6 VELIKI INTERVJU ŠPELA ROJC, PREDSEDNICA SSK SAM IHAN
8 TEMA MESECA FILM
O DOMŽALAH
21 KULTURA VLADO KRESLIN BO NASTOPIL NA STUDENCU
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
31. AVGUST 2018 | LETNIK LVIII | ŠTEVILKA 8 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
%

■ mu

mm
W'' "\v	2b
/Ti
y
Turistično-predstavitveni film Domžal
Domžale so v teh dneh dobile nov turistično-predstavitveni film, s katerim so ustvarjalci skušali ujeti utrip ljudi, živo dogajanje in pestrost aktivnosti, ki jih ponuja življenje v občini Domžale.
Scenarij filma je nastal pod budnim očesom Produkcije Bakster, urada župana in službe za turizem na Občini Domžale. Snemanje, ki se je odvijalo na šestedesetih lokacijah, je potekalo dobre pol leta, posnetega pa je bilo za skoraj petdeset ur materiala, iz katerega je nastal osemnajstminutni predstavitveni film o Domžalah. V njem je sodelovalo več kot sto sedemdeset nastopajočih, k snemanju pa so bili povabljeni vsi domžalski javni zavodi, vrtci, šole, najrazličnejša športna in kulturna društva ter tudi nekateri prepoznavni domžalski obrazi.
Rdeča nit turistično-predstavitve-nega filma o Domžalah so zadovoljni ljudje, ki živijo na prostoru zadovoljnih ljudi. Pri tem je bil za avtorje filma poseben izziv preplesti vse lokacije in zgodbe s portretnimi obrazi ljudi. Po videnem jim je to uspelo zelo dobro, saj film poleg tega, da je narejen na izredno kvalitetni in profesionalni ravni, poudarja tudi vso pestrost in lepoto narave, ki nas obdaja, prepleteno z življenjem in delom zadovoljnih ljudi. Pri tem film nosi tudi pomembno sporočilo, da se veliko naravnih lepot in priložnosti za aktivno udejstvovanje nahaja neposredno v naši bližini. Od-
preti je treba samo oči. Morda bo ta film pripomogel k temu, da bo marsikdo spoznal, da živi na res lepem koščku sveta. Pa še nekaj je pomembno. Ne gre za reportažo, ampak za res visokokakovosten film, kjer so tudi majhni detajli poudarjeni z zvočnimi efekti, film pa spremlja filmska podlaga z različnimi žanri. Ustvarjalci filma pravijo, da bo film všečen širšemu občinstvu, saj je bil na predpremieri, ki je potekala za vse sodelujoče, ki so dali v film delček sebe, sprejet izredno dobro. Marsikomu pa se je tudi zarosi-lo oko. Premiero filma si lahko ogledate že v teh dneh, saj ga bodo javnosti
predstavili ta konec tedna (30. 8., 31. 8. in 1. 9.) v Kinu v parku v Domžalah.
MIHA ULČAR > 8
Šolarji prihajajo!
Vstopamo v novo šolsko leto, čas, ko se razposajeno poletno dogajanje seli v šolske klopi, in čas, ki je običajno najbolj občutljiv za vse naše otroke.
Spet se privajajo na nove obveznosti, še vedno polni razigranega počitniškega vzdušja. To je tudi čas, ko moramo biti še posebej previdni, saj ponovno postanejo aktivni udeleženci v prometu. Odrasli smo tisti, ki moramo paziti na njih, na najbolj ranljive udeležence, ki stopajo po pločnikih in cestah. Ni dovolj, da upoštevamo le cestno prometne predpise, ampak bodimo še dodatno pozorni na male učene glave, ki korakajo proti šoli ali iz nje. Bodimo jim tudi zgled, kako se obnašati v prometu, ne glede na to, ali hodijo po pločniku ali sedijo z nami v avtu.
Otroci, vam pa želimo, da bo novo šolsko leto polno prijetnih izzivov, kakovostnega novo pridobljenega znanja, novih prijateljev in trenutkov, ki vam bodo za vedno ostali v lepem spominu. Zapomnite si - znanje je nekaj, kar pridobite in vam ga nihče ne more vzeti. Srečno v novo šolsko leto!
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. septembra 2018. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. septembra 2018, do 12. ure.
D	u
D	E
DUDE - center za svetovne jezike
20 let
VPISI V JEZIKOVNE TEČAJE
ZA OTROKE IN ODRASLE
Breznikova ul. 15, Domžale, Tel.: 01 721 69 13, GSM: 041 317 444 dude@dude.si, www.dude.si
PORTRET
DOMŽALSKE ZGODBE SPORT
Marija Mojca Vilar, slikarka
Mojca je prepoznavna domžalska slikarka, ilustratorka in pedagoginja. Njena likovna umetnost je zaznamovana s stalnimi iskanji in raziskovanji, idejno zanimivimi in odmevnimi projekti. Letos je še posebej aktivna, saj poleg aktivistične vloge pri številnih širše zastavljenih projektih že kar nekaj časa snuje in pripravlja samostojno razstavo, ki bo na ogled ob koncu septembra v domžalski Galeriji. Z njo nas bo popeljala po zdajšnjih in preteklih Domžalah, kraju, ki jo je kot rojeno Domžal-čanko še kako zaznamoval.	> 9
Hotel Krona
Hotel Krona je letos poleti praznoval 20 let obstoja. V tem času so se v njem zvrstili številni znani gosti, tudi zveneča imena iz sveta estrade: Polde Bibič, Oliver Dragojevic, Danijela Martinovic, Petar Grašo, Simona Weiss, Goran Karan. Deset let je hotel Krona gostil tudi finalistke za izbor Miss Slovenije. Naš sogovornik Martin Bibič se spominja začetkov in vtisov, ki so jih pustili številni zadovoljni gostje, še posebej pa z očitnim navdušenjem pripoveduje o lepih spominih, ki jih ima na Oliverja Dragojevica.	> 19
Bolero Domžale
Plesni center Bolero, ki v letošnjem letu praznuje 30-letnico, je poznan po svojem odličnem delovanju in kvaliteti. Priznana plesna šola zdaj deluje tudi v Domžalah, saj je pred kratkim začelo delovati društvo Bolero Domžale. Prvi plesni koraki v plesni dvoranici Srednje šole Domžale so bili narejeni že prejšnje šolsko leto, za novo šolsko leto pa pripravljajo kar nekaj zanimivih programov. Pogovarjali smo se z Janjo Pušl, priznano plesno strokovnjakinjo iz Plesne šole Bolero, ki že trinajst let s sinom Danom živi v Domžalah. > 25
NOVOST V
/S
AS DOMŽALE
MOTO CENTER
TAHOGRAFI
beœœe™
> ) ) ■
2 I slamnik	številka 7 | julij 2018 | letnik lviii
_	_ _	slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
Drage bralke, dragi bralci,
za nami je vroče poletje, v katerem smo bili lahko del pestrega dogajanja v naši občini. Poleg dogajanja v poletnem gledališču Studenec, ter že 22. etno rock festivala se je Kino v parku letos prvič preselil še na domžalsko kopališče. Glede na pozitiven odziv obiskovalcev lahko naslednje poletje pričakujemo še več takšnih projekcij. Konec avgusta pa ste vabljeni, da si ogledate najnovejši turistično--predstavitveni film Domžal. Več o nastanku, namenu in vsebini filma lahko preberete v tokratni Temi meseca.
V Velikem intervjuju smo se ob 70-letnici kluba pogovarjali s predsednico Smučarsko skakalnega kluba Sam Ihan Špelo Rojc, ki je krmilo kluba prevzela v letošnjem aprilu. V klubu so se namreč odločili, da bi bilo dobro, če bi vodenje prevzel nekdo, ki ima v klubu otroka, ter voljo in motivacijo za delo, obenem pa si želi, da bi se klub v bodoče uspešno nadgrajeval.
Marija Mojca Vilar je prepoznavna domžalska slikarka, ilustratorka in pedagoginja. Letos je še posebej aktivna, saj poleg aktivistične vloge pri številnih širše zastavljenih projektih že kar nekaj časa snuje in pripravlja samostojno razstavo, ki bo na ogled ob koncu septembra v domžalski Galeriji. Predstavljamo vam jo v rubriki Portret.
Uspešno domžalsko zgodbo predstavlja tudi hotel Krona, ki je letos poleti praznoval 20 let obstoja. V tem času so se v njem zvrstili številni znani gostje. Med njimi tudi Oliver Dragoje-vič. Več o spominih na njegov obisk nam je zaupal kuhar in lastnik hotela Martin Bibič.
Ker se nam septembra v Domžalah, natančneje na Studencu, obeta svojevrsten dogodek, koncert Vlada Kreslina z gosti, smo ga izbrali za gosta tokratnega kulturnega intervjuja. Na športnih straneh pa vam predstavljamo Plesni center Bolero, ki v letošnjem letu praznuje30-letnico. Pogovarjali smo se z Janjo Pušl iz Plesne šole Bolero, ki že trinajst let s sinom Danom živi v Domžalah.
Konec poletja je tudi čas vpisa v najrazličnejše dejavnosti, kulturne abonmaje, društva. Naj vam bo branje tokratnega Slamnika v navdih in pomoč pri odločitvi, kako začeti novo šolsko leto. Srečno!
Špela Trškan, odgovorna urednica
Filmsko kopališče
V Mestnem kinu Domžale ter Zavodu za šport in rekreacijo so domžalsko poletje obogatili še s filmskimi projekcijami na domžalskem kopališču.
Po projekcijah v Cešminovem parku, kjer se letos že peto leto odvija Kino v parku, so v Mestnem kinu Domžale začeli sodelovati z domžalskim Zavodom za šport in rekreacijo ter dve filmski projekciji izvedli še na domžalskem bazenu. Filme so tako združili z nočnim kopanjem, kar je ustvarilo nadvse igrivo in sproščeno atmosfero, pa še izbira filmov (Mamma Mia! Spet začenja se ter Me-galodon - predator iz globin) je bila takšna, da jih je najlepše gledati kar iz vode. Pravijo, da lahko naslednje poletje na bazenu pričakujemo še več projekcij.
\pmi J «
V spomin odhoda prvih radomeljskih borcev v partizane
Pri spomeniku v Križkarjevih smrekcah v Preserjah so se v petek, 27. julija 2018, spomnili 77. obletnice dogodka, ko se je radomeljska bojna skupina odpravila v boj proti sovražniku z veliko željo po preživetju in ohranitvi svobode.
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 28. septembra 2018.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 13. septembra 2018, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@ gmail.com
Z urednico Špelo Trškan se lahko osebno pogovorite v sredo, 12. septembra 2018, med 16. in 17. uro v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, Domžale. Prosimo, da svoj prihod obvezno predhodno najavite do 11. septembra 2018 do 12. ure Tini Kušar na telefonsko številko 01 722 50 50.
Slovesnost sta pripravili Združenje borcev za vrednote NOB občine Domžale in Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Radomlje. Goste, praporščake, častnike, veterane vojne za Slovenijo in nastopajoče je v njunem imenu v uvodu pozdravil predsednik krajevne organizacije Peter Jerman. V kulturnem programu je nastopil moški pevski zbor Radomlje pod vodstvom Primoža Leskovca, recitatorki Janka Jerman in Zlatka Levstek ter pevka Silva Kosec. Letošnji slavnostni govornik je bil dr. Martin Premk, zgodovinar in velik zagovornik narodnoosvobodilnega boja 1941-1945 ter borec, da se zgodovine ne spreminja in lažno predstavlja.
»Danes smo tukaj, da se poklonimo pogumu aktivistom Osvobodilne fronte, ki so vedeli, kaj je potrebno storiti za varovanje slovenskega jezika in svobodne slovenske zemlje. Našo današnjo slovesno proslavo smo obogatili tudi z izdajo priložnostnega žiga in sicer ob 77. obletnici dogodka v Križ-karjevih smrekcah in ob 70. obletnici Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije,« je v uvodu slovesnosti dejala Marija Majhenič, predsednica Združenja borcev za vrednote NOB občine Domžale. Na ogled sta bili tudi razstavni zbirki, ki sta jo pripravila dr. Veselko Guštin Pošta partizanskih odredov Slovenije, Narodnoosvobodilne vojske in Jugoslovanske armije od leta 1944 do 1946 ter Janeza Kosa Slovenec Mirko v nemški vojski.
Prof. dr. Veselko Guštin, profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani, zdaj upokojenec, zbira znamke že od svojega 10. leta. Z aktivnim delom v filateliji je začel leta 1996 s svojo prvo udeležbo na državni filatelistični razstavi v Mariboru, leto pozneje je skupaj z B. Mo-renčičem izdal knjigo Poštna zgodovina in filatelija na Primorskem. Njegova strast je zbiranje dokumentov poštne zgodovine: potovalne ovojnice (kuverte), dopisnice, razglednice in obrazci, ves tisti material, ki ga ljudje mečejo v smeti. Zbirka Pošta POS, NOV in JA, 1944-46 je zagotovo zbir večjega števila ovojnic partizanske pošte iz časa NOB in po njem v osebni lasti. Ovojnici Odreda za Trst, Istro in Slovensko Primorje pa sta doslej edi-
Zgodovinar in velik zagovornik narodno-osvobodilnega boja 1941-1945 dr. Martin Premk (levo) in Marija Majhenič, predsednica ZB NOB občine Domžale (v sredini).
Spomenik v Križkarjevih smrekcah v Preserjah, od koder se je leta 1941 radomeljska bojna skupina odpravila v boj proti sovražniku.
ni poznani. Posebnost je tudi ovojnica z nalepko PNOO Trst za 2 liri!
Kaj imata skupnega partizanska pošta in elektronska pošta? Presenetljivo veliko:
Omrežje partizanskih poštnih zvez je nastalo med drugo svetovno vojno, tako kot je internet (uporablja ga elektronska pošta) nastal v času hladne vojne.
Obe omrežji sta bili zgrajeni po načelu postaj (vozlišč). Pošta se je prenašala od vozlišča do vozlišča. Pot do cilja se je lahko tudi spreminjala, glede na 'trenutno' prehodnost linij. Tehnologiji pa sta bili povsem različni!
Janez Kos je bil nemški deportira-nec, pozneje uslužbenec Arhiva Slovenije in Mestnega muzeja, zdaj upokojenec. Ukvarja se predvsem z zbiranjem vsebin s pisem in popisnic med vojno. Tako je nastala tudi njegova
Na ogled sta bili razstavni zbirki Pošta partizanskih odredov Slovenije, Narodnoosvobodilne vojske in Jugoslovanske armije od leta 1944 do 1946 ter Slovenec Mirko v nemški vojski.
zbirka Mirko v nemški vojski - 1943, ki je nastala iz pisem, ki jih je sin Mirko pisal materi, ko je bil vpoklican v nemško vojsko. Trenutno pripravlja publikacijo o ljubljanskih častnih meščanih 1836-2016.
Slavnostni govornik dr. Martin Premk je v uvodu svojega govora spomnil na to, da takrat, ko so s tega mesta mladi fantje odhajali v boj, nihče ni razmišljal ali pričakoval, da se bo nekdo čez 77 let zbral na tem mestu, da počasti spomin na njihov odhod v boj. Po njegovih besedah so odšli v ta boj zato, ker so čutili, da je to edina pravilna in možna pot v času najhujšega nasilja, v času, ko je bil slovenski narod obsojen na uničenje. »Njihova pot se je izkazala za pravilno. Ravno tukaj z Gorenjske, kjer je počila prva puška, so se prve partizanske čete združile v prve partizan-
ske bataljone, partizanski bataljoni so se že naslednje leto združili v partizanske odrede, nastale so divizije, dva korpusa, narodno-osvobodil-na vojska, ki je bila mednarodno priznana zavezniška vojska, in vojska, ki je bila priznana tudi s strani Kraljevine Jugoslavije. Ta vojska je Slovenijo osvobodila, združila in postavila temelje tudi za državo, ki se je osamosvojila leta 1991. Tako da je pogled na drugo svetovno vojno pri nas preprost in je lahko samo eden, čeprav pravijo, da jih je lahko več. Ampak pogled na samo drugo svetovno vojno je v okviru zgodovine druge svetovne vojne samo eden,« je poudaril dr. Premk.
Po besedah dr. Premka so partizani ves ta boj bili pod rdečo zvezdo, kar je tudi to zgodovinsko dejstvo: »Rdeča zvezda takrat ni bila samo uradna oznaka zavezniške vojske, bila je mnogo več kot to. Bila je tistih časih tudi kažipot med dobrim in zlim. Simbol svobode, simbol upanja, simbol boljših časov in simbol antifašizma, kar je še danes. In tisti, ki bi radi to rdečo zvezdo zbrisali, je pač ne bodo mogli, ker ta zvezda je zapisana v naš boj, tako kot partizani. So pa danes ljudje, ki bi to radi spremenili, ki bi radi zgodovino napisali na novo. Ljudje, ki ne morejo brez sovraštva in brez laži.«
Ob tem je dr. Premk poudaril, da imamo ravno v teh dneh tak primer sprenevedanja, spreobračanja, po-tvarjanja, sprevračanja raznih številk, ki jih obračajo, kakorkoli se jim zdi, vse samo z namenom, da bi spreobrnili in blatili narodno-osvobodil-ni boj. Po njegovih besedah je po eni strani to celo dobrodošlo, da danes vsaj vidimo proti kakšnim ljudem so se takrat borili partizani: »Če hoče danes kdo razumeti, kakšni so bili takrat domobranci, naj si pogledajo te, ki jih danes zagovarjajo, ljudje, ki poznajo samo sovraštvo, laži in ki bi za denar storili vse. Na žalost pa tudi sama država ne priznava partizanskega boja, tako kot bi ga morala, in se tudi najvišji predstavniki oblasti še vedno sprenevedajo. Vse, kar se od njih pričakuje, je samo to, da priznajo to zgodovinsko resnico, ki smo jo povedali, da so bili pri nas edino partizani zavezniška osvobodilna vojska.«
Miha Ulčar Foto: Miha Ulčar in Miro Pivar
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 13 500 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.sla-mnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
letnik lviii | avgust 2018 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
Arboretum Volčji Potok
September se začne s Čarobnim dnem.
Nekaj misli o Etno rocku po Etno rocku
Kot vsako leto se tudi sam oglasim po našem tradicionalnem Etno rock festivalu.
V nedeljo, 2. septembra 2018, bo Arboretum Volčji Potok gostitelj enega največjih družinskih dogodkov Čarobnega dne. Kaj je lepšega kot novo šolsko leto začeti s prijetno preživeto nedeljo na več kot 10 ha površin z vrsto ustvarjalnih plesnih, športnih in drugih delavnic ter obilo zabave za vse generacije.
Če smo v avgustu v Arboretumu Volčji Potok občudovali čudovite dalije, je september v znamenju trav, ki vrtove krasijo pozno v jeseni. Ljubitelji cvetja in cvetličnih aranžmajev ter zagovorniki naravi prijaznega načina življenja ne prezrite cvetočih avtomobilov. Dvajset recikliranih avtomobilov se je namreč spremenilo v cvetoče galerije - vse do konca septembra. Vašega obiska bodo veseli kaktusi, kar več kot 1000 jih je, prelepe so orhideje, v steklenjaku vas pričakujejo vse do prvih dni novembra,
pozabite na strokovne sprehode in slikarske delavnice. Vabita tudi razstavi Kostarika, vroča točka biodiverzite-te dr. Toma Turka v galeriji Janeza Bolj-ke, pod naslovom Pribežališča pa svoje slike do 9. septembra razstavlja Brane Murko.
Druga polovica septembra in prva polovica oktobra bosta v znamenju buč, ki predstavljajo nepogrešljiv del jesenske kulise. Z njimi se boste srečevali na vsakem koraku, morda pomagali tudi pri ustvarjanju Začaranega parka v oktobru.
Nadaljuje se tudi redna vadba joge, kjer razvijate zdravje, skladnost in uravnoteženost uma, telesa in duše. V okviru delavnica Petje zvoka OM - OM Chanting boste preizkusili skupinsko zdravilno tehniko petja, vabljeni pa tudi na delavnico Mantra Gajatri. V okviru projek-
v septembru pa se bodo poslovili tropski metulji, s katerimi se lahko podrobneje seznanite v enem od številnih vodenih ogledov.
Seveda vas bodo ob obisku pozdravili dinozavri, navdušili velikani morskih globin, vse generacije, posebej najmlajši, pa se rade ustavijo pri pravljičnih junakih. Večkrat smo vas že povabili k ogledu skupnega projekta arbo-retuma in Narodne galerije, ki od marca 2018 do februarja 2019 v Arboretu-mu predstavljata izbrane galerijske slike, katerih vsebina ali nastanek sta povezana z večno lepoto in pomenljivostjo žensk in cvetja. Ob ogledu umetnin ne
ta Z naravo do medsebojnega razumevanja pa ste vabljeni na strokovno predavanje Zdravljenje z vrtom. Posebej se bodo tudi v septembru potrudili za najmlajše (Izdelava cvetličnih kazal, mozaiki iz kamenčkov, slikarske delavnice) in še marsikaj.
In kaj lepšega kot september tudi zaključiti v arboretumu. Jesenske barve v parku je naslov strokovnega sprehoda, kjer boste izvedeli vse o obarvanju listov in se seznanili z najlepšimi 'jesenskimi' drevesi v parku. Več informacij na www.arboretum.si.Dobrodošli!
Vera Vojska Foto: ARBoRETuM VoLČJI Potok
PobrodoH i
Predstavitev slovenskih pokrajin z običaji, kulinariko, kulturo...
VABLJENI NA TRŽNI PROSTOR med 8.00 in 13.00 uro. Lepo nam bo!
sobota • 8. september
JEZERSKO
sobota • 22. september
SEJEM STARIN
Vtisov je zares ogromno, poskusil se bom osredotočiti le na najpomembnejše.
Glasbene skupine
O njih vsako leto preberem, da so izvrstne, in doživim veliko trepljanja. Letos je bil zares bogat izbor tako glasbenih stilov kot bendov iz različnih generacij. Oba blues benda, Emšo blues band in Prismojeni profesorji bluesa, sta prikazala, kako se lahko oder vname od strasti po igranju glasbe. 'Starčki' - EMŠO so dokazali, da so več kot slovenski Rolling Stonesi.
Fajrund je z glasbo zaplaval med svetovne uspešnice in priznajmo si, da imamo takšne čarovnije, ko jih uspe pričarati Saša Olenjuk - dirigent in koncertni mojster na kitari in violini, le redkokdaj priložnost poslušati brezplačno.
Druga štajerska zasedba Žuta osa je prikazala, kaj lahko premore vrhunski trio, ki se želi izkazati s petjem 'sta-rogradskih' pesmi. Duet Aritmija je že nekoč nastopil na festivalu, a medtem sta fanta svoje igranje še bolj nadgradila in sta virtuoza na kitari. Y & M, slovensko avstralska zasedba, ki je odprla drugi dan festivala, je presenetila vse prisotne. Izredna prezenca pevke, keltske vragolije, ki jih je izvajala s svojim kitaristom, so dodale čisto novo dimenzijo.
Zakaj sam, kot poznavalec in tisti, ki program sestavlja, tako navdušeno govorim o nekaterih nastopajočih? Zato, ker iz posnetkov ni razvidno, kaj lahko od zasedb pričakujemo na odru.
Lusterdam je presenetil še mene. Bil je najbolj perfekten bend na festivalu, skladbe in aranžmaji so dodelani do majhnih potankosti, zasedba uživa v igranju avtorske glasbe in našpičenega elektroakustičnega zvoka. Manjka jim samo še veliko nastopov in s tem pristopom ne dvomim v to, da bodo kmalu zasedeni za nekaj mesecev vnaprej.
Ostane le še moj Kontrabant, ki je v velikem vzponu. A potem, ko smo napolnili Radovljico, Velenje in Mursko Soboto, na domačih odrih v Lendavi in Domžalah, se zdi, da se moramo preglodati do src poslušalcev. Na koncu nam je to tudi uspelo z nekaj našimi in svetovnimi uspešnicami, ter s seveda z našo dodatno virtuozinjo Kiko Szomi Kralj.
Festival so zaključili Prismojeni profesorji bluesa, ki so ime Slovenije ponesli že onkraj luže. To je temperamentna zasedba, ki s prelivanjem neskončne energije na poslušalca med vsako skladbo uspe premakniti v ples še tako zaspanega obiskovalca, tudi Domžalčana.
Če nas poslušalci in poznavalci glasbe navdušeno trepljajo po ramenih zaradi vsebine festivala, pa moram še izpostaviti nekaj težav, ki jih imamo.
Obisk in promocija
Z obiskom festivala nismo zadovoljni, kljub slabemu vremenu.
Modre novice so napisale, da je nekaj plakatov in objava na facebooku pač premalo za večji obisk. Bi se strinjali s to izjavo, če bi naše delo bilo tako skromno. A v reklamo smo vložili bistveno več. Po gostiščih sem namreč lastnoročno nalepil 160 plakatov dveh dimen-
K č
nudila 250 evrov. Če pogledamo na to, da ob bendih in ozvočevalcu le še prisotno gostišče zasluži s festivalom, da vsi ostali delamo za vbogajme, da je v festival vloženega okoli 2000 ur prostovoljnega dela naših članov in prijateljev, potem je 250 evrov za dva dni žaljiva.
Še več, zaradi intervencije smo potem tudi od Tuša dan pred festivalom dobili prepoved, da ne smemo imeti go-
zij na območju Kamnika, Domžal, Mengša, Trzina in Ljubljane, na taistem območju je bilo tudi 16 suprem plakatov. Radio Hit je teden dni po šestkrat na dan vrtel reklamo za festival, imeli smo tudi spot - napovednik festivala na di-splayju v središču Domžal, napovedni-ke v različnih časopisih, za slednje skrbi tudi Primož Hieng, in nekaj najav festivala v drugih medijih.
Če naredim primerjavo z Mursko Soboto, naš nastop je z bistveno manj promocije na Trgu kulture spremljalo okoli 2000 poslušalcev.
Pri promociji festivala morda imamo še okoli 15 odstotkov rezerve, lahko bi posneli spot - napovednik za RTV Slovenijo, morda še več plakatirali po Ljubljani, uredili prevoz za obiskovalce iz Ljubljane, a bi to seveda drastično zvišalo stroške festivala.
Nadalje, vsako leto naredi obširno reportažo s festivala Miro Pivar (domža-lec.si), ter Gorenjski glas, ostali mediji namenijo festivalu nekaj skopih besed, nacionalni mediji Delo, Dnevnik, RTV Slovenija, POP TV... ti pa se nas zelo izogibajo, čeprav naš festival velja za zibelko številnih mladih zasedb, ki so na njem do zdaj nastopile.
Prostor pred Vele je nekakšen navidezni center mesta, letos nam je festival rešila Občina Domžale, pri tem se moram javno zahvaliti podžupanji mag. Renati Kosec, ki je do zadnje črke držala svoje obljube, tako pri dodeljeni višini sredstev za izvedbo festivala kot tudi pri tem, da bomo v slabem vremenu (zastonj) dobili nadstrešek. In smo ga zares dobili -ta nam je letos dobesedno rešil festival.
Dodatne težave
Črno piko lahko dodelimo tudi lokalni gostinki, s katero smo se želeli pogoditi o ceni njenega sofinanciranja, a nam je za oba dneva festivala samovoljno po-
V SOLO IN DOMOV
stinske ponudbe, saj je to pridobitna dejavnost. Naše društvo je želelo celo ceno za ta najem Tušu poravnati, saj smo želeli, da se na festivalu promovi-ra (tako kot nekoč) domače pivo Adam Ravbar. Žal dovoljenja nismo dobili, niti se Adam Ravbar ni uspel dogovoriti, da se njegovo pivo prodaja na prizorišču.
Seveda pa so varnostniki kljub temu bili primorani varovati celotno prizorišče, plačnik računa za varovanje pa je le naše društvo, gostinstvo k varovanju ni dodalo niti prebite pare. Trdili so nam, da je za to dovolj (en) varnostnik Tuša.
Končal bom z dobrimi stvarmi, ker mi takšne in podobne krivice ne jemljejo navdiha za naslednji festival. Letos sem dobil zares dobrega pomočnika pri promociji in podobi prizorišča festivala, to je basist Kontrabanta Matijas Sever-hen. Na prizorišču je postavil zelo lične visoke mize, kjer lahko ljudje odložijo napitek, svečke na mizah pa so tudi pričarale festivalu nekaj intimnega vzdušja. Prav tako mi je pomagal pri promociji, izdelavi napovednika in drugem, tudi fizičnem delu, ki ga festival prinaša.
Nekaj donatorjev, sponzorjev se je umaknilo (zaradi odhoda v penzijo), dobili smo pa nekaj novih, tako da festivala ne bomo končali v rdečih številkah. Verjeli ali ne, že v trenutku, ko pišem ta članek, vem za vsaj štiri izvajalce, ki bodo nastopili naslednje leto, zasedbe neizkušene ali izkušene, želijo sodelovati, prejel sem tudi več čestitk od nastopajočih za odlično organizacijo festivala.
Začel sem naglas razmišljati tudi o tem, da bi festival premaknil v Češmi-nov park, za kar se bom seveda moral prej posvetovati z občino in vsemi, ki festival organiziramo. Hvala vsem sponzorjem, ki ste nam pomagali! Se vidimo na 23. Etno rock festivalu.
Bela Szomi Kralj Foto: MATIJAS SEVERHEN
OBČINA DOMŽALE
STOP

