene v gradbeništvu in storitvenih dejavnostih naraščajo, obrtniki pravijo, da tudi zato, ker je (zaradi pomanjkanja) kader treba plačati več kot pred časom. Da delavci torej sploh ostanejo pri nas. Tudi energetska kriza ima izjemno pomemben vpliv na oblikovanje cene. Številne podjetnike je kljub temu, da imajo zaenkrat še veliko gentov občutijo veliki odjemalci. »Na tem področju bo zadeve morala urejati tudi država, s kapico, sicer res obstaja grožnja, da bodo nekateri morali zapirati podjetja. Vsi stroški bodo enostavno previsoki,« meni Carli. Balon bo prej ko slej počil Na eni strani so torej obrtniki, ki trenutno beležijo veliko povpraševanje, a se srečujejo s kadrovskimi težavami in dejstvom, da vsi stroški naraščajo. Posledično se dražijo tudi cene njihovih storitev. Na drugi je veliko strank, ki so zaenkrat še pripravljene plačati več kot doslej, Kidričevo, Cirkovce z Začetek šolskega leta v znamenju podražitev Varstvo otrok v vrtcih bo dražje V vrtcu Kidričevo se ekonomska cena za mlajše starostno obdobje otrok dviguje za 37, za starejše za 28 evrov. V vrtcu Cirkovce bo cena za mlajše višja za 32 evrov, za starejše 38 evrov. Višje cene varstva otrok v vrtcih so posledica višjih stroškov dela, živil, materialov in storitev. Najvišji delež stroškov v strukturi ekonomske cene predstavljajo stroški dela. Za vrtec Kidričevo so lani znašali 770.000 evrov, brez dodatkov, izplačanih zaradi epidemije kovida. Letošnji stroški dela v kidričevskem vrtcu so se ob polletju ustavili pri 440 tisočakih, konec leta bi tako lahko zrasli do 880.000 evrov. Mesečni stroški dela v vrtcu Kidričevo znašajo dobrih 73.000 evrov. Zaposlenih je 11 vzgojiteljic, 11,8 pomočnice vzgojiteljice, pomočnica ravnateljice, štirje kuharji, dve čistilki, spremljevalec otroka (njegova plača v ekonomsko ceno programa ni vključena), za polovični delovni čas hišnik, računovodja in perica, preostala delovna mesta so zasedena po deležih. Ravnate- ljica Alenka Kutnjak je med razlogi za rast stroškov dela v minulem letu navedla odprtje dodatnega oddelka, stroške, povezane z odsotnostjo z dela zaradi kovida, napredovanja, dvig minimalne plače in višji regres, nadomestila za prehrano in povračila stroškov prevoza na delovno mesto. Po pojasnilu Kutnjakove so za najmanj 20 odstotkov zrasli stroški materiala, dvignili so se stroški nabave živil. Kidričevski vrtec obiskuje 205 otrok, oddelkov je 11. Enaki razlogi za dvig cen programa vrtca so tudi v vrtcu Cirkovce, kjer je zaposlenih pet vzgojiteljic, 5,4 pomočnice, za polovični delovni čas pomočnica ravnateljice, 1,7 kuharice, preostali sodelavci imajo v vrtcu delne, nekajodstotne zaposlitve. V vrtcu je pet oddelkov in 93 otrok. Predvideni mesečni stroški dela za vrtec Cirkovce za letošnje šolsko leto so 30.000 evrov, predvideni celoletni strošek pa 366.000 evrov. Mesečni stroški živil so oce- njeni na 3.100 evrov, letni bodo predvidoma 37.500 evrov. Nove ekonomske cene za varstvo otrok v obeh vrtcih v ob- čini, ki delujeta v okviru osnovnih šol, so kidričevski svetniki potrdili na seji 8. septembra. Svetnika Slavka Krajnca je zmotilo, da cene 1. starostno obdobje 539 499 2. starostno obdobje 409 362 Vir: OŠ Kidričevo in Cirkovce Družinsko podjetje Mizarstvo Vuk iz Majšperka že 37 let izdeluje pohištvo po meri ter stavbno pohištvo. Lastnik Fredi Vuk pravi, da so v začetku letošnjega leta morali odkloniti toliko dela kot še nikoli doslej, saj enostavno časovno niso zmogli več: »Polno zasedeni smo praktično do konca leta. Zdaj se je stanje nekoliko umirilo glede na povpraševanje v prvi polovici leta. Očitno se stranke bojijo, kaj bo, če bodo cene še naraščale. Spet drugi špekulirajo in raje čakajo padec cen storitvenih dejavnosti. Pri nas smo cene dvignili le toliko, da smo upoštevali višje stroške materiala.« Ena pomembnejših investicij, ki se je v njihovem primeru izkazala za zelo smiselno, je ureditev elektrarne: »Če te ne bi postavili, bi se nam stroški električne energije povišali za trikrat, posledično bi seveda to pomenilo, da bi morali dražiti storitev.« Kar se tiče kadra, so zaenkrat zadovoljni, v podjetju je skupaj 12 zaposlenih. a mnogi menijo, da bo tudi ta balon kmalu počil. »Ljudje se bojijo, da denar izgublja vrednost. Tisti, ki ga imajo, zato raje vlagajo v nepremičnine, obnovo in podobno. Za sabo potegnejo še ostale,« razloge za velik obseg povpraševanja opisuje predsednik OOZ Ptuj. Kako dolgo bo tako – tudi glede na dejstvo, da konstantno naraščajo cene materiala – pa ne zna napovedati nihče. Dženana Kmetec v obeh vrtcih niso enake, prav tako se razlikuje dnevni izračun stroška malice, ki je v Kidričevem 2,17, v Cirkovcah pa 1,6 evra. Župan Anton Leskovar je pojasnil, da so izračunane ekonomske cene rezultat seštevka stroškov, ki se med zavodoma razlikujejo. Na oblikovanje cene po njegovih besedah v pretežni meri vpliva starostna struktura zaposlenega kadra. Za razliko v dnevni ceni prehrane pa je dejal, da je tudi njega presenetila. Drugih pripomb na predlagane cene ni bilo, zato so jih svetniki potrdili. Mojca Zemljarič V štirih letih za stroške dela 170 tisočakov več Nova cena varstva otrok (€) Vrtec Kidričevo Cirkovce Polno zasedeni do konca leta Foto: ČG Vrtca v Cirkovcah in Kidričevem obiskuje skoraj 300 otrok. Stroški dela v vrtcu Kidričevo so v štirih letih zrasli za skoraj 170.000 evrov. V letu 2019 so znašali 713.000 evrov, letošnji bodo glede na polletno realizacijo okoli 880.000 evrov. Za šolsko leto 2022/23 so izračunani predvideni povprečni mesečni stroški dela v višini 72.000 evrov, kar je štiri tisočake več kot v lanskem šolskem letu. Mesečni strošek živil za vseh 205 otrok v vrtcu je 9.300 evrov. Štajerski TEDNIK 8 torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK stran 8 torek z 13. septembra 2022 V središču Slovenija, Podravje z Prihranek več kot 1.400 evrov, a ne na račun slabše kakovosti živil Kamen na kamen palača, evro na evro – (prihranek) pov V času, ko cene hrane iz meseca v mesec naraščajo, mnogi pogosteje posegajo po cenejših živilskih izdelkih. A nižja cena ne pomeni nujno slabše kakovosti, ugotavljajo v Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Ob pregledu petih prehranskih testov in po primerjavi cen so izračunali, da lahko štiričlanska družina pri nakupu zgolj petih osnovnih živil (riž, tunina, maslo, jajca, jogurt) ob skrbni izbiri izdelkov prihrani več kot 1.400 evrov na leto. Zveza potrošnikov Slovenije redno opravlja teste, s katerimi primerja kakovost in ceno različnih blagovnih znamk izbranih živil, aparatov in drugih izdelkov. V luči draginje so se podali v živilske trgovine in popisali aktualne cene izdelkov, ki so na petih izbranih testih dosegli kakovostni razred (najmanj) dobro. Porabo štiričlanske družine (dva odrasla, dva najstnika) so izračunali glede na okvirne potrebne količine osnovnih živil za odraslo osebo, povzete po priročniku Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri izračunu prihrankov so torej upoštevali predvideno porabo štiričlanske družine ter izbiro najcenejšega izdelka, ki je na testu ZPS dosegel oceno (vsaj) dobro, namesto najdražjega izdelka. Na primer: na testu dolgozrnatega riža je ZPS v kategorijo dobro uvr- Foto: pexels.com Po izračunih ZPS bi lahko družina v enem letu ob nakupu cenejših, a dovolj kvalitetnih prehrambenih izdelkov prihranila celo 1400 evrov. Foto: pexels.com V Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljajo, da četudi v naši košarici pristanejo cenejši izdelki, ni nobene potrebe po mižanju na eno oko pri kakovosti. stila pet izdelkov, med njimi je bil najcenejši riž trgovske znamke Mercator, ki stane 1,34 evra na kilogram. Cena najdražjega izdelka je za približno 180 odstotkov višja, za kilogram riža Zlato polje je treba odšteli kar 3,74 evra. Ta je sicer zmagovalec testa ZPS, a oba izdelka sta se uvrstila v isti kakovostni razred. »Z informiranim nakupom riža štiričlanska družina prihrani okrog devet evrov na mesec oziroma 111 evrov na leto. Povprečna odrasla oseba naj bi na mesec porabila malo manj kot kilogram riža,« so izračunali. Večji prihranek si lahko družina obeta ob nakupu tunine. V izračunu so upoštevali, da vsaka oseba v gospodinjstvu poje majhno konzervo tunine (80 g) na teden, izračunali pa so, da z nakupom tunine v oljčnem olju trgovskih znamk Almare (Hofer) in Nixe (Lidl) namesto najdražje blagovne znamke Eva družina prihrani 408 evrov letno. Podobno vsoto družina prihrani tudi z nakupom zmagovalca na testu tunine, izdelka trgovske znamke Tuš, in sicer dobrih 400 evrov na leto. Februarja so testirali tudi maslo, v kakovostni razred dobro ali zelo dobro se je uvrstilo kar 15 izdelkov. Med njimi je najdražji izdelek Pomurskih mlekarn, ki je na testu zasedel drugo mesto, najcenejši pa izdelek trgovske znamke S Budget (Spar), ki je na testu zasedel 12. mesto, a je dosegel le devet točk manj od najdražjega. Z nakupom slednjega bo štiričlanska družina na leto prihranila okrog 44 evrov. Podobno bo družina prihranila tudi z izbiro najcenejšega izdelka v kategoriji zelo dobro, ki je poleg visoke ocene Zaradi številnih podražitev in dvomestne inflacije se državljani soočajo z manjšo kupno Podravje, Slovenija z Občinam iz nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč letno okoli 230 milijonov evrov Največ NUSZ pobere Ljubljana – 59 milijonov evrov, najmanj Kuzm V Sloveniji je po podatkih Finančne uprave RS (FURS) 862.000 zavezancev za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ); 827.000 zavezancev je fizičnih oseb in 35.000 pravnih oseb. V predkoronskem letu 2019 se je v blagajne občin na račun NUSZ steklo 227 milijonov evrov, kažejo podatki FURS o izdanih odmerah. Slabo tretjino so plačale fizične osebe, dobri dve tretjini pa gospodarski sektor oziroma pravne osebe. V državi daleč najvišji znesek iz Odmerjeni NUSZ za Običajno občine višino NUSZ Povprečni znesek Zakaj je treba določajo tako, da si zamislijo že- odmere na zavezanca NUSZ poberejo v prestolnici, v letu mestne občine (mio €) plačevati davek leni pobrani znesek, nato merila 2019 je bilo to 59 milijonov evrov. (fi zične osebe) 59,0 in kriterije tako dolgo tehtajo, da Maribor, drugo največje slovensko Ljubljana na davek? mesto, je pobral dobrih 15 milijonov evrov nadomestila. Lepi zneski iz tega naslova kapnejo tudi v blagajne primorskih občin. V proračun Mestne občine (MO) Koper se je v 2019 steklo 10,4 milijona evrov, pretežni del na račun gospodarstva oziroma Luke Koper. Znesek, ki ga v Kopru vplačajo pravne osebe, znaša 8,7 milijona evrov. Tudi ankaranska občina si občinske finance lepo zaokroži s prihodkom NUSZ: 2,7 milijona evrov na račun gospodarstva in 130 tisočakov od plačila fizičnih oseb. Občina Piran od pravnih oseb prejme za 2,3 milijona evrov vplačil in od fizičnih 1,2 milijona evrov. Še v Izolo: pravne osebe so v letu 2019 plačale 1,1 milijona evrov NUSZ, fizične 510.000 evrov. V regiji največ Ptuj, najmanj Žetale V spodnjepodravski regiji največ NUSZ zbere seveda MO Ptuj – 2,9 milijona evrov v letu 2019. Sledita Ormož (860.000 evrov) in Kidriče- Maribor Koper Celje Velenje Kranj Novo mesto Ptuj Krško Nova Gorica Murska Sobota Slovenj Gradec 15,2 10,4 8,6 7,8 7,7 6,2 2,9 2,9 2,6 2,1 1,8 Vir: FURS, 2019 vo (806.000 evrov). Najmanj nadomestila so pobrale haloške Žetale – 21.800 evrov pri 488 zavezancih, kar pomeni povprečno 44 evrov na zavezanca. Načeloma je tako, da večja kot je občina, več dajatve zbere. Zato je tudi Ljubljana na prvem mestu med vsemi. Občine imajo v rokah škarje in platno NUSZ je dajatev, ki jo občinam plačujejo lastniki ali najemniki nepremičnin. Pravno podlago za pobiranje dajatve izdelajo občine (odlok, merila, kriterije …), FURS nato oblikuje izračune in v imenu občin dajatev pobira. pridejo do zastavljenega rezultata. Nemalokrat se je med nadzori izkazalo, da so občine predpisane pravne podlage zaobšle in odloke s pravili za odmero NUSZ oblikovale kar malo po svoje. Kdo jih pravzaprav pri tem nadzira? »Občine so v okviru ustavnih pravil pri svojem delovanju samostojne, zato lahko državni organi v povezavi z neodmerjanjem NUSZ podajo samo svoja priporočila,« so povedali na finančnem ministrstvu in med drugim poudarili: »Ministrstvo za finance oziroma FURS na celovitost obdavčitve pa tudi na višino NUSZ in druge parametre odmere neposredno nimata vpliva. FURS je v skladu s predpisi o davčnem postopku pristojen zgolj za odmero NUSZ na podlagi podatkov, ki jih prejme s strani občin. Ministrstvo za finance pa ob zaznani vsebinski problematiki organu, pristojnemu za nadzor nad zakonitostjo izvajanja predpisov s področja NUSZ, pogosto poda opozorila. V zadnjih letih sicer v Sloveniji ni več občine, ki NUSZ ne bi odmerjala, saj Občina Središče, Starše Ptuj Kidričevo Sv. Andraž Trnovska vas Ormož, Duplek Markovci Destrnik Dornava, Gorišnica Sv. Tomaž Sv. Trojica Cerkvenjak Juršinci Slovenska Bistrica Lenart Hajdina, Zavrč Podlehnik Žetale Majšperk Videm Cirkulane, Makole (€) 118 117 106 102 94 86 83 79 75 67 59 56 55 53 49 48 45 44 43 38 34 Vir: FURS (2019), preračun ŠT se občine zavedajo, da bi se s tem odpovedale pomembnemu viru za financiranje svojega razvoja. Se pa med občinami pojavljajo razlike glede obsega zajema območij v obdavčitev, predvsem je še vedno kar nekaj občin, ki ne odmerjajo NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča.« Številni lastniki nepremičnin so zaradi plačevanja NUSZ nejevoljni, saj se dejansko plačuje davek na davek. »Pri gradnji se za vsako delo in material plača davek, občina odmeri komunalni prispevek, vse priključke je treba plačati, vsaka od položnic je obdavčena … Davke plačujemo za čisto vse, zakaj jih moramo še za nepremičnine, kjer smo davek plačali že pri nakupu in med gradnjo,« so pomisleki glede potrebnosti te dajatve. Dejstvo je, da NUSZ za občinske blagajne ne pomeni tako majhnega priliva. Da bi se občine temu odpovedale, verjetno ni pričakovati. Prav tako ne, da bi dajatev, še posebej v luči vsesplošne draginje in ekonomsko vedno bolj zahtevnih časov, zmanjšale. »Minimalna in maksimalna višina dajatve z zakonom nista določeni, določena so le merila in kriteriji, ki izhajajo iz predpisov, ki določajo NUSZ in jih mora vsaka občina uporabiti pri pripravi lastnega odloka,« so povedali na Ministrstvu za okolje in prostor. Velike razlike v obračunavanju NUSZ med občin nosti suvereno odločati, v kolikšni meri lastnike n torek, 13. 9. 2022 Štajerski TEDNIK torek z 13. septembra 2022 COLOR CMYK stran 9 V središču vprečna plača Foto: pexels.com o močjo, zato pa postajajo cenovno še bolj občutljivi. na testu še ekološki (Natur aktiv, Hofer), in sicer malo manj kot 40 evrov na leto, so razkrili na ZPS. Za izračun prihranka so predvideli, da štiričlanska družina poje dobri dve pakiranji masla na mesec (okrog 500 gramov). V izračun so zajeli tudi jajca, in sicer so postregli s podatkom, da lahko družina z nakupom najcenejših jajc prihrani dobrih 15 evrov na mesec oz. 185 evrov na leto. Le nekaj centov manj na mesec pa bo potrošnik prihranil, če bo namesto najcenejših jajc trgovske znamke Marque Repère (E. Leclerc) izbral jajca, ki so se uvrstila na prvo mesto na testu kakovosti jajc in edina dosegla oceno zelo dobro – Naše nam paše (Lidl). Največji prihranek, to je kar 681 evrov letno, pa omogoča premišljen nakup navadnega jogurta. Na testu navadnega jogurta, ki ga je februarja izvedla ZPS, se je kar 20 izdelkov uvrstilo v razred dobro, dva med njimi še razred višje. Eden od teh dveh je navadni jogurt Lidlove trgovske znamke Pilos, ki stane 1,39 €/kg in je poleg jogurtov S Budget (Spar) in Milfina (Hofer) najcenejši na testu. Razlika do najdražjega (Mlekarna Planika) je kar tri evre na kilogram. »Če vsak član gospodinjstva poje šest jogurtov na teden, lahko štiričlanska družina prihrani do 57 evrov na mesec, na leto pa kar do 681 evrov.