sobota • 29. september
DAROVI JESENI
OBČINA DOMŽALE
■"«IVA
4 | slamnik
številka 8 | avgust 2018 | letnik lvill
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Dobrodošli prvošolčki in ponovno pozdravljeni šolarji,
počitniški dnevi so za vami in upam, da ste si nabrali dovolj energije za novo šolsko leto, ki je pred vrati. Posebno dobrodošlico izrekam novi generaciji prvošolčkov, kar 463 vas bo letos sedlo v šolske klopi prvič.
Vsako leto vam znova zaželim, naj bo vaša pot v šolo varna. Bodite previdni v prometu, na vašo pot v šolo in domov pa bomo posebej pozorni vsi, tako starši kot vozniki.
Želim vam, da svojo vedo-željnost še okrepite, sklenete nova prijateljstva in usvojite nova znanja, ki vam bodo odpirala obzorja. Spoštujte se med seboj in se učite drug od drugega. Izkušnje in znanje vam bodo ostale za vedno.
Vsem želim prijeten, varen in uspešen začetek novega šolskega leta. Prvošolčkom, ki šolska vrata odpirajo prvič, pa želim prijeten uvod v novo poglavje njihovega življenja. Občina Domžale na prvi šolski dan vsem domžalskim prvošolcem podarja majhno pozornost - nahrbtnik, prvošolsko rutko, potovalno oznako za kovček z motivom hroščka Simona in knjigo z naslovom Hrošček Simon širi zadovoljstvo.
Spoštovane ravnateljice in ravnatelji, učiteljice in učitelji, strokovne delavke in delavci,
zavedam se, da novo šolsko leto tudi pred vas postavlja kup novih izzivov. Verjamem, da so lahko z dobrim vodenjem, obilo dobre volje in medsebojnega spoštovanja vsi izzivi rešljivi. Zato vam vsem želim uspešno šolsko leto, s čim manj pretresi, z veliko vedoželjne mladine in s čim več zadovoljstva pri vašem delu.
Župan Občine Domžale Toni Dragar
Aktualne investicije v občini Domžale
Občina Domžale v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik izvaja prenovo cest po obnovi vodovodov in kanalizacije. Urejamo pa tudi druge javne površine, rekreacijsko pot ob Kamniški Bistrici, igrala in telovadna orodja. Nadaljujemo z gradnjo premostitvenih objektov in cest po prioritetnem vrstnem redu.
letnik lviii | avgust 2018 | številka 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 5
iz URADA ZUPANA
Tradicionalni obisk mladih gasilcev v Libeličah Z LPP do Dragomlja
Zadnje počitniške dni so se mladi gasilci tako kot vsako leto tudi letos izobraževali in usposabljali na taboru mladih gasilcev v Libeličah.
Podaljšana avtobusna linija LPP 12 D Bežigrad-Dragomelj
Tako so se mladi gasilci iz domžalskih prostovoljnih društev v zadnjih tednih avgusta zbrali na 20. gasilskem taboru v prijazni koroški vasici Libeliče.
V ponedeljek, 27. avgusta 2018, so jih obiskali župan Toni Dragar, pod-županja mag. Renata Kosec in poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite Marko Žagar, s strani Občine Dravograd pa podžupan Anton Preksavec in direktorica občinske uprave Dominika Knez. Gostje z domžalske občine so otrokom pripravili delavnico, in sicer malo tiskovno konferenco, tema katere je bil primer: Požar v stolpnici na Ulici Matije Tomca 3. Prav vsi so uspešno opravili malo šolo kriznega komuniciranja v Libeličah. Gostje so pohvalili gasilski tabor in vse sodelujoče ter poudarili pomembnost vključevanja mladih v tovrstna društva.
Dan prej se je dneva odprtih vrat, ki je bil na programu v nedeljo, 26. avgusta 2018, udeležilo veliko število staršev, sorodnikov in gostje: predstavnika Gasilske zveze Domžale Tone Pavlič in Igor Šarc, predstavnik PGD Libeliče Marko Prevolčič, župan avstrijske občine Neuhaus Gerhard
Visotschnig, komandant Gasilskega društva Bach (Potočje) Reinhold Ja-mer ter pobudnik in dolgoletni vodja tabora Florjan Zabret. Mentorji so poskrbeli, da so otroci prijetno preživeli taborni teden.
V kratkem programu so mladi gasilci najprej zapeli himno tabora in nato predstavili aktivnosti, ki so jih otroci pod budnim očesom strokovno izobraženih mentorjev izvajali v prvih dneh tabora.
Izstopala je igrana predstavitev delavnic. Glavni lik predstave je bila legendarna Libeliška Baba, okrog katere se je vrtela celotna zgodba. Predstava je zajela tematike, ki so se izvajale med delavnicami. Tako so na hudomušen način prikazali veščine orientacije, elektrotehnike, meteorologije, ročnih spretnosti, kulinarike ter zaščite in reševanja. Besedilo in igrani vložki so vsem obiskovalcem dneva odprtih vrat pričarali na obraze iskren nasmeh in bučen aplavz.
Predstavili so tudi povzetek jutranje telovadbe, kjer sta udeleženec tabora in mentor nazorno prikazala, kako skrbijo za krepitev telesnih in umskih aktivnosti. Po prikazu izdelave hitrega vezanja gasilskih voz-
OBČINA DOMŽALE
D ^ŽALE
Dta,
Hr
Sobota, 15. 9. _
Mil? ure dalje, ČEŠMI
5CK0V F ESTIVA]
|kibic Hepe^rJružinske"športne igre •"ustvarjalneflelavnic^^ slikarska razstava • plesni oder • večerni zabavni program
@visitDomza!e O visit domzale
lov je bila izvedena podelitev medalj za najuspešnejše v vseh kategorijah. Prvi trije v kategoriji pionirjev, mladincev in mentorjev so prejeli medalje in aplavz prisotnih.
Občina Domžale, Urad župana Foto: Vido Repanšek
Pozdrav jeseni
September bo v Domžalah ponovno vesel!
V Češminovem parku, zeleni oazi sredi mesta, bo v soboto, 15. septembra, prvi Hroščkov festival. Pester program za velike in male otroke bo poln zabave in zanimivih dogodivščin. Brezplačen festival bo ponudil program aktivnega doživljanja prostega časa v sklopu ustvarjalnih delavnic, gledališkega in plesnega programa, glasbenih nastopov ter številnih športno obarvanih aktivnostih in tekmovanj, ter družinskih izletov po tematskih poteh. Poleg hroščka Simona in njegovih prijateljev vas bodo zabavali tudi Ribič Pepe, Pika Nogavička, Gusar Val in ostali. Igrali se boste lahko na napihljivih igralih, se popeljali s poni kočijo, narisali risbico hroščka Simon in še in še. Zvečer nas čaka pester glasbeni program.
Predstavili se nam bodo tudi rokodelci, na prodajnih stojnicah pa boste lahko kupili marsikaj zanimivega.
Pridružite se nam!
Občina Domžale
V torek, 31. julija 2018, je javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d. o. o., na svoji spletni strani objavilo novico, da so prejeli ustrezno dovoljenje, kar pomeni, da je postajališče Dragomelj ki od 1. avgusta 2018 vključeno na linijo 12 D. Na postajališču Dragomelj je tako omogočen vstop in izstop potnikov na tej liniji.
Dovoljenje za izvajanje mestnega linijskega prevoza potnikov do naselja Dragomelj je izdalo Ministrstvo za infrastrukturo, služba za trajnostno mobilnost in prometno politiko, in sicer na podlagi vloge Mestne občine Ljubljana in Občine Domžale. Razlog za uvedbo podaljšane linije je povečana dnevna migracija med Dragomljem in Ljubljano, še zlasti zaradi potrebe po zagotavljanju prevoza šoloobveznih otrok iz MOL, ki obiskujejo OŠ Dragomelj. MOL in Občina Domžale sta v vlogi navedli tudi, da za uvedbo dodatne avtobusne povezave obstaja tudi močna želja prebivalcev oziroma veliko zanimanje javnosti na tej relaciji. Predlagana uvedba nove linije mestnega linijskega prevoza potnikov po mnenju MOL in Občine Domžale ne bo posegala v izvajanje javnega linijskega prevoza potnikov na
obstoječih medkrajevnih linijah podjetja Kam-Bus, d. o. o., ki ima koncesijo za medkrajevne linije na območju občine Domžale. Tudi Kam-Bus je na podlagi povabila k udeležbi v postopku s strani upravnega organa podal pozitivno mnenje o zadevi.
S podaljšano linijo oziroma povečano frekventnostjo linije 12 D je bila tako uslišana večletna pobuda krajanov o možnosti vstopa in izstopa na postajališču v Dragomlju. Potek linije 12 D: Dra-gomelj-Železna in enako v obratni smeri. Avtobusi na tej liniji bodo vozili vsak dan od ponedeljka do nedelje, po voznem redu, ki je že objavljen na spletni strani www.lpp.si in na vseh postajališčih linije 12 D.
Občina Domžale, Urad župana
Na vstopu v občino Domžale vas pozdravljajo nove vstopne table
V sklopu prenove celostne grafične podobe je Občina Domžale v prvi polovici avgusta postavila tudi osemnajst novih vstopnih tabel.
Table so postavljene na vseh občinskih in državnih cestah na mejah med občino Domžale in sosednjimi občinami. Na vstopnih tablah so prisotni znak Občina Domžale s sloganom prostor zadovoljnih ljudi ter slamnik kot simbol kraja, ki se je razvil zaradi slamnikarstva.
Občina Domžale je v začetku leta 2016 z željo po enotni pojavnosti in utrditvi znaka Občine Domžale prenovila grafično podobo. Idejna rešitev znaka,
ki ga definirata grb in logotip, je bila narejena na podlagi veljavnega Odloka o grbu in zastavi. Grb je določen z odlokom. Logotip pa je bil oblikovan glede na karakter in prisotnost Občine Domžale v slovenskem prostoru. V končni obliki jih podpiše slogan 'prostor zado-voljnihljudi',kije izpisanv pisanem črkopisu, ki odraža življenje ljudi v pro-storuObčineDomžale. Zadovoljstvo.
Občina Domžale, Urad župana
OBČINA DOMŽALE
6 | slamnik
VELIKI INTERVJU
številka 9 | september 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
ZE 70 LET LJUBEZNI V ZRAKU
ŠPELA ROJC, PREDSEDNICA SMUČARSKO SKAKALNEGA KLUBA SAM IHAN
Letos mineva 70 let od ustanovitve smučarsko skakalnega kluba v Ihanu, v katerem so se kalili in razvijali številni mladi skakalci več generacij.
Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc
Seveda je tako še danes. Da je Ihan in z njim občina Domžale na skakalnem zemljevidu in da so imeli mladi skakalci ves čas na voljo ustrezne pogoje za treniranje smučarskih skokov, so zaslužni številni člani kluba več generacij, ki so s svojim prostovoljnim delom, zanosom in ljubeznijo do smučarskih skokov skrbeli za razvoj kluba in skakalnih objektov v Ihanu. Zaradi tega je tam možno čutiti ljubezen v zraku že 70 let, oziroma še veliko več, saj naj bi se prva tekma v Ihanu odvila leta 1934. Takratni zmagovalec Andrej Zajc, ki naj bi skočil dva metra, pa je za nagrado prejel štruco kruha.
Ob 70-letnici ihanskega smučarskega skakalnega kluba smo se pogovarjali s predsednico kluba Špelo Rojc, ki je krmilo kluba prevzela v letošnjem aprilu, aktivno pa se je vanj vključila pred nekaj leti, ko se je njen sin, danes osemletni Martin, začel spogledovati s smučarskimi skoki, malo pozneje pa se je s smučarskimi skoki začela ukvarjati tudi hčerka Polona. Špela je po izobrazbi magistra profesorica predšolske vzgoje. Pred kratkim si je izpolnila željo ter opravila vse potrebno za opravljanje poklica učitelja vožnje. Igro z otroki v vrtcu je zamenjala za usposabljanje mladih voznikov za B kategorijo. V prostem času, ki ga največ nameni skakalnemu klubu, pa preostanek nameni teku ter še enemu svojemu hobiju - trgovini z unikatnimi pleteninami in oblačili. Poleg družine, šole vožnje, skakalnega kluba in trgovine pa rada zaide na vrt ali v gozd, ki ji dasta mir in energijo.
Pravi, da je smučarske skoke rada spremljala že vse življenje, podrobneje pa se je s tem športom seznanila, ko je njen sin Martin med vožnjo po avtocesti zagledal ihansko skakalnico. To je bilo ravno v času največjih uspehov naših skakalcev, ta šport pa je bil takrat izredno popularen. Pravi, da je Martin želel početi, kar ne počne veliko fantov njegove starosti. Skakati. Zato ga je vpisala v ihanski skakalni klub. Prepričala jo je prijaznost takratnega trenerja Simona in mnenje, da je v majhnem klubu lažje zaživeti in se povezati.
Kakšen šport so smučarski skoki?
Smučarski skoki imajo eno zelo pomembno stvar, in sicer da se skakalec razvija na vseh gibalnih področjih. Pri tem mora poznati svoje telo in njegovo delovanje. Velik poudarek je na organizaciji treningov, ki se osredotočajo na posamezne segmente, kot na primer ravnotežje, koordinacija v prostoru in lastnega telesa, eksplozivna moč in kondicija. Se pravi, da moraš biti pri tem športu zbran. Ni namreč prostora za misli, ki motijo trening. Zaradi tega je treba veliko delati na motivaciji otrok, ki trenirajo smučarske skoke. Gre za individualni šport, uspehi pa ne pridejo sami po sebi. Če v tak šport vključiš svojega otroka, se poveže vsa družina, saj enostavno ne moreš samo pripeljati otroka na trening in ga tam pustiti. Moraš oziroma si želiš biti z njim, da vidiš kako se razvija in napreduje in da otrok začuti tvojo podporo. Obenem, ko ga spodbujaš, pa se z njim povežeš in dejansko se vez v družini nevede poglablja. Po izkušnjah lahko rečem, da s tem športom, klubom in ostalimi starši diha vsa naša družina.
Smučarski skoki niso samo fizično, ampak tudi psihično naporen šport, zato bom z vsem spoštovanjem smučarske skoke prepustila tistim, ki so zato rojeni, jaz pa bom z drugimi kvalitetami poskušala skakalcem omogočiti dobre treninge.
Ste se kdaj podali na skakalnico in se preizkusili v skokih?
Da, enkrat sem se res. Malo iz radovednosti, malo pa zaradi provokacije ostalih članov. Ugotovila sem, da so smučarski skoki zelo naporen šport in da je ga je lažje spremljati po televiziji. Dejansko si takrat, ko sediš na zaletni rampi, poln adrenalina. Ostali te opazujejo in imajo visoka pričakovanja, zato morajo biti takrat misli zbrane in osredotočeno samo na eno - lastno motivacijo. Smučarski skoki niso samo fizično, ampak tudi psihično naporen šport, zato bom z vsem spoštovanjem smučarske skoke prepustila tistim, ki so za to rojeni, jaz pa bom z drugimi kvalitetami poskušala skakalcem omogočiti dobre treninge.
V letošnjem aprilu ste bili na občnem zboru kluba izvoljeni za predsednico. Kako ste se znašli v tej vlogi? Dosedanji predsednik Peter Korošec, ki je klub uspešno vodil zadnjih dvajset let, za njegovo požrtvovalno delo se mu ob tej priložnosti lepo zahvaljujem, se je odločil, da krmilo kluba preda drugemu. V klubu smo se odločili, da bi bilo dobro, če bi vodenje prevzel nekdo, ki ima v klubu otroka ter voljo in motivacijo za delo, obenem pa si želi, da bi se klub v bodoče uspešno nadgrajeval. Pobuda je prišla od ostalih staršev, ki so me nekaj časa nagovarjali, da naj se spoprimem s to funkcijo, obenem pa so mi zagotovili, da mi bodo pomagali in mi stali ob strani. Po premisleku in neizmerni podpori moža Roka, sem se odločila, da prevzamem to funkcijo. To, kar so mi starši obljubili, tudi držijo, zato mi ni težko biti na tej funkciji, saj vem, da
so v klubu ljudje, ki pridejo, pomagajo, kaj naredijo in ti stojijo ob strani. Odločili smo se, da bomo način dela in organizacijo v klubu spremenili, in sicer v smeri delitve nalog, saj en sam človek ne morem delovati na vseh področjih v klubu. Prestrukturirali smo način dela, da teče bolj organizirano in bolj gladko ter na več ravneh. Jaz ne posegam v tiste stvari, ki jih peljejo drugi, obenem pa vem, da bo narejeno, saj delo temelji na zaupanju. Ob tem je treba še povedati, da vse naše delo poteka na prostovoljni ravni. Zato moramo še toliko bolj ceniti trud in pripravljenost za delo.
Kakšne prioritete ste si zadali?
Glavna stvar, ki sem si jo zadala ob prevzemu funkcije, da povezujemo več generacij. Cilj v bodoče je, da nazaj v klub vključimo čim več bivših članov, ki so kakorkoli s svojim delom pripomogli, da je klub vseh 70 let živel in se razvijal skupaj s skakalci ter da so se širili skakalni objekti. Ker so mladim generacijam določene stvari samoumevne, jih je treba podučiti o tem, da so mnoge stvari narejene na prostovoljni ravni in da je to treba ceniti ter spoštovati. Povezati je treba generacije, ki so klub ustvarile, z generacijami, ki so vmes premikale meje nemogočega, in s tistimi generacijami, ki se na novo vključujejo v klub.
Letos mineva 70 let od ustanovitve smučarsko skakalnega kluba. Gotovo ste se pozanimali o tem, kako se je razvijal vaš klub?
Ker sem mlajše generacije in še nisem dolgoletna članica kluba, o sami zgodovini kluba na začetku nisem vedela veliko. Me je pa seveda zanimalo, kaj vse se je v klubu na začetku in vmes dogajalo. Dobila sem se z nekdanjimi predsedniki, člani in skakalci, od katerih sem dobila številne zanimive informacije. Opisovali so mi, kako je nastajala prva skakalnica, kako so gradili klubsko hišo, mi pokazali načrte skakalnic ter fotografije prvih tekem in druženj. Predolga bi bila, če bi naštevala vse, prav tako res ne bi rada pozabila koga omeniti, saj je bil vsak, ki je le trenil z očesom in pomagal klubu, izredno pomemben in nujen delček zgodovine našega kluba. Če želiš dobiti prave informacije, je pomembno, da vprašaš ljudi, ki so še živi,
saj zapisanega ni veliko. V bodoče si želimo izdati tudi bilten, ki bi opisoval več dogodkov daljne in bližnje zgodovine. Da pa lahko kaj takšnega nekdo izdela, sta potrebna čas in volja, kar nam v bodoče ne bo manjkalo.
Lahko poveste nekaj o začetkih smučarskih skokov v Ihanu in kdo so bili začetniki?
Kolikor sem uspela izbrskati iz zgodovine, sem izvedela, da se je prva tekma v Ihanu zgodila leta 1934. Andrej Zajc naj bi skočil dva metra in za nagrado dobil štruco kruha. Čeprav se med vojno ta zvrst športa ni tako razvijala kot smučarski teki, Ihanci skokov zares niso nikoli opustili. Med najpomembnejši začetniki so vsekakor Franc Rak, Andrej Zajc, Franc in Jože Jerman, Tine in Karl Lunar-Urhova. Tako 25. oktobra 1947 prvič omenjajo skakalnico, saj se je krog ljubiteljev vedno večal. Prva denarna sredstva v višini 50.000 dinarjev so na predlog Franca Raka namenili za postavitev skakalnic. Načrte je izdelal znani konstruktor planiške velikanke inženir Stanko Bloudek. Da so bili Ihanci že od nekdaj navdušeni nad skoki, pove podatek, da je skakalnico gradilo kar 180 športnikov, ki so naredili 3747 prostovoljnih ur dela. Gradili so jo dve leti, od leta 1948 do 1950. Pozneje, leta 1965, so poleg velike, 30-metrske skakalnice zgradili še manjšo skakalnico.
Seveda se je v teh letih dogajalo in ustvarjalo marsikaj zanimivega. V klubu trenutno pripravljamo pregled zgodovine, ki jo bomo zbrali in predstavili v posebnem biltenu. Ker dobivamo mnogo informacij iz različnih virov, jih zdaj še preverjamo in usklajujemo, kar pa seveda zahteva določen čas. Bodo pa v biltenu zbrana vsa zgodovina in vsa pomembna imena, ki so pomagala soustvarjati klub.
Ne dolgo nazaj je bil prenovljen in razširjen objekt ob skakalnicah.
V prvi polovici leta 2013 se je začelo z obnovo objekta ob skakalnicah, ki je bil popolnoma prenovljen in razširjen. Povečan je bil prostor za druženje, urejene nove sanitarije, na novo opremljen fitnes ... Tudi tokrat so se člani in podporniki kluba izkazali na različne načine, nekateri s sredstvi, drugi z materialom, tretji s svojim delom, četrti z izkušnjami, peti s časom in še
bi lahko naštevali. Tokrat so se zvrtele ure, ki so bile spet opravljene prostovoljno v skupnem seštevku 14.000 ur.
Kako je s članstvom v klubu in kakšno je zanimanje za ta šport?
To so številke, ki se ves čas spreminjajo. Trenutno imamo v klubu 21 aktivnih skakalcev, ki trenirajo v treh starostnih skupinah (6 do 10, 10 do 16, člani), vseh članov pa je okrog 60. Velika prednost je tudi majhnost kluba, kjer je delo bolj intenzivno, vzdušje pa bolj domače in prijateljsko. Zanimanje za ta šport se vsekakor poveča s popularizacijo tega športa, kar se običajno zgodi z uspehi slovenskih skakalcev. Takrat je običajno skakalni bum, saj se v vse slovenske skakalne klube vpiše veliko več otrok kot običajno. Je čisto ista zgodba kot pri drugih športih. Ko ni uspehov, je vpisa manj in obratno. Otroci v odličnem športniku vidijo vzornika, in večji kot so uspehi, večje zanimanje je za določen šport. Prav tako pri tem pomembno vlogo igrajo mediji. Več se določen šport pojavlja v medijih, bolj privablja k temu športu.
Kako je s treningi?
Treningi skakalcev potekajo večinoma na skakalnicah. Najmlajša skupina skakalcev trenira na ihanskih skakalnicah, starejša skupina skakalcev pa se vozi na treninge na večje skakalnice, in sicer v bližnjo okolico, Kranj, Planico ... V klubu delamo na tem, da bi v bližnji prihodnosti spet postavili 40-metrsko skakalnico, nagibamo pa se tudi k postavitvi 65-metrske. S tem bi veliko pridobili, saj otroci ne bi veliko časa prebili na cestah, temveč bi lahko več truda namenili samim treningom doma. Veliko časa in denarja se namreč porabi za vožnjo, zato bi bilo veliko bolj produktivno, če bi ju porabili tam, kjer je najlepše - v Ihanu. Imamo željo narediti manjši nordijski center, da bi lahko pri nas trenirali skakalci tudi iz drugih klubov. Na ta način bi bilo tudi več sodelovanja z ostalimi klubi.
Kot mi je znano je že skoraj večen problem bližnja cesta, ki pelje mimo skakalnic.
Res je. Največja težava, s katero se srečujemo, je neurejen iztek skakalnic, saj vmes poteka cesta. Zato bi radi, da se to uredi. Če bi bilo to urejeno, bi potem nadgrajevali z izgradnjo skakalnic (K40 in K65). Ta cesta je zelo prometna, določeni vozniki pa so zelo predrzni in nesramni, s tem pa postavljajo na kocko življenja mladih skakalcev. Trenutno potekajo pogovori z določenimi institucijami, da bi rešili problem ceste in da bi s tem lahko prišli do nordijskega centra.
Kako je pa s tekmovanji?
Tekmovanja, ki potekajo na ravni Smučarske zveze Slovenije ali pa na ravni posameznih klubov, se udeležujejo že najmlajši skakalci. V Sloveniji poteka pokal Cocta, na katerem skakalci zbirajo točke, podobno kot pri starejših skakalcih. Se pa trenutno dela na tem, da se najmlajše tekmovalce ne bi več točkovalo, ampak bi jih samo spodbujali k ljubezni do tega športa. Pri najmlajših tekmovalcih tekmovalnost ni pomembna, temveč je bolj pomembno, da se družijo in uživajo v tem športu. Da imajo željo po tem športu.
Lahko malo opišete delovanje vašega kluba?
Poleg zagotavljanja treningov in opreme za skakalce in skrb za njihov
LETNIK LVIII I AVGUST 2oi8 | ŠTEVILKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 7
VELIKI INTERVJU
razvoj, skrbimo tudi za klubsko infrastrukturo, ki je v lasti Občine Domžale. Infrastruktura vključuje tri skakalnice, klubsko hišo, v kateri imamo fitnes, kopalnico, toalete, garderobo in garažo. Skrbimo za te prostore, da so redno vzdrževani in čisti. Prav tako redno skrbimo za okolico, košnjo trave, cvetlice in čisto naravo. Poleg tega, da otroci v klubu trenirajo, se tudi veliko družijo. Sami treningi niso vedno samo skoki. Imajo tudi kondicijske treninge, plavanje, treninge na rolkah, športe z žogo in podobno. V klubu se člani tudi družijo. Skrbimo za upravljanje celotnega kluba, promocijo, spletno stran, oglaševanje, iskanje sponzorjev ... Prav tako organiziramo razne dogodke, kot so zbiralna akcija papirja, revialne tekme, čistilne akcije. Na ta način spodbujamo, da se lahko vključijo tudi drugi člani, da pridejo pogledat, kaj se v klubu dogaja. Sodelujemo tudi z osnovnimi šolami, kjer predstavljamo ta šport, klub in skakalce ter z drugimi športnimi društvi. Prav tako se trudimo, da bi bil klub prepoznaven izven občine. Dela se promocija na nivoju države, saj se pojavljamo v različnih medijih. Trenutno imamo v klubu dva tekmovalca, ki sta v A reprezentanci, in sicer Jerneja Damjana in Tilna Bartola, ki zelo rada sodelujeta s klubom in se vračata v klub, se družita s tekmovalci na treningih in podobno. Čeprav sta v reprezentanci, se čuti njuna pripadnost do kluba.
Kakšen strošek predstavlja za starše, če se njihov otrok ukvarja s smučarskimi skoki?
Vadnina na mesečni ravni niha glede na starost, in sicer med 50 in 60 evri. Prav tako morajo člani (starši) v klubu opraviti nekaj delovnih ur (60 ur na letni ravni), da lahko klub funkcionira. Kar se tiče opreme, jo nekaj priskrbi klub, nekaj bremena pa pade na starše. Tako ima klub vedno nekaj opreme, kot so smuči in čevlji, ki jih priskrbi skakalcem, ko pa jo prerastejo, jo dobijo mlajši. Seveda opremo v klubu sproti dokupujemo, pri tem nekaj prispeva klub, nekaj pa starši.
Ker treningi ne potekajo samo v Ihanu, se je treba tudi veliko voziti. Zaradi tega smo junija pridobili nov kombi, saj je bil obstoječi že dotrajan in ni bil več primeren za vožnjo otrok. Nekaj finančnih sredstev za nakup kombija smo zbrali sami, nekaj pa bi radi pridobili še od sponzorjev, zato so trenutno naše aktivnosti usmerjene tudi v to. Ker treningi potekajo na različnih lokacijah, sta dva kombija v klubu nujno potrebna. Med tedni se kombija običajno uporabljata za vožnje na treninge, ob vikendih pa za na tekmovanja.
Je za to, da nekdo nekoč postane vrhunski smučarski skakalec, pomembno, kako ga usmerjamo že v začetni fazi ukvarjanja s tem športom?
Pri mlajših skakalcih je treba najprej ustvariti željo po ljubezni do tega športa in jo vzdrževati, kljub napornim treningom. Če sta želja in motivacija pri skakalcu pozneje, ko je že malo starejši in bolj odgovoren, še prisotna, začnemo govoriti o odrekanju. Pri tem je najbolj pomembno, da je otrok pri stvari in da sodelujeta pri tem vsa družina in klub. Če otroka samo oddaš v neko stvar, ne bo uspešen, če bo začutil, da nima starševske in klubske podpore. Zato je pomembno, da so starši prisotni v klubu, da se udeležujejo treningov, tekem, delavnih akcij ... Otroku to pomeni izredno veliko, zato še bolj dela in je uspešen, ker pri sebi čuti, da so vse stvari na mestu in da ima podporo staršev in kluba.
V ponos mi je, ko se starši zberemo na raznih tekmah, kjer navijamo za naše skakalce, ne glede na uspehe, kar se sliši po celotnem prizorišču. Pomembno je, da otroci začutijo, da dihamo z njimi. Vse ostalo pa starši prepustimo trenerjem, ki jim je tudi veliko lažje spodbujati otroke k odrekanju in treniranju, če je moralni suport prisoten ves čas.
Se pravi, da so smučarski skoki individualni šport, ki vsebujejo tudi elemente timskega dela?
Čeprav so smučarski skoki zelo individualen šport, so otroci v klubu zelo povezani med seboj, kar je neprecenljivo. Dobro konkurenca je lahko tudi dobra motivacija v klubu ali pa tudi spodbuda. Kadar kakšnemu tekmovalcu ne gre, se s sotekmovalci pogovorijo ter se tudi spodbujajo in navijajo drug za drugega. Tudi na treningih. Med njimi vlada prijateljstvo in zaupanje, skupaj pa se veselijo posameznih uspehov. Tudi konstruktivna kritika ni napačna. Če so otroci med seboj povezani, raste timski duh, zato tudi trenerji lažje in bolj kvalitetno izvajajo treninge. Ne smemo pa pozabiti, da so otroci in se kdaj pa kdaj tudi pohecajo, zaljubijo ali pa sporečejo. A ko potegnemo črto, lahko rečemo, da kljub individualnemu športu, ustvarjamo povezanost, pripadnost in lojalnost klubu.
Ker so smučarski skoki zahteven šport, nekaj so pričakovanja, drugo je realnost, je gotovo tudi velik osip?
Vsako leto se kar nekaj otrok odloči, da bodo trenirali smučarske skoke. Kot sem že omenila prej, pa je število vpisanih odvisno od rezultatov slovenskih skakalcev in posledično od popularizacije športa. Vsako leto se vpiše veliko novih skakalcev, a se jih nato tudi izpiše veliko. Ta šport je čudovit, vendar zahteven, saj zahteva celega človeka in še vso družino. Obenem je treba sodelovati še s šolo in širšo skupnostjo, zato, da lahko otrok uspešno trenira.
V	klubu ste si izbrali tudi zelo zanimiv in zgovoren slogan Ljubezen je v zraku
Slogan je dovolj zgovoren sam po sebi. Meni osebno je najlepši slogan, od vseh, ki obstajajo. Če ta slogan živiš, ne glede na to, ali obuješ smučarske čevlje ali ne, lahko to dokažeš. Da ljubezen v zraku začutiš, je potrebno, da prideš do ihanskih skakalnic in se povežeš z ljudmi, ki so tam. Čisto enostavno.
V	klubu trenirajo tudi dekleta. Kako se znajdejo med fanti?
V	klubu imamo trenutno šest deklet, ki pridno trenirajo. Smo pa imeli še pred kratkim članico Evo Logar, ki je svojo kariero že zaključila, vendar ostaja podpornica kluba. Teh šest punc se zelo dobro znajde med fanti, velikokrat so jim tudi velika konkurenca. Dekleta poskrbijo, da fantom njihov ego ne zraste preveč. Med seboj so zelo povezani in kolegialni, ne glede na spol. Zaradi tega ni nihče nikoli nič prikrajšan. Prav tako dekletom ni nič lažje, saj opravljajo iste treninge ter jim konkurirajo pri kondiciji. V sami dolžini skokov pa se pojavljajo določene razlike. Zelo pomembno je, da imajo fantje in dekleta medsebojno spoštovanje. To je treba spodbujati in ohranjati.
Kako je pa s trenersko zasedbo?
Pred časom nas je zapustil trener Simon Podreberšek, ki je vlogo trenerja opravljal dosledno in zagreto ter z odličnimi uspehi. Lani pa je vodenje prevzel David Krapež, ki je s svojim en-tuziazmom in željo obdržal kakovost dela ter ustvaril rutino dela, ki je precej naporna, vendar dosledno ustvarja red, ki ga mladi nujno potrebujejo. David je v tem času vzpostavil ogromno zaupanja med mladimi skakalci, starši in ostalimi člani kluba. Letos je povečal trenersko ekipo še za dva trenerja, ki skrbita za najmlajše člane. To sta bivši olimpijec Jure Šinkovec in Gaj Trček, športni pedagog. Trenutno je ustvarjena ekipa mladih, ki so lahko z mnogojiodpore ljudi z izkušnjami odlični. Želimo si lahko še kakšnega otroka in sponzorja več.
Pred leti so morali talentirani skakalci v določeni fazi skakalnega razvoja zamenjati klub, če so želeli narediti korak naprej. Danes temu ni več tako, kar se vidi v vašem klubu. Seveda, v Ihanu se je naredil zelo velik korak naprej. V klub je prišlo veliko
močnih tekmovalcev (Jure Šinkovec, Tilen Bartol, Jernej Damjan, Eva Logar in še nekateri drugi). Veliko zaslug ima pri tem tudi prejšnji trener Simon Po-dreberšek, ki je spisal izjemno zgodbo, ki jo želimo v prihodnosti predvsem s podmladkom in stroko nadgrajevati. Ihanski klub je primer, da lahko tudi majhni klubi z dobrim delom in doslednostjo ustvarijo dobrega skakalca.
Kakšno mesto ima ihanski klub na slovenskem nivoju?
Na slovenskem nivoju je naš klub na visokem mestu, saj imamo dva A reprezentanta Slovenije. Na državnih prvenstvih smo v preteklosti osvajali posamične naslove tako pri članih, mladincih kot tudi pri starejših otrocih. Ekipno nam je le malo zmanjkalo do naslova članskih državnih prvakov. Omeniti moram še, da se je podmladek povečal iz štirih otrok na osemnajst. Tako, da se za prihodnost ihanskih smučarskih skokov ni treba bati.
S kakšnimi težavami se vsakodnevno srečujete pri svojem delu?
Tako kot v večini neprofitnih organizacij se tudi v našem klubu spopadamo s pridobivanjem financ. Trudimo se iskati sponzorje in donatorje v bližnji in daljni okolici. Prav tako zelo dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo, vendar se zavedam, da bi bilo treba postoriti še marsikaj, zato stremimo in delamo.
Vaši načrti za naprej?
Naši načrti za prihodnost so zelo natančno začrtani in bogati, vendar nas pri postavitvi skakalnic ovira mnogo papirnatih zadev. Najtežja naša ovira je cesta, ki nam nikakor ni v prid, da ne omenjam, da vsakodnevno izpostavljamo otroke na milost in nemilost prehitrih voznikov. Začasne zapore so sicer dobra alternativa, ki jo izvajamo, vendar za rast in bogatenje tega športa, to ni preveč vzpodbudno. Več bi trenirali doma in prihranili čas ter denar za druge zadeve, ki jih mladi nujno potrebujejo.
Osmega septembra boste s prireditvijo obeležili 70-letnico kluba. Kaj vse se bo dogajalo?
Že od pomladi pripravljamo mnogo zabavnih zadev za našo 70-letnico, med njimi bi najbolj rada izpostavila dražbo predmetov, ki so jih imeli na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih naši najboljši skakalci, Jernej Damjan, Tilen Bartol in Jure Šinkovec. Dražba se bo odvijala že 14 dni prej na našem facebook profilu. Zainteresirani lahko vsa navodila dobijo na našem e-naslo-vu ssklubihan@gmail.com. Ves pridobljen denar bomo namenili skakalcem, treningom in opremi, saj čutimo, da se trudijo z vsako kapljico potu.
Našo osrednjo prireditev bo vodila Taya Damjan, priznana radijska voditeljica. Za glasbo bo skrbel Dejan Žunic z bandom, ki je bil tudi nekoč skakalec. Začetek vsega dogajanja bo ob 15. uri, kmalu zatem sledi tekma mladih skakalcev. Ob 17. uri bo uradni začetek dogodka z visokim obiskom in okrog 19. ure se bo odvila dražba. Pripravljamo tudi delavnice za otroke, srečelov, bogato ponudbo hrane in pijače ter presenečenja, ki vas bodo nasmejala do solz. Želim si, da bi se nas v čast najlepšemu športu zbralo mnogo. Na ta način bomo počastili vse ljudi, ki so kadarkoli in kakorkoli prispevali k rasti kluba, skakalnega centra, skakalcev in okolice. Obenem pa želimo s praznovanjem pokazati Domžalam, da se v klubu odvija veliko stvari, da otroci trdo trenirajo in da trenerji v razvoj skakalcev vlagajo veliko svoje energije.
Kam se lahko obrnejo vsi interesenti, ki bi radi trenirali smučarske skoke?
Vsi interesenti se vedno lahko obrnejo name, kjerkoli me srečajo. Lahko pa pokličejo našega glavnega trenerja Davida na telefonsko številko 040 868 718, ki jim bo z veseljem odgovoril na vse dileme ter jih povabil na trening. Ne pozabite, Ljubezen je v zraku! □
MestniKino Domžale
SEPTEMBER
MESEČNI KINO SPORED
fK
Jil *ÍJ
i
osnovne šole, si \ lahko film Moja . zirafa ogledal brezplačno
družinska avantura / Dikkertje Dap/režija: Barbara Bredero / scenarij: Mirjam Oomkes, Laura Weeda, po istoimenski pesmi Annie M. G. Schmidt / igrajo: Liam de Vries, Egbert Jan Weeber, Medi Broekman, Martijn Fischer, Dolores Leeuwin, Yannick van de Veide / 2017, Nizozemska, Nemčija, Belgija / 74'/ pripovedovanje v slovenščini, 5+
Dani Debeljak se je rodil na isti dan kot njegov najboljši prijatelj Raf, žlrafa. Raf živi v živalskem vrtu, njegov oskrbnik pa je Danljev dedek. Dani In Raf sta nerazdružljlva, prav vse si morata deliti. Dani praznuje rojstni dan, zdaj je dovolj velik, da gre lahko v šolo. Težave se začno, ko ugotovi, da žlrafa ne bo šla z njim, saj v šoli ni prostora za tako velike učence. Dani v šoli naveže nova prijateljstva, a Rafa vseeno močno pogreša. Tudi Raf ga zelo pogreša in Dani dobi idejo ...
komična kriminalka / BlacKkKlansman /režija: Spike Lee/scenarij: Charlie Wachtel, David Rabinowitz, Kevin Willmott, Spike Lee (po avtobiogrqfiji Black Klansman Rona Stallwortha) / igrajo: John David Washington, Adam Driver, Laura Harrier, Topher Grace, Jasper Paakkonen, Corey Hawkins, Ryan Eg-gold, MichaelJoseph Buscemi, Paul Walter Hauser/2018, ZDA/distribucija: Karantanija/134' Medtem ko se v sedemdesetih letih boj za enakost In državljanske pravice vse bolj raz-plamteva, Ron Stallworth postane prvi temnopolti detektiv v Colorado Sprlngsu. Sodelavci ga sprejmejo z nezaupanjem In sovražnostjo. Toda Stallworth je odločen, da si ustvari dober sloves in naredi nekaj dobrega za skupnost. S pomočjo policijskega partnerja judovskih korenin se poda na nevarno misijo: inflltrlrala se bosta v Ku Klux Klan, da bi razkrila grozodejstva te zloglasne združbe.
drama, triler / Todos lo saben / režija: Asghar Farhadi / scenarij: Asghar Farhadi / igrajo: Penélope Cruz, Javier Bardem, Ricardo Darín, Eduard Fernández, Bárbara Lennie, Inma Cuesta, Elvira Mínguez, Ramón Barea, Carla Campra, Sara Sálamo /2018, Francija, Italija, Španija / distribucija: Fivia/132' Laura se z otrokoma odpravi Iz Buenos Alresa v špansko vasico sredi vinogradov, kjer je odraščala. Tam se pravkar odvijajo priprave na sestrino poroko. Toda ko nepričakovani dogodki pretresejo družinsko srečanje, privre na površje zamolčana preteklost. Oskar-jevec Asghar Farhadi (Ločitev, Trgovski potnik) svojo značilno mešanico psihološkega trll-erja in družinske drame tokrat umesti v idilo španskega podeželja.
mladinska romantična komedija / režija: Peter Bratusa / scenarij: Peter Bratuša in Špela Levicnik Oblak, Jure Karaš / igrajo: Tara Milharčič, Neža Smolinsky, Anže Gorenc, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar, Primož Pirnat, Lotos Vincenc Šparovec, Miha Brajnik, Nataša Barbara Gračnerjana Zupančič/2018, Slovenija / distribucija: Karantanija / 80'/ v slovenščini, 8+ Ko se njena mama pridruži Zdravnikom brez meja v Afriki, enajstletna Gaja živi skupaj z očetom Petrom In štirinajstletno sestro Teo. Družina se skuša postaviti na noge In ujeti ritem vsakdanjega življenja. Gaja vadi saksofon In se rada druži s svojim najboljšim prijateljem, ki je sicer računalniški genij, a tudi večna žrtev svojih sošolcev. Gaje nič ne ustavi, da mu ne bi stala ob strani na vsakem koraku. Skupaj med drugim Izpilita tudi načrt, kako rešiti sestro Teo In njeno prijateljico Dašo, ki sta zaradi svojih naivnih najstniških glav zabredli v svet spletnih nevarnosti.
MESTNI KINO DOMŽALE
Ljubljanska 61,1230 Domžale
rezervacije: t. 722 50 50 / blagajna@kd-domzale.sl / www.kd-domzale.si/kino
io | slamnik
številka 8 | avgust 2018 | letnik lviii
TEMA MESECA
NOV FILM O DOMŽALAH, KI VAS BO ZAGOTOVO PREBUDIL
Luč sveta je ugledal nov turistično-predstavitveni film o Domžalah, ki zajema pestrost in množičnost dogodkov ter dih je utrinkov, ki so odraz življenja v našem prostoru.
Skupinska fotografija s predpremiere: družina iz filma, ekipa Produkcije Bakster, župan in podžupanja Občine Domžale ter koordinatorke iz Urada župana in Službe za turizem
Miha Ulčar
Foto: Vido Repanšek
V več kot pol leta je bilo posneto skoraj 50 ur materiala, iz katerega je nastal 18-minutni predstavitveni film o Domžalah. Snemanje je potekalo na kar 60 lokacijah, v filmu pa je vlogo posodilo več kot 170 nastopajočih. K sodelovanju pri snemanju so bili povabljeni vsi domžalski javni zavodi, vrtci, šole, najrazličnejša športna in kulturna društva ter drugi prepoznavni domžalski ambasadorji. Nov turistično-predstavitveni film Občina Domžale se v sodelovanju z Mestnim kinom Domžale javnosti ta konec tedna (30. 8., 31. 8. in 1. 9.) premierno predstavlja v Kinu v parku v Domžalah. Predpremiera, ki je bila namenjena vsem, ki so sodelovali pri nastanku filma, pa je potekala v torek, 28. avgusta 2018, v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale.
Prostor zadovoljnih ljudi
Na Občini Domžale so nam v zvezi s turistično-predstavitvenim filmom o Domžalah povedali, da je namen nastanka novega filma posodobitev video materiala in promocija občine Domžale ter prikaz kvalitete bivanja in življenja v občini Domžale. Ker je slogan Občine Domžale Prostor zadovoljnih ljudi, so rdeča nit filma zadovoljni ljudje. Scenarij filma je nastal pod budnim očesom Produkcije Baks-ter, urada župana in službe za turizem na Občini Domžale. Snemanje se je začelo decembra 2017 (zimski del filma), drugi del snemanja se je nadaljeval v maju, juniju in juliju. Kratek film v dolžini do šest minut bo potoval tudi na razne turistične filmske festivale po svetu.
Občina Domžale ponuja vse to, kar potrebujejo zadovoljni ljudje
Posnetki in kadri, ki jih je produkcijska ekipa Bakster upodobila v tem filmu, prikazujejo pestrost in množičnost, obenem pa so odraz življenja v našem prostoru zadovoljnih ljudi. Nov film Domžale prikazuje le nekaj od številnih dogodkov in čudovitih lokacij v naši občini. Kljub nazivu 'spalno naselje' kadri in dogajanja v filmu dokazujejo ravno obratno. Občina Domžale je zelo aktivna pri organizaciji dogodkov, še posebej zadnje leto, ko se je ustanovila nova služba za turizem Domžale, s katero smo pridobili še enega ključnega organizatorja prireditev in druženj. Dogodke pa ne organizira samo Občina Domžale, temveč se jih lotijo tudi naši javni zavodi in številna športna, kulturna in druga društva, ki delujejo v našem prostoru. »S filmom smo skušali ujeti utrip ljudi, živo dogajanje in pestrost aktivnosti, ki jih ponuja življenje v občini Domžale. Domžale niso spalno naselje, to z dogodki dokazujemo vsako leto, tukaj ljudje dejansko radi živijo, največ pa nam pomeni, da njihovi obrazi kažejo veliko zadovoljstvo. Ni lepšega kot srečevati pozitivne, nasmejane in zadovoljne ljudi. Občina Domžale ponujajo vse to, kar potrebujejo zadovoljni ljudje. Vse to je zajeto tudi v našem filmu. Izreden ponos začutiš, ko ga gledaš in neizmerno sem hvaležen vsakemu posamezniku, ki je na kakršenkoli način prispeval k filmu. Vesel sem, ker sem
Domžalčan,« je po ogledu novega tu-ristično-predstavitvenega filma povedal župan Toni Dragar.
Glavno vlogo odigral dramski igralec Tomislav Tomšič in njegova družina
V	prostoru zadovoljnih ljudi ima glavno vlogo družina v sestavi Tomislav Tomšič (oče), Simona Belle (mama), 8-letni Tosja Tomšič Belle (sin) in 10-letna Manca Kosmač (hčerka). Vsi so Domžalčani. Tomo, Simona in Tos-ja so tudi v resničnem življenju družina. Tomo je dramski igralec v ljubljanskem MGL, Simona je predstavnica za odnose z javnostmi v MGL. Tosja obiskuje 2. razred OŠ Domžale, Manca Kosmač pa 4. razred OŠ Preserje pri Radomljah. Dramski igralec Tomislav Tomšič nam je povedal, da je bil k sodelovanju pri filmu povabljen s strani Občine Domžale, na sestanku pa je predlagal, da bi njegovo soprogo v filmu igrala kar njegova žena Simona. Nato pa je prišlo še do dogovora, da zaigra tudi njun sin Tosja. Po besedah Tomislava je bilo tako veliko lažje pri terminskem usklajevanju snemanja, saj so potekala tudi po šest, osem ur.
V	vlogi so se odlično počutili, le sinu Tosji je včasih po več urah snemanja padla koncentracija, kar je razumljivo. Zato ga je bilo treba včasih malo spodbuditi. Se je pa Tosja izredno veselil predpremiere filma, saj je zaradi tega prestavil svoj odhod na počitnice k babici na Bled.
Ne bodo šli živet v Ljubljano, saj je v Domžalah res veliko priložnosti
Tomislav zase sicer pravi, da še ni pravi Domžalčan, saj tu živi šele dobrih sedem let. Čeprav že kar nekaj let živi v Domžalah, pa za marsikatere kraje in dogajanja v našem prostoru sploh ni vedel, prav tako tudi ne njegova žena, ki je Domžalčanka. Zato je bil po njegovih besedah za njihovo družino vsak snemalni dan kot družinski iz-
let. »Že pred časom smo v naši družini razmišljali, da bi se preselili iz Domžal v Ljubljano. Vendar smo vedno znova ugotavljali, da je v domžalski občini na voljo veliko stvari, sploh če si aktiven, imaš na voljo veliko priložnosti. Prav tako smo med snemanjem odkrili veliko novih stvari. Ne bomo šli živet v Ljubljano, saj je v Domžalah res veliko priložnosti,« nam še zaupa Tomislav Tomšič.
Snemanje turistično-predstavitvenega filma o Domžalah za Produkcijo Bakster največji projekt do zdaj