« Skupaj bi lahko štiričlanska družina prihranila več kot 1.400 evrov letno oz. več, kot znaša ena povprečna plača (1.307 evrov), ob tem pa prihranek ne bi šel na račun slabše kakovosti, so poudarili v ZPS. Mojca Vtič 9 Zvišanje j cen petih izbranih živil od leta 2020 Riž: 116,7 odstotka Riž Najvišji skok cene smo zabeležili pri izdelku trgovske znamke Goldensun (Lidl), ki se je od februarja 2020 do avgusta 2022 povišala za kar 116,7 odstot( ka, k od tega za dobrih 70 odstotkov le od aprila do avgusta letos. Sledi izdelek E Eurico z 59,1-odstotnim povišanjem. Zmagovalec testa je bil že ob izvedbi testa najdražji, n a se mu je do avgusta 2022 cena dvignila še za dodatnih 25,1 odstotka. Tunina v oljčnem olju: 68 odstotkov Tun Največjo podražitev smo zabeležili pri že tako najdražjem izdelku na testu, Eva N fileti v oljčnem olju. Od izvedbe testa maja 2020 do avgusta 2022 se je cena pločevinke dvignila za dobrih 68 odstotkov, od tega za približno 20 odstotkov le od č a aprila do avgusta 2022. Ne dražijo pa se vsi izdelki, pri nekaterih smo opazili t pocenitve. Zmagovalcu testa se je cena od maja 2020 do avgusta 2022 znitudi žala ž za dobrih 12 odstotkov, izdelku Rio mare, tunina v oljčnem olju (ulovljeno na trnek), kupljenem pri trgovcu Tuš, za dobrih 6 odstotkov, izdelku trgovske znamke znamk Nixe (Lidl) pa za dobre 4 odstotke. V povprečju cene konzervirane tunine niso zrasle bolj, kot je j zabeležena letna inflacija (okrog 11 odstotkov). Maslo: do 64 odstotkov Maslo O februarja 2021 do avgusta 2022 se je cena izdelkov na testu povišala za 4,5 Od d 64 odstotkov. Najvišji skok smo opazili pri izdelku Meggle, premiumbutter, do kkaterega cena za kilogram se je dvignila z dobrih 10 na kar 17 evrov. Sledi najdražji n izdelek (Pomurske mlekarne) s 43-odstotnim dvigom cene. Najmanj se s je cena dvignila ekološkemu izdelku trgovske znamke Natur aktiv (Hofer), ki k bi ga hkrati lahko priporočili kot izdelek z najboljšim razmerjem med ceno in kakovostjo. Jajca: do 22 odstotkov PPred dobrim letom ste z nakupom najcenejših jajc proste reje z našega testa la lahko prihranili še več kot danes. Cena se jim je namreč zvišala za okrog 22 oodstotkov, medtem ko se je najdražjim za malo manj kot 17 odstotkov. Trgovci ((Lidl, Hofer, Spar) so ceno jajc proste reje lastnih trgovskih znamk že pred aaprilom 2022 dvignili za približno 11 odstotkov, in sicer z 0,30 na 0,33 evra za jajce. ja Navadni jogurt: do 30 odstotkov Na Test jogurtov smo objavili februarja 2022, kar pomeni, da beležimo le povišanje T cene ce v zadnjem letu. Največ je ceno izdelku lastne trgovske znamke zvišal Tuš, iin sicer z 1,44 evra v začetku leta na 2,39 evra v aprilu, nato pa jo je znižal za m malo manj kot 10 odstotkov, na 2,17 evra za kilogram. Večini preostalih izdelkkov se je cena dvignila za 20 do 30 odstotkov. Le izdelki Alpsko, Bogataj, Mu in Natur aktiv (Hofer) so avgusta 2022 ohranili ceno na isti ravni kot v začetku leta leta. Vir: ZPS, foto: Pexels.com V Kuzmi povprečni NUSZ neverjetnih 7,8 evra ma – 582 evrov Najmanj NUSZ med vsemi slovenskimi občinami je v letu 2019 po podatkih FURS zavezancem odmerila občina Kuzma (Prekmurje), vsega skupaj pičlih 582 evrov ali povprečno 7,8 evra na zavezanca. Teh je sicer 74, od tega 68 fizičnih in šest pravnih oseb. V letu 2019 je tudi koroška občina Podvelka odmerila povprečno 30 evrov NUSZ na zavezanca, a le fizičnim osebam, medtem ko do pravnih ni bila tako radodarna; za 940 fizičnih oseb so odmerili 28.700 evrov NUSZ, za 30 pravnih pa 238.000 evrov. Povprečno 30 evrov na zavezanca (fizično osebo) je dajatev NUSZ znašala tudi v eni od občin na Kočevskem, v Kostelu. Kaj če občina NUSZ ne bi odmerjala? Foto: ČG nami so jasen dokaz, da je možno dajatev zelo prilagajati in se na ravni lokalne skupnepremičnin finančno obremeniti. Po podatkih FURS danes NUSZ obračunavajo vse slovenske občine. Če bi katera želela, bi se temu lahko tudi odrekla, saj sankcij zanjo po pojasnilu Skupnosti občin Slovenije (SOS) v tem primeru ni: »Na podlagi veljavne zakonodaje ni sankcij, če občina NUSZ ne pobira. Dejstvo pa je, da so prihodki iz naslova NUSZ za občine izredno pomemben lastni vir financiranja, ločen od sredstev, ki jim jih za financiranje prenesenih nalog zagotavlja država, ki je tesno povezan z vodenjem in izvajanjem zemljiške politike v posamezni občini.« Čeprav zakonsko predpisanih sankcij za nepobiranje NUSZ ni, so na finančnem ministrstvu opozorili na vprašanje kazenske odgovornosti. Če občina dajatve ne bi odmerjala, bi se lahko štelo, da gre za oškodovanje javnih sredstev, in bi pravna ter odgovorna oseba za to lahko odgovarjali tudi na sodišču (kar je sicer glede na dosedanjo prakso malo verjetno). Bi pa bili v primeru nepobiranja dajatve na dobrem občani, saj bi imeli en strošek manj. Mojca Zemljarič Foto: ČG Merila za izračun NUSZ se glede na velike razlike v povprečnih zneskih, ki smo jih izračunali, med občinami očitno zelo razlikujejo. Odmerjeni NUSZ za podravske občine Občina Fizične osebe Št. zavezancev Odmera (€) Ptuj 9.627 1.124.422 Sl. Bistrica 10.198 537.153 Ormož 5.216 450.086 Kidričevo 2.266 240.084 Starše 1.489 175.510 Hajdina 1.287 62.278 Gorišnica 1.919 144.513 Lenart 3.125 156.084 Duplek 2.642 226.487 Markovci 1.320 109.428 Središče 890 105.152 Videm 2.718 105.895 Majšperk 2.036 89.133 Dornava 1.113 83.876 Cirkulane 1.464 49.141 Sv. Trojica 1.166 69.314 Destrnik 922 72.687 Sv. Tomaž 979 65.916 Podlehnik 1.098 49.474 Trnovska vas 455 42.764 Juršinci 959 53.179 Cerkvenjak 767 42.972 Zavrč 836 40.348 Sv. Andraž 422 43.146 Makole 926 31.883 Žetale 485 21.431 Pravne osebe Št. zavezancev Odmera (€) 519 1.817.848 365 1.137.311 156 410.690 73 566.429 22 646.245 43 400.581 35 275.212 124 184.887 40 28.893 53 137.212 25 32.925 40 31.417 28 16.759 21 19.944 16 35.715 17 11.348 13 2.993 13 3.097 16 7.238 9 12.325 12 1.613 8 4.178 20 5.581 5 559 14 5.236 3 403 Skupaj odmera (€) 2,9 mio 1,7 mio 860.776 806.513 821.755 462.859 419.725 340.971 255.380 246.640 138.077 137.312 105.892 103.820 84.856 80.662 75.680 69.013 56.712 55.089 54.792 47.150 45.929 43.705 37.119 21.834 Vir: FURS, leto 2019 Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Na sceni 10 stran 10 torek z 13. septembra 2022 Skrinja domačih viž — Alen Krajnc, pevec in avtor najboljšega besedila 53. festivala NZG »Narodnozabavna glasba zasluži spoštovanje« Alen Krajnc je napisal najboljše besedilo 53. ptujskega festivala Za 53. festival NZG Ptuj 2022 ste napisali tekst za tekmovalno skladbo Mladih asov Odpuščanje ljubezni. Kaj vas je vodilo oz. kje ste dobili navdih za pisanje pesmi? »Odpuščanje ljubezni. Ali ni logično? Pod vplivom preteklih koronskih let in v duhu naših vrednot ter instantnosti in površnosti, ki jo ponuja sedanjost, je včasih treba pogledati v globine. Čutiti vrednote, ki so moralno vodilo, da nas obdrži v zdravih temeljih. Ko pogledaš malo z druge perspektive, vidiš, da je velikokrat treba odpustiti in pogledati preko sebi postavljenih meja, ki so velikokrat mašilo. Ni vse vedno črno-belo. Peti lastno pesem v lokalnem okolju, ki te je navdahnilo, je zelo čustveno in obenem katarzično. Bila je kar intenzivna izkušnja, ki pa je bila enormno poplačana s spontanimi aplavzi izjemne ptujske publike po prvem odpetem refrenu in tudi s kakšno solzo v očeh, ki jo je bilo moč videti med občinstvom. To sem si kot avtor najbolj želel: da bi besede segle ljudem do srca, se jih dotaknile ter da poslušalci Foto: Črtomir Goznik Ansambel Mladi asi Alen Krajnc prihaja iz občine Videm, izpod haloških gričev, kjer je preživel svoja otroška in najstniška leta, številne dni počitnic pa pri babici in dedku v starem ptujskem mestnem jedru. Z njim smo se pogovarjali po prejeti plaketi za najboljše besedilo 53. festivala NZG Ptuj 2022, za sploh prvo besedilo, ki ga je napisal. Zanimalo nas je tudi, kako se je kot doktor znanosti znašel v narodnozabavni glasbi oz. v ansamblu Mladi asi, ki je nase opozoril že na 52. festivalu NZG Ptuj 2021. »Zelo sem hvaležen staršema, da sta me vzgojila v samostojnega človeka, mi dala priložnost rasti in razvoja ter mi nista pristrigla kril, temveč dovolila, da jih razprem in poletim. Sem zelo aktiven in radoveden. Od nekdaj imam rad izzive. Septembra 2013 sem po zaključenem srednješolskem izobraževanju svoje življenje spravil v 32-kilogramski kovček in odšel na študij v Veliko Britanijo. Osem let pozneje sem se v Slovenijo vrnil z Univerze v Oxfordu kot doktor znanosti na področju organske kemije. Vedno sem pogrešal ta naš haloški zrak. Vmes sem aktivno igral še orgle, se velikokrat podal v svet piarovstva ... Danes zraven svojega znanstvenega delovanja na področju razvoja novih antibiotikov prepevam narodnozabavno glasbo in pišem besedila. Bo že držalo, da haloška duša in srce človeka zaznamujeta za vedno,« se je predstavil Alen Krajnc. Kako ste se kot doktor znanosti znašli v narodnozabavni glasbi in kaj vam pomeni? »Zanimivo vprašanje, je takšna kombinacija res tako neverjetna? Meni se zdi, da ne, saj gre v bistvu za zelo dobro povezavo. Enostavno me je glasba že od nekdaj močno privlačila. Že od najstniških let dalje sem sodeloval v različnih pevskih edicijah, tako – za dušo. Tudi v času študija v Veliki Britaniji sem vodil več zborov. V Oxfordu sem deloval kot dirigent in umetniški vodja na enem izmed ustanovnih kolidžev te univerze. Ob doktorskem študiju organske kemije sem imel izjemno čast učiti še mlajše pevske rodove na Christ Church Cathedral School, ki vzgaja mlade pevce že vse od leta 1546. Nora čast, nora izkušnja. Kot nekajletni sodelavec Arsane sem spoznal zelo različne glasbene zvrsti in sklenil številna zanimiva prijateljstva z glasbeniki s celega sveta. Vedno sem vedel, da bo moja pot tudi glasbena. Narodnozabavna glasba mi je bila vedno všeč. Nenazadnje se je doma vedno vrtela ob nedeljskih kosilih. Danes sem ponosen, da sem tu, kjer sem. Slovenci, sploh mlajše generacije, smo premalo ponosni na to najbolj slovensko glasbeno zapuščino in tradicijo. Vseeno se mi pa zdi, da si narodnozabavna glasba zasluži naše spoštovanje, da se bo ohranila tudi za prihodnje rodove in bo z njo ostala živa tudi kulturna identiteta nas, Slovencev.« Kaj vas je pripeljalo kot pevca v narodnozabavni ansambel Mladi asi in kdo so Mladi asi? »Kmalu po vrnitvi v Slovenijo aprila 2021 sem na spletu naključno opazil oglas, da mlad ansambel išče novega vokalista. Kvintetovska glasba in petje v duetu sta me vedno privlačila. Po številnih uspešnih letih v vlogi zborovskega dirigenta sem si zaželel nov izziv. Beseda je dala besedo, stopil sem v stik z Mladimi asi in jim poslal nekaj posnetkov. Odpeljal sem se v Trbovlje na avdicijo in že štiri dni kasneje z njimi skupaj prvič stal na odru ter odpel prve takte v družbi izjemne mlade vokalistke Eve Popotnik. Od vrnitve v Slovenijo svoje pevsko znanje pilim tudi s številnimi glasbenimi prijatelji: Samom Ivačičem, Kim Nazarian (New York Voices), Nino Strnad, v zadnjih mesecih pa tudi z Brigito Vrhovnik Dorič. Pestra kombinacija nasvetov mi pomaga, da najdem nek svoj slog in glasbeni izraz. No, da se vrnem k mojim Asom. Hitro je bilo jasno, da smo se ujeli tudi karakterno, in potem je bila odločitev o pridružitvi samo še formalnost. Od takrat sem Mladi as tudi sam. Smo mlad ansambel, skupaj se učimo, trudimo in počasi rastemo. Že lani smo se po komaj dveh mesecih skupnega muziciranja predstavili na ptujskem festivalu. Želimo se predvsem dobro predstaviti slovenski publiki, se zabavati na odru ter si nabrati neprecenljive izkušnje.« Foto: Črtomir Goznik ob njih morda celo o čem razmislijo. Sicer pa je bilo ta zmaga zame in za ves ansambel Mladi asi to veliko presenečenje. Še vedno kar ne morem verjeti, da imam doma plaketo za najboljše besedilo z najstarejšega slovenskega festivala NZG. Nekako se skupaj prebijamo skozi vsakodnevno ustvarjanje. Že to, da smo se odločili delovati kot kvintet, je bil svojevrsten izziv. Haložani in Zasavci smo pač vztrajni. Vemo, da se s trudom in delom da. Naš valček pa je res iskrena pesem in v sodelovanju z Martinom Juhartom, ki mi je, to moram izpostaviti, v procesu pisanja pomagal s svojimi bogatimi izkušnjami, je postala res edinstvena pesem in glede na odzive bi si upal reči, da jo je publika sprejela in posvojila. To nagrado sprejemam z veliko mero veselja, ponosa, spoštovanja in tudi odgovornosti. Seveda je to spodbuda za naprej in za nadaljnje ustvarjanje. Sreča je na strani pogumnih ljudi, pravijo. In za konec, kot se je glasil Bob leta 2021: Če nič ne tvegaš, največ tvegaš, ker ostaneš tam, kjer si. Mladi asi bomo še naprej pridno vadili, tvegali, predvsem pa ostali odprti za vse nasvete ter priložnosti, ki nas bodo naredile še boljše. Ptuj – hvala za topel in iskren sprejem ter nagrado. Verjamem in upam, da se kmalu ponovno vidimo.« MG Hajdina z Srebrni jubilej ljudskih pevk Hajdinske frajlice so praznovale prelepih 25 let V občini Hajdina se ponašajo z bogatim društvenim življenjem. Na področju kulture so se nedavno veselili srebrnega jubileja skupine ljudskih pevk Društva upokojencev in Kulturno-prosvetnega društva Stane Petrovič Hajdina. Vodja skupine je Marta Sitar. Skupino so na pobudo Maksa Kampla in Ljube Cafuta ustanovili leta 1996; od takrat jih ljudsko petje združuje že četrt stoletja. Ustanovne članice so bile Marta Sitar, Ljuba Cafuta, Karolina Korošec, Anka Sakelšek, Rozika Cestnik in Marija Šalamun. Skupina je imela prvi nastop januarja 1997 v Zavrču. V prvem letu delovanja so pevke zabeležile devet nastopov, sledila so gostovanja križemkražem po domači in sosednjih občinah ter širom po Sloveniji. »25 let je lepa doba, pa hitro je minilo, prehitro. Imele smo 630 nastopov, veliko je lepih spominov na prijetna pevska druženja in prijateljstva. Hvaležne smo za vse lepo, kar smo doživele s petjem in ob petju. Smo članice zveze kmetic, na njihovo povabilo smo marsikje nastopile. Ko je skupina praznovala peto obletnico delovanja, smo posnele zgoščenko, potem pa več ne,« je povedala Sitarjeva in iskreno priznala, da je delovanje nekaterih skupin ljudskih pevcev v regiji zamrlo. »Svoje je naredila korona, sicer je pa tudi tako, da se staramo.« Danes se skupina na vajah ne srečuje več tako pogosto, kot je to bilo v preteklosti. Novih pesmi se ne učijo, vadijo samo pred nastopi, prepevajo pa tiste pesmi, ki so jim najbolj všeč. Ena od teh nosi naslov Hajdinske frajlice. Letos je imela skupina osem nastopov, vse v domači, hajdinski občini. Kako bo z delovanjem v prihodnje, je vprašanje. Ženske niso vedno mlajše, prihaja bolezen, pešajo moči. »Čisto odvisno, kako bo z zdravjem,« je skomignila Sitarjeva, ki pa je sicer zadovoljna ob spominu na prelepih 25 let. Foto: MZ Veselje do prepevanja ljudskih pesmi jih druži 25 let. Danes so članice skupine Marta Sitar in Rozika Cestnik (obe sta bili med ustanovnimi članicami), Olga Nahberger, Marjana Veronek in Jožica Mihelač. Na nastopu ob 25-letnici delovanja skupine so na oder stopile samo štiri. Hajdinčankam so se na praznovanju pridružile številne pevske skupine iz okoliških krajev Dravskega polja. Vse nastopajoče skupine so v dar dobile zbornik DU Hajdina, v katerem je delovanje skupine ljudskih pevk predstavljeno v besedi in sliki. MZ Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK stran 11 Ljudje in dogodki torek z 13. septembra 2022 11 Makole z Jubilejni in zadnji simpozij Forma viva Makole DUBROVNIK in OBIRANJE MANDARIN »Ne zmoremo – niti finančno niti fizično« Simpozij Forma viva Makole se z 20. organizacijo praznika kulture in umetnosti v Makolah poslavlja. Spominov je mnogo, pravi idejni oče in gonilna sila simpozija Ivan Dvoršak ter dodaja: »Skupaj smo zapisali zgodovino, ki bo o tem poročala tudi takrat, ko nas ne bo več.« Z>//EWK^>h a> WƌŝĚƌƵǎŝƚĞƐĞŶĂ /ZĂĚŝĂͲdĞĚŶŝŬĂWƚƵũ ŵŝŶ ŽĚϮϭ͘ϭϬ͘ͲϮϯ͘ϭ ƉƌĞǎŝǀŝƚĞϯĚŶŝ Ϭ͘ǀŶĂƓŝĚƌƵǎďŝ Foto: Marko Vindiš Skulpture Forme vive Makole so posejane po haloških gričih, med bolj obiskanimi in priljubljenimi je skulptura z naslovom Pogledi, ki je postavljena v Dežnu pri Makolah. Umetnik Branko Šmon je ustvaril velik lesen stol, ki na svoje sedišče sprejme tudi deset ljudi, ob tem pa nudi razgled na Dravinjsko dolino. Leta 2003 so v Makolah prvič zapela kladiva, motorke in brusilke. »Najprej plašno in previdno, pozneje in vse do današnjega dne, ko je pred nami že 20., jubilejni mednarodni kiparsko-slikarski simpozij, pa veliko bolj pogumno, uspešno in optimistično. Da, ko se ozremo nazaj v preteklost in povrnemo v sedanjost, lahko vidimo in začutimo veličino tega velikega makolskega projekta,« je dejal Dvoršak. Finančno je festival vsa leta podpirala občina. Skupno je društvu Forma viva Makole, katerega osrednji dogodek je bil ravno festival, nakazala 119.000 evrov, a sredstva so se z leti zmanjševala, tudi zaradi nasprotovanja določenih občinskih svetnikov. »Brez prostovoljcev, donatorjev nam festivala ne bi uspelo izpeljati. Podjetje Marmor Sežana nam je na primer vrsto let sponzoriralo kamen. Če bi sedaj začeli z organizacijo festivala, ne vem, ali bi zmogli narediti polovico tega. Časi so se spremenili, ni več takšne želje po pomoči, podjetja in ljudje se zapirajo v svoje kroge. Seveda pa se najdejo tudi izjeme.« Izjeme so zagotovo člani društva Forma viva in drugi, ki so prostovoljno pomagali pri organizaciji dogodkov. »Ponosen sem na festival in na to, kar nam je uspelo doseči v teh letih, še bolj pa na prijatelje, na številne ljudi, ki se jih v ospredju ne vidi, vendar pa lajšajo in omogočajo to delo.« A vsak sčasoma opeša, zato je Dvoršak dejal, da je 20. simpozij resnično zadnji. »Ne zmoremo več – niti finančno niti fizično. Projekt nas je prerasel, predvsem po obsegu dela. Če eden omaga, nastane praznina, ki jo je težko zapolniti, in v teh 20 letih je veliko ljudi omagalo, nekaj se jih je tudi poslovilo.« Občina dolžna skrbeti za skulpture Mnenja o pomenu Forme vive Makole so se med domačini vedno kresala. Sprva je bila Forma viva praznik v Makolah, nato se je z leti in zaradi skromnejših sredstev odmikala v Dežno pri Makolah, kjer je tudi Dvoršakova galerija. Ne gre pa spregledati zapuščine simpozija, ki je po besedah Ivana Dvoršaka neprecenljiva. Kaže se v okrog 200 skulpturah, posejanih po makolskih gričih, ki s svojimi podobami razvnemajo domišljijo sprehajalcev. Sedaj je na Makolčanih, da prepoznajo vrednost narejenega, odgovornost občine pa je, da se vede kot skrben gospodar. »Skulpture so last občine in morala bo resno pristopiti k vzdrževanju skulptur, da te ne bodo prepuščene zobu časa. Žalostno je, ko se v Makole vrne umetnik, stvaritelj skulpture, in vidi, da ta propada, ker ni vzdrževana, ali da jo obdaja prostor, ki ni očiščen. Utemeljene razloge je težko pojasniti umetniku, ob tem pa ti je zelo hudo.« RNWREUDVH]QDPLRGSUDYLWHYVHGRELVHUDMXĜQH Dalmacije - DUBROVNIKA, v dolini edinstvene delte NERETVE ]QDPL2%,5$-7(0$1'$5,1(LQRGNULYDMWHËDUHPHVWD ŠIBENIK, s skrivnostnim pridihom srednjeveške pravljice. 9'XEURYQLNXVLERPRRJOHGDOLPHVWQH]QDPHQLWRVWLNRWVRSDODþD6SRQ]DFHUNHYVY9ODK ]DãþLWQLNDPHVWDFHUNHYVY%ODåDVWDUROHNDUQRREUDPEQLVWROSPHVWQROXNRVWUGQMDYR6Y ,YDQDYHOLNLYRGQMDNLQGRPLQLNDQVNLVDPRVWDQ2EþXGRYDOLERPRWUGQMDYL0LQþHWDLQ%RNDUVH VSUHKRGLOLSRXOLFL3ODFDDOL6WUDGXQXLQVHSRY]SHOLQDRE]LGMHRGNRGHUVHSRQXMDOHSUD]JOHG 91HXPXVHERPR]YHþHUGUXåLOLREJODVELLQGREULYHþHUML 1DSODQWDåLYGROLQR'HOWH1HUHWYHKUYDãNL.DOLIRUQLMLERPRRELUDOLPDQGDULQH9VORJXQH UHWYDQVNLKGRPDþLQRYVHERPRYR]LOLSRãWHYLOQLKUHþQLKURNDYLKVWUDGLFLRQDOQLPLSORYLOL± WUXSLFDPLYVHGRMH]HUD.XWL3RVWUHJOLQDVERGR]GRPDþROR]RLQVVPRNYDPLWHUULEMLPL VSHFLDOLWHWDPLREGDOPDWLQVNLJODVELSDERPRYVHVNXSDMSRSODNQLOLVNR]DUFHPGRPDþHJD 9PHVWXâLEHQLNVLERPRSROHJVUHGQMHYHãNLKWUGQMDYLQNQHåMHJDGYRUDRJOHGDOLL]MHPHQ SULPHUVWDYEDUVWYD.DWHGUDORVY-DNRYDNLMHYFHORWL]JUDMHQDL]NDPQDLQNDPQLWLKSORãþ EUH]XSRUDEHYH]LYQLKPDWHULDORY Več kot 250 ustvarjenih skulptur Foto: Mojca Vtič V okviru jubilejne fotografije je kipar Franci Černelč izklesal tudi skulpturo Motokrosist. Skulptura bo stala v krožišču v Pečkah, v kraju, kjer je svojo motokrosistično pot začel petkratni svetovni prvak Tim Gajser. Statistika simpozija Forma viva Makole je zavidljiva. V dveh desetletjih se je simpozija udeležilo 111 kiparjev iz 21 držav, vse od Amerike do Zimbabveja. Število vseh ustvarjenih skulptur je 252, od tega jih je večina postavljenih v občini Makole, 46 pa v ostalih občinah, tudi v Kidričevem, Majšperku, Ormožu, Sveti Trojici … Uradni zaključek simpozija bo novembra letos v Makolah, ko bo društvo izvedlo slavnostno akademijo Sprehod skozi čas – 20 let KUD Forma viva Makole. »V Makolah se je začelo, prav je, da se v Makolah tudi konča,« je še sklenil Ivan Dvoršak. Mojca Vtič Slovenija z Tekmovanje za Naj Fala kruh 2022 Fala slonček vabi k peki kruha Ljubitelji peke kruha se že nekaj let zapored z veseljem udeležujejo natečaja Naj Fala kruh, kamor prinesejo svoje pekovske mojstrovine in si med sabo izmenjajo tudi drobne skrivnosti, ki naredijo kruh iz domače peči ali pečice še boljši. Tako bo tudi letos, ko bodo ponovno izbirali najboljši kruh v treh kategorijah: pšenični kruh, mešani kruh in kruh posebnih vrst. Še je čas, da izpopolnite svoj zmagovalni recept in se potegujete za naziv naj Fala kruh 2022. Na natečaj se lahko prijavite do 10. oktobra, in sicer tako, da pošljete recept svojega kruha ter svoje ime, priimek in Foto: Lesaffre Slovenija naslov/elektronski naslov na fala. sloncek@gmail.com. Tiste, ki se bodo na natečaj prijavili do 25. septembra, čaka lepa nagrada. Vse sodelujoče na natečaju toplo vabijo tudi na končni izbor najboljših kruhov, ki bo v soboto, 15. oktobra, v Ljubljani. Več informacij najdete na povezavi Kruhinpotica.com. Ur CENA: 259 € ĞŶĂǀŬůũƵēƵũĞ͗ƉƌĞǀŽnjnjƵĚŽďŶŝŵƚƵƌŝƐƟēŶŝŵ ĂǀƚŽďƵƐŽŵ͕ŶĂƐƚĂŶŝƚĞǀǀĚǀŽƉŽƐƚĞůũŶŝŚƐŽďĂŚǀ ŚŽƚĞůƵΎΎΎ͕ϭdžƉŽůƉĞŶnjŝŽŶ͕ϭdžŶŽēŝƚĞǀnjnjĂũƚƌŬŽŵ͕ ϭdžǀĞēĞƌũĂnjŐůĂƐďŽ͕ǀƐĞŽŐůĞĚĞnjƵŶĂŶũŽƐƟ ƉŽƉƌŽŐƌĂŵƵ͕ŽďŝƌĂŶũĞŵĂŶĚĂƌŝŶƐƉŝŬŶŝŬŽŵ͕ ǀŽǎŶũŽƐͩƚƌƵƉŝĐĂŵŝ͕ͨϮŬŐŵĂŶĚĂƌŝŶ͕ǀŽĚĞŶũĞŝŶ ŽƌŐĂŶŝnjĂĐŝũĂŝnjůĞƚĂ͕ůŽŬĂůŶĞŐĂǀŽĚŶŝŬĂ͕ƚĞƌŶĞnjŐŽĚŶŽ njĂǀĂƌŽǀĂŶũĞ͘ =DJRWRYLWHVLVYRMVHGHçåHGDQHV LQSRNOLĀLWHSRVORYDOQLFR6RQĀHN 6ORPåNRYDXOLFDQD3WXMX Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 torek z 13. septembra 2022 Ptuj z Igralni salon Casino Admiral Ptuj Majšperk, Stoperce z Srebrna maša patra Janeza Ferleža Večina gostov je Slovencev Pojoči pater praznoval srebrni jubilej Igralni salon Casino Admiral Ptuj je na Ptuju prisoten od leta 2003. V okviru skupine Admiral, ki združuje deset igralnih salonov, tri hotele in tri restavracije, posluje od leta 2012. Razpolaga s 108 igralnimi mesti, od tega z eno elektronsko ruleto. Foto: arhiv Admiral Igralni salon Casino Admiral Ptuj ima 108 igralnih mest, od tega eno elektronsko ruleto. »Naš igralni salon vsebuje najnovejše igralne aparate in novosti iz industrije igralništva, zunanjost in notranjost prostora sta vabljivi, privlačni in sodobni, vsi zaposleni pa postavljajo dobro izkušnjo igralca na prvo mesto. Prav slednje je korporativno vodilo znamke Admiral, katere glavna dejavnost se osredotoča na ustvarjanje zabave in dobrega počutja strank. Ker verjamemo, da je ravno storitev najpomembnejša pri zagotavljanju zadovoljstva naših gostov, so ocene tako hotela kot tudi igralnega salona s strani naših gostov odlične. Poleg igralnega salona naša storitev na Ptuju vključuje tudi hotelske usluge. Hotel ima tri zvezdice, 26 sob, gostom ponuja nočitev z zajtrkom ter obilico zabave, saj tako hotel, igralni salon kot tudi bar v igralnem salonu obratujejo 24 ur, sedem dni v tednu, vse dni v letu. V Admiralu verjamemo, da odlično storitev lahko zagotovijo samo zadovoljni zaposleni, ki z veseljem prihajajo na delovno mesto, zato Leto Koncesijske dajatve investiramo v njihovo znanje 2017 132.405 € preko različnih eksternih 2018 170.435 € in internih izobraževanj, 2019 177.763 € zagotavljamo stimulacijo 2020 104.041 € dobrega dela, organiziramo 2021 83.781 € različne 'teambuildinge' ipd. Vir: Salon Admiral Naša ekipa ima trenutno 22 Prihodki od koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo so sestavni zaposlenih in štiri študente,« del integralnega proračuna in se je povedala Neja Arčon uporabljajo za naloge, ki jih opravlja Peklaj, vodja marketinga v skupini Admiral. lokalna skupnost. Koncesijski prihodki za MO Ptuj Koronski čas izkoristili za prenove Gostje ptujskega igralnega salona so večinoma (v 90 odstotkih) Slovenci. »Ker smo dobro vpeti v lokalno okolje, sodelujemo z različnimi turističnimi ponudniki v širši okolici igralnega salona. Svoje goste ob naši ponudbi usmerjamo še v termalni park, vinsko klet, na grad ali na kak voden ogled mesta Ptuja. Slednjih se rade poslužujejo predvsem igralniške skupine iz sosednje Italije. Sicer pa se že v igralnem salonu trudimo ponuditi več kot samo igro, zato pogosto ustvarimo zanimive nagradne igre, žrebanja in promocije, ki gostu popestrijo obisk. Prav pestro dogajanje v igralnem salonu je tisto, kar smo najbolj pogrešali v kovidnem obdobju. Težke razmere za naše poslovanje smo izkoristili za modernizacije, prenove in obnove različnih Admiralovih igralnih salonov po Sloveniji.« V Sloveniji je veljavi zelo stroga igralniška zakonodaja, ki predpisuje višino najnižjega možnega odstotka vračanja igralnih avtomatov. »V Admiralu imamo vsak mesec kak petmestni dobitek, prav tako smo imeli v zgodovini kar nekaj izplačil preko 50.000 evrov. V samem igralnem salonu imamo kar nekaj progresivnih linkov, kot so Cash Connection in pa Apex Clover Link, ki presegata 15.000 evrov; le-te je mogoče zadeti z vložkom samo 0,5 evra,« je še povedala Arčon Peklajeva. MG stran 12 Zadnjo julijsko nedeljo je pater Janez Ferlež v rodni župniji sv. Antona Puščavnika v Stopercah obhajal srebrno obletnico nove maše. Domačini so bili veseli in ponosni, da je praznoval v domačem kraju. Srebrnomašnik je vzel v roke svojo dobro spremljevalko kitaro ter zaigral in zapel, da se je marsikatero oko orosilo od sreče. V imenu župnijskega sveta je srebrnomašnika pozdravila Anica Rejec, Vinko Jerič pa mu je v imenu ŽPS izročil darilo. Čestitala mu je tudi majšperška županja Darinka Fakin. S srebrnomašnikom se je veselila njegova družina, predvsem mama in njegovi prijatelji iz več župnij, kjer je deloval. Po maši so se gostje zbrali v domu krajanov, kjer so srebrnomašniku mnogi izrekli čestitke, ob prijetnem druženju in klepetu pa so prisluhnili še popoldanskemu koncertu. Pater Janez Ferlež izhaja iz župnije sv. Antona Puščavnika v Stopercah. Tam je preživel svoja otroška leta, ki so bila zaznamovana z delom na kmetiji. Ima dva brata in sestro, ki imajo svoje družine. Večkrat se dobijo na kakšnih rojstnih dnevih in si tam zapojejo, ker to vsi radi delajo. Seveda je tega najbolj vesela mama. Oče je žal umrl že leta 1987, ko je bil Janez v drugem letniku srednje šole. Spominja se, da je v drugem razredu doma v igri priredil mašo, pri kateri so morali vsi sodelovati.Tudi glasba ga je spremljala že od ranih otroških let. V 6. razredu se je začel učiti kitaro in potem v osmem razredu nekaj časa sodeloval pri ansamblu Blisk. V tistem času ga je p. Janez Kmetec povabil v župnišče in ga vprašal, ali bi postal duhovnik. Po razmisleku se je odločil za semenišče, kljub temu da je bil že vpisan v kmetijsko šolo na Ptuju. Novo mašo je daroval leta 1997 v Foto: Peter Kitak Srebrnomašnik pred cerkvijo rojstni župniji sv. Antona Puščavnika v Stopercah. Potem je bil nastavljen za kaplana v župnijo sv. Petra in Pavla na Ptuju, kjer je bil do leta 2000. Od leta 2000 do 2006 je opravljal službo kaplana v župniji Sv. Trojice v Halozah. Prepeval je s skupino Haloška zarja, imeli pa so tudi narodnozabavni trio Trije orehi. Leta 2006 je bil prestavljen v Sostro pri Ljubljani za kaplana, kjer je bil prav tako glasbeno zelo aktiven. Izdal je več CD-jev, sicer pa zelo rad igra tudi nogomet. Foto: Peter Kitak P. Janez Ferlež Od leta 2010 do 2018 je bil kot gvardijan in župnik pomočnik v župniji sv. Vida (Videm pri Ptuju), nato pa je bil prestavljen v samostan sv. Maksimilijana Kolbeja v Ljubljani, kjer je najprej upravljal dve, nato pa kar tri župnije: Prežganje (sv. Marjeta), Štanga (sv. Anton Padovanski) in Janče (sv. Nikolaj – Miklavž). Danes živi v Štangi, na Prežganju sprejema mnoge skupine za duhovne vaje, se ukvarja z zelišči, ureja Rajski vrt na Prežganju, Rajsko kaščo (trgovinico) in Antonov vrt v Štangi. Vsako leto poleg mnogih prireditev in žegnanj priredi tudi dva koncerta: na Prežganju koncert narodnozabavne glasbe in v Štangi koncert posebnega ansambla ali glasbenika. Zdenka Golub Ljubljana z Fakulteta za matematiko in fiziko z novim predmetom Do izpita s kartanjem Bridž je v mnogih evropskih državah že del izobraževalnega procesa, v prihajajočem študijskem letu pa ga bodo poučevali tudi na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko. Kot poudarjajo, bridž spodbuja analitično in strateško razmišljanje, študentje pa se bodo spontano učili tudi razumevanja, spoštovanja in timskega dela – in tako spoznali, da bridža ne igrajo le stare angleške gospe ob popoldanskem čaju. Na voljo bo 32 mest, obštudijska dejavnost pa bo študentom prinesla tri kreditne točke. Igra, za katero so potrebni le štirje igralci in paket klasičnih kart, velja za »najboljšo miselno igro, ki jo je izumil človek«, ob tem navajajo na univerzi. Kot poudarjajo, je bridž preprosta in zabavna igra, če se je posameznik loti resno, pa se spremeni v zahtevno dogodivščino, v kateri zmagujejo znanje, koncentracija, usklajenost s partnerjem in tudi kreativnost. čita, kaj bo adut in koliko vzetkov lahko naredita. Drugi del je izvajanje, v katerem izvajalec poskuša doseči vsaj toliko vzetkov, kot sta jih s partnerjem napovedala. Možnih je 35 različnih iger, ki se razlikujejo v tem, ali so adutne ali brezadutne, in v sami ravni igre. Drugače pa bridž spodbuja tudi sodelovanje med partnerjema, učenje, izboljšuje koncentracijo in spomin ter zato ostaja večen inte- lektualni izziv. Kot še zagotavljajo na ljubljanski univerzi, lahko bodoči tečajniki računajo, da bodo bridž igrali še naslednjih 50 let, a se ga ne bodo naučili do konca niti se ga ne bodo naveličali. V Sloveniji enajst klubov V zimskem semestru se bodo tako najprej naučili osnov, ki jim bodo omogočile, da se bodo lahko udeležili klubskih turnirjev, ki jih prireja 11 klubov po vsej Sloveniji, in pozneje tudi državnih prvenstev. Letos tako denimo Bridž zveza Slovenije na svetovno odprto mladinsko prvenstvo v Italiji pošilja svoje moštvo, njegovi začetki pa segajo na tečaj, ki je potekal na Univerzi v Ljubljani. Sta, Ur Intelektualni izziv Foto: arhiv Admiral Hotel, igralni salon in bar v igralnem salonu delujejo 24 ur, vse dni v tednu in vse dni v letu. Igre zaradi kompleksnosti ne moremo nikoli spoznati do konca, a v osnovi je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je licitacija, proces, v katerem se partnerja s pomočjo licitacijskih kartončkov obveščata, kakšne karte imata. Skupaj dolo- Foto:Pexels.com Na ljubljanski univerzi obljubljajo, da bodo študenti matematike in fizike kmalu spoznali, da je predstava, da bridž igrajo le stare angleške gospe ob popoldanskem čaju, zmotna. Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK stran 13 Ljudje in dogodki torek z 13. septembra 2022 13 Ptuj z Naj dijak Matija Berden Strelec je razgledan sogovornik Naravnoslovec z občutkom za ljudi Zamujam. Spet. Pa to zato, ker sem se izgubila nekje v haloških hribih. Natanko ob 11. uri tistega dne sem bila sicer dogovorjena za intervju z naj dijakom Mestne občine Ptuj. Matija Berden Strelec je prijazno sprejel moje opravičilo, kljub temu da se mu je že mudilo na ogled novega stanovanja, kamor se bo kmalu preselil. Na Medicinsko fakulteto Univerze v Mariboru bi se lahko tudi vozil, vendar se je odločil osamosvojiti. Še vedno bo zelo rad prihajal domov po nasvet, podporo ali spodbudno besedo. Matija je izjemno prijeten, razgledan in kultiviran sogovornik, ki si je pred vsakim odgovorom na moje vprašanje vzel nekaj časa za premislek. Ker razmišlja drugače, mogoče bolj »odraslo«, ga njegovi vrstniki niso vedno sprejemali. To ga je morebiti včasih ujezilo, a se je vedno trudil ostati zvest samemu sebi. Predvsem na način, da je svoje mnenje, četudi drugačno od drugih, povedal na glas. Pa ne zato, ker bi se želel izpostavljati ali pametovati, ampak iz želje po boljšem, pravičnejšem svetu. Je eden od tistih dijakov, ki vedno priskoči na pomoč, ko jo nekdo potrebuje. Sošolcem in sošolkam je pomagal pri učenju in posledično do boljših rezultatov pri posameznih predmetih. »Zelo sem vesel, da sem lahko s svojim znanjem tudi nekomu pomagal.« In očitno bo tudi svoje življenje na nek način posvetil pomoči drugim preko svojega poklica, saj se je odločil za študij medicine. »V medicini bom najlažje združil zanimanje za naravoslovje, delo z ljudmi in opravljanje nečesa smiselnega. Zanima me sicer več področij, tudi psihologija in fizika.« V času srednješolskega izobraževanja na ptujski gimnaziji se je udeleževal številnih tekmovanj, Foto: Gimnazija Ptuj Matija Berden Strelec je bil tudi naj dijak generacije 2018–2022. Deset zlatih priznanj iz naravnoslovja Matija Berden Strelec s Ptuja je v obdobju gimnazijskega izobraževanja dosegel učni uspeh s povprečjem 5,0. Na seznamu njegovih dosežkov s tekmovanj je deset zlatih priznanj, in sicer tri zlate Preglove plakete na tekmovanju iz kemije, eno zlato iz fizike, tri zlata priznanja s področja biologije in tri zlata priznanja s tekmovanja o sladkorni bolezni. Srebrno so se lesketala priznanja za dosežke s področja geografije, biologije in posebej naravoslovja, te pa dopolnjuje še 18 bronastih priznanj. Kot so zapisali na Gimnaziji Ptuj, sta pri Matiju posebej izstopajoči njegova neverjetna zvedavost in zavzetost pri odkrivanju novega znanja. Njegova pot do uspeha je tlakovana s temeljitostjo in vztrajnostjo. Foto: ČG Matija Berden Strelec na podelitvi maturitetnih spričeval Gimnazije Ptuj predvsem iz fizike, biologije in kemije. To so področja, ki ga izjemno veselijo, zato mu je bilo sodelovanje na tovrstnih šolskih tekmovanjih v veselje in izziv. »Seveda je bilo treba vložiti tudi nekaj truda, vendar sem vse to počel izključno zaradi lastnega zadovoljstva,« je med pitjem čaja izpostavil Matija in dodal, da se je med poukom tudi včasih dolgočasil. »Pri nekaterih predmetih sem si želel več zahtevnejših nalog oz. izzivov, in sicer takih, ki bi me še dodatno motivirali. Res pa je, da so v enem razredu dijaki z različno količino motivacije, ambicioznosti in sposobnosti, zato profesorjem vsekakor ni lahko. Večina se jih z razlago učne snovi prilagodi povprečju, kar je tudi na nek način razumljivo. Posledično tudi največ časa posvečajo tistim, ki imajo učne težave.« Matura je precej »nadležna« stvar Kar dve srednješolski leti Matijeve generacije (2018–2022) sta bili zaznamovani z epidemiološkimi ukrepi in šolanjem na daljavo. Nekateri dijaki niso imeli zaradi tega prav nobenih težav, Matija pa je pogrešal sošolce in druženje v živo, pa tudi pristen stik s profesorji. »Drugega in tretjega letnika se skoraj ne spomnim oz. kot da ju zaradi korone sploh ne bi bilo. Izobraževanje na daljavo mi je po eni strani ustrezalo zaradi lastne organizacije časa in prevzemanja odgovornosti za opravljeno delo. Po drugi strani pa je precej neprijetno več ur dnevno gledati v ekran ali telovaditi pred računalnikom, pa tudi vse bolj smo, vsaj nekateri, pogrešali stik v živo. Bilo pa je seveda tudi zabavno, še posebej takrat, ko smo v digitalni pismenosti prehiteli svoje profesorje.