Zadovoljstva nad končnim izdelkom ni skrival režiser in direktor Produkcije Bakster Aleš Petrič, ki je povedal, da je ta turistično-predstavitve-ni film za njihovo produkcijsko ekipo največji projekt, in sicer tako po izzivu, saj je bilo treba preplesti številne zgodbe, lokacije in ljudi, do količine podatkov, saj so za snemanje porabili 19 snemalnih dni, nastalo pa je za 49,5 ure materiala (snemano v RO4 tehniki). Poseben izziv je bila po Aleševih besedah tudi končna obdelava filma, ki ga je za 18 minut. Pri tem so poskrbeli, da so vsi sodelujoči pri projektu v vsaj enem ali dveh kadrih. »Ko si boste ogledali film, boste videli, da ne gre za reportažo, ampak za res profesionalen film, kjer so poudarjeni tudi majhni detajli (žuborenje vode, poudarjen korak ...) z zvočnimi efekti, in filmsko podlago, kar je tudi zelo pomembno, saj smo v filmu združili veliko glasbenih žanrov in to tako, da se sploh ne opazi prehoda, saj je vse v neki celoti. Se pravi, da je končni izdelek res na zelo visokem produkcijskem nivoju,« je o končnem izdelku povedal Aleš. Pri tem je dodal, da je to njegov 'nov otrok', saj je malo takšnih velikih projektov, kot je bil ta: »Malokrat imaš priliko, da lahko delaš nek večji projekt. Prvič ti mora naročnik zaupati tak projekt, na voljo pa morajo biti tudi finance, da lahko sploh delaš tak projekt.«
Največji izziv je bilo preplesti zgodbe in kraje
Ker je bilo lokacij snemanja zelo veliko, je bilo po Aleševih besedah največji problem pri scenariju, kako uskladiti vse lokacije ter na koncu narediti izbor posameznih lokacij, ki so vidne v filmu. Ker je film časovno omejen, je bilo treba za vsak posamezen kraj izbrati, katera stavba ali infrastruktura bo v filmu, ob tem pa je bilo treba poskrbeti, da se ne ponavljajo preveč. Največji izziv pa je bil preplesti vse zgodbe (zgodovinske, kulturne, športne, turistične, narave in druge) v neko celoto: »Osebno mi je bilo vodilo, da poskusim predstaviti občino kot prostor zadovoljnih ljudi. Zato smo se fokusirali na portretne obraze, saj je v filmu veliko kadrov portretnih obrazov, kot so nasmehi, pogledi, uživanje ... se pravi pristnost posameznega akterja.« Prav tako so se morali skoncentrira-ti in povezati številne mikrolokacije v celoto, pri tem pa te mikrolokacije (npr. fitnes na prostem, čebelnjak ...) narediti privlačen. To, da narediš malo lokacijo zelo pomembno, da si jo nekdo pogleda, je po Aleševih besedah poseben izziv.
Celotno snemanje je bila za sodelujoče res lepa in prijetna izkušnja
Zelo dobro so se ujeli tudi s sodelujočimi igralci in statisti, pri tem je Aleš poudaril njihovo preprostost in pripravljenost za sodelovanje. Zanj je bilo celotno snemanje res lepa in zelo prijetna izkušnja, še posebej mu bodo ostali v spominu številni kadri, od snemanja kmečkih izročil, kot so bile perice, do navijačev, gasilcev, športnikov ... »Med snemanjem posameznih kadrov so bili nekaj posebnega tudi nekateri detajli, ki smo jih dodali, kot recimo trenutek po poroki, ko smo v zrak spustili golobe. Imeli smo čas, da smo lahko za posamezen kader vnašali te detajle, pri tem pa mi je bilo kot režiserju v največje zadovoljstvo to, da so
mi sodelujoči na projektu zrihtali vse, kar smo se dogovorili. To so Domžale,« nam zaupa Aleš.
Film bo všeč širšemu občinstvu
Aleš še pravi, da je prepričan, da bo film všečen širšemu občinstvu in tudi tistim,
ki so sodelovali pri projektu, saj so dali vanj delček sebe. Seveda tudi upa, da bo njihovi produkcijski hiši ta film prinesel kakšen nov projekt: »S tem filmom imamo dobro referenco. Upam, da se najde še kdo, ki bi se bil pripravljen spustiti v ta velik zalogaj.« Aleš je izredno zadovoljen tudi s sodelovanjem z naročnikom Občino Domžale, saj so projekt vzeli zelo resno: »Velika zahvala gre Teji in Miri iz Občine Domžale, saj brez njiju vse skupaj ne bi speljali na takem profesionalnem nivoju. Pri takem velikem projektu je zelo pomembno, da vsi akterji vključno z naročnikom aktivno sodelujejo in pomagajo.«
Med ogledom filma ne boste verjeli, kaj vse imate pred svojimi očmi
Kot smo že omenili v uvodu, si premi-ero novega turistično-predstavitvene-ga filma ta konec tedna lahko ogledate v Kinu v parku. Prepričani smo, da vas bo film o Domžalah navdušil in da boste v njem videli marsikaj, za kar še mogoče niste vedeli, da obstaja v naši neposredni bližini. Žal smo ljudje narejeni tako, da tisto, kar imamo v svoji neposredni bližini, radi spregledamo, saj se veliko raje spogledujemo s tistim, ki je od nas zelo oddaljeno in nedosegljivo. Vse to, kar boste videli v novem filmu o Domžalah, pa je tik pred našimi očmi in dosegljivo v vsakem trenutku. Film o Domžalah bo zagotovo prepričal tudi vse tiste, ki pravijo da so Domžale spalno naselje. Ugotovili bodo, da je treba samo vstati iz postelje, pa je svet okoli njih veliko lepši in da so Domžale res prostor priložnosti, ki jih ponuja narava in soustvarjajo ljudje, ki živijo v prostoru zadovoljnih ljudi. Čisto preprosto! □
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9
slamnik | 9
slamnik@kd-domzale.si
PORTRET
Z DOMŽALAMI ČUTIM DUHOVNO
POVEZANOST
MARIJA MOJCA VILAR, SLIKARKA
Mojca je prepoznavna domžalska slikarka, ilustratorka in pedagoginja.
Cveta Zalokar Foto: Iztok Dimc
Njena likovna umetnost je zaznamovana s stalnimi iskanji in raziskovanji, idejno zanimivimi in odmevnimi projekti. Letos je še posebej aktivna, saj poleg aktivistične vloge pri številnih širše zastavljenih projektih že kar nekaj časa snuje in pripravlja samostojno razstavo, ki bo na ogled ob koncu septembra v domžalski Galeriji. Z njo nas bo popeljala po sedanjih in preteklih Domžalah, kraju, ki jo je kot rojeno Domžalčanko še kako zaznamoval.
Mojca, zakaj in kako so Domžale tvoje mesto?
V Domžalah sem rojena, tukaj živim, zato čutim duhovno povezanost z mestom, kot slikarka pa sem se seveda podala v občutenje prostora skozi neposredno izkušnjo. Ob slikanju domžalskih motivov je mnogo pozabljenega v meni ponovno oživelo.
Kako so te zaznamovale Domžale?
Moj prvi spomin seže v malo stanovanje (Praprotnikova hiša, bivša Metalka), kjer smo s starši stanovali v malem najemniškem stanovanju, na skupnem dvorišču smo se igrali otroci iz velike hiše. V skupni pralnici je dišalo po imenitnem starodavnem milu, gospodinje so nosile vedra vode po visokem stopnišču do stanovanj. Na drugi strani pa je v ljubki temačni trgovinici prijazni, belolasi stari Štefi prodajal prav vso robo, ki so jo takrat gospodinjstva potrebovala in tudi tam je dišalo iz lesenih zabojev: moka, sladkor, milo, mleko v prahu, ječmenova kava, bonboni ... Ko smo kupili malega bratca, sta starša po zanimivem spletu okoliščin kupila lepo vilo z velikim vrtom na Cesti talcev 14, na bregu Kamniške Bistrice in ob Mlinščici, ki je vodila mimo Usnjarne, iz katere je seveda dan in noč dišalo po kemikalijah. Imeli smo tudi psa, mačke, zlate ribice spredaj v ribniku, veliko cvetja, svojo veliko lipo, zadaj oreh in ogromno jablan, hrušk, češpelj, marabel, ribeza in velik zelenjavni vrt, celo zajčnik je stal zadaj na vrtu; oba z bratom sva jokala, ko je bilo treba jeseni zajčke (ki so imeli vsi imena) zaklati, da smo imeli meso za ozimnico. Oče je skrbno negoval drevesa, kuhal šnops, mama, ki je v tovarni Toko delala kot šivilja na normo, je poleti vkuhavala sokove in marmelade. Spomnim se, da je pozneje, ko sva z bratom že hodila v osnovno šolo pri Kebru, mama na začetku meseca za naslednjih trideset dni dala natančen znesek denarja v posebno škatlico, za vsak dan; kilogram kruha in liter mleka. Ob nedeljah pa smo se po maši vedno posladkali s kepico sladoleda pri Lenčku. Ob Mlinščici še stoji hiša, kjer je bila majhna pekarna, in Fele-tova mama mi je večkrat skrbno zavila v tanek papir dve ali štiri domače napolitanke za povrh. Vse naokrog pa same tovarne in točno ob dveh popoldne, ko je bilo konec šihta, so se delavke, v glavnem peš ali na kolesih, vsule iz tovarniških dvorišč Heliosa, Univerzala, Toka, Usnjarne, Tosame, Mlinostroja, Papirnice, takrat si lahko srečal prav vse Domžalce na cestah, potem pa so hitro odšli po nakupe v
Veleblagovnico ali domov, nekateri z avtobusom v Trzin, Mengeš, Moravče, Lukovico .
Kaj mesto Domžale lahko ponudi likovno senzibilnemu sprehajalcu?
Domžale so rasle in mi z njimi . Nekaj hiš še stoji, veliko pa smo jih žal porušili, še več na novo zgradili, premalo premišljeno, v glavnem pa na silo. Zgodbe so se pozabile, nekatere so zašle v zapise, druge v muzeje, sama pa sem skicirala, fotografirala, risala in slikala, tako da so na papirju in platnih zdaj nekatere dragocenosti in spomini na stare čase. Domžale imajo veliko prečudovitih parkov, naj omenim samo enega, ki je zame najčudovitejši in zelo skrivnosten, pozabljen - park ob Univerzalu, z najmogočnejšimi in najstarejšimi drevesi. Ob meglenih jutrih se rada sprehajam ob moji Bistrici, posedim na edini klopci na vrhu Šumberka, obiskujem sobotno tržnico, kjer poklepetam s so-Domžalci in prišleki. Veliko ljudi se je v teh petdesetih letih priselilo v Domžale. Tako so nastajale fotografije, z mnogimi zanimivimi pogledi našega mesta, slike z različnih prireditev, znani obrazi, spomini z odprtja razstav, zabav, sejmov in tudi s pogrebov.
Redno razstavljaš v svojem kraju. Prosim, sprehodi se skozi tvoje dosedanje delo in razstave?
V Domžalah smo ustanovili Mladinsko likovno sekcijo že leta 1974, takrat sem bila dijakinja prvega letnika srednje Vzgojiteljske šole v Ljubljani; v starem kulturnem domu, kjer sta bila glasbena šola in kino, smo pripravili razstavo mladi iz takrat velike domžalske občine, dijaki in študenti: Jože Tonig, Tone Jarc, Roman Kos, Vinko Železnikar, Meta Ogrinc, Brane Rihtar ... Pozneje smo pristopili k Likovnemu društvu Petra Lobode, ki so ga po svoji izredni dejavnosti in celo avantgardi ter z odličnim organizacijskim vodstvom inž. Dolfeta Pena ter strokovnim mentorstvom akademskega slikarja Danijela Fuggerja poznali po vsej Sloveniji in celo čez mejo! Razstavljali smo vsepovsod po državi, leta 1984 pa sva z Matjažem Mavsarjem pogumno
predstavila veliko zanimivih slik (v glavnem akvarelov in risb) v domžalski Galeriji. Petnajst let sem se izobraževala in sodelovala z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Imela sem veliko učiteljev, brez izjeme sem vsem hvaležna. Pogumno in zaresno smo skupaj orali ledino s številnimi predrznimi likovnimi podvigi doma in v tujini.
Jeseni leta 1996 sem se redno vpisala na visoko Mestno šolo za risanje in slikanje v Ljubljani. Tako se mi je izpolnila največja želja, takrat je postal moj atelje prostor v razkošno veliki delavnici tovarne Toko, ki je takrat že postala hiša duhov. Na veliki, masivni, delovni mizi sem razprostrla kartone in platna, posebna energija prostora in okna, ki so gledala dol na Cesto talcev, delala sem tudi ponoči, bilo je kar strašljivo in obenem odlična atmosfera za kreativnost.
V Modri galeriji sem že takrat razstavila Domžalske hiše, ki dajejo mestu obraz. Na slikarskih Ex temporih po vsej Sloveniji sem veliko delala, pobirala nagrade in skromno sicer, preživljala sebe in svojega ljubega sina. Žal pa sem se spet morala preseliti v drug atelje, mogočno tovarno so se odločili podreti. V naslednjem ateljeju na Kolodvorski ulici (današnji Študentski servis) sem delala dve leti in bila povabljena k sodelovanju z novo ustanovljeno Univerzo za tretje življenjsko obdobje Lipa Domžale.
Ukvarjaš se tudi s knjižno ilustracijo. Katera dela si opremila?
Z ilustracijami (v šoli sem vpisala dodatno študij stripa in ilustracije pri prof. Milanu Eriču) sem si služila kruh, opremljala sem za PIL, Ciciban, z Marto Vahtar sva izdali Potovanje vodne kapljice, opremila kar nekaj pesniških zbirk, pa Kraške pripovedke, Angelske karte in Srneka (Mohorjeva), oblikovala sem znak Hiše Palčica v Grosupljem, pozneje sem ilustrirala Tonetovo Vilo Jezerko, Zrcalo narave, tri knjige Umetnost preživetja, Varuhe vrbovega loga, Nenavadne dogodivščine trola Borka ... Po diplomi (moj mentor je bil prof. Darko Slavec) leta 2000 sem se zares in cela predala slikarstvu, vpisala celo na postdiplomski študij, razsta-
vljala v Etnografskem muzeju, v Galeriji Kompas, v Menačenkovi domačiji, v Avstriji in Trstu, na Madžarskem, v Grožnjanu, na Bledu, v Kamniku, Mengšu, Velenju, Kopru, Črnomlju, v Galeriji Duplje, v Kopru, Kranjski Gori, Piranu, tudi v Galeriji Domžale, leta 2009 - razstava je imela naslov Poklon vodi, pred časom pa v Mena-čenkovi galeriji Labirinte.
Kaj bomo lahko videli na septembrski razstavi v Galeriji Domžale?
Prisrčno vas vse povabim na svojo razstavo, odprtje bo v četrtek, 20. septembra, v Galeriji Domžale. Predstavila bom moje zgodbe Domžal, ki so nastajale več kot desetletje. Na petdesetih platnih (akril ali olje na platnu), ki bodo vpogled in na prodaj, je naše mesto, romantično, že pozabljeno, zabavno, na novo odkrito, majhno in veliko. Ves čas bom sama prisotna, zato dobrodošli vsi - prijatelji in znanci, bomo kakšno rekli o starih pa tudi o novih časih v našem mestu.
Pripravila si tudi kolaž domžalskih likovnih razglednic. Misliš, da jih ljudje še pišejo?
Razglednic ali pozdravov iz Domžal pravzaprav ni dobiti na pošti . Saj res, kdo pa še dandanašnji piše razglednice? Če obiščemo večino evropskih mest, jih najdemo še veliko in prav prisrčno je, ko se v poštnem nabiralniku poleg stalnih položnic skriva en ljubek pozdravček in podpis prijatelja, načečkan na starinsko kartolino! Zato sva s Katarino Goltez, odlično oblikovalko, zbrali 12 sličic (pomanjšanih platen z razstave) Domžal, opremili v mapici, prepričani, bo dobrodošel prispevek k promociji Domžal in lep spomin za vse, ki imamo mesto radi.
Sodeluješ tudi pri mnogih projektih na širšem nivoju. Na kaj ste opozarjali in kako uspešno v okviru projekta Zaščitimo Muro?
Tudi čudovita reka Mura, slovenska Amazonka, za katere varovanje je bilo zbranih več kot 80.000 podpisov državljanov Slovenije, je Unesco razglasil za Biosferno območje Mura.
Tako Mura s svojim porečjem vstopa na svetovni zemljevid najvrednejših območij narave. Zelo sem ponosna, da sem tudi sama del te velike zgodbe.
Si tudi redna udeleženka srečanja ART EKO. Kako pri tem združujete umetnost in ekologijo?
Naš dolgoletni projekt ART EKO v Šentjanžu, v občini Sevnica, se je kar prijel, vsi sodelujoči si želimo, da takšna ekološko-umetniška srečanja in zanimive delavnice, ki nas povezujejo, vzgajajo in plemenitijo, oživijo še drugje po Sloveniji in da vsi skupaj na te posebne čase skušamo najti pogumne odgovore, plemenitimo družbo, se povežemo ter kritično in konstruktivno delujemo za naš planet.
Poleg lastnega ustvarjanja je pomemben del tvoje dejavnosti tudi pedagoško delo. Kaj ti pomeni delo s starejšimi ljubiteljskimi slikarji?
V domžalski Lipi poučujem dve likovni skupini že 18 let, prepričana sem, da so slušatelji zadovoljni, za vse občestvo pa pripravimo ob koncu šolskega leta razstavo, kjer sami presodite rezultate našega dela. Izmenjujemo izkušnje z drugimi likovnimi skupinami, kar nekaj naših učenk in učencev je postalo zrelih avtorjev in se samozavestno vključujejo v različne ustvarjalne projekte po vsej Sloveniji. Radovednost, prijateljstvo, odkrivanje lastnih neomejenih sposobnosti, radost učenja lepote v umetnosti široko odpira naša srca. Hvaležna sem vsem svojim puncam, ker so mi v teh letih dale mnogo novih izzivov. Sem njihova učiteljica, pa vendar tudi njihova hvaležna učenka!
Si tudi redna obiskovalka razstav v Galeriji in njenih potepov. Zakaj je smiselno in dobro obiskovati razstave?
Tudi sodelovanje z Galerijo na potepu je izjemno dobrodošla in odlična možnost, ker z obiskovanjem razstav postajamo pravcata kolonija prijateljev, spoznavamo zares velike umetnike preteklih in zdajšnjih časov. Imenitne predstavitve o njihovem delu, strasteh, tehnična in filozofska dognanja pa nam na srce polaga naš odlični domžalski kipar in profesor Jurij Smole.
Na svetu smo zato, da bi se čudili, pogled skozi genialna umetniška stvarjenja pa je pravzaprav edini ključ do plemenite skrivnosti bivanja! □
V Domžalah sem doma in se imam lepo!
V četrtek, 20. septembra, vas vse, drage prijatelje, znance, Domžalce, povabim od 19 .do 20. ure v Galerijo Domžale.
Predstavila bi vam rada svoje slike, platna, motive iz Domžal, ki sem jih slikala več kot desetletje.
Ob druženju in kozarčku bomo poklepetali, kako je bilo nekoč in kako se imamo danes v našem mestu!
Razstava bo odprta do sobote, 29. septembra, v dopoldanskem in popoldanskem času!
Marija Mojca Vilar
io | slamnik
novice
številka 8 | avgust 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Center za socialno delo Domžale kmalu območni center
S i. oktobrom 2018 bo v Sloveniji začelo z delovanjem 16 območnih centrov za socialno delo, ki bodo nastali s spojitvijo dosedanjih 62 centrov. Dosedanji centri ne bodo ukinjeni, pač pa bodo reorganizirani v enote območnega centra.
Vlada je konec aprila sprejela pravne podlage, na osnovi katerih se bo izvajala reorganizacija dosedanjih centrov za socialno delo. Novi območni centri bodo poslovali tako na svojih sedežih kot tudi zunaj, v svojih enotah - na lokacijah dosedanjih centrov.
Center za socialno delo Domžale bo po novem deloval kot območni Center za socialno delo Osrednja Slovenija - vzhod, ki bo imel sedež v Domžalah na Masljevi ulici 3, 1230 Domžale, posloval pa bo tudi v treh enotah, na naslovih zdajšnjih centrov za socialno delo, ki z dnem spojitve postajajo enote CSD Osrednja Slovenija - vzhod. CSD Domžale, CSD Kamnik in CSD Litija bodo od 1. 10. 2018 spoje-
ni v nov pravni subjekt kot naslednik spojenih socialno varstvenih zavodov.
S strani vlade je bilo imenovanih 16 vršilcev dolžnosti direktorja novoustanovljenih centrov, ki so pooblaščeni, da do imenovanja direktorjev opravljajo naloge za pripravo delovanja centrov in organizirajo ter vodijo strokovno delo in poslovanje centrov.
Vršilka dolžnosti direktorja za območni CSD Osrednja Slovenija - vzhod je Danica Kolšek, ki je tako kot ostali vršilci dolžnosti direktorjev imenovana za dobo enega leta, to je od 1. julija 2018 do 30. junija 2019.
CSD Domžale, CSD Kamnik in CSD Litija bodo do 30. 9. 2018 poslovali kot samostojni javni zavod, s 1. 10. 2018 pa bo pogodbene obveznosti prevzel CSD Osrednja Slovenija - vzhod.
Za uporabnike storitev centra za socialno delo reorganizacija ne prinaša nobenih sprememb.
Center za socialno delo Domžale
OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA DOMŽALE
vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
v ponedeljek, 20. septembra 2018, v Špas teatru Mengeš.
Vnaprej hvala za vašo solidarnost in pomoč, v imenu vseh, ki jim je vaša darovana kri rešila življenje.
42 maratonov v 42 dneh
Maratonec Bogomir Dolenc bo v sklopu projekta 42 maratonov v 42 dneh tudi v Domžalah. Vabljeni v sredo, 5. septembra 2018, v Hišo na travniku, od 16. do 20. ure, kjer bodo potekale razne delavnice in animacije. Lahko se za kakšen krog pridružite tekaču, Mali vitezi se bomo predstavili na stojnici s svojimi izdelki, svojo udeležbo so potrdili: Šola zdravja, Godba Domžale, Vrtec Urša, jamarji DZRJ Simon Robič, navijačice Helios Suns in košarkarji, Hiša bo predstavila različne vadbe, prisoten bo DJ, na voljo pa še trampolini in napihljivi gradovi za malčke, poslikava obrazov, skratka, ne bo dolgčas! Prijazno vabljeni!
Društva, sodelujte v akciji NVO gre v šolo, naj vas osnovnošolci spoznajo
Izkoristite možnost predstavitve na OŠ Domžale, OŠ Venclja Perka Domžale in/ali OŠ Preserje pri Radomljah!
NVO gre v šolo je akcija, kjer šole za en dan odprejo vrata nevladnim organizacijam (društvom, zavodom in ustanovam - v nadaljevanju NVO) in vam omogočijo, da se predstavite učencem. Otroci bodo v času pouka spoznali vaše aktivnosti in dejavnosti, ki jih izvajate. S svojimi programi, dejavnostmi in aktivnostmi se predstavite osnovnošolcem, ki so lahko vaši potencialni člani. Akcija se bo izvajala v tednu otroka, ki poteka med 1. in 5. oktobrom 2018, na zaenkrat desetih osnovnih šolah osrednjeslovenske in zasavske regije.
NVO s svojim delom na področju kulture, izobraževanja, športa, varstva okolja, pomoči sočloveku in številnih ostalih področjih bogatite naš
Danes jaz pomagam tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni
Vse je pripravljeno, da projekt Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše zaživi tudi v Društvu upokojencev Domžale. Program je namenjen starejšim od 69 let - ne glede na to, ali so člani društva upokojencev ali ne, živijo pa v lastnih gospodinjstvih. Namen programa je spoznati kakovost življenja starejših ter njihove potrebe po pomoči in storitvah s ciljem, da se jim omogoči čim daljše samostojno življenje v lastnih gospodinjstvih.
Doslej je potekalo predvsem izobraževanje, v septembru pa se po terenu začenja izvajati anketa, s katero bi delovna skupina, ki jo vodi koordinatori-ca projekta znotraj Društva upokojencev Domžale Marija Radkovič, želi ugotoviti razmere, v katerih živijo starejši občani, predvsem pa njihove potrebe. Tako izpolnjen vprašalnik bo osnova za pripravo programa za vsakega udeleženca projekta posebej. Zato prosimo vse starejše, da sprejmete prostovoljce, ki bodo na vaša vrata potrkali ali pozvonili z željo, da se z vami - če boste to seveda želeli, pogovorijo, in da skupaj ugotovite, kako vam lahko pomagajo.
Hkrati vse, ki bi želeli v projektu Starejše za starejše sodelovati kot udeleženci ali kot prostovoljci, da pokličete telefonsko številko 031 623 114 ali se v času uradnih ur - vsak ponedeljek in petek med 9. in 11. uro oglasite v prostorih društva - Domžale, Ulica Simona Jenka 11, kjer vas pričakujejo tudi v počitniških dneh. V jesenskih mesecih bodo za vse prostovoljce in prostovoljke, sodelujoče v tem projektu, pripravili brezplačno strokovno izobraževanje, zato pokličite oziroma se oglasite čimprej.
Ne pozabite: Danes jaz pomagam tebi, jutri bo kdo mlajši pomagal meni!
Vera Vojska
Aktivno preživljanje počitnic v angleščini z jezikovno šolo DUDE
Letošnje poletje, že dvajseto po vrsti, je jezikovna šola DUDE iz Domžal pod budnim očesom Marjete Jurman Kokalj konec avgusta pripravila zanimiv in poučen enotedenski program za vse otroke, ki so želeli utrditi svoje znanje angleškega jezika še pred začetkom novega šolskega leta.
Prvi dan so se otroci pod budnim očesom trenerjev iz Plezalnega društva Domžale preizkusili v tehnikah
otroci v Arboretumu Volčji Potok iskali skriti zaklad, povezan prav z izbrano temo. Da so se otroci še lažje vživeli v ta čas, si je vsak izdelal in okrasil krono. Pogovor je tekel tudi o ohranjanju rastlinskih in živalskih vrst ter skrbi za njih.
Na Eko kmetiji Jeršin v Tunjicah so otroci v neokrnjeni naravi preživeli dan na kmetiji med domačimi živalmi in jih hranili. Seznanili so se s kmeč-
plezanja po plezalni steni v centru Domžal. Različnim starostim so bile prilagojene smeri in zahtevnosti. Za svoj trud, spretnost in vztrajnost so bili otroci nagrajeni s palačinkami.
Naslednji dan so se otroci z vlakom peljali v Ljubljano in z vzpenjačo na Ljubljanski grad, kjer so si ogledali razstavo lutk v Lutkovnem muzeju. Z razglednega stolpa so si v lepem sončnem vremenu ogledali panoramo Slovenije v različnih smereh neba in poiskali kraj, kjer živijo. Da nam je ogled prestolnice ostal res v lepem spominu, ni manjkalo fotografiranja.
Rdeča nit letošnjih delavnic so bili gradovi in grajsko življenje, zato so
kimi opravili, božali zajčke, piščance, mucke in jahali oslička. Otroci so si tudi sami pripravili okusno kosilo iz pridelkov na vrtu. Pogovor je tekel o življenju na kmetiji in skrbi za živali.
Teden so zaključili s piknikom in športnimi igrami. Dan so popestrili z obiskom francoskega učitelja, ki jih je naučil nekaj francoskih besed in fraz.
Otroci so ves teden v vsakdanjih situacijah utrjevali znanje angleščine na sproščen in naraven način, kar je bila tudi dobrodošla priprava na prihajajoče šolsko leto. Jezikovna šola DUDE se vsem udeležencem iskreno zahvaljuje za dobro voljo in odlično preživet teden.
Zadovoljstvo in sreča se skrivata v potrebah, ki nam jih uspe zadovoljiti
OBČINA DOMŽALE
vsakdan, spodbujate prostovoljstvo, medgeneracijsko učenje in prispevate k bolj kakovostnemu življenju v družbi. Ker je pomembno in družbeno koristno, da se z vašimi aktivnostmi in pomenom delovanja seznani čim širši krog ljudi, že v zgodnjih letih odraščanja, Stičišče NVO osrednje Slovenije pripravlja akcijo NVO gre v šolo.
Z zanimivo in interaktivno predstavitvijo boste nevladne organizacije pri mladih vzbudile zanimanje za članstvo in spodbudile praktično učenje med mladimi, okrepilo pa se bo tudi sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem. Prijave nevladnih organizacij zbiramo prek spletnega obrazca, ki ga najdete na spletni stranihttp:// www. consulta.si/dejavnosti/nvo - gre --v-solo/nvo-gre-v-solo-za-solsko-le-to-201819/2407.
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo prek elektronske pošte nina.groboljsek@consulta.siali tjasa. bajc@consulta.sioziroma po telefonu: 01 320 94 84.
Nina Groboljšek
Poletje je čas, ko si običajno vzamemo nekoliko več časa zase, za svoje bližnje, in tako je ravno pravšnji čas tudi za objavo tega prispevka z željo, da si vzamete nekaj trenutkov in razmislite, kako vam uspeva zadovoljevati spodaj navedene potrebe, saj je to tudi povezano z doživljanjem lastne sreče in zadovoljstva. Morda je čas, da pri sebi naredite kako manjšo spremembo, ki bo prinesla pozitivne spremembe tako vam kot posledično vašim najbližjim. Kajti edina oseba, ki jo lahko v resnici spreminjamo, smo mi sami.
V maju 2018 je Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije v Knjižnici Domžale organizirala in izvedla predavanje z delavnico Zadovoljevanje nematerialnih potreb v luči Teorije izbire po dr. W. Glasserju. Dogodek je bil brezplačen in odprt za vse zainteresirane, saj je dogodek sofinancirala Občina Domžale, Knjižnica Domžale pa je nudila prostor v brezplačno uporabo.
Udeleženci srečanja smo razmišljali, kako in koliko zadovoljujemo psihološke potrebe v naših odnosih z drugimi ljudmi ter skupaj osvetlili določene posebnosti zadovoljevanja teh potreb v starostnem obdobju življenja.
K stabilnejšemu čustvenemu življenju posameznika v največji meri doprinesejo zadovoljujoči in harmonični medsebojni odnosi z ljudmi, ki so nam v življenju pomembni. V zadovoljujo-čih in harmoničnih odnosih učinkoviteje zadovoljujemo svoje potrebe. Učinkovito zadovoljevanje potreb se izraža v občutku zadovoljstva, v spoznanju, da se zmoremo soočati z vsakodnevnimi izzivi, v naraščanju samopodobe in pozitivne identitete, kar vse prispeva k občutku sreče in zadovoljstva.
Dr. W. Glasser navaja naslednje psihološke potrebe:
1.	Potreba po ljubezni oziroma pri-
padnosti; torej da ljubimo in da smo ljubljeni ter da nekomu pripadamo - posamezniku ali skupini in se počutimo sprejete.
2.	Potreba po moči oziroma (samo)
spoštovanju; da se uveljavljamo in da se cenimo kot tudi, da nas cenijo in spoštujejo drugi.
3.	Potreba po prostosti oziroma svobodni izbiri; da imamo prostor za 'dihanje', zasebnost, izražanje sebe in svojih interesov ...
4.	Potreba po zabavi oziroma razvedrilni, ustvarjalni radovednosti; da se zabavamo, igramo, učimo in ustvarjamo.
Če smo nezadovoljni ali nesrečni, se lahko vprašamo, katero potrebo slabo zadovoljujemo in razmislimo o možnostih, kako jo zadovoljiti, saj je zadovoljevanje teh človeških potreb enako pomembno ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju smo. Kar nekaj knjig, ki jih je napisal dr. W. Glasser, je dostopnih v Knjižnici Domžale, tako da vse, ki vas ta tema zanima bolj poglobljeno, vabimo, da si izposodite katero izmed njegovih knjig.
Predstavljena vsebina predavanja z delavnico pa je povezana tudi s programom, ki ga izvajamo v Zvezi društev za socialno gerontologijo Slovenije. To so organizirane prijateljske skupine oziroma program Skupine starejših ljudi za samopomoč. Skozi vključenost v skupino posameznik v precejšnji meri zadovolji svoje nematerialne potrebe, ki so predstavljene v prvem delu prispevka. Cilj nosilcev in
izvajalcev programa je, da bi možnost vključitve v skupine postala nekaj samoumevnega za starejšega človeka in da bi bile v čim več krajih dostopne, kajti vsi potrebujemo sočloveka, pogovor in toplo besedo. Prijateljska skupina je namreč skupina naključno zbranih posameznikov, z namenom širjenja kroga prijateljev in deluje po principih samopomoči.
Glavne značilnosti skupine in njeno delovanje: gre za malo skupino, ki šteje do 10 članov, praviloma starejših oseb, skupaj z voditeljema; srečanja skupine potekajo enkrat tedensko uro in pol na različnih lokacijah, ki so krajevno blizu in dostopne vključenim osebam; temeljna dejavnost v skupini je pogovor; vsebina pogovorov so teme, ki povezujejo; v skupini razvijamo kulturo poslušanja, saj je to pogoj za poglobljen pogovor; vsak član sodeluje s svojimi izkušnjami, spoznanji .; vsaka skupina si ustvari svoj ritem in člani se pogovarjajo o temah, ki jih zanimajo, voditelja pa narekujeta ustrezen vsebinski tempo; skupina se povezuje v lokalno mrežo skupin in skupne aktivnosti.
V občini Domžale deluje lokalna mreža v okviru Medgeneracijskega društva Jesenski cvet. Tako Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije kot Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet imamo svoje poslovne prostore v Domžalah na Ljubljanski cesti 58 - Domžalski dom (prostori nekdanje Knjižnice Domžale), tako da prijazno vabljeni, da nas obiščete, da izveste še več o našem delovanju in se nam pridružite kot član ali voditelj skupine - prostovoljec.
Danijela Zimšek Kralj in Tatjana Prašnikar Duran
LETNIK Lvill | AvCusT 2018 | STEviLKA 8
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Medgeneracijska delavnica ob reki Pšati
Pogled v zgodovino Rdečega križa uči in pomaga
Bolj ali manj se nam zdi samoumevno, da med dobrodelnimi organizacijami po vsem svetu posebno mesto pripada Rdečemu križu. Pogled v njegovo zgodovino pa vendarle priča, da se ideja o organizaciji te dobrodelne organizacije ni rodila čez noč. Izoblikovati so se morali pogoji za nastanek nove kvalitete v odnosih med ljudmi ter državami in le v določenih zgodovinskih okoliščinah so lahko padle na plodna tla ideje Jelene Pavlovne, Florence Nightingale in Henryja Dunanta.
Tako sta bili potrebni dve strašni vojni, da je pomoč ranjenim vojakom postala trajna praksa. Gibanje Rdečega križa je nastalo po objavi knjige Spomini na Solferino, v kateri je Du-nant opisal grozljive izkušnje po bitki pri Solferinu v letu 1859, že štiri leta pozneje pa so na konferenci v Ženevi izrazili željo, da se poljske bolnišnice v vojni razglasijo za nevtralne in se jih ne napada ter da zaščita velja tudi za vojaško zdravstveno osebje, prostovoljce pri zagotavljanju pomoči in tudi na same ranjence.
Omenjene usmeritve so hitro našle odmev tudi na območju naše države, saj je bilo že leta 1866 na Kranjskem ustanovljeno Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom, vdovam in otrokom, s čimer smo Slovenci postali del evropske kulture in humanitarnih odnosov. Prostovoljci so zbirali denarne in druge prispevke ter sodelovali na področju zdravstva, prava in računovodstva. Predvsem pa so tako med vojno kot v času miru delovali na humanitarnem področju.
V razvoja gibanja Rdečega križa na Slovenskem je bila v letu 1879 pomembna ustanovitev moškega društva Domoljubno pomožno društvo deželno na Kranjskem in leta 1902 združitev obeh društev, ter leta 1918 ustanovitev Slovenskega Rdečega križa, v okviru katerega se je dobrih deset let pozneje oblikovala vrsta krajevnih odborov Rdečega križa. Med vojno so bila društva RK raz-puščena, že 18. junija 1944 pa je bil ustanovni zbor obnove RKS v Grada-cu v Beli krajini. Po vojni se je RKS vključil v organizacijo RK Jugoslavije, od leta 1991 pa je po razglasitvi sa-
mostojnosti in suverenosti Republike Slovenije samostojna organizacija Rdečega križa Slovenije, ki ga je 1993. Mednarodna organizacija Rdečega križa (MORK) priznala kot samostojno in enakopravno članico mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca.
Dejavnosti RK na Slovenskem so do leta 1918 zajemale zlasti: nego in zdravljenje bolnikov in ranjencev, zbiranje pomoči, ustanavljanje (poljskih) bolnišnic, zagotavljanje zdravil in zdravstvenega osebja, izboljševanje življenjskih razmer invalidov, vdov in vojnih sirot, stalne tečaje za primer splošne mobilizacije ter tečaje za bolničarke, izdajanje priročnikov, šola za invalide, informacije o ujetih in pogrešanih vojakih, pošiljanje daril na bojišča. Podobne naloge so bile v ospredju med letoma 1918 in 1944, po tem obdobju pa je RK poleg splošnih opravljal tudi nekatere specifične naloge, o njih boste lahko prebrali v naslednji številki.
Območna organizacija Rdečega križa Domžale pa ne počiva niti v poletnih mesecih. Tako tudi letos zagotavlja pomoč pri nakupu šolskih potrebščin. Kot je povedala sekretarka OZ RK Domžale Majda Mernik, bodo razdelili bone, s katerimi bodo socialno ogroženi otroci in njihovi starši lahko kupili šolske potrebščine v knjigarni Mladinske knjige. V ta namen so zagotovili več kot 6000 evrov. Čeprav veliko govorimo o tem, kako se socialno stanje naših družin in posameznikov izboljšuje, so še vedno ljudje, ki potrebujejo pomoč RK. Tako so v juliju razdelili prehranske pakete Tuš iz FIHO sredstev in pralni prašek. Kot vsa leta doslej pa je tudi letos domžalski RK omogočil letovanje otrok. Tako je v okviru donacije Radio 1 na Debelem rtiču letovalo v avgustu sedem otrok in enako pa je prav v tem letovišču ob pomoči donacije TUŠ letovalo osem otrok.
Hkrati še povabilo vsem, ki bi želeli pomagati: še vedno je dovolj priložnosti, da tudi s skromnimi sredstvi pomagate, da bo Rdeči križ še v večji meri lahko pomagal vsem, ki pomoč resnično potrebujejo. Hvala!
Vera Vojska
Zavod Revivo je skupaj z duštvom Šola zdravja v okviru projekta Evreka, v nedeljo, 12. avgusta 2018, v Športnem parku Mengeš organiziral delavnico Ocena ekološkega stanja in popis pregrad na reki Pšati. Projekt Evreka poteka pod okriljem razpisa LAS Za mesto in vas, ki je financiran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V	prvem delu delavnice smo z udeleženci določili kakovostni razred reke Pšate po metodi RCE (obrežje, struga in okolje), si zapisali morfološke in fizikalne značilnosti reke ter spoznali aplikacijo Barrier Tracker.
Po analizi rezultatov so udeleženci ugotovili, da vzorčni odsek reke po metodi RCE dosega najnižjo oceno, ki jo po metodi lahko določimo, kar iz ekomorfološkega vidika pomeni, da je potrebna popolna obnova rečne struge. Menimo, da je glavna težava preučevanega odseka v pomanjkanju obrežne in vodne vegetacije.
V	drugem delu delavnice smo predstavili različne metode vzorčenja. Največ pozornosti so pritegnile ribe (navadni globoček, mrena, pohra, klen in pisanka), žuželke (larve mladoletnic
Jubileji in obletnice zaznamujejo naša življenja, tako na osebni ravni kot tudi v življenju institucij. So priložnost za spominjanje in proslavljanje, a tudi za premislek in navdih za naprej. Po lanskoletni okrogli 20. abonmajski sezoni se v letu 2018 spominjamo tudi jubileja izjemne in vsestranske osebnosti, povezane z našim zavodom. Po njem nosi ime naš zavod, je človek, ki je leta 1910 udejanil gradnjo stavbe, v kateri delujemo.
Tako bo 70. obletnica njegove smrti priložnost, da ga bolje spoznamo, zato septembra v Menačenkovi domačiji pripravljamo razstava o njegovi kulturno-socialni vlogi v Domžalah v prvi polovici 20. stoletja. Naša sodelavka Katarina Rus Krušelj je pripravila tudi knjižico, s katero bomo predstavili ta del njegovega delovanja. Župnik Franc Bernik je prav gotovo osebnost, ki si zasluži obsežnejšo, monografsko predstavitev življenja in dela, saj je izjemno zaznamoval zgodovino našega mesta.
Kakšen je pomen Franca Bernika za Domžale in kulturo?
Takoj po prihodu v Domžale mu je po velikem prizadevanju uspela ustanovitev samostojne župnije, kar je bilo velikega pomena za nadaljnji razvoj kraja. A pogoj zanjo ni bilo samo novo pokopališče, pač pa tudi visoka finančna sredstva, ki so jih farani s krediti vračali še vse do leta 1922. Pozneje se je kot prvi domžalski župnik lotil obnove in povečave župnijske cerkve (1938) ter pri tem angažiral kot arhitekta Plečnikovega učenca Ivana Pengova, monu-mentalne poslikave v cerkvi so delo slikarja Stanka Pengova, pomembna pridobitev pa so bile tudi orgle (1928).
V prvi polovici 20. stoletja ni bilo področja, ki ga ne bi zaznamoval in preporodil. Kot šolski nadzornik je močno razširil šolstvo, svojo socialno čutečnost je izpričal s tem, da so zgradili prvi otroški vrtec, dom za starejše (Dobrodelni dom) in sirote. Tudi gospodarsko je bil zelo napreden. Tako je spodbudil delovanje kar štirih različnih zadružnih organizacij: strojne in kitarske (slamnikarske) zadruge, Hranilnice in posojilnice ter Konzu-mnega društva (trgovina z nizkimi cenami). Podpiral je tudi delavske pra-
in kačjih pastirjev), vrtinčarji in alge. Udeleženci so z žalostjo ugotovili, da nekoč pisane travnike cvetic danes ob strugi nadomeščajo sestoji tujerodnih invazivnih rastlin, kot so žlezava ne-dotika, japonski dresnik in enoletna suholetnica.
Na izbranem odseku so udeleženci z aplikacijo Barrier Tracker identi-
■ D®-S 1 Jtl
vice slamnikarjev ob prvi stavki, ljudi pa spodbujal k varčevanju in izobraževanju, med drugim je organiziral jezikovne tečaje nemščine za delavke.
Izjemen je njegov prispevek za preporod in bogastvo društvenega življenja v novi fari. Pri prenovi delovanja Katoliško izobraževalnega in podpornega društva, ki mu je predsedoval, je vanj najprej vključil tudi ženske, društvo pa je bilo še posebej dejavno na kulturnem področju: ustanovili so knjižnico, organizirali pogovore, deloval je pevski odsek, igralski pa je do druge svetovne vojne pripravil kar 112 različnih predstav. Bernik je bil gonilna sila, režiser in zborovodja, vodil je knjižnico in na pogovore v Domžale povabil številne pomembne osebnosti. Zapustil nam je tudi tri zelo po-
ficirali tudi tri pregrade in jih vnesli v evropski atlas pregrad. Poudarili so, da smo presegli njihova pričakovanja, kar nam daje zalet za prihodnje aktivnosti.
Vse zainteresirane vabimo, da si ogledate našo spletno (www.evreka. si) ter facebook stran, kjer vas bomo obveščali o prihajajočih aktivnostih.
membne knjige s področja domoznan-stva in naše preteklosti, tudi sicer je bil vesten kronist. V društvu pa so spodbujali tudi telovadbo, saj sta delovala tako Orel kot tudi ženski odsek Orlice.
Predvsem pa smo mu neizmerno hvaležni, da je spodbudil naše prednike k ambiciozni gradnji Društvenega (današnjega kulturnega) doma.
Takole je zapisano v zapisniku s seje, kjer se je odločalo o gradnji: »Pride se k slučajnostim (točki razno). Predsednik Franc Bernik v daljšem nagovoru pojasnjuje veliko potrebo, da si društvo postavi svojo hišo, svoj društveni dom. Predlog se sprejme z navdušenjem.« Te besede smo izbrali tudi za našo letošnjo popotnico novi abonmajski sezoni in spodbudo politikom, ki bodo jeseni izvoljeni na lokalnih volitvah.
Zakaj? Ker nam je Bernik lahko vzor.
Gradnja ambiciozno zastavljenega objekta je bila draga in obsežna, stala kar 125.000 kron, in sredi njiv in travnikov je zrasla prepoznavna in velika secesijska stavba, na katero smo ponosni še dandanes. Domžalci so bili v zamisli enotni in kljub skromnim življenjskim razmeram so tudi s pomočjo izseljencev in posojila zbrali denar in društveno-kulturni dom 28. avgusta 1910 slovesno odprli. Njihova vztrajnost in pogum sta spodbuda za današnje čase in izziv za tiste, ki so odgovorni za razvoj in prihodnost naše občine in kulturnega utripa v njej. Zmoremo po več kot 100 letih zbrati voljo in moč ter ponoviti vizio-narsko dejanje Franca Bernika?
Cvetka Zalokar
Donacija poletnih oblačil za otroke iz Hoferja in Rotary cluba Domžale
V Centru za socialno delo Domžale smo sprejeli donacijo poletnih oblačil za otroke iz trgovskega podjetja Hofer ob posredovanju Martine Ora-žem iz Rotary cluba Domžale.
Razdelili smo jih med materialno šibke družine ter matere in otroke v Materinskem domu Ljubljana.
V imenu otrok in družin prisrčna hvala.
Marta Tomec
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
glasilo občine domzale
sotočje
B
Kulturni dom Franca Bernika programsko sezono 2018/2019 posveča spominu na Franca Bernika
GLEDALIŠKI I KONCERTNI I GLASBENO SCENSKI I FILMSKI
ABONMA
ZAKAJ VPisATi ABoNMA?
•	do 50% cenejše obiskovanje prireditev v kulturnem domu
•	brezplačno prejemanje gledaliških, koncertnih in filmskih listov v tednu pred abonmajsko prireditvijo
•	stalni abonentski sedeži
•	brezplačno otroško varstvo pri gledališkem abonmaju RDEČI
•	popusti pri nakupu vstopnic za ostale prireditve v organizaciji KD Franca Bernika Domžale
•	40% popust pri nakupu vstopnic za Mestni kino Domžale za imetnike filmskih abonmajev
kje iN kdaj VPisUJEMo abonmaje?
Vpisovanje bo potekalo v preddverju KD Franca
Bernika Domžale (Ljubljanska 61), vsak dan od
10.00 do 12.00 ure ter od 16.00 do 18.00 ure (ob
sobotah samo v dopoldanskem času).
DosEDANJi ABoNENTI
•	od četrtka, 13. septembra, do vključno ponedeljka, 17. septembra / abonenti, ki želite obnoviti svoj lanskoletni abonma; v tem terminu lahko obnovite svoje dosedanje sedeže
•	sreda, 19. september - dosedanji abonenti, ki želite zamenjati svoj sedež
novi abonenti
•	od četrtka, 20. septembra, do vključno torka, 25. septembra
Q
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
gledališki
Šest izbranih predstav slovenskih profesionalnih gledališč.
^^ oranžni | rumeni | rdeči | zeleni
v.
1
P