« V četrtem letniku je imel mar- Sv. Andraž z Prva sta na stolpu večerjala Hajdi in Anže Majšperk z 70 let Društva upokojencev Majšperk Mizica s pogledom, pogrni se Nad osamljenost z druženjem V Drbetincih, na hribu Ostragova, ki je najvišji vrh občine, stoji poseben stolp, s katerega se ne ponuja samo čudovit razgled na Slovenske gorice. Na stolpu namreč lahko tudi večerjate. Prva sta si tam romantiko v dvoje privoščila Hajdi in Anže iz resničnostnega šova Poroka na prvi pogled. Izogniti se osamljenosti ter ohraniti iskro ustvarjalnosti, živosti, to si najverjetneje želi večina starejših. Pri tem so ključnega pomena društva upokojencev, ki spodbujajo kulturno, športno in družabno udejstvovanje članov. Mednje sodi tudi Društvo upokojencev Majšperk, ki je letos slavnostno obeležilo 70 let delovanja. Kasneje so jima sledili še drugi, ki so se prijavili na večerjo in bili zanjo nato izžrebani. Na stolpu, ki od lani stoji na mestu nekdanje lovske preže, je prostora za mizo za dve do štiri osebe, večerje pa so del projekta Razgledi Ostragove, ki je preko LAS-a Ovtar Slovenskih goric sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Poleg občine Sveti Andraž so partnerji v projektu še Turistično društvo Vitomarci in turistična kmetija Pri kapeli oziroma Mojca Druzovič, ki je večerje tudi pripravila. Gostje so bili navdušeni nad postrežbo, hrano in ambientom. Upajo, da bodo lahko to nepozabno doživetje še kdaj ponovili. Celoten projekt je vreden skoraj 60.000 evrov, od tega je dve tretjini evropskega denarja. Poleg stolpa z devetimi kvadratnimi metri površine so na Ostragovi uredili še 40 kvadratnih metrov velik pokrit prostor za sprejem obiskovalcev, tako da lahko tam organizirajo različne sprejeme, degustacije in prireditve, kot so denimo tradicionalno kresovanje, paralelno žakljanje in postavitev klopotca. Poleg naštetega so na Ostragovi pripravili tudi kino na prostem – obiskovalci so si pod zvezdami ogledali slovenski film Šiška Deluxe. SD Zametki Društva upokojencev Majšperk segajo v daljno leto 1951, ko je bila ustanovljena podružnica zveze sindikatov Lešje. To pomeni, da bi morali svoj visoki jubilej praznovati lani, a so zaradi covidnih omejitev praznovanje obeležili letos, v okviru občinskega praznika. Za kulturni program so poskrbeli učenci Osnovne šole Majšperk ter Prešmentani faloti iz Stoperc, zbrane goste in člane društva pa je pozdravila dolgoletna predsednica Frančiška Jus. V nagovoru je zbrane spomnila na vse pomembnejše mejnike v delovanju društva, še posebej pa je izpostavila člane prostovoljce v okviru projekta Starejši za starejše. Medsebojna solidarnost Foto: Mojca Vtič Predsednica Društva upokojencev Majšperk Frančiška Jus Vssee do V d sedaanje njee odd o ddaje ajjee ssii laaahhko oggleda l da date naa &ĂĐĐĞ &&Ă ĐĞŬ ŝŝŶ ŝŶzzzŽŽƵƵddƵďĞ ďĞƉƌŽĮůŝ ŽĮůŝ ĮĮůŝŚ ůŝŝŚŚŚZĂ ZĂĚŝĂWƚƵũ W ũ Foto: arhiv občine Na andraškem stolpu Ostragova si lahko privoščite romantično večerjo v dvoje. sikateri dijak primanjkljaje znanja, največkrat pri predmetih, kjer se znanje nadgrajuje (matematika, slovenščina in angleščina). Tako kot vsi ostali se je tudi Matija uspešno pripravil na maturo, ki jo je opravil z odliko in k številnim dosežkom in priznanjem dodal še naziv zlati maturant. Po njegovem mnenju je matura precej praktična in univerzalna, vendar precej »nadležna« stvar in bi jo raje zamenjal s sprejemnimi izpiti posamezne fakultete. Estera Korošec in čut za sočloveka jih vodita, da so vedno pripravljeni pomagati drugim starejšim občanom, potrebnim pomoči. »Peljejo jih k zdravniku, v trgovino, na pošto, bodisi s svojim avtomobilom bodisi z občinskim. Pomembni so tudi obiski, ki jih prostovoljci opravljajo, saj so starejši veseli vsakega obiska in pogovora,« je povedala Jusova. Društvo upokojencev vsako leto organizira izlete po Sloveniji, letovanje v Izoli, druženje spodbuja tudi z društvenim piknikom ter tradicionalnim srečanjem ob koncu leta. Obiskujejo starejše na domovih in v domovih upokojencev. Za vključenost starejših v družabno življenje si prizadevajo tudi s spodbujanjem športnega udejstvovanja. Tako člani redno tedensko trenirajo streljanje z zračno puško ter kegljanje. Pravijo, da smo ljudje družabna, čredna bitja, ki niso ustvarjena za življenje v samoti. Majšperški društveniki zato obljubljajo, da bodo še nadalje skrbeli za ustvarjalno delo članov ter družabno in kulturno življenje krajank ter krajanov. Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 13. septembra 2022 Dani Zorko z Azija Najprej v Malezijo Azija je bila zame vedno nek prostor, kamor zaradi cenovne dostopnosti hodijo različni profili ljudi, ki s popotništvom pravzaprav nimajo kaj dosti zveze. Tu prednjačijo predvsem tisti, ki hodijo iskat svoj notranji jaz v Indijo in potem pridejo nazaj poduhovljeni od različnih substanc, del moške populacije pa rad dopustuje na Tajskem, kjer so zelo poceni razigrane urice z domačinkami. To svojo blokado sem presekal z mislijo, da je tudi Azija vseeno nek del sveta, ki se ga splača raziskati tudi drugače in ki ga lahko spoznaš samo tako, da greš tja. Tako so se mojemu sosedu Jerneju znova zasvetile oči, ko sem začel modrovati o tem, in kaj hitro sva sklenila, da še udariva Foto: Dani Zorko Ko najdeš kitajsko četrt praktično v vsakem azijskem mestu, potem se ve, da so Kitajci res povsod. Foto: Dani Zorko Budistični centri na Kitajskem so zelo komercialno usmerjeni. Foto: Dani Zorko Zelo sva bila vesela podzemne železnice, ki prihrani veliko časa pri orientaciji. eno avanturo skupaj. Najine ciljne države so bile tokrat Malezija, Kambodža, Vietnam in let nazaj s Tajske. Letalske karte sva seveda kupila že veliko prej, vmes pa se je počasi začelo šušljati o nekem virusu, ki so ga počasi začeli razvažati po svetu, vendar pri nas še to ni bila novica, ki bi ji lahko pripisovali globlji pomen. Vmes sva se ustavila v Katarju in občudovala megalomansko in res urejeno letališče, kjer pa sicer nihče ni nosil maske ali česa po- dobnega. Tam sva odkrila zgolj nov poklic, namreč pepelnikar. Gre za osebo, ki v zaprti kadilnici čisti pepelnike, prižiga drugim cigarete, sama pa ne kadi. En ubogi poba je bil namreč v tej kabini tako predimljen, da sva mu zaman poskušala ugotoviti barvo kože. Pristala sva v Kuala Lumpurju, glavnem mestu Malezije, kjer so vsem potnikom ob vstopu v državo s pištolami merili vročino. Kar se tiče mask, pa imajo nekateri Azijci neko famo, da je zrak povsod onesnažen in zaščitne maske nosijo samoiniciativno. Kuala Lumpur je večmilijonsko mesto, zato sva se kar nahodila, preden sva našla najino bivališče. Mesto velja za eno najbolj rastočih v jugovzhodni Aziji, tako glede populacije kot tudi glede ekonomije, država sama pa je glede razvitosti zelo raznolika. Uradni jezik je malajščina, ki se govori tudi v Indoneziji, Singapurju in vzhodnem delu Tajske, zanimivo pa je, da je veliko besed vzetih iz angleščine, tako da sva že v štartu nekaj razumela. Sobe sva si rezervirala v centru mesta, kjer je po navadi kakšna tržnica, nemalo pa sva bila presenečena, da središče Kuala Lumpurja predstavlja China Town, kitajska četrt. Med vsemi originalnimi Azijci sva morala najprej naleteti prav na Kitajce. Že ko sva tovorila te najine nahrbtnike, so bili napisi na hišah in poteze ljudi vedno bolj kitajski, ampak nič ne de –Kitajci, ki so nekje stacionirani, delujejo veliko bolj prebavljivo kot tisti, ki jih v trumah srečujemo v Evropi. Po poti sva že malo škilila naokrog, kje bi lahko menjala denar, nabavila telefonske kartice in kaj dala na zob. Dišave, ki so naju spremljale po ulici, so nakazovale na prihajajoči čas za večerjo, velja pa omeniti tudi to, da so se temperature glede na Evropo znatno dvignile. Na koncu sva večino najbolj potrebnih stvari uredila kar pri najini gostiteljici, založena z njihovimi ringiti pa sva se odpravila na prvi sprehod po ulicah, ki so zvečer kar oživele. Foto: Dani Zorko Največja možnost, da dobiš kakšno bolezen, je na letališču. Tam se srečujejo ljudje z vseh vetrov, barv in ras. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Ameriško kriminalistično dramsko nanizanko so prvič predvajali na televizijski mreži NBC septembra 1996, končali pa julija 2000. Dr. Samantha »Sam« Waters (Ally Walker) je forenzična psihologinja, zaposlena pri posebni enoti FBI za nasilne primere v Atlanti. Je »profilerka«, ima namreč poseben dar, da se lahko vživi v drugega in vidi skozi njegove oči, kar ji daje posebno prednost, ko gre za delo- vanje kriminalnih umov. Čeprav vse svoje naloge izvrstno opravlja, je njen motiv za to delo osebna tragedija, v kateri je bil umorjen njen mož. Umoril ga je serijski morilec znan le kot Jack of All Trades (Mark Rolston), ki ga v nanizanki ne vidimo do sredine tretje sezone, ko se pojavi kot šerif majhnega kalifornijskega mesteca. Samanthin mentor je Bailey Malone (Robert Davi), v elitni ekipi profesionalcev pa so še detektiv John Grant (Julian McMahon), računalniški heker George Fraley (Peter Frechette) in forenzična patologinja Grace Alvarez (Roma Maffia). Skupaj rešujejo najtežje primere. Samantha živi v nekdanji gasilski postaji, varovani 24 ur na dan, skupaj s svojo sedemletno hčerko Chloe (Caitlin Wachs, kasneje Evan Rachel Wood) in najboljšo prijateljico umetnico Angel Brown (Erica Gimpel). AVATI, Pupi - italijanski filmski režiser, OLANO, Abraham - bivši španski cestni kolesar, POE, Edgar Allan - ameriški pesnik in pisatelj Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 torek z 13. septembra 2022 Za kratek čas 15 Slovenija z Uši niso resen zdravstveni problem Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj S šolo pridejo tudi uši Štajerska budilka se je posvetila športu Zanesljivih podatkov o tem, koliko ljudi vsako leto dobi naglavne ali sive uši, ni, so povedali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC) pa ocenjuje, da se z ušmi vsako leto okuži od šest do dvanajst milijonov otrok, starih od tri do enajst let. V teh dneh na programu Radia Ptuj vlada precej športno vzdušje. Ekipa Štajerske budilke se je v duhu uspehov naše košarkarske reprezentance lotila precejšnjega izziva – košarkarske tekme med Tadejem in Domnom. Vlogo sodnika bo prevzel Dalibor, tekma pa bo nekomu od poslušalcev prinesla izjemno nagrado – šest dni potepanja po Severni Makedoniji z Radiem Ptuj, Štajerskim tednikom in Turistično agencijo ATP. Vse, kar boste morali storiti, je, da s stavo napoveste, kdo bo zmagovalec košarkarskega dvoboja: Tadej ali Domen. Med tistimi, ki boste napovedali pravilen rezultat, pa bomo torej izžrebali dobitnika lepe nagrade. Fantje so se na košarkarski izziv dobro pripravili. »Košarka in jaz se dobro razumeva, tako na igrišču kot tudi izven njega. Košarkarsko dogajanje doma in po svetu spremljam kar redno, od Eurolige do NBA. Kar se pa igranja tiče, zelo uživam v košarki, ampak na rekreativnem oziroma ljubiteljski ravni, običajno ob večerih ali koncih tedna s prijatelji. Moja prednost proti Domnu je najverjetneje v sami velikosti – sem namreč višji in težji. Več pa ne smem razkriti, saj je zmeraj treba imeti kakšnega asa v rokavu. Je pa res, da je žoga okrogla Foto: Arhiv RT in je na igrišču vse mogoče,« pred dvobojem pravi Tadej Gerečnik. Kaj pa pravi odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren? »Slovenija je edina reprezentanca na tem prvenstvu, ki ji je uspelo dokazati, da je brez visokih igralcev moč zmagati. Ob tem želim povedati, da višina Sudoku z Sudoku 8 1 5 7 5 8 6 4 3 5 6 2 1 7 2 3 5 7 sploh ni tako pomembna, ampak imata večjo vrednost srce in pogum, kar dokazujejo tudi naši igralci. To so stvari, na katere v dvoboju s Tadejem stavim tudi sam – in pa tudi na to, da sem njegov nadrejeni,« v smehu pove Domen. Sodnik Dalibor vseeno upa, da bo v tekmi zmagal predstavnik Štajerske budilke, ker bi to enostavno pomenilo, da sta jutranjika boljša. »Če pogledamo sodnike na evropskem prvenstvu, pa si lahko samo mislite, kako bo …« pravi. Na Facebook profilu Radia Ptuj pa v tem tednu poteka še ena nagradna igra, ki smo jo pripravili v sodelovanju z našim dolgoletnim partnerjem, restavracijo Gastro Ptuj. V teh dneh namreč v Gastro obeležuje 31-letnico delovanja, zato želijo ob tej priložnosti nagraditi tudi poslušalce Radia Ptuj. Jutranja ekipa je pri njih posnela zabaven video, ki ga najdete na Facebook profilu Radia Ptuj. Med vsemi tistimi, ki ga boste delili, všečkali in komentirali, bomo izžrebali nekoga, ki bo prejel lepo nagrado restavracije Gastro – to bo sod njihovega okusnega piva. nš Foto: Pexels.com Ušivost je bila od nekdaj stigmatizirana kot bolezen revnih slojev, ki živijo v pomanjkljivih higienskih pogojih. Mnogi še danes skrivajo pred okolico, da se jim po laseh sprehajajo majhne nadležne živalce, ki s svojimi izločki povzročajo neprijetno srbenje. A ni prav nobenega razloga za sram, saj nobena študija ne kaže na to, da bi imele uši raje čiste kot umazane lase, ušivost pa tudi ni pokazatelj nečistoče. Kdor danes dobi uši, mu starši tudi ne bodo več obrili glave, kot so to počeli v preteklosti, pač pa bodo uporabili posebne šampone zoper uši, nato pa v naslednjih dneh lasišče prečesavali z glavnikom in odstranjevali gnide. Primeri ušivosti se v Sloveniji tako kot v večini drugih držav ne spremljajo sistematično, pojasnjuje Nadja D. Cirar z NIJZ, je pa na podlagi sporočil iz šol znano, da se ušivost med otroki običajno poveča takoj po začetku šolskega leta. »Večina študij kaže, da pride do okužbe najpogosteje med šoloobveznimi otroki, saj se ti veliko družijo, ušivost pa je zaradi daljših las pogostejša pri dekletih kot pri fantih.« Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. 3 4 stran 15 9 5 4 5 8 3 9 Tadejev znakoskop Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< < <<< < << < <<< < <<< << << ------------- Denar €€€ € €€ €€ €€€ € €€€ €€ €€€ €€ €€ €€ Zdravje ››› ››› ›› › ›› ››› › › ›› ››› › ››› Pojavljanje uši se povečuje Dokazano je, da se pojavljanje uši povečuje po vsem svetu, tudi v državah z najvišjim standardom. Vendar naglavne uši niso resen zdravstveni problem, tako za otroka kot njegove starše pa predstavljajo stres. A ušivosti nikar skrivati, opozarjajo na NIJZ, saj je za uspešno odpravljanje te nadloge ključen prav dogovor o skupnem in istočasnem ukrepanju. »Če so starši neodzivni in ne ukrepajo, jih ravnatelj ali šolski svetovalni delavec povabi na individualni razgovor, povpraša o razlogih za nesodelovanje in ponovno skuša pojasniti pomen čimprejšnjega in učinkovitega odstranjevanja uši. Protokoli tako imenovanih prisilnih ukrepov namreč v primeru ušivosti ne pridejo v poštev, saj jih Zakon o nalezljivih bolezni predvideva le pri zelo nevarnih kužnih boleznih.« Senka Dreu Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 13. septembra do 19. septembra 2022.) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Z dodatno nagrado za vse! Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 19. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju.Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Klavdija Horvat, 2250 Ptuj. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Izobraževanje 16 stran 16 torek z 13. septembra 2022 Spodnje Podravje z Interesne dejavnosti so pomemben del otrokovega razvoja Osnovne šole ponujajo številne brezplačne aktivnosti Prvi tedni pouka so povezani tudi z izbiro obšolskih dejavnosti. Otroci v šolah dobijo dolge sezname krožkov, v katere se lahko vključijo. Različne glasbene, športne in ustvarjalne obšolske dejavnosti pa nudijo tudi številna društva in klubi. Izbira je velika, prav tako pa tudi cene. Mesečni strošek plačljivih obšolskih dejavnosti je namreč nekje od 20 evrov naprej za posameznega otroka, odvisno od števila obiskov in vrste aktivnosti. Mnoge družine si tako visokih dodatnih stroškov ne morejo privoščiti. Prav zato je še toliko bolj pomembna ponudba brezplačnih interesnih dejavnosti v okviru razširjenega programa osnovnih šol (izven šolskega pouka). Kot določa zakonodaja, sta za izvajanje interesnih dejavnosti v predmetniku določeni dve uri tedensko za posamezni razred. Učenke in učenci se lahko vključujejo prostovoljno. Njihovo financiranje je zagotovljeno iz sredstev državnega proračuna. Šole pa lahko učencem ponudijo tudi večje število ur interesnih dejavnosti, kar se obravnava kot nadstandard. V tem primeru dodatne ure financira občina ustanoviteljica, lahko pa tudi starši, če se s tem strinjajo. OŠ Hajdina: 30 različnih interesnih dejavnosti Na Osnovni šola Hajdina lahko učenci izbirajo med približno 30 različnimi interesnimi dejavnostmi kot so čebelarstvo, filatelija, šah, zbor, astrofizika, digitalne veščine, ples, kuhanje, nogomet, odbojka ... Hajdinska občina jim letno nameni še okoli 2.500 evrov za šolski orkester in šahovski krožek. Med drugim učencem ponujajo nekaj plačljivih aktivnosti, kot so ples, judo, gimnastika, učenje instrumentov, lego robotika … Za številne starše je to izjemno dobrodošlo, saj jim ni treba otroka voziti v bolj oddaljene kraje. Prav tako so v celoti vključeni v poskus Zavoda RŠ, in sicer v program uvajanja tujega jezika v obvezni program (obvezni tuji jezik v prvem razredu in zadnji triadi) in koncept razširjenega programa (RaP). »Slednji nam omogoča več avtonomije pri oblikovanju razširjenega programa šole, večjo ponudbo in tudi bolj pošteno vrednotenje dela za učitelje, ki se jim interesne dejavnosti sedaj štejejo v učno obvezo,« je poudaril ravnatelj Mitja Vidovič. Kaj ponuja razširjeni program Razširjeni program v osnovnih šolah obsega podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. V t. i. poskus uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanje koncepta razširjenega programa (RaP) so vključene samo določene osnovne šole. Vključene šole lahko poleg ur pevskega zbora, ur za učenje in preverjanje vožnje v prometu za kolesarski izpit in treh ur interesnih dejavnosti s področja umetnosti ter tehnike in tehnologije sistemizirajo tudi dodatne ure interesnih dejavnosti. Osnovne šole, ki so v poskus vključene v celoti, lahko sistemizirajo vse ure interesnih dejavnosti, šole, ki izvajajo poskus v sklopu gibanja in zdravja, pa lahko dodatno sistemizirajo le tretjino le-teh. Ure interesnih dejavnosti v okviru RaP-a so tako sistemizirane, ostale pa so plačane po realizaciji. Tudi manjše šole ponujajo raznovrstne interesne dejavnosti Foto: ČG V nekaterih osnovnih šolah lahko učenci izbirajo tudi med več kot 40 različnimi krožki. Več šol izvaja t.i. koncept razširjenega programa Podobno kot hajdinska šola so v poskus razširjenega programa vključene OŠ Olge Meglič in OŠ Breg (v celoti), OŠ Mladika in OŠ Ljudski vrt pa samo s športnimi vsebinami (delno). Na OŠ Mladika vsako šolsko leto ponudijo učencem približno 60 brezplačnih interesnih dejavnosti. »To ne pomeni, da so vse namenjene vsem, ampak so praviloma vsebinsko in izvedbeno vezane na določeno starost. Zagotovo pa lahko vsak učenec izbira med vsaj desetimi brezplačnimi interesnimi dejavnostmi,« je izpostavil ravnatelj Bogomir Širovnik. Plačljive interesne dejavnosti izvajajo zunanji sodelavci. Njihovo število letno niha glede na interes in ceno. Praviloma gre za športne vsebine. OŠ Ormož je ena izmed tistih šol, ki je vključena v poskus prenove razširjenega programa (RaP). Po besedah ravnatelja Aleksandra Štermana imajo učenci v okviru poskusa razširjenega programa več ur športa, razne ustvarjalne delavnice ter predvsem dodatne vsebine s področja psihičnega zdravja učencev in varnosti na spletu. »Tako imenovani RaP nam omogo- ča boljše povezovanje obveznega in razširjenega programa šole,« je dejal Šterman. Na seznamu interesnih dejavnosti OŠ Ormož je več kot 40 različnih interesnih dejavnosti, od športnih, umetniških, kulturnih do poučnih vsebin. Tudi na manjših okoliških šolah učenci niso prikrajšani za bogato ponudbo različnih krožkov. Na OŠ Cerkvenjak - Vitomarci imajo učenci na voljo 14 različnih aktivnosti (pravljični, turistični, dramski, tehniški in lutkovni krožek, zbor, pohodništvo, šolski radio, računalništvo, nogomet …). Učenci se lahko odločijo tudi za plačljive dejavnosti – športno gimnastiko, ples. Na OŠ Žetale v tem šolskem letu izvajajo 23 ur interesnih de- javnosti na teden. Njihovi učitelji nudijo tudi popoldanske obšolske dejavnosti v kombinaciji s Planinskim društvom brezplačno ali pa izvajajo športno dejavnost Športni cent (učitelj za svoje delo ni plačan, starši pa prispevajo en evro na uro vadbe, kar namenijo za nakup športnih rekvizitov). V majšperški OŠ za interesne dejavnosti namenjajo 45 ur tedensko: krožek Napnimo možgane, gledališki in planinski krožek, Rubikova kocka, mladi raziskovalec, prva pomoč, pevski zbor, kolesarstvo. Bogata ponudba interesnih dejavnosti je tudi na OŠ Videm. Na matični šoli jih je na seznamu 55, na POŠ Leskovec 29 in POŠ Sela 6. Šola je vključena tudi v RaP, zato ponujajo kar nekaj dodatnih vsebin tudi s tega naslova: »RaP nam omogoča dodatne športne aktivnosti in pisano paleto krožkov,« je dejal ravnatelj Robert Murko. Estera Korošec Za glasbeno šolo 33 evrov mesečno Foto: ČG Ena izmed bolj priljubljenih obšolskih dejavnosti je učenje instrumenta. Mesečni prispevek starša otroka, ki obiskuje Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj, znaša 33 evrov (individualni pouk instrumenta in skupinski pouk nauka o glasbi). Za številne starše so brezplačni krožki dobrodošla rešitev. Ptuj z Župani Spodnjega Podravja soglašali z dodatnim oddelkom vrtca Za predšolske otroke s posebnimi potrebami bo poskrbljeno Izvajanje prilagojenega programa predšolske vzgoje v ptujskem vrtcu je prevzela OŠ dr. Ljudevita Pivka. Potreb je očitno veliko; 1. septembra so v enoti Marjetica odprli en oddelek, ki pa je poln, več otrok je ostalo na čakalni listi. Župani Spodnjega Podravja so se strinjali in soglašali z odprtjem še ene vrtčevske skupine za otroke s posebnimi potrebami. Normativ za oblikovanje takšnega oddelka je šest otrok, na čakalni listi za vpis v novo šolsko leto pa jih je bilo devet. Pri prilagojenem oddelku ni možnosti za vključitev dodatnih dveh otrok, kot je to v navadnih skupinah. Prav zato je Lidija Marin, ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka, županom predstavila trenutno situacijo in predlagala odprtje novega oddelka: »Trenutno je zanimanje za vključitev otrok v oddelek s prilagojenim programom predšolske vzgoje izredno veliko, zato menimo, da bi bilo smiselno odpreti novega. Predvidevamo, da bi lahko v kratkem napolnili kar tri oddelke.« Možnost vključitve ima- Foto: ČG Kmalu bodo odprli še drugi oddelek prilagojenega programa predšolske vzgoje. jo namreč prav vsi otroci iz občin ustanoviteljic OŠ dr. Ljudevita Pivka, torej iz 16 občin. »Pomembno je, da bodo imeli otroci v tem oddelku tedenske obravnave, poleg specialnega in rehabilitacijskega pedagoga še obravnave logopeda, delovnega terapevta in fizioterapevta,« pojasnjuje Marinova. Nov, torej drugi oddelek naj bi odprli najkasneje do naslednjega meseca. Kmalu bodo razpisali prosta delovna mesta. Z iskanjem strokovnega kadra za delo v tovrstnih oddelkih je nekaj težav. Predvsem opažajo pomanjkanje logopedov, ki jih na trgu dela ni. »Prizadevamo si, da je za otroke s posebnimi potrebami ta zgodnja obravnava čim bolj strokovna. Opažamo nazadovanje, denimo na področju logopedije. Izjemno pomembno je, da imajo otroci vso strokovno obravnavo na enem mestu,« pojasni Marinova. To je ena večjih prednosti delovanja prilagojenega programa predšolske vzgoje. Trenutno sta dve zaposleni za šest otrok, defektologinja in vzgojiteljica, po odprtju novega oddelka se bodo tudi kadrovsko okrepili. Izvajanje te dejavnosti sicer sodi pod okrilje šole, poteka pa v prostorih ptujskega vrtca. Dženana Kmetec COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 Nogomet Prva zmaga Triglava, prvi poraz Aluminija Stran 18 Futsal Prleki že v uvodu pokazali mišice Stran 18 stran 17 Rokomet Spodbudna predstava in lepa zmaga Stran 19 Rokomet Najboljši možen začetek dve zmagi Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Diamantna liga Čeh še do največjega uspeha slovenske atletike v diamantni ligi Podvinčan Kristjan Čeh v letošnji sezoni premika mejnike slovenske atletike, zadnji dosežek te vrste mu je uspel v Zürichu, kjer je v finalu diamantne lige postal prvi Slovenec z zmago v tem prestižnem tekmovanju. Lani je osvojil 2. mesto, letos je naredil korak naprej. Prvič v zgodovini je v finalu najprestižnejše serije svetovnih mitingov nastopala trojica Slovencev, ob zmagi Čeha je bila Tina Šutej tretja v skoku s palico, Anita Horvat pa šesta v teku na 800 metrov. Blizu nastopa v Švici je bila tudi Neja Filipič, ki je na sedmem mestu za las ostala brez finala šesterice v troskoku. »To je moja prva zmaga v finalu diamantne lige in sem zelo zadovoljen. Precej sem izboljšal svoj dosežek v tem letu in zmagal na vseh diamantnih tekmah. Nisem pa najbolj zadovoljen z meti v Zürichu, saj sem si želel preseči 70 metrov. Met mi nikakor ni uspel, energija je nihala. Toda zmagal sem in to je najbolj pomembno. Dolga sezona je za mano Finale diamantne lige v Zürichu, rezultati v metu diska: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 2. Lukas Weißhaidinger (Avstrija) 3. Andrius Gudžius (Litva) 4. Sam Mattis (ZDA) 5. Daniel Stahl (Švedska) 6. Matthew Dennyn (Avstralija) Čeh sezono končal z zmagama v Ljubljani in Zagrebu 67,10 m 65,70 m 65,28 m 65,24 m 65,16 m 64,81 m Skupni vrstni red v diamantni ligi, disk: 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 2. Daniel Stahl (Švedska) 3. Andrius Gudžius (Litva) 4. Lukas Weißhaidinger (Avstrija) 5. Matthew Dennyn (Avstralija) 6. Sam Mattis (ZDA) 32 točk 25 točk 22 točk 16 točk 12 točk 10 točk in sem že kar utrujen. Po nastopih v Ljubljani in Zagrebu me sedaj čaka zaslužen odmor, ko ne bom treniral,« je po zmagi povedal Čeh. Čeh je vodil od prve do zadnje serije in je prepričljivo zmagal ter v diamantni seriji sezone ostal nepremagan. Njegova serija v Zürichu je bila naslednja: 64,42 m; 66,79 m; 63,61 m; prestop; 66,75 m; 67,10 m. Prva liga Telemach Celjani Olimpiji nasuli več zadetkov kot vse ostale ekipe skupaj S tekmami 9. kroga se je zaključila prva četrtina sezone, kljub prvemu porazu v sezoni pa je prepričljivo na prvem mestu Olimpija. Varovanci trenerja Alberta Riere so v Celju naleteli na razpoložene domačine, ki imajo prav tako en sam poraz kot Ljubljančani, a so si velik točkovni zaostanek »pridelali« s kar štirimi remiji. Tekma je bila za gledalce – na stadionu se jih je zbralo kakšnih 2500 – izjemno zanimiva. Olimpija je v prvem polčasu izkoristila dve priložnosti, Celjanom pa je ob edinem golu VAR pokazal prepovedani položaj. V drugem delu se je tekma povsem obrnila, Celjani so dobesedno leteli po igrišču in so z agresivno igro povsem razorožili tekmece. V enem polčasu so proti najboljši obrambi lige dosegli kar štiri zadetke, kar je več kot na prejšnjih tekmah vseh ostalih osem ekip skupaj (3). Med strelce se je dvakrat vpisal Ikwuemesi, ki je že Kristjan Čeh je po nastopu v Zürichu pripotoval v Slovenijo, kjer je v soboto v Ljubljani nastopal na atletskem pokalu Slovenije. To je bila zadnja tekma letošnje mednarodne lige Telekom, ki je obsegala sedem tekem. 23-letni član AK Ptuj je v metu diska zmagal z vrhunskim izidom 66,75 m. Začel je z metom 54,55 metra, nadaljeval s 66,75 metra in končal s 66,38 metra, potem pa ni več metal in se je odpravil že na naslednjo tekmo. Ta ga je že naslednji dan, v nedeljo, čakala v Zagrebu. Tam je na mitingu, ki je štel za zlato celinsko serijo, v metu diska zmagal z odličnim rezultatom 68,60 metra. V hrvaški prestolnici je bila konkurenca izjemna, saj so se na naslednja mesta zvrstili Američan Sam Mattis (67,19 m), Šved Simon Pettersson (66,93 m), Britanec Lawrence Okoye (64,99 m) in Šved Daniel Stahl (64,93 m). Drugo mesto je osvojil Avstrijec Weisshaidinger, ki je svoj najboljši met zmogel v peti seriji, podobno kot tudi tretji Gudžius in tokrat šele peti Stahl. Slednja sta imela veliko težav s tremi neveljavnimi meti. Poleg diamantnega pokala si je Čeh prislužil še 30.000 ameriških dolarjev in si priboril povabilo za nastop pri petih golih v sezoni. Celjani so na zadnjih petih tekmah štirikrat zmagali in enkrat remizirali, ta serija pa povsem sovpada z igranjem Matica Vrbanca. V prvih štirih krogih ni dobil priložnosti, ko pa ga je trener Roman Pilipčuk začel uvrščati v prvo postavo, so Celjani začeli tudi zmagovati … V vzponu je tudi rezultatska krivulja Maribora (na zadnjih treh tekmah dve zmagi in remi), čeprav predstave vijoličastih še ne vlivajo posebnega zaupanja. Tokrat je bil za zmago v prestolnici dovolj preblisk Jana Repasa, ki je lepo zadel z volejem. Maribor je v tej četrtini sezone več Foto: m24.si Nogometaši Celja so prvi v sezoni ugnali zasedbo Olimpije. na SP prihodnje leto v Budimpešti, za kar pa je sicer že osvojil tudi mednarodno normo. Triindvajsetletni Čeh je v Eugenu julija osvojil naslov svetovnega prvaka, avgusta pa v Nemčiji še naslov evropskega podprvaka za svoji prvi članski medalji na velikih tekmovanjih, na slovitem stadionu točk osvojil v gosteh (šest na štirih tekmah) kot doma (pet na petih tekmah). Mura in Koper sta odigrala dinamično tekmi z veliko priložnosti, na žalost jih je več ostalo neizkoriščenih. Posebna zanimivost sta zapravljeni enajstmetrovki, po ena na vsaki strani: pri domačih jo je zapravil Bovičanec (slab strel, obramba vratarja), pri gostih pa prvi strelec lige Andrej Kotnik (strel preko gola). Deveti krog je bil z vidika strelcev najbolj učinkovit doslej v sezoni, 19 golov daje lepo povprečje skoraj štirih golov na tekmo. REZULTATI 9. KROGA: Bravo – Maribor 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Repas (54.); Mura – Koper 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Morris (3.), 1:1 Osuji (47.), 2:1 Balažic (80.); Domžale – Radomlje 3:1 (0:1); strelci: 0:1 Durdov (43., ag.), 1:1 Durdov (49.), 2:1 Durdov (81.), 3:1 Barišić (93.); Tabor Sežana – Gorica 1:3 (1:2); strelci: 1:0 Kouao (19.), 1:1 Velikonja (36.), 1:2 Cerovec (43.), 1:3 Iličić (92.); Celje – Olimpija 4:3 (0:2); strelci: 0:1 Kvesić (2.), 0:2 Kvesić (29.), 2:1 Ikwuemesi (54.), 2:2 Kouter (66.), 3:2 Ikwuemesi (67.), 4:2 Karamatić (88., ag.), 4:3 Rudi Pedro (93.). 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 9 2. CELJE 9 3. KOPER 9 4. MURA 9 5. DOMŽALE 9 6. MARIBOR 9 7. KALCER RADOMLJE 9 8. GORICA 9 9. BRAVO 9 10. TABOR SEŽANA 9 8 4 5 3 3 3 2 2 2 1 0 4 0 4 3 2 4 2 1 4 1 1 4 2 3 4 3 5 6 4 18:7 14:10 14:10 13:13 13:13 12:16 9:13 8:10 6:8 8:15 24 16 15 13 12 11 10 8 7 7 JM Kristjan Čeh je v sezoni 2022 zmagal na vseh štirih tekmah diamantne lige: v Birminghamu, Rabatu, Rimu in Stockholmu. Z 32 točkami je bil krepko pred drugim Stahlom, ki jih je zbral 25. A je moral Čeh za diamantni pokal zmagati tudi na finalni diamantni tekmi, kar mu je tudi uspelo. Letzigrund pa je le še potrdil svojo najboljšo sezono v karieri. »V naslednji sezoni si želim še večje daljave, čim večkrat preko 70 metrov in tudi čim dlje preko te magične meje. Na SP v Budimpešti bom branil naslov, na to bom osre- dotočen. To bo tudi edina velika tekma na prostem, tako da bo drugi cilj diamantna liga. Leto 2023 bo posledično lažje, kot je bilo letos – vsaj kar se tiče načrtovanja forme za velika tekmovanja,« je še napovedal Čeh. JM, sta Košarka Slovenci v četrtfinalu, Srbija in Hrvaška izpadli Slovenska košarkarska reprezentanca je uspešno prestala prvi test v izločilnih bojih evropskega prvenstva, ki poteka v Berlinu. Izbranci selektorja Aleksandra Sekulića so kljub slabi predstavi izločili Belgijce z rezultatom 88:72. Slovenci so do zmage prišli z dobro zadnjo četrtino, še v 32. minuti pa je bil izid izenačen (65:65). Prva stopnička izločilnih bojev pa je bila preveč spolzka za številne košarkarske velesile. Spodrsnilo je namreč zasedbam Srbije (pred EP so bili na stavnicah na prvem mestu), Litve in Hrvaške, skozi šivankino uho pa je v četrtfinale napredovala Francija (do podaljška je prišla s košem v zadnji sekundi tekme). EP v Nemčiji, rezultati osmine finala: Turčija – Francija 86:87 (podaljšek) Slovenija – Belgija 88:72 Nemčija – Črna gora 85:79 Španija – Litva 102:94 (podaljšek) Ukrajina – Poljska 86:94 Finska – Hrvaška 94:86 Srbija – Italija 86:94 Grčija – Češka 94:88 Spored četrtfinala: - v torek ob 17.15: Španija – Finska, - v torek ob 20.30: Nemčija – Grčija, - v sredo ob 17.15: Francija – Italija, - v sredo ob 20.30: Slovenija – Poljska. Če Slovenija premaga Poljsko, se bo v polfinalu merila z boljšim s tekme med Francijo in Italijo. JM Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 13. 9. 2022 Šport 18 torek z 13. septembra 2022 Nogomet z 2. SNL, 7. krog Futsal z 1. SFL, 1. krog Prleki že v uvodu pokazali mišice Prva zmaga Triglava in prvi poraz Aluminija Aluminij – Triglav Kranj 0:1 (0:0) V petek se je začela nova, že 28. sezona tekmovanja v prvi futsal ligi. Domačini so jo odnesli »kot bosi po trnju«, saj niso dosegli nobene zmage. V derbiju v ponovitvi superpokalne tekme med Vrhniko in Dobovcem (takrat je zmagal Siliko) tokrat ni bilo doseženih golov. Odlično so sezono začeli igralci ekipe Meteorplast Šic bar, ki so v Zagorju ob Savi ugnali domačo zasedbo Mlinše. STRELEC: 0:1 Skok Jekovec (54.). ALUMINIJ: Banić, Jovan, Zukić (od 68. Koblar), Martić, Crnčec, Frešer (od 85. Medved), Jagić, Bizjak (od 46. Borovnik), Brest (od 85. Katuša), Marinšek (od 85. Baskera), Skiba. Trener: Robert Pevnik. TRIGLAV KRANJ: Čadež, Brkić, Šalja, Skok Jekovec, Pantelić (od 50. Kopač), Čeh, Kregar (od 90. Petrović), Vuković, Kim, Bobarić (od 83. Jakupovič), Ivetić. Trener: Safet Hadžič. Obračun vodilnega in neporaženega Aluminija z zadnjeuvrščenim Triglavom bi moral biti za Kidričane formalnost, a tekme, v katerih favoritom točke vpišejo že pred srečanjem, se velikokrat ne izidejo po željah višje uvrščenega moštva. To se je v petek izkazalo tudi v šumi … Tekma se je začela tako, kot so si domačini zamislili; z močnim presingom in prvo stoodstotno priložnostjo že v prvi minuti, a je Brest Mlinše – Meteorplast Šic bar 3:5 (3:4) Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Triglava so predvsem v drugem polčasu odločno zapirali poti do svojega gola, tudi Marko Brest (Aluminij, rdeči dres) v tej akciji ni našel prehoda. iz idealnega položaja žogo poslal čez gol. V deseti minuti so domačini precej argumentirano zahtevali kazenski strel, a se sodnik Martin Matoša ni odločil zanj … Prvič je najboljši domači strelec Nik Marinšek v prvem polčasu nevar- Robert Pevnik, trener Aluminija: »Začetek tekme je bil odličen, ustvarili smo si nekaj priložnosti, ki bi jih morali izkoristiti. Tudi sodniški kriterij nam ni bil naklonjen, moje mnenje je, da smo ostali brez dveh čistih penalov. Žal mi je tega prvega polčasa, ko bi glede na prikazano morali voditi vsaj z golom prednosti, če ne celo več. Triglav je v nadaljevanju iz protinapada zadel in na koncu zmagal. Ne bi rekel, da imamo težave na domačem igrišču, a za zmago je enostavno treba doseči gol, to pa nam ni uspelo. Vedel sem, da lestvica ne prikazuje dejanskega stanja moči ekipe iz Kranja, a tako je to v nogometu. Po prvem porazu ne smemo skloniti glav, izgubili smo le eno bitko, po kateri se moramo čim prej vrniti v pozitivno serijo. Tako kot smo skupaj držali po zmagah, moramo sedaj po tem porazu – to so bile moje prve besede igralcem v slačilnici.« Safet Hadžić, trener Triglava: »Vesel sem zmage proti Aluminiju, ki je zelo resna ekipa. Pošteno povedano, bi lahko zmagali tudi domačini, a nekaj podobnega se je tudi nam dogajalo na nekaterih prejšnjih tekmah – vsaka tekma je zgodba zase. Takšno zmago smo nujno potrebovali za dvig samozavesti te mlade ekipe, ki je v veliki meri sestavljena iz mladih slovenskih igralcev. Upajmo, da v nadaljevanju sezone ujamemo zmagovalni ritem, kar je Triglav sposoben izvesti. Imamo težave, a obstanek je primarni in dosegljiv cilj.« Nogomet z 2. SNL, 7. krog »Divja tekma« s srečnim koncem za Bistrico Ilirija 1911 – Kety Emmi & Impol Bistrica 1:2 (1:1) STRELCI: 0:1 Ferčič (12.), 1:1 Djermanović (37.), 1:2 T. M. Panić (76.). ILIRIJA 1911: Džafić, Gorenc Stankovič, Klemenčič, Ivkič (od 88. Urtelj), Tomiček, Brkić, Djermanović, Piskule (od 73. Beguš), Kepic (od 64. Rorič), Huč (od 64. Golob), Mlakar. Trener: Goran Stankovič. KETY & EMMI BISTRICA: Dabanovič, Ploj (od 46. Ljubijankič), Šlamberger, Rozman, Vidmar, Klašnja, Bračko, Ferčič (od 65. T. M. Panić), Havelka (od 90. Koprivc), Kapun (od 65. Martinčič), Maher (od 65. Korošec). Trener: Franci Fridl. Za igralci Ilirije je bila serija dveh visokih zmag (5:0 proti Triglavu in 0:4 proti Fužinarju), s popotnico zmage pa so v tekmo vstopili tudi Bistričani (zmaga s Krškim 2:1). Bolje se je izšlo za goste, ki so odlično odprli tekmo (dvakrat so prišli ena na ena z domačim vratarjem) ter z golom Roka Ferčiča povedli. V nadaljevanju se jim je v eni minuti zgodila dvojna nesreča, saj so po zastreljanem kazenskem strelu (strel Nika Havelke, obramba izkušenega Elvisa Džafića) iz protina- stran 18 pada dobili gol – namesto 0:2 je bil izid tako 1:1. Do polčasa je Ilirija pritiskala, a ni zadela. Gostje so kljub vsemu v drugem polčasu ohranili hladne glave, po opravljenih menjavah pa bili za vztrajnost nagrajeni z drugim golom na tekmi – zadel je rezervist Tai Mateja Panić (to je bil že njegov tretji gol v sezoni). Vodstva tokrat niso več izpustili iz rok, uspešno so se ubranili vseh naletov domačinov. Na koncu so se veselili tretje zmage v sezoni, druge v gosteh. Franci Fridl, trener Bistrice: »Tekma je bila kar malo 'divja', marsikaj se je dogajalo. Igrišče je bilo slabo, tako da sta imeli ekipi kar nekaj težav, zato sta naredili več napak kot običajno. Prav zaradi napak je bilo na obeh straneh tudi kar veliko priložnosti. Za nas se je začelo dobro, zgrešeni kazenski strel in takojšnji gol na drugi strani pa sta nas vseeno nekoliko zamajala. V drugem delu smo opravili nekaj menjav, ki so se izkazale za uspešne. Zmaga nam prinaša določeno mirnost, predvsem pa za mlade igralce pomeni dodatno dozo samozavesti pred naslednjima težkima tekmama z Rogaško doma in Aluminijem v gosteh.