REKLETI KADILCI
vpis abonmajev na daljavo
Abonma lahko vpišete tudi na daljavo, plačilo pa izvedete preko položnice ali preko internetnih plačilnih poti. Vaše želje za podaljšanje abonmaja, spremembo sedeža ali za vpis novega abonmaja nam sporočite preko internetnega obrazca na www.kd-domzale.si. Več informacij o tej obliki vpisovanja dobite tudi na telefonski številki 01/722 50 50 (Simona Urankar).
posebne ugodnosti za invalidne osebe
Gibalno oviranim invalidnim osebam (vezanim na invalidski voziček) nudimo 100 % popust - zaradi prostorske omejitve je možno na posamezni prireditvi sprejeti le 3 osebe na invalidskih vozičkih. Ostalim invalidnim osebam nudimo 50 % popust pri nakupu vstopnic.
informacije
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, 1230 Domžale tel.: 01/722 50 50
blagajna@kd-domzale.si / www.kd-domzale.si
2
3
4
5
6
ARMENSKI DUH
VisoSKA KRoNiKA
Dramatizacija romana Ivana Tavčarja iz leta 1919, o
dogajanju v 17. stoletja, na način kot so ga prebrali in
doživeli ustvarjalci uprizoritve.
dramatizacija romana / SNG Drama Ljubljana
režija: j. Lorenci / igrajo: T. Avguštin, N. Ivanišin, K. Janežič, |. Škof,
A.	jovanovič
Svetlana Makarovič
prekleti kadilci
Spogledovanje s koncertno formo, ki ohranja tipično
gledališke elemente.
gledališki koncert / SNG Drama Ljubljana
režija: T. Grabnar / igrajo: N. Valič, P. Zemljič, A. jovanovič, j. Škof
Yasmin Reza
bog masakra
V meščanskem stanovanju se sproži prava vojna, ki pa jo vseskozi bijejo z orožjem komedije. komična drama / SNG Maribor
režija: A. Valcl / igrajo: A. Urbane, V. Vlaškalic, K. Mišič, K. Ostanek
Avtorski projekt
stenica
Komična drama, ki se skozi jugo nostalgične kabarejske točke loteva sedanjega družbenega reda in življenja, ki se globalizirata.
po motivih pravljične komedije Majakovskega / Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj režija: j. Lorenci / igrajo: I. Drabik jug, V. jevnikar, N. Keser, M. Majer, D. Reichman, B. Setnikar, V. Slapar, A. Ternovšek,
B.	Veselko, G. Zorc
Marc Camoletti, Michael Niavarani
(totalno) katastrofalna večerja
O zabavnem vrtiljaku nebolečih skokov čez plot. predelava bulvarne komedije / Gledališče Koper režija: S. M. Strelec / igrajo: A. Valič, j. Sršen, M. Partljič, R. Zajc, I. Štamulak, V. Korenč, A. Drnovšek, G. Žilavec
Ferdinand von Schirach
teror
Koliko šteje življenje posameznika? Kako se odločiti v
skrajnih primerih terorističnih dejanj?
sodobna drama / Prešernovo gledališče Kranj
režija: E. Miler / igrajo: B. Veselko, M. Rodman, A. Ternovšek,
D. Reichman, P. Musevski, V. Slapar, C. Roblek, j. Polak
Pridržujemo si pravico do spremembe programa in dneva izvedbe prireditve. Popusti: Podjetja, javni zavodi in društva imajo pri hkratnem nakupu več kot 10 različnih abonmajev, vključno s filmskimi abonmaji, na celotno vrednost abonmajev, priznan dodaten 5 % popust.
OENiK ABoNMAJEV ZA sezono 2018/19
	gledališki, koncertni, glasbeno-scenski (6 prireditev)	filmski pon/pet; DOPOLDANSKI (8 projekcij)
cena posamezne vstopnice	16, 18, 20 €	5 €
abonma podjetja, društva, JZ (naročilnica)	82 €	34 €
abonma (takojšnje plačilo)	76 €	31 €
abonma (plačilo na 2 obroka)	84 €	
abonma upokojenci (takojšnje plačilo)	72 €	28 €
abonma upokojenci (plačilo na 2 obroka)	80 €	
ab. študenti, brezposelni (takojšnje plačilo)	45 €	18 €
ab. študenti, brezposelni (plačilo na 2 obroka)	55 €	
koncertni
Vrhunski koncerti klasične glasbe pod umetniškim vodstvom Mateta Bekavca.
m
L
1
2
3
4
5
6
	
OTROŠKI ABONMA - SOBOTNA MATINEJA (6 predstav)	24 €
EX-EX-EX-EXOTICA
modri ARMENsKi DUH
Zvoki Armenije, mistike, hrepenenja in nostalgije, ki so vtkani v glasbeno govorico ene najstarejših kultur na svetu ... portret pri nas skoraj neznane glasbene kulture! program: Hačaturjan, Aratunjan, Komitas, Babajanian, Manukijan, Šarafrajan / izvajalci: W. Hagen, I. Karizna, P. Runberg, M. Bekavac
Po sViLNi PoTi
Zvoki orienta s skladatelji Osvaldom Golijevom, Pierrom Thilloyem ...
program: Golijev "Sanje in molitve slepega Isaaca", Thilloy "Khojaly 613" / izvajalci: ansambel Akademije Kronberg, M. Bekavac
Mozartove serenade s parfumom oRiENTA
Claude Debussy in pridih eksotičnega ...
program: Mozart "Gran partita", Harmoniemusik iz opere "Beg iz Seraja" / izvajalci: pihalci Berlinske filharmonije, Kraljevega orkestra iz Amsterdama in drugih vrhunskih orkestrov
francoski poljub
Pihalne serenade "Grand partita" in skladbe iz opere "Beg iz seraja" ...
program: Debussy "Chansons de Bilitis" za dve flavti, dve harfi, celesto in pripovedovalca, "Trio" za flavto, violo in harfo / izvajalci: I. Grafenauer, M. P. Langalmet, Z. Shen, A. Gaberc in drugi
sapa ljubezni iN čarovnija izdiha
Koncertno popotovanje skozi prostor in čas s flavto, dihom in izdihom v glavni vlogi.
program: Bach, Gluck, Bizet, Debussy, Enescu, Messiaen, Roussell, Shankar, Takemitsu ... / izvajalci: I. Grafenauer in prijatelji
ex-ex-ex-exotica
Etno obarvana sodobnost ...
program: Stravinsky "Zgodba o vojaku", Milhaud, Poulenc / izvajalci: N. B. Balgley, P. Rundberg, M. Bekavac in pripovedovalec Z. Sokolovic
glasbeno scenski
Zabavni trenutki med glasbo, kabarejem, gledališčem in vsem, kar se zgodi vmes.
^^	prvi | drugi	^J
r*T9 9 !H k l t • *
Ii r
P V * ;
DIVANHANA
5 * ■i m^ 1 j i 'j I S.	! 1,
AKUSTIČNI (LAČNI) FRANZ	
1
2
3
	
	
ÉflKjJ® 1	
ČUK NA"PAUCI	
Jure Karas
realisti
Svet je šel po gobe, mi pa v najbližji nakupovalni center - ali pa v hudo aktualen in neznansko komičen kabaret za pet igralcev, pijanca in občinstvo.
glasbeno-gledališki kabaret / SNG Nova Gorica
režija: T. Zinajic / igrajo: P. Harl, j. Kopušar, M. Rupel, U. Taufer, Ž. Udir,
A. Vrabec - j. Šalej [pianino]
divanhana
Bosanska "urbana" ljudska pesem, preobražena na balkanskem prepihu novih glasbenih vplivov in virtuoznih glasbenih prijemov. koncert / nastopajo: N. Čatic (vokal), N. Tunjic [klavir], N. Mušovic [harmonika], A. Imamovic [bas kitara), R. Čamdžic (bobni) [tolkala]
. Tahirovic
4
5
6
Erik Gedeon
VEČNo MLADi
V songdrami Večno mladi je Erik Gedeon (iz)našel težko iskani zvarek za večno mladost in zabavo, ki trese oder in ruši stereotipe o starcih.
songdrama / Drama SNG Maribor
režija: S. Lopičic / igrajo: I. Varga, D. Horvat / S. Lopičic, M. Pucko, K. Ostanek, M. Biber, j. Drevenšek, M. Šajinovic
KiRsTY ALMEiDA
Kirsty Almeida nas bo posrkala v svoj očarljiv, živahen in na trenutke vražje temen svet, v katerem se kantavtorstvo združuje s folkom, bluesom in zdravo mero timburtonovske čudaškosti. koncert / nastopajo: K. Almeida [vokal in kitara], R. Wetherall [klaviature], T. Davies [kitara], j. Backman [bobni], M. Owens [kontrabas]
ne pozabite na rože
Polona Vetrih v avtobiografski izpovedi položi prav vse račune, obračuna s poklicem igralke, življenjem na gledališkem odru in seveda ... šopki rož.
odrska izpoved Polone Vetrih / SNG Drama Ljubljana režija: I. Djilas / igrata: P. Vetrih, L.Bešic [na violončelu]
akustični (lačni) FRANZ »Nova nebesa«
Legendarna mariborska zasedba iz osemdesetih, v ponovno rojeni in akustični izvedbi pod vodstvom Zorana Predina. koncert / nastopajo: Z. Predin [vokal], T. Čas [kitara], B. Artiček [klaviature], A. Kočevar [bas], L. Čadež [bobni]
POD D	,EVESOM'\ '	
		
		
Filmi, ki so v preteklem letu zaznamovali svetovna festivalska platna.
^^	ponedeljek | petek	^J
HLADNA vojna
Strastna ljubezenska zgodba, ki se v obdobju hladne vojne v petdesetih letih odvija na Poljskem, v Berlinu, Jugoslaviji in Parizu. romantična drama / Zimna wojna / r: Pawel Pawlikowski / 2018, PL, FR, GB
siciljanski duhovi
Film, posnet po resničnih dogodkih, je zgodba o neuničljivi ljubezni, v kateri fantastični svet pravljic trči ob kruto realnost mafijskih ugrabitev. kriminalna fantazijska drama / Sicilian Ghost Story / r: Fabio Grassadonia, Antonio Piazza / 2017, IT, FR, CH
zimske muhe
Navihani (skoraj) petnajstletnik Mara in čudaški Heduš se z avtom odpravita dogodivščinam naproti in med zmuzljivimi vezmi fantovskega prijateljstva ter neukrotljivi želji po doživetjih sredi zime končata ... na policijski postaji.
komična drama / Vsechno bude / r: Olmo Omerzu / 2018, CZ, SL, PL, SK, FR
tatici
Družina priložnostnih tatov medse vzame punčko, ki jo najdejo na ulici. kriminalna drama / Manbiki kazoku / r: Hirokazu Koreeda / 2018, j
brez sledu
Will in njegova trinajstletna hčerka odmaknjeno živita v Oregonskih gozdovih, njuno idilično življenje pa prekine tekač, ki ju prijavi policiji. Se bosta uspela vrniti v divjino? drama / Leave No Trace / r: Debra Granik / 2018, ZDA
pod drevesom
Baldwin in Inga imata na predmestnem dvorišču visoko drevo, a se sosedje pritožujejo, da pred njihovo hišo meče senco - tipični medso-sedski prepir se kmalu tako zaostri, da ga ni več mogoče ustaviti. komična drama / Undir trenu / r: Hafsteinn G. Sigurčsson / 2018, ISL, FR
med stelažami
Redkobesedni Christian začne z delom v grosističnem supermarketu, kjer se prilagaja na novo, neznano okolje: dolge trgovinske police, gnečo pred blagajnami, viličarje ... in ljubezen. romantična drama / In den Gängen / r: Thomas Stuber / 2018, D
otok psov
Wes Anderson (Grand Budapest hotel) se veličastno vrača k stop-motion animaciji, nabito polni suhega humorja in japonske pop kulture, z zvezdniško zasedbo v glasovnih vlogah.
komična animirana pustolovščina / Isle of Dogs / r: Wes Anderson / 2018, ZDA
4
5
7
8
otroskí
J	1 ■	
HLADNA VOJI	A	L
L
1
2 3
4
5
6
Šest sobotnih dopoldanskih srečanj za najmlajše.
Primerno za otroke starejše od treh let.
sobotna matineja
Jan MaKk
žogica marogica
Ena najbolj priljubljenih lutkovnih predstav pri nas je nastala že leta 1985, mi pa jo bomo gledali v novi, obnovljeni različici. lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Maribor
Svetlana Makarovič
čuk na palici
Zbirka otroških pesmi Svetlane Makarovič s pomočjo lutk, petja in glasbe zaživi v pisanem kabareju za najmlajše. lutkovno-glasbeni kabaret / Zavod KULT
Po zgodbi Toneta Pavčka
juri muri pleše v afriki
Juri Muri, tisti, ki se noče umivati in zaradi tega zbeži v Afriko, se bo znašel v živahni plesni predstavi, s katero bomo spoznali vse barve tega sveta.
plesno glasbena predstava / Plesni teater Ljubljana v sodelovanju z LGL
slon kolesari po svetu
Izbor kratkih animiranih filmov s festivala Animateka, ki jih pospremimo še z ustvarjalnimi delavnicami, s katerimi spoznavamo principe animacije.
kratki animirani filmi
Charles Perrault
obuti maček
Znana pravljica francoskega pisatelja Charlesa Perraulta, priljubljena po celem svetu, ki navdušuje mlado in staro. lutkovna predstava / Mini teater, Ljubljana
Joseph Nzobandora - Jose
super brina
Deklica Brina ima najraje od vsega drevo, ki ga je zasadila njena babica. In prav pod tem drevesom pohlepni Zlatoljub odkrije zlato, a Brina se mu pogumno upre. lutkovna predstava / Gledališče MalihVelikih
'' A *	
PLESNA TERAPIJA	
PRVI ČLOVEK
L
1
2
3
4
5
6
7
8
fílmskí
Dopoldanska srečanja za starejše ljubitelje filmske umetnosti.
torek
hladna vojna
Strastna ljubezenska zgodba, ki se v obdobju hladne vojne v petdesetih letih odvija na Poljskem, v Berlinu, Jugoslaviji in Parizu. romantična drama / Zimna wojna / r: Pawel Pawlikowski / 2018, PL, FR, GB
LOUisE POZiMi
Nenavadna robinzonska pustolovščina, postavljena v zapuščeno obmorsko letovišče, je poetična meditacija o samoti in minevanju, predvsem pa hvalnica življenju, svobodi in novim začetkom. animirana pustolovska drama / Louise en hiver / r: jean-Franfois Laguionie / 2017, FR, CAN
klatež: legenda freda BECKEYA
Izjemna življenjska zgodba skrivnostne alpinistične legende, ki še vedno navdihuje plezalce vseh starosti.
dokumentarni film / Dirtbag: The Legend of Fred Beckey / r: Dave O'Leske / 2017, ZDA, CAN, CHI
BABiCA
Zgodba o nenavadnem prijateljstvu med dvema zelo različnima ženskama, v kateri blestita veliki imeni francoskega filma: Catherine Frot in Catherine Deneuve.
drama / Sage femme / r: Martin Provost / 2017, FR, BE
GAJiN sVET
Ko se njena mama pridruži Zdravnikom brez meja v Afriki, enajstletna Gaja živi skupaj z očetom in štirinajstletno sestro. Novi ritem vsakdanjega življenja ne gre brez zapletov. mladinska romantična komedija / r: Peter Bratuša / 2018, SL
plesna TERAPiJA
Sijajna sodobna komedija o snobovski Sandri, ki odkrije, da jo po štirih desetletjih zakona mož vara z najboljšo prijateljico. Za nov začetek ni nikoli prepozno.
romantična komedija / Finding Your Feet / r: Richard Loncraine / 2018, GB
PRVi ČLOVEK
Film o življenju astronavta Neila Armstronga in zgodovinske vesoljske misije, na kateri je 20. julija 1969 kot prvi človek stopil na Luno. zgodovinska biografska drama / First Man / r: Damien Chazelle / 2 018, ZDA
V iMENU OTROKA
Medtem ko njen zakon z možem počasi peša, se mora ugledna sodnica Fiona Maye odločiti ali naj bolnega najstnika kljub verskim ugovorom prisili k transfuziji krvi in tako reši njegovo življenje. drama / The Children Act / r: Richard Eyre / 2018, GB
14 I slamnik
novice
številka 8 i avgust 2018 i letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Izbira toplotne črpalke v 5 korakih
Cene naftnih energentov so spet visoke, tehnologija toplotnih črpalk je zelo napredovala, Eko sklad pomaga z odličnimi subvencijami. Izgovorov za onesnaževanje ozračja ni več. Zdaj je pravi čas za vgradnjo toplotne črpalke!
Zakaj toplotna črpalka? Zaradi razmeroma visokih cen fosilnih energen-tov je ogrevanje s toplotno črpalko do trikrat cenejše kot npr. s kurilnim oljem. Na ta način tudi bistveno manj onesnažujemo okolje. Ogrevanje s toplotno črpalko je najbolj komforten način ogrevanja, saj je temperatura v prostoru zelo konstantna, s samo napravo pa ni prav nobenega dela. Odločitev je še toliko lažja, če je vaša dosedanja kurilna naprava dotrajana in jo je treba zamenjati, saj ob tem dobite tudi zajetno subvencijo Eko sklada, za toplotno črpalko tipa zrak-voda kar 2500 evrov. Tako prihranite že v prvem letu, saj je skupni strošek elektrike in vračanja kredita za toplotno črpalko bistveno nižji kot pa strošek nabave kurilnega olja.
Vrste toplotnih črpalk: Toplotne črpalke delimo glede na vir, iz katerega črpajo toploto, na tip zrak-voda, voda--voda ali zemlja-voda. Tip zemlja-vo-da se zaradi velike investicije in še drugih razlogov bolj ali manj opušča. Veliko pogostejša izbira je toplotna črpalka tipa voda-voda, če imamo na razpolago dovolj podtalnice razmeroma blizu površja. Ta tip ima od vseh naj-
boljši izkoristek, pridobiti pa moramo vodno dovoljenje Agencije Republike Slovenije za okolje. Daleč največ investitorjev pa se odloči za toplotno črpalko tipa zrak-voda. Pri teh je namreč investicija najmanjša, njihova tehnologija pa že omogoča zanesljivo ogrevanje objektov tudi v najhladnejših vremenskih razmerah.
Kako izberemo toplotno črpalko? Toplotna črpalka ni ravno majhna investicija, zato moramo pred nakupom nujno pridobiti nekaj ponudb različnih ponudnikov ter se pozanimati o njihovih prednostih in slabostih. Kupci večinoma po spletu poiščejo številne nasvete in priporočila, katero toplotno črpalko kupiti, vendar so praviloma ti namigi tako ali drugače sponzorirani in zato tudi ne nujno objektivni. Velikokrat sta si trditvi dveh različnih ponudnikov povsem nasprotujoči, kar pomeni, da je vsaj ena od njiju zavajajoča. Večina kupcev o toplotnih čr-
palkah ne ve prav veliko in se na koncu odloči bolj na podlagi osebne prepričljivosti ponudnika kot pa samih karakteristik toplotne črpalke. Vsekakor pa moramo upoštevati, da bo nova naprava zagotavljala dovolj ogrevalne zmogljivosti predvsem pri nizkih zunanjih temperaturah. Zunanja enota mora biti dovolj tiha, če imamo blizu sosede. Izberimo raje sodobno zasnovane toplotne črpalke, ki ob daljšem izpadu elektrike ne zmrznejo. Pred naročilom pa nikakor ne pozabimo oddati vloge za subvencijo Eko sklada.
Več o izbiri toplotne črpalke: Za vse, ki za letos načrtujete vgradnjo toplotne črpalke, podjetje Termaks pripravlja brezplačen izobraževalni seminar na temo Izbira toplotne črpalke v 5 korakih. Predstavili vam bodo ponudbo vseh najboljših toplotnih črpalk na slovenskem tržišču in kaj vse moramo upoštevati pri izbiri. Ogledali si boste, katere toplotne črpalke so najprimernejše za nove objekte z dobro toplotno izolacijo in talnim ogrevanjem, in pa predvsem, katere so najprimernejše za starejše objekte z radiatorskim ogrevanjem. Predaval bo Robert Žibrik. Udeležba na seminarju je brezplačna, obvezna pa je prijava na telefonski številki 041 692 410 do petka, 7. septembra 2018. O lokaciji in terminu predavanja boste prijavljeni obveščeni, ko bo znano število prijav. Vabljeni!
Zlato priznanje tudi za špehovko ocvirkovko
V TERME DOBRNA
NA ODDIH IN SPROSTITEV
SENIOR ODDIH*
do 30. 12. 2018
5 x polpenzion + kopanje, že od
00 € oseba / 5 noči
205,
BREZPLAČEN PREVOZ OD DOMA DO TERM DOBRNA IN NAZAJ!
✓	1 x posvet pri zdravniku + zdravstvene storitve
✓	neomejen vstop v bazene
✓	družabni večeri
✓	animacija
JESENSKI VIKEND ODDIH
02. 09. - 26. 10. 2018
1 x polpenzion + kopanje, že od 38,90 € oseba / noč, min. 2 noči
NEOMEJEN VSTOP V BAZENE!
✓	živa glasba vsak petek in soboto
✓	kopalni plašč
✓	doplačilo za polni penzion le 8,90 € na osebo
✓	otroci do 4. leta bivajo brezplačno
TERME DOBRNA
HOTELS, SPA & MEDICAL CENTRE
SINCE 1403
080 22 10
info@terme-dobrna.si
www.terme-dobrna.si
O gospe Ivanki Brodar in ljubezni do peke sladic, ki jo spremlja že od mladosti, ste lahko prebrali že v številnih medijih. Pridnost in znanje, ki prehajata iz roda v rod, ter odlične domače surovine je tisto, zaradi katerih v Kovaški ulici 14 na Hudem vse leto diši po sladicah. Z največ priznanji se lahko pohvalijo prav Ivankini krofi in potice, s katerimi razveseljuje ljubitelje peciva na domžalskem tržnem prostoru in številnih prireditvah.
Krofi in številne potice pa so dobro poznani tudi na tradicionalni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju, ki že od 1990 ohranja in spodbuja domače kvalitetne proizvode. Na njej vsako leto sodeluje okrog 600 razstavljavcev z več kot 1100 dobrotami, ki se potegujejo za zlata, srebrna in bronasta priznanja ter za znake kakovosti za trikrat zapored doseženo zlato priznanje za posamezno dobroto.
Med razstavljavci pekarskih izdelkov je že skoraj od samega začetka tudi Ivanka Brodar, dolgoletna članica Društva podeželskih žena Domžale, ki se lahko pohvali z več kot 20 priznanji. Največ je zlatih. Posebej ponosna je tudi na znak kakovosti za krofe in orehovo potico. Prav cvrtje krofov pa še vedno ostaja njena prva ljubezen. »Pa ne sodelujem zaradi priznanj, temveč zaradi novih znanj, saj mi prav ta omogočajo, da sem boljša in drugačna,« pravi, in je vesela povabil na različna srečanja, med njimi tudi na festival velikonočne potice na Otočcu in nekatere tradicionalne prireditve v okolici. Njen pomen za ohranjanje tovrstnega izročila so prepoznali tudi v Srcu Slovenije, kjer je za orehovo potico prejela priznanje.
Tudi leto 2018 ji je prineslo zlato priznanje, tokrat za špehovko ocvir-kovko, ki jo, tako kot vse ostale svoje dobrote, peče iz lokalno pridelanih sestavin: moka iz mlina Kralj Radomlje, jajca pridno nesejo domače put-ke, tudi za vse ostale sestavine se go-
spa Ivanka potrudi, da so lokalne pridelane, hkrati pa se trudi, da bi bile njene dobrote kar se da različne. »Ko ne morem spati, razmišljam, kaj bi še lahko porabila,« pove. Tako si je ob večkrat nagrajeni orehovi potici zamislila nagrajene bezgovo, ocvirkovo in pehtranovo potico, pa potratna in kokosova sta tudi priljubljeni, ljubitelji radi segajo po zeliščnih dobrotah, njena zadnja novost je potica s kamilič-
nimi cvetovi, rada pa se spomni tudi nenavadnega, vendar lepo sprejetega peciva z vrtnicami, narejenega na pobudo Arboretuma Volčji Potok, kjer jo lahko tudi obiščete.
Kljub častitljivi starosti še vedno rada peče in išče vedno nove ideje za dobrote, ki že desetletja razveseljujejo ljubitelje krofov in potic. Pri tem ji v zadnjem času pridno pomaga hči Ivi, tako da se bo, kot je videti, tovrstna ljubezen nadaljevala. Če si tudi vi želite okusnih krofov in različnih vrst potic, ki se jim v zadnjem času pridružujejo zavitki in druge dobrote, obiščite ob koncu tedna domžalski tržni prostor, lično stojnico z napisom Ivanki-ni krofi ali zavrtite 01 722 79 85. Ivanki Brodar pa iskrene čestitke za zlato priznanje in veliko zdravja, predvsem pa veselja ob peki dobrot.
Vera Vojska
Lokalne volitve 2018 in nevladne organizacije
Bližajo se lokalne volitve 2018 in v jeseni lahko že pričakujemo prve predstavitve programov strank in kandidatnih list za vodenje in razvoj občin, v katerih živimo in delujemo. Priprave na lokalne volitve že potekajo in marsikateri politični kandidati se vedno bolj zavedajo, da dobrih programov ne morejo pripraviti brez sodelovanja s skupnostjo. Tu jim društva ponujamo roko.
Z namenom večjega vključevanja civilne družbe v oblikovanje lokalnih politik si vsa regionalna stičišča nevladnih organizacij iz Slovenije letos še posebej prizadevamo za več dialoga med kandidati na lokalnih volitvah in lokalnimi nevladnimi organizacijami. Ustvarili smo skupno kampanjo 'šola za župane', katere cilj je spodbuditi kandidate za župane k aktivnemu vključevanju izzivov in problemov lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij v svoje predvolilne programe.
Aktualne teme v kampanji za lokalne volitve 2018 z vidika nevladnih organizacij
Nevladne organizacije predlagamo, da se v predvolilni kampanji odprejo razprave na področju humanitarnih in izobraževalnih programov, socialnih stisk in duševnega zdravja, mobilnosti starejših, njihove oskrbe in kakovostnega staranja, programov za invalide in ustreznega urejanja prostora za njih, delovne integracije ranljivih skupin in dolgotrajne brezposelnosti.
Zelo aktualna problematika, ki je podprta tudi z dobrimi praksami nekaterih slovenskih občin, je partici-pativni proračun in tudi participativ-no urejanje prostora. Po zbranih podatkih iz preteklih let pa smo v občini Domžale zaznali potrebe na področju počitniškega varstva, splošnem informacijskem centru, neformalnem izobraževanju občanov ter rekreacijskega in pasjega parka. Nevladne organizacije pričakujemo tudi debato in rešitve v smeri problemsko ali tematsko naravnanih občinskih razpisih, predvsem z vidika povezave med strategijami razvoja regij in občinskimi razpisi. Na ta način lahko nevladne organizacije namreč prevzamemo večjo vlogo pri razvoju občine.
Za koordinacijo sodelovanja NVO v kampanji za lokalne volitve smo odgovorni Stičišče NVO Osrednje Slovenije. Prispele vsebine bomo obdelali in iz njih pripravili konkretne ukrepe. Na tem mestu vabimo vsa društva, zavode in ustanove, da proaktivno pristopijo k podajanju predlogov in pobud za dopolnjevanje ali spremembo politik. Za več informacij smo dosegljivi na info@consulta.si ali na telefonski številki: 01 320 94 84.
Obenem vabimo k oddaji predlogov tudi širšo javnost. V ta namen smo za lažjo in bolj učinkovito komunikacijo razvili aplikacijo Pametni glas, s katero lahko vaše predloge, pobude in komentarje za izboljšanje stanja v občinah zasavske in osrednjeslovenske regije oddate na povezavi: www.con-sulta.si/dejavnosti/pametni-glas/.
Nina Groboljšek
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 15
društva
Poročilo o delu
Od našega zadnjega poročila seveda nismo mirovali, posredovali smo 62-krat in po vseh grozljivih požarih, o katerih poslušamo in beremo v medijih, lahko upravičeno rečemo, da smo čez poletje le šestim intervencijam kot vrsto pripisali 'požar'.
Temu je zagotovo botrovalo dokaj mokro poletje in le dva dogodka vodimo kot požara v naravnem okolju - pogasili smo rob travnika v Zalogu pod Sveto Trojico ter enkrat preverili prijavo, a je šlo le za nadzorovano kurjenje odpadkov pri Ihanu. Pogasili pa smo goreče osebno vozilo pri SPB, industrijski bager v okolici Domžal, dimnik na Količevem in koš za odpadke v središču Domžal.
Enak delež si delijo posredovanja ob prometnih nesrečah in tehnična pomoč. Vsakih je bilo po 28. Na lokalnih cestah je bila naša pomoč potrebna petnajstkrat. Enkrat je bila udeležena kolesarka, petkrat motoristi, ki so sami padli ali trčili z osebnimi oz. tovornimi vozili. V drugih primerih je šlo za trčenje osebnih vozil. Pet od petnajstih nesreč se je zgodilo na območju občine Lukovica, druge na območju občine Domžale.
Na avtocesti smo zabeležili 13 dogodkov. Z našega vidika sta bila najbolj resna naleta več vozil: 31. julija so pri izvozu Krtina trčila štiri vozila, tri osebe so potrebovale zdravniško pomoč. V naletu petih vozil 12. avgusta popoldne pri Šentjakobu pa je bilo udeleženih dvanajst oseb, med njimi tudi nekaj otrok. Reševalci so eno osebo prepeljali v UKC Ljubljana.
Precej nenavadna nesreča se je pripetila 11. julija na viaduktu Pete-linjek - zaradi prevelike hitrosti se je na mokri cesti prevrnilo tovorno vozilo, po vozišču pa se je streslo 15 ton koruze. Ukleščenega voznika smo iz vozila rešili poklicni gasilci in ga predali v oskrbo reševalcem NMP Lendava, ki so bili prav takrat v bližini. Zaradi odstranjevanja posledic nesreče je bila avtocesta v smeri Ljubljane popolnoma zaprta devet ur, prehitevalni pas pa nato še ves dan.
Neurje, ki se je 2. avgusta popoldne razbesnelo nad južnim delom občine, je tudi nas zaposlilo za več ur. Skupaj s prostovoljnimi gasilci smo črpali vodo iz kleti v Študi, odstranili smreke, ki so ogrožale objekt v Mali Loki ter z avtolestvijo pomagali pri zasilnem pokrivanju strehe gasilskega doma PGD Ihan.
Tudi v tem obdobju smo zaprli nekaj vodnih in plinskih ventilov in preprečili večjo škodo. Enkrat smo celo preventivno evakuirali stanovanjski blok, poiskali vir uhajanja plina, ga zaprli in prezračili prostore. Trikrat smo z vlomom vrat omogočili reševalcem vstop v prostor in jim tudi pomagali pri prenosu obolelih oseb.
Letošnje poletje precej pogosteje kot prejšnja leta odstranjujemo osja in sršenja gnezda. Čeprav se ne zdi najbolj gasilsko delo, pa poziva ne zavrnemo. V opisu našega dela je varovanje ljudi, živali in premoženja. Pik ose ali sršena lahko povzroči resen zdravstveni zaplet, tudi smrt. Gnezda so običajno visoko, kar predstavlja dodatno nevarnost. Ob nestrokovnem pristopu odstranjevanja gnezd z odprtim ognjem pa je tudi že bil povzročen marsikateri požar ostrešja. Torej, če pripomoremo pri piku, poškodbi ali požaru manj, je naše posredovanje že upravičeno.
Če smo že pri živalih, za zaključek še 'živalska' intervencija. Na sončno sobotno jutro, 4. avgusta, se je v Preserjah mlad bik odpravil na sprehod, ušel je z bližnje kmetije. Gasilci smo rahlo razburjenega eno-letnika umirili in poiskali lastnika, ki mu je okoli vratu nataknil vrv in ga pospremil domov. Med potepom žival k sreči ni povzročila veliko škode.

Ponovno slavje v Zagorju ob Savi
Zasedba Društva upokojencev Domžale je tako kot lani tudi letos zmagala na šahovskem ekipnem turnirju ob občinskem prazniku Zagorja ob Savi.
du domžale Tokrat se je udeležilo osem ekip, Domžale pa so zmagale zanesljivo, saj so v zadnjem sedmem kolu tudi z neodločnim izidom z domačini Zagorjem ob Savi zmagale pred Moravčami, ki so v zadnjem kolu kar s 4:0 premagale DU Litija.
Moravčane je namreč okrepil, sicer še ne upokojenec, MK Bogdan Osolin, ki je na zadnji deski strl vse nasprotnike in veliko pripomogel k dobremu drugemu mestu Moravč. Tretja je bila na papirju močna ekipa DU Trbovlje, četrti pa domačini Zagorjani. Med Domžalčani je kot po navadi na prvi deski odlično igral Marjan Karnar, ki je iz sedmih partij zbral šest točk in oddal le dva remija. Na drugi deski je Boris Skok brez poraza ekipi priboril pet točk. Izjemno dobro je igral Janez Hribar s 6,5 točke, oddal je le en remi. Kapetan ekipe Mirko Čokan
Že 43. srečanje ob prazniku
Medobčinsko društvo invalidov Domžale vabi vse svoje člane, da se v soboto, 29. septembra, ob 10.00 v Športni dvorani Domžale pridružite na že tradicionalni proslavi ob medobčinskem prazniku invalidov, ki bo kot vedno obogatena s pestrim kulturnim programom.
mdi domžale Društvo, ki deluje na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, praznuje že svoje 43. leto delovanja in vsako leto poskrbi, da invalidi, ki jih družba še vedno potiska na rob, prekinejo tok svojega sivega vsakdana, in jim omogoči, da si polepšajo dan s prijetnim in koristnim druženjem. S tem jim pomaga, da se jim povrne družabnost, se lahko srečajo s sebi enakimi, si izmenjajo izkušnje, dobijo nasvete, s katerimi bi lažje poskusili skrbeti sami zase, postali samostojni
Poletno medgeneracijsko srečanje MDJC na Dobenu
Čeprav se skupine Medgeneracijskega društva Jesenski cvet iz Domžal vse leto vsak teden redno srečujemo, tudi med počitnicami ne moremo drug brez drugega, kar je dokaz, da smo med seboj povezani kot ena velika družina.
Zmagovita ekipa DU Domžal (z leve) Marjan Karnar, Boris Skok, Mirko Čokan, Janez Hribar in predstavnik organizatorjev
je zbral dve točki in pol, vendar je imel tudi zelo težkega nasprotnika Osolina.
Vrstni red: DU Domžale 20, DU Moravče 19,5, DU Trbovlje 18,5, DU Zagorje ob Savi 16,5, DU Velenje 13,5, DU Kočevje 11,5, DU Litija 11 in DU Radeče 1,5. Tekmovanje je solidno vodil Bernard Perič, igralci so imeli na voljo 10 minut za razmislek.	Jože Skok
medgeneracijsko društvo jesenski cvet Zato zdaj že tradicionalno, vsako poletje, organiziramo srečanje skupin, kjer je udeležba iz leto v leto večja. Letošnje poletno srečanje pod geslom Medgeneracijsko
Sledilo je skupno prepevanje ter vesele in zanimive igrice. Prav vsak, ki je pri igrah sodeloval, pa je dobil praktično nagrado, kajti prav je, da se vsak trud tudi skromno nagradi. Skupaj smo celo telovadili in ubrano za-
in neodvisni ter izboljšali svoje zdravstveno stanje, pripravi pa jim tudi brezplačno razvedrilo in topel obrok. Letos praznujemo Cankarjevo leto, leto kulture, zato tudi društvo daje še poseben poudarek na zagotavljanje kvalitetnega kulturnega programa, ki bo članom polepšal praznovanje in jih hkrati tudi obogatil.
Srečanju se bodo pridružila tudi prijateljska invalidska društva iz gorenjske in primorske regije.
Vljudno vabimo!
Nejc Lisjak
druženje in spoznavanje kulturne dediščine je bilo 2. avgusta na Dobenu. Zelo nas je vse skrbela vročina, pa nas ima nekdo gori tako rad, da je bil ravno tisti četrtek lep, ampak malo manj soparen in vroč. Kar 85 članic in članov društva, od tega tudi nekaj otrok, se nas je zbralo na lepi lokaciji 510 m visoko nad Mengeškim poljem, kjer je razgled na dolino in okoliške kraje prekrasen. Po nagovoru predsednice društva Majde Knehtel smo se vsi skupaj seznanili o zanimivi, doslej nam neznani zgodovini kraja Dobeno, nato še o naši kulturni dediščini, kajti letos je evropsko leto kulturne dediščine.
Slovenska kulturna dediščina je temelj slovenske kulture in s tem slovenskega naroda, ki nam zagotavlja identitetno prepoznavnost in bogati svetovno kulturo. Je odsev lepot slovenskega naravnega okolja, ki je eno izmed najlepših v Evropi in na svetu, zato si slovenska kultura vselej zasluži našo pozornost, varnost in dostopnost. Ravno zaradi tega si zasluži, da je ne pozabimo, da o njej govorimo in se z njo večkrat seznanimo.
peli Vse najboljše najmlajši udeleženki srečanja za njen 7. rojstni dan, in ji izročili darilce.
Hitro, prehitro je mineval čas, ob vseh vodenih dogodkih, tako da za dolgčas sploh ni bilo časa. Tudi tokrat se vreme ni izneverilo, a nas nekaj grmenja in nekaj kapelj dežja ni niti malo odvrnilo od tega, da ne bi bili veseli in dobro razpoloženi. Malo smo še poklepetali, nato se dodobra okrepčali in treba je bilo oditi nazaj v dolino. Ko smo čakali na prevoz in smo se nato skupaj vračali domov, smo se pomenkovali o tem, kako je bilo lepo in kako radi, srečni, veseli in zadovoljni smo skupaj ...
To je namen srečanj in za to se zavzemamo v našem društvu. Da se srečujemo, da se imamo lepo, da vidimo smisel v tem, za kar se vsi skupaj v MDJC trudimo po svojih najboljših močeh.
Vidimo, da nam uspeva in srečni smo zaradi tega. Naj bo še dolgo tako, si vsakič znova zaželimo.
Marija Radkovič
OBČINA DOMŽALE
s-

SLAMNIK
1)ru&v&mm£dqeneiyuyAk&p(Mzovaiye Sinica
9
		VABI na
Tečaje predelava oblačil in tekstila, ki se kopiči v domačih omarah		
	milim september - oktober	
pori, sre, pet: 16-20 ure, tor, čet, pet, sob: 9-13 ure
B šivalnica Dragomelj 101, Domžale LPP 12D smer Dragomelj (postaja Dragomelj)
potrebno je uradno potrdilo. Zaposleni: 240 eur, osnovnošolci: 100 eur, študentje in upokojenci: 190 eur
začetek se določi individualno.
rajanje tečaja dva meseca: L Vse tečajnice-ki imate poleg ur tečaja odprta vrata brezplačnega šivanja v času dnevnih terminov.
Prijave in dodatne informacije'
| tel: 068 602136, e-naslov: sinica.jozi@qmail.com, fb: Društvo za medgeneracijsko povezovanje Sinica
Naše delo sponzorirajo: Občina Domžale in Slamnik - glasilo Občine Domžale.
i6 | slamnik
v	i
društva | krajevne skupnosti
številka 8 | avgust 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Razstava klekljarske skupine Slamice
Čeprav so počitnice, posamezne skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje - društva Lipa Domžale ne počivajo.
univerza za tretje življenjsko obdobje - društvo lipa Tako ste lahko že brali o kolesarjih, ki prav v teh mesecih pridno nabirajo kilometre in tako skrbijo za svoje telo, v juliju pa so svoje čudovite izdelke v Knjižnici Domžale predstavile tudi pridne ro-kodelke - članice klekljarske skupine
Slamice. Pridna dekleta največ pozornosti namenjajo idrijski čipki, ob tem pa jo skušajo popestriti z drugimi materiali, in glede na njihove dosedanje poskuse lahko rečemo, da jim uspeva in da vedno znova ustvarjajo izdelke, s katerimi navdušujejo občudovalce tovrstnih del.
»Prave umetnice,« je bilo med drugim zapisano v knjigi vtisov ob razstavi z naslovom Gautre v Knjižnici Domžale v drugi polovici julija, ko so ustvarjalke Fani Brvar, Nina Čo-kan, Anka Dacar, Jelka Herman, Mir-jana Kavčič, Mira Ložar, Majda Mere-la, Metka Paternoster, Tatjana Pirje-vec, Magda Stražar in Joži Tavčar pod mentorstvom Marije Rupret, predsta-
Vabljeni
na tradicionalno garažno razprodajo v Radomljah, ki bo
v soboto, 22. septembra, med 10. in 16. uro
(v primeru dežja bo dogodek v soboto, 29. 9. 2018).
Rabljene osebne predmete bomo prodajali, kupovali, menjali ali podarjali pred Kulturnim domom Radomlje.
Če želite na garažni razprodaji svoje rabljene predmete prodajati tudi sami, se prijavite na naslov td.radomlje@gmail.com (prispevek za prodajalce je 8 evrov, število mest je omejeno!). Več informacij o dogodku bo sproti objavljenih na strani garazna-razprodaja.blogspot.si.
Se vidimo na najbolj pisanem dogodku v okolici!
TURISTIČNo DRUŠTVO RADOMLJE
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DOMŽALE
RAZPIS ZA ŠTUDIJSKO LETO 2018/2019
•	jezikovni študijski krožki,
•	študijski krožki splošnega izobraževanja,
•	krožki kulturnega izobraževanja in ustvarjanja,
•	športne in rekreativne dejavnosti.
Vpis bo potekal:
•	od 29. avgusta do 28. septembra 2018: vsak ponedeljek in sredo od 10.00 do 12.00 in
•	od 10. septembra 2018 dalje: ob sredah tudi od 16.00 do 17.00.
Več informacij najdete na naši spletni strani: http://drustvo-lipa.si/
Društva Lipa -U3ŽO Domžale
Šport in rekreacija sta doma v Dobu
Krajevna skupnost Dob 7. avgusta 2018 praznuje krajevni praznik in tradicionalno ob njem pripravlja tudi vrsto športno-rekreativnih tekmovanj, ki privabijo številne navijače.
vile svoje izdelke, čudovite kombinacije čipk z gavtri. Gavtri, okenske rešetke - novejše stanovanjske hiše jih skoraj nimajo -, posebej v obliki, kot so bile nekoč, ne, so pomemben del naše slovenske dediščine, ki je navadno niti ne opazimo, čeprav imajo veliko zgodovinsko in umetniško vrednost, hkrati pa so opravljale varovalno funkcijo in polepšale domove. Pridne rokodelke so jih našle in poslikale, nato pa na osnovi vzorca izdelale prava umetniška dela, katerih prvotna osnovna je bilo umetno kovaštvo. Ob ogledu razstave smo se znova lahko prepričali, da umetniška ustvarjalnost naših deklet nima meja in da so njihova ročna dela zaradi spretnosti resnično včasih že kar čudež, zato je za opravljeno delo treba klekljaricam iz srca čestitati, saj s svojimi očarljivimi izdelki ne lepšajo življenja in prosti čas le sebi, temveč vsem, ki si radi ogledajo njihove izdelke.
Razstava Gautri, s katero dekleta gostujejo tudi v drugih knjižnicah, še enkrat več pomeni zaključek preteklega šolskega leta, hkrati pa tudi povabilo vsem, ki bi se rade preizkusile s tovrstno dejavnostjo, da se jeseni pridnim klekljaricam pridružijo in svojo jesen življenja polepšajo s čudovito rokodelsko ustvarjalnostjo.
Obenem pa še povabilo: bliža se novo šolsko leto v Univerzi za tretje življenjsko obdobje - društvu Lipa Domžale. Poleg številnih programov, ki so obogatili jesen življenja več tisoč slušateljem doslej, pripravljajo nove programe, med katerimi boste morda tudi vi, spoštovani bralec, bralka Slamnika, našli popestritev svojega življenja. Prisrčno dobrodošli!
Vera Vojska Foto: Društvo Lipa Domžale
ks dob Tako je bilo tudi letos, ko so v Dobu potekala tekmovanja v metanju podkev, balinanju in nogometu. Tekmovanja so ob sodelovanju s Krajevno skupnostjo Dob organizirala posamezna društva.
Vse skupaj se je začelo v parku pod Močilnikom, ki vse bolj postaja prijeten prostor za druženje vseh generacij, ki lahko koristijo tako fitnes orodja na prostem kot vrsto igral, vzamejo za izhodišče prijetnega sprehoda ali kolesarjenja začetek Domžalske čebelarske poti, nekateri se navdušujejo nad namiznim tenisom, vselej pa je dobro obiskano tudi igrišče za metanje podkev, ki ima veliko pristašev. In prav v metanju podkev se je ob bučnem navijanju pomerilo šest ekip. Prvo in drugo mesto je pripadlo ekipama Društva upokojencev Naš dom Dob, tretje ekipi Karitas Dob, tekmovale pa so še ekipe PGD Dob, ter ženska in moška ekipa ŠRD Konfin - Sv. Trojica. Tekmovalke in tekmovalci so pokazali veliko spretnosti in dobre pripravljenosti. Najboljši so prejeli pokale, vsi pa glasne aplavze številnih navijačev.
Zelo pestro je tudi v Športnem parku Dob, ki pravzaprav vsako leto dobiva novo podobo. V njem lahko sre-
V malem nogometu je bila najboljša ekipa ŠRD Žejan.
čaš tako športnike kot rekreativce. Med športniki je največ nogometašev vseh generacij, od najmlajših do ekipe v drugi ligi in veteranov, ne manjka pa tudi balinarjev ter pravih rekreativcev. Med njimi so skoraj vsako jutro posebej opaženi člani in članice Šole zdravja v okviru Društva upokojencev Naš dom Dob, ki s tisoč gibi in poklonom soncu redno skrbijo za svoje zdravje pa tudi dobro počutje in druženje.
Tekmovanja v balinanju so se udeležile štiri ekipe, že kar po tradiciji so zmagala dekleta Športnega društva Dob, pred ekipo DU Naš dom Dob, tretje mesto je pripadlo krajevni organizaciji za vrednote NOB Dob, Krtina, četrto
pa ekipi PGD Dob. Tudi na tem tekmovanju ni manjkalo spretnosti, zagnanosti in točnih metov, predvsem pa veselja ob dobrih zadetkih in podelitvi pokalov.
Največ navijačev se je zbralo na turnirju v malem nogometu za Pokal KS Dob. Kot je povedal Gregor Horvatič, stiki z javnostjo NK Roltek Dob, se je turnirja udeležilo sedem ekip, prestižno lovoriko pa so po napetem finalnem obračunu in zmagi s 4:2 nad veterani Roltek Dob osvojili nogometaši Športno-rekreativnega društva Že-jan, tretji so bili člani PGD Dob, četrti BONZO team. Ob teh ekipah so sodelovali še: Društvo mladih Dob z najbuč-nejšo podporo, Turistično rekreativno društvo Turnše, Češenik in Cankarjeva ulica team. Najboljši igralec je bil Marijan Smolnikar, kapetan ŠRD Žejan.
Turnir je odlično organiziral NK Roltek Dob, ki vsem sodelujočim ekipam čestita, vsem, ki so pomagali pri organizaciji, pa se zahvaljuje.
Tako tradicionalna športna tekmovanja kot pohod na Hrastovec so pokazali, da imajo praznik KS Dob Doblja-ni in Dobljanke radi, zato organizatorji: hvala in se vidimo prihodnje leto.
Vera Vojska Foto: Gregor Horvatič
Slovesno ob prazniku Krajevne skupnosti Dob
V gozdu Hrastje med vasema Brezovica in Laze je spomenik z napisom: »Na tem mestu je četa Kamniškega bataljona napadla nemškega okupatorja in mu prizadejala velike izgube, sama pa izšla iz borbe kot zmagovalec brez žrtve.« Dogodek je bil 7. avgusta 1941 in skupaj z odhodom Radomeljske bojne skupine v borbo 27. julija 1941 pomeni začetek narodno-osvobodilnega boja na našem območju.
ks dob V spomin na ta dogodek Krajevna skupnost Dob že vrsto let praznuje svoj krajevni praznik. V njegovo počastitev organizira vrsto prireditev z različnih področij, v katerih sodelujejo številna društva, saj je Krajevna skupnost Dob ena tistih, v kateri aktivno dela vrsta društev in organizacij.
Potem ko so se posamezne ekipe iz KS Dob pomerile v metanju podkve, balinanju in nogometu, je bila 4. avgusta 2018 na Hrastovcu slovesnost, ki sta jo pripravili Krajevna skupnost Dob in krajevna organizacija borcev za vrednote NOB Dob, Krtina. Med številnimi udeleženci je bilo veliko praporov vseh veteranskih organiza-
cij, ki so bile posebej pozdravljene, med prisotnimi pa tudi Marija Majhe-nič, predsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Domžale, Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob ter predstavniki borcev za vrednote NOB sosednjih krajevnih organizacij in občin. Slavnostna govornica Marija Ravnikar, predsednica sveta KS Dob, je na kratko predstavila uspešno delovanje ter prijetno življenje v KS Dob. Prisotne je spomnila, da je KS dobila nov grb in zastavo, naštela najpomembnejše investicije in povabila prisotne, da se tudi v prihodnje v čim večji meri pridružujejo aktivnostim ter vsem prisotnim čestitala ob prazniku
O D LOČITE SE ZA NEMŠČINO ZDAJ!
f V majhni skupini, pri Slovenki iz Švice, boste deležni m	_ intenzivnega tečaja s poudarkom na komunikaciji
xv/o
\M JO
kupon
www.grem-art.com
Razpis terminov najdete na spletni strani: www.grem-art.com Začnemo 19./20. septembra 2018 Redna cena: 330 EUR. Vnovčite s tem kuponom 10% popusta, ob prijavi na skupinski tečaj. Prijave na: lnfo.gram.art9gmall.com ali na telefon: 031511-166 Facebook: granJft
KS. V kulturnem programu so sodelovali Mešani pevski zbor Turistično rekreativnega društva Turnše Češenik pod vodstvom Aleša Fariča, Domžalski rogisti, harmonikar Domen Kosič ter recitatorji Maks Jeran, Jože Lončar in Vera Vojska, ki je slovesnost tudi povezovala. Recitatorji so se s Cankarjevimi deli spomnili tudi 100-le-tnice njegove smrti. Na slovesnosti je bilo opozorjeno tudi na aktualno problematiko vrednotenja narodno-osvo-bodilnega boja, prisotni so bili povabljeni na slovesnost na Šipku, kjer so se 5. avgusta 2018 spomnili obletnice ustanovitve Šlandrove brigade, vsi pa so bili tudi povabljeni na ogled razstave o partizanski PTT na Pošti Domžale, kjer je mogoče dobiti tudi spominski žig.
Prijetna slovesnost se je zaključila s tovariškim druženjem in obujanjem spominov pa tudi aktualno mislijo: Ljudje so velikokrat osamljeni, ker gradijo zidove, namesto da bi gladili mostove. Ob tem lahko rečemo, da je bila slovesnost ob prazniku KS Dob priložnost za zidanje mostov, ki so jo udeleženci tudi izkoristili.
Vera Vojska Foto: Miro Pivar
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 17
iz NAŠIH VRTCEV IN ŠOL
Al Domžale Twin trade za izobraževanje mladih
Razveseljivo je, da v časih, ko smo postali del ustroja neusmiljenega svetovnega kapitalizma, nekatera podjetja in osveščeni ljudje še vedno imajo dovolj posluha za izobraževanje mladih (in starih).
Za astronomijo ni nikoli prepozno, v zvezde se lahko zaljubiš pri osmih ali osemdesetih, si nabaviš teleskop in se ti razkrije popolnoma novi svet, ki ga človeško oko brez teleskopa ne more videti. Opazovanje vesolja postane še zanimivejše, ko ga fotografiramo, takšne slike pričarajo še mnogo drugih prostim očem nevidnih podrobnosti.
V društvu se ves čas trudimo, da bi astronomijo približali mladim, zato smo na Goričkem, v Šalovcih, postavili vsenebno, t. i. allsky kamero, ki ob jasnih nočeh fotografira nebo. In kaj s tem pridobimo? Tam gori je zelo prometno, v zemljino atmosfero priletijo številni meteoridi, ki zažarijo in zgo-rijo (meteorji) ali pa ne zgorijo v celoti, koščki pa padejo na Zemljo (meteoriti).
Ai Domžale Twin trade je sponzoriral neomejeno uporabo interneta na
Goričkem, s pomočjo katerega si bodo lahko številni ogledali utrinke, filme, ki nastanejo vsako noč, slike zlepljene v en posnetek ... Mladim šolarjem in dijakom bodo posnetki koristili pri različnih raziskovalnih nalogah, izračunih tirnic satelitov in meteorjev, preštevanju meteorjev ob maksimumu pogostnosti - slednje je lahko tudi 'sto na uro'. Nekateri, ki se s tem
ukvarjajo že leta, pa se bodo zdaj lažje podali na teren in poiskali kakšne ostanke teh meteoritov. Zato še enkrat najlepša hvala Al Domžale Twin trade, da nam omogoča brezplačen dostop (od daleč) do podatkov, neomejeni internet nam olajša tudi delo z različnimi programi, ki jih potrebujemo ob astronomskih taborih v Šalovcih, ki jih imamo vsaj desetkrat na leto. Pri tem seveda ne morem mimo treh ključnih oseb, ki so nam zares pomagali s svojo zavzetostjo in znanjem: Darja Rupnik (Twin trade), Tomaž Štrukelj (vrhunski mojster za elektroniko, Petrol) in Matej Mihelčič (načrtovanje in izvedba, multimedijski inženir pri Krki). Hvala ekipa!
VODJA ASTROFOTO SEKCIJE PRI
Kulturnem društvu Kralj Tomaž Bela Szomi Kralj
Otroci, narava, gibanje, to je Mavrica
Začeli smo pred sedmimi leti. Izhajamo iz otrok, narave in gibanja.
mavrica Vse to prenašamo v doživljajske spise otrok v občini Domžale in tudi drugod. Opažamo, da se na naše počitnice vpisujejo tudi otroci bližnjih regij, kot so Trzin, Mengeš, Cr-nuče, Ljubljana in Kamnik. Veseli smo povratnikov, ki pravijo, da je tu v Mavrici je najlepše in tu resnično uživajo.
Nekateri otroci si sploh ne predstavljajo, kako bi preživeli čas počitnic brez televizije, računalnika, tablice ali telefona. Pri nas, vsaj tistih 8 do 9 ur, tega res nimajo. Odklopijo se, se pogovarjajo, igrajo, veselijo, smejijo in na nek način poslušajo drug drugega.
V počitniškem času smo veliko otrok naučili uporabljati nož, jim vlivali samozavest, da zmorejo, bodo in so tisto, kar si želijo in čutijo, da lahko.
Spletejo se marsikatera prijateljstva, včasih tudi kakšen spor, tudi pra-
kse, vreznine in podobne male nezgode. To ne pomeni, da bomo mi s svojim poslanstvom nehali, da bomo odslej otrokom ponujali samo tisto, s čemer se ne morejo vrezati, opraskati ... Ne! Naučili jih bomo živeti s tem, prevzeli bodo bolečino in naslednjič, ko se bodo srečali s tovrstnimi nezgodami, jih bodo pogumno sprejeli in se nanje bolj pripravili. O tem govorimo in za to
Mednarodni projekti v Domžalah
Pripravljalni obisk za mladinsko izmenjavo Grafit -izmenjava za lokalno spremembo
CENTER ZA MLADE DOMŽALE je v
juniju gostil pripravljalno srečanje za mladinsko izmenjavo Grafiti - izmenjava naredi lokalno spremembo,
ki bo potekala od 10. do 17. septembra 2018. Pripravljalni obisk je priložnost za izmenjavo izkušenj in znanj ter povezovanja. Skupaj z vodjami in udeleženci izmenjave iz Nemčije, Francije in Grčije smo nabirali ideje, se pogovarjali o urniku in aktivnostih ter naših pričakovanjih glede prihajajoče izmenjave. Obiskali smo tudi Slamnikarski muzej
in tako spoznali Domžale malo drugače.
Vas zanima, kaj bomo počeli na mladinski izmenjavi v septembru? Glavna tema bodo grafiti. Organizirali bomo delavnice, ki bodo namenjene tako začetnikom kot tistim, ki že imajo izkušnje z grafiti, vzeli pa si bomo čas tudi za resnejše teme, povezane z mediji in nestrpnostjo, saj so grafiti tudi način komunikacije. Mladinska izmenjava bo potekala v Domžalah. Bi se pridružili? Informacije najdete na naši spletni strani www.czm-domzale.si.
jih pripravljamo. Samostojni, trdni, odgovorni, pogumni in inovativni družbi, ki prihaja. To je Mavrica in to smo mi.
Hvala staršem za zaupanje, skrb in tople besede, ki jih namenite našim vaditeljem v društvu. Kot predsednica sem izredno ponosna, da gradimo zdravo, odgovorno in posebno društvo, kot je Mavrica. Otroci so naše srce, naša dejanja, naše ogledalo. Omogočimo jim zdravo otroštvo, polno doživetij.
Jesen v Mavrici prinaša raznolika gibanja. Otroci vse od 0,6 do 15 let lepo vabljeni v vadbene procese. Na vrsti so tudi družinske vadbe, vadbe za mamice z dojenčki in tudi vadbe za odrasle, ki bodo prinesle novo paleto vadbenih procesov, ki vas bodo razveseljevali skozi leto.
Privoščite si dan brez televizije in računalnika!
Kocka kamp 2018
Od 6. do 10. avgusta 2018 smo se preselili na morje.
zavod 1-2-3 Tematika Space Shuttle, nastanitev Punat, lokacija Rdečega križa Maribor. Otroci Zavoda 1-2-3 so uživali v programiranju, sestavljanju, ustvarjanju in tudi v vesoljskih bitkah. Vsak dan smo aktivno sestavljali robote, ki so reševali težave na Luni, Marsu in vesolju. Morda pa nekoč res najdemo rešitev na marsikatero vprašanje ravno preko kocke in malih robotov, ki jih gradijo naši otroci. Opazovali smo tudi nočno nebo, se peljali na panoramsko vožnjo z ladjico in vlakom. Na voljo smo aktivno in zabavno igrišče in seveda mesto na dosegu roke. Veliko smo tudi plavali in uporabljali malo robotiko na plaži. Resnična dogodivščina skozi vesolje se je zgodila tudi z izdelavo kalejdoskopov. Vsak svojega, vsak posebnega in nepozabnega. Na koncu zaklad, ki je prinašal, trikrat lahko ugibate kaj? Kocke!
Jesen počasi prinaša nove dogodivščine. Redne delavnice so bodo letošnje leto v Domžalah dogajale na lokaciji Zavoda 1-2-3, Šaranoviceva cesta 21 c, Vir, Obrtno-podjetniška zbornica Domžale, klet. Tam bomo ustvarjali, gradili in ugotavljali. Tudi nekatere šole bomo zasedli in seveda takoj v jeseni spet odšli na Kocka kamp.
Več informacij dobite na naši spletni stranizavod123.si ali na 070 295 870.
Poučno-kreativno-zabavno!
V CENTRU ZA MLADE SEPTEMBRA DOGAJA
SVETOVALNICA ZA MIADE "
Si se znašel/znašla v dilemi? Bi se rad pogovoril z nekom, a se ti zdi, da ne najdeš pravega sogovornika? Potrebuješ zaupen pogovor? V Centru za mlade Domžale imamo na voljo tudi svetovalnico za mlade, ki jo izvaja uni. dipl. psihologinja. redhodna rezervacija termina je obvezna.
il I
UČNA POMOČ t
Prehiti težave v šoli! Soočiti se z izzivi še preden ti postanejo težava.
Učna pomoč poteka v CZM skozi celotno šolsko leto. Cena: 2 €/ura.
Prijave sprejemamo do zapolnitve prostih mest.
Septembra začenjamo z ustvarjalnimi delavnicami! Delavnice potekajo vsako sredo v treh skupinah. Cena: 1,5 €/srečanje.
1.	skupina, 8-13 let: 14.30-15.45
2.	skupina MAVRIČNA SKUPINA (skupina je zaključena)
3.	skupina, 14-30 let: 18:00-20:00
Prvo srečanje bo 19.9.
Fotografska srečnaj pod mentorstvom Klemna Brumca so sproščena, neformalna in vključujejo: prakso, teorijo, klub srečanj in sodelovanje na natečajih. Srečanja potekajo vsak drugi ponedeljek. Cena: 15 €/september - junij
Delavnica je nameneja mladim do 30. leta, tudi tistim brez predznanja in opreme.
Športno družabna prireditev VETER V LASEH
Center za mlade Domžale organizira športno-preventivno prireditev Veter v laseh - s športom proti zasvojenosti. Prireditev je del vseslovenske športno-družbene akcije, ki poteka pod okriljem Športne unije Slovenije in se bo letos že 22. leto zapored odvijala v številnih krajih po vsej Sloveniji, tudi v Domžalah. Osrednja cilja akcije, ki je namenjena otrokom, mladostnikom in družinam, sta širiti ljubezen do športa ter predstaviti športno aktivnost kot zdrav in zabaven način preživljanja prostega časa in najboljšo protiutež vsem oblikam sodobnih zasvojenosti.
Dopoldan se bo odvil program za osnovnošolske otroke, popoldan od 17.00 do 19.00 pa ste vabljeni vsi. Na voljo bodo športni poligoni, ustvarjalnice in še mnogo drugega.
II III
Prireditev bo potekala v Češminovem parku. Vabljeni!
NOVO ŠOLSKO LETO, NOVI ŽAČETKI
Tudi v novem šolskem letu bomo v Centru za mlade Domžale organizirali tečaje tujih jezikov (nemščina, francoščina), konverzacije v nemškem jeziku ter različne delavnice in predavanja (delavnica vezenja, naravna kozmetika, medgeneracijske delavnice...).
Za podrobnejše informacije spremljajte našo spletno stran www.czm-domzale.s ali Facebook in Instagram profil.
MEDNARODNE PRILOŽNOSTI ZA MLADE
Te zanimajo grafiti? Kaj pa mednarodne priložnosti?
Želiš biti del mladinske izmenjave na kateri bodo sodelovali mladi iz Slovenije, Grčije, Nemčije in Francije? Izkoristi priložnost in sodeluj na mladinski izmenjavi na temo grafitov, ki bo potekala od 10. do 17. septembra v Domžalah. Udeležba je brezplačna!
Mladinska izmenjava Graffiti exchange makes local change, Domžale (10.-17. september).
Več informacij najdete na naši spletni strani ali pa nam pišite na info@czm-domzale.si.
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; www.czm-domzale.si, info@czm-domzale.si




18 | slamnik	številka 9 | september 2018 | letnik lviii
___ _	slamnik@kd-domzale.si
STAREJSI
Ob 102. rojstnem dnevu: županov sprejem in iskrene čestitke
Srečno, častni občan Jože Pogačnik!
90. rojstni dan Marice Vilar
Življenje niso bile le rožice, ampak veliko jih je pa bilo.
V četrtek, 26. julija 2018, je častni občan Občine Domžale gospod Jože Pogačnik praznoval 102. rojstni dan. Iskrene čestitke!
Jubilanta se večina starejših občanov in občank spomni predvsem kot uspešnega predsednika Skupščine Občine Domžale, v nepozabnem spominu pa je ostal tudi generacijam delavcev Tosame, ki se svojega direktorja še vedno radi spominjajo. Ob tem častitljivem življenjskem jubileju ga je župan Občine Domžale Toni Dragar povabil na sprejem ter mu zaželel še veliko zdravja in prijetnih trenutkov. Na sprejem ga je pospremila hčerka Andreja Jarc Pogačnik, vse dobro pa
političnega življenja je z grenkobo in razočaranjem doživel politične kritike. Ob tem pa je še danes ponosen na svoje tedanje ravnanje.
Zelo pomembno se je vpisal v zgodovino Tosame. Bil je tehnični in dolgoletni uspešen direktor, saj je podjetje pod njegovim vodstvom postalo ena najmodernejših sanitetnih tovarn. Leta, ki jih je preživel v Tosami, so en sam prijeten spomin, ki ga še vedno rad obudi - tudi ob srečanjih z nekdanjimi zaposlenimi.
S svojimi bogatimi izkušnjami, tako s področja lokalne samouprave, posebej komunalnega področja, kot gospodarstva je častni občan Jože Po-
so mu zaželeli častni občani Občine Domžale dr. Miro Stiplovšek, dr. Velj-ko Vulikic in Peter Primožič, tudi nekdanji predsednik Skupščine Občine Domžale, nekdanja županja Cveta Za-lokar, pridružili pa so se jim tudi predsedniki izvršnih svetov Edvard Peter-nel, Milan Marolt, mag. Tomaž Štebe in Anton Preskar.
Jubilant Jože Pogačnik je naziv častni občan Občine Domžale prejel leta 2003 za življenjsko delo - prispevek k gospodarskemu in širšemu družbenemu razvoju, ob tem pa je bilo posebej poudarjeno, da je častni občan Jože Pogačnik skromen in preprost, pogumen, z velikim ugledom med občani in občankami, ki ga še danes cenijo zaradi izrazitega socialnega čuta in razumevanja za malega človeka.
V	občini Domžale je funkcijo predsednika Skupščine Občine Domžale opravljal dve mandatni obdobji - med letoma 1963 in 1969. V tem času je njegov prispevek posebej viden pri širjenju vodovodnega omrežja v okviru projekta Zdrava pitna voda za vse, postavljeni so bili temelji za gradnjo Centralne čistilne naprave; obnovi in novogradnjam šolske mreže s samoprispevkom, tako na področju osnovnega kot srednjega šolstva, gradnji pošte, zdravstvenega doma in današnje Športne dvorane Domžale, ne nazadnje je s svojimi prizadevanji zagotovil ohranitev železniškega prometa na našem območju.
V	letih 1972 do 1973 je bil poslanec gospodarskega zbora slovenske skupščine in sopodpisnik znane politične akcije 25 poslancev ob kandidiranju za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki sta jo vodila poslanca Cene Ma-tičič in Ivan Kreft. Za poskus zgodnejšega vprašanja demokratičnih oblik
gačnik v življenju in delu občine sodeloval tudi po upokojitvi. Z velikim zanimanjem in veseljem ob uspehih je spremljal razvoj občine, tudi svetoval in znal pohvaliti. Še danes skrbno spremlja aktualna dogajanja in se predvsem veseli uspehov domače občine. Tudi srečanja s prijatelji niso redka, posebej vesel je srečanj z nekdanjimi predsedniki skupščin, županov in izvršnih svetov, ki jih tradicionalno pripravlja aktualni župan. To so srečanja, polna lepih spominov na skupno delo, na reševanje problemov, uspehe, ne manjka pa tudi nasvetov, ki vedno pridejo prav.
Ob iskrenih čestitkah in željah za dobro zdravje je jubilantu župan Toni Dragar podaril umetniško sliko domžalske slikarke Marije Mojce Vilar z motivom centra Domžal, mesta, ki ga ima naš častni občan zelo rad. Njegovim čestitkam so se pridružili vsi prisotni na sprejemu in zaželeli častnemu občanu, predvsem pa prijatelju, prijetno pot do naslednjega jubileja -še prej pa do tradicionalnega srečanja okoli novega leta.
_ _ i ^lajfâëarna ,
ODPRTO
od ponedeljka do sobote med 7. in 20. uro.
Z vami in za vas že 80 let. T 017215152, Ljubljanska 87, Domžale www.slascicarna-lencek.com
Ti ■ ♦ ■ *
mgiM
S?1
i
Pogovor z jubilantko Marico, uradno Marijo, Vilar, Matijevo Marico iz Doba, ki je 26. julija 2018 praznovala častitljivih 90 let, prinaša zanimivo zgodbo dekleta, ki je Dob prvič spoznalo pri devetih letih, bilo z njim tesno povezano vse življenje in še danes zanj pravi, da se je v njem zelo dobro počutila in se še, na kratko: »Dob imam zelo rada.«
Za začetek sva se preselili na god svete Ane v letu 1928 v vas Juriči pri Kastavu. Rojena na manjši kmetiji, v sedemčlanski družini, je imela v prijetnem otroštvu kar nekaj težav z astmo. Na zdravnikov nasvet jo je družinski znanec, poštni upravnik Rok Grošelj, devetletno odpeljal k sestri Ivani Drolka v Dob. Prvega in vseh nadaljnjih prihodov v Dob, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo, se rada spominja. Vsi so bili prijazni z njo, imela je veliko družbe, saj je bilo več kot 20 otrok njene starosti, od tod tudi njena lepa slovenščina. Po dvakrat pol leta bivanja v Dobu, zdravje se je zelo popravilo, se je pred obveznim obiskovanjem meščanske šole v Kastavu leta 1941 proti volji staršev odločila, da ostane v Dobu. Med vojno so Drolkovi pomagali njenim bližnjim, izseljenim na Rab in v Gonars, fašisti pa so jim požgali domačijo. »Malce sem se čutila dolžna Drolkovim, ki so praktično rešili življenja mojih najbližjih, pa tudi doma nisem imela več,« se spominja odločitve, da ostane v Dobu. Rada se spominja prijetnega deklištva pri Drolko-vih. Dobro pripravljena na življenje se je v letu 1953 poročila z Matijem Vilar-jem na eno večjih kmetij v Dobu, kjer dela ni nikoli zmanjkalo. Grunt reče: ti mene ali jaz tebe, na kmetiji pa je vedno dovolj dela, če ga le vidiš, se spominja začetkov zakonskega življenja. Lepo se je razumela z moževimi starši. Z možem sta se veselila rojstva šestih otrok, od katerih je žal ena hči umrla. Maji, Jelici, Mitji, Vidu in Martinu sta skušala z možem, ki se je pozneje zaposlil, saj se je tako skrb za kmetijo in otroke še v večji meri prevalila na njene rame, ustvariti prijetno življenje. »Trudila sem se, da so imeli vse kot drugi otroci, pa čeprav so bile to malo rabljene drsalke, ne ravno nove smuči
in podobno,« pripoveduje. Pa še: vsaka mama je uspešna mama, če otrokom ne le ukazuje, temveč se z njimi pogovarja in skupaj najdejo delo, drug drugega spoštujejo. »Saj, kaj pa je spoštovanje drugega kot veselje in sreča,« se nasmeje in spomni, da ji otroci velikokrat rečejo, da so oni nekoč poslušali njo, zdaj pa naj ona posluša njih. Ponosna je na vseh pet in družine. Živijo blizu in vsak dan delajo pri mami kljukice, kar pomeni, da se oglasijo pri njej, povprašajo po zdravju in rečejo kakšno besedo. Hvaležna jim je za vso pomoč, od majhnega do zdajšnje skrbi in pomoči, do čudovite slovesnosti za 90. rojstni dan, kjer s prijetnim nastopom ni manjkala svakinja Moravška Mara. »In če imajo kdaj občutek, da so mi kaj dolžni za skrb, jim kar povem: da sama velikokrat čutim, da sem jim dolžna, ko tako mislijo in skrbijo zame, posebej hvala Maji in Jelici,« pove. Tudi ob mojem obisku so delali kljukice. Jubilantka se razžalosti ob spominu na mnogo prezgodaj umrlega vnuka Nejca in težke čase ob bolezni moža Matija, kjer je posebej hvaležna hčerki Maji za vso pomoč.
Vseskozi je članica Krajevne organizacije Rdečega križa Dob in Župnijske Karitas, tudi v Društvu upokojencev Dob se dobro počuti. »Pa ne gre za sestanke, teh nimam preveč rada, vselej pa sodelujem pri aktivnostih, posebej pri dobrodelnih,« mi pove in ne pozabi povedati, da je hvaležna prav vsem, ki so ji kakorkoli v življenju pomagali. Predstavniki društev so jo tudi obiskali in ji zaželeli vse dobro. Nekateri pa še pridejo, pove. Njena velika ljubezen je petje. Dolga leta je
pela v pevskem zboru Kulturnega društva Jožef Virk Dob in dobila Gallusovo priznanje. Več kot pet desetletij jo je pesem družila tudi v cerkvenem pevskem zboru.
Njen dom v Dobu je del Hiše na travniku, kjer je vedno pestro, vsaj enkrat na teden se dobi v prijazni ka-varnici z Dobljankami, pa tudi znank nikoli ne manjka. Vesela je obiskov devetih vnukov, pridejo pravnuki. Zdravje ji dobro služi. Vesela je, ker si je pozdravila poškodbo kolka in hvaležna vsem, ki so ji pomagali, da je pri 90. še zdrava. Rada reče: »Svet je tako lep, samo gledati ga je treba. Že z našega dvorišča vidiš čudovite Kamniške planine, ki jih nekateri sploh ne opazijo.« In se spomni: »Življenje niso le rožice, čeprav jih je bilo v mojem kar precej.« Zamere in neprijetnosti, kje jih pa ni, moraš hitro pozabiti, ne pa: da kdor svojih napak ne prizna, drugih odpuščati ne zna, obogati najin pogovor z resnicami, ki so pomemben del njene življenjske poti.
Ob 90. rojstnem dnevu posebnih želja nima. »Rada se spominjam vseh postaj moje življenjske poti. Mislim, da mi je uspelo,« pravi, »tudi z božjo in Marijino pomočjo.« Še vedno je optimistična, zelo rada živi, še vedno poje pri Rožmarinkah, pevskem zboru Župnijske Karitas Dob in še enkrat več pove, da je zelo zadovoljna in hvaležna vsem za pomoč. Pa sva spet pri otrocih, ki so ji in ji še resnično polepšajo življenje
Naj ostane tako naprej, spoštovana jubilantka, in vse dobro vam želim.
Vera Vojska Foto: DJD
Biseroporočenca Ivan in Francka Bolhar z Vira
Iskrene čestitke
Ko sta Ivan in Francka Bolhar z Vira, Kuharjeva 5, pred desetimi leti praznovala zlato poroko, sta povedala, da je za pet desetletij skupnega življenja pomembna obojestranska skrb, razumevanje med zakoncema in v družini nasploh, spoštovanje, ljubezen, tudi pomoč, prijateljstvo in majhna presenečenja, ki vselej popestrijo življenjsko pot. Pa tudi, da sta vse življenje skušala biti odkrita, prijazna, vesela in poštena, saj sta tako vselej našla veliko prijaznih ljudi, med katerimi sta se dobro počutila, pa naj bo to v Društvu upokojencev Domžale, kjer je kar sedem let gospod Ivan opravljal funkcijo predsednika, Medobčinskem društvu invalidov Domžale ali Krajevni organizaciji za vrednote NOB Vir. Vse to za njuno zakonsko zvezo, sklenjeno 9. avgusta 1958, velja še danes, ko gospa Francka jesen življenja preživlja v domu upokojencev, kjer jo domači redno obiskujejo, slovesno pa so kljub bolezni praznovali še danes redek življenjski jubilej - biserno poroko.
Biseroporočenca Bolhar: Francka, rojena Dimc 8. avgusta 1938, v Depali vasi, in Ivan, rojen 31. maja 1932 v Ihanu, njegova sestra je pesnica Mici Jenc, oba izhajata iz skromnih družin, kjer sta kljub prijetne-
mu otroštvu morala zgodaj poprijeti za delo. To ju je spremljalo vse življenje: gospo Francko v Toku, gospoda Ivana v različnih gradbenih podjetjih, par let tudi v Nemčiji, ob upokojitvi pa v Heliosu.
Spoznala sta se na plesu v veliki dvorani v Grobljah, se 9. avgusta 1958 poročila v Domžalah, kjer ju je v domžalski cerkvi poročil dr. Matija Tomc. Kar kmalu sta si na Viru, lahko bi zapisala z lastnim delom, zgradila hišo, topel dom za hči Natalijo in sina Janka. Radi se imajo, biseroporočenca sta srečna in ponosna na njuni družini, tri vnuke: Andraža, Anjo in Manco, na pravnuka. Navajena skromnosti in delavnosti jima nikoli ni bilo težko urejati okolice hiše in lepega vrta z rastlinjaki, rada sta šla z društvi na izlet, biseroporočenec je nekaj let pel v pevskem zboru Janez Cerar DU Domžale. Posebej je ponosen na obiskovanje domžalske knjižnice, ki ji je zvest skoraj od začetka, saj ima knjižico s številko 66 ter lepe spomine na knjižničarko teto Mimi Privškovo, ki ga je klicala kar naš Janez. Njegova velika ljubezen je tudi fotografiranje, na kar kaže shranjenih 500 filmov - s posnetki s prijetnih srečanj z domačimi in izleti z društvi, kamor sta z ženo Francko vselej rada šla.
Jesen življenja jima je zadnjih deset let tekla ob delu na domačiji, prijetnih trenutkih z domačimi in društvi, lepih spominih na mladost in skupno življenje. Žal je biseroporočenka zbolela in danes živi v domu upokojencev, kar pa ni preprečilo, da domači ob očetovi in mamini biserni poroki ne bi pripravili praznovanja v družinskem krogu. Še vedno ju veže ljubezen, ki ju je združila pred šestimi desetletji, spoštovanje in prijateljstvo, predvsem pa domači, ki sta jim iskreno hvaležna za skrb in ljubezen. »To, kar sva jima midva dala v otroštvu in mladosti, nama zdaj vračajo,« je vesel biseroporočenec, ki, tako kot vse življenje, tudi zdaj uživa v družbi živali. Tokrat mu družbo dela čilska veverica, še prej pa papiga Lili, ki ga je nekaj dni pred mojim obiskom zapustila. Veliko življenjskih resnic izreče gospod Ivan v najinem pogovoru, tudi, da ni važno kaj imaš, ampak kaj čutiš, pa tudi, da je življenje kot diamant, nebrušen ni dosti vreden, če ga pa izbrusiš z ljubeznijo, dobrimi odnosi v zakonu, pa je njegova vrednost za zakonca, tudi biseroporočenca Bol-har, neskončna.
Iskrene čestitke, spoštovana jubilanta, ter veliko zdravja in prijetnih trenutkov med domačimi.
Vera Vojska
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 19
DOMŽALSKE ZGODBE
OLIVER DRAGOJEVIC POGOST GOST KRONE
Hotel Krona je letos poleti poleti praznoval 20 let obstoja. Ima kar nekaj posebnosti. Prva se pokaže že tik na vhodu, kjer sta visoko v zraku postavljeni dve tabli, ena kaže v smeri Franfurkta ob Majni, s številko razdalje 790 km, druga pa v drugo smer, v Pišece 132 km. Oba kraja sta povezana z lastnikoma hotela Silvo in Martinom Bibičem. V Franfurktu sta se spoznala in poročila, Pišece pa je rojstni kraj Martina. Leta 1998 sta se vrnila iz Nemčije in v Domžalah odprla družinski hotel Krona. Pred sedmimi leti sta odprla še apartmajsko vilo Silva Marija, njihovo podružnico v Pišecah.
Jože Skok Foto: osebni arhiv
V Kroni so se zvrstili številni znani gosti, tudi zveneča imena iz sveta estrade: Polde Bibič, Oliver Dragojevic, Danijela Martinovic, Petar Gra-šo, Faraoni, Simona Weiss, Tanja Zajc Zupan, Goran Karan. Deset let je hotel Krona gostil finalistke za izbor Miss Slovenije. Naš sogovornik Martin Bibič pripoveduje o prvih zaposlitvah.
Kot kuhar sem delal v Čateških Toplicah. Poleti sem bil v Nerezinah, potem v Poreču pa v Piranu, kjer sem bil šef kuhinje. Leta 1990 sem šel s trebuhom za kruhom v Nemčijo. Rekel sem, da grem za dve leti, da si zaslužim za kakšno picerijo, potem pa nazaj. Ko sva z ženo delala v Nemčiji, je tast Stanislav Glavič v Domžalah v Zaborštu gradil hotel, prej je bila tam rojstna hiša, pravili so ji Pr' Lenk. Želel sem si, da bi kuhal za Slovence, da bi bil med svojimi, ker je to najlepše. Prvega avgusta 1998 smo imeli odprtje hotela. Bilo je težko, imeli smo šest mesecev starega sina. V Nemčiji smo imeli utečeni hotel in restavracijo, tu pa smo začeli tako rekoč iz nič. V Frankfurtu sva s Silvo skupaj deset let vodila restavracijo v hotelu Frankenhof. Po vrnitvi sva prevzela hotel Krona, ki se nahaja na robu Domžal in je poznan tako doma kot po svetu. Rekel sem, da bomo zaslužili vsaj za hrano in preživetje, raje to, kot da si ves čas nekje tujec. Zato sva z ženo tudi investirala v hotel Krona. Vsi so govorili, da ne bomo uspeli, ker tu ne rabijo takih hotelov, pa tudi ker se nahaja bolj na robu mesta.
Imeli ste veliko gostov, med njimi je bil tudi Oliver Dragojevic, nedavno umrli hrvaški pevec?
Zelo rad sem ga poslušal, ko sem bil še majhen. Nekega dne pa je prestopil prag našega hotela, to je bilo leta 1999. Prišel je po nekem koncertu in največkrat je prespal pri nas. Podobno kot na primer Tereza Kesovija, Petar Grašo in Danijela.
Zanimivo je, da se je kar vračal k nam. V prostorih hotela imamo tudi klavir. Hkrati smo zelo prilagodljivi in nekaterim gostom postrežemo hrano tudi pozneje, zato se počutijo kot doma. Oliver Dragojevič je bil tu tudi s klapo Intrade, pa s spremljevalnim ansamblom Dupini, vedno so bili skupaj, kadar so nastopali. Ljudje v bližini in tudi drugi gosti so ga bili zelo veseli. Z vsemi je bil zelo komunikativen. Ni bil nedosegljiv, vsakemu je segel v roko in z veseljem komu zapel, če je to izrazil. Tudi sam sem kdaj v poznih urah pel z njim.
Veliko presenečenje sredi noči!
Po nekem koncertu je Oliver prišel v hotel bolj pozno, okoli pol dveh zjutraj, in ker je v sosednjem prostoru, kjer je tudi jedilnica, slišal živahne glasove, je vprašal, kaj se tam dogaja. Povedal sem, da so na večerji gosti, skupina zaposlenih iz Kliničnega centra v Ljubljani, da imajo novoletno zabavo. Pa mi je odvrnil, da jih bo samo pozdravil. Ugasnili smo luči,
Martin Bibič in Oliver Dragojevic med enim izmed številnih pevčevih bivanj v Kroni
on je sedel za klavir, ob katerem je bilo le toliko svetlobe, da so se nekoliko videle tipke, na mizah so gorele zgolj sveče. Zaigral in seveda zapel je pesem Cesarica. Ko so ljudje videli, koga imajo pravzaprav pred seboj, so
skoraj ponoreli. Kričali so, ploskali, vriskali, nekateri so pred njim šli kar na kolena. Potem je zapel še nekaj pesmi, tudi po željah. Tako je naredil kar nekajkrat. Bil je neverjetno ljudski in hkrati preprost.
Martin, Danijela in Petar Grašo, ko slednja naročata jedi v hotelu.
Karateista kluba Atom Shotokan iz Domžal pred Krono v prvih letih delovanja
Slovenske misice so bile prve gostje Krone ob odprtju pred 20 leti.
Oliver je bil za vsakogar dosegljiv, zelo rad je imel Slovence in Slovenijo, skrbel je za dobre odnose med našo državo in Hrvaško, bil je dober povezovalec, nekakšen ambasador prijateljskih odnosov med njima.
Z mnogimi ljudmi ste se fotografirali, kar je vidno ob vhodu v hotel in okoli recepcije, saj so vse stene prekrite s fotografijami. Ljudje so na fotografijah videti z vami, ponekod tudi z vašo ženo, zelo sproščeni.
Nikoli niso bile te fotografije naročene. Ko je denimo k nam prišla hrvaška pevka Danijela, sem njenega menedžerja vprašal, če se lahko fotografiram z njo. Odgovoril mi je, da o tem ni govora. Potem pa je Danijela sama opazila fotografijo, na kateri me objema Tereza Kesovija, in je predlagala, da se slikam tudi z njo. Odvrnil sem ji, da mi je njen menedžer dejal, da to ni mogoče. Namrdnila se je in dejala, da se bo fotografirala z mano. Odšla je v svojo sobo in se vrnila urejena, kot da bo nastopila na koncertu za kak film, kakor se je izrazila. Bila je zelo prijetna. Naj še omenim, da sta bila Petar Grašo in Danijela vedno zelo diskretna in fantastičen par.
Slike v času, ko so nastajale, še nimajo večje vrednosti, s časom pa so čedalje boljše in zanimive. Posebej ker ljudje dozorevamo, pa naposled tudi leta tečejo. To je močna energijska stvar, ljudje se fotografirajo z mano pred hotelom, tudi če jih je poln avtobus. Sem v nekem smislu povezovalec med gosti in našim hotelom, neke vrste animator.
Vaša žena Silva je direktorica hotela, v Nemčiji je bila kar 32 let.
Bila je zelo dobro vzgojena, v slovenskem duhu. Jaz sem v Kroni glavni za kuhanje, hkrati opravljam še nič koliko drugih stvari, povezanih z gostiščem in hotelom. Sin Florijan končuje hotelirsko šolo. Hčerka Pia bo stara 18 let in tudi obiskuje hotelirsko šolo, oba že zdaj pomagata v hotelu. Nobenega od njiju nisva z ženo nagovarjala, naj gresta v omenjeno šolo, ker je gostinstvo in hotelirstvo zelo naporno delo in v bistvu način življenja; vpre-žen si skoraj ves dan. Ko pridejo gosti, moraš poskrbeti zanje, treba je tudi nabaviti vso potrebno hrano in drugo.
V	vašem hoteli hotelu so bili gostje iz več kot sto držav?
Veseli so, da pridejo v Slovenijo in zadovoljni, da pridejo k nam. Pri nas je bil večkrat tudi oče Melanie, soproge ameriškega predsednika Do-nalda Trumpa, in to še pred tem, ko je zmagal na volitvah. Dejal mi je, da če bo Trump zmagal, bom šel kdaj kuhat v ZDA, ker to tako dobro počnem. Ne nujno za predsednika, temveč za ljudi okoli njega, za njihove zaposlene. Sem rekel, da bi z veseljem pripravil štruklje, potico ali kakšno posebno slovensko jed, vendar žal ne utegnem, ker sem doma preveč obremenjen.
Večkrat je bil pri vas tudi že pokojni igralec Polde Bibič?
V	bistvo je on našel mene. Prišel je čez vrata hotela in mi dejal: »Ti si
Bibič, jaz sem tudi Bibič in zbiram podatke o družinskem rodovniku«. V moji vasi je spoznal tudi mojega očeta. Dostikrat je bil v našem hotelu. Bil je dober ne le kot igralec, temveč tudi kot človek. Svoje čase sem pel pri oktetu Orlica iz Pišec, ki je bil pobraten s Slovenskim oktetom. Oktet Orlica, potem ko sta dva člana umrla, ni več deloval. Slovenski oktet je v naš hotel pripeljal Lojze Stražar, predsednik Kulturnega društva Miran Jarc iz Ško-cjana, pa še del starega okteta. Dve leti sem bil drugi bas v oktetu Orlica.
Kako se je Krona umestila v Domžale?
Domžale so kraj, kjer je mogoče storiti vse, od športnih do kulturno umetniških društev, do prireditev. Vsi so prispevali k temu, da smo uspeli. Pri nas so gostovale razne plesne in zborovske skupine, sodelujemo tudi z drugimi penzioni v bližini, s Kebrom na primer. Kadar je veliko povpraševanje po nočitvah, je treba drug drugemu pomagati. Tudi v Karate klubu Atom Shotokan Domžale so imeli v Kroni goste iz petnajstih držav.
V	klubu so zelo sposobni in dejavni, predsednik je Lovro Kokalj. Tudi z nogometnim in košarkaškim klubom dobro sodelujemo. Gostili smo tudi slovensko nogometno in rokometno reprezentanco pa smučarske skakalce. Slovenija tenis open je veliko naredila za nas. Naj omenim tudi Kotalkarsko društvo Pirueta. Najraje se povezujemo z manjšimi hoteli in penzioni, ker skupaj lahko hitro zapolnimo vrzeli, ki nastanejo v večjih hotelih ob večjih prireditvah ali tekmovanjih, kot je tudi Ambient v Domžalah. Imamo okoli 63 ležišč in 30 sob. Zelo se prilagajamo potrebam. Imamo goste iz Južne Koreje, iz Izraela je bilo letos kar devet skupin. Pa iz Kitajske izpod Mount Everesta, Madžarske, Bolgarije, Švice in drugod. K nam zahajajo poslovni gosti, pa tudi avtocesta Ljubljana-Ma-ribor, ki pelje blizu našega hotela, je ugodna za nočitve, precej blizu je tudi brniško letališče.
Letos je 20. obletnica odprtja Krone. Kako ste obeležili ta jubilej?
Imeli smo kulturno umetniški program. Povabili smo pevce in veterane za osamosvojitev Slovenije. Pele so tudi Ljudske pevke Žejno, Ljudski pevci Globoko, igral nam je harmonikar Lojze Ogorevc, na citre Tanja Zajc Zupan, na kitaro pa Hervin Jakončič.
Zakaj se vaš hotel imenuje Krona?
Z ženo Silvo sva želela, da ima hotel močno ime, ki vse povezuje, ki izkazuje, da si res dober, da si res zvezda, da se trudiš, skratka, da si krona vsega.
V	knjigah obiskov gostov zapisujemo marsikatere podatke, povezane z njihovim bivanjem, ki so nam dragoceni spomin nanje. Da niti ne omenim številih fotografij, teh imamo kar za nekaj večjih škatel, tako da bi rabili ogromno časa, da bi jih razvrstili in arhivirali. Ker je v recepciji in vhodu hotela na stenah premalo prostora, moramo nekatere prejšnje fotografije nadomestiti z novejšimi, starejše pa spravimo, ker nas spominjajo na goste, čas in dogajanje v hotelu. □
20 | slamnik	številka 9 | september 2018 | letnik lviii
KULTURA
slamnik@kd-domzale.si
OBOŽUJEM NAREČJA,
ŠE BOLJ PA TO, DA SI TO, KAR SI
VLADO KRESLIN, GLASBENIK
Vlado Kreslin bo v septembru gostoval tudi v Domžalah, natančneje na Studencu, kjer pripravlja svojevrstni dogodek z gosti.
Mateja Kegel Kozlevčar Foto: osebni arhiv
Ko se pogovarjamo o legendah slovenske glasbe, nam na misel hitro pride Vlado Kreslin. Ne le to, je kot ljudska pravljica, preprosto je od nekdaj tukaj in skrbi za ohranjanje slovenskega jezika, tudi narečnega v glasbi. Njegove pesmi prepeva mlado in staro, mali in veliki, besedila so nam tako domača, samoumevna ... Da, postala so del naše kulture. Vlado Kreslin bo v septembru gostoval tudi v Domžalah, natančneje na Studencu, kjer pripravlja svojevrstni dogodek z gosti; poleg Beltinške bande in Malih bogov se mu bo pridružila tudi zasedba Moj spev. Glasbenik, ki je z avtorsko glasbo do zdaj napolnil kar 15 albumov, se pohvalil z nekaj pesniškimi zbirkami, se kot igralec preizkusil na odrih in v filmih, s svojo glasbo ni navdih le občinstvu, pač pa tudi ustvarjalcem romanov, filmov in celo diplomski nalog. V intervjuju za Slamnik je spregovoril o marsičem.
Začniva na koncu te zgodbe, septembra namreč prihajate v Domžale, skupaj v družbi legendarne Beltinške bande in Malih bogov. Kaj pripravljate za obiskovalce?
V Beltinški bandi zdaj igrajo učenci starih legendarnih muzikan-tov iz Prekmurja, ki so postali prav taki mojstri kot so bili njihovi učitelji. Z Malimi bogovi igramo avtorsko glasbo, na odru pa jo poskušamo izvajati v nekakšnem prekmurskem občutju. Publika bo slišala torej jabolka in hruške: Od višine se zvrti, Spominčice, Z Goričkega v Piran, Lili Marlen .
Prav z Beltinško bando skupaj potujete, ustvarjate in razvajate občinstvo že od konca 80. let. To je res dolga doba. V čem je skrivnost tega prijateljstva, sinergije, ki je opazna tudi na odru?
Nič posebnega oziroma največ, kar lahko imaš: prijateljstvo in uživanje v tem, kar počnemo.
Beltinška banda, v kateri sta oče in sin. Vlado in Milan. Vaju je to še bolj povezalo?
Morda je to bila prva stvar, ki naju je res povezala. No, v mladosti pa navijanje za Nogometni klub Maribor in Nogometni klub Beltinci, za katere je oče lastnoročno pisal oziroma risal plakate, jaz pa sem jih lepil po vasi. Zbližala sva se, ko sva bila oba malo starejša. Zdaj se pa res štekava. Oče je letos dopolnil 90 let in izdal svoj CD. S takim človekom se pa že moraš štekati, a ne?
Vaši začetki so bili sicer bobnarsko usmerjeni, na koncu pa ste pristali s 'tisto črno kitaro' in glasom, ki ga prepozna domala vsak Slovenec. Načrtno, ali se je tako pač razvilo?

ii ^ iCCf
i .a.
m 1 m
Tudi sam se začudim, ko vidim osemnajstletnike, s kakšnim zanosom pod odrom pojejo Tisto črno kitaro. Torej imajo tudi oni preteklost in spomine, vredne nostalgije.
Bil sem bobnar ansamblu, vendar brez bobnov. Starši bi morali vzeli kredit, vendar bi to prišlo v poštev samo v primeru, če bi igral harmoniko. Ta pa me ni zanimala. Očetovo črno kitaro sem našel v kotu spalnice in se zapečatil.
Tudi mlajši, sodobnejši pevci in pevke počasi začenjajo s pogumno uporabo svojih narečij v glasbi. Za vas je to tradicija, nekaj, kar pričakujemo, da se bo zgodilo na vašem koncertu. Čutite poslanstvo v tem, da ohranjate narečja v glasbi in jih delite z drugimi?
Ko sem konec osemdesetih posnel nekaj pesmi v narečju, ni bilo ravno
preveč razumevanja, tudi na nacionalni radijski postaji ne. Obožujem narečja, še bolj pa to, da si to, kar si. Nikdar nisem razumel ljudi, ki se odselijo v Ljubljano, in po nekaj letih 'ne znajo' svojega dialekta. Popolnoma nepotreben občutek manjvrednosti.
Slovenska glasba, tista še ne ustvarjena - ji napovedujete lepo prihodnost ali jo čaka kakšna bolj črna zgodba?
Zaenkrat nam vse vso kulturo in zavest požira amerikanizacija, ki jo sprejmemo kot ovca, ki gre v zakol. Upamo lahko samo, da stalno uporabljena fraza o tem, kako nas je le kultura ohranila, še drži.
Vlada Kreslina poslušamo vsi, mladi, srednje generacije, poznajo vas starejši. Vsak zna zapeti, če ne zamrmrati vsaj nekaj vaših uspešnic. Kateri so vam najbližji, katero občinstvo? Tudi sam se začudim, ko vidim osemnajstletnike, s kakšnim zanosom pod odrom pojejo Tisto črno kitaro. Torej imajo tudi oni preteklost in spomine, vredne nostalgije. Včasih si domišljam, da naše pesmi to spoštujejo. In da se kakšna dotakne tudi bogatega spomina, ki počiva v starejši generaciji. Prav tega, mislim, da premalo spoštujemo danes, ko tako nerazumno hlastamo za vsem, kar je novo in mlado.
Vaše pesmi so ne le ponarodele, ampak tudi v navdih, priredbe, uporabljajo jih v filmih... Katera od vseh teh je vaša najljubša in katero morda najtežje poslušate?
Stara fraza pravi, da so vse pesmi avtorju kot otroci, haha! Res pa je, da so nekatere v ozadju, neodkrite, ki bi si zaslužile več pozornosti, da se jih vzljubi, in take so kot introvertirani, pa vendar ljubi nam otroci.
Slovenija je sicer vaša domača dežela, a vaš glas in prijateljstvo, nastopi segajo prek meja. Se rajši pomikate proti Balkanu, spodaj, nižje ali vas bolj vleče v druge kraje, celine?
Vsak skok čez mejo, kjer te ne poznajo, ali pa pač malo manj, je
poseben izziv in poseben užitek. Nehote se vrneš v čas, ko si bil neznan in moraš občinstvo prepričati 'na novo'.
Ena od razlik med Balkanom in Zahodom je, da na Balkanu vsaj delno razumejo, ko poješ v slovenskem jeziku. In tudi vedo, da je v Prekmurju ravnica ... Hočem reči, dosti je skupnih referenc, na Zahodu jih pa prav malo briga za nas. Seveda je poseben izziv nastopiti, npr. v New Yorku, saj, kot pravi pesnik, če uspeš tam, uspeš vsepovsod. Sicer mi pa kolegi pravijo, da je imenitno, radovedno in dobronamerno občinstvo na vzhodu, npr. na Kitajskem.
Ko ste na odru ali pa še preden greste na oder, ko pripravljate program, kako najdete pravo mero starih uspešnih in novih, ki jih ljudje šele posvajajo? To je včasih precej težavno opravilo. Občinstvo pozna in ima rada stare pesmi, nekako pa moraš predstaviti tudi nove, včasih dobiš kritiko, da si izvajal preveč starih, drugič, da so same neznane . Potrebna je prava mera za vsak koncert posebej.
O vas je znano, da nimate vaj, ampak svoje pesmi zvadite kar pred občinstvom, na nastopih. Morda kakšna anekdota, je kdaj spodletela kakšna pesem in predvsem, kako ste situacijo rešili? Ena od pesmi, ki sem jo napisal o Beltinški bandi, Venci - Povest o Beltinški bandi govori o tem, kako smo s 'staro', originalno Beltinško bando izvajali tuje pesmi, torej priredbe. Ker jih nisem obremenjeval z angleškimi naslovi, smo uporabljali številke, gospodje pa so včasih imeli vato v ušesih in potem je znalo priti do zapleta.
Stari rock
»Satisfaction« je ingleška štiri, »Passenger« ingleška dva, »Knockin' on the Heaven's Door« pa ingleška tri.
Na kakem prepišnem odru pa si kdo preveč vate nabaše v uho in ko zakličem angleška tri, naenkrat Jagger kot Dylan zveni.
Vinilke, kasete, CD-ji, danes pa predvsem splet, kako ste 'rasli' z novimi tehnologijami oziroma kako so se te dotaknile vašega ustvarjanja?
Jaz se spomnim še 'singlic', torej majhnih vinilk ki so se vrtele s 45 obrati na minuto. Zdaj pa imam avto, v katerem si niti CD-ja ne morem predvajati. Grozno! Od vsega tega napredka pobirajo velike profite.
Za konec pa - od kod črpate energijo. Zdi se, kot da vam leta ne pridejo do živega, kot da vas... glasba polni z energijo mogoče?
Seveda, tudi glasba te lahko polni z energijo, vsakega človeka polni tisto, kar ima rad. □
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9	slamnik | 21
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
kolumna • odtis človečnosti	LENART ZAJC
NEKJE ŽIVLJENJE IN BLIŠČ, PRI NAS PA BODO POČIVALI TOVORNJAKI_.
Jankovicu moram priznati, čeprav nerad, ker mi nekatere njegove županske poteze niso všeč, da je z odlično urbanizacijo in premišljenim zapiranjem prometa v mestnem jedru, ljubljanski center postavil na pravo mesto.
Ne dolgo nazaj sem se po zares dolgem času dobil s prijatelji v Stari Ljubljani. Sicer se običajno centra zaradi težav s parkiranjem in pretirano navitih cen izogibam in ga obiščem le, kadar v resnici drugače ne gre. Seveda je to podnevi, zvečer pa, če že grem, ven raje zavijem v domače Domžale ali kam drugam v bližnjo okolico. Skratka, zdaj po dolgem času sem si imel priliko ogledati Staro Ljubljano v njenem večernem sijaju. Ljubki lokali, ulice polne življenja ,ne glede na to, da je bila sreda in se je ura nagibala proti polnoči. Okrog babilonska jezikovna zmešnjava, od slovenščine, angleščine, nemščine, italijanščine in češčine do bolj eksotičnih jezikov. Nobenega prometa, vzdušje povsem varno, saj razen nekaj dobrovoljnih opitih ljudi, ki so govorili nekoliko glasneje, ni bilo opaziti nič neobičajnega. Kako drugače, kot je bila Ljubljana v moji mladosti, ko sem se nervozno oziral čez ramo vedno pripravljen na ravs ali tek. In nenazadnje, kako drugač,e kot je bila Ljubljana pred dobrim desetletjem, ko je bila ob takšnih urah sredi tedna bolj ali manj mesto duhov. Izjema so bili kaki festivalski dnevi, ko si na ulici lahko srečeval domov vračajoče ljudi. Jankovicu moram priznati, čeprav nerad, ker mi nekatere njegove županske poteze niso všeč, da je z odlično urbanizacijo, in premišljenim zapiranjem prometa v mestnem jedru, ljubljanski center postavil na pravo mesto. Seveda nekdo bi lahko rekel: Ljubljana je prestolnica, največje slovensko mesto, lahko si privošči in prav je tako. Vendarle moram takoj pripomniti, da ko smo bili ne tako dolgo nazaj z družbo zvečer v starem mestnem jedru Škofje Loke, je bilo doživetje zelo podobno, če morda ne še prijetnejše kot v Ljubljani, saj daje manjše mesto intimnejši in bolj povezan občutek vsem, ki smo se srečevali tistega poletnega večera na ulici.
In medtem v Domžalah ... je, kot se za spalno naselje ob takšni uri spodobi, vse tiho. Turistov skoraj ni, če pa že kakšen je, je skoraj nezaznaven. Pa, da ne bom krivičen do zaspanosti potencialnih turistov, tudi domačini so ob takšni isti uri redkost na ulici, ker je pač bolj ali manj vse že zaprto. Seveda, Domžale so že zdavnaj izgubile blišč kraja, kjer je boljša zabava kot v sami prestolnici, nenazadnje kultura družabnega življenja v Domžalah nikoli ni bila načrtovana ali načrtno spodbujana s strani občinskih veljakov. Vedno je bilo prepuščeno podjetniški žilici ali entuziazmu posameznikov. Ne rečem, ravno zaradi posameznikov imamo v Domžalah enega najboljših kulturnih domov v Sloveniji - Kulturni dom Franca Ber-nika, imamo odličen klub Blunout, ki je prepoznaven med jazzovsko populacijo na območju, širšem od Slovenije, imamo prijetno vzdušje kavarne Flerin in še kaj se najde! Pa vendar v vseh naštetih primerih gre predvsem za odličnost delovanja posameznikov in ne dolgoročno občinsko politiko. Trudim se, pa vendarle v domžalskem urbanističnem razvoju ne morem zaznati trohice ideje razvoja družabnega življenja krajanov, ki bi presegalo klasično gostilniško posedanje do desete ure oziroma občasne veselice. Da se razumemo, bogato kulturno življenje v Berniku, dogodki v domžalski knjižnici, Menačenkovi domačiji in klubu
Blunout so seveda del družabnega življenja, ampak kaj, ko je prijetno po dobrem kulturnem dogodku še kje posedeti, morda kramljati dlje v noč, še kaj prigrizniti, pa čeprav kazalci na uri kažejo že več kot deset zvečer. Tudi to je namreč del kulture občinskega življenja, ki pa mora biti seveda zastavljena tako, da s svojim obstojem ne moti tistih, ki bi radi spali. In to je tisto, česar v Domžalah ne zaznavam.
(4 Po eni strani seveda razumem, da je urbano središče družabnega življenja najlažje urediti v starih mestnih jedrih, ki ga Domžale pač nimajo. Pa vendar, nimajo niti izrazite poslovne cone z obilico pisarniških prostorov, v kateri bi se lahko do poznih večernih ur odvijalo tudi družabno življenje, saj, če tam ne bi nihče spal, tudi nikogar ne bi motili ob tem nastajajoči zvoki.
No, namesto tega pa se bomo menda v Domžalah pohvalili z nečim popolnoma drugačnim, nečim, s čimer se težko pohvali katera druga slovenska občina: v Domžalah bomo, če se bodo občinski načrti iztekli tako, kot so jih zastavili nekateri občinski možje, dobili veličastno tovornjakarsko počivališče! Ne samo to, ob počivališču bo še veličastna delavnica za tehnične preglede in bencinska črpalka, namenjena predvsem za tovornjake, menda madžarskega podjetja. In, da bo stvar še čudovitejša, bo vsa zadeva v Za-borštu postavljena na tistem travniku med avtocesto in novim Petrolom. Se pravi, ne le, da bo s tem uničena lepa zelena cona, ki je do zdaj pozdravila obiskovalca Domžal, ne, tu ob najbolj prometni vpadnici v Domžale bomo dobili še eno tovornjakarsko parkirišče. Verjetno želijo občinski veljaki s tem posegom vsakemu, ki bi prišel v Domžale, takoj povedati, kam prihaja: v zarukano predmestno postajališče tovornjakov.
Po eni strani seveda razumem, da je urbano središče družabnega življenja najlažje urediti v starih mestnih jedrih, ki ga Domžale pač nimajo. Pa vendar, nimajo niti izrazite poslovne cone z obilico pisarniških prostorov, v kateri bi se lahko do poznih večernih ur odvijalo tudi družabno življenje, saj, če tam ne bi nihče spal, tudi nikogar ne bi motili ob tem nastajajoči zvoki. Ne vem zares, ker nisem strokovnjak, vendar predvidevam, da pisarn v poslovni coni ne bi bilo težko oddati, če zaradi drugega ne, zaradi bližine Ljubljane in dobre povezave z njo, kot tudi visokih cen kvadratnega metra v prestolnici. Prepričan pa sem v nekaj: takšna, poslovna četrt, bi Domžalam in Domžalčanom prinesla bistveno več kot tovornjakarsko postajališče, ki nas le še bolj odriva v vlogo zanikrnega predmestja. □
knjige za odrasle
Katja Perat
Mazohistka
Beletrina,2018
Katja Perat je doktorska študentka na oddelku za primerjalno književnost na Univerzi Washington v St. Louisu, Mladinina novinarka, sourednica AirBeletrine in avtorica pesniških zbirk. Roman je avtoričin prvenec. Zgodba je umeščena v konec 19. in v začetek 20. stoletja, v zlato obdobje dunajske intelektualne in družabne scene. V zgodbi nam glavna junakinja izpove ključne dogodke svojega življenja. Nadeždina pripoved nas popelje v čas njenega odraščanja z očetom Leopoldom Sache-Masochom, znamenitim avstrijskim plemičem, pisateljem in publicistom. Za javno izraženim liberalizmom in odprtostjo tiči človek, ki ni sposoben očetovske ljubezni, še manj žrtvovanja za drugega. Glavna junakinja s svojim, sicer udobnim meščanskim bivanjem ni zadovoljna, počuti se ujeta v dane okoliščine, občuti krivico, ker njene želje, misli in literarna prizadevanja niso upoštevana. Čeprav roman obravnava travmatične dogodke in spoznanja ter podaja grenke uvide v življenje junakinje, se na nobeni točki ne vda melanholiji. Izjemna zgodba in bogat jezik.
Tadej Golob
Nespodobni odvetnik: biografija dr. Petra Čeferina
Didakta, 2018
Biografija dr. Petra Čeferina nam nudi vpogled v njegovo zasebno in odvetniško življenje. Zanimiv je začetek biografije, saj ne prične s svojimi otroštvom, temveč s podrobnostmi enega izmed odmevnih medijskih primerov - Peric. Ravno takrat je umrla njegova žena in iz napisanega je zelo očitno, koliko mu je pomenila. V nadaljevanju beremo o njegovem uveljavljanju v odvetniškem prostoru, o študentskem času, pa o ustvarjanju družine, ženini bolezni in zdravljenju, njegovih otrocih, na katere je silno ponosen, o novi partnerki, potovanjih, njegovem močnem duhu, karateju in še in še . Odlično branje za tiste, ki bi želeli (podrobneje) spoznati tega razvpitega slovenskega odvetnika in morda ponovno preveriti oziroma prevetriti svoje mnenje o njem.
D.CASNIJSTI
Carl Honoré
Hvalnica počasnosti: Svetovno gibanje, ki kljubuje kultu hitrosti
Založba Chiara, 2018
Prosti čas je osnovna človekova pravica in potreba. Hitri, nori čas, ki tako drvi, potrebuje protiutež. Dandanes ljudje tudi na dopustu tekmujejo, tečejo, drvijo, da bi si ogledali čim več mest in znamenitosti. Ne znamo si več dopustiti počivati. Rezultati vse te norije so izgorelost, depresija, tesnoba in druge bolezni, ki jih je dandanes vedno več. Ne upoštevamo, da telo potrebuje počitek. Obstaja čas, ko stvari rastejo, in čas, ko se rast ustavi. Zdi se, da kot da živimo samo za to, da bi premagali druge, dosegli več, bili najboljši, premagali vse, na koncu še sebe. Toda, pride kakšen dan, ko se v vsakem izmed nas zbudi spoznanje in zavedanje, da nas nekega dne več ne bo. Lahko se nam že prej zgodi bolezen. Iz vsega tega se je razvila javna pobuda Ustavi se! Opozarja nas na pre-hiter tempo življenja in nas vabi, da pomislimo nase in se ji pridružimo. Ustavite se tudi vi in ne dovolite, da vas čas neprestano preganja. Obstaja še en drug svet. Čas za pogovor, za dotik, objem, opazovanje, za vdih in izdih in čas za trenutek, ko samo smo. V življenju so pomembnejše reči od nenehnega pospeševanja njegove hitrosti, je dejal Gandhi. Vzemite si čas za to knjigo, ki vas bo spomnila na stvari, ki v življenju zares nekaj štejejo.
Hiromi Kawakami Aktovka
Mladinska knjiga, 2018
Priljubljena sodobna japonska pisateljica je za roman Aktovka leta 2001 L , prejela nagrado na Japonskem, po prevodu v angleščino pa je bila tudi na zahodu uvrščena med finaliste Independentove nagrade. Kot je značilno za japon-
ske avtorje, tudi v Aktovki spremljamo nenavaden tok zgodbe med profesorjem in bivšo učenko. Srečata se po naključju in kmalu ugotovita, da imata veliko skupnega. Najprej ju družita hrana in pijača, nato pa med njima kmalu začutimo posebno energijo, ki bi lahko vodila v predvidljiv konec. A kot že omenjeno, nas avtorica vodi po nenavadnem razmerju do nepričakovanega konca.
knjige za otroke in mladino
Jack Cheng
Vesolje, me slišiš?
Mladinska knjiga, 2018
Glavni junak knjige je enajstletni Aleks Petroski. Živi sam z mamo in kužkom. Njegova mama ima težave z duševnim zdravjem, in Aleks je pogosto prepuščen sam sebi, pravzaprav on skrbi zase in za gospodinjstvo. Je poseben fant, ki ga navdušuje vesolje, zgradi celo svojo raketo. Brez mamine vednosti se poda na dolgo pot, iz domačega Kolorada se odpravi v Novo Mehiko na Šov amaterskih raketnih modelarjev. S seboj vzame kužka in svoj zlati ipod, na katerem zbira posnetke različnih zvokov z Zemlje za inteligentna bitja iz vesolja, ki ga bodo nekoč našla. Njegova pot je prava pustolovščina, na kateri spozna veliko dobrih ljudi, a soočiti se mora tudi s trpkimi skrivnostmi svoje družine. Roman Vesolje me slišiš? je prvenec ameriškega avtorja kitajskih korenin, bil je nominiran za številne literarne nagrade, doslej je prejel nagrado Golden Kite (2018).
Danny Parker
Monika in Mija
Skrivnost, 2018
Emis
.
Deklici Monika in Mija se srečata na železniški postaji. Z vkrcanjem na vlak se začne potovanje njunega prijateljstva. Med vožnjo se igrata, 'guncata' po sedežih, nagajata sopotnikom ... Ker pa je potovanje dolgo in utrudljivo, se čez nekaj časa spreta. Postaneta jezni, glasni, nesramni druga do druge ... Vsaka na svojem koncu zamišljeno gleda skozi okno. Kako se bo končalo njuno potovanje? Bosta ostali prijateljici? S prečudovitimi ilustracijami je 'čustveno bogato' vožnjo z vlakom dopolnila ilustratorka Freya Blackwood.
Heather Tekavec
Sraka tatinska!
Zala,2018
Psiček Maks se odloči raziskati, kdo kmetu krade korenje, fižol, češnje in jagode, vendar pa bo v svoji dobronamerni naivnosti in zaslepljenosti težko odkril prave tatove, ki ga medtem namerno zavajajo. Humorna slikanica izvrstno odpira temo naivnosti, ki nas v življenju pogosto drago stane, pa naj bo naša namera povsod in v vseh videti dobro, še tako plemenita. Poštenost in dobrota sta vsekakor dobro izhodišče, vendar jima je dobro dodati dovolj razmisleka in kritične presoje, da se lahko ozdravimo pretirane naivnosti in izognemo neprijetnim življenjskim situacijam. Zgodbi svoje dodajo še razigrane in barvite ilustracije, ki bodo otroke pritegnile in staršem omogočile z otroki spregovoriti o teh pomembnih vprašanjih.
medioteka
DVD
Ivan
Fivia, 2018
Čeprav je že tri leta, kar je bil film posnet, se okoli njega pravzaprav zdaj dogaja največ. Vrstijo se nagrade in priznanja, predvsem glavni igralki Maruši Majer za vlogo Mare, ki je prejela zlato areno na 65. filmskem festivalu v Pulju za enkratno upodobitev novopečene mamice in hkrati ljubice, ki se znajde v vrtincu kriminala. Zaradi svojega žalostnega otroštva se težko spoprijema z odločitvami, ki usodno vplivajo na porajajočo se družino. Film je zgodba o napačnih odločitvah, prikazanih v neprestanem stopnjevanju napetosti. Ko gre zares, zmaga ljubezen do sina, neustavljiv materinski nagon, njen nepokvarjeni občutek za dobro in pravično. Sliši se banalno, lahko bi izpadlo melodramatično, vendar je ekipa film izpeljala vrhunsko, predvsem blesti Marušina pretresljiva in močna upodobitev Ivanove neustrašne mamice Mare.
22 | slamnik	številka 9 | september 2018 | letnik lviii
kultura
slamnik@kd-domzale.si
Čarobna pravljica o Pepelki se vrača v Radomlje
Naj vas razveselimo z novico, da se muzikal Pepelka to jesen vrača na oder Kulturnega doma Radomlje. Ogledate si lahko eno izmed štirih ponovitev, med 25. in 28. oktobrom, ki jih ne gre zamuditi.
Zagotovo ni med nami nikogar, ki ne bi poznal zgodbe o Pepelki - mladem dekletu, ki po očetovi smrti postane služkinja zlobni mačehi in polsestrama. Letošnjega januarja je zgodba zaživela tudi v muzikalu, ki je premiero v vsem svojem blišču doživel na odru Kulturnega doma Radomlje. Pepelka je dokazala, da je kljub trpljenju in zatiranju v njej dovolj moči in upanja v boljše življenje, ki jo na koncu pripe-
februarske predstave pokleknil pred svojo princeso in jo prav zares zaprosil za roko. Tako se drugo leto vsi veselimo čisto prave pravljične poroke.
Tisti, ki ste muzikal že videli, veste, da v predstavi nastopa tudi režiser, igralec, prevajalec in pevec Nejc Lisjak, ki je muzikal tudi prevedel v krasno in spevno slovenščino. Odlično se nam predstavi kot zlobna mačeha Be-ulah. Glasbeni vodja, akademska glas-
lje do preobrazbe v princeso in srečen konec.
Po zaslugi izvrstne kreativne skupine mladih ustvarjalcev iz Kulturnega društva Ihan in Kulturnega društva Mlin Radomlje ter pod odličnim vodstvom režiserja Nejca Lisjaka je muzi-kal doživel 18 uspešnih ponovitev. V njej so si gledalci lahko ogledali izvrstne igralce, pevce in plesalce. Poleg tega obiskovalci težko ostanejo ravnodušni, saj si lahko na odru ogledajo vse elemente izvirne Pepelke - bučo, kočijo, steklene čeveljce, kraljevi banket in izredno drzno preobrazbo Pe-pelke v princeso. Z gotovostjo lahko povemo, da se je ta klasična pravljica v preobleki muzikala s svojo šar-mantnostjo in romantičnostjo dotaknila src vseh, ki so si ogledali to čarobno predstavo - tako otroke kot odrasle, sanjače pa znova opomnila, da se sanje na koncu vendarle izpolnijo.
Za piko na i pa v predstavi vsekakor poskrbita glavna igralca, ki sta uigran par tudi zasebno - Pepelka Tja-ša Hrovat in princ Uroš Steklasa. Prav slednji je med finalom zadnje
Prevoz in spremljava otrok in starejših Prevoz skupin s kombiji ali enoprostorci Prevozi na letališča, v zdravilišča, bolnice... Za starejše in invalide opravimo nakupe, pripeljemo stvari, odnesemo napotnico, prevzamemo in dostavimo zdravila, odnesemo pošto ...
V.V
Prihaja Seviljski brivec
18. kulturni poletni festival Studenec 2008
Komična opera v dveh delih Seviljski brivec italijanskega skladatelja Gioa-cchina Rossinija, ki velja za enega najpopularnejših opernih skladateljev v prvi polovici 19. stoletja, v okviru 18. Kulturnega poletnega festivala Studenec 2018 prihaja v poletno gledališče zadnji dan avgusta ob 20. uri. Ponuja čudovit glasbeni večer s solisti, opernim zborom in orkestrom SNG Opere in baletom Ljubljana. Na čarobnost in priljubljenost Seviljskega brivca kaže tudi podatek, da je to eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi.
V Poletnem gledališču Studenec smo imeli doslej že veliko priložnosti prisluhniti različnim operam v izvedbi različnih opernih hiš in vselej so nas glasbeniki navdušili. Le spomnite se Nabucca, Traviate in še katere od opernih mojstrovin, s katerih uvrstitvijo v zdajšnji poletni kulturni festival Studenec ali v pretekle kulturne prireditve, sta nas Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in operna hiša, ki je mojstrovino izvajala, vselej navdušila.
Prepričana sem, da bo tako tudi tokrat, ko bomo prisluhnili ljubezenski zgodbi grofa Almavive in lepe Rozi-
ne, varovanke doktorja Bartola, starca, ki bi jo rad poročil. V operi vseskozi rdečo nit vrste pripetljajev, preobratov in preoblek, drži v svojih spretnih rokah Figaro, seviljski brivec, ki ljubi svoj poklic, saj mu ta odpira vsa vrata in omogoča sodelovanje pri vseh ljubezenskih spletkah. In teh v operi ni malo, saj je seviljski brivec spreten kot malokdo in za vsak zaplet najde ravno pravo rešitev. Presenečenja se vrstijo drugo za drugim, na koncu pa -to boste morali ugotoviti sami, zato dobrodošli!
Čudovita glasba pritegne poslušalca že v uverturi in ga ne izpusti vse do konca. Vmes navdušujejo solistične arije, ki so že zdavnaj postale paradne točke basistov, mezzosopra-nistk in baritonistov.
Obeta se čaroben glasbeni večer, ki ga ne velja zamuditi, zato še enkrat: Dobrodošli 31. avgusta 2018 ob 20. uri na srečanjue s Seviljskim brivcem Figa-rom in solisti, opernim zborom in orkestrom SNG Opere in baletom Ljubljana.
Vera Vojska Foto: SNG
benica Uršula Jašovec, je odlično opravila svojo delo in se med drugim predstavila tudi kot magična dobra vila, ki na odru postreže s kar nekaj triki. Za izjemno koreografijo je zaslužna plesna mojstrica Petra Vegelj, dih jemajoča scenografija pa je delo magistrice inženirke arhitekture Urške Gregorič. Številne bogate pričeske nastanejo pod budnim očesom fenome-nalne frizerke Mateje Gradišek, odgovornost za kostumografijo pa je prevzela izkušena Marija Zajc Jašovec. V orkestru igrajo akademski glasbeniki, ki jim poveljuje dirigent Iztok Kocen.
Poskrbite torej, da boste v času krompirjevih počitnic (25.-28. oktober) preživeli svoj prosti čas z vašimi ljubljenimi v dvorani Kulturnega doma Radomlje ob ogledu čarobnega muzikala Pepelka.
Vstopnice za predstavo so že na voljo na spletni strani mojekarte.si, na njihovih prodajnih mestih in prek telefonske številke 051 230 554 (Klav-dija), v predprodaji pa si jih lahko zagotovite po nižji ceni do 3. septembra.
Tatjana Bonin
Tanita Fabjan Demšar
Prostor zadovoljnih ljudi v različnih letnih časih, ujet v fotografski objektiv
Občina Domžale je razpisala javni natečaj Fotografija letnega časa - Visit Domžale, s katerim želijo pridobiti kvalitetne in estetsko privlačne promocijske fotografije s tematiko iz okolja in dejavnosti v občini Domžale. Natečaj je odprt do preklica.
Občina Domžale želi pri občanih in drugih prebuditi zanimanje za domžalske znamenitosti - poudariti, kaj vse je lepega pri nas. Istočasno je cilj natečaja tudi uveljavljanje fotografov skozi izdelane promocijske materiale. Natečaj poteka od februarja 2018 do preklica in sicer tako, da poteka enkrat na tri mesece - v okviru letnih časov; zima
-	december, januar, februar; pomlad
-	marec, april, maj; poletje - junij, julij, avgust; jesen - september, oktober, november. Posamezni natečaj poteka od objave v Slamniku do zadnjega dne v mesecu določenega letnega časa. Na natečaju lahko sodelujejo le predlogi, ki so posneti na območju občine Domžale ali vidno prikazujejo simbole občine Domžale na lokacijah izven meja domžalske občine.
Konec maja se je zaključil prvi pomladni del javnega natečaja Fotografija letnega časa - Visit Domžale. Ker fotografij, ki so ustrezale pogojem, navedenim v razpisu, ni bilo prav veliko, se je komisija v sestavi Mira Bečan, mag. Renata Kosec, Vido Repanšek, Mojca Pi-var in Janez Kosmač odločila, da podelijo le prvo in drugo nagrado. Najbolj jih je prepričala fotografija Kuža in knjigo-bežnica, avtorice Tanite Fabjan Demšar. Drugo nagrado je prejela fotografija Kamniška Bistrica, avtorja Igorja Fabjana. Izbiro strokovne komisije je potrdil tudi župan Občine Domžale Toni Dragar.
Zmagovalca fotonatečaja Pomlad Tanita Fabjan Demšar in Igor Fabjan prihajata iz občine Lukovica, Igor je po izobrazbi organizator dela in elektrotehnik, se pa že vrsto let ukvarja s publicistiko, predvsem s področja turizma. Pravi, da se z zelo resnim fotografiranjem ne ukvarja, je pa že v študentskih letih začel s seboj na potovanja nositi zrcalno-refleksni fotoaparat, kjer je preprosto želel ovekovečiti dogodke. In tako je še danes: »Najljubši so mi vsi motivi, povezani s potovanji, tako krajina kot portreti ali drobni detajli.« Tanita je študentka likovne pedagogike, prosti čas posveča fotografiji, snemanju in svojima psičkama. Fotografija ji je zanimiva vse od srednje šole, zadnje čase pa se precej posveča snemanju. Obojemu posveča veliko več časa, odkar ima pse: »Najraje fotografiram pse in zani-
Igor Fabjan
mive pokrajine. Všeč so mi lokacije, ki jih ne vidiš vsak dan, in lepa svetloba, sploh sončni zahodi.« Igor pravi, da je zanj dobra fotografija takšna, ob kateri skoraj ostaneš brez besed. Ima nekaj več ... Za Tanito pa je dobra fotografija takšna, ki pove zgodbo: »Seveda pa je pomembno tudi to, da je tehnična izvedba (kompozicija, ostrina in podobno) čim boljša.«
O njunem sodelovanju na fotonate-čaju in o tem, kako je prišlo do ideje za motiv, nam je Igor povedal, da ga voda fascinira že od nekdaj, ob Kamniški Bistrici pa vedno najde zanimive prizore, tudi brez fotoaparata. O nagrajeni fotografiji pravi, da sporoča prav to, da je lahko ob vodi na istem mestu vsakokrat
drugače ... »Tokrat je prevladala želja prikazati povezanost Domžal z naravo. Reka je ena izmed takšnih stičnih točk. Nisem razmišljal o tem, kaj bi bilo morda najbolj všeč žiriji,« je o izboru prave fotografije za fotonatečaj povedal Igor. »Mene skoraj vedno spremljata psički in fotoaparat. Lia, ki je stara 7 let, je zelo fotogenična in rada pozira. Zaradi tega nisem imela veliko dela z njeno postavitvijo ob knjigobežnici, na katero opozarja na svoj način,« nam o motivu nagrajene fotografije zaupa Tanita. O izboru prave pa pove, da je hotela predstaviti barvitejšo in zabavnejšo plat življenja v urbanem okolju. Za oba sodelovanje na fotografskih natečajih, ki se jih udeležujeta občasno, predstavlja predvsem izziv, da pokažeta svoje delo in preverita, kako se na fotografije odzivajo drugi. »Vsake oči imajo svojega malarja ... Nagrade vsekakor niso glavni motiv, čeprav pridejo prav...,« nam še zaupata Igor in Tanita.
Ravno v teh dneh se zaključuje drugi del javnega natečaja, ki je potekal v poletnih mesecih, pred vrati pa je že jesenski del. Zato vabljeni vsi fotografi, da se v teh jesenskih mesecih sprehodite po naših krajih, v fotografski objektiv ujamete lepe trenutke in jih pošljite na e--naslov: fotografija@domzale.si. Več o pogojih sodelovanja lahko izveste na: http://domzale.si/razpis/126875.
Miha Ulčar Foto: arhiv Igorja Fabjana in Tanite Fabjan Demšar
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 23
KULTURA
Zgodbe iz Kofutnikove domačije - po 1. svetovni vojni do začetka županovanja Johana Giovanellija ml. (7. del)
V interpretacijskem načrtu z naslovom Kofutnikova domačija kot ekomuzej, ki smo ga ob pripravah za ohranitev Kofutnikove domačije zasnovali v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, osrednje mesto zavzema zgodba župana Johana Giovanellija.
V prejšnjih delih zgodb s Kofutnikove domačije smo spoznali življenje Johana Giovanellija st., ki so ga Ko-futnikovi sredi 19. stoletja prinesli iz Trsta kot rejenca, njegove tri otroke, ki so se izselili v Ameriko, in najmlajšega sina Johana, ki je bil v prvi svetovni vojni na ruski fronti. V nadaljevanju bomo podrobneje spoznali razmere na Kofutnikovi domačiji po prvi svetovni vojni do začetka župa-novanja Johana Giovanellija ml.
Nekoč številčna (desetčlanska) družina Johana Giovanellija st. se je po prvi svetovni vojni močno skrčila. Na Kofutnikovi domačiji so živeli le še Mici (Marija) Maček, zadnja predstavnica Mačkovih, ki so tukaj živeli v 19. stoletju, vdovec Johan Giovanelli st. in njegov najmlajši sin Johan ml., ki se je vrnil kot invalid iz prve svetovne vojne. Poleg njih je na domačiji živel še Franjo Moder (roj. dec. 1905), nezakonski sin Johanovega brata Franceta Giovanel-lija, medtem ko se je France leta 1906 izselil v Ameriko in si tam ustvaril novo družino. V New Yorku sta poleg njega živela še Kofutnikova Franca por. Pir-nat in njen brat Lovrenc Giovanelli. Sestra Ivana pa je takrat z družino živela in delala v bližnjem Velkavrhovem mlinu. Aprila 1922 je v 82. letu starosti umrla Mici Maček, Kofutnikovi otroci so jo klicali botra, kar jim je gotovo tudi bila. Na domačiji sta tako ostala samo še oče in sin, oba Johana Giovanellija, ter Francetov nezakonski sin. Čeprav je tudi Johana Giovanellija ml. mikalo, da bi odšel za sestro in bratoma v Ameriko, to zanj ni bilo možno. Skrbeti je moral za ostarelega očeta in bratovega nezakonskega sina ter za domačijo. V tistih časih ni bilo v navadi, da bi moški gospodinjili, zato je iskal dekle, s katero bi se poročil in bi prevzela ta dela na domačiji. Našel jo je na Viru, pri Bezja-ku. Spoznal in zaljubil se je v najmlajšo hči Katarino Kaplja (roj. 1896). Sam je
Ohcet Katarine Kaplja in Johana Giovanellija ml., pri Bezjaku na Viru, 8. julija 1923.
bil v tistem času zelo aktiven član mengeškega prosvetnega društva, igral je v več vaških igrah ter pel v grobeljskem mešanem pevskem zboru. Katarina Kaplja, ki so jo klicali Kati, je bila v tistem času aktivna v katoliškem prosvetnem društvu v Dobu: igrala je v tamkajšnji tamburaški skupini ter se udeleževala plesnih in drugih prireditev, pogosto tudi v narodni noši. Kakor je bilo tedaj za mlada dekleta v navadi, se je udeleževala tudi gospodinjskih tečajev, ki so jih organizirali v Dobu. Našla sta se torej dva mlada človeka, ki sta imela vse pogoje, da ustvarita svojo srečno družino. Poročila sta se julija 1923 v Dobu, ohcet pa so imeli na Bezjakovi domačiji na Viru.
To je bil za Kapljeve prav posebno slovesen dan, saj sta se ob tej priložnosti iz Amerike vrnili nevestini sestri, slamnikarici Lenca in Cila. Lenca, ki je bila tudi nevestina priča, je zanjo prinesla poročno obleko in obutev ter na splošno poskrbela, da je bila ohcet nadvse slovesna.
Johan Giovanellil ml. je na ohce-ti prav gotovo pogrešal svojo sestro in oba brata, ki so bili takrat v Ameriki. V pismu, v katerem jim je sporočil, da se je poročil, je med drugim zapisal: »Ko sedim sedaj ob strani svoje iz-voljenke v krogu povabljenih svatov, ki slave z nama ta pomemben dan, mi nehote uhajajo misli preko širnega morja v daljno deželo, kjer bivate vi, ki ste
Recenzija filma: Whitney
Whitney je dokumentarni film o vzponu in padcu pop dive Whitney Houston, ene najboljših pevk vseh časov, prav gotovo pa gre v njenem primeru tudi za enega izmed najbolj rafini-ranih in žlahtnih ženskih vokalov v zgodovini glasbe. Režiser Kevin Macdonald nam je že z dokumentarcem Marley do te mere približal življenje kralja reaggeja Boba Marleyja, da sploh nismo dvomili, da mu to ne bi uspelo tudi z Whitney.
In življenjska zgodba te 'očkove punčke' je dejansko srce parajoča. Gre za eno izmed tistih zgodb, kjer se na začetku vse zdi predobro, da bi bilo lahko resnično, potem pa se počasi, plast za plastjo, začnejo odstirati do tedaj na prvi pogled sicer obstranske, vendar pa tudi skrajno temačne zgodbe, ki počasi, a vztrajno - ena za drugo, tvorijo uničujoč skupni mozaik, ki 'krhko princeso' pripeljejo vse do bridkega konca. Hollywoodski producenti bi namreč 'ubijali' za takšen scenarij, le da je v slednjem primeru zgodba žal vse preveč resnična. Pevko, ki sta jo na svetovni glasbeni zemljevid v 80. let postavila singla Saving All My Love for You in njena izvedba Greatest Love of All, kot pop ikono pa jo je dokončno ustoličil super-hit I Wanna Dance with Somebody, je uničila kombinacija droge, alkohola, slabe izbire življenjskega sopotnika, grožnja s
100-milijonsko tožbo s strani njenega očeta, špekulacije o lezbištvu, morda pa še najbolj domnevna spolna zloraba v otroštvu, ki je nemara pomenila primarni vzrok za vse našteto. Takšna izkušnja za čisto, mlado bitje nedvomno predstavlja eno hujših življenjskih ovir, ki pa jo presežejo le redki. V odločilnem življenjskem trenutku, ko bi se definitivno morala posloviti od svojega nadvse ljubosumnega in na splošno trčenega moža, za kratek čas tudi znanega pevca Bobbyja Browna, se je Whitney raje odločila, da vztraja. Vendar dogmatična krščanska vzgoja je včasih res 'hudič', saj naj bi bilo ohranjanje zakona 'plemenito in požrtvovalno', medtem ko obupati pomeni 'sramoto' zase in tudi za šir-
mojemu srcu nad vse dragi. Pri tem me navdaja čustvo globoke hvaležnosti do vas vseh, ki ste mi bili tako dobri doslej in me navdaja trdna nada, da mi osta-
nete tako naklonjeni tudi nadalje. Jaz pa vam obljubljam, da vam je moja za-hvalnost zasigurana do konca dni. Iste ljubezni, ki jo gojim do vas v srcu svojem jaz, vam zagotavljam tudi v imenu svoje neveste Kati, s katero upam preživeti v slogi in ljubezni dolgo, dolgo vrsto srečnih dni. Četudi je ne poznate vsi po obrazu, gotovo vam je pa znana po imenu in vas prosim, da ji naklonite eno lju-bav, ki vas je vedno vezala z menoj, ker je ona z današnjim dnem stopila z nami v najtesnejšo rodbinsko zvezo.«
V takih razmerah, ko si je Johan Gi-ovanelli ml. uredil svoje življenje na Kofutnikovi domačiji, je komaj 30-le-ten junija 1924 kandidiral in bil izvoljen za župana Občine Jarše.
Delovna skupina za vsebinski načrt Kofutnikova domačiia kot ekomuzei
Literatura:
-	Mark Poljanšek, Gaber Cencelj: Johan Giovanelli (1894-1964) iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah, raziskovalna naloga OŠ Rodica, Domžale, 2016.
-	Teja Grad, Karmen Moneta: Življenje v Kofutnikovi hiši, raziskovalna naloga OŠ Rodica, Domžale, 2004.
-	Miha Prajs, Špela Prajs: Fotografije iz Kofutnikove domačije v Srednjih Jaršah, raziskovalna naloga OŠ Rodica, Domžale, 2018.
V:MUZEJU September 18
šo skupnost kot celoto. Kakorkoli že, Whitney je ostala v zakonu, ki ni imel nobene možnosti, s tem pa je popolnoma nevede zavrtela tudi smrtonosno spiralo težko opisljivega obupa in trpljenja. Po njeni 'misteriozni' smrti v kadi februarja 2012 je kmalu zaradi prevelikega odmerka mamil sledila še smrt njene edine hčere Bobbi Kristine v letu 2015. In čeprav so ji zlobni jeziki očitali, - predvsem znotraj temnopolte skupnosti - da na nek način s svojo komercialno glasbo 'izdaja' lastne črnske korenine, je postala največkrat nagrajena ženska (in ne samo pevka) vseh časov, saj naj bi do leta 2010 skupno prejela neverjetnih 415 najrazličnejših nagrad. Navzven resnično krasna zgodba o uspehu, navznoter pa permanentno samodokazovanje in bitka z lastnimi demoni. Če vse skupaj povežemo, bi lahko celo sklenili, da je njeno družino doletelo nekakšno prekletstvo, za tiste, ki v te stvari seveda verjamete.
Za vse druge podrobnosti si lahko ogledate film, ki bo definitivno lahko potešil tudi vse tiste, ki imate rahlo drugačen glasbeni okus. Tisti, ki do kina nekako ne utegnete, pa si zavrtite kakšen njen posnetek na Youtube. Vredno ji je prisluhniti.
Film si lahko ogledate tudi v Mestnem kinu Domžale.
ŽIGA ČAMERNIK
J?\k .1 jWJj/j
MENAČENKOVA DOMAČIJA Četrtek, 20. september 2018, ob 18. uri | Odprtje
Franc BERNIK
in njegova kulturno-socialna vloga v Domžalah v prvi polovici 20. stoletja
Razstava | 20. september - 20. oktober 2018 | Vstop prost.
Menačenkova domačija bo odprta na ogled tudi:
•	v nedeljo, 23. septembra, od 17. do 19. ure, ob 17. uri vodeni ogled
•	v nedeljo, 7. oktobra, od 9. do 13. ure.
SLAMNIKARSKI MUZEJ	SLAMNIKARSKI MUZEJ
Sreda, 19. september 2018, ob 20. uri Sreda, 26. september 2018, ob 20. uri
Matjaž Brojan
So ljudje, ki so temelji našega kraja
Predavanje | v sodelovanju z Župnijo Domžale | Vstop prost.
mag. Blaž Otrin
Iz starejše zgodovine Naše Ljube Gospe na Goričici
Predavanje | v sodelovanju z Župnijo Domžale | Vstop prost.
©
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50
menačenkova domačija Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@ kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. slamnikarski muzej domžale Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski.muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
24 I slamnik
številka 8 i avgust 2018 i letnik lviii
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale.si
lista reza / rok GRASIC, GENERALNI sEKRETAR
Gospa, ste prepričani, da govoriva o isti zadevi?
Čeprav sem te dni, ko minevajo zadnji dnevi počitnic, še posebej »na off«, pa vedno zastri-žem z ušesi, ko slišim, da smo si vsi enaki. Vse neumnosti, s katerimi sem si prej belil glavo, hitro pobegnejo, ker zopet slišim eno izmed največjih kadarkoli slišanih laži.
Kako smo vsi enaki? Eni izobraženi, drugi ne, pa zaposleni in brezposelni, kaj pa dijaki/ študentje, upokojenci ... Eni se valjajo v denarju, drugi zgolj v bedi. In optimisti ter pesimisti! Nekateri vplivni, nekateri sploh ne. In še cel kup drugih delitev - beli, črni, rumeni, rdeči, levi, desni ... No, skratka: ni, da ni! Cel kup bolj in manj oprijemljivih dejstev, ki govorijo v prid temu, da smo si pač drugačni. Pika!
Se pa ne čudim, da tak stavek slišim vse pogosteje, ko pa je tudi vse več govoričenja o tem, da smo si vsi »enaki«. Žal pa je premalo konstruktivne debate na to temo. Tako lahko iz iste medijske hiše slišimo, da ni vse črno-belo, čez par minut pa, da se ljudje delimo na tiste, ki uporabljamo telefone z androidovim operacijskim sistemom, in tiste, ki v te namene pri-doma uporabljajo svoje iphone. Jaz pa pravim, da se ljudje delimo na nas, ki lubenico očistimo pečk pred zaužitjem, in na vas, ki tega pač
nsi / peregrin stegnar
Turizem in gradovi na Domžalskem
V naši občini imamo številne stavbe, ki pričajo o naši preteklosti. Ena od takšnih privlačnosti so gotovo trije gradovi v naši občini, ki pa niso v nič kaj zavidljivem stanju. Zagotovo bi bili lahko privlačen objekt tako za oglede občanov kot za turiste oziroma druge obiskovalce naših krajev. Zato menim, da bi bilo treba v naslednjem občinskem mandatu dati obnovi gradov in drugih objektov z zgodovinsko vrednostjo večji poudarek.
Meni najbližji je grad Črnelo, ki je v zasebni lasti in ga lastnik z velikim trudom in zavzetostjo obnavlja. Gradovom, ki so v večini v zasebni lasti, občina seveda težko neposredno pomaga. A če bi lastnik in občina našli pravi skupni interes (javno-zasebno partnerstvo), npr. v turizmu, bi občina z javnimi sredstvi ali pa prek sredstev EU takšne projekte lahko uspešno podprla.
Blizu gradu Črnelo je grad oziroma dvorec Če-šenik, ki v sebi skriva kapelo s čudovitimi freskami Franca Jelovška. Žal je ta kapela prezidana, del nje pa je prodan za stanovanje. A na srečo so freske zazidane in so bile vsaj do pred kratkim še ohranjene. Tu bi se Zavod za zaščito naravne in kulturne dediščine lahko bolj aktivno vključil in zaščitil te freske, vsaj dokler ni sredstev za njiho-
Lokalne volitve 2018
V nedeljo, 18. novembra 2018, bodo v občini Domžale potekale volitve za župana, člane Občinskega sveta Občine Domžale in člane vseh 13 svetov krajevnih skupnosti. Za dan razpisa volitev, s katerim začno teči roki za volilna opravila, se šteje ponedeljek, 3. septembra 2018.
Podrobnejše informacije o lokalnih volitvah 2018 so objavljene na občinski spletni strani www.domzale.si.
•S f
i
OBČINA DOMŽALE
sds / mag. tomaž deželak, član os in predsednik oo sds
Kdo bo župan po jesenskih volitvah 2018?
(4 Če že želimo pogovore, naj bodo ti o enakopravnosti. To je pa nekaj čisto drugega! Takih razprav pravzaprav nikoli ni zadosti.
ne počnete! Nekdo drug pa vztraja, da se delimo na ljudi, ki spijo na trebuhu, in na ljudi, ki spijo na hrbtu. No, evo jih. Delitve. Ni jim ne konca ne kraja.
Kako lahko potemtakem še kdo oporeka temu, da smo si različni? In dobro je tako. Sicer bi vsi uporabljali androide - in Apple bi propadel! Nihče ne bi maral lubenic s pečkami - izrodili bi jih, ker bi jedli gensko deformirane brez pečk. In vsi bi spali na trebuhu - kdo bi pa potem smrčal? Zadnja je, če ni vaš partner slučajno ljubitelj smrčanja, še najbolj mila. Če že želimo pogovore, naj bodo ti o enakopravnosti. To je pa nekaj čisto drugega! Takih razprav pravzaprav nikoli ni zadosti. Še posebej ne v naši občini, kjer enakopravnost ne šteje toliko, kot bi morala, in kjer nismo vsi enakopravni. Za občino smo prej enaki. Enake ovce namreč.
Besedilo na željo avtorja ni jezikovno pregledano.
Vprašanje za približno 120 milijonov evrov. Zakaj za ta znesek? Toliko je namreč težak občinski proračun v enem županskem mandatu. V treh mandatih (našega očeta občine) to nanese 360 milijonov evrov. No, in zdaj vas lepo prosim, da se sprehodite po Domžalah in jih poizkusite poiskat. Ko se boste ozirali po mestu, vas vljudno prosim, da se ozrete po centru Domžal (to ni prazna garažna hiša). Seveda, če ga najdete. Vendar pa bi bilo, v isti sapi, skrajno krivično in nedostojno trditi, da obstoječi župan ni ničesar naredil. Veliko je bilo narejenega v povezavi z javnimi službami, predvsem gasilstvom. In zato kapo dol. Ampak to delo je opravljeno in zdaj so na vrsti infrastrukturni projekti, ki bi Domžale premaknile v rubriko 'Kje se najbolje živi' (https://www.finance.si/8854049). Zato pa potrebujemo nove t. i. majhne industrijske cone, Občinski prostorski načrt, ki bi jih podpiral, delovna mesta za mlade, ki so povezana s prej naštetim, in nenazadnje, znižan komunalni prispevek za razvojne projekte in mlade družine. Kje se je vse to v preteklosti izgubilo? V prej navedenem članku so naslednja ključna vprašanja: 'Kje imajo najvišje plače, najnižjo brezposelnost, najbolj produktivna podjetja,
ti Zavedati pa se moramo, da Domžale slovijo kot podjetniška občina. Občina, ki potrebuje podjetniško vodstvo.
ugodne cene stanovanj, najmanj kriminala, depresivnih in bolnih ljudi ...?'. Ja v Domžalah zagotovo ne. Zakaj? Zato, ker se o teh temah do zdaj ni razmišljalo. Sledilo se je predvsem ciljem spalnih naselij. Pa to ni kritika, ampak dejstvo. Zavedati pa se moramo, da Domžale slovijo kot podjetniška občina. Občina, ki potrebuje podjetniško vodstvo. Vodstvo, ki bo razumelo, da je treba podjetnikom in občanom omogočiti take pogoje za delo in življenje, da bodo produktivni in zaposlitveno naravnani. Ali to vse imamo v Domžalah? Mislim, da ne! Zato menim, da je čas, da se politične stranke v Domžalah poenotijo okoli predloga glede kandidata za župana, ki bo razumel in živel 'podjetniške' Domžale.
LTD / DAMJANA KoRoSEc
Šola po svoje
M Če bi imeli za kulturno dediščino več posluha, bi se danes lahko pohvalili z bogato ponudbo turističnih ogledov gradov na Domžalskem.
vo zaščito ali obnovo. Ob gradu Češenik je tudi zelo lep park, ki ga je Arboretum začel obnavljati, kar je hvale vredno. Ne gre pozabiti tudi na znani domžalski grad Krumperk, ki pa žal že desetletja propada in izgublja svojo dragocenost.
Če bi imeli za kulturno dediščino več posluha, bi se danes lahko pohvalili z bogato ponudbo turističnih ogledov gradov na Domžalskem. Povsem prepozno za naše gradove še ni, a zadnji čas je, da pristojni razmislijo, kako bi se jih dalo rešiti ter jim dati novo življenje in namen. Če gradove primerjamo z našo sakralno dediščino, ki jo imamo predvsem po zaslugi vernikov lepo ohranjeno in vzdrževano, vidimo, da je možno starejše objekte vzdrževati, čeprav ob le minimalni pomoči javnih sredstev. Zakaj ne bi podobno poizkusili pri obnovi in vzdrževanju gradov?
Hočem nočem, živim v dobi informatizacije. Vse gre bliskovito naprej, kljub temu pa imam občutek, da šolski sistem močno zaostaja. Kaj se je spremenilo, da bi otroci in učitelji z veseljem hodili v šolo? Že dolgo nič! Še naprej so učne snovi prenatrpane, učenja na pamet je preveč, preveč je obveznosti, zelo malo sprostitve, gibanja in ustvarjanja. Naši otroci povprečno šest ur na dan presedijo, šest ur na dan morajo biti 100-od-stotno pozorni, skoncentrirani, 'pridni'. Kje so igra, plezanje, plazenje, izdelovanje, sestavljanje, kopanje lukenj, sprostitev ... Naši učitelji imajo premalo avtonomije, ravnatelji nič.
Lepo bi bilo, če bi imela čarobno palico, da bi po hitrem postopku spremenila sistem, kakršen se meni zdi dober: V prvi vrsti prenoviti učne načrte, se znebiti nepotrebnih podatkov, vnesti sodobne pristope, upoštevati aktualnost. Pouk bi moral trajati največ 4 do 5 šolskih ur na dan, po pouku pa bi učenci opravljali praktično delo v primernih delavnicah. Velik poudarek bi bil igri na prostem, opazovanju okolja. Pomemben del pouka bi bil odmor in počitek. Od učitelja, ki bi šel čez mnoga sita izobraževanja, bil 'z dušo' pri svojem poklicu, bi bilo odvisno, kako, kaj in na kakšen način bi
M Cilj programa je otroke naučiti, da razmišljajo. Gre za sistem razmišljanja in pridobivanja uporabnega znanja, ki sta pomembna za razvoj in napredek.
poučeval. Glavni cilj bi bil zagotoviti, da so otroci srečni in odgovorni posamezniki, da se jim razvije veselje do učenja. Šola bi dala uporabno znanje, znanje za življenje. Bilo bi večje zaupanje staršev šoloobveznih otrok do učiteljev in do družbe.
Čeprav čarobne palice nimam, še nisem vrgla puške v koruzo .
Skupaj z ekipo učiteljic in vzgojiteljic sem poiskala drugačno učenje. Cilj programa je otroke naučiti, da razmišljajo. Gre za sistem razmišljanja in pridobivanja uporabnega znanja, ki sta pomembna za razvoj in napredek. Z različnimi metodami, ki spominjajo na igro, se učenci naučijo lekcije, pri tem razmišljajo, uporabljajo predhodna znanja in povezujejo informacije.
To je šola po svoje.
Naj bo to šolsko leto igra, pa bo hitro minilo.
metod marčun / lista za domžale
Velika poraba asfalta in nekaj dogodkov, premalo ali nič vlaganj v nove projekte
Poletje je čas dopustov, počitnic, druženja ... To je seveda odlično in prav predvsem v kontekstu druženja in gibanja oziroma združevanja obojega, prosti čas pa je tudi neprecenljiv v smislu počitka in regeneracije ter priprave na uresničevanje zahtev, ki jih narekuje resnejša in odgovornejša plat našega vsakdana. In že takoj smo pri vprašanju, kaj pa je z zastavljenimi cilji? S čim se lahko pohvalimo proti koncu štiriletnega - ops -za vladajočo elito pa že tretjega mandata?
Povečala se je poraba asfalta in betona, dobili smo nove reklamno-pozdravne table, vrstijo se športno-kulturne prireditve ... pričakovati je še kopico takšnih bonbončkov. Projekti, zapisani v občinski razvojni strategiji, pa tudi letos ne bodo uresničeni. V resnici je to le manipuliranje z občani, civilnimi iniciativami, novinarji in tudi z občinskim svetom.
Če si 'v polni sezoni' redko kdaj lahko privoščimo čas, da zadihamo, je zdaj ob izteku poletja in počitnikovanj primeren trenutek, da potegnemo črto pod vsa dogajanja in (neuresničene načrte. Vedno smo družno podprli vse dobre predloge in projekte, ki so se znašli na dnevnem redu občinske seje, ja, vendar jih je bilo po našem mnenju premalo. Morda bi bilo v bodoče smiselno, da združimo moči, uskladimo skupne cilje in poti ter se združeni podamo na jesenski 'boj' - volitve.
M Že zdaj je pravi čas za temeljito analizo in premislek ter sprejetje pravilne odločitve, mi pa se bomo potrudili, da vas ne razočaramo.
Motiv: skupni projekti in cilji, kot so izvajanje projektov za celostno podobo občine na področju prometne infrastrukture, prostorskega načrtovanja in ureditev mestnega jedra, kulture, športa, podjetništva, turizma in rekreacije, skrb za starejšo populacijo, zdravo okolje, ki vpliva na življenjske in bivalne pogoje človeka ter zdravo in kvalitetno življenje ... Čeprav smo ljudje v Sloveniji in Evropi res materialno bogatejši v primerjavi z večino narodov po svetu, slednje še ne pomeni, da moramo biti z vsem zadovoljni.
To vemo! Zakaj pa tega ne naredimo? Ker nas takoj utiša um, ki je verjetno že začel z nesmiselnimi izgovori. Globoko v sebi, kjer je čista iskrenost, namreč vemo, da so to resnično zgolj izgovori ter tolažba za neukrepanje in neizvajanje sprememb. Zato vedite: že zdaj je pravi čas za temeljito analizo in premislek ter sprejetje pravilne odločitve, mi pa se bomo potrudili, da vas ne razočaramo.
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 25
ŠPORT
PLESNA ŠOLA BOLERO ZDAJ TUDI V DOMŽALAH
Pogovarjali smo se z Janjo Pušl, priznano plesno strokovnjakinjo iz Plesne šole Bolero, ki že trinajst let s sinom Danom živi v Domžalah, kar je po eni strani pripeljalo tudi do odločitve, da to plesno šolo pripelje v naš kraj, saj Janja pravi, da je življenje v Domžalah kot nekakšna oaza v nasprotju z Ljubljano. O tem, kdaj bo Plesna šola Bolero v Domžalah, so Janjo spraševali tudi številni Domžalčani.
I
i,
Plesni center Bolero vodita priznana plesna strokovnjaka, nekdanja tekmovalca standardnih in latinskoameriških plesov, Janja Pušl in Zoran Kljun.
Uspešni in nadarjeni tekmovalki Klara Senica in Lana Smolnikar z mentorjem in koreografom Janom Ravnikom, večkratnim evropskim in svetovnim prvakom.
Miha Ulčar
Foto: osebni arhiv Janje Pušl
Plesni center Bolero, ki v letošnjem letu praznuje 30-le-tnico, je poznan po svojem odličnem delovanju ter kvaliteti in skrbi za plesno znanje vseh generacij. Priznana plesna šola zdaj deluje tudi v Domžalah, saj je pred kratkim začelo delovati društvo Bolero Domžale. Prvi plesni koraki v plesni dvoranici Srednje šole Domžale so bili narejeni že prejšnje šolsko leto, za novo šolsko leto pa pripravljajo kar nekaj zanimivih programov.
Po številu rekreativnih in tekmovalnih plesalcev vodilni v Sloveniji
Plesni center Bolero letos praznuje 3o-letnico svoje rekreativne in tekmovalne dejavnosti. Vodita jo danes priznana plesna strokovnjaka, nekdanja tekmovalca standardnih in latinsko-ameriških plesov, Janja Pušl in Zoran Kljun. Danes sta oba plesna pedagoga z diplomo, plesna sodnika, predavatelja, Janja tudi mentorica mlajšim kandidatom za plesne učitelje. Direktor, Zoran Kljun, je predsednik Plesne zveze Slovenije, Janja pa je aktivna v odboru za rekreacijo in je članica strokovnega odbora za ples. Plesni center Bolero je že nekaj let po številu rekreativnih plesalcev in tekmovalcev ter po številu najboljših mest vodilna plesna šola in plesni klub v Sloveniji. Janja pravi, da si z Zoranom pravzaprav nista predstavlja, da bo skozi leta nastala tako velika plesna zgodba. »Vse je šlo počasi in spontano. Za nami je veliko dela, izobraževanj in poslovnih odločitev. Tudi ta, da sva se z Zoranom pred osmimi leti odločila za nakup prostora v Ljubljani, kjer se danes vsak dan pleše na več kot tisoč kvadratnih metrih plesne površine. Ljubezen do poklica in ljudi, iskrenost in profesionalnost vedno zmagajo.«
Plesalci Plesne šole Bolero posegajo po svetovnem vrhu
Pravi, da je danes ponosna na veliko število v Boleru zgrajenih plesalcev, ki posegajo po samem svetovnem vrhu: »Iz njih skozi leta usmerjanja in mentorstva nastajajo mladi in kreativni ko-reografi in plesni učitelji, ki prenašajo znanje na otroke ali odrasle. Smo velika plesna šola, kjer so plesni učitelji in trenerji tudi redno zaposleni. Vlaganje v znanje, medsebojne odnose, poudarjanje človeških vrednot in popolna predanost številnih sodelavcev, je tisto, na kar sem izredno ponosna in za to tudi hvaležna. Vsak člen v naši verigi je pomemben in cenjen.«
Janja je v Domžalah že pustila plesni pečat
Janja najraje deluje v stroki, vodi plesne tečaje za odrasle, maturante ali devetošolce, ustvarja nove plesne programe, vodi prireditve in seveda skrbi za strokovni kader v podjetju. Plesno mojstrico dobro pozna na stotine maturantov, saj tudi v Domžalah že vrsto let dijake zaključnih letnikov Srednje šole Domžale in Gimnazije Domžale pripravlja na plesno četvorko - maturantski ples. Je tudi prva plesna učiteljica v Sloveniji, ki je sistematsko začela izvajati programe za ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Tudi ime Zeleni
klub je njena pogruntavščina, saj v tem klubu plešejo ljudje v starosti od 55 do 80 let. »Nekaj izredno dinamičnih plesnih delavnic sem izvedla tudi v Domu upokojencev Domžale in v tej smeri imam še precej načrtov,« pojasni Janja. Njen cilj je, da v naslednjih letih čim širši publiki predstavi program S plesom do zdravja in proti demenci. Zato je vesela vsakega povabila institucij, ki se ukvarjajo s starostniki in demenco, saj sama intenzivno dela na programu plesa proti demenci.
Plesni koraki z Bolerom Domžale v novi plesni dvorani Srednje šole Domžale
Prav tako ni naključje, da so se v Bo-leru odločili, da Janja po mnogih letih življenja v Domžalah in po najvišjih rezultatih Domžalčank Lane Smolnikar in Klare Senica, odpre plesno šolo (Društvo Bolero Domžale) tudi v Domžalah. »V Domžalah do lanskega leta nisem našla primernega prostora, ki bi zagotovil kvalitetno delo z otroki in odraslimi. Lani pa mi je bila s strani Srednje šole Domžale predstavljena njihova nova plesna dvoranica, ki je bila zgrajena v sklopu telovadnice. Nad plesno dvoranico sem bila navdušena, in tako je za društvom Bolero Domžale že prva manjša generacija odraslih plesnih parov, ki so se že
učili družabnega plesa. S plesalci smo se zelo hitro spoznali in povezali ter postali prava plesna druščina, ki je po vajah praznovala tudi rojstne dneve. Vsi pa bodo svojo plesno pot nadgrajevali tudi v novem šolskem letu,« o plesnih začetkih Bolera v Domžalah pove Janja.
Za plesne programe v Domžalah bodo skrbela zveneča plesna imena
V Boleru imajo izdelanih mnogo različnih plesnih programov, so profesionalci na področju organizacije valet in maturantskih plesov ali plesnih prireditev. Zadnja leta so po številu članov tako na rekreativnem kot na tekmovalnem delu največji plesni center v Sloveniji. Iz njihovih vrst prihajajo zveneča imena, kot so slovenska am-basadorka plesa, najboljša slovenska profesionalna plesalka in danes svetovno znana koreografinja Nika Kljun, hčerka Janje in Zorana, ki že osem let živi in ustvarja v Los Angelesu, kjer poučuje ples. Med zvenečimi imeni je tudi Jan Ravnik, večkratni evropski in svetovni prvak ter koreograf, ki se je letos odločil za odhod v ZDA. Oba z Niko sta, čeprav živita in ustvarjata prek luže, še vedno povezana s svojimi varovanci v Sloveniji: »Jan Ravnik je izjemno talentiran plesalec in
koreograf, ki je strog m nepopustljiv. Tako niza uspeh za uspehom sam, kot njegovi varovanki, nadarjeni plesalki Klara Senica in Lana Smolnikar. Obe sta s strani Plesne zveze Slovenije imenovani za najboljši plesni par v Sloveniji za leto 2017/2018, pod trenerskim vodstvom Jana pa sta letos dosegli pet nazivov državnih prvakinj (jazz, show dance, modern). Tako Lana kot Klara sta Domžalčanki.« Dekleti bosta v Boleru Domžale vodili program za otroke, dijake in študente.
Z znanjem Lane in Klare lahko tudi Domžale pridobijo nove tekmovalce in zmagovalce
Jan Ravnik, ki se je ob tej priložnosti oglasil izza luže, je povedal, da sta Lana in Klara punci, za kateri mu ni težko vstati pokonci ob treh zjutraj za trening ali preživeti vse nedelje v dvorani, saj sta eni bolj talentiranih in pridnih, zagnanih plesalk v Sloveniji: »Vsak njun nastop z mojimi koreografijami je izjemen in z vsakim njunim nastopom sem ponosen, kako znova in znova napredujeta. Čeprav sem zdaj na drugem koncu sveta, je naša komunikacija še vedno skoraj vsakodnevna, in prav tako upoštevata vse moje napotke, saj treniramo prek skypea (video klica), kjer ju popravljam in pripravljam na tekme. Definitivno bom vedno ob strani tem dvema puncama. Prav tako tudi v primeru, če zaživi domžalska plesna šola za otroke. Ravno tako bom del njunega treniranja otrok in razvijanja novih tekmovalcev in zmagovalcev, saj z njunim znanjem lahko podmladek v Plesni šoli Bolero Domžale postane izjemno dober. Lahko rečem, da bi tudi jaz svojega otroka zaupal tema dvema puncama. Tehnika, gibanje in srce je to, kar plesalec rabi in prav vse to imata ti dve punci.« Jan še pravi, da se bo vračal v Sloveniji in tudi prihajal v Plesno šolo Bolero Domžale, kjer bo del razvijanja otrok.
Lana in Klara pravita, da sta za to priložnost, da bosta v domžalski plesni šoli lahko učili mlade, neizmerno hvaležni. »Vse življenje sem trdo delala za moje plesno znanje. V veliko čast in veselje mi bo, da bom lahko svoje plesno znanje in ljubezen do plesa predala naprej mlajšim generacijam.
Verjamem, da bomo skupaj dobro sodelovali, saj me otroška energija vedno spravi v dobro voljo,« nam zaupa Lana. Klara pa doda: »Tudi mene zelo veseli delo z mladimi, zato jim bom z veseljem predajala svoje plesno znanje, ki sem ga pridobila v preteklih letih. Za ponujeno priložnost sem neizmerno hvaležna.« Dekleti bosta konec septembra odpotovali v Prago, kjer bo potekalo svetovno prvenstvo v show plesih. Dva tedna pozneje se bosta predstavili na evropskem prvenstvu v jazzu in modernu, ki bo potekalo v Rusiji. Novembra bosta v nemški Ri-esi tekmovali na IDO gala tekmovanju, kjer se bodo predstavili le izbrani zmagovalci pretekle sezone. Z mednarodnimi tekmami pa bosta zaključili v začetku decembra na Poljskem, kjer ju čaka še svetovno prvenstvo v jazzu in modernu. »V novi sezoni se na tekmovanjih prav tako želiva predstavljati v najboljši luči ter pokazati nove koreografije in najin napredek. Prav tako želiva še naprej rasti in se razvijati kot plesalki s pomočjo Jana Ravnika, ki je zaslužen za najine dosežke in najin razvoj,« nam še zaupata dekleti.
Programi v Plesni šoli Bolero Domžale za vse generacije in za zdravje
Trideset let Bolera, dolgotrajne plesne izkušnje pri delu z ljudmi in njihovo odlično sodelovanje je pripeljalo do tega, da z oktobrom 2018 v plesni dvorani Srednje šole Domžale začne delovati njihova plesna šola tudi v Domžalah. Janja pravi, da bosta rekreativni otroški program (od 4 do 12 let), jazz, showdance in moderne plese za dijake in študente vodili Lana in Klara, potekali pa bodo enkrat tedensko, ob petkih. Z avdicijo za tekmovalni program za otroke (od 7 do 12 let) pa bodo začeli decembra oziroma januarja prihodnje leto. Seveda ne bo manjkal izjemni Jan Ravnik, ki se bo takrat za nekaj tednov vrnil v Slovenijo.
Že drugo leto zapored, ob četrtkih, bo potekal družabni ples za odrasle pare, za kar bo tudi letos skrbela Janja, ki bo letos uvedla novost v Domžalah - program s Plesom do zdravja - za dame od 45 do 75 let. »To je program, ki v Ljubljani izjemno uspešno poteka že šest let, z njim pa v ritmu latino glasbe in evergreenov krepimo telo in se povežemo prek enostavnih plesnih elementov in energijo s samim s seboj, odžene-mo bolečine in poskrbimo, da z vajami preženemo demenco, ki se kaže kot vsak dan večja težava med starejšo populacijo,« pravi Janja, ki je s tem projektom že sodelovala z društvom Trepetlika, občasno volontersko pa sodeluje tudi z domovi upokojencev, tudi z domžalskim, kot smo že omenili. Janja je s tem programom, ki je namenjen za plesalce tretjega življenjskega obdobja, prva v Sloveniji. Je tudi dobitnica priznanja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale in priznanja Športne zveze Ljubljana za tridesetletno delo na področju plesa.
»Dragi Domžalčani, naj ples požene srce in naj vam poboža dušo, mladina pa naj zapleše rekreativno ali tekmovalno s svetovnima prvakinjama v show danceu duo 2017/2018!« Bolero vpisuje od septembra prek prijavnic na www.bolero.si, s tečaji pa začnejo prvi teden v oktobru. Več informacij na telefonski številki 040 322 522 ali info@bolero.si. □
26 | slamnik	številka 9 | september 2018 | letnik lviii
ŠPORT
slamnik@kd-domzale.si
Evropskemu slovesu sol na rane natrosili še prvenstveni porazi
Domžalčani niso ponovili lanske evropske pravljice, potem ko so na drugi stopnici kvalifikacij za Evropsko ligo nesrečno klecnili proti ruski Ufi.
nk Domžale Domžalski nogometaši v prvi del sezone 2018/2019 niso vstopili po svojih željah in pričakovanjih. Proti ruskemu tekmecu so se na uvodnem gostovanju razšli brez zadetkov in zapravili kopico zrelih priložnosti, nato pa doma kljub narekovanju ritma igre in pobudi na igrišču srečanje končali sklonjenih glav. Končnih 1:1 je pomenilo, da zaradi gola v gosteh v tretji predkrog napreduje Ufa, krvnik nogometašev v rumenem pa je bil slovenski ka-petan Bojan Jokič, ki je z močnim strelom poslal žogo v mrežo v 87. minuti. Domžalski junak bi lahko le nekaj minut prej postal Agim Ibrai-mi, a je zapravil priložnost za povišanje vodstva na 2:0, potem ko se je iz oči v oči znašel z nasprotnikovim vratarjem. Domači so sicer povedli z zadetkom Lovra Bizjaka v 50. minuti, ko je domžalski napadalec lepo unovčil podajo Mitje Široka. Hitri izpad iz evropskih tekmovanj je nato prinesel tudi kadrovske spremembe, klubsko sredino sta zamenjala najboljši domžalski strelec zadnje sezone Bizjak, ki je odšel prav k ruski Ufi, in Širok, ki bo svojo kariero nadaljeval v ciprskem Pafosu. »Žal nam je, da smo izpadli, saj smo na dveh tekmah prikazali več. Smo razočarani, a smo lahko po drugi strani tudi upravičeno ponosni. Znova smo se evropski javnosti prikazali kot dinamična, napadalna in zelo aktivna zasedba,« je za klubsko spletno stran po porazu dejal trener Simon Rožman. Dom-žalčanom je za preskok v tretji krog kvalifikacij za Evropsko ligo zmanjkal kanček sreče.
In ko ima hudič mlade ... glava in noge nato niso bile na mestu tri dni pozneje na prvenstveni tekmi 3. kroga v Murski Soboti. Mura je imela svoj dan in Domžalčane nadigrala s 5:1. Vse se je podrlo že po pol ure igre, ko so Muraši vodili z 1:0, rdeči karton pa je na domžalski strani pre-
jel Tilen Klemenčič. Pod edini domžalski zadetek se je sicer ob znižanju na 1:3 podpisal letošnji novinec Ton-či Mujan.
čil še vratar Sorčan. Krivulja se ni obrnila navzgor niti na sosedskem derbi-ju proti Olimpiji, na katerem sta domžalski dres znova oblekla povratnika
Že na naslednji prvenstveni tekmi 12. avgusta se je po zmagi nad Aluminijem s 3:1 zdelo, da se zmagoviti mozaik znova sestavlja. Agim Ibraimi in Shamar Nicholson sta poskrbela za lepo prednost po polčasu, ki je ni zamajal niti zadetek tekmeca v 71. minuti. Za končnih 3:1 in tretjo prvenstveno zmago v tej sezoni je poskrbel Nermin Haljeta. A da na začetku sezone manjka tisti ščepec nečesa pa tudi sreče, se je potrdilo na neugodnem gostovanju pri Gorici. Domače 'vrtnice' so slavile z zadetkom iz enajstmetrovke, Dom-žalčani pa so trikrat stresli okvir vrat. Lep zadetek za izenačenje novincu v Domžalah Nerminu Hodžicu je v iz-dihljajih tekme z lepo parado prepre-
Luka Marolt nadaljeval niz zmag, pionirji znova v tekmovalnih tirnicah
Domžalskega atleta Luko Marolta konkurenca še naprej gleda v hrbet. Po zmagi na državnem prvenstvu v teku na 100 metrov je pred avgustovskim odmorom zabeležil še tri zmage v Italiji in na Hrvaškem.
atletika Marolt, ki se je julija v Celju veselil naslova slovenskega prvaka v teku na 100 metrov s časom 10,69 sekunde, je pred zasluženimi počitnicami slavil še na mitingu v Trstu v Italiji na isti razdalji z dosežkom 10,79 sekunde. Konec julija je nato izven konkurence stopil v štartni blok še v Zagrebu na prvenstvu Hrvaške in tako na 100 kot 200 metrov zabeležil najboljša dosežka kvalifikacij. Z rezultatom 21,64 sekunde je postavil svoj najboljši dosežek letos v teku na 200 metrov. V finalu nato kot tuji državljan ni smel nastopiti. Luka zdaj čaka, ali bo povabljen v hrvaško prestolnico, ki bo 3. septembra gostila močan miting Svetovnega izziva (za mitingi diamantne lige druga najmočnejša serija mitingov).
Avgustovski tekmovalni premor po članskem evropskem prvenstvu v Berlinu so nato na slovenskih atletskih stezah prvi prekinili v Šentjerneju z atletskim mitingom Jernejevo 2018. Kot je letos v navadi, nas naši mladi atleti znova niso razočarali, perspektivna Maruška Vuk si je v kategoriji pionirk U-14 pritekla zmago v teku na 300 metrov z osebnim rekordom 45,72 sekunde, srebrna pa je
Člani v pripravah na ABA ligo 2, Klavžar iz Heliosa v Real
Medtem ko se domžalski članski košarkarji Helios Suns v miru pripravljajo na novo prvenstveno sezono, je bilo veliko bolj pestro v mlajših selekcijah. Za piko na i pestremu reprezentančnemu poletju je s prestopom iz Domžal v veliki madridski Real poskrbel 14-letni Urban Klavžar.
Slobodan Vuk, najboljši domžalski strelec v prvi ligi, je proti Olimpiji po letu in pol znova oblekel domžalski dres.
Slobodan Vuk in Matej Podlogar. »Premalo je bilo agresivnosti in želje, kar sta temelja naše igre,« je po porazu z 1:2 predstavo svojih varovancev ocenil Rožman. Uvodna zadetka Ljubljančanov sta bila tako plod napak in pre-mehke igre domačih nogometašev, ki so pred lepo napolnjenimi tribunami prikazali eno najslabših partij zadnjega obdobja. Zadetek Zenija Husmani-ja v 90. minuti je bil tako le kozmetični popravek in morda prav zato vsi že nestrpno pričakujejo reprezentančni premor, ko bo priložnost za dvig forme in prave predstave rumenih bojevnikov.
Domen Jarc Foto: Lado Vavpetič/
WWW.NKDOMZALE.SI
kk helios Avgusta je v Srbiji potekalo evropsko prvenstvo divizije A pionirjev U-16, na katerem sta mlado slovensko reprezentanco zastopala tudi dva člana domžalskega Heliosa, Urban Klavžar in Jure Snoj. Po tretjem mestu v skupinskem delu tekmovanja in porazu proti domači reprezentanci Srbije s 63:88, je Slovenija na tekmi za razvrstitev nesrečno izgubila proti Nemčiji z 82:84, čeprav je imela ob polčasu velikih 26 točk prednosti. Sledil je boj za obstanek med elitno šestnajsterico na stari celini, ki so si ga slovenski fantje priborili z zmago proti Nizozemski (77:62) in Črni gori (80:71). Čeprav je bil najmlajši igralec na prvenstvu, je v dresu Slovenije odlično igral Klavžar, ki je bil z 12 točkami in dvema podajama drugi strelec ter podajalec reprezentance.
Krstne nastope v reprezentančnem dresu so na turnirju pionirjev U-14 v Slovenj Gradcu vknjižili trije člani domžalske ekipe, Marko Pehlič, Adi Kočan in Tomaž Rutar, polno aktivna pa je bila v teh dneh tudi selekcija pionirjev U-13, ki je po finalni zmagi nad KK Sixt Primorska slavila na turnirju v Sežani.
Kar nekaj novincev bo v tej sezoni še obleklo domžalski dres. Mladinski pogon Helios Suns je tako okrepil 17-letni Luka Smodiš, sin vsem znanega odličnega nekdanjega slovenskega repre-zentanta Matjaža Smodiša. V želji po kar najboljšem razvoju mladih košarkarjev se je domžalski kolektiv letos povezal s škofjeloško ekipo, ki bo v sezoni 2018/2019 igrala v drugi ligi. Tam bodo svojo izkušnje nabirali trije Domžalča-ni, mladi Bine Prepelič, Urban Oman in
Matic Vesel, ki bodo ob tem seveda na voljo glavnemu domžalskemu tvorcu uspehov Jovanu Beaderju.
Slednji je s svojimi varovanci 6. avgusta začel s pripravami na novo sezono. V številčni ekipi je kar nekaj novincev. Iz beograjskega Partizana je tako prišel 22-letni in 210 centimetrov visoki srbski igralec Doko Šalic, iz Zlatoro-ga se je v Domžale preselil krilni center Urban Durnik, dres Heliosa pa že od junija znova nosi Miha Fon, ki je zadnja
Člani so v sproščenem vzdušju začeli priprave na sezono 2018/2019.
tri leta igral za Rogaško. Ekipa se zdaj v miru pripravlja na začetek sezone, ki bo za Helios Suns po šestih letih znova 'balkansko' obarvana. Domžalska ekipa je namreč prejela povabilo za nastopanje v ABA ligi 2, v kateri bo igralo 12 ekip iz Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore in Makedonije. Domžalčani so povabilo sprejeli odprtih rok, tako da jih od konca septembra dalje čaka ritem dveh težkih tekem na teden. Pravi test za to, kako visoko bodo letos ciljala 'domžalska sonca'.
Domen Jarc Foto: helios-suns.si
V uvodnih tekmah sezone remizirali s Šenčurjem
Nogometaši naše U-17 nogometne selekcije NK Roltek Dob, ki jo vodi trener Nedo Miletič, so v 1. krogu 2. SKL -zahod v Športnem parku Dob pri Domžalah gostili kadete iz NK Šencur in z njimi remizirali 1:1.
Nuša Mali (153) in Maja Per (154), ki sta se letos marca že veselili naslova državne prvakinje in podprvakinje v krosu, bosta znova skupaj na startu z ramo ob rami stali septembra na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih.
bila tudi v teku na 60 metrov s časom 8,52 sekunde. V teku na 300 metrov je z dosežkom 39,53 sekunde po bronu med pionirji U-16 posegel Luka Dacar, ki je letos sicer že prebil mejo 39 sekund. Bron je okoli vratu prejela tudi Eva Hasanagič v skoku v daljino med pionirkami U-16. S končnim rezultatom 4,89 metra sta ji v napeti tekmi vsega dva centimetra zmanjkala do zlate medalje. Srebro je bilo oddaljeno centimeter.
Počivali niso niti gorski tekači. Zadnji vikend julija je na Teku na Grin-tovec med mladinkami na dobre štiri kilometre dolgi progi tretje mesto osvojila Nuša Mali in tako potrdila svojo udeležbo na svetovnem prvenstvu v gorskih tekih 16. septembra v Andori. Med mladinkami bo slovenske barve tam zastopala še ena domžalska atletinja Maja Per, ki je letos uspešno nastopala predvsem na stezi in na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke na 2000 metrov z zaprekami osvojila visoko 16. mesto. Obe sta formo avgusta pred odhodom na svetovno prvenstvo pilili tudi na reprezentančnih pripravah gorskih tekačev na Krvavcu.
Domen Jarc
nk roltek dob U-17: Kadeti v uvo-dem krogu remizirali 1:1: Tisto najzanimivejše se je dogajalo pravzaprav na samem začetku tekme, saj so gostje povedli že v 6. minuti tekme, ko je za to poskrbel Benjamin Khodakhah, Do-bljani pa so z enako mero ogovorili le tri minute pozneje, ko je za izenačenje na 1:1 v polno zadel Tijam Kladnik.
V drugem polčasu so imeli 'Modri' iz Doba več od igre in so tudi prevzeli pobudo na igrišču ter si priigrali tudi nekaj lepih priložnosti, a je žal ostalo le pri priložnostih; ekipi sta se razšli z delitvijo točk.
U-19: Dvoboj mladincev ni dobil zmagovalca - NK Roltek Dob :
ND Šenčur 1:1: Naša U-19 selekcija NK Roltek Dob, ki jo vodi trener Bojan Komatovič, je v uvodnem krogu 2. SML - zahod doma gostila mladince iz ND Šenčur in z njimi remizirala 1:1.
Dobljani so na tekmi povedli, ko je v 22. minuti v polno in na veselje vseh zadel Dino Zenkovič in tudi postavil rezultat polčasa 1:0. Gostje so v drugem polčasu zaigrali bolj odločno in rezultat uspeli izenačiti v 74. minuti tekme, za to pa je poskrbel Lovro Ziherl.
Čestitke ekipama in trenerjema 'Modrih' iz Doba, Nedu Miletiču in Bojanu Komatoviču, za osvojeni točki!
Vsi za šampione iz Doba!
Gregor Horvatič
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9	slamnik | 27
slamnik@kd-domzale.si
šport
Uspešen štart »modrih« iz Doba v novo sezono 2. SNL
Naša članska ekipa NK Roltek Dob je v 1. krogu sezone 2018/2019 doma gostila NK Jadran Dekani in jih ugnala s 3:1, v 2. krogu pa na zahtevnem gostovanju pri 'Bricih' vknjižila remi (1:1) in točko.
nk roltek dob Tudi tekma 3. kroga in s tem druga domača tekma ni prinesla zmagovalca - Dobljani so se z Beltinci razšli z remijem 1:1.
Dobljani, ki so v svoji prvi tekmi letošnje sezone nastopili z občutno prenovljeno zasedbo, so nasprotnika, trdožive Primorce iz NK Jadran Dekani, 'trli' pravzaprav celoten prvi polčas, mrežo gostov pa 'načeli' tik pred iztekom polčasa, in sicer v 43. minuti, ko je v polno zadel Nejc Levec. Ko je že kazalo, da bodo Dobljani na odmor odšli z minimalno prednostjo 1:0, se je oglasil glavni sodnik srečanja Dejan Vivod iz Dravograda in v 45. minuti upravičeno dosodil strel z bele točke, le-tega pa je seveda zanesljivo izvedel kapetan Klemen Kunstelj in postavil rezultat polčasa 2:0. A gostje se niso kar tako predali in uspeli v drugem polčasu rezultat znižati na 1:2, za to pa je poskrbel v 62. minuti Dejan Banovič. Napetost med domačimi nogometaši in navijači je z znižanjem malce narasla, vse skupaj pa je pomiril Albert Račič, ko je povišal vodstvo Dobljanov na 3:1, in sicer v 84. minuti prek dosojene enajstmetrovke. To je bil tudi končni rezultat srečanja in Dobljani so se lahko razveselili zmage. Domači trener Nenad Toševski je na tekmi izkoristil vse tri menjave, in sicer je v 65. minuti kapetana Kunstlja zamenjal Armin Pašič, v 73. minuti je Levca zamenjal Denis Petrovič ter v 84. minuti, ko je Mlakarja zamenjal Rok Bergant. S predstavo naših fantov smo tako lahko zadovoljni, saj so na svojem (za veliko večino) 'prvencu' pred domačim občinstvom prikazali srčno borbo in pustili pozitiven vtis. Čestitke za zmago!
V 2. krogu letošnjega prvenstva v 2. SNL, so se Dobljani na gostovanju v Vipolžah pomerili z vedno neugodnimi 'Brici', saj borbeni Primorci vsak dvoboj odigrajo brez popuščanja in so vedno zahteven nasprotnik.
Tudi tokrat je bilo tako. Gostitelji iz NK Brda so prevzeli pobudo takoj po začetnem sodnikovem pisku in le-to 'kronali' z zadetkom v mreži Doblja-nov v 20. minuti tekme, ko je za to poskrbel Jan Štrukelj.
Dobljani so uspeli rezultat izenačiti takoj na začetku drugega polčasa.
Gol je v 46. minuti dosegel Luka Gu-ček. Doseženo izenačenje pa je dal Do-bljanom novega elana in vloga pobude na igrišči v Vipolžah je bila zamenjana. Z nekaj izjemnimi priložnostmi se je pri Dobljanih izkazal Nejc Levec, a je ostal žal le pri priložnostih. Zadnjo je Levec zapravil tik pred koncem tekme, ko je zadel prečko, žoga pa je
podvojili vodstvo, gol za 'Modre' pa je dosegel Gaber Petric. V 2. polčasu Do-bljanom igra ni več stekla tako dobro, saj so se posvetili predvsem obrambnim nalogam in gostje so to kaznovali z doseženim golom v 86. minuti tekme. Za to je poskrbel Žiga Šumak.
Ko je že kazalo na drugo zmago Do-bljanov v novi sezoni, so le-ti, tik pred
padla na sredinsko črto. So si pa dve priložnosti v drugem polčasi priigrali tudi gostitelji 'Brici', a jim je namero z odličnima obrambama preprečil izkušeni vratar Dobljanov Matic Čretnik.
Kljub izjemnim priložnostim (tudi za zmago) za popolni preobrat na tekmi so bili 'Modri' iz Doba zadovoljni z osvojeno točko v Vipolžah, pa čeprav smo lahko tudi mnenja, da so tam dve točki 'izgubili', saj so bili boljši tekmec večino tekme.
V 3. krogu 2. SNL so Dobljani doma gostili NK Beltinci, ki v svoji 'krstni' sezoni v 2. SNL kažejo zanimive nogometne predstave. Za trdožive Prekmurce je bilo to sicer prvo gostovanje v Športnem parku Dob pri Domžalah nasploh.
Tekma se ni začela po željah domačih, saj so si gostje priigrali dve priložnosti na tekmi že takoj na začetku, a je bil na mestu domači vratar Matic Čretnik. Dobljani so se nato zbrali in obrnili tekmo v svoj prid ter že v 11. minuti povedli, ko je za vodstvo z 1:0 v polno zadel Matic Mlakar. Dobrih 10.minut pozneje, natančneje v 22. minuti prvega polčasa, so Dobljani
OBČINA domžale
Kam v novem šolskem letu vpisati otroka na vadbo?
V novem šolskem letu lahko svojega otroka vpišite na vadbo juda na petih lokacijah v Domžalah: na OŠ Rodica, OŠ Dragomelj, OŠ Venclja Perka in OŠ Dob - podružnica Krtina, OŠ Preserje pri Radomljah.
Judo je več kot samo učenje in uporaba borbenih tehnik. Je celovit in čudovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje. Ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Judoistom podarja etična načela, vrednote, način življenja in način bivanja kot so spoštovanje, disciplina, prijateljstvo, pogum, vztrajnost idr. U4 in U5: Judo vrtec U4 in U5 je program, ki poteka na judo blazinah z dvema strokovno usposobljenima judo učiteljema dvakrat tedensko po 60 minut. Vadba temelji na izboljšanju osnovnih motoričnih gibanj in spretnosti, izboljšanju hitrosti ter koordinacije prek igre in vadbe na zabavnih poligonih.
Začetniki - Za osnovnošolsko mladino in tudi starejše
Delo z osnovnošolsko mladino in tudi s starejšimi začetniki poteka dva-

^Č ARS Ki

A A
th-i AT-i
Smučarski klub Ihan obvešča vse občane in ostale udeležence v prometu, da bo v soboto, 22. 9. 2018, od 14. do 17. ure na območju Ihana potekalo tradicionalno tekmovanje na tekaških rolkah.
Rolkanje Ihan 2018
V času tekmovanja bo občasno moten promet zaradi zapore cestišča, in sicer na odseku Ihan-Goričica-Žabar-Goropeče. Vse udeležence v prometu zato naprošamo, da upoštevate navodila redarske službe in prometno signalizacijo oziroma ureditev v času zapore. Hvala za razumevanje!
Hkrati vas vabimo, da se nam pridružite v Športnem parku Ihan, kjer boste lahko navijali za najboljše slovenske tekače in biatlonce, ki v Ihanu na tekaških rolkah tekmujejo že več kot 30 let.
Naj dolgoletna tradicija živi še naprej!
41. LKŠ in vpis v novo sezono
Kot vsako leto smo tudi letos, za nekaj časa, svoje domove zamenjali za obmorske apartmaje in prostor za trening.
končnim sodnikovim piskom, v kazenskem prostoru storili napako in sodnik srečanja Nejc Kajtazovič je brez oklevanja pokazal na belo točk. Strel z 11-m je v 95. minuti zanesljivo izvedel Jernej Trstenjak in postavil končni rezultat tekme 2:2.
Čestitke 'Modrim' iz Doba za srčno borbo in dober izkupiček točk!
Informacije o tekmah, igralcih in ostalih dogodkih lahko spremljate tudi na uradni klubski spletni strani www.nkdob.si ter na naši facebook in twitter (@NkRoltekDob) strani.
Vsi za šampione iz Doba!
Gregor Horvatič
sankukai karate klub domžale
Večkrat na dan smo pridno trenirali in pridobivali novo znanje. Tiste najbolj zagnane je namreč na koncu tedna čakal izpit za višji pas.
Čeprav so počitnice že pri koncu in se bodo čez nekaj dni ponovno začele šolske obveznosti, nismo karateisti prav nič žalostni. Skupaj s šolo se namreč začenja tudi nova sezona trenin-
znajo. Čaka nas torej pester začetek sezone 2018/2019.
V septembru kot vsako leto tudi letos vabimo medse nove karateiste. Če vas karate zanima in bi želeli izkusiti, kako poteka pravi trening karateja, ste lepo vabljeni, da nas obiščete na kateri od naših lokacij: Domžale, Dob -Krtina, Dragomelj, Lukovica, Mengeš, Radomlje, Rodica in Trzin. Na vseh lo-
krat tedensko po 60 minut v različnih skupinah pod vodstvom strokovno usposobljenih judo učiteljev. Vadba temelji na razvoju psihološke sta-
bilnosti, krepitvi telesa in učenju tehnik premagovanja strahu pred nasprotnikom in ovirami, ki se pojavljajo na treningu, pred tekmovanji, strahom v šoli in v življenju nasploh. Tekmovalni judo O tekmovalnem judo programu govorimo, ko imamo v mislih vrhunski judo. Gre za tekmovalce in tudi rekrea-tivce, ki so že aktivno trenirali judo in se želijo ponovno ukvarjati s tem športom. Vadba poteka štirikrat oziroma šestkrat tedensko po 90 oziroma 120 minut v različnih skupinah.
Vsi naši trenerji so visoko strokovno usposobljeni; imajo licence Judo zveze Slovenije za opravljanje strokov-no-pedagoškega dela.
Z vpisi začnemo septembra. Več informacij na: www.judogolovec.si.
Judo Domžale FOTO: TlLEN PERKo
gov in bele kimone bodo ponovno napolnile šolske telovadnice.
Otroci bodo skupaj s trenerji že od prvega treninga zagreto trenirali, saj vedo, da jih v oktobru čaka izbirna tekma za državno prvenstvo, ki bo novembra potekalo v Kočevju. Vsi tisti, ki se izpita za višji pas junija niso uspeli udeležiti, pa bodo že konec septembra imeli priložnost, da na dodatnem izpitnem roku pokažejo, kaj
kacijah potekajo treningi pod budnim očesom izkušenih trenerjev, ki imajo karate radi, svoje znanje pa z veseljem predajajo naprej.
Za več informacij o urnikih in vpisu vas vabimo, da obiščete našo spletno stran: www.sankukai.org, lahko pa pokličete tudi na telefonsko številko: 031 231 440.
Se vidimo!
TjAŠA Š. SAVŠEK
JOGA ^ ZA ZAČETNIKE ALI NEKOLIKO BOLJ IZKUŠENE C Umirjen, zavesten pristop, & sprostitev napetosti, raztezanje, krepitev, © prebuditev polnega diha.	1 JOGALIST Stanka Slabanja s. p. Jt RJU 500
Pričetek vadb v sept. 2018: Domžale, Rodica, Dragomelj, Ihan, Krtina, Dol pri Ljubljani, Nove Jarše.	T 031 607 286 stanka.slabanja@gmail.com FB: JOGALIST
28 I slamnik
ŠPORT
številka 8 i avgust 2018 i letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Plesni studio King Dance
Uspešno zaključena cheerleading sezona
Letos, tokrat že tretje leto zapored, ponovno odpira svoja Veselimo se novih izzivov in novih članov. vrata Plesni studio King Dance vsem, kijih veseli ples v paru.
ples Ponovno se bo plesalo v središču Domžal nad Tuš centrom. Klasični standardni in latino plesi, kot so jih odplesale tudi zvezde na TV ekranih, se plešejo tudi v Domžalah, le da veliko ljudi tega še ne ve.
»Z letošnjim letom želim v Domžalah ponuditi ples po dostopni ceni vsem za vse generacije od 4. leta naprej brez zgornje starostne omejitve in
za vse oblike plesa, od začetnih tečajev, nadaljevalnih skupin, in seveda tistim ki to dojemajo kot rekreacijo, ali tistim, ki bi želeli v najlepšem dvoranskem športu tudi tekmovati. K vključitvi v plesne skupine bi želela povabiti tudi
vse tiste, ki bi radi plesali, pa plesnega partnerja nimajo, ker zasebnih partnerjev ples na zanima, ali ker ga pač nimajo, da doživijo verjetno že dolgoletne želje, pa niso našli toliko poguma, da bi prestopili praga studia. Želela bi, da se Domžale razvijejo v mesto, kjer bi vsi poznali vsaj osnove plesa in kulture, ki k njemu paše.«
Vabljeni torej na teden odprtih vrat, ki bo zadnji teden septembra, prijave in več informacij pa lahko dobite na telefonski številki 031 814 114 ali po elektronski pošti na naslov: spela.kralj@hotmail.com in na FB strani KING dance.
Nikoli ni prepozno ... za ples
Velikokrat slišimo, da je rekreacija za odrasle, tekmovanje pa za otroke.
plesni klub miki Da moraš biti mlad, da se lahko fizično in psihično pripraviš in da na podlagi tega lahko ustvariš odlične rezultate. Pa ni tako, saj praksa kaže, da nikoli ni prepozno. Večina današnjih plesnih, športnih panog nima starostne omejitve. Pomembneje je, kako smo mi kot posamezniki pripravljeni in kakšni so naši
krat odločimo, da k športu pristopimo s tekmovalnega vidika, temu nameniti veliko več časa in treningov ter prilagoditi način življenja. Pomembno je, da smo fizično in psihično pripravljeni, kar dosegamo z udeležbo na rednih treningih, večkrat tedensko, ter udejstvovanjih na tekmovanjih doma in v tujini. Učimo se biti
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVIČE V času poletnih počitnic smo Sovice na zasluženih počitnicah - počivamo, uživamo v poletnih radostih in se tudi že veselimo nove plesne sezone. Želimo si, da bi bila vsaj tako uspešna kot letošnja, v kateri smo se udeležili treh kvalifikacijskih tekem in se nato v vseh plesnih (cheer dance) in navijaških (cheerleading) kategorijah uvrstili na državno prvenstvo. Osvojili smo kar pet naslovov državnih prvakov in pet naslovov državnih podprvakov - res izjemno! Temu uspehu je sledilo še evropsko cheerleading prvenstvo, ki je letos potekalo v Helsinkih. Domov smo se vrnile z odličnimi rezultati, in sicer 5. mesto med članskimi cheer jazz ekipami, 6. mesto med članskimi cheer freestyle ekipami in 17. mesto med mladinskimi all girl cheerleading ekipami.
Seveda pa ne štejejo samo rezultati - ponosni smo na prav vse naše člane. Čudovito je videti, da z veseljem prihajajo na treninge, gibalno napredujejo, sklepajo nova prijateljstva - vse to pa seveda krepi ekipno pripadnost in pozitivno vpliva na čustveni razvoj otrok. Obiskovalci tradicionalne zaključne prireditve v Ihanu, na kateri so se konec maja predstavile vse skupine našega društva, so bili presenečeni nad rezultati našega dela. Ne le tekmovalni dosežki, ampak tudi izrečene pohvale zadovoljnih staršev so nam dodatna spodbuda in potrditev, da z omejenimi finančnimi zmožnostmi in strokovno usposobljenim kadrom delamo odlično.
Vroče poletje se počasi izteka, So-vice pa se že veselimo septembra, ko bomo spočite in polne energije zače-
le z novo plesno sezono. Pripravljene smo pridobiti nova znanja, veselimo se novih prijateljstev in zabavnih ur treningov, čakajo nas novi izzivi in še višji cilji.
Septembra se nam lahko pridružiš in zaplešeš z nami. Naše skupine najdeš na OŠ Domžale, OŠ Rodica, OŠ Janka Kersnika na Brdu, OŠ Ihan in OŠ Dragomelj. Vabljeni vsi šolarji od prvega razreda dalje, predšolske otroke pa vabimo na vadbo za malčke. Skupaj se bomo naučili veliko plesnih korakov, skokov, obratov, gimnastičnih vaj - predvsem pa se bomo zabavali, saj je zabava ena ključnih stvari plesa. Več aktualnih informacij bo objavljenih na https://sl-si.facebook.com/sd-sovice/inhttp://sovice.si/. Pišite nam na info@sovice.si
Karmen Gerič
cilji. Stroka nas veliko opozarja, da se je dobro čim več gibati in se ukvarjati s telesno aktivnostjo.
Rekreacija je pomembna za vse starostne skupine, in če vpišemo otroka v plesno šolo, še ne pomeni, da ga moramo tekmovalno usmeriti. Sledimo otroku, ga poslušamo in mu pomagamo, kaj bo izbral.
Rekreirati se lahko začnemo kadarkoli. Starostne omejitve ni. Plesno gibanje vedno pripomore k dobremu počutju in lepši podobi. Vsaka telesna aktivnost se odraža na počutju, zdravju, drži telesa in pomaga pri optimizmu. Pri rekreaciji si lahko vse skupaj vzamemo bolj lahkotno in obiskujemo vadbe do dvakrat tedensko.
Tekmovalni del pa je veliko bolj zahteven. In tudi zanj ni nikoli prepozno. Še zmeraj si lahko uresničite svoje želje iz otroštva. Ali vpišete otroka, najstnika, ki potrebuje večje izzive. Res pa je, da je treba, ko se en-
Poletne aktivnosti Planinskega društva Domžale
Poletni meseci so za planince vedno polni, lahko nam jo sicer zagode vreme, a se večinoma ne damo motiti, aktivnosti je dovolj tudi za malce slabše vreme.
planinsko društvo domžale
Vodniški odsek je tako preveril stanje bivaka in slabega vremena nad Rezijo, prehodnost lovskih poti prek Vršiča nad Belim potokom ter v avgustu premeril pobočja Košute ter porašče-nost kočevskih gozdov; markacisti so v času boljših razmer hiteli obnavljati naše poti in markacije; alpinisti so poleg odkrivanja novih smeri imeli
dva tabora: nad Planino Zapotok ter v Dolomitih; gospodarski odsek ima dela prek glave z načrtovanimi prenovami v Domžalskem domu; mladinski odsek pa je izvedel prekrasno štiridnevno prečenje od Bače do Krajcari-ce, mladina si zasluži vse pohvale za dolgo pot! Čisto za konec avgusta pa še naš, planinski, praznik - Dan domžalskih planincev.
A tudi v jesenskih mesecih ne bomo prav nič počivali, vseh mogočih aktivnosti bo kar nekaj in radi bi videli, da se nam pridružite tudi vi! Naše aktivnosti in prihodnje dogodke lahko spremljate na spletnih straneh pdd.si.
Srečno v gorah!
Aleš Kermauner, Planinsko društvo Domžale Foto: Helena Kermauner
strpni ter sprejeti padce in vzpone. Sodelovati, se medsebojno spodbujati. Prepoznavati svoje maksimalne sposobnosti in jih presegati. Uresničujemo zastavljeni cilj po napredku. Učimo se vzporednih pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na napredek, kot so primerna prehrana za športnike, preventiva poškodb ipd. Z vsem naštetim se opremimo s kompetencami za življenje, v prihodnosti. Za nastop v družbi, pristop k službi.
Ples je čudovit, saj tke nove prijateljske vezi, povezuje, uči, spodbuja. Skupaj lahko ustvarimo čudovite plesne zgodbe in tudi vi lahko najdete prav svojo plesno zgodbo od 27. avgusta 2018 v rekreativni Plesni šoli Miki, ko se začnejo dnevi odprtih vrat. Tiste s plesno podlago in željne obsežnejšega plesnega angažiranja pa vabimo v tekmovalni Plesni klub Miki. Vabljeni!
Barbara Zonta Plesni klub Miki
J *
Vršič nad Belim potokom
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 29
šport
Začenja se namiznoteniška sezona 2018/2019
V počitniškem času namiznotenisači nismo samo počivali.
Tudi poleti ne počivamo
Člani in članice Kluba borilnih veščin Domžale s predsednikom in glavnim trenerjem Marjanom Bolharjem se v letu 2018 lahko pohvalijo s številnimi uspehi, o katerih lahko redno berete v Slamniku.
namizni tenis Kot že vrsto let smo tudi letos konec julija oziroma v začetku avgusta preživeli na kondicij-skih pripravah v Kranjski Gori. Zaradi številčnosti smo morali organizirati dve skupini, ki sta si terminsko sledili druga drugi, najprej mlajši, nato sta-
Seveda pa so potekala že nekatera tekmovanja. V Romuniji je bilo letošnje mladinsko evropsko prvenstvo, na katerem je naša članica Katarina Stražar znova blestela v reprezentančnem dresu in ponovno dokazala, da spada med najboljše mladinke v Evro-
Mlajši udeleženci na letošnjih priprav v Kranjski Gori
rejši. V mlajši skupini je sodelovalo 23 tekmovalcev in tekmovalk (pod trenerskim vodstvom Davida, Natalije in Sare). Poudarek je bil na osnovni kon-dicijski pripravi, specialni namizno-teniški pripravi in na team buildingu. Vsi mladi (tudi devet novincev) so bili zelo zadovoljni, in vsestranska angažiranost trenerjev je pomagala, da so se priprave uspešno zaključile. Delo se zdaj nadaljuje v klubu za zelenimi mizami. V drugi skupini je bilo 21 tekmovalcev in tekmovalk pod vodstvom trenerjev Davida Orešnika, Gregorja Gostiše in Žige Zupana. Tudi oni so imeli največ poudarka na bazični pripravi, vzdržljivosti, moči in team buildingu; delo so nadgrajevali v klubu čez celoten avgust, v sodelovanju s sosednjimi klubi in klubi v tujini (Hrvaška, Italija, Nemčija). »Priprave so bile naporne, ampak igralci so jih opravili na zelo visokem nivoju in prav ta segment namiznoteniške sezone je še kako pomemben za kvalitetno delo v nadaljevanju. Brez problema lahko zatrdim, da je pred nami dolga, a uspešna sezona,« je po pripravah strnil besede glavni mengeški trener David Orešnik.
Rudi Olenik Čampa spet izvrsten
Nedvomno up domžalskega šaha, Dragomeljčan, 11-letni Rudi Olenik Čampa, se je spet izkazal na enem izmed močnih turnirjev.
šah Na letošnjem Portorož - open, ki je julija potekal v Bernardinu, je osvojil izvrstno 27. mesto v močni konkurenci, kjer je sodelovalo 75 igralcev kar iz 17 držav, med temi trije velemojstri, dva mednarodna mojstra in pet mojstrov. Iz devetih kol je Rudi zbral pet točk in pridobil kar 66 točk mednarodnega rejtinga. V zadnjem kolu je
ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL
Pančur d.o.o.
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale)
Krajšanje nohtov ter odstranjevanje trde kože na bolnih in zdravih nogah.
Zaupajte našim strokovnjakom.
klub borilnih veščin domžale
Z željo, da tudi do konca leta napredujejo, ne pozabijo trenirati tudi med počitnicami, so si pa prvi teden privoščili malo več prostega časa, več počitka, predvsem pa uživanja, pa je bilo tudi v Poletni šoli boksa in kickboxinga v Športnem parka Domžale. Ob čofotanju in plavanju, učenju pravil in boksa ter številnih družabnih igrah so prijetno preživeli prvi del počitnic, nato pa kljub počitniškemu času trenirali. Razlika med siceršnjimi treningi je bila v tem, da so vse poletje pridobivali nova znanja in spretnosti v naravnem okolju. Srečali bi jih lahko v borilnih kampih v Planici, Izoli in Piranu, nekateri pa so že bili ali še bodo tudi na reprezentančnih pripravah. Vsi željni treningov dobijo informacije na spletni strani Teambolhar.si.
Pa še tale zanimivost: Na področju borilnih veščin (boks in kickboxing) Marjan Bolhar sodeluje tudi s sloven-
sko košarkarsko reprezentanco. Najbrž še niste pozabili, da so to evropski prvaki, tudi z bratoma Goranom in Zoranom Dragičem, hkrati pa se seveda
pripravlja na tekmovanja, ki so pred njim. Srečno, Marjan!
Vera Vojska Foto: TEAMBoLHAR.SI
pi. Uspešno je nastopal tudi drugi naš reprezentant Rok Trtnik (od 14-članske mladinske reprezentance sta bila kar dva iz našega kluba). Nekaj mednarodnih tekmovanj je bilo tudi v članski konkurenci. Naša članica Ana Tofant je po pripravah na Kopah, Otočcu in Kranjski Gori odpotovala na ITTF tekmovanja v Bolgariji in Češki. Je pa letošnji koledar tekmovanj, ne samo domačih, tudi mednarodnih, na katerih iz našega kluba sodelujemo tako po tekmovalni kot tudi (mednarodni) sodniški plati, izredno pester.
Zdaj je čas, da se nam pridružite, tako tisti, ki vas zanima igranje namiznega tenisa, in tudi tisti, ki si želite pridobiti naziv namiznoteniškega sodnika. Podrobnejše informacije glede treningov dobite pri našemu trenerju Davidu (031 502 157), glede sodniške organizacije, sojenja in vodenja tekmovanj pa pri Janezu (031 612 835). Z vpisom za začetnike začnemo s ponedeljkom, 3. septembra, ob 15.30 (prvi mesec je vadba brezplačna). Lokacija je že znana, naša telovadnica v Mengšu, Slovenska cesta 39, poleg slaščičarne Flere.
BESEDILo in Foto: JANEZ
Prireditev ob Mednarodnem dnevu šaha
Na Mednarodni dan šaha, 20. julija, je na domžalskem kopališču potekala prireditev, v kateri so se s šahom lahko neposredno seznanjali predvsem mladi obiskovalci bazena.
šah Komisija za promocijo šaha pri Šahovski zvezi Slovenije si je namreč zadala nalogo, da bi letos v Sloveniji prvič obeležili ta dan z igranjem šaha po vsej državi. Zato so pozvali vse slovenske klube in občine, da se v projekt aktivno vključijo z namenom, da šah v Sloveniji postane še bolj priljubljen, prepoznaven in množičen.
V Domžalah so ga v popoldanskem času obeležili na domžalskem kopališču, organizator je bilo Šahovsko društvo Domžale. Ob bazenu so postavili velik vrtni šah, ob strani pa še šahovske garniture, tako da so se predvsem mladi pomerili na obeh lokaci-
jah. Prireditev se je začela ob dveh popoldne, trajala pa le do nekako petih, saj je obiskovalce kopališča pregnala nevihta. Sicer pa o srečanju predsednik ŠD Domžale Boštjan Grošelj: »Letos smo se tudi v Šahovskem društvu Domžale pridružili organizaciji aktivnosti ob mednarodnem dnevu šaha, ki smo ga obeležili v petek, 20. julija 2018. Na domžalski bazen smo povabili vse ljubitelje šaha, saj je vreme več kot primerno. Na razpolago smo dali vrtni šah ter nekaj šahovskih garnitur za igranje na tleh. Vstop na bazen je našim članom s plačano članarino krilo društvo, v zameno pa smo vse prosili, da se v
Mednarodni dan šaha na domžalskem kopališču
času obiska kopališča vsaj za pol ure vključijo v šahovsko dogajanje.«
Mladi so z velikim veseljem zlasti premikali figure na vrtnem šahu, saj jih je med partijo lahko sodelovalo na obeh straneh kar več, sicer med partijo igrata le dva tekmovalca z belimi in seveda črnimi figurami. Ob videnem je bilo mogoče razbrati, da mladi kar dobro obvladajo šahovsko igro, hkrati pa so se tudi zabavali in popestrili svoj kopalni dan.
V organizacijo promocije šaha se je vključil tudi Zavod za šport in rekreacijo Domžale, s čimer je bila izražena tudi njegova želja za popularizacijo kraljevske igre. Naj še omenimo, da je po Sloveniji 20. julija potekala vrsta šahovskih prireditev. Med odmevnej-šimi je bila simultanka, v kateri se je velemojstrica Darja Kapš, sicer predsednica komisije za promocijo ŠZS, pomerila z ljubitelji šaha v Bernardi-nu v Portorožu, kjer je tiste dni potekal mednarodni šahovski turnir. Velemojster Matej Šebenik, tudi udeleženec turnirja, pa je na demonstracijski deski komentiral partijo dveh vidnih svetovnih šahistov.
JožE Skok Foto: Miro Pivar
premagal močnega mojstrskega kandidata Simona Šajna, stalnega člana Rimexa iz Ilirske Bistrice. Le tako naprej! Na turnirju je sicer zmagal Slovenec Matej Šebenik pred Hrvatom Nenadom Ferčecem, oba sta velemojstra, tretji je bil Španec, fide mojster, Jimenez Alcazar Jesus.
JožE Skok
0
SANKUKAI
KARATE KLUB DOMŽALE
www.sankukai.org
□31 231 440 [11.-14.ure]
VPIS NOVIH ČLANOV
DOMŽALE
OŠ Venclja Perka Ljubljanska 58a torek in četrtek od 16.45 do 17.30
RADOMLJE
OŠ Preserje pri Radomljah Pelechova 83 torek in četrtek od 17.00 do 18.00
RODICA
OŠ Rodica Kettejeva 13 torek in četrtek od 17.30 do 18.30
DOB - KRTINA
Podružnična šola Krtina Krtina 41 torek in četrtek od 17.00 do 18.00
MENGEŠ
OŠ Mengeš Šolska ulica 11 torek in četrtek od 17.00 do 18.00
DRAGOMELJ
OŠ Dragomelj Dragomelj 180 torek in četrtek od 17.30 do 18.30
TRZIN
OŠ Trzin Mengeška 7b torek od 17.00 do 18.00 petek od 16.00 do 1700
LUKOVICA
OŠ Janka Kersnika Brdo Brdo 5
torek in četrtek od 17.00 do 18.00
Vabimo vas, da se nam pridružite!
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet.:8-12 in 16-18 sobota: 9-12
slamnik
Dogaja se
Komična kriminalka: Črni KKKlanovec
IV^estni kino Domžale, 6., 7., 9., 15. in 19. septembra
1. september sobota 8. september sobota 16 • september nedelja
Mestni kino Domžale
18.00 I MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE
Glasbena komedija / 114' / igrajo: Amanda Seyfri-ed, Pierce Brosnan, Meryl Streep, Colin Firth / drugi del uspešnice Mamma Mia! / Sophie se bo kmalu poročila in bi zato rada ob sebi imela tudi očeta, a ker ji mama Donna nikoli ni zaupala njegovega imena, Sophie na mali grški otok pripelje trojico moških iz mamine preteklosti / zgodba se vrača v zgodovino in opisuje dogajanje, ki je pripeljalo do nenavadne zgodbe s tremi očeti.
Kino v parku 20.30 I ČUDO
Drama / 113' / po istoimenski uspešnici R. J. Pa-lacia / igrajo: Julia Roberts, Owen Wilson, Jacob Tremblay / topla in navdihujoča zgodba o Augustu Pullamnu, dečku z redko obrazno boleznijo, ki s petim razredom začne prvič hoditi v redno šolo.
2« september nedelja
Mestni kino Domžale
16.00 I SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK
Družinski animirani film / 105' / sinhronizirano, 6+ / slovenski glasovi: Marjan Bunič, Lija Pečni-kar, Vanja Kretič, Kristijan Ostanek, Žiga Bunič / mucek Puhek se iz varnega doma poda na iskanje skrivnostne mačje dežele, za njim pa se na pot odpravijo tudi njegov lenobni oče Dekca in prijatelji.
18.00 I WHITNEY
Dokumentarni film / 120' / igrajo: Whitney Houston, Ellen White, Mary Jones, Kenneth Edmonds, Michael Houston, Gary Houston, Cissy Houston, Pat Houston, Bobby Brown, Kevin Costner / intimen dokumentarni portret pop ikone Whitney Houston je z uradnim pooblastilom pevkine družine zrežiral oskarjevec Kevin Macdonald / imela je bleščečo kariero, ki pa so jo kmalu zasenčile težave v zasebnem življenju, predvsem dolgoletni boj z mamili in buren zakon z Bobbyjem Brownom.
20.15 I MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 1. september.
3* september ponedeljek
Mestni kino Domžale 20.00 I LOUISE POZIMI
Animirana pustolovska drama / 75' / scenarij in režija: Jean-François Laguionie / glas: Dominique Frot / nenavadna pustolovščina je poetična meditacija o samoti in minevanju, predvsem pa hval-
Mestni kino Domžale
10.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK
Glej opis pod 2. september.
18.00 | ČUVARKE
Glej opis pod 5. september.
Športna dvorana Domžale
19.00 110. GALA FOLKLORNI VEČER V
GROBLJAH KOT NEKOČ
Folklorni spektakel / nastopajo: Godba Domžale, Domžalske mažoretke, Otroška FS KD Domžale, Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, Ljubljana, Sorbian Folklore Ensemble Wudwor (Lužiški Srbi), Nemčija, KD Groblje, vokalna skupina Adam Rav-bar, Domžale, FS FD Groblje, Domžale / povezuje Draga Jeretina Anžin / org.: FD Groblje, Domžale / informacije in rezervacije: 031 436 561, 041 624 442,031322 554._
Mestni kino Domžale
20.30 I MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE
Glej opis pod 1. september.
9* september nedelja
Mestni kino Domžale 16.00 | MOJAŽIRAFA
Družinska avantura / 74' / pripoved v slovenščini, 5+ / scenarij: Mirjam Oomkes, Laura Weeda, po istoimenski pesmi Annie M. G. Schmidt / film o neobičajnem prijateljstvu med dečkom in žirafo ter vznemirljivih spremembah, ki jih prinese vstop v šolo.
17.45 | ČRNI KKKLANOVEC
Glej opis pod 6. september.
20.15 | PLESNA TERAPIJA
Glej opis pod 6. september.
10. september ponedeljek
Mestni kino Domžale 20.00 I WHITNEY
Glej opis pod 2. september.
Kulturni dom Groblje in župna cerkev Groblje
9.30 I ROMANJE K SVETI NOTBURGI V GROBLJE
Romanje s sveto mašo ob 10.00 / kulturni program ob 11.00 / org.: tri društva iz Grobelj in župnija Jarše / informacije: 031 436 561, 031 229 369, 040 704 497-_
Mestni kino Domžale
16.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK
Družinski animirani film / 105' / sinhronizirano, 6+ / slovenski glasovi: Marjan Bunič, Lija Pečni-kar, Vanja Kretič, Kristijan Ostanek, Žiga Bunič / mucek Puhek se iz varnega doma poda na iskanje skrivnostne mačje dežele, za njim pa se na pot odpravijo tudi njegov lenobni oče Dekca in prijatelji.
18.00 | CHRISTOPHER ROBIN
Glej opis pod 14. september.
20.00 I VSI VEJO
Drama, triler / 132' / igrata: Penélope Cruz, Javier Bardem / režiser in scenarist, oskarjevec Asghar Farhadi, svojo značilno mešanico psihološkega trilerja in družinske drame umesti v idilo španskega podeželja / otvoritveni film letošnjega Cannesa.
17* september ponedeljek
Knjižnica Domžale
19.00 | OŠ RODICA: DEDIŠČINA DOMAČE POKRAJINE
Odprtje likovne, fotografske in literarne razstave / kratka predstava / sodeluje Folklorna skupina Domžale / na ogled do 6. oktobra 2018 / vstop prost / org.: OŠ Rodica, Knjižnica Domžale.
Mestni kino Domžale 20.00 I PLESNA TERAPIJA
Romantična komedija / 111' / igrajo: Joanna Lu-mley, Timothy Spali, Celia Imrie, Imelda Staunton / snobovska in zadrta Sandra odkrije, da jo soprog že dalj časa vara, zato se zateče k odtujeni starejši sestri Bif, s katero si ne bi mogli biti bolj različni. A za nov začetek ni nikoli prepozno.
.^.•.s.e.P,.e.'.'n.^!.!i?.,.e.k........ l8. september torek
Mestni kino Domžale 20.00 | CODELLI
Premiera
Poetični dokumentarni film / 85' / scenarij in re-
Mestni kino Domžale 20.00 I MILO ZA DRAGO
Misteriozni triler /117' / igrajo: Blake Lively, Linda
PirHnllini Annn Fnnrlrinlr Tmn Cmirt / nlnnrnntni
KnjižnicaDomžale, od 27. avgusta do 15. septembra
Zmajčkove ilustracije različnih avtorjev
Športna dvorana Domžale, 8. septembra
Gala folklorni večer: V Grobljah kot nekoč
ŠTEVILKA 8 I AVGUST 2018 | LETNIK LVIII
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ september
Blunoufklub, 21. septembra
Koncert: Hamo & Tribute 2 Love - akustično
Mestni kino Domžale 20.30 I NA OBALI CHESIL
Drama / 110' / igrajo: Saoirse Ronan, Billy Howie, Anne Marie-Duff / drama o dveh mladih ljudeh različnih družinskih porekel, ki ju usodno zaznamujejo spone časa, v katerem živita / sloviti britanski pisatelj Ian McEwan je scenarij priredil po svoji istoimenski knjižni uspešnici.
21. september petek
Mestni kino Domžale 18.15 I NA OBALI CHESIL
Drama / 110' / igrajo: Saoirse Ronan, Billy Howie, Anne Marie-Duff / drama o dveh mladih ljudeh različnih družinskih porekel, ki ju usodno zaznamujejo spone časa, v katerem živita / sloviti britanski pisatelj Ian McEwan je scenarij priredil po svoji istoimenski knjižni uspešnici.
Blunout klub
20.00 | HAMO & TRIBUTE 2 LOVE -AKUSTIČNO
Koncert bluesa, soula in klasičnega ročka / prava muzikalna poslastica.
Mestni kino Domžale 20.30 I MOJ KUŽA PATRICK
Komedija / 94' / režija: Mandie Fletcher / igrajo: Beattie Edmondson, Ed Skrein, Emilia Jones / življenje mlade učiteljice Sarah je trenutno v razsu-lu, vrh vsega pa ji je babica zapustila še psa Patric-ka, razvajenega mopsa, ki v njen vsakdan prinese še več (zelo smešnih) problemov.
22« september sobota
Mestni kino Domžale 10.00 | MOJAŽIRAFA
Družinska avantura / 74' / pripoved v slovenščini, 5+ / scenarij: Mirjam Oomkes, Laura Weeda, po istoimenski pesmi Annie M. G. Schmidt / film o neobičajnem prijateljstvu med dečkom in žirafo ter vznemirljivih spremembah, ki jih prinese vstop v šolo.
KD Franca Bernika
20.00 | SLAVNOSTNA AKADEMIJA
V okviru praznovanja 110-letnice Župnije Domžale / org.: Župnija Domžale / vstop prost.
23* september nedelja
28 • september petek
Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET
Glej opis pod 26. september.
20.00 | FANTASTIČNO POPOTOVANJE FAKIRJA
Komična drama / 92' / režija: Ken Scott / po knjižni uspešnici Romaina Puertolasa / Aja že vse življenje tiči v skromni soseski v Mumbaju, kjer se preživlja kot ulični čarodej in prevarant. Po materini smrti se poda iskat očeta, ki ga nikdar ni poznal. Na koncu spozna, kaj je pravo bogastvo v življenju - in kdo si sploh želi biti.
Blunout klub
20.00 | UMA BAND (URŠKA MAJDIČ)
Koncert / Urškino delo ima en motiv: ljubezen. Vse odzvanja z njeno potjo - vnašanje svetlobe v temo, čeprav le majhno iskrico.
29* september sobota
KD Franca Bernika 19.00 | PROJEKT D 7
Koncert / sedem domžalskih klasičnih glasbenikov mlajše generacije se prvič skupaj predstavlja domačemu občinstvu / zasnova in umetniško vodstvo: Sebastian Bertoncelj / sodelujejo: Vita Peterlin, Katarina Kozjek, Jerca Pavli, Miha Kosec, Nejc Pirnat, Sebastian Bertoncelj in gostja Maja Gombač /12 €.
30. september nedelja
Mestni kino Domžale
10.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE MAČK
Družinski animirani film / 105' / sinhronizirano, 6+ / slovenski glasovi: Marjan Bunič, Lija Pečni-kar, Vanja Kretič, Kristijan Ostanek, Žiga Bunič / mucek Puhek se iz varnega doma poda na iskanje skrivnostne mačje dežele, za njim pa se na pot odpravijo tudi njegov lenobni oče Dekca in prijatelji.
16.00 | MOJAŽIRAFA
Družinska avantura / 74' / pripoved v slovenščini, 5+ / scenarij: Mirjam Oomkes, Laura Weeda, po istoimenski pesmi Annie M. G. Schmidt / film o neobičajnem prijateljstvu med dečkom in žirafo ter vznemirljivih spremembah, ki jih prinese vstop v šolo.
Kulturni dom na Močilniku, Dob 16.00 | MEDVEDEK IN ZVEZDICE
Za ABONMA in IZVEN
klost sreča prihodnost. Kulturni dogodki se odvijajo tudi v Sloveniji, ki na majhnem koščku sveta ohranja neprecenljivo dediščino, ki jo je vredno pokazati svetu ter jo ohranjati za prihodnje rodove. Evropskemu projektu so se pridružili tudi učenci in učitelji OŠ Rodica, se ozrli okoli sebe ter odkrivali dediščino domače pokrajine. Razstava učencev OŠ Rodica bo na ogled od 17. septembra do 6. oktobra.
Knjižnica Domžale, mladinski oddelek PIKINA ČAJANKA
Razstava izdelkov otrok, ki so sodelovali v istoimenskem projektu, bo odprta od 3. do 15. septembra 2018.
1,2, 3 ZNAM ... in ŽELVINO POLETNO BRALNO POPOTOVANJE
Razstava izdelkov otrok, ki so sodelovali v istoimenskih projektih, bo na ogled od 17. do 28. septembra 2018.
Center za mlade Domžale ŠTIRJE ELEMENTI
Fotografska razstava mladih fotografov Centra za mlade Domžale pod mentorstvom Klemena Brum-ca bo odprta od 13. septembra do 31. oktobra.
Tečaji,natecaji
BRANJE V NARAVI
Fotografski natečaj traja do 22. septembra 2018. Tema: sončni vzhod prebuja naravo, branje knjig razsvetljuje glavo. Branje zunaj, v naravi, parkih, vrtovih, ob jezerih, rekah, na obali, v senci dreves, na igriščih, vrtovih kavarn, piknikih. Branje povsod, kjer ni sten in umetne svetlobe - ob vsakem času dneva, sami ali v družbi... branje je vedno zabavno ... Informacije: www.knjiznica--domzale.si.
Vpis abonmajev
Kulturni dom Franca Bernika Domžale vabi k vpisu abonmajev za sezono 2018/2019. Dosedanji abonenti lahko obnovite abonma od 13. do vključno 17. septembra. Če želite zamenjati sedež, lahko to uredite 19. septembra. Na novo pa lahko vpišete abonma od 20. do vključno 25. septembra. Vpis abonmajev poteka ob omenjenih dneh od 10.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 (ob sobotah samo v do-
Franc Bernik in njegova vloga v Domžalah
MènàçMiâova!dôt^3aja),od.2a: septembra
KD Franca Bernika, 23. septembra
Simfonični orkester Domžale - Kamnik z gosti
niča življenju, svobodi in novim začetkom / več nagrad na filmskih festivalih.
4* september torek
Mestni kino Domžale 20.00 I NEČISTA KRI
Drama /110' / scenarij in režija: Amanda Kernell / Švedska, trideseta leta. / Elle Marja, štirinajstletna pripadnica ljudstva Sami, se v internatu sooča z rasizmom in prestaja ponižujoče psevdoznanstve-ne raziskave. Da bi zbežala svoji usodi in uresničila sanje o boljšem življenju, mora prevzeti novo identiteto ter pretrgati vezi s svojo družino in kulturo ... / več nagrad na filmskih festivalih.
5* september sreda
Mestni kino Domžale 18.15 I MARY SHELLEY
Biografska romantična drama / 120' / igrajo: Elle Fanning, Douglas Booth, Tom Sturridge, Bel Po-wley / prva režiserka Savdske Arabije, Haifaa Al--Mansour, prinaša na platno razkošno biografsko dramo o življenju in strastni ustvarjalnosti pisateljice Mary Shelley ter rojstvu Frankensteina.
20.30 I ČUVARKE
Vojna drama / 138' / po romanu Ernesta Pérocho-na / igrajo: Nathalie Baye, Laura Smet, Iris Bry, Cyril Descours / skupnost žensk na francoskem podeželju med prvo svetovno vojno ohranja vaško skupnost, a kljub oddaljeni fronti bitke močno odzvanjajo tudi v njihovih življenjih.
6. september četrtek
Mestni kino Domžale 18.30 I PLESNA TERAPIJA
Romantična komedija / 111' / igrajo: loanna Lu-mley, Timothy Spall, Celia Imrie, Imelda Staunton / snobovska in zadrta Sandra odkrije, da Jo soprog že dal] časa vara, zato se zateče k odtujeni starejši sestri Bif, s katero si ne bi mogli biti bol) različni. A za nov začetek ni nikoli prepozno.
20.30 I ČRNI KKKLANOVEC
Komična kriminalka / 134' / igrajo: lohn David Washington, Adam Driver, Laura Harrier / vizio-narski režiser Spike Lee in producent lordan Peele sta na platno prenesla resnično zgodbo iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu sočnih kriminalnih komedij, a prinaša brezkompromisen in še kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes / velika nagrada žirije letošnjega Cannesa.
7* september petek
Mestni kino Domžale
18.15 I MAMMA MIA! SPET ZAČENJA SE
Glasbena komedija / 114' / igrajo: Amanda Seyfri-ed, Pierce Brosnan, Meryl Streep, Colin Firth / drugi del uspešnice Mamma Mia! / Sophie se bo kmalu poročila in bi zato rada ob sebi imela tudi očeta, a ker Ji mama Donna nikoli ni zaupala njegovega imena, Sophie na mali grški otok pripelje trojico moških iz mamine preteklosti / zgodba se vrača v zgodovino in opisuje dogajanje, ki Je pripeljalo do nenavadne zgodbe s tremi očeti.
Blunout klub
20.00 I LA MISERIA DELUXE (PORTUGALSKA)
Koncert / trio iz Lizbone / piratski tango.
Mestni kino Domžale 20.30 | ČRNI KKKLANOVEC
Glej opis pod 6. september.
zija: Miha Lelar / igrajo: Primož Bezjak, Doroteja Nadrah, Katarina Stegnar, Mojca Fatur, Maša Ka-gao Knez, Grega Zore / film o malo znanem filmskem projektu slovenskega izumitelja, barona Antona Codellija, ki Je leta 1912 postal producent prvega igranega filma, posnetega v Afriki / slovenska strokovna nagrada IRIS za najboljšo filmsko fotografijo.
12. september sreda
Mestni kino Domžale 20.00 I NEČISTA KRI
Glej opis pod 4. september.
13* september četrtek
Mestni kino Domžale 18.15 I MILO ZA DRAGO
Misteriozni triler / 117' / igrajo: Blake Lively, Linda Cardellini, Anna Kendrick, lean Smart / elegantni post-moderni 'film noir' v režiji Paula Feiga se vrti okoli materinske blogerke Stephanie, ki se odloči, da bo odkrila resnico o nenadnem izginotju njene najboljše prijateljice Emily.
Center za mlade Domžale 19.00 | ODPRTJE FOTOGRAFSKE RAZSTAVE ŠTIRJE ELEMENTI
Razstavljajo mladi fotografi CZM pod mentorstvom Klemena Brumca.
Mestni kino Domžale 20.30 | VSI VEJO
Drama, triler / 132' / igrata: Penelope Cruz, lavier Bardem / režiser in scenarist, oskarjevec Asghar Farhadi, svojo značilno mešanico psihološkega trilerja in družinske drame umesti v idilo španskega podeželja / otvoritveni film letošnjega Cannesa.
14. september petek
Mestni kino Domžale 18.30 | CHRISTOPHER ROBIN
Družinska pustolovščina / 104' / podnapisi, 8+ / igrajo: Hayley Atwell, Ewan McGregor, Chris 0'Dowd / odrasli Christopher Robin zaide v težave, medvedek Pu in prijatelji iz otroštva pa mu bodo pomagali in znova prebudili otroka v nJem.
Blunout klub
20.00 | MANUELLA (MANUELA BREČKO)
Koncert pevke in avtorice, slovenske predstavnice na Pesmi Evrovizije 2016 / danes živi in ustvarja na Švedskem.
Mestni kino Domžale 20.30 I MILO ZA DRAGO
Glej opis pod 13. september.
15* september sobota
Mestni kino Domžale 10.00 | MOJAŽIRAFA
Glej opis pod 9. september.
18.00 | VSI VEJO
Glej opis pod 13. september.
20.30 I ČRNI KKKLANOVEC
Komična kriminalka / 134' / igrajo: lohn David Washington, Adam Driver, Laura Harrier / vizio-narski režiser Spike Lee in producent lordan Peele sta na platno prenesla resnično zgodbo iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu sočnih kriminalnih komedij, a prinaša brezkompromisen in še kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes / velika nagrada žirije letošnjega Cannesa.
post-moderni 'film noir' v režiji Paula Feiga se vrti okoli materinske blogerke Stephanie, ki se odloči, da bo odkrila resnico o nenadnem izginotju njene najboljše prijateljice Emily.
19* september sreda
Mestni kino Domžale 18.30 I VSI VEJO
Drama, triler / 132' / igrata: Penelope Cruz, lavier Bardem / režiser in scenarist, oskarjevec Asghar Farhadi, svojo značilno mešanico psihološkega trilerja in družinske drame umesti v idilo španskega podeželja / otvoritveni film letošnjega Cannesa.
Slamnikarski muzej
20.00 | MATJAŽ BROJAN: SO LJUDJE, KI SO TEMELJI NAŠEGA KRAJA
Predavanje v okviru praznovanja 110-letnice Župnije Domžale / predava Matjaž Brojan, novinar in publicist / soorganizatorja: Župnija Domžale in Slamnikarski muze) / vstop prost.
Blunout klub
20.00 I AJDA STINA TUREK
Koncert / pevka, ki Je leta 2013 na Poletni šoli Ber-klee lazz Clinics v okviru lazz festivala Umbria v Perugi edina med 60 mladimi pevci iz 29 držav prejela posebno priznanje, štipendijo za vsa štiri leta študija na Berklee College of Music v Bostonu.
Mestni kino Domžale 20.30 I ČRNI KKKLANOVEC
Komična kriminalka / 134' / igrajo: lohn David Washington, Adam Driver, Laura Harrier / vizio-narski režiser Spike Lee in producent lordan Peele sta na platno prenesla resnično zgodbo iz Amerike sedemdesetih let, ki utripa v duhu sočnih kriminalnih komedij, a prinaša brezkompromisen in še kako aktualen pogled na rasna razmerja v Ameriki danes / velika nagrada žirije letošnjega Cannesa.
20. september četrtek
Menačenkova domačija
18.00 | FRANC BERNIK IN NJEGOVA
KULTURNO-SOCIALNA VLOGA V
DOMŽALAH V PRVI POLOVICI 20.
STOLETJA
Odprtje razstave v okviru projekta Predstavitev pomembnih domžalskih osebnosti v Menačen-kovi domačiji / govorniki: Cveta Zalokar, Marjan Ravnikar, Matjaž Brojan, Katarina Rus Krušel) / dogodek se pridružuje Dnevom evropske kulturne dediščine 2018 in praznovanju 110-letnice Župnije Domžale / razstava bo odprta do 20. oktobra 2018 / odprto v odpiralnem času in tudi v nedeljo, 23. septembra, od 17. do 19. ure / ob 17. uri voden ogled po razstavi / vstop prost.
Mestni kino Domžale 18.30 | MOJ KUŽA PATRICK
Komedija / 94' / režija: Mandie Fletcher / igrajo: Beattie Edmondson, Ed Skrein, Emilia Iones / življenje mlade učiteljice Sarah Je trenutno v razsu-lu, vrh vsega pa Ji Je babica zapustila še psa Patric-ka, razvajenega mopsa, ki v njen vsakdan prinese še več (zelo smešnih) problemov.
Galerija Domžale
19.00 | V DOMŽALAH SEM DOMA IN SE IMAM LEPO!
Predstavitev slik, platen in motivov iz Domžal, ki Jih Je več kot desetletje slikala Marija Mojca Vilar / na ogled do 29. septembra v dopoldanskem in popoldanskem času.
KD Franca Bernika
20.00 I SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE
-	KAMNIK & MOONLIGHT SKY
Za IZVEN
Koncert rock glasbe / nastopajo: Simfonični orkester Domžale - Kamnik, zasedba Moonlight Sky, violinist Miloš Simič, dirigent Slaven Kulenovič / rock-ovske uspešnice v simfonični preobleki /10 in 8 €.
24* september ponedeljek
Mestni kino Domžale 20.00 I VSI VEJO
Drama, triler / 132' / igrata: Penelope Cruz, lavier Bardem / režiser in scenarist, oskarjevec Asghar Farhadi, svojo značilno mešanico psihološkega trilerja in družinske drame umesti v idilo španskega podeželja / otvoritveni film letošnjega Cannesa.
25* september torek
Mestni kino Domžale 18.00 I LOUISE POZIMI
Animirana pustolovska drama / 75' / scenarij in režija: lean-François Laguionie / glas: Dominique Frot / nenavadna pustolovščina Je poetična meditacija o samoti in minevanju, predvsem pa hvalnica življenju, svobodi in novim začetkom / več nagrad na filmskih festivalih.
20.00 I FANTASTIČNO POPOTOVANJE FAKIRJA
Komična drama /92' / režija: Ken Scott / po knjižni uspešnici Romaina Puértolasa / AJa že vse življenje tiči v skromni soseski v Mumbaju, kjer se preživlja kot ulični čarodej in prevarant. Po materini smrti se poda iskat očeta, ki ga nikdar ni poznal. Na koncu spozna, kaj Je pravo bogastvo v življenju
-	in kdo si sploh želi biti.
26 • september sreda
Mestni kino Domžale 18.00 I GAJIN SVET
Premiera
Mladinska romantična komedija / 80' / 9+ / režija: Peter Bratuša / igrajo: Tara Milharčič, Neža Smo-linsky, Anže Gorenc, Sebastijan Cavazza, Ajda Smrekar / enajstletna Gaja živi z očetom Petrom in štirinajstletno sestro Teo, vadi saksofon in se rada druži s prijateljem Maticem, ki Je računalniški geni) in hkrati žrtev močnejših sošolcev.
Slamnikarski muzej
20.00 | BLAŽ OTRIN: IZ STAREJŠE ZGODOVINE NAŠE LJUBE GOSPE NA GORIČICI
Predavanje v okviru praznovanja 110-letnice Župnije Domžale / predava mag. Blaž Otrin, zgodovinar in arhivist / soorganizatorja: Župnija Domžale in Slamnikarski muze) / vstop prost.
27* september četrtek
Mestni kino Domžale 18.00 | NA OBALI CHESIL
Drama / 110' / igrajo: Saoirse Ronan, Billy Howie, Anne Marie-Duff / drama o dveh mladih ljudeh različnih družinskih porekel, ki Ju usodno zaznamujejo spone časa, v katerem živita / sloviti britanski pisatelj Ian McEwan Je scenarij priredil po svoji istoimenski knjižni uspešnici.
20.15 I VSI VEJO
Drama, triler / 132' / igrata: Penelope Cruz, lavier Bardem / režiser in scenarist, oskarjevec Asghar Farhadi, svojo značilno mešanico psihološkega trilerja in družinske drame umesti v idilo španskega podeželja / otvoritveni film letošnjega Cannesa.
Gledalisko-lutkovni muzikal o medvedku, ki Je sredi belega dne hotel videti zvezde / uvodna predstava in vpis otroškega abonmaja Živ-žav za sezono 2018/2019 / informacije in rezervacije: 041420 610.
Mestni kino Domžale 18.00 | GAJIN SVET
Mladinska romantična komedija / 80' / 9+ / režija: Peter Bratuša / igrajo: Tara Milharčič, Neža Smo-linsky, Anže Gorenc, Sebastijan Cavazza, Ajda Smrekar / enajstletna Gaja živi z očetom Petrom in štirinajstletno sestro Teo, vadi saksofon in se rada druži s prijateljem Maticem, ki Je računalniški geni) in hkrati žrtev močnejših sošolcev.
20.00 | MOJ KUŽA PATRICK
Komedija / 94' / režija: Mandie Fletcher / igrajo: Beattie Edmondson, Ed Skrein, Emilia Iones / življenje mlade učiteljice Sarah Je trenutno v razsu-lu, vrh vsega pa ji Je babica zapustila še psa Patric-ka, razvajenega mopsa, ki v njen vsakdan prinese še več (zelo smešnih) problemov.
Razstave
Slamnikarski muzej
300 LET SLAMNIKARSTVA NA
SLOVENSKEM
Stalna razstava.
Menačenkova domačija
KIPARSKA POSTAVITEV DEL FRANCETA
AHČINA
Stalna razstava o kmečko-obrtniški družini Ahčin in stalna kiparska postavitev del Franca Ahčina.
FRANC BERNIK IN NJEGOVA KULTU RNO-SOCIALNA VLOGA
V	DOMŽALAH V PRVI POLOVICI 20. STOLETJA
Razstava v okviru projekta Predstavitev pomembnih domžalskih osebnosti v Menačenkovi domačiji. Na ogled bo od 20. septembra do 20. oktobra 2018 v odpiralnem času in tudi v nedeljo, 23. septembra, od 17. do 19. ure. Ob 17. uri voden ogled po razstavi. Vstop prost.
Galerija Domžale MITOLOGIJA GLOBALNE VASI
Razstava del udeležencev 32. likovne delavnice Šmartno, ki Jo je organiziral lavni sklad RS za kulturne dejavnosti v avgustu v Hiši mladih v Šmar-tnem ob Paki. Mentor: Dušan Fišer, udeleženci: Rowena Božič, Edita Marija Černelč, ložica Čučnik, Zoja Fišer, Maja Sajovic Verbole, Pika Seničar, Tomaž Skul), Tanja Sokolov-Boh, Veronika Židanek. Razstava bo odprta do 7. septembra, vsak dan med 17. in 19. uro, razen sobote in nedelje.
V	DOMŽALAH SEM DOMA IN SE IMAM LEPO!
Razstava slik Marije Mojce Vilar bo na ogled od 20. do 29. septembra.
Knjižnica Domžale ZMAJČEK: RAZSTAVA ILUSTRACIJ
Že 25. leto se številni otroci navdušujejo nad revijo Zmajček, ki prinaša skrbno izbrane literarne in didaktične vsebine, raznovrstne žanre in rubrike ter odlične ilustracije priznanih ilustratorjev. V Knjižnici Domžale bo od 27. avgusta do 15. septembra 2018 na ogled razstava Zmajčkovih ilustracij - pisana, raznovrstna in vabljiva!
DEDIŠČINA DOMAČE POKRAJINE
Leto 2018 je Evropsko leto kulturne dediščine in poteka pod sloganom Naša dediščina: kjer prete-
poiaansKem lerminuj. ADonma lanKO vpise le iuai na daljavo in plačilo izvedete prek plačilnega naloga ali spleta. Želje sporočite prek obrazca na www. kd-domzale.si. Informacije: 01 722 50 50 (Simona Urankar).
Kulturno društvo ložef Virk Dob 30. septembra vpisuje otroški abonma Živ-žav (7 gledaliških ali lutkovnih predstav gostujočih gledališč in domače gledališke skupine). Več informacij glej pod 30. september.
Info
Center za mlade Domžale
Ljubljanska cesta 58, Domžale,
T 01 722 6 6 00, ¡nfo@czm-domzale.si,
www.czm-domzale.si
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele) Odprta v času razstav: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za skupine (več kot 10 oseb) po dogovoru tudi izven časa odprtosti. Vstop prost, dodatna ponudba plačljiva.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 72412 04 ali 01 722 50 80, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzale.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 5 0 50, info@kd-domzale.si,
www.kd-domzale.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 5 0 50
Menačenkova domačija je zaprta do 20. septembra. Vrata odpre le za najavljene skupine. Predhodna najava obiska je možna na telefon 01 722 50 50 (KDFBD, v delovnem času) ali na e-naslov info@kd-domzale.si.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
T 01 724 84 08
Odprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00; ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob nedeljah in ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine se muzej odpre tudi izven časa odprtosti. Predhodna najava obiska na telefon 01 722 50 50 (KDFBD, v delovnem času) ali na e-naslov: info@ kd-domzale.si. Vstopnina. Muzejska trgovina. Dodatna ponudba plačljiva.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbrala in uredila: Manca Kraševec Fotografije: promocijsko gradivo.
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v oktobru 2018 pošljite do 19. septembra na naslov: koledar@kd-domzale.si.
32 | slamnik
objave
številka 8 | avgust 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je. (Tone Pavček)
v SPOMIN
Dragi oči,
v
Milan Klopčič
14. septembra bo minilo eno leto, odkar te ni . Pogrešam te ...
Hči Tjaša
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 77. letu starosti sklenil naš dragi mož, ati, dedi, brat in stric
Ivan Lipovšek
z Vira pri Domžalah
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej za izrečeno sožalje, tolažbo, podarjene sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala gospe Veri Vojska za poslovilne besede, Papirnici Količevo Karton, gospodu župniku Aleksandru Ureku, praporščakom in Pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogreb ter ZD Domžale za dolgoletno zdravljenje.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kdor ima ljubezen v svojem srcu, ima vedno nekaj, kar lahko da. (Sv. Avguštin)
ZAHvALA
V 56. letu se je od nas mnogo prezgodaj poslovila
Jana Grabnar
z Vira pri Domžalah
Zahvala vsem, ki ste ji pri njeni hudi bolezni dajali upanje, jo bodrili, molili in jo obiskovali.
Vedno boš naša zlata mami!
Vsi njeni
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje. Hvala za čast, ljubezen, skrbi. Hvala za bisere, stkane v trpljenje. Mama, naj večno ti lučka gori.
ZAHvALA
V 85. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestrična in tašča
Marija Hribar
roj. Kotnik s Prevoj pri Šentvidu
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče, cvetje, svete maše ter za vso pomoč in podporo v času njene bolezni.
Zahvaljujemo se g. župniku Pavlu Okoliš za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, Pogrebni službi Vrbančič za brezhibne pogrebne storitve, kvartetu Krt in trobentaču ter Cvetličarni Nuša Stupica za lepe cvetlične aranžmaje.
Posebna zahvala bolnišničnemu osebju UKC Ljubljana, dr. Marku Frangežu in dr. Andreji Novak iz ZD Domžale ob njenem dolgoletnem zdravljenju ter patronažnima sestrama Mateji in Irmi ZD Lukovica za vse obiske na domu.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni ... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni...
ZAHvALA
V 87. letu starosti nas je zapustila draga mama, sestra, teta, babica in prababica
Pavla Zupan
(rojena Drolc) iz Preserij pri Radomljah (25. 1. 1932-11. 7. 2018)
Ob slovesu naše ljubljene osebe se zahvaljujemo vsem, ki nam stojite ob strani, za izrečena sožalja, stiske rok in lepe besede. Hvala zdravnici dr. Olgi Ložar, oskrbovalkam Comett oskrba, d. o. o., in osebju negovalnega oddelka bolnišnice Golnik za prijaznost, skrb in pozitivno naravnanost, predvsem pa za dobro opravljeno delo, ki je naši dragi olajšalo njeno odhajanje. Hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Markuš iz Moravč za čudovito urejeno cvetje.
Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja in jo boste skupaj z nami nosili v svojih srcih.
Vsi njeni
Julij 2018
Dolgo smo ga imeli in dobro smo ga imeli .
ZAHvALA
Po težki bolezni se je mirno in brez bolečin kmalu po praznovanju 90. rojstnega dne poslovil najin oče
Peter Kališek
Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga imeli radi, ga pospremili na zadnjo pot in nama stali ob strani.
Zahvaljujeva se dr. Manfredi, Onkološkemu inštitutu in hiši Ljubhospic za pomoč in nego v zadnjih tednih, dnevih.
Hvala tudi vsem za darovano cvetje in sveče.
Darja in Martina
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHvALA
Svojo življenjsko pot je v 88. letu sklenila naša draga mama, tašča, babica, prababica, sestra, teta in svakinja
Suzana Maček
rojena Volčini z Vira, Kuharjeva 8
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč in iskren stisk roke. Zahvala tudi g. župniku Aleksandru Ureku za opravljen obred in Pogrebni službi Vrbančič ter pevcem in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste se prišli poslovit od naše mame na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
ZAHvALA
Svojo življenjsko pot je v 88. letu sklenila naša draga žena, mama, teta, sestrična, babi in prababi
Terezija Hribar
iz Radomelj, Prešernova 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostale darove. Posebna zahvala dr. Jelki Kovač - Mohar za vso zdravniško oskrbo, podporo, njej in nam, v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in jo boste še naprej ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
S svojim smehom vsakega osrečiti si znal, a pred usodo sam nemočen si ostal.
V SPOMIN
5. septembra bo minilo pet let, odkar nas je prezgodaj zapustil naš predragi
Bernard Hribar - Berni
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in ga skupaj z nami nosite v svojih srcih.
Žalostni najožji
V SPOMIN
V teh dneh mineva deseto leto, odkar je svojo življenjsko pot sklenil
Alojzij Gradišek
z Vira
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Prazen dom in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo pridnih tvojih rok ostaja.
V SPOMIN
Dvaindavjsetega avgusta je minilo žalostno leto, ko si nas zapustil
Drago Javornik
roj. 2. 2. 1943
Hvala vsem, ki se ga spominjate in ga skupaj z nami nosite v lepem spominu.
Vsi tvoji, ki smo te imeli radi
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
5. avgusta je minilo žalostno leto, se je poslovila naša draga mama, babica, prababica, praprababica, sestra in tašča.
Ela Vidmar
iz Zaboršta
Hvala vsem, ki se je še spominjate.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 87. letu starosti se je tiho poslovila naša
Milka Tavčar
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja ter podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala vsemu osebju Doma upokojencev Domžale za vso skrb in nego. Posebna zahvala tudi župnikoma, gospodu Avguštinu Klopčarju in gospodu Miru Šlibarju ter citrarki, gospe Tanji Zajc Zupan in pevki, gospe Teji Saksida za čustveno zadnje slovo.
Vsi njeni
letnik lviii | avgust 2018 | številka 8	slamnik | 33
slamnik@kd-domzale.si
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto vračaj se nam v sanje.
zahvala
Tiho je odšel od nas
Ludvik Kovič
(16. 7. 1935—11. 7. 2018) iz Zaloga pod Sv. Trojico, Dob
Ob slovesu moža, očeta, ata, pradedka in tasta se vsem iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede, izrečena sožalja, cvetje, sveče in ostale darove. Lepa hvala gospodu župniku Juretu Ferležu, za lepo opravljen pogrebni obred, Prostovoljnemu gasilskemu društvu z Vrhpolj, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in zaigrani žalostinki Tišina.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem in vsakemu posebej za iskrene objeme in stiske rok. Vsi njegovi
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal. A nate spomin bo vedno ostal.
Svojo življenjsko pot je v 76. letu sklenil naš ljubljeni mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric
Alojz Ozmec
iz Cešenika 13 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem za besede tolažbe in sožalja, cvetje, darovane sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravniku Milanu Banku ter gospe Mileni za skrb in pomoč. Hvala podjetju Karton Količevo, Turistično rekreativnemu društvu Turnše, Cešenik ter župniku Juretu Ferležu in Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Ob Mlinščici je teklo tvoje življenje. Z njo si žuborel, z njo si mlel, z njo si odtekel. Reka pa še kar teče...
zahvala
Svojo življenjsko pot je v 94. letu starosti sklenil
Ivan Kralj
mlinar iz Radomelj
Zahvaljujemo se vsem, ki ste Ivana imeli radi, ga spodbujali v zdravju, mu pomagali in mislili nanj v bolezni. Iskrena hvala vsem, ki ste njemu in nam izkazali veliko spoštovanje ob slovesu.
Hčerka Ivanka ter sinova Janez in Marjan z družinami
sprejem zahval in v spomin poteka vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti slamnik@kd-domzale.si.

Zavod z 9 pomot in netilo nn dotnu
POMOČ DRUŽINI NA DOMU
Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem okolju in se ne morejo oskrbovati same ali ob pomoči svojih bližnjih.
Kdo so upravičenci do socialne oskrbe na domu
•	osebe, starejše od 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno življenje,
•	osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb,
•	druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
•	kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja,
•	hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem in duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
Obseg socialne oskrbe
•	Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor spada pomoč pri oblačenju ali slačenju, pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov.
•	Gospodinjska pomoč, ki obsega prinašanje enega pripravljenega obroka hrane ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, po-stiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora.
•	Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, ki vključuje vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil.
Kako do storitve
Storitev se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika. Pred začetkom izvajanja storitve se sklene dogovor o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve.
Kdo so izvajalci socialne oskrbe na domu
Storitev izvajajo socialne oskrbovalke na domu, ki so usposobljene za socialno oskrbo na domu po verificiranem programu usposabljanja.
Trajanje storitve
Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu največ do 20 ur tedensko. V primeru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izvajalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino.
Plačilo storitve
Storitev plača uporabnik po ceni, ki jo sprejme občina.
Ce uporabnik ni sposoben plačati stroškov storitve, niti njegovi otroci ali drugi zavezanci, lahko pri pristojnem Centru za socialno delo prosi za oprostitev plačila.
Osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb ter oseb, ki prejemajo trajno socialno pomoč, so po 100. čl. Zakona o socialnem varstvu oproščene plačila storitev v celoti.
Izvajalec storitve
Comett, zavod za pomoč in nego na domu
Tbilisijska 57 b, 1000 Ljubljana
Informacije: T: 01 721 1021, 01 244 3105; M: 031 740 466
E: oskrba@comett.si; kristina.kobe@comett.si
m
RAZPORED ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE (JESEN 201 8)
DATUM URA
1. 10. 2018
2. 10. 2018
14.30-16.00 16.30-18.00
NASELJE
KS Slavka Šlandra KS Dragomelj - Pšata
LOKACUA
Parkirišče Bistra (Nlkola Tesla 16) - pri vrtcu Pri osnovni šoli
14.30-16.00	KS Venclja Perka Parkirišče pred veleblagovnico Vele
16.30-18.00	KS Simona Jenka Parkirišče Prodnik d. o. o., Savska cesta 34
3. 10. 2018
14.3016.30-
16.00 18.00
KS Vir
KS Jarše - Rod i ca
Pri uvozu na Avtoodpad Pri gasilskem domu
4. 10. 2018
14.3016.30-
16.00 18.00
KS Ihan KS Dob
Športni park
Športni park (pri nogometnem Igrišču)
5. 10. 2018
14.30-16.00	KS Krtina
16.30-18.00	KS Homec - Nožice
Pri zbirališču mleka v Brezjah Pri gasilskem domu
09.00-10.30 KS Preserje Ob odcepu Igriške ulice s Pelechovo cesto 6.10.2018 11.00-12.30 KS Radomlje Pri parkirišču kulturnega doma _1 3.00-14.30_KS Rova__Pri gasilskem domu_
KAKO RAVNATI Z NEVARNIMI ODPADKI?
★	Nevarni odpadki naj bodo v embalaži, ki omogoča varen prenos do zbirnega kraja.
★	Tekoči odpadki naj bodo zaprti, čeprav improvizirano.
★	Odpadkov iz iste skupine ne združujte v večjo embalažo, ker lahko pride med njimi do kemične reakcije.
★	Odpadke naj prinesejo polnoletne osebe, ki bodo pri rokovanju z njimi upoštevale varstveno tehnična navodila, ki ste jih dobili z nakupom izdelka, iz katerega je odpadek nastal.
★	Ostri odpadki morajo biti predani v embalaži iz stekla ali trde plastike.
Pomembno! Nevarni odpadki zaradi njihove sestave ob nepravilnem odlaganju lahko onesnažijo okolje, podtalnico ali druge dragocene vodne vire. Zato nevarnih odpadkov NE SMEMO odlagati v navadne zabojnike za odpadke ali v naravo, prav tako pa jih ne smemo zlivati v kanalizacijo.
Ste vedeli? Nevarne in kosovne odpadke lahko kadar koli v letu brez doplačila oddate v Centru za ravnanje z odpadki Dob.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01 /729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Kaj so nevarni odpadki? Akumulatorji, baterije, zdravila, pesticidi, barve, laki, kozmetika, svetila, gume osebnih avtomobilov, motorno olje, pločevinke s potisnim plinom, razredčila, odpadno jedilno olje, ostri medicinski odpadki (npr. igle)...
RAZPORED ODVOZA KOSOVNIH ODPADKOV V OBČINI DOMŽALE (JESEN 2018)
DATUM ZAČETKA KRAJEVNA	NASELJA
ODVOZA	SKUPNOST
KS Radomlje	Hudo, Radomlje, Škrjančevo 8. 10. 2018 .
KS Rova	Dolenje, Kolovec, Rova, Zagorlca pri Rovah, Žice
9. 10. 2018 KS Homec - Nožice	Homec, Nožice
10.10.2018 KS Preserje_Preserje_
11.10.2018 KS Jarše - Rodica	Rodica, Sp. Jarše, Sr. Jarše, Zg. Jarše
12. 10. 2018 KS Venclja Perka_Domžale (predel KS Venclja Perka), Depala vas_
15.10. 2018 KS Slavka Šlandra	Domžale (predel KS Slavka Šlandra), Zaboršt
16.10.2018 KS Simonajenka	Domžale (predel KS Simona Jenka)
18.	10. 2018 KS Tomo Brejc - Vir	Količevo, Podrečje, Vir
KS Dob	Brezovica, Češenik, Dob, Corjuša, Laze, Sv. Trojica, Turnše, Žeje, Želodnik
19.	10.2018	i J i >	j .	. j .
KS Krtina	Brezje, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec, Škocjan, Zalog pod Sv. Trojico
22.	10. 2018 KS Dragomelj - Pšata	Bišče, Dragomelj, Mala Loka, Pšata, Šentpavel
23.	10. 2018 KS Ihan	Brdo pri Ihanu, Dobovlje, Gorlčica pri Ihanu, Ihan, Prelog, Selo pri Ihanu
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo
kopalniška oprema,
pohištvo,
preproge,
oblazinjeno pohištvo, svetila in senčila,
veliki gospodinjski aparati (štedilniki, hladilniki,...), veliki železni in kovinski kosi...
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev NE spadajo:
Xsodi,
X nevarni odpadki kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov, X avtomobilski deli, X akumulatorji, Xgume,
X gradbeni material, Xveje drevja in živih mej, Xazbestne kritine.
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o., Savska 34, 1230 Domžale 01/729-54-30 I info@jkp-prodnik.si I www.jkp-prodnik.si.
PRODNIK
Javno komunalno podjetje
Kosovne odpadke na predvideni dan odvoza do 5. ure zjutraj postavite na odjemno mesto, kamor običajno postavite zabojnike za komunalne odpadke. Datum odvoza kosovnih odpadkov za vaš naslov lahko preverite na www.jkp-prodnlki.
34 I slamnik
OBJAVE
številka 8 | avgust 2018 | letnik lviii
slamnik@kd-domzale.si
Ob rob javni razgrnitvi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje D-29 Brinje 1
STALIŠČE INVESTITORJA OBMOČJA DO PRIPOMB CIVILNE INICIATIVE
Dne 2. avgusta 2018 je Občina Domžale začela javno razgrnitev in javno obravnavo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za območje urejanja Brinje 1 v prvi obravnavi. Razgrnitev bo trajala do 30. septembra 2018, dne 12. septembra 2018 ob 17. uri pa bo v dvorani Knjižnice Domžale tudi javna obravnava gradiva.
Investitor predvidenih posegov je naša družba Logo Skupina, d. o. o., s sedežem v Grosupljem, ki želi, tudi na ta način, o javni razgrnitvi ter predvideni javni obravnavi obvestiti in pozvati k udeležbi čim širšo javnost. Hkrati pa želimo s tem člankom odgovoriti na več zapisov v medijih, ki načrtovane prostorske ureditve na lokaciji Zaboršta obravnavajo pomanjkljivo ali pa celo napačno oziroma so nekatera dejstva glede načrtovanih ureditev v celoti zamolčana.
Obravnavana zemljišča smo v letu 2017 odkupili od takratnega lastnika, ki si je leta dolgo prizadeval za sprejem ustreznega OPPN za gradnjo stanovanjske soseske. Kolikor nam je znano, so gradnji stanovanjske soseske krajani v postopku takratne javne razgrnitve OPPN v letu 2014 nasprotovali. Podano je bilo več pripomb, med drugim tudi pripomba Krajevne skupnosti Slavka Šlandra, da gradnja stanovanjske soseske na tej lokaciji zaradi okoljskih vplivov avtoceste in glavne mestne vpadnice ni primerna. V pripombi KS Slavka Šlandra z dne 3. 7. 2014 je zapisano: »Območje je zaradi svoje lege v Domžalah eno od najbolj onesnaženih z zrakom in hrupom. Predlagamo študijo o tem, ali je sploh primerno - humano postaviti na tej lokaciji stanovanjsko naselje, ali ni primerneje umestiti manjše poslovne cone s proizvodno-obrtno dejavnostjo, za kar občina že dolgo ne najde primerne rešitve.«
Zemljišča smo odkupili z jasnim namenom izgradnje zmogljivosti za poslovne dejavnosti, kar naj bi bilo glede na izražena mnenja, podana v javni razgrnitvi leta 2014, tudi v interesu Občine Domžale in krajanov Zaboršta. V zadnjih dveh letih izvajamo vse postopke priprave OPPN v skladu z veljavno zakonodajo in potrebno transparentnostjo. V letu 2017 smo za uresničitev investicijske namere podali pobudo, ki jo je Občina Domžale sprejela, in na podlagi sklepa o začetku postopka pripravili osnutek prostorskega akta. Osnutek smo uskladili z nosilci urejanja prostora in Občino Domžale ter ga še v tej fazi, torej bistveno pred obravnavo na občinskem svetu, dne 23. 11. 2017 predstavili tudi Krajevni skupnosti Slavka Šlandra.
Občina Domžale je na seji občinskega sveta dne 21. 6. 2018 sprejela dopolnjeni osnutek, ki predvideva izključno naslednje prostorske ureditve: gradnjo poslovno-trgovskega objekta, gradnjo objekta za tehnične preglede vozil in gradnjo manjšega poslovnega objekta. Na območju torej niso načrtovani obrtni, v nobenem primeru pa ne industrijski objekti, ki so z odlokom celo prepovedani. Na območju tudi ni načrtovano parkirišče za tovornjake ali kakršnakoli podobna dejavnost. Vse te navedbe, ki se pojavljajo v javnih objavah in medijih, so torej neresnične in v celoti zavajujoče.
Kot je razvidno iz gradiva javne razgrnitve, je predvideni poseg načrtovan v skladu z zahtevami (smernicami) Občine Domžale, ki so bile v času izdelave OPPN tudi večkrat dopolnjene. Investitor je dolžan skupaj z načrtovanimi gradnjami zgraditi tudi celotno javno infrastrukturo, vključno z zagotovitvijo ustreznih zemljišč zanjo, omejen je pri obsegu dovoljene pozidave, določene pa so tudi dopustne dejavnosti storitvenega in nikakor ne industrijskega značaja.
V	obseg obveznosti investitorja spada tudi ustrezno urejanje prometne infrastrukture. Investitor je že sam, pred nakupom zemljišča, preveril parametre prometne ureditve. V času zaključka izdelave gradiva osnutka OPPN je Občina Domžale na investitorja naslovila zahtevo po izdelavi dodatne prometne študije, ki obsega tudi del območja izven predvidenega posega. Študija obravnava trenutno prometno situacijo kot tudi stanje povečanega obsega prometa v načrtovani dobi 10 let, torej do leta 2028. Rezultat študije je zahteva po semaforizaciji in ureditvi križišča med Krum-perško in Kopališko cesto (oznaka v elaboratu KO1). Rekonstrukcija in semaforizacija križišča je z OPPN načrtovana.
Poleg tega je z OPPN načrtovana tudi ureditev glavne mestne vpadnice z novo kolesarsko stezo, zelenico z drevoredom in hodnikom za pešce. Pločnik je predviden tudi ob novi notranji povezovalni cesti. Načrtovano je tudi urejanje kanalizacijskega omrežja, tako za odpadne kot tudi za padavinske vode, pri čemer se s tem rešuje tudi neustrezno obstoječe stanje v območju.
V	postopku je bila izdelana tudi karta poplavne ogroženosti območja, ki jo je prav tako naročil in financiral investitor sam. Iz slednje izhaja, da območje poplavno ni ogroženo ter, da se stanje tudi po predvidenem posegu v smislu ogroženosti ne bo spremenilo.
V skladu z okoljskimi predpisi je bila v postopku od Ministrstva za okolje in prostor, direktorata za okolje pridobljena tudi odločba, da za načrtovano prostorsko ureditev ni potrebno izvesti celovite presoje vplivov na okolje, ker plan ne bo imel pomembnejših vplivov na okolje oziroma načrtovane prostorske ureditve ne vsebujejo posegov, za katere je presoja vplivov na okolje obvezna. Tudi ministrstvo je torej v svoji odločbi ugotovilo, da predvideni posegi niso niti takšne narave niti takšnega obsega (še posebej ne industrijskega), da bi bilo potrebno izdelovati celovito presojo vplivov na okolje.
Investitor, Logo Skupina, d. o. o., se vsekakor strinja s sodelovanjem javnosti v vseh postopkih, povezanih z izvedbo OPPN. Prav tako ne zanika legitimnega interesa javnosti, občanov, prebivalcev Zaboršta, da nasprotujejo vsakršnim spremembam v okolju. Nenazadnje so pravica do zbiranja in združevanja, do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ter do svobode izražanja ustavne kategorije. Enako pa je ustavna pravica tudi pravica do razpolaganja lastnine skladno s predpisi in prostorskimi plani občine.
Zemljišča, na katerih so načrtovane prostorske ureditve, so že dolga desetletja opredeljena kot stavbna zemljišča, namenjena gradnjam in ne zelenim površinam ali zelenemu pasu, kot bi bilo lahko napačno razumeti iz navedb v medijih. Stavbna zemljišča je investitor pridobil zakonito, z jasnim namenom, da jih bo užival tako, da bo zagotovljena gospodarska, socialna in ekološka funkcija zemljišč. V skladu z vsemi veljavnimi zakoni in predpisi. Te, prav tako ustavne pravice pa tudi investitorju ne more nihče preprečiti.
Družba Logo Skupina, d. o. o., kot investitor vabi javnost k ogledu javne razgrnitve in sodelovanju na javni obravnavi, saj ji je kot investitorju v interesu predvsem to, da je javnost korektno in strokovno seznanjena z dejanskim obsegom in namenom celotnega projekta. Menimo, da naše investicijske namere zagotovitve poslovnih dejavnosti na obravnavani lokaciji, ki dejansko leži na stavbnih zemljiščih, v trikotniku med pomembnimi prometnicami in v neposredni bližini avtocestnega priključka, niso v nasprotju z razvojnimi in prostorskimi izhodišči občine kakor tudi ne s predpisi na področju urejanja prostora.
Za družbo Logo Skupina, d. o. o.
Jože Kikelj, direktor
LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA (LAS)
OBČINA DOMŽALE
RAZPIS ZA PROJEKTE, KI KREPIJO LOKALNI RAZVOJ LAS ZA MESTO IN VAS
Lokalna akcijska skupina (LAS) Za mesto in vas je objavila Javni poziv za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS Za mesto in vas v letu 2018.
Na razpis se lahko prijavijo posamezniki, društva, nevladne organizacije, javni in zasebni zavodi, ustanove, podjetja, kmetije in drugi iz območja Domžal, Komende, Medvod, Mengša, Trzina in Vodic.
Svojo projektno idejo prijavijo na: Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), z deležem sofinanciranja projektov do 75 odstotkov upravičenih stroškov, ali na Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) z deležem sofinanciranja do 80 odstotkov upravičenih stroškov.
Višina razpoložljivih sredstev za sofinanciranje na drugem javnem pozivu je 607.600,00 evrov. Razpis je odprt še do 28. septembra 2018. Razpisna dokumentacija je objavljena na spletni strani LAS Za mesto in vas (www.las-mestoinvas.si).
Dodatne informacije in svetovanje nudi vodilni partner LAS: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije prek elektronske pošte: las-zmv@rralur.si ali telefonskega stika: 01 306 19 05.
LAS Za mesto in vas je bila ustanovljena leta 2015 na pobudo šestih občin Ljubljanske urbane regije: Domžal, Komende, Medvod, Mengša, Trzina in Vodic ter Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Območje LAS je eno najrazvitejših območij v Sloveniji z dolgoletno gospodarsko tradicijo na področju obrti in podjetništva. Predstavlja homogeno prostorsko enoto in se srečuje s skupnimi razvojnimi izzivi, ki jih naslavlja prek projektov, sofinanciranih s strani Republike Slovenije in Evropske unije iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ukrep za izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (CLLD), so lokalni akterji prepoznali kot primerno in pomembno priložnost za razvoj, ki bo temeljil na realizaciji razvojnih potencialov ter reševanju ključnih izzivov območja. LAS deluje na štirih tematskih področjih, ki so bila prepoznana kot ključna za reševanje lokalnih razvojnih potreb: 1) ustvarjanje delovnih mest, 2) razvoj osnovnih storitev, 3) varstvo okolja in ohranjanje narave ter 4) večja vključenost mladih, žensk in drugih ranljivih skupin.
Projektne ideje, ki se prijavljajo na razpis, morajo podpirati enega od naslednjih ukrepov:
•	Izboljšanje podpornega okolja in dvig usposobljenosti za trženje, podjetništvo in zaposlitev (ESRR);
•	Kombiniranje razpoložljivih naravnih in človeških virov za naslavljanje okoljskih in družbenih izzivov (ESRR);
•	Oživljanje vaških in mestnih jeder z razvojem infrastrukture in programskih vsebin (EKSRP);
•	Izkoriščanje potencialov in priložnosti, ki jih nudi kulturna dediščina (EKSRP);
•	Izobraževalne in promocijske aktivnosti o pomenu ohranjanja narave in okolja (ESRR);
•	Povečati pestrost in izboljšati kakovost storitev za ranljive skupine (EKSRP, ESRR);
•	Dvig ozaveščenosti in strpnosti lokalnega prebivalstva do drugačnosti med ljudmi (ESRR).
Na podlagi 8. člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, št. 41/2007, 103/2007, 105/2008 in 11/2011) in 15. člena Odloka o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah in površinah v lasti Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 09/2003) javno objavljamo
JAVNA OBJAVA POSTOPKA ZA PRIDOBITEV BREZPLAČNIH PLAKATNIH MEST ZA REDNE VOLITVE V OBČINSKE SVETE IN REDNE VOLITVE ŽUPANOV TER VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE
I.	Redne volitve v občinske svete in redne volitve županov ter volitve v svete krajevnih skupnosti na območju Občine Domžale bodo v nedeljo, 18. novembra 2018.
II.	Postopek za pridobitev brezplačnih plakatnih mest za volitve je urejen v IV. poglavju Odloka o oglaševanju in obveščanju na javnih površinah in površinah v lasti Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 09/2003) »OBVEŠČANJE IN OGLAŠEVANJE ZA POTREBE VOLILNE KAMPANJE« od 15. do 21. člena.
III.	Organizatorji volilne kampanje lahko z vlogo kandidirajo za brezplačna oglasna mesta najkasneje do torka, 9. 10. 2018, do 12. ure. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo prispele na vložišče Občine Domžale do 12. ure ne glede na vrsto dostave. V vlogi je treba izrecno navesti:
•	organizatorja volilne kampanje in
•	odgovorno osebo organizatorja volilne kampanje.
IV.	Žrebanje na podlagi vlog se opravi v četrtek, 11. 10. 2018, ob 12. uri, v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale, I. nadstropje (konferenčna soba).
V.	Vsem organizatorjem volilne kampanje se zagotovi in razdeli enako število plakatnih mest, v kolikor to ne bo mogoče zagotoviti, se posamezna plakatna mesta izločijo iz seznama lokacij brezplačnih plakatnih mest, tako da bo za vse organizatorje volilne kampanje zagotovljeno enako število plakatnih mest.
VI.	Seznam lokacij, ki jih je možno uporabljati za volilno kampanjo od petka, 19. 10. 2018, dalje, bo objavljen na občinski spletni strani www.domzale.si v zavihku Lokalne volitve 2018, v ponedeljek, 3. 9. 2018.
KULTURNI DOM DOB
GLEDALIŠČE ZA OTROKE
Kulturno društvo Jožef Virk Dob
bo tudi v sezoni 2018/2019 poskrbelo za živahno dogajanje v KULTURNEM DOMU v DOBU.
V okviru že tradicionalnega nedeljskega abonmaja ŽIV-ŽAV
za najmlajše, bo pripravilo 7 gledaliških ali lutkovnih predstav gostujočih gledališč in domače gledališke skupine. Vse predstave pa bodo namenjene tudi obiskovalcem izven abonmaja.
V nedeljo, 30. septembra ob 16. uri
se bo predstavilo gledališče KUD Pirniče - Lutkovni oder z gledališko-lutkovnim muzikalom KAKO JE HOTEL MDEVEDEK ZVEZDE VIDETI.
Mali navihani medvedek Miško trmasto vztraja, da hoče sredi belega dne od blizu videti zvezde, kar pa seveda ni mogoče. Zadrego pa seveda zvito izpelje prebrisana lisica, ki ga prepriča, da je zvezde mogoče videti le ponoči.
11 ZVEZDE
Številka: 041-11/2018-5 Datum: 1. 8. 2018
Župan Toni Dragar
letnik lviii | sEPtEMBER 2018 | številka 9
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 35
Iv
NAGRADNA KRIŽANKA
OBČINA DOMŽALE
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem.
Rok za prijavo na javni razpis teče od naslednjega dne objave tega obvestila, to je od 1. 9. 2018 do 30. 9. 2018.
Številka: 4301-21/2018 Datum: 16. 8. 2018r
mali oglasi	
Taxi Domžale - prevozi oseb -spremstva starejših - najceneje. t: 040 6O8 421	Inštrukcije, najcenejše: angleščina, fizika, matematika. t: 051 775 200
Šivalni stroji: servis in prodaja šivalnih strojev (gospodinjskih in industrijskih). Marko Pratneker, s. p., Slamnikarska 3 b, Domžale. t: 041 920 149	Odkup vozil od letnik 1998 naprej, cela, lepa, karambolirana ali v okvari. t: 041 774 816
	Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk ter akumulatorjev. t: 040 780 078
V najem oddam parkirno mesto v naselju Bistra. t: 031 391 012	
	
Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, v sredo tudi med	
15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si	
SIMfflC
Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.simax-ilo.com
flVTODEU - flVTOMEHflNIKfl - VULKAN IZERSTVO
Vabimo vas na odprtje razstave
MITOLOGIJA GLOBALNE VASI
v sredo, 29. avgusta 2018, ob 19. uri v Galeriji Domžale
Razstava predstavlja program in produkcijo 32. LIKOVNE DELAVNICE ŠMARTNO, ki jo je
organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v avgustu v Hiši mladih v Šmartnem ob Paki.
Mentor: Dušan Fišer, akademski slikar specialist
Udeleženci:
Rowena Božič (Bled) Edita Marija Černelč (Ljubljana) Jožica Čučnik (Dobrnič) Zoja Fišer (Ptujska gora) Maja Sajovic Verbole (Kamnik) Pika Seničar (Sveti Štefan) Tomaž Skulj (Kamnik) Tanja Sokolov-Boh (Škofja Loka) Veronika Židanek (Radomlje)
Razstava bo odprta do 7. septembra 2018,
vsak dan med 17. in 19. uro, razen sobote in nedelje.
pisma bralcev
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro-čenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Kaj se dogaja v Zaborštu? Poziv!
Pozivam vas gospod župan ali vas vodja oddelka za urejanje okolja ali vas lastnik podjetja Preza, d. o. o., pa vas gospod lastnik SPC Škerjanec, d. o. o., ali pa vas svetniki LTD in vas svetniki SDS, da si zamenjamo bivališča.
Nudim vam prijetno bivanje ob parkirišču za tovornjake, kjer boste imeli priložnost poslušati zaganjanje dizelskih tovornjakov iz različnih krajev Slovenije in tujine, podnevi in ponoči, včasih tudi med konci tedna. Pozimi tudi po dve uri skupaj.
Nudim vam tudi prijetne dišave po čudovitem smradu izpušnih plinov, ki so obenem rakotvorni.
Lahko uživate ob ropotu iz avtopralnice za tovornjake, kmalu pa še ob ropotu iz avtopralnice za avtomobile.
Verjamem, da si zaslužite takšno razkošje, sama se bom pa zadovoljila s pogledom, ki mi bo nuden, ko se preselim v enega od vaših bivališč.
Poleg tega vam bom nudila še planirano čudovito poslovno industrijsko cono, ki bo namenjena dejavnostim za oskrbo tovornih vozil in osebja za potrebe prometa.
Mislim, da si takšno razkošje, kot vam ga jaz nudim, težko privoščite še kje drugje kot v Zaborštu v Domžalah ob mojem bivališču.
Ne bo vam žal za zamenjavo.
'Zadovoljna' občanka Domžal, ena od pobudnikov civilne iniciative Zaboršt proti industrijski coni in za ukinitev prostorske zasnove za parkirišče Zaboršt.
Darinka Hace
NAGRADNA KRIŽANKA 7
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 7-2018:
Marko Kmetič iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2018/2019)
NAGRADNA KRIŽANKA
8
Pavla Ručigaj iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2018/2019)
Cirila Klemen iz Domžal (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2018/2019)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
ABONMAJE VPISUJEMO V MESECU SEPTEMBRU NOVA SEZONA
NAGRADNA KRIŽANKA 8
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2018/2019
Pravilno geslo križanke nam lahko pošljete do ponedeljka, 17. 9. 2018, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki.
AVTOR: AMERIŠKA
con« »mi va brlu3m
HRIBOVJE
kä iS
FERRARI (SEBASTIAN)
NEMŠKI VOZNIK
ŽENSKA, KISI PRIZADEVA ZAKAJ
SLIKE V SPANJU
DEBELEJŠA PALICA
STARA MERSKA ENOTA ZA VINO
HRV. PEVKA (KSENIJA)
OTOK ČAROVNICE KRKE
HRVAŠKI
OTOK SEVEROZAHODNO 00 MOLATA
MAŠČOBNO TKIVO
SL PESNIK
(JANEZ) AMERIŠKA IGRALKA WEST
GL. MESTO KANADE
NEKD. AM. BOKSARKA (LAILA)
ZVOČNI ZNAK, KI OPOZARJA NA BLIŽAJOČO SE NEVARNOST, POPLAH
SL PEVKA,	nEL ROKE
NAGRADNO IGRALKA IN sPENCER MED ZAPE-GESLO TV MODE- 5HEMCE" MED ZAPE-
KR1ŽANKE RATORKA (NINA)
TRACY
STJEMIN KOMOLCEM
REKA V SEVERNI FRANCLII
GRŠKI BOG ČASA
STAR IZRAZ ZA VIOLINO
KEMUSKI ELEMENT
(Al)
BIBLIJSKI OČAK
ŽITNI PLEVEL DOLG DROG PRI KMEČKEM VOZU
FRANCOSKI PISATELJ (BORIS)
RAŠEVINA
VELIKA STOPNJA JEZE
OSMINA KROGA
VELETOK V ZAHODNI EVROPI
NAJSVETLEJŠA ZVEZDA KOČA ZA V OZVEZDJU ORLA
DELAVCE -
NA RANČIH ANGLEŠKI DUHOVNIK IN PISATELJ (JOHN)
VOJAŠKA
AVSTRALSKI REŽISER (PETER)
NEKDANJA STANOVSKA ORGANI-ZACIIA OBRTNIKOV
OBVODNA
KUNI PODOBNA ŽIVAL
DRŽAVA V JUŽNI AMERIKI
DREVESNI SADEŽ S TRDO LUPINO
ZDRAVILIŠKO MESTO V VZHODNI BELGUIZ DIRKA. UŠČEM FORMULE ENA
TRENJE
KOVINSKA POSODICA ZA ODTIS ZOBOVJA
ENO OD PRAŠTEVIL
ŠALA, DOVTIP
VODITELJICA NA POP TV ŠIRCA ROŠ
ZBIRANJE PREDMETOV STARINSKE VREDNOSTI
HITER LJUDSKI PLES
BOJNI PUN, KI RAZJEDA SLUZNICO IN KOŽO
SLIKAR PREGL
MAJHNA RANA
POMOČ: ARJAN-slikar Pregl, ENKALON-poliamidno vlakno nizozemske proizvodnje, ESARPA-vojaška prepasnica, ITON-reka v Franciji, KIVETA-kovinska posodica za odtis zobovja, KOKALJ-žitni plevel, RANCO-koča za delavce na rančih
36 | slamnik
okolje
Zahodni konec (4.)
Netipični potopis ali zadnji dan štiridnevne hoje po Domžalski poti spominov: od Radomelj prek Mengša in Rašice do Domžal.
1. Lukova bolnica kriči v drhteči tišini. 2. Je izrezano srce bolečina, pogum ali hrepenenje? 3. Lahko jih zbiramo, lahko pa pustimo, da vtisi prekrijejo črnilo žiga. 4. Robovi sveta imajo različne oblike. 5. Bi šlo brez označevalnega drevesa? 6. Vidna znamenja nevidnih zgodb
Borut Peršolja
Tišina gozda je drhteča, nemirna. Še posebej značilna je tišina sprehoda s Kolovca, tu je pretresljiva, neusmiljena in dokončna. Tišina, ki se ji ne morem izogniti. Tako kot se ne morem izogniti tišini zgodnjih jutranjih ur, pozorni tišini, ki je napeta kakor lok. Zadnji dan se hoja preliva v čuječ-nost, v bombažno, belo tišino, ki obvisi nad gozdom, nad vso pokrajino.
V hoji, ki vodi ob prometni cesti iz Radomelj proti Mengšu, preneham uporabljati besede za to, kar vidim in kar skušam ubesediti v glavi. Urbani hrup res ne rabi potopisne obnove. Ponavadi slišimo in poslušamo tisto, kar nima skoraj nikakršnega poslanstva, da bi bilo ponovno prevedeno, šifrirano v jezik spomina. Zato bi bilo velikokrat bolje, da bi se čim večkrat izognili pisnim izletniškim vodnikom, ki ultimativno zaukazujejo, podrobno opisujejo, označujejo hojo s poimenovanji in avtorjevimi pojasnili. Pisci opisujemo območja, porasla z gozdom, razlagamo oblike površja in svarimo glede zahtevnost vzponov, naštevamo imena rastlin, rek, gora, ob čemer dajemo misliti, da obstaja ime za vse, kar lahko vidimo, da obstaja črka za vse, kar se nam nevede vlega v telo.
Ko izstopimo iz tega vodniškega šifranta, se nam odpre nov, vzporeden svet. Hoditi pomeni dobiti izkušnjo stvarnega. Pri hoji ne gre zgolj za resnico, temveč tudi za resničnost. Pomeni
Strma in v številnih zavojih zgrajena cesta nas popelje iz doline reke Idrijce visoko na Šebreljsko planoto. Cilj izleta je bilo najdišče znamenite neandertal-ske piščali v jami Divje Babe. Medtem ko sva z Mojco čakala na vodnika, sva gledala, kako kmečke družine, stari, mladi in otroci skupaj izkopavajo krompir. Bilo je videti, kot da so se dogovorili, da vsi na isti dan opravijo spravilo pridelka. Po njivah so bile razpostavljene prazne gajbe, tiste, polne krompirja, pa so skrbno zlagali na traktorske prikolice. Vodnik nama je pritrdil, da je letina obilna in da so domačini zadovoljni. Po ogledu Divjih Bab, ki ga priporočam vsakemu, naju je žeja prignala v vaško trgovino. Ko sem v njej zagledal kak ducat gajb krompirja, sem rekel prodajalki: »Tako bi moralo biti po vsej Sloveniji, kmetje še izkopavajo krompir in vi ga že prodajate.« Ni me pogledala, ko je rekla: »Ta krompir je iz Izraela.«
Prejšnji teden sva imela z Mojco dve poti po Sloveniji, najprej do Gozda Martuljka in potem skozi Savinjsko dolino do Luč. Vsepovsod ob cestah sva videla na stotine jablan, katerih veje so se povešale od obilja plodov. Večinoma so bile stare visokodebelne jablane, ki jih lastniki ne škropijo s pesticidi. Torej jim lahko mirne duše pripišemo kakovost sonaravne (ekološke) pridelave. Ustavil sem se pri kmetiji in vprašal, če mi jih prodajo nekaj kilogramov. Gospodar je z nasmehom rekel: »Naberite si jih, kolikor hočete, za domače, sorodnike in znance jih je več kot preveč.« Vprašal sem ga: »Toda, to je sadje vr-
z vsakim korakom dokazovati, da Zemlja vsebuje dobro. Ob vsakem koraku vsa teža mojega telesa najde oporo v tem dobrem in se odrine, vzame zalet, da lahko dobro delim z drugimi.
Ameriški Indijanci so imeli Zemljo za sveti vir energije. Če ležemo nanjo, nam omogoča počitek, če sedemo na tla, nam med posveti daje večjo modrost. Če hodimo in čutimo stik z njo, nas okrepi, naredi vzdržljivejše. Zato Indijanci, namesto da bi stegovali roke v nebo, bosi stopajo po Zemlji. Ta je neizčrpni vir moči, je izvorna mati, ki nas hrani in ki v svojih nedrjih skriva vse umrle prednike. Je prvina prenosa.
Zadnji vir energije, za srcem in Zemljo, je pokrajina sama, v vsej svoji geografski celovitosti. Hodca kliče, mu daje občutek, da je doma, in vzpetine, barve, doživetja ga podpirajo. Kaj sploh potre-
hunske kvalitete, eko in bio pridelki dosegajo v trgovinah najvišje cene. Ali nihče v Sloveniji ne odkupuje teh jabolk?« Odgovoril mi je z žalostnim glasom: »Kje pa, jabolka, ki jih ne bomo porabili ali podarili, bodo zgnila.« Naslednji dan sem izvedel, da Mercator prodaja BIO jabolka. Na pladnju je v plastiko zavitih pet jabolk, teže 600 gramov, s ceno 3,25 evra, izvor Argentina!
V dveh kratkih prigodah sem opisal, kaj se v vsej Sloveniji dogaja že več kot dvajset let. Ves ta čas doživljamo udar trgovinskih korporacij, ki jim je edini cilj uničiti samooskrbo naroda in prevzeti popoln nadzor nad prehrano prebivalstva. To je vojna, ki ima za cilj napraviti iz suverene države nemočno kolonijo. Vedno pa se začne pri hrani, ki je temelj preživetja vsakega naroda. Strategi globalnih trgovcev s hrano dobro vedo nauk zgodovine, da je najbolj ranljiv narod, ki se ne zmore sam prehraniti. Medtem ko v doktrinah suverenih držav postaja hrana temeljno vprašanje nacionalne varnosti, smo pri nas dopustili, da vajeti prevzamejo v roke tuji trgovci. Uradni podatki so grozljivi, zabetonirali in asfaltirali smo več kot 100.000 ha, četrtino vseh kmetijskih zemljišč; v zadnjih desetih letih je propadlo okrog 16.000 malih kmetij - štiri vsak dan; imamo največjo površino nakupovalnih središč na prebivalca v Evropi; uvažamo dve tretjini potrebne hrane in 85 odstotkov semen. Prišel je čas, ki so ga tuje trgovske verige načrtovale, uničenje lokalne samooskrbe. Sledilo bo oligopolno poviševanje cen hrane, ki bo prizadelo večino prebivalstva.
bujemo, ko hodimo? Treba je vse čim bolj oklestiti. Ohraniti moramo samo tisto, s čimer hodimo, s čimer živimo. Nekaj, s čimer se lahko zaščitimo pred vročino ali mrazom in lakoto. Nič od tistega, kar običajno jemljemo s seboj, da bi na potovanju zabijali čas, nam tukaj ne more služiti. Šteje samo strogo sorazmerje med težo in učinkovitostjo. Hoditi pomeni živeti življenje, slečeno vsega, razbremenjeno, odrešeno družbenih veščin, očiščeno odvečnosti.
Zato v hoji najdem izpolnjene trenutke čistega užitka v zvezi s srečanji. Okus gozdnih jagod, milina skoraj poletnega sonca, svežina pozno pomladne sence gozda. Naključni pogovor z domačinom, izmenjava informacij s tovariškim soobiskovalcem, vse v diskretnih količinah: ljudje smo in življenje je lepo.
Pot prevlade trgovcev v prehrani je odprla EU, ki je prestreljena z lobisti korporacij. Kar 15.000 lobistov v Bruslju dnevno oblega in finančno obdeluje (beri: korumpira) 751 evropskih poslancev, med njimi tudi tistih nekaj naših. Spomnite se, kako je naš cvet naroda glasoval glede privatizacije vode, tran-satlantskih sporazumov TTIP, CETA in TISA, sproščanja GSO ali pa prepovedi kancerogenega glifosata korporacije Monsanto, z izjemo nepodkupljivega Igorja Šoltesa. Ne pozabite tega na prihodnjih volitvah! Cilj korporacij je seveda uničenje malega kmeta, ki je temelj samooskrbe naroda in v dokaz vam navajam razpravo ugledne mednarodne organizacije ETC Group, objavljene oktobra 2017 pod naslovom Kdo nas bo hranil? V njej beremo, da mali kmetje, ki porabijo povprečno 25 odstotkov razpoložljivih virov (zemlja, voda, energija), prehranijo kar 70 odstotkov svetovne populacije, torej 5,3 milijarde ljudi, pri tem pa porabijo le 20 odstotkov vode in 10 odstotkov neobnovljivih energetskih virov kmetijske dejavnosti. Industrijsko kmetijstvo, ki zaseda 75 odstotkov najboljših kmetijskih površin in porabi 80 odstotkov vode ter 90 odstotkov ener-gentov, pa prehrani zgolj 30 odstotkov globalne populacije. Kdo torej hrani večino svetovnega prebivalstva? Komu je cilj uničenje malih kmetij?
Povrnimo se k skorumpirani EU birokraciji. Do pred kratkim je zakonodaja EU določala natančno standardizacijo in egalizacijo pridelkov in s tem preprečevala prodajo 'nepopolnih izdelkov' kot so npr. kumare, ki niso imele oblike točno določene krivulje. EU je
Ko izurjenost večdnevne hoje premaga inercijo, telo postane lahkotno, odzivno. Radost ob tem ni zadovoljna
Za Domžalsko pot spominov je do konca leta 2006 skrbela Komisija za Domžalsko pot spominov pri Občinskem odboru Zveze borcev in narodno-osvobodilne borbe občine Domžale. Njeni člani so bili Miha Bernot, Zvone Poje, Ivan Šraj in Jurij Vulkan ter avtorja poti Marijan Gril in France Vesel. Zdaj zanjo skrbi Planinsko društvo Domžale. Društvo že nekaj časa zbira gradivo za nov dnevnik kontrolnih žigov, vodnik in zemljevid ter skuša poskrbeti za boljšo opremljenost poti in promocijo domžalskega gorniškega načina preživljanja prostega časa.
(4 Izhod je le en, ob politiki, ki služi korporacijam, si moramo sami pripraviti in izvajati načrt samooskrbe lokalne skupnosti s hrano.
smernice, ki so do milimetra natančno predpisovale dimenzije sadja in zelenjave, pozneje odpravila, vendar je bil cilj dosežen, kupci so padli na prevaro 'popolnega videza pridelkov', v ozadju pa je potekala ciljna akcija korporacij, uničenje malih kmetov v EU. Vsaj, kar se tiče Slovenije, je ta prevara popolnoma uspela. Toda v bazi družbe se dogajajo velike spremembe. Ljudje vse bolj posegajo po sonaravno pridelani hrani in temu trendu so se takoj odzvali preva-rantski trgovci, zdaj je vse Zeleno, Bio in Eko. Cvetijo Eko prevare in Bio triki. Zdaj kumare prevlečejo s tanko plastjo para-fina, da se kar bleščijo v svoji svežini, listnata zelenjava se 'razkuži' z radioaktivnim sevanjem, svetleča jabolka, ponujena kadarkoli, pa lahko hranijo več kot dve leti z uporabo plina SmartFresh. Če pa smo že pri jabolkih, ste najbrž opazili, da se na deklaracijah redko navajajo sorte jabolk, ampak jih prodajajo kot rdeča, rumena ali zelena. Vsi ti pridelki so brez vonja in okusa, o poreklu in stopnji kontaminacije s pesticidi pa lahko le ugibamo. Spominjam se dela z otroki, kjer smo vadili vonj in okus. Z očmi so otroci takoj zavrnili jabolka s pikami škrlupa kot 'hrastava'. Ko pa smo jim zavezali oči in so izbirali ponujene krhlje jabolk glede vonja in okusa, so si izbrali prav ta in se niso več dotaknili tistih 'lepih' iz supermarketa. Poskusi-
ŠTEVILKA 8 | AVGUST 2018 | LETNIK LVIII slamnik@kd-domzale.si
kontemplacija o doseženem rezultatu, ni čustvo zmagoslavja. Je znamenje energije, ki pomeni, da zlahka opravljamo vse, kar je težavno in da lahko aktiviramo svojega duha in telo. Tudi zaradi tega se radost v nasprotju z užitkom povečuje in bogati s ponavljanjem.
Da bi človek hodil, mu torej ni treba prav daleč. Izkušnja leži v nas samih, izkušnja:
-	reševanja problemov,
-	napora,
-	dovoljenih meja,
-	odrekanja in ponosa ter
-	sožitja.
Sestopajoč z Rašice na Dobeno razmišljam, da si dolinskega življenja večinoma ni mogoče predstavljati kot goro. Bilo bi prenaporno. Hodci smo tisti, ki se ne prepustimo obupu in ki ohranjamo svojo moč in voljnost, da pri nadvse težavni nalogi - priti na vrh - vedno znova 'začnemo od začetka'. Vedno startamo v dolini, tja se tudi vedno vrnemo in nikoli ne moremo začeti tam, kjer smo prejšnjič nehali. Že prehojeno pot je treba ponoviti - tu ni nobene bližnjice.
Po štirih dneh izpolnjene hoje se ozrem na prehojeno pokrajino. Ta razdalja, ta oddaljenost, pridobljena z dolžino enega samega koraka, z neskončno vztrajnostjo, me pomirja. Disciplina je osvojiti nemogoče, s trdovratnim ponavljanjem mogočega. Neizbežno pri hoji, pri vezni hoji pa še posebej, je, da tisti, ki je odšel, pride tudi nazaj Domov. Volja kot usoda. Spomin kot življenje. Domžalska pot spominov.
Fotografski utrinki na blogu Razgledi (http://borut.blog.siol.net/). □
anton komat
te to doma s svojimi otroki ali vnuki! V spodbudo naj vam bo, da je EU agencija za varnost hrane marca 2018 opozorila, da se je povečala vsebnost ostankov pesticidov v industrijsko pridelani hrani. Skoraj tretjina vseh testiranih vzorcev sadja in zelenjave je vsebovala ostanke več kot enega pesticida. Ob tem opozarjam, da prebivalci EU nismo zaščiteni pred zdravstvenimi posledicami toksičnih mešanic, ki mu pravijo koktajl pesticidov (sinergični učinek).
Visoke temperature in suša v avgustu so močno prizadeli pridelovalce sadja in zelenjave v Franciji, Španiji, Grčiji, Belgiji, Nizozemski, Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Poljski. Takega upada količine pridelka ne pomnijo zadnjih 40 let, zato bo sledil močan dvig cen. V Sloveniji smo imeli deževno pomlad in začetek poletja, zato so pridelki, razen pšenice, obilni. Če bi bilo kmetijstvo primerno organizirano, bi si ob učinkoviti politiki, slovenski kmetje lahko z izvozom hrane dokaj opomogli. Vendar tega filma ne bomo videli, medtem ko trgovci ponujajo zavoj štirih uvoženih agrokemično pridelanih jabolk po ceni 2,5 evra, domača eko jabolka gnijejo pod drevesi. Izhod je le en, ob politiki, ki služi korporacijam, si moramo sami pripraviti in izvajati načrt samooskrbe lokalne skupnosti s hrano. Le tako bomo rešili malega kmeta in s tem svojo prehransko varnost.
Ves ta čas doživljamo udar trgovinskih korporacij, ki jim je edini cilj uničiti samooskrbo naroda in prevzeti popoln nadzor nad prehrano prebivalstva. To je vojna, ki ima za cilj napraviti iz suverene države nemočno kolonijo. □
kolumna • kam greš, človek?
KAKO IZGUBLJAMO PREHRANSKO SUVERENOST NARODA
V dveh kratkih prigodah sem opisal, kaj se v vsej Sloveniji dogaja že več kot dvajset let.