« JM no poskusil v 27. minuti iz prostega strela, a je bil vratar Triglava Luka Čadež na mestu. Domačini so v prvem delu povsem prevladovali, kar bi lahko naposled kronali v samem zaključku, a je Čadež natančna strela Marinška z nogo in Bresta z glavo v 43. in 44. minuti izjemno ubranil. V odmoru je trener Aluminija Robert Pevnik opravil isto menjavo kot v Lendavi – Bizjaka je zamenjal Borovnik. To se je v Lendavi izkazalo za ključno, tokrat pa ni prineslo želenega učinka. Gostje, pri katerih je bil v prvi postavi edini tujec Dohyun Kim (v sezoni 2020/21 je igral tudi za Aluminij), so postajali vse bolj samozavestni in kmalu so pošteno zapretili. V 53. minuti je strel Ivetiča z glavo še švignil mimo gola, v naslednji minuti pa je bil 19-letni Nejc Skok Jekovec bolj natančen po strelu s kakšnih 22 metrov – 0:1. Kidričani so se prvič v sezoni znašli v položaju, ko so zaostajali, odziv pa je bil – mlačen. Še naprej so sicer poskušali, a so gostje brez posebnih težav odbijali njihove napade ter bili v protinapadih precej bolj nevarni od domačinov. Trener Pevnik je z isto postavo vztrajal vse do zaključka tekme, čeprav so njegovi varovanci kot po pravilu izgubljali dvoboje in »druge žoge« ter so bili bistveno premalo gibljivi v igri brez žoge. »Verjel sem v fante, imeli smo prevlado v igri, bilo je samo vprašanje časa, kdaj bomo dali gol. Na žalost tokrat nismo bili učinkoviti,« je po tekmi dejal Pevnik. V samem zaključku bi lahko kljub temu prišli do izenačenja, a sta poskusa Crnčeca in Skibe zgrešila cilj. Gostje, pri katerih je bil najboljši odlični vezist Oliver Kregar, so se na koncu prešerno veselili prve zmage v sezoni, Kidričanom pa ne preostane drugega, kot da spodrsljaj popravijo v naslednjem krogu, ko bodo gostovali pri Fužinarju na Koroškem. V gosteh imajo v štirih tekmah zaenkrat stoodstotni izkupiček, doma pa so na treh tekmah dosegli po en remi, zmago in poraz. Krka sama na vrhu, blizu Bilje z odličnim Gambijcem Grosuplje. Novince v ligi so tokrat na njihovem igrišču ugnali favorizirani Lendavčani. REZULTATI 7. KROGA: Aluminij – Triglav Kranj 0:1 (0:0); Ilirija 1911 – Kety Emmi & Impol Bistrica 1:2 (1:1); Brinje Grosuplje – Nafta 1903 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Dinnyes (9.), 1:1 Beguš (24.), 1:2 Brkić (34.), 1:3 Feher (78.); Vitanest Bilje – Rudar Velenje 4:3 (1:0); strelci: 1:0 Pori (37.), 1:1 Baruca (55.), 2:1 Susso (59.), 2:2 Tubić (70.), 3:2 Susso (82.), 4:2 Da. Jalinous (91.), 4:3 Majcenovič (94.); Krka – Jadran Dekani 1:0 (0:0); strelec: 1:0 Bedek (63.); Krško – Beltinci Klima Tratnjek 3:2 (2:2); strelci: 0:1 Kralj (5.), 0:2 Grobelnik (10.), 1:2 Lovrić (19.), 2:2 Lesjak (42.), 3:2 Gordić (56.); Rogaška – Fužinar Vzajemci 3:1 (1:1); strelci: 1:0 Musulin (8.), 1:1 Plaznik (26.), 2:1 Hajrić (59.), 3:1 Gobec (85.); Primorje – Roltek Dob 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Levec (2., z 11 m), 1:1 Zavnik (95.). Po velikem spodrsljaju Aluminija ima sedaj ekipa Krke na vrhu prednost treh točk, kolikor so jih prejeli za zmago proti Jadranu. V drugem polčasu jo je Novomeščanom z edinim golom na tekmi zagotovil Marko Bedek, kar je bil na 110. tekmi v drugi ligi njegov prvi gol! Iz ozadja se proti vrhu prebija ekipa Vitanest Bilje. Zasedba trenerja Dominika Beršnjaka je proti Rudarju vpisala že peto zmago v sezoni, s tem pa prekinila niz dveh zmag Velenjčanov. Bilje so ob Nafti najbolj učinkovita ekipa lige, obe sta dosegli po 16 zadetkov – kar polovico jih je za moštvo iz Primorja dosegel mladi Gambijec Bamba Susso. Tudi proti Rudarju je zadel dvakrat, tokrat še zadnjič kot najstnik – v soboto je namreč dopolnil 20 let. Rogaška je v zadnjih štirih tekmah trikrat zmagala in enkrat remizirala, v nedeljo je ugnala Fužinar. Gostje so imeli v 82. minuti priložnost za izenačenje na 2:2, a so zgrešili z bele točke. Zanimiva tekma je bila odigrana v Krškem, kjer so Beltinčani že v deseti minuti vodili 0:2. Potem pa – kot da bi jih vodstvo uspavalo. To so domačini izkoristili za velik preobrat in končno slavje 3:2. V derbiju ekip iz spodnjega dela lestvice sta se Primorje in Roltek razšla z remijem, s katerim so lahko bistveno bolj zadovoljni v domačem taboru, saj so do njega prišli z golom v 95. minuti tekme … Po zmagi Triglava v Kidričevem ostaja edina ekipa brez zmage Brinje Jože Mohorič 1. KRKA 7 2. ALUMINIJ 7 3. VITANEST BILJE 7 4. NAFTA 1903 7 5. ROGAŠKA 7 6. K. E. BISTRICA 7 7. BELTINCI 7 8. ILIRIJA 1911 7 9. RUDAR VELENJE 7 10. KRŠKO 7 11. PRIMORJE 7 12. ROLTEK DOB 7 13. FUŽINAR VZAJEMCI 7 14. JADRAN DEKANI 7 15. TRIGLAV KRANJ 7 16. BRINJE GROSUPLJE 7 6 5 5 4 3 3 3 2 2 2 2 1 2 1 1 0 1 1 0 2 3 2 1 3 2 2 2 4 0 2 1 2 0 1 2 1 1 2 3 2 3 3 3 2 5 4 5 5 12:2 9:3 16:16 16:8 9:6 7:6 12:10 11:6 11:9 10:13 6:11 9:12 12:17 7:9 4:14 4:13 19 16 15 14 12 11 10 9 8 8 8 7 6 5 4 2 STRELCI: 1:0 Lipovšek (1.), 2:0 Osredkar (3.), 2:1 Pihler (6.), 3:1 Kos (12.), 3:2 Kneževič (13.), 3:3 Ruis (13.), 3:4 Kneževič (18., z 10 m), 3:5 Kneževič (39.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič, A. Goznik, M. Goznik, Rajter, Kneževič, Trstenjak, Pihler, Ruis, Kosec, Škerget, Tkalčič, Šnofl. Trener: Robert Grdović. 1. SFL REZULTATI 1. KROGA: Mlinše – Meteorplast Šic bar 3:5 (3:4), Sevnica – Bronx Škofije 1:5 (1:1), Oplast Kobarid – Dobrepolje 2:2 (1:1), Siliko Vrhnika – Dobovec 0:0. Začetek tekme je bil slab, saj so domačini že v tretji minuti vodili 2:0. Thomas Pihler je goste »vrnil v igro«, zanimivi pa sta bili predvsem 12. in 13. minuta tekme, ko so padli kar trije goli – za Prleke sta zadela Aljaž Ruis in Denis Kneževič. Slednji je tik pred polčasom unovčil šest akumuliranih prekrškov domačinov in z desetmetrovko poskrbel za prvo vodstvo svoje ekipe na tekmi. Kljub pritisku domačinov je dolgo kazalo na minimalno zmago gostov, a je Kneževič s svojim tretjim golom na tekmi poskrbel za nekoliko bolj miren zaključek tekme. V drugem krogu bodo Ljutomerčani v petek gostili ekipo Dobrepolja. JM Tenis z WTA 250 v Portorožu Juvanova s Cornetovo, Zidanškova s kvalifikantko S tekmami kvalifikacij se je v nedeljo v Portorožu začel WTA-turnir serije 250 – Zavarovalnica Sava Portorož. Na njem bosta v glavnem žrebu nastopili tudi najboljši slovenski teniški igralki Kaja Juvan in Tamara Zidanšek. Najboljša športnica MO Ptuj je bila po prijavah sprva uvrščena v kvalifikacije, a je zaradi nekaterih odpovedi napredovala neposredno v glavni žreb. Ta je v petek potekal v VIP-prostoru Žiher hiše. Juvanova se bo pomerila z izkušeno Francozinjo Alize Cornet, Zidanškovo pa bo izzvala ena od kvalifikantk (zadnji krog kvalifikacij je bil odigran v ponedeljek). Če bi Konjičanka preskočila prvo oviro, jo v drugem krogu čaka boljša iz obračuna med Avstralko Ajlo Tomljanović in Romunko Ano Bogdan. »Lani se je turnir vrnil v Slovenijo, kar je zelo pomembno za naš ženski tenis. Ko ga ni bilo, smo dekleta odraščala, nato pa začela nastopati po celem svetu. Igranje doma je nekaj posebnega, saj večji del leta potujemo. Sezone še ni konec, čaka nas namreč še nekaj turnirjev. Veselim se naslednjih dvobojev, moja pripravljenost se dviguje, zdaj pa sem osredotočena le na turnir v Portorožu,« je povedala Tamara Zidanšek. JM Šahovske novičke Ptujčani s kar šestimi ekipami v slovenskih ligah September 2022 je za slovenske in tudi ptujske šahiste obarvan povsem črno-belo. V tekmovalnem pogonu so vse štiri šahovske lige in prvič v zgodovini Šahovskega društva Ptuj ima le-to v vseh štirih svoje predstavnike. Prvi so s tekmovanjem začeli udeleženci najvišjega ranga, tj. državne lige, kjer nastopa deset najboljših ekip, ki so si to pravico priborile na lanskem tekmovanju. Med njimi je tudi ŠD Ptuj, ki je dejansko stalnica tega tekmovanja v času samostojne Slovenije. Po prvih šestih krogih Ptujčani zasedajo odlično tretje mesto, ki jim je glede na prijavljene šahiste pripadalo tudi po začetnem ratingu. Kljub prijavljenim številnim velemojstrom iz tujine je kapetan MM Danilo Polajžer ob velemojstru Aleksandru Beljavskemu dal priložnost »domačim« igralcem, ki so se vsa ta leta kalili v društvu. Razveseljivo je dejstvo, da se je po nekajletnem premoru za sodelovanje odločila ena najboljših slovenskih šahistk, MM Anita Ličina Vrabič, po osmih letih nastopanja za Slovensko Bistrico pa se je v domače okolje vrnil tudi FM Gregor Podkriž- nik, kar je za klub velika okrepitev. Državna liga se bo s tremi krogi zaključila šele konec oktobra, ko bodo Ptujčani nastopili proti najboljšim ekipam, kljub temu pa si obetajo najmanj tretje mesto. Prvič se bo druga ekipa Ptuja pomerila v 1. slovenski ligi vzhod, kjer si je mesto priborila z lansko zmago v 2. ligi vzhod. Tretja ekipa društva bo nastopila v 2. slovenski ligi vzhod, v 3. ligi vzhod pa bo društvo nastopilo s kar tremi ekipami mladih, ki si bodo na ta način nabirali bogate izkušnje. Kapetan in predsednik ŠD Ptuj, MM Danilo Polajžer, je ob tem dejal: »Drugi vikend v septembru je bil izredno naporen za naše društvo, saj je kar šest ekip nastopilo v štirih različnih šahovskih ligah. Smo eno od redkih, če ne celo edino društvo s tako močno zasedbo. Zadovoljen sem, da imajo možnost nastopanja v ligaškem tekmovanju Šahovske zveze Slovenije tudi naši najmlajši, saj je to zanje neke vrste nagrada za vsa odrekanja, obenem pa bodo pridobili bogate izkušnje za naprej, nekateri tudi za nastop na evropskem prvenstvu v posameznih starostnih kategorijah, kamor odhajajo v naslednjih dneh.« Silva Razlag Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK stran 19 Šport torek z 13. septembra 2022 19 Rokomet z Liga NLB, 1. krog Spodbudna predstava in lepa zmaga Jeruzalem – Maribor 29:23 (15:9) JERUZALEM: Skledar (2 obrambi), Zemljič (7 obramb), Balent; Munda 1, Bogadi 3, Fergola, Vincek, Žuran 2, G. Hebar 2, Šulek 1, Pandev, Kosi 7 (2), Krabonja, Čirović 9, Cirar 4 (2), Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik. MARIBOR: Zupančič (6 obramb), Lorger (4 obrambe), Strašek; Kristan, Jezernik, Sok 3 (3), Kovačec 1, Jerenec 7, Košec, Gregorič 3, Blagotinšek, Kačičnik, Budja 1, Razgor 1, Hedl 5, Grobelnik 1. Trener: Luka Žvižej. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/4; Maribor 3/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 12; Maribor 8 minut. RDEČA KARTONA: Žuran (23.); Blagotinšek (21.). IGRALEC TEKME: Sebastijan Vincek (Jeruzalem Ormož). Ormožani so jubilejno 20. zaporedno sezono v elitni ligi začeli sanjsko. Z dobro predstavo so več kot zasluženo premagali rivale iz Maribora. Slednji se lahko kot eni redkih pohvalijo, da so na zadnjih štirih medsebojnih tekmah na Hardeku trikrat zmagali in enkrat remizirali. Zadnja zmaga vinarjev na Hardeku proti vijoličastim sega v leto 2017 (4. november 2017). V vrstah gostiteljev pred tekmo še vedno ni bil pozabljen domači poraz iz letošnjega maja, ko so Mariborčani več kot zasluženo zmagali in kot le redkokdaj nadigrali rivala iz malega mesta ob Dravi. Gostje so vodili le enkrat (0:1), in sicer je zadel Filip Jerenec, ki je bil do 14. minute edini strelec za Maribor (vodstvo Jeruzalema 6:4 v 14. minuti). Obramba vinarjev v prvem polčasu je bila odlična, v napadu sta nekaj izjemnih zadetkov dosegla Tilen Kosi in »Boom boom Čiro« Nik Čirović. V Liga NLB REZULTATI 1. KROGA: Jeruzalem Ormož – Maribor Branik 29:23 (15:9); LL Grosist Slovan – Urbanscape Loka 24:27 (12:13); Krka – Celje Pivovarna Laško 28:30 (19:14); Gorenje Velenje – Riko Ribnica 33:26 (15:11); Koper – Sviš Ivančna Gorica 31:31 (16:15); Dobova – Trimo Trebnje 25:31 (10:15); Slovenj Gradec – Krško 37:32 (16:20). 21. minuti je z izjemnim golom Kosi povedel domače v prednost s +4 (11:7). Ob tem je domači organizator igre skupil močan udarec po obrazu s strani Anžeta Blagotinška, ki sta ga sodnika sankcionirala z rdečim kartonom. Le dve minuti kasneje je rdeči karton prejel tudi domači ostrostrelec Rok Žuran. Tudi rdeča kartona nista zmedla Ormožanov, ki so si s čvrsto obrambo do polčasa priigrali kar šest zadetkov prednosti (15:9). Rokomet z 1. B SRL (m), 1. krog Črnomelj – MoškanjciGorišnica 27:31 (13:16) Do zmage v zadnji sekundi: Alples Železniki – Velika Nedelja 27:28 (16:15) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (2 obrambi), Mesarec (7 obramb); Zorec, Kosi, Kolmančič 7, Kovačec 2, Toplak 1, Voljč 6, Sovič 3, Borko 3 (2), Mlač Černe 3, Niedorfer 3. Trener: Davorin Kovačec. SEDEMMETROVKE: Alples 6/5; Velika Nedelja 3/3. IZKLJUČITVE: Alples 12; Velika Nedelja 10 minut. RDEČA KARTONA: Štremfelj (57., Alples); Zorec (52., Velika Nedelja). Tudi nadaljevanje je potekalo v znamenju Jeruzalema, ki je hitro povedel s +8 (20:12) in vse je kazalo na brodolom Maribora na Hardeku. Da se mariborska ladja ni potopila do konca, je s svojimi obrambami poskrbel mladi Luka Zupančič, ki je v golu v drugem polčasu zamenjal veterana Gregorja Lorgerja. Maribor se je v 45. minuti približal na le –4 (20:16). Da ni prišlo do popolnega preobrata, je v domačem golu z nekaj odličnimi obrambami poskrbel povratnik na rokometna igrišča Aleš Zemljič. Prednost Jeruzalema je znova začela strmo naraščati; Čirović je bil namreč nerešljiva uganka za obrambo Maribora in njegove vratarje. V 56. minuti Aleš Zemljič, Jeruzalem Ormož: »Zelo sem vesel, da sem ob vrnitvi na igrišče s svojimi obrambami pripomogel k lepi zmagi na sosedskem derbiju. Menim, da smo zares odigrali zelo dobro tekmo. Obramba je bila odlična in tudi tokrat kot vedno ključ do zmage. Še vedno smo sami sebi popolna neznanka glede tega, kaj zmoremo, saj igramo od fantastičnega pa vse do katastrofalnega rokometa. V prihodnosti se je treba znebiti teh 'praznih hodov', ki se nam še dogajajo, in upam, da je pred nami lepa sezona. Tradicija je taka, da ko sezono začnemo z zmago, je tudi sama sezona odlična. Želim si, da bo tudi letos tako.« Tadej Sok, kapetan Maribora Branika: »Nismo bili pravi, čaka nas še veliko dela. Pokazati bomo morali Najboljši možen začetek MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Ranfl (8 obramb), Kroflič (3 obrambe, 1 x 7-m), Brodnjak; Hrupič 11 (3), Šandor 11 (6), Ozmec 3, T. Bedrač 2, Lorenčič 1, Zupanič 1, N. Bedrač 1, Trunk 1, Žnidarič, Tement, Belšak, Geč. Trener: Ivan Hrupič. SEDEMMETROVKE: Črnomelj 5/4; Moškanjci-Gorišnica 10/9. IZKLJUČITVE: Črnomelj 12 minut; Moškanjci-Gorišnica 18 minut. RDEČI KARTON: Muhič (50., Črnomelj). Domača zasedba je nekoliko bolje začela tekmo in je v 11. minuti vodila 7:4. Po hitrem izenačenju na 7:7 so Gorišničani prevzeli pobudo in domačinom do konca tekme niso več dopustili vodstva. V končnici prvega polčasa so prišli do prve otipljive prednosti (12:15), pri čemer je Nejc Šandor že do polčasa dosegel devet zadetkov. Črnomaljci so v nadaljevanju tekme poskušali vse, da bi izid obrnili, pretili so vse do 53. minute (23:25). Končnico tekme so znova bolje odigrali gostje in se zasluženo veselili prvih točk v sezoni. Ob Šandorju je imel odličen strelski večer tudi Denis Hrupič, oba sta se ustavila pri 11 doseženih zadetkih. Nejc Šandor, kapetan ekipe Moškanjci-Gorišnica: »Sezono smo odprli na najboljši možen način – z zmago v Črnomlju, ki je eno izmed težjih gostovanj v sezoni. Celotno tekmo smo imeli pod kontrolo, delovali smo odlično v obrambi in napadu, kjer smo igrali strpno in izkušeno. Verjamem, da je zmaga dobra odskočna deska pred nadaljevanjem sezone.« Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema so novo sezono odprli s prestižno zmago proti Mariborčanom. je prednost gostiteljev že znašala +9 (28:19). V samem zaključku tekme je gostom uspelo ublažiti poraz na končnih –6 (29:23). V drugem krogu Ormožane v nedeljo, 18. septembra, ob 18.30 čaka gostovanje v Zlatorogu pri Celju, ki je branilec lovorike državnih prvakov. Uroš Krstič več energije in želje. Vsi vemo, da je Ormožane pred domačimi navijači težko ustaviti, in čestitamo jim za zasluženo zmago.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Končno smo prekinili niz zmag Maribora na Hardeku. Precej bolečih domačih porazov proti Mariboru smo morali doživeti, da smo se iz njih nekaj naučili. Zadovoljen sem z našo igro, predvsem v obrambi smo zaigrali na visoki ravni, smo pa zagotovo sposobni igrati še boljše. Čestitke fantom in hvala navijačem. Zdaj je pred nami gostovanje v Celju, kamor gremo sproščeni in v upanju, da s svojo igro še napredujemo. Potem pa nas čaka pomembna domača tekma proti evropskemu Slovenj Gradcu, ki je sestavil odlično ekipo. Se že veselimo nadaljevanja sezone.« Odbojka z SP SP zaključili na odličnem, a nehvaležnem četrtem mestu Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice (na fotografiji Nejc Šandor) so z dobro igro slavili v Črnomlju. IGRALEC TEKME: Miha Kolmančič (Velika Nedelja). Po sezoni 2014/15 so rokometaši Velike Nedelje v petek znova zaigrali v 1. B-ligi. Za uvod v novo sezono 2022/23 je nekoč bivši klub iz lige 1. A gostoval pri Alplesu, ki je eden glavnih kandidatov za izpad iz lige. Zato so točke na tej tekmi »štele dvojno« in zmaga Velike Nedelje, ki želi obstati v ligi, je izjemno pomembna. V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu. Alples je največ vodil za dva zadetka (3:1, 4:2), prav tako je na drugi strani največ dva zadetka znašala prednost zelenih (6:8). Obe ekipi sta igrali v krču, obe obrambi pa sta bili slabši del igre. Polčas so z golom prednosti dobili Gorenjci (16:15). V drugem polčasu so bolje začeli Nedeljčani, ki so v 38. minuti povedli z dvema zadetkoma prednosti (20:22). Nato so prišle krizne minute gostov, ki kar osem minut niso zatresli mreže Alplesa in domačini so znova vodili (23:22). Sledil je dramatičen zaključek, v katerem sta se ekipi 1. B SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Črnomelj – Moškanjci-Gorišnica 27:31; Alples Železniki – Velika Nedelja 27:28; Butan plin Izola – Grosuplje 20:19; Radovljica – Herz Šmartno 28:25; Jadran Hrpelje-Kozina – Mokerc Kig 27:32; Dol Tki Hrastnik – Sevnica 37:31; Ljubljana – Škofljica 33:32. izmenjavali v vodstvu. Gostje so pri izidu 27:27 krenili v zadnji napad, ki ga niso realizirali. Gostom je ostalo le osem sekund, da sprožijo proti golu. To je storil Jan Mlač Černe, vratar domačih je strel ubranil, odbito žogo pa je v gol v zadnji sekundi pospravil Miha Kolmančič. In veliko veselje ob prvi zmagi v 1. B-ligi po dolgih letih se je lahko začelo! Davorin Kovačec, trener Velike Nedelje: »Te zmage sem zelo vesel zaradi ekipe in tudi zaradi sebe, ki živim za ta klub. Nismo blesteli, daleč od tega, vendar je bila na koncu tudi športna sreča na naši strani. Po kakovosti smo boljši od Alplesa, ampak zaigrali smo v nekakšnem krču in nismo prikazali takšne predstave, kot jo zmoremo. Zdaj nas že v sredo čaka gostovanje pri enem izmed favoritov 1. B-lige Dol Hrastniku. Tja odpotujemo sproščeni in v pričakovanju morebitnega presenečenja.« Miha Kolmančič, Velika Nedelja: »Tekma je bila zahtevna in takšne bodo tudi vse naslednje. Veseli smo zmage, ki nam prinaša lažje nadaljevanje sezone, kjer si je cilj čim prej zagotoviti obstanek v ligi. Po mojem imamo ekipo za zlato sredino lestvice. Tudi v Hrastnik bomo odpotovali tiho in ponižno, če pa nam nasprotnik ponudi samo majhno možnost za uspeh, verjemite, da jo bomo sprejeli z vsemi štirimi. Se že veselimo tekme, ki bo pokazala našo realno vrednost.« JM Slovenska moška odbojkarska reprezentanca je dosegla enega svojih največjih uspehov v zgodovini: na svetovnem prvenstvu, ki sta ga skupaj organizirali Poljska in Slovenija, je osvojila četrto mesto. Potem ko se je po domačem delu prvenstva uvrstila v polfinale, med najboljše štiri ekipe sveta, je v zaključnih bojih za medalje v Katovicah izgubila oba dvoboja in ostala brez tako želene medalje. Slovence so najprej v polfinalu nadigrali Italijani z rezultatom 0:3, nato pa so bili od njih na tekmi za tretje mesto boljši še Brazilci z izidom 1:3. Naslov je osvojila Ita- lija, ki je bila v velikem finalu boljša od domačinov, zasedbe Poljske; rezultat je bil 3:1. Končni vrstni red: 1. Italija, 2. Poljska, 3. Brazilija, 4. Slovenija. Vse omenjene reprezentance so imele na svetovnih prvenstvih bistveno več izkušenj od Slovencev, saj so doslej vse po trikrat osvojile naslov svetovnih prvakov. Italijani so v svojo zbirko na Poljskem dodali četrtega, prvega po letu 1998. JM Slovenski navijači so se tudi v Katovicah izkazali s svojim navijanjem. »Slovenci ste eni najboljših navijačev na svetu,« jih je pohvalil tudi legendarni Giba (v sredini). Gilberto Amauri de Godoy Filho, znan kot Giba, je nekdanji brazilski odbojkar, ki je od leta 2000 do 2012 veljal za enega najboljših igralcev na svetu. Z Brazilijo je osvojil tri naslove svetovnih prvakov (2002, 2006, 2010) in tri olimpijske medalje (zlato leta 2004, srebrno pa leta 2008 in 2012). torek, 13. 9. 2022 Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Šport, rekreacija 20 stran 20 torek z 13. septembra 2022 Nogomet z 3. SNL - vzhod, 4. krog Prekinjen zmagovalni niz Zavrča, prva zmaga za Cirkulane Zavrč – Posavje Krško 2:3 (2:1) STRELCI: 1:0 Vočanec (10.), 1:1 Rešetič (25.), 2:1 Zorko (41.), 2:2 Sivonjić (59.), 2:3 Gorenc (79.). ZAVRČ: Maroh, Šket, Mihalić (od 83. Slaček), Drevenšek, Kajzer, Koren (od 89. Županić), Pofuk, Romih, Vočanec (od 62. Lazar), Potočnik (od 89. Zanič), Zorko. Trener: Gorazd Šket. RDEČI KARTON: Drevenšek (86.). Glede na stanje na lestvici so bili Zavrčani favorit v srečanju s Krčani, a tega niso potrdili na igrišču. Čeprav so bili vsi statistični kazalniki (posest žoge, število priložnosti …) na njihovi strani, so tokrat ostali praznih rok – prvič v sezoni … Gorazd Šket, trener Zavrča: »Čestitke tekmecem za zasluženo zmago. Čeprav smo bili 70 minut tekme izrazito boljši tekmec, med drugim smo trikrat zadeli okvir vrat (Zorko, Vočanec, Potočnik) in imeli še tri ali štiri t. i. stoodstotne priložnosti –vse pri našem vodstvu – je bilo ekipi Posavja dovolj 20 minut, da so zadeli trikrat in s tem dosegli zmago. Tekmecem smo pustili preveč prostora na sredini igrišča in jim s tem omogočili hiter prehod v napad. Nogomet se igra za gole in v tej prvini je bila ekipa iz Krškega tokrat pač boljša.« Podvinci – Koroška Dravograd 3:2 (2:1) STRELCI: 0:1 Pečnik (20.), 1:1 Zajko (38.), 2:1 Orovič (42.), 3:1 Zajko (62., z 11 m), 3:2 Paradiž (78.). PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Zamuda Horvat (od 75. Oman), Svenšek, Živič (od 84. Kocbek), Sprinčnik (od 84. Kolenko), Modrič (od 68. Markovič), Anžel, Orovič, Zajko (od 75. Pihler). Trener: Robert Hojnik. Na srečanju ekip iz spodnjega dela lestvice so Podvinčani premogli dovolj znanja in spretnosti, da so ugnali 3. SNL - vzhod Rače – Drava Ptuj 0:0 REZULTATI 5. KROGA: Zavrč – Posavje Krško 2:3 (2:1); Podvinci – Koroška Dravograd 3:2 (2:1); Dravinja – Šampion 4:2 (1:0); Rače – Drava Ptuj 0:0; Avto Rajh Ljutomer – Šmartno 1928 3:0 (3:0); Premium Dobrovce – Brežice 1919 Terme Čatež 5:1 (3:1); Cirkulane – Bosch Bračič Videm 1:0 (0:0). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Kokić, Rudić, Vogrinec, Erhatič, Čeh, Blaj (od 62. Šabeder), Sedej (od 73. Mlakar), N. D. Jadric, Penič, Janežič. Trener: Aleš Čeh. V srečanju ekip s sredine lestvice so dravaši gostovali pri novincu v ligi, ekipi iz Rač. Pred približno 200 gledalci se je srečanje razpletlo brez zadetkov, ekipi pa sta tudi tokrat – tako kot že na prejšnjih tekmah – pokazali precejšnjo mero čvrstosti v obrambi, zaradi katere prejemata malo zadetkov. Nik Erhatič, kapetan Drave: »Tekma je bila težka, s številnimi prekinitvami, veliko je k temu pripomogla precej slaba travnata površina. Naše enotno mnenje je, da je sodnik storil veliko napako, ko po očitnem prekršku nad Leom Čehom, ki je že prodrl mimo domačega vratarja in zadnjega igralca (ta ga je ustavil s prekrškom), ni dosodil penala. To bi lahko bil ključni trenutek dvoboja, a je ostalo pri začetnem izidu. Domačini so se sicer dobro postavili v obrambi, zato smo kljub boljši igri v polju težko prihajali do zaključnih strelov – v napadu nam je manjkalo konkretnosti. Domačini kakšnih priložnosti sploh niso imeli, vsaj to je dober podatek iz te tekme.« 1. A. RAJH LJUTOMER 2. ZAVRČ 3. DRAVINJA 4. B. BRAČIČ VIDEM 5. DRAVA PTUJ 6. RAČE 7. POSAVJE KRŠKO 8. ŠAMPION 9. P. DOBROVCE 10. PODVINCI 11. BREŽICE ČATEŽ 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 5 4 4 3 3 2 2 2 2 2 2 2 1 0 0 0 0 2 0 3 2 2 1 1 0 0 1 0 0 1 1 0 2 0 1 1 2 2 3 3 3 5 5 12:4 12 13:6 12 12:3 11 11:7 9 8:5 9 11:5 8 10:7 8 9:8 7 6:6 7 8:12 6 11:16 6 2:5 4 0:12 0 4:21 0 zasedbo iz Koroške in jo skupaj z ekipo Šmartnega pustili brez točk povsem na začelju lestvice. Dravograjčani so v določenih delih tekme pokazali zobe (z zadetkom nekdanjega reprezentanta Nejca Pečnika so povedli) in bi lahko na koncu tudi izenačili. Robert Hojnik, trener Podvincev: »Na začetku tekme smo potrebovali kakšnih 30 minut, da smo se prebudili in začeli igrati svojo igro. Do polčasa smo tako iz zaostanka prešli v vodstvo. Nadaljevanje je bilo solidno, ob vodstvu 3:1 smo imeli še nekaj priložnosti. Po nekaj menjavah nismo mogli ohraniti tempa, gostje so iz edine priložnosti znižali, na koncu pa so imeli celo prečko za izenačenje. Če bi dali kakšen gol več, bi lahko tekmo mirno privedli do konca. Predvsem smo se prevečkrat ujeli v prepovedani položaj. Zmago smo nujno potrebovali in je vsekakor dobrodošla za mirnejše nadaljevanje, že v soboto nas na domačem igrišču čaka lokalni derbi z Dravo.« Avto Rajh Ljutomer – Šmartno 1928 3:0 (3:0) STRELCI: 1:0 Bertalanič (4., iz 11 m), 2:0 Feguš Makovec (12.), 3:0 Šalamun (18.). AR LJUTOMER: Lörinc, Bertalanič (od 46. Štrakl), Šalamun (od 46. Rudolf), G. Semenič (od 46. Kavčič), Jelen (od.46. Fras), L. Nemec (od 69. Munda), Ketiš, T. Semenič, Panič, Feguš Makovec, Madon. Trener: Marko Fajdiga. Ljutomerčani so začeli odločno in si z napadalno igro že v prvih dvajsetih minutah zagotovili visoko Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Cirkulan in Vidma so se merili v izjemno težavnih pogojih, na koncu so daljšo potegnili domačini. prednost, ki so jo brez težav obdržali do konca tekme. V nadaljevanju so priložnost dobili tudi igralci s klopi, mreža gostov pa se ni več zatresla. Domačini so povsem nadzorovali potek igre in igralcem Šmartnega niso dovolili, da bi resneje ogrozili njihova vrata. Marko Fajdiga, trener AR Ljutomer: »Fantje so v celoti izpolnili dogovorjeno taktiko igre pred tekmo. Agresivnost našega napada se je obrestovala z učinkovitimi zaključki. V prvem polčasu smo nastopili v najmočnejši postavi, igrali pa smo res odlično. Tudi z nastopom igralcev, ki so vstopili v drugem delu, sem zadovoljen. V nadaljevanje prvenstva gremo povsem razbremenjeni in v pričakovanju uspešnih nastopov.« Cirkulane – Bosch Bračič Videm 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Cimerman (78.). CIRKULANE: Zajc, B. Cesar, Debelak (od 46. U. Cesar), Bojnec, Gajšek (od 73. Kraševec), Majcen, Čater, Kukovec, Travnikar, Lipavšek, Cimerman (od 90. Hutinski). Trener: Damijan Vogrinec. BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič (od 83. Nahberger), Kelc, Zdovc, Šegula (od 83. Škrabl), Ovčar (od 70. Šeliga, od 83. Plajnšek), A. Rogina, Krajnc, Vidovič, S. Rogina, Kurež. Trener: Luka Gajšek. Haloški derbi je v veliki meri zaznamovalo vreme: že tako razmočeno igrišče je nekaj minut pred srečanjem še dodobra zalil pravi pravcati naliv. Voda je v določenih delih igrišča povsem onemogočala pravo igro, bolj je šlo za čimprejšnji prenos žoge iz nevarne cone na nasprotnikovo polovico … V obeh ekipah so se zavedali, da lahko en sam gol že odloči tekmo, zato so bila tveganja v obliki zadrževanja žoge v daljši posesti skorajda v celoti izključena. Tekma se je nagibala v eno in drugo smer, v prvem delu so bili bliže vodstvu gostje, v drugem pa domačini. Slednjim je na koncu z lepim zadetkom Alena Cimermana – po podaji Kraševca je zadel z glavo v daljši kot – uspelo doseči prvo zmago v sezoni, ki jih je vsaj začasno oddaljila od dna lestvice. Cirkulančani so na peti tekmi dosegli šele drugi zadetek v sezoni, prvega je v prejšnjem krogu zabil Lipavšek. Izpostaviti je treba športno igro obeh ekip, kljub borbenosti in nekaj iskricam na obeh straneh se je namreč tekma končala brez poškodb in s povsem sprejemljivimi petimi rumenimi kartoni. Damijan Vogrinec, trener Cirkulan: »Pogoji so bili za obe ekipi zelo težki, bolj je šlo za tekmo v borbenosti kot pa za pravo nogometno predstavo. Na koncu smo imeli nekaj več sreče mi in smo dosegli dragoceno zmago. Obrestoval se nam je zaključni pritisk, ko bi lahko zadeli že kakšno minuto prej, a je takrat gol preprečila prečka. Sicer je bilo srečanje povsem enakovredno, v tem oziru je bil pravi derbi. Iz tekme v tekmo smo bili bližje zmagi, a se nam je štirikrat zapored izmuznila iz rok, kar je res težko prenesti. Zmaga nam zato v psihološkem smislu pomeni ogromno, vzdušje med igralci je takoj drugačno!« Luka Gajšek, trener Vidma: »Na razmočenem igrišču je bilo od prave igre videnega bolj malo, večinoma se je poskušalo z dolgimi podajami. Kljub temu smo imeli v prvem polčasu dve lepi priložnosti, a se je izkazal domači vratar. Domačini so bili v tem delu tekme nevarni le iz prekinitev. Drugi del smo po uvodni priložnosti Kureža (strel s strani) slabo nadaljevali, avtomatično smo se potegnili na svojo polovico. To so domačini izkoristili z res lepim golom. Igralcem obeh ekip pa čestitam za športno igro, v takšnih primerih rado pride do poškodb, kar se tokrat na srečo ni zgodilo.« Jože Mohorič Nogomet z Lige MNZ Ptuj Markovci in Hajdina že 270 minut brez prejetega zadetka Super liga Največ gledalcev se je v tem krogu zbralo v Bukovcih, kjer sta se na lokalnem derbiju merili zasedbi Bukovcev in Markovcev. Kljub temu da so derbiji vedno nepredvidljivi, se je tokratni končal – predvidljivo. Edini strelec na tekmi je bil Alex Strelec. Markovčani so v tej sezoni zaenkrat bolj prepričljivi od sosedov iz Bukovcev, ki bodo morali prve točke iskati nekje drugje. Za nameček so poraženci tekmo končali le z deseterico na igrišču … Brez točk je še vedno tudi branilec naslova Boč, ki je tokrat klonil proti novincu v ligi – ekipi Središča. Edini gol na tekmi je bil delo Klemna Jakla. Pravi derbi kroga je bil odigran v Gerečji vasi, kjer sta se merili neporaženi vrsti Gerečje vasi in Stojncev. Daljšo so tokrat potegnili gostje, pri katerih je oba zadetka prispeval Rene Murkovič. Naslednje srečanje ambicioznih tekmecev je bilo odigrano v Grajeni, kjer je gostovala Hajdina. Četi trenerja Mitja Tropa je uspelo nadaljevati zmagovalni niz, zgodnje vodstvo – zadel je Blaž Jazbec – so zadržali do konca tekme. Hajdina tako ob Markovcih vztraja v nepremagljivosti vratarjev … Pokal Pivovarna Union RAZPORED TEKEM 2. KROGA V MNZ Ptuj: V TOREK OB 16.45: Grajena ANpro – Aluminij, Stojnci – Kety & Emmi Bistrica, Senčila Senica Oplotnica – Mladinec Lovrenc, Polskava avtop. Grobelnik – Rogoznica; V SREDO OB 16.45: Hajdina – Cirkulane, Bosch Bračič Videm – Gerečja vas, Boč Poljčane – Bukovci, Makole Bar Miha – Zavrč, Apače – Drava Ptuj, Tržec – Podvinci. V obračunu ekip iz spodnjega dela lestvice so se prve zmage v sezoni veselili Gorišničani. Do tega jim je »pomagal« tudi gostujoči igralec Marko Motaln, ki je najprej zadel za svojo ekipo, nato pa še za tekmečevo … REZULTATI 3. KROGA: Gerečja vas – Stojnci 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Murkovič (10.), 1:1 Požegar (48.), 1:2 Murkovič (57.); rdeči karton: Gasenburger (58., Gerečja vas); Boč Poljčane – Središče 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Jakl (42.); Gorišnica – Apače 2:1 (0:0); strelca: 0:1 Motaln (55.), 1:1 Motaln (56., ag.), 2:1 Krajnc (69.); rdeči karton: Muršič (97., Gorišnica); Bukovci – Markovci 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Strelec (55.); rdeči karton: Bratuša (80., Bukovci); Grajena ANpro – Hajdina 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Jazbec (16.). 1. MARKOVCI 2. HAJDINA 3. GEREČJA VAS 4. STOJNCI 5. GRAJENA ANPRO 6. SREDIŠČE 7. APAČE 8. GORIŠNICA 9. BOČ POLJČANE 10. BUKOVCI 3 3 3 2 3 2 3 3 3 3 3 3 2 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 2 1 2 2 3 3 6:0 5:0 8:5 4:2 4:3 3:4 5:7 2:6 2:6 0:6 9 9 6 6 3 3 3 3 0 0 1. liga MNZ Ptuj: tri ekipe že takoj izstopajo, Kirič že pri devetih golih REZULTATI 3. KROGA: Podlehnik – Makole Bar Miha 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Kenda (10.), 0:2 Smogavec (35.), 0:3 Grašič (74.); Skorba – Tržec 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Leben (4.), 1:1 Pečnik (22.), 2:1 Ogrinc (42.), 3:1 Murat (47.); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Skorbe so ugnali Tržec in po treh krogih zadržali stoodstotni izkupiček. Ormož – Rogoznica 5:1 (1:0); strelci: 1:0 Prapotnik (8.), 1:0 Kirič (51.), 2:1 Vindiš (60.), 3:1 Prapotnik (66.), 4:1 Kirič (82.), 5:1 Kirič (86.); Pragersko – Hajdoše 8:0 (4:0); strelci: 1:0 Jeršič (17.), 2:0 Ravnjak (23.), 3:0 Jeršič (25.), 4:0 Ravnjak (30.), 5:0 Novak (66., ag.), 6:0 Hajnc (74.), 7:0 Sagadin (80.), 8:0 Hajnc (85.); rdeči karton: Bedrač (28., Rogoznica). 1. ORMOŽ 2. SKORBA 3. PRAGERSKO 4. MAKOLE BAR MIHA 3 3 2 3 3 3 2 1 0 0 0 0 0 13:2 0 12:4 0 11:2 2 6:7 9 9 6 3 5. ROGOZNICA 6. TRŽEC 7. PODLEHNIK 8. HAJDOŠE 3 2 3 3 1 0 0 0 0 1 1 0 2 1 2 3 7:13 2:4 3:8 3:17 3 1 1 0 2. liga MNZ Ptuj: Dornava ohranila popoln izkupiček REZULTATI 3. KROGA: Oplotnica Senčila Senica – Zgornja Polskava 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Leskovar (5.); Leskovec – Polskava avtop. Grobelnik 2:1 (0:0); strelci: 0:1 Petrovič (54.), 1:1 Emeršič Medved (55.), 2:1 Krajnc (76.); Slovenja vas SMS sanacija – Dornava Digitalpartner.si 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Popović (77.). Prosta je bila ekipa Mladinec Lovrenc. 1. DORNAVA 2. LESKOVEC 3. OPLOTNICA SENICA 4. LOVRENC 5. ZG. POLSKAVA 6. POLSKAVA 7. SLOVENJA VAS 3 3 3 2 2 3 2 3 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 3 2 14:1 9:9 4:6 4:4 2:2 3:8 1:7 9 6 6 3 3 0 0 JM Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK Izvedba fasad: na dela se je treba dobro pripraviti in izbrati ustrezne materiale Pri načrtovanju toplotnoizolacijskih fasad imajo odločilno vlogo pravočasne in pravilne odločitve. Bistveno je, da pravočasno določimo pogoje okolice in izberemo ustrezen izolacijski sistem. Samo sistemske komponente istega proizvajalca zagotavljajo zanesljivo izvedbo, varnost in kakovost. »Pred izvedbo fasadnega sistema so ključnega pomena pripravljalni ukrepi pred začetkom del. Pri obnovi oziroma energetski prenovi moramo pri ocenjevanju obstoječega stanja obvezno upoštevati vse podrobnosti. Izvesti je treba kontrolo obstoječe podlage, ki je odvisna od vrste – sestave zidu in stanja le-tega. Na podlagi izvedene kontrole je treba ustrezno pripraviti podlago. Pri izboru fasadnega sistema je treba paziti, da predvideni toplotnoizolacijski kontaktni sistem zagotavlja ustrezno toplotno izolacijo in paroprepustnost, da so upoštevane protipožarne določbe regionalnih gradbenih predpisov, da so za sidranje na voljo podatki o obliki zemljišča v okolici stavbe v skladu z regionalnimi predpisi ter da so vsi priključki in zaključki ter odprtine in detajli projektirani tako, da so podana jasna navodila za njihovo izvedbo in trajno vodotesno zaščito priključkov in zaključkov,« je povedal Dušan Škraba, prodajni svetovalec za arhitekte v podjetju Röfix. Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 13. september 2022 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Natalija Škrlec, Marija Kralj, Jože Mohorič Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj - je pri starih objektih odpravljen vzrok za dvigajočo se talno vlago in s tem povezano kristalizacijo (»izcvetanjem« solitra), torej šele takrat, ko je zidovje popolnoma presušeno; - so odprte reže in zidne odprtine vetrovno tesno zaprte; - so vodovodne in električne inštalacije strokovno položene v zidovju. Fasadni sistem sestavljajo toplotna izolacija, lepilo in lepilna malta, armirna mrežica, osnovni premaz in zaključni fasadni sloj. Pomembno je, da so vse komponente med seboj združljive, saj S polaganjem lahko le tako zagotovimo toplotnoizolacijskega sistema lahko začnemo, ustrezno paroprepustnost in želeno toplotno šele ko: izolativnost stene ter - na obstoječi podlagi ni vidnih nobenih sledi vlage ali vla- mehansko odpornost. žnih mest (notranji omet in estrih morata biti popolnoma presušena, poskrbeti je treba za zadostno prezračevanje); - preprečimo morebitno zamakanje vlage za toplotnoizolacijskim sistemom med vgradnjo in po njej; - so odprtine v toplotnoizolacijskem sistemu načrtovane tako, da omogočajo vodotesno izvedbo priključkov in zaključkov; stran 21 Sogovornik pa je ob tem izpostavil tudi najpogostejše napake, ki jih uporabniki delajo pri izvedbi fasadnega sistema. »Če pri izdelavi fasadnega sistema uporabljamo slabe materiale oz. nekompatibilne materiale, napačne postopke oz. se izva- ja fasadni sistem v neprimernih vremenskih razmerah in pogojih, so napake neizbežne. Te so lahko vidne takoj, lahko pa postanejo vidne šele z leti. Pri izdelavi fasade je pomembno, da za izvedbo izberemo uveljavljeno podjetje. Prav tako je pomembno, da upoštevamo, koliko časa je to podjetje na trgu, in se vprašamo, kolikšna je verjetnost, da bo pripravljeno sanirati morebitne napake. Kadar govorimo o napakah pri fasadi, je to najpogosteje ukrivljanje plošč in odstopanje, nastanek toplotnih mostov, neobstojnost ali bledenje fasade, neravni robovi fasade in podobno,« je dejal Dušan Škraba. Debeline toplotne izolacije na zunanjih stenah hiše ni pametno določiti »na pamet«. Kot je povedal sogovornik iz podjetja Röfix, je načeloma smiselno upoštevati veljavni pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES), nekateri pa se držijo razpisov Eko sklada, ki občanom nudi nepovratna sredstva za izvedbo energetske sanacije. Priporočljivo je, da debelino izolacije toplotno izračunamo, pri tem pa upoštevamo več dejavnikov. Najpomembnejša sta toplotna prevodnost izbranega izolacijskega materiala in njegova gostota, upoštevati pa je treba tudi arhitekturno zasnovo hiše. Pomembna je tudi orienti- ranost hiše, osončenje in osenčenje, bioklimatske razmere na parceli ter razmerje med prosojnimi in neprosojnimi površinami zunanjega ovoja. Kot pravi Dušan Škraba, prodajni svetovalec za arhitekte pri podjetju Röfix, lahko z dobro toplotno izolacijo stavbe pozimi zmanjšamo stroške ogrevanja, poleti pa se zaščitimo pred pregrevanjem. »Dobro izolirana stavba ima daljšo življenjsko dobo, gradbena konstrukcija zdrži veliko več, če je zaščitena pred prevelikimi toplotnimi obremenitvami. S kako- Gradbeni sistemi vostnimi fasadnimi sistemi lahko dosežemo zadovoljive prihranke in visoko kakovost bivanja. Dolgoročno gledano je izvedba fasadnega sistema ustrezna naložba, saj je s prihrankom stroškov ogrevanja do 35 % vgradnja toplotne izolacije največji potencial prihranka,« je še dodal. Za vsa dodatna pojasnila in svetovanje pri izbiri ustreznega materiala glede na želje in potrebe potrošnika se lahko obrnete na podjetje Röfix. Telefon: 01 781 8487 ali office.grosuplje@roefix.com Štajerski TEDNIK torek, 13 9. 2021 2 COLOR CMYK stran 22 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika Prezračevanje doma mora delovati tako, kot poteka dihanje pri človeku Vsak, ki ima svoj bivalni prostor, si gotovo želi doseči, da bo njegov dom oaza dobrega počutja, in hkrati poskrbeti, da tako v sedanjosti kot v prihodnosti ne bo imel prevelikih stroškov vzdrževanja. Energetska učinkovitost in kakovost bivanja sta glavna razloga za to, da se mnogi v zadnjih letih odločijo za menjavo oken, izboljšanje izolacije fasad in vgradnjo prezračevalnih sistemov. Vsi trije omenjeni posegi so namreč nujni, da dosežemo pričakovane cilje – nižje stroške za ogrevanje in kakovostno bivalno klimo brez odvečne vlage in plesni. »Ker veliko ljudi izvede samo delno sanacijo svojega doma (zamenja okna in izboljša fasado), pozabi pa na vgradnjo prezračevalnega sistema, se kmalu sreča s težavami, ki nastanejo zaradi odvečne vlage, s slabim zrakom, kondenzom na oknih in zdravju škodljivo plesnijo. Nenačrtovano in naključno zračenje prostorov pogosto pomeni izgubo energije, ki smo jo vložili v ogrevanje zraka. Po drugi strani pa nezadostno zračenje ustvarja nezdrave bivalne pogoje s pojavom čezmerne vlage in plesni. Rešitev problema so kakovostni in zanesljivi prezračevalni sistemi. Med slednjimi prednjači decentralni prezračevalni sistem, ki ga sicer javnost in tudi slabo izobražena stroka pogosto zamenjujeta z lokalnim prezračevalnim sistemom. Lokalni prezračevalni sistem namreč deluje le v eni sobi, decentralni pa po celem stanovanju oziroma hiši, saj so enote med seboj komunikacijsko povezane,« je povedal Aleš Simerl, vodja mednarodne prodaje v podjetju Lunos. Ob tem je izpostavil, da mora prezračevanje našega doma Foto: Lunos Hiša z ventilacijo Lunos delovati približno tako, kot poteka dihanje pri človeku – zrak se preprosto izrabi, koncentracija ogljikovega dioksida v primerjavi s kisikom se dvigne in treba ga je zamenjati. Ta proces pa mora potekati nepre- kinjeno, ne glede na letni čas. Optimalna rešitev za prezračevanje bivalnih prostorov – tako v novogradnjah kot tudi v obstoječih objektih – je vgradnja decentralnega prezračevalnega sistema, ki poskrbi, ODPRAVA ODVEČNE VLAGE IN PLESNI da je izmenjava zraka kontrolirana, da pri tem ne izgubljamo dragocene energije in tako poskrbimo za zdravje stanovalcev in objekta. Vse enote decentralnega sistema so med seboj povezane in medseboj- VARČEVANJE Z ENERGIJO no komunicirajo, zato vgradnja prezračevalnih kanalov ni potrebna. Zrak se dovaja skozi čiste prostore in se odvaja iz umazanih. Vse poteka samodejno, glede na vlago in temperaturo v prostorih. PREPROSTO IN POCENI VZDRŽEVANJE DRUŽI NSKI PA KE T do 2.000 € PRIHRANKA Specialisti za prezračevanje www.lunos.si PE Ljubljana PE Maribor 080 73 13 080 71 86 Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK stran 23 3 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Prednosti decentralnega sistema prezračevanja Lunos: - možnost uporabe in vgradnje tako v novogradnje kot tudi v obstoječe objekte (sanacija), - skladnost decentralnih sistemov z vsemi zahtevanimi normativi stroke na območju EU, - izredna energijska učinkovitost (več kot 90 %) in majhna poraba energije za lastno obratovanje, - izpopolnjena filtracija z možnostjo zapore za alergene (zdravstveni vidik), - odlična zvočna izolativnost (do 62 dB) in majhna slišnost pri delovanju (do 11 dB), - skorajda nični stroški vzdrževanja (pralni filtri) in dolga življenjska doba (več kot 20 let), - možnost kombinacije različnih decentralnih sistemov z rekuperacijo s higrosenzibilnimi elementi (hibridni sistem prezračevanja), - razmeroma nizka cena naložbe (približno 30 odstotkov nižja od centralnih sistemov pri enakem učinku), - preprosta montaža brez zračnih kanalov, - popolnoma samodejno obratovanje glede na vlago in temperaturo v prostoru. »Energijsko najbolj učinkovit je sistem z rekuperacijo, ki izkorišča toploto izrabljenega zraka, lahko pa izberemo higrosenzibilni sistem, pri katerem zraka ne dogrevamo. Poleg ustrezne izmenjave zraka brez toplotnih izgub sistem poskrbi tudi za ustrezno vlažnost v prostoru. Prav tako ves zrak prefiltrira, odpravi kondenz na oknih in zagotovi primerno mikroklimo. Vzdrževanje decentralnega prezračevalnega sistema je preprosto. Priporočljivo je pogostejše splakovanje trajnih filtrov (na dva meseca), kadar je onesnaženost zunanjega zraka večja. Filtre preprosto speremo pod tekočo vodo in vstavimo nazaj v prezračevalni element. Življenjska doba trajnih filtrov je približno pet let. Po tem času jih je treba zamenjati,« je pojasnil Aleš Simerl. Za učinkovit projekt prisilnega prezračevanja je treba upoštevati različne parametre, kot so površina, prostornina stanovanjskega objekta, število sob in število oseb, ter priporočila oz. upoštevanje pravilnika o prezračevanju in klimatizaciji stavb. »Na osnovi teh parametrov pripravimo individualni projekt, opredelimo vrsto prezračevanja (klasično prezračevanje, prezračevanje z rekuperacijo ali pa kombinacija obeh omenjenih) in tako dobimo vrednost investicije. Ena izmed večjih prednosti vgradnje decentralnega sistema prezračevanja je tudi ta, da lahko sistem sestavljamo in nadgradimo v odvisnosti od finančnega situacije. Na primer: v nekem trenutku se na osnovi finančnega stanja odločimo za klasično prezračevanje brez rekuperacije, v prihodnosti pa del teh elementov zamenjamo z rekuperacijskimi elementi. Če je vlaga in plesen denimo v dveh prostorih, v ostalih pa ne, lahko v prvem koraku rešimo le ta dva prostora, v prihodnje pa še ostale. Če gledamo sistemsko, celostno rešitev stanovanjskega objekta, povprečne vrednosti investicije znašajo od 2.000 do 4.000 evrov. Seveda pa so za vgradnjo energetsko učinkovitega prezračevanja na voljo tudi različne finančne spodbude s strani EKO sklada Republike Slovenije, kot so subvencije, krediti ali nepovratna sredstva,« je še dejal Aleš Simerl iz podjetja Lunos. Ytong hiša – v enem mesecu od prve vrste do strehe Nizkoenergijska hiša Metka s kvadraturo 90 m2 in porabo od 20 kWh/m2. ‚‘V enem mesecu smo pozidali od prve vrste do strehe.‘‘ To so bile besede mladega graditelja iz okolice Celja, kjer sta si s partnerko pred kratkim postavila Ytong hišo Metka, eno izmed tipskih projektov hiš, ki so na voljo v ponudbi podjetja Xella Slovenija. Tipske projekte Ytong hiš so pripravili različni projektantski biroji, eno izmed njih je tudi podjetje INGRA, ki ima v Xellinem katalogu na voljo največjo ponudbo hiš. Hiša Metka je med najmanjšimi hišami po kvadraturi (90 m2), ki v eni etaži s funkcionalno razporeditvijo prostorov nudi dovolj prostora za veččlansko družino. Kako poteka nakup tipske Ytong hiše Začne se seveda z dokumentacijo. Pred začetkom najprej potrebujete lokacijsko Prednosti nakupa tipske hiše Mnogim investitorjem je zelo pomembno, da v vseh fazah gradnje prihranijo čim več. Nakup projekta tipske hiše brez večjih sprememb je običajno kar precej cenejši od projekta, izdelanega po željah investitorjev. Pripravljen je vnaprej, neodvisno od investitorja, arhitekt oziroma projektant pa ga lahko glede na želje investitorja vseeno nekoliko prilagodi. Cena projekta je zato nižja, in kar je zelo pomembno – znana je takoj. Pri nakupu Ytong tipske hiše pa projektno dokumentacijo (PZI in DGD) v vsakem primeru prejmete brezplačno. informacijo s kopijo kartografskega dela prostorskega akta, ki ju pridobite na občini. S Xellinim prodajnim predstavnikom se dogovorite za sestanek, kjer vam pojasnimo vse nadaljnje korake. Če imate že ogledano eno izmed naših tipskih hiš, vas kmalu napotimo k projektantu, ki bo preveril možnosti umestitve hiše na vaši parceli. www.xella.si www.ytonghisa.si Štajerski TEDNIK torek, 13 9. 2022 4 COLOR CMYK stran 24 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Razmišljate o tem, kako bi se z zbiranjem deževnice uspešneje borili proti suši? Suša je tudi pri nas postala resna tema tako medsosedskih kot tudi meddržavnih pogovorov. Kakšne rešitve in rezultate teh pogovorov in dogovorov za sanacijo škodljivih vplivov suše na naš vsakdan lahko pričakujemo s strani države? Ne vemo. Zagotovo pa bomo v prihodnosti deležni redukcij pitne vode preko vodovodnega omrežja. Pričakujemo lahko tudi vse večje težave z zagotavljanjem ustrezne kakovosti pitne vode. Zagotovo pa se bo voda, ki priteče iz naših pip, samo še dražila. Kaj lahko naredimo kot posamezniki, da se zaščitimo pred temi skrb vzbujajočimi napovedmi? Zagotovo je prva možnost ta, da začnemo razmišljati o zbiranju in uporabi deževnice. Deževna obdobja očitno postajajo vse skromnejša, zato jih bomo morali čim bolj izkoristiti in zbrati dovolj veliko vode za premostitev sušnih obdobij. Zbrano vodo lahko uporabimo za zalivanje (samooskrbnega) zelenjavnega vrta, pranje avtomobilov, pranje perila in splakovanje WC-kotličkov. Na ta način lahko privarčujemo tudi 50 % stroškov na položnicah za pitno vodo. V skrajnem primeru jo ob vgrajenem ustreznem filtrirnem sistemu lahko uporabimo tudi za pitje, kuhanje in umivanje. za vaš bivalni prostor in glede na vaša pričakovanja svetujejo najbolj optimalno rešitev za zbiranje in rabo deževnice ter vam ponudijo kakovosten sistem (od rezervoarja, črpalke, filtrov pa vse do zadnjega tesnila) po ugodni ceni. Ponujajo tudi rešitve za namakanje za večje kmetijske površine, rastlinjake in sadjarske nasade. .XSXMHWHËLVWLOQRQDSUDYR" 'REURMHYHGHWLĽ Čistilno napravo naj bi kupili le enkrat v življenju. Žal obstaja tudi veliko Slovencev, ki jo kupijo dvakrat. Povprečna družina v hiši na mesec porabi od 13 do 15 kubičnih metrov vode in bi za vse zgoraj našteto potrebovala zbiralnik deževnice s kapaciteto od šest do deset kubičnih metrov. Tako bi dosegli okvirno 30-dnevno rezervo v primeru bolj sušnih obdobij brez padavin. Strokovnjaki podjetja Armex iz Ivančne Gorice vam lahko posebej Pomembno je izbrati ustrezno velikost čistilne naprave. Prevelika ali premajhna ne bo delovala v optimalnem načinu, zato lahko pričakujemo stalne in ponavljajoče se težave. Veliko nam pove tudi garancijska doba za rezervoar in električne dele. Življenjska doba rezervoarja je najmanj dvokratnik garancijske. Vsak zna izračunati, kaj to pomeni za rezervoar s 25-letno garancijo. Obstajajo ponudniki, ki tako dolgo garancijo ponujajo brez doplačila. Ko smo že pri ponudnikih; priporočamo nakup pri specializiranih ponudnikih, kot je podjetje Armex iz Ivančne Gorice, ki ima večdesetletne izkušnje in zna svetovati tudi v najbolj kompleksnih primerih na terenu. Podjetje ima svojo servisno službo, in to predvsem zato, da ob morebitnih težavah s čistilno napravo zaradi lastnih ali zunanjih vzrokov ne ostanete sami. Včasih že en sam telefonski klic do prave osebe reši vse. Sodobne čistilne naprave so krmiljene z naprednim nadzornim sistemom, ki upravlja z različnimi režimi obratovanja za najboljše rezultate, javlja alarme ob morebitnih težavah in omogoča posebne nastavitve, kot je na primer program delovanja za obdobje, ko ste na dopustu. Vse faze delovanja so optimizirane za najboljše rezultate čiščenja, računalniki pa omogočajo tudi ročno nastavljive režime delovanja v primeru večjih ali manjših obremenitev. Prav tako so sodobni krmilni sistemi pripravljeni na prihodnost in pričakovane zakonske zahteve, kot so na primer dodatne faze čiščenja, denitrifikacija, defosfatizacija in higienizacija. Te zahteve bodo povzročile dodatne drage nadgradnje obstoječih čistilnih naprav in zamenjavo starejših čistilnih naprav, ki jih ne bo mogoče nadgraditi. =HZ aHUPTH UHQPUH aNVKIH 2HRV Z]H PaIPYHSHPUPaIYHSH͂PZ[PSUVUHWYH]VPURHRV ZL UHTH VIYLZ[\QL ¸Y\KHYQLUQL¹ ]VKL a neba? +VZ[VWUHQLUHWV]LaH]P O[[WZ!NV[VZPUHQPUHaNVKIH ali pa prek QR kode. NAJBOLJŠE PO UGODNI CENI ̀0:;035,5(79(=,05:0:;,40A(+,ù,=50*6 ́PZ[PSUHUHWYH]HOne2clean Samooskrba s kompletnim +PQXCVKXPCìKUVKNPCPCRTCXCPGOīMGMCMQXQUVKMK ZPZ[LTVTaHKLüL]UPJV RQUMTDK\CFTWŀKPUMKRTQTCìWPKPQMQNLG8KUQMWìKPGMìKīìGPLCXTG\GTXQCTLWPKGNGMVTKìPKJMQORQPGPV2TC\PLGPLGNGGPMTCVPCVTKNGVCPK\MCRQTCDCGPGTIKLGKPOKPKOCNPQX\FTŀGXCPLG4G\GTXQCT IL LGRRQXQ\GP 1FNQìKVGX \C \DKTCPLG KP WRQTCDQ FGŀGXPKEG RTKRQOQTGMRTKJTCPMQOXFGPCTPKEK\CTCFKFQ  PKŀLGIC TCìWPC \C XQFQ PC RQNQŀPKEK 4QŀKEG KP\GNGPLCFPKEGXCODQFQ\GNQJXCNGŀPGMGTLKO DQUVGRTKXQīìKNK\CNKXCPLG\OGJMQFGŀGXPKEQDTG\ MNQTC +\DGTKVG GPGIC QF MQORNGVPKJ UKUVGOQX U ſNVTKìTRCNMQKPXUGORTKRCFCLQìKO ^^^JPZ[PSULUHWYH]LKLaL]UPJHZP (YTL_(YTH[\YLKVV0]HU͂UH.VYPJH PUMV'HYTL_HYTH[\YLZP[LS!   Namakalni sistemi 2QPWLCOQXKUQMQMCMQXQUVPGUVCDKNPGKPOQDKNPG UKUVGOG\CPCOCMCPLGMOGVKLUMKJKPīRQTVPKJRQXTīKPKPUKUVGOG\CKPFWUVTKLUMQ\CīìKVPQRTīGPLG KPPCOCMCPLGXMQODKPCEKLK\\GNQWìKPMQXKVKOKKP \CPGUNLKXKOKìTRCNMCOK Okrasni nadzemni YLaLY]VHYQP 2QWFCTKVGXKFG\VGTCUG\PQXKO K QMTCUPKO\DKTCNPKMQOFGŀGXPKEGXKFG\CCPVKìPGINKPGPGCOHQTG CNK MCVGTGICMQNK FTWIGIC K\OGF  TC\NKìPKJ QDNKM DCTX KPXGNKMQUVK2QNGIXCTìGXCPLCLG QDWRQTCDK\CNKXCPLC\FGŀGXPKEG VTGDC WRQīVGXCVK īG FC RTK VGOQRTCXKNWPCTGFKOQīGXGNKMQMQTKUVPGIC\CUXQLG\FTCXLG Štajerski TEDNIK torek, 13. 9. 2022 COLOR CMYK stran 25 5 KAKOVOST BIVANJA, oglasna priloga Štajerskega tednika Varčevanje z energijo – izolacija objekta je vedno prvi korak! Kako se bomo greli naslednjo zimo? To je vprašanje, ki te dni skrbi vso Evropo, pa tudi vse A4FLj%7IBIF4> od nas hkrati naredi nekaj za svoj 7B@4Ć<CEBE4ĆHANj Zmanjšajte število radiatorjev ali drugih ogreval v vašem domu! IZLOIRAJTE. www.oblak.si Na srečo – lahko! Začnimo vedno z izolacijo. Vsak od nas živi v stanovanjskem objektu, pa naj bo to družinska hiša ali večstanovanjska stavba. Dom, kakovostno izoliran z mineralno volno, potrebuje veliko manj energije kot tisti, slabo izoliran ali celo brez izolacije. V večini takih primerov je lahko prihranek energije, potreben za ogrevanje pozimi in hlajenje poleti, tudi večji od 50 %. od €/ 2 €/m MIX 45 Riomaggiore Kako ukrepati? Za začetek oblecite hišo v topel pulover iz naravne mineralne volne, šele potem sledijo drugi ukrepi! In rezultat? Manj energije – nižji računi – več prihrankov – manj izpustov škodljivih plinov v zrak. +CBĆ4FA?